Poštnina plačana v gotovini.
Cena posamezni štev. 1 Din 50 p. Rokopisi se ne vračajo.
Leto iv., štev. 10.
Izhaja enkrat na mesec.
Poštni čekovni račun štev. 12450.
UPOKOJENEC
Glasilo državnih upokojencev in upokojenk v Sloveniji.
V Mariboru, dne 25. oktobra 1929.
Uredništvo in uprava: Maribor, Ob bregu 14.
Živel kralj Aleksander! Živela kraljevina Jugoslavija!
v	v
Živel ministrski predsednik general Peter Zivkovič! Živel prvi ban dravske banovine Sernec Dušani
v	bivši	minister	in	profesor	vseučilišča v Ljubljani.
Živel prvi podban dravske banovine dr. Pirkmajer!
bivši veliki župan v Mariboru in generalni inšpektor v Beogradu.
f'J; 1^29 3. X. 1929 najpomembnejši datum naše zgodovine: Novo ime in nova upravna razdelitev naše države na devet banovin! - 3. X. 1929 mejnik v našo lepšo in boljšo bodočnosti
Drž. upokojenci v Sloveniji.
Društvene vesti.
Odborova sejav nedeljo, dne 10. nov. t. 1.
Krožek upokojenega učiteljstva v četrtek dne 7. nov. t. 1. pri Koštomaju na vogalu Plinske-Prečne ulice. Zadnji krožek je bil izredno dobro obiskan.
Zaostala članarina. Mnogi so že poravnali zapadlo članarino, hvala jim, mnogi pa še ne, prosimo. Ogorelec A. prejeli Din 42.—, Turnšek Andr. prejeli Din 36.—, Tomazini Verg. prejeli Din 28.—; lepa hvala vsem. Iz Beograjske u-hce št. 8 prejeli Din 18.—; hvala lepa. Živel lastnik in njegova rodbina še mnoga leta! Poljanšek A.: Katere številke niste dobili? Ime pošte smo si zapisali za u. o.
Pozor, udeleženci izrednega obč. zbora v Mariboru dne 13. oktobra 1.1.
Po končani redakciji »Drž. upokojenca« št. 10 smo dobili »Naš glas« št. 30 ter ugotovili, da se je v članek »I n f o r mativni sestanek v Mariboru« na 2. str. od 6. do U. vrste 4.
kolone sigurno vrinila pomota.
Dne 13. oktobra ni bilo govora, tudi ni nikdo predlagal, da bi naši člani pristopili »Društvu upokojenih javnih nameščencev za Slovenijo v Ljubljani«. Bil bi tak predlog tudi nemogoč, ter v nasprotju s tozadevnim anketinim priporočilom z dne 15. septembra t. 1. in 2. točko dnevnega reda izrednega zbora našega društva dne 13. oktobra t. 1.
Soglasno je bil sprejet predlog, da se društva drž. upokojencev v Sloveniji združijo v e n o za Slovenijo veljavno društvo drž. upokojencev.
Prosimo, da se ta pomota popravi v prihodnji številki »Našega glasa«.
Izredni občni zbor.
društva drž. upokojencev za Slovenijo, sedaj v Maribora, se je vršil v nedeljo, dne 13. oktobra 1929 ob 10. uri v Narodnem domu s sledečim dnevnim redom:
1.	Poročilo glavnih funkcijonarjev Zveze drž. nameščencev o glavni skupščini drž. nameščencev v Skoplju in o seda-
njem stanju zakona o drž. nameščencev in upokojencev ;
2.	enotno udruženje vseh društev drž. upokojencev v Sloveniji v eno društvo.
Ker so^ skoro vsi v Mariboru in v njegovi bližnji okolici stanujoči člani gori navedenega društva ob enem tudi člani Okrožne skupine drž. nameščencev in upokojencev v Mariboru, katera je istega dne povabila aktivne in upokojene tovariše na informativni sestanek z goraj pod
1.	navedem dnevnem redu, se je naše društvo glede 1. točke dnevnega reda pridružilo Okrožni skupini.
Njen predsednik g. dr. Pečovnik, prosvetni inšpektor v Mariboru, pozdravi navzoče, osobito iz Ljubljane došle glavne funkcijonarje, ter s tem otvori 1. točko našega dnevnega reda.
Kakor smo v zadnji številki poročali, vršilo se je dne 15. septembra 1.1. v Ljubljani posvetovanje vseh društev drž. upokojencev v tej smeri, da bi se naj vsa ta društva spojila v eno društvo u-pokojencev za Slovenijo. Sklenilo se je, da imajo o tem najprej sklepati posamez-
na društva na tozadevnih izrednih občnih zborih. V to svrho je bilo sklicalo Društvo drž. upokojencev za Slovenijo, s sedanjim sedežem v Mariboru, izredni občni zbor na 13. oktobra 1939. V pripravo na ta občni zbor je društveni odbor v opetovanih sejah sklepal o poročilu, katero naj poda občnemu zboru.
Sklenilo se je soglasno, dati občnemu zboru na razmotrivanje:
1. Ali ne bi kazalo, da se posebna, od društev aktivnih nameščencev ločena društva upokojencev sploh nehajo. Upokojenci bi naj ostali člani svojih strokovnih društev, pri katerih so bili včlanjeni kot aktivni nameščenci, kjer bi naj dobili primerno zastopstvo. Ta misel se je utemeljevala z uvaževanjem, da državni upokojenci za se nimajo napram državni upravi nikake veljave, da so pravcate ničle, katerih se nihče ne boji, ker nimajo nikake moči. Državna uprava se ozira k večjemu še kaj na aktivne nameščence, ker ji je na tem, da jih zadovolji, da raje upravljajo svoje posle.. Teh aktivnih svojih tovarišev bi se naj upokojenci oklenili, ako hočejo kaj doseči. Aktivne bi pa silila lastna korist, da bi se za svoje upokojene tovariše zavzeli, veljalo bi jim »tua res agitatur«, »danes tebi, jutri meni«.
2. Ako ta misel ne bi obveljala, naj bi se uvaževalo dejstvo, da splošno društvo državnih upokojencev za Slovenijo že imamo, da torej ni treba novega ustanavljati. To splošno društvo je po svojih pravilih naše društvo. Naše društvo ni bilo kot kaka krajevna skupina ustanovljeno, ampak izrecno kot društvo drž. upokojencev za Slovenijo, katero ima po svojih pravilih svoj sedež tam, kjer biva društveni predsednik, to-raj tokrat v Mariboru. Društvo si je bilo svojih tozadevnih pravic in dolžnosti svesto in jih je po svojih močeh izpolnjevalo. Društveni funkcijonarji niso imeli glede te svoje pozicije nikakega dvoma, sicer jim ne bi prišlo na misel, siliti v ospredje, izdajati mesečnik »Upokojenec«, predlagati opetovano na osrednje oblasti prošnje, spomenice itd. Našemu društvu se je njegov delokrog za celo Slovenijo od višjih mest tudi priznal, kar kažejo tozadevna rešenja.
Bilo bi torej le treba, da sedanji društveni odbor odstopi, da se skliče občni zbor in voli novi odbor. S tem bi se izognili vsem dolgotrajnim pripravam za novo društvo, katero bi moralo sprejeti ime in pravila našega društva.
3.	Odbor je sprejel v zadevi načelo, da noče nikakor ovirati akcije, da se na kateri si bodi način ustanovi enotno društvo upokojencev za Slovenijo. Ako bodo toraj druga društva upokojencev glasovala za ustanovitev takega novega društva v smislu anketnega sklepa z dne 15. septembra 1929, bo sodelovalo tudi naše društvo.
Potek občnega zbora.
Uvodoma je pozdravil društveni predsednik, dr. Kronvogel, vse navzoče, po-
sebej pa še predsednika in tajnika Zveze drž. nameščencev za Slovenijo, gg. doktor Ferjančiča in Joža Bekša, dalje zastopnika društva upokojenih javnih nameščencev za Slovenijo, gg. Makso Lil-leg-a in M. Spende-ja, ter se zahvalil gospodom, ki so prisostvovali kongresu Glavnega saveza državnih nameščencev v Skoplju, ter pripomogli, da se je Glavni savez v svoji resoluciji na prvem mestu zavzel za zboljšanje obupnega stanja staroupokojencev.
V	reševanju dnevnega reda je stavil društveni predsednik najprej na razmotrivanje in zagovarjal zgoraj pod 1. navedeno misel, da bi se upokojenci povsod združili z aktivnimi tovariši v istem društvu. Pritrdilno predsednikovim izvajanjem je govoril gospod Rebolj, ki je kazal na okolnost, da so železničarski upokojenci združeni z aktivnimi v enem društvu, ki šteje čez 26.000 članov in razpolaga z izdatnim imetjem. Ker so pa funkcijonarji ljubljanskih društev zavzeli vili, da je tako združenje upokojenih in aktivnih nameščencev neizvedljivo, odstavila se je stvar od nadaljne debate.
Zgoraj pod 2. navedeni odborov sklep se ni stavil na 'posvetovanje, ker so gg. funcijonarji ljubljanskih društev zavzeli stališče, da naj bo sedež enotnega društva upokojencev v Ljubljani in ker se bo ime društva itak moralo spremeniti z o-zirom na zakon z dne 3. t. m. Soglasno sprejet je bil potem sklep v smislu anketnega prlpofbčnar"da se naj ustanovi novo enotno društvo upokojencev.
Dogovorno z ljubljanskimi funkcijonarji bndo dobila vsa obstoječa društva upokojencev navodila o nadaljnem poslovanju. Dotlej ostane vse nespremenjeno, plačujejo se članarine, »Državni upokojenec« se nadaljuje, kratko društvo posluje zaenkrat dalje kakor do sedaj.
Nadaljnja pripomba. Iz poročil gg. delegatov iz Ljubljane smo posneli, da vlada uvideva nevzdržnost našega obupnega položaja in da nam hoče in tudi bode še pred zimo priskočila na pomoč.
Neorganizirani upokojenci mariborske oblasti, pristopite čimprej društvu drž. upokojencev za Slovenijo, sedaj v Mariboru, kot člani. V najkrajšem času se u-stanovi namreč enotno društvo drž. upokojencev za Slovenijo, v katero se včlanijo vsi upokojenci mariborske in ljubljanske oblasti. Natačna navodila prinese »Upokojenec« štev. 11.
Staroupokojenci na Češkoslovaškem.
Narodna politika štev. 210 z dne 2. 8. t. 1. piše sledeče: »Narodna politika z dne 28*. 7. t. 1. je prinesla iz odličnih krogov o tem vprašanju članek, s katerim se »Nar. pol.« glasom izrecne izjave ne strinja. Ta članek je resnično izzval velikanski odmev staroupokojencev, kateri
so na to brezobzirnost sledeče odgovorili: Dopisnik našega današnjega članka hoče najbrže ostrašiti davkoplačevalce, da bi ti s pritiskom na 'poslance spravili to pereče vprašanje s sveta.
Njegovo natančno izračunanje, za koliko bodo povišane penzije proti predvojni dobi, je najboljši dokaz, da noče nič druzega, kakor davkoplačevalce in voditelje političnih strank in vse poslance nahujskati proti odpravi krivice, ki se nam storoupokojencem učinja.
Drž. nameščenci, kateri so dali svoje življenje, zvesto in udano delali v korist narodu in državi, si gotovo niso zaslužili, da bi na stare dni živeli v bedi in pomanjkanju. To je svetovna sramota za celo češkoslovaško državo.
Pisec imenovanega članka nam je izračunal, koliko je bila povišana penzija proti predvojni dobi. Ali so morda staroupokojenci zakrivili, da je naša č. s. krona tako nesramno padla, da smo mi vsi nedolžno zgubdi svoje celoživljenske prihranke in smo zdaj postavljeni na beraško palico?
Ali so menda staroupokojenci krivi, da je v vojski nastala tako velikanska draginja življenskih potrebščin, ali so staroupokojenci krivi, da autonomne oblasti posebno pa občine nalagajo nove neznosne davščine? Kdo pa plača vse te nove davke? Mi revni staroupokojenci. Ali smo mogoče mi krivi, da vsi davkopla-
ppVftloij pooobno pu ubi tnilvl obi cmCllJU”
jejo nas uradnike z navijanjem cen? Ta težka bremena so naložena na naše slabe rame.
Zakaj je vlada regulirala prejemke mla dim drž. uslužbencem, zakaj gg. poslancem in senatorjem? Zakaj ima vlada na razpolago milijone in milijone za nepotrebno reprezentanco, za nepotrebne stavbe in podjetja, katera navadno nič ne nesejo? Zakaj pa vlada tako nepremišljeno hitro dostikrat iz same protek-cije razdeljuje milijone vrednosti razdeljenih veleposestev, osebam dvomljivega značaja?
Vprašamo: zakaj, zakaj? Ce hočete štediti, sledite povsod in na pravem mestu! Štedite torej za vsakega pravično in enako! Štediti tako nesramno, štediti pri najrevnejših, gladnih, bosih in golih sta-roupokojencih, je vnebovpijoči greh, ki kliče nebo in zemljo na maščevanje. To je nesramnost č. s. republikanskih soci-ialistov. To je nečloveško, brezčutno postopanje z največjim drž. beračem, sta-roupokojencem, to je svetovna sramota!
Gospod pisec današnjega članka, pripominjamo, da nam ne on in ne vlada ne dajeta nič iz svojega. Vsi skupaj smo plačani iz državnih dohodkov. Tudi mi staroupokojenci smo si plačali svojo penzijo v svojih aktivnih letih v zlati valuti.
Staroupokojenci so tudi ljudje in so si gotovo zaslužili, da se postopa ž njimi kakor z novoupokojenci.
Nadalje piše »Narodna politika«, v Češkoslovaški najbolj razširjen list z 200.000 naročniki:
Pri polnih službenih letih prejemajo v Češkoslovaški sedaj:
	Staroupokojenci:	Hovoupokojenci:
Uslužbenci	9.906 Kč	11.700 Kč
Poduradniki	13.802 „	14.400 ,
Uradniki IX. razr.	16.012 „	24.000 „
• VII. .	21.204 „	30.600 „
VI. „	26.604 „	39.000 .
V. „	33.726 „	49 800 .
VI. „	39.648 „	66.000 .
Z ozirom na	to, da č. s.	krona velja
Din 1.70, si lahko mislimo, koliko bolje so naši češkoslovaški tovariši plačani, kakor mi. Staroupokojeni uslužbenec ima torej Din 16.840, poduradnik Din 23.462, uradnik IX. razr. 27.220 Din itd.
Kar se tiče novoupokojencev, je treba še omeniti, da 'imajo isti razen osnovnih plač še posebne doklade, in sicer mesečno od Din 400.— do Din 3000.—.
»Nadalje polemizira še dopisnik proti nasprotnikom tamkajšnjih pravic, da ni res, da se ne dajo stare pokojnine izenačiti z novimi pokojninami. Če bi bilo le dobre volje, vse se da lahko storiti in to tembolj, ker ima češkoslovaška vlada na razpolago potreben statističen materijah
Kar se tiče denarnih sredstev za izenačenje pokojnin, ne sme se pozabiti, da je isto vprašanje pravično, zelo nujno in da ne sme v takih slučajih odločevati samo fiskalično vprašanje, ampak in sicer v prvi vrsti človeško sočutje in socijalna pravičnost, ikatera se nam je že zagotovila v uiuovuili pogodbah, nadalje v naših zakonih in povodom priznanj visokih in najvišjih drž. funkcijonariev.
Tudi se ne sme pozabiti, koliko sto milijonov dinarjev se je že prihranilo na starih penzionerih, ki so celo svoje življenje pošteno in vestno delali za svojo državo. Bilo bi torej prav čudno, ako bi hotela država zavrniti njih pravično zahtevo.
Konečno se ne sme tudi pozabiti, da bo to državno breme vsako leto manjše in za par let ne bo več tega vprašanja, pa tudi staroukojencev ne.
Torej, vi nasprotniki, molčite! Vi niste poklicani, krajšati nam naše pravice; to pravico nam sme in nam bo sigurno vzela samo smrt!
Opomba uredništva. Po najnovejših vesteh iz Češkoslovaške bodo staroupo-kojenci kmalu in gotovo pred novim letom dosegli svoj cilj, ker so jim najvišji drž. činitelji in celo gospod prezident obljubili, da pride njih vprašanje takoj po državnih volitvah, ki se vršijo drugo nedeljo, dne 17. t. m. na dnevni red.«
Čestitamo češkoslov. tovarišem!
Staroupokojenci in korupcija.
Ko nas je skrajna beda vsled vedno rastoče draginje silila, da smo se lotevali svojega težko prihranjenega »železnega sklada«, namenjenega za največjo silo: bolezen, smrt itd., ko smo začeli prodajati kos za kosom dragocenih spominov, ko smo začeli prodajati pohištvo — naj-
prej glasovir — globoko pod vrednost, ko smo začeli zastavljati zimsko obleko v nadi, da še pred zimo pride željno pričakovani poboljšek, ko smo začeli delati dolgove in so nam ti-le zrastli do grla, v teku časa celo črez glavo, ko smo začeli izgubljati kredit in vsled tega črtali v o-bičajnem jedilnem listu to in ono, odrasli zahajali za večerjo spat, se poslovili od malih južin, ko smo začeli dobesedno stradati, ko si vsled slabe obleke pri belem dnevu nismo upali na cesto, ko smo se morali odpovedati zdravniški pomoči, ko so naši bolniki brez zdravnika, brez zdravil, brez hrane hirali in umirali, se je v južnih krajih občutno začela širiti korupcija, ki je oškodovala državne blagajne za stomilijone. Ni čuda, da so naše nerešene prošnje in spomenice počivale v predalih narodne skupščine, po 6. januarju 1929 pa se kot take vračale društvom v vednost.
Močna, mogočna roka Nj. Vel. kralja je naredila temu konec. Ravnokar sedi osmero uradnikov na zatožni klopi piše »Večernik« z dne 17. t. m. in nadaljuje:
»Obtoženci se zagovarjajo, da so o-pravljali po nalogih svojih ministrov, ob-tožitelj pa zopet trdi, da so delali na svojo pest in da so ministrom na zelo spreten način podtaknili v podpis razne dokumente, ki so bili državi v veliko škodo.
V	svojih obrambnih govorih povdarjajo te dni zagovorniki obtoženih, da je vendar nemogoče, da bi bili obtoženi generalni direktor šum in rud Stamenkovič vedri! in oblači! v ministrstvu po svoji volji in da bi bili ministri Kumanudi, Ni-kič in drugi samo lutke v njegovih rokah. Zagovorn k Blagojevič zopet je med drugim izjavil, da je dal eden izmed ministrov za šume in rude iz šumskega fonda šefu svojega kabineta 250.000. Din za nakup avtomobila.
Druga vest iz Beograda javlja, da se bo pred okrožnim sodiščem v Beogradu v kratkem vršil proces proti Miloju Stojanoviču, bivšemu šefu računovodstva v ministrstvu trgovine in industrije, ki je obtožen, da je kot šef računovodstva meseca junija 1923 napisal odlok, s katerim minister odobrava, da se njegovi — Stojanovičevi — ženi izplača kot podpora 500.000 Din iz imovine ministrstva, naložene v drž. hipotekarni banki. Napisal je obenem nalog za drž. hipotekarno banko, da se ta vsota izplača, in je v banki tako dvignil pol milijona Din. Zastopnik ministra trgovine in industrije je bil takrat dr. Velizar Jankovič, kateremu je Stojanovič — kakor trdi obtožnica — podtaknil navedene odloke v podpis, in ki jih je res tudi podpisal.
Naj končajo razprave proti obtoženim uradnikom navedenih ministrstev kakorkoli, eno je in ostane kot pribito: veliko je bilo gnilega v državi Danski, in riba je smrdela pri glavi. Niso bile brez razloga neštete težke obtožbe, ki so prihajale zlasti iz takozvanih prečanskih vrst proti postopanju z državnimi sredstvi in z državnim imetjem v raznih ministrstvih. Ako se je tekom zadnjega leta tudi v te afere posvetilo in ako je končno pričel veliki obračun z vsemi onimi, ki niso vedeli ali ne hoteli ločiti imetja države od svojih lastnih žepov, je to velik korak v interesu ozdravljenja naših splošnih prilik in naše politične morale. Pod zaščito raznih vsemogočnih strank se je poprej krilo vse polno gnilobe na najvišjih mestih.
Želeti je samo še to, da bi v vseli aferah, ki so že na dnevnem redu ali ki šele pridejo na vrsto, dejansko bili razkrinkani in bi dobili zasluženo kazen vsi krivci, pa bodisi da so bil to tudi možje, ki so sedeli na ministrskih stolcih in ki so no-
Zdravilišče Rogaika Slatina
I Najlepše in najbolj moderno urejeno zdravilišče kraljevine SHS. — Svetovni zdravilni vrelci: Ttmpil, Styria, Donat. — Zdravljenje vseh želodčnih in
črevesnih bolezni, bolezni srca, ledvic in jeter.	j I
Seionai Maj—september	Sezona:	Maj—september ■
Cene zmerne. V pred- in posezoni znaten popust. Koncertira vojaška godba. H
■ Največja udobnost. Radio. Prometne zveze ugodne. Zahtevajte prospekte.
Ravnateljstvo sdravlliiCa Regalka Slatina. H
v Celju, Prešernova ulica 10
v poslopju starega okrožnega sodišča vabi vse državne uslužbence in upokojence, da pristopijo k zadrugi kot člani. Svoji k svojim!	Cene konkurenčne.
sili najvišjo odgovornost. Šele potem bo naša javnost lahko z mirom in zadovoljenjem vzela na znanje veliko čistilno akcijo in šele potem si bo mogla biti svesta, da bo nemorala korupcije enkrat za vselej izginila, pregnana od svetlobe pravice in poštenja. Ne sme pa o-stati v nas zavest, da so na obračun prišli samo mali tatovi, velike pa se je pustilo zbežati.«
Telefon štev. 16 Ustanovljena 1. 1889 Poštni ček 10.533
Železniške legitimacije za upokojence, invalide in njih rodbine. Vsi upokojenci in njih rodbine, ki imajo žel. legitimacije in ki jim bo potekla petletna doba koncem tega leta, naj jih po možnosti vrnejo najdalje do 15. novembra 1929 finančni direkciji — oddelku za državno računovodstvo (vojaški upokojenci, invalidi in njih rodbine pa referatu za vojaške mirovine) v Ljubljani. Obenem naj v svr-ho izposlovanja nove želez, legitimacije predlože sliko in 10 Din v gotovini kakor tudi zadnji knjižni izpisek plač. nakaznice. Legitimacije pa, katerim koncem leta petletna doba doba še ne bo potekla, naj za podaljšanje predlože zgoraj omenjenemu uradu do 30. novembra 1929. Prošnje za legitimacije, predložene po navedenih terminih se bodo mogle vpoštevati šele po novem letu. Tekom leta vložene prošnje za nove legitimacije se pa ne bodo predlagale posamezno direkciji držav, železnic, ampak le skupno in sicer največ dvakrat mesečno. Take prošnje naj se torej pravočasno vlagajo, ne pa šele na dan, ko se žel. legitimacija že potrebuje. Upokojenci in upokojenke se končno vabijo, da v bodoče prilagajo vsem morebitnim reklamacijam, vlogam in prošnjam v pokojninskih zadevah tudi zadnji knjižni izpisek plačilne nakaznice, ker se s tem omogoča hitrejše in lažje poslovanje.
Razlagova 7
rODI\UŠN1C/i	TcJcfv.. 07
V	TRBOVLJAH
mesečne obroke. Stalno velika zaloga spomenikov od najpreprostejše do najmodernejše oblike. Zahtevajte načrte in proračune.
Konkurenčne cene!	—	Ugodni
plačilni pogoji!
Telefon 67 Ustanovli«u> 1906
Lastni kamnolomi
Izdeluje vsakovrstne nagrobne spomenike iz marmorja, granita, sijenita itd., nagrobne plošče in okvirje, garniture za spalne in jedilne sobe, obzidne plošče, mozaik in vsa v kamnoseško stroko spadajoča dela. Prodaja tudi na
Železniškim upokojencem in sirotam z rdečimi železniškimi legitimacijami na znanje. Zaradi podaljšanja legitimacije za leto 1930. naj se zgoraj imenovani, ki sta nujejo v okolišu postaje Maribor kor. kol. zglasijo najpozneje do 12. oktobra na postaji. Razen legitimacije naj prineso tudi zadnji odrezek prejemanja pokojnine in pa na četrt pole papirja napisano lastnoročno podpisano izjavo: »Podpisani (a) izjavljam, da nimam (ne jaz ne moja žena) nobene bodisi protokolirane, bodisi neprotokolirane trgovine ali obrti.«
Ustanovljeno leta 1810
železnino
Ustanovljeno leta 1810
Veletrgovina z
D. Rakusch, Celje
priporoča svojo bogato zalogo hišnih in gospodarskih predmetov, posode in vsakovrstnega orodja.
Poseben oddelek za stekleno blago in porcelan.
Kdor še ni član Kreditne zadruge v Mariboru, Rotovški trg, ki uraduje ob pondeilkih In četrtkih od 17. 18. ure, pristopi Cakoj!
Izdaja Društvo drž. upokojencev z« Slovenijo, predstavnik dr. Kronvogel, Maribor. Odgovorni urednik Rado Kopič, Manbor.
predstavnik Stanko Detela, ravnatelj, Manbor.
Tlaka Mariborska tiskarna