štev. 8 Ptuj, 28. februarja 1958 Letnik xi. tTprava In aredniStvo Ptuj, Lackova ulica 8 — Telelon 156, NB Ptuj štev 643-T-206 - Ure- juje urednišld odbor —• Odgovorni urednik Anto« Bauman — Rokopisov ne vračamo — Tiska Mariborska tk;kffin8 — Cena 10 din — Letna naročnina 500 din, polletna 250 dinarjev Kandidat za zveznega poslanca tov. dr. JOŽE POTRČ o volit vali Iz njegovega govora na predvolilni konferenci v Ormožu Ob zaoetllcu sed&nje volitve kampanje je obiskal armoške akUrviste tov. dr. Jože E\)trč. Ob tej praložTiosti je govoril o pomemi voliitev ter med dru- gtim dejafl: Volili boste poslance v sskup- ščino. Če volimo v našo skupšči- no, opravljamo v 20. stoletju ve- liko stvar. Ne volimo navadne skupščine, ki jo imajo tudi dru- ge države, ampak voMmo ljudske predistavnike v tako skupščino, skupščino Federativne ljudske republfike Jugoslavije, kjer se uresničuje socialistična demokracija, to je takšna, ki je boljša od one, ki smo jo prej feneli. SociaEstična demokracija brez ddscipline ni seveda nobena de- mokracija. Nekateri med nami smo člani ZKJ. Toda z vsem po- adarkom vam izjavljam, da ni med člani ZK in SZDL, kateri vi pripadate, no}>ene druge raz!''ke kot ta, da smemo od članov ZK zahtevati mnogo več kakor od članov SZDL. Člani ZK so oblju- bili, da bodo disciplinirani, kar pa ne smento istovetiti s hlapčevsko pokornostjo in poslušnostjo. Ko- mimist je zvest svoji lastni bese- di, ki jo je prostovoljno dal, ko je stonil v ZKJ. Včasih r-e je resda dogaiaio, dq so vstopili ne- kateri v ZKJ, da bi imeli več pravic in so po^s^bMi, da je zato tudi več dolžnosti. Prosijm vas navzoče, da me po- slušate pri nadaljnjih izvajanjih nc samo s pametjo, ampjjk tudi s srcem. Gre danes za veliko stvar. Le enkrat v štirih letih se sestajamo na ta način. Želim, da bi se seveda še večkrat videli na ztoorih volivcev, toMkokrat, koli- kor je to pač potrebno in mo- goče. E^ehajam sedaj na vprašanje posilanca. Naj uporabim besede tistih, ki pravijo o kandidatu takole: Zdaj se bodo delegati sestati. »Od zgoraj« jim je rečeno, naj v Ha- lozah kandidira Potrč, pa ga bodo pač izglasovali. Nikakor ne zani- kam, da so moji prijatelji iz vod- stva, dalje predstavniki okrajne- ga odbora SZDL v Mariboru in nekatere občine želeli, da kandi- diram in me o tem obvestili. Jaz sem jim rekel, da želim kandi- dirati. Toda nekje vendar lahko porečejo: Kako pa je pravzaprav pri vas, ali vas niso vsilili? Se- veda jim bom odgovoril: Vsiljen nisem, pač pa predložen. Ljud- sttvo me je že večkrat izvoli'© in nihče ni bil prisiljen kakor svoj- čas, ko so žandarji sjitm ljudi, da so morali iti na volitve. Mi smo seveda zelo zainteresi- rani, da bi popolnoma vsi šli vo- lit in tudi jaz osebno želim, da bi šli vsi na volitve. Povedal vam bom v tej zvez:i, da bi se že da- nes zavedali, zakaj voHte. Če namreč hočemo df^mokracijo, to je ljudsko voljo uresničiti, se mora vsak državljan izraziti. Vi boste tudi morali poudariti, ali .so naši ljudje iz Haloz, Središča, Ormoža, Poljčan zadovoljni s tem, da volijo samo enega poslanca, ali več. Jaz sem zadnji, ki bi se bal sokandidata, ne želim si pa seveda protikandidata, ki si pred- stavlja Dod socializmom svoje osebne interese ali interese majh- ne -skupine. Jaz si predstavljam pod socializmom tak družbeni red, k1er bomo imeli mnogo elek- trike in tovarn. kj*»r bo kmetijsko gospodarstvo opremljeno s čim- več stroji. Toda ne le to, kajti zame to še ni socializem, ampak šele takrat, ko ie človek človeku brat. ali kakor danes rečemo, ko je človek človeku tovariš. Ne od- nos oblasti človeka nad človekom, ne človpk pod človekom, ampak tak odnos med ljudmi, kier se fmp.io Hud je m«»d seboj rad? kot v dobri dmžini. Želim, da bi hfle na- še k-vrnun« dn'žjne v širšem .k1a: Ti ne boš so-f»*T»?ni^ sveta! Jaz pa S'*>m ' ji redrio odgovarjal: Ne hnm ga str-»mpnf' sam. v«5? skopa i na na bomo. Tn ta se« sn je urp^ir'*' v na^^: socipMsti^i J^iofr^lavrji. Nasa Titova JtjooslaviTa ie znana in spoštovana po vsem sveto, kar stara Jugoslavija ni bila. Danes je njeno resno stremljenje zna- no, tudi v Moskvi, v glavnem me- stu dve sto milijonov ljudi. Pred- stavniki teh milijonov so sami prišli v Beograd in priznali: Mi smo krivi. Beri j a nas je zmotno informiral, krivi smo, da smo vas imenovali izdajalce socialističnega sistema. Mi Jugoslovani, držav- ljani socialistične Jugos'avije, ne izdajamo dobre stvari. Zato je Ti- tova Jugoslavija znana, znana po svojih ogromnih žrtvah 1,700.000 mrtvih, padlih in umrlih med NOB. Imeli smo ekonomske težave v znani stalinski eri, toda nismo se zato prodali niti ZDA niti ZSSR. Mf hočemo Organizacijo združe- nih narodov, kjer so vsi enako- pravni, hočemo mir in napredek, ne pa oboroževanje, rakete in bombe, mi hočemo takšno brat- stvo med narodi, za kakršnega smo se borili in za katerega utr- ditev se trudimo med seboj Slo- venci, H'"vati, Srbi in Makedonci. Mi ne govorimo le z besedami, amp?k predv.?em z dejanji Deja- njem namreč vedno radi verja- mejo. Če hočemo razčistiti vprašanje sokandidata, ne gre tr^lrko zaradi vas, amnak zaradi zaostalih vo- livcev in še bolj zaradi inozem- stva. Če pridem n. pr. zopet v Švico, kjer sem bil že večkrat, me lahko vprašajo: »Kako si pravza- prav izvoljen? Ali nisi ,(>d zgo- raj' postavljen ali celo vsiljen?« >xOprostite,« bi odgovoril, »že vaše ■vp^rašanje ni na mestu. .7^josamezne sekcije in se tam izobražuje. Mladina iz ptujske občine se pridno prijavlja za brigado. Mla- dinci, ki odhajajo prvič na delo- višče. z nezaupanjem gledajo de- lo, ki jih čaka na cesti. Stari brigadirji povprašajo kake ma- lenkosti in se predvsem zanima- jo, če bo vsaj tako ali pa še bolje, kot je bilo na prejšnjih akcijah, obenem pa obujajo spK)- mine na življenje v brigadah, v katerih so že sodelovali. Briga- dirka III. čete druge MDB »Brat- je Reši«, ki je bila lansko leto v Brkinih, je pKJvedala: »Zgodaj zjutraj smo pohiteli vsi brigadirji na jutranjo telo- vadbo, da se malo razgibamo, nato pa pripravimo za odhod na delo. Na delo smo šli vedno s pesmijo in z vedrimi obrazi. Bri- gadno življenje je res lepo. če je taka vzajemnost, kot je bila v naši brigadi. Složno in v redu smo izvrševali vse naloge, ki so nam jih dali naši komandirji. Vsi smo se zavedali, da je v slo- gi moč, zato je bila tudi naša brioada večkrat udarna. Zato mladinci in mladinke tudi sedaj pogumno zgrabimo za delo in veselo zasadimo kramp in lo- pato v zemljo. Naj vidi naša do- movina, da je mladina voljna da- ti vse od sebe, da je voljna izpol- niti vse naloge, ki jo pred njo postavlja naša partija in družba.« Teh nekaj vrstic mnogo pove, več kot Si marsikdo misli. Briga- dirka, ki je to izjavila, je bila le- tos med prvimi, ki so se prijavili v brigado. Njo posnemajo tudi drugi in smo lahko prepričani, da bodo naši mladinci častno za- stopali mladino naše občine na delovišču in dosegli zopet take uspehe ali pa še lepše kot v lanskem letu. Brigadirka iz druge čete lan- skoletne brigade je povedala, ko se je prišla prijavljat za delovno akcijo, iz življenja v brigadi to- le: »Od začetka, ko sem prišla v brigado, se mi je zdelo tamkajš- nje življenje zelo težko, to pa zaradi tega, ker sem imela veliko domotožja. To pa je trajalo le par dni. Pozneje se mi je zdel \-sak dan lepši in kaj nerada sem odšla z delovišča. Najbolj mi je ugajalo ob tabornem ognju. Se bolje pa bi bilo, če bi brigadirji polagali malo več pažnje in bolje pripravili kulturne programe ob tabornih ognjih in ob večerih. Želela bi, da bi bilo letos ob ta- bornih ognjih še bolj živahno in veselo. Težko že čakam trenutek, ko bomo spet skupaj stari znan- ci iz prejšnjih brigad.« Tu sta samo dve izjavi lansko- letnih brigadirjev. Navedli bi jih lahko več, toda vse so si skoraj podobne. V brigadi si vsak izbere neko igro ali zabavo v prostem času, se pri njej zabava in tako pozabi na utrujenost, ki ga vča- sih popade. Razen starih brigadirjev je tu- di ostala mladina navdušena za brigado, kar dokazuje, da se je že iz ptujske občine prijavilo pri- bližno 150 mladincev. Zadrovec Franc Tiid^ hiiiiial tov. loran Polič mei volilci V ponedeljok, 25. februarja, sta obiskala ptujske m okoliške vo- livce kandidata za poslanca Zvez- ne ljudske skupščine FLRJ tov. dr. Jože Potrč in tov. Zoran Po- lič, državni podtajnik za finance. Popoldne je govoril tov. Zoran Poliič v dvorani občinskega komi- teja ZKS zbranemu poHtično-go- spodarskemu aiktivu, zvečer pa sta oba kandidata govorila zbra- nim volivcem v Titovem domu. S po&lušanjem tov. 2k>rana Po- liča je politični atktiv popoldne veliko pridobil, kar mu bo kori- stilo pri tolmačenju nadaljnjega razvoja gospodarstva v naši dr- žavi na predvoHilnih sestankih in zborovanjih, dobil pa je tudi vr- sto pojasnil na razna F>olitično- gospodarska vprašanja naše drža- ve in občin, ki jih ob raznih pri- ložnostih postavljajo volivci. Prav zanimivo je znal tov. Polič raz- tolmačiti predvidene spremembe v našem kreditnem sistemu in v poslovanju bank. Govoril je tudi o letošnji proračunski politiki, o .sikrbi komun, o delu organov družbenega uipravl.ianja. šolstva, trgovine. cen, kontrole cen, kmpčkeaa in ohrtn-^kepa zavaro- vanja in vseh oKtadifa pcoblemov. ki jih misli rešiti skupščina že na prvih usedanjih. O pred- njih važnejših vprašanjih je go- voril tudi zvečer polni dvoran"' volivcev v Titovem domu. Kandidat za zveznega poslancb tov. dr. Jože Potrč pa je nave- zal svoj govor na enotnost našega ljudstva in vodstva v borbi za naš gospodarski napredek, za boljše življenje naših ljudi, v borbi za mir in zaupanje med narodi. Izvajanje je podčrtal s svetlimi primen enotnosti našega vodstva in ljudstva iz časa NOB in iz sedanje politične prakse do- ma in na medna(rodnem področ- ju. Govoril je tudi o dolžnostih ;n discipliniranosti p>oslancev, o nji- hovem odzivanju na razna vabila in o vtisih z nedavnih zborovanj ter vsebini razprav z volivci. Govora obeh kandidatov so vo- livci sprejeM z burnim aplavzom. Po zborovanju so se predstav- niki organizacij SZDL pomenili s kandidatoma glede nadaljnjih zborovanj. Tov. dr. Jože Potrč je obljubil priti med volivce Polj- čan. Lešja, Ormoža in drugih krajev 9., 10. ;n 11. n%arca 1958. Tudi tov. Zoran Polič oo imel še nekaj paredvolilnih zixjrovanj. Tov. Zoran Polič stran 2 PTUJSKI TEDNIK Ptu], dne 28. februarja 1958 Ptuj s svojo okolico .i:yiš£e proizvodnie najSioljšili slovenskih vin Haloze, Slovenske gorice in ormoško-ljutomerske gorice nam predstavljajo venec najbolj zna- nili goric s proizvodnjo najbolj- ših slovenskih oziroma celo ju- goslovanskih vin. O proizvodnji kakovostnih vin s tega področja nI mnogokaj razpravljati. Kdor koli je preho- dil to vinogradniško gričevje in je imel smisel poskušati žlahtne proizvode teh goric, bo znal tem vrsticam dodati svoje. Na pobudo Društva kmetijskih inženirjev in tehnikov se že več let zapKjredoma vrši pregled in ocena vsakoletnega vinskega pri- delka kmetijskih gospodarstev, podjetij in privatnih proizvajal- cev tega okoliša. Namen teh pre- gledov in ocen jc predvsem v tem, da se ugotovi napredek v proizvodnji višjih donosov, bolj- ših kakovosti in ugotovitev naj- bolj odgovarjajočih sortnih tipov vin. Zanimivo je zlasti dejstvo, da smo pred nekaj leti v kletar- stvu pri kmetijskih gospodar- stvih lahko zaznamovali mnogo pomanjkljivosti. Kmetijska go- spodarstva, pa tudi kletarska podjetja so v zadnjih treh letih zaostrila svoje delo v smislu bcJjšega sortiranja, bolj skrbne predelave ter doslednega kletar- jejija. Zlasti kmetijska gospo- dajrstva kot največji proizvaja- lec kakovostnih vin so v tem po- gledu neverjetno napredovala. Tradicionalno dobro urejeno kle- j tarstvo ima državno posestvo i Zavrč. V zadnjih dveh letih si je 1 uredilo kletarstvo na povsem ' pravilni način kmetijsko gosfK>- darstvo Podlehnik. Tudi kmetij- ^ sko gospodarstvo Dravinjski vrh si bo s primernimi adaptacijami za bodoče rešilo to vprašanje. Tudi ostala gospodarstva so si s spopolnitvijo obstoječih kleti in ležalne posode primemo uredila svoje kletarstvo. Res je, da je obnova prvenstvenega pomena in da se ta sedaj res vrši v pravil- nem smislu, to je poenotenje trsnega sortimenta, saditev veU- kih kompleksov ene sorte, po možnosti mehanizacija obdelave, znižanje ' proizvodnili stroškov, vendar ne moremo iti mimo dej- stva, da je treba pridelke tudi pravilno spraviti, jih negovati in spraviti na trg v originalni kako- vosti po primerni ceni, ker le to vodi do uspeha. Pregled dela kmetijskih go- spodarstev v pogledu napredka vinogradništva za nazaj je prav razveseljiv. Obnova je zadovolji- va, proizvodnja stalno narašča. Tudi kmetijska gospodarstva s proizvodnjo poljedelskih kultur ne zaostajajo. Rezultati nagraje- vanja so najboljši dokaz za uspe- he v preteklem letu. O uspehih kmetijskega gospodarstva Osoj- nik v proizvodnji breskev ni tre- ba posebej govoriti. Društvo inženirjev in tehnikov je tudi letos organiziralo stro- kovno oceno vin vseh kmetijskih gospodarstev ter proizvodnih podjetij v tem področju. Mogoče bo zanimivo iz te ocene posneti nekaj karakterističnih ugotovi- tev. Od 33 predloženih vzorcev je bila ugotovljena ocenitev: Vse- kakor je zanimivo dejstvo, da nosi primat med kakovostnimi vini Zavrč. Vina s tega področja so sortno zelo značilna in skoro lahko trdimo, z neko gotovo než- nostjo v vsej svoji harmoniji po- sebno lepa. Tudi vina iz Podleh- nika ter drugod so pc^azala ne- verjetno lepoto. Po sortah je rezultat ocene sledeč: Najvišjo oceno pri sorti šipon je doseglo kmet. gospodar- stvo Podlehnik. Pri laškem ri- zlingu prednjači kmet. gospodar- stvo Dravinjski vrh. Pri neubur- govcu napredni vinogradnik Urek. Pn rizvancu, ki predstavlja sorto bodoče kvantitetne proiz- vodnje, ki pa kaže tudi gotove prednosti glede kakovosti, pa nam je zadr. podj. »Vinarska zadruga« Ptuj iz svojih nasadov v Mestnem vrhu nudilo prvič možnost kritične ocene tega vi- na. Beli burgundci se odlikujejo na prvem mestu s kmet. gospo- darstva Vurberk, kmet. gosp. Zavrč. Podlehnika, podjetja »Slo- venske gorice« in kmet. gospo- darstva Ivanjkovci. Renski rizling je ovenčan neizpodbitno iz Zovr- ča ter iz Janževega vrha Podleh- nik. S tramincem se je s svojo izredno sortnostjo prikazalo po- sestvo Mestni vrh »Vinarske za- druge« Ptuj. »Slovenske gorice« in kmet. gospodarstvo Dravinjski vrh. Muškatni silvanci predstav- ljajo vsekakor »moderno« v na- šem vinogradništvu in v vinski trgovini. Tu nas presenečajo zla- sti Zavrč in Podlehnik ter Mestni vrh in Ivanjkovci. Na neverjetno lep način so se predstavili rume- ni muškat, ki za našo zunanje- trgovinsko bilanco predstavljajo vedno važnejše mesto. Vrhunec nam je prinesel Zavrč z never- jetno zaokroženo lepoto. Tudi Mestni vrh »Vinarske zadruge« Ptuj, Podlehnik in »Slovenske gorice« so predložile neverjetno lepe primere. Vsa zgoraj nave- dena vina izrvirajo iz letnika 1957. Od starih vin pa so nas presenetile »Slovenske gorice« v Ptuju z odličnim rulandcem 1952. Fr. Mihelič: HALOZE (Mlada pota) Vsr. vina. ki so zgoraj navede- na, so bila ocenjena po 6-članski strokovni komisiji po metodi ocenjevanja na 100 točk. S tem je bil podan pregled predvsem proizvodnje visokokakovostnih vin letnika 1957. Kmetijskim go- spodarstvom in tudi podjetjem, ki jim je zaupano negovanje vin, lahko ob tej priliki samo česti- tamo. Napotilo naj bo. da bi kmetijska gospodarstva v bodoče še bolj upoštevala kompleksno obnovo ene sorte v odgovarjajo- či legi in da bi s pocenitvijo proizvodnje široki potrošnji nu- dila masovno sortirana vina in s tem skušala pK)biti nesolidno to- čenje dvomljivih vin. REZULTATI OCENJEVANJA I. 1. Rulandec »Slovenske gori- ce« 95 točk; 2. Rumeni muškat KG Zavrč 95 točk; 3. Rumeni muškat KG Podlehnik 94 točk; 4. Rumeni muškat VZ E>tuj 94 točk; 5. Rumeni muškat »Sloven- ske gorice« 93 točk; 6. Rumeni muškat »Slovenske gorice« 91 točk; 7. Traminec VZ Ptuj 94 točk; 8. Traminec »Slovenske go- rice« 93 točk; 9. Traminec KG Drav. vrh 91 točk; 10. Renski rizling 50 KG Zavrč 93 točk; 11. Renski rizling KZ Podlehnik 92 točk; 12. Renski rizling 40 KG Zavrč 92 točk; 13. Muškatni silvanec KG Zavrč 94 točk; 14. Muškatni silvanec KG Podlehnik '^2 točk; Muškatni silvanec VZ Ptuj 91 točk; 16. Beli burgundec VZ Ptuj 92 točk; 17. Beli bur- gundec KG Zavrč 91 točk. II. 1. Šipon KG Podlehnik 90 točk; 2. Beli burgundec KG Podlehnik 90 točk; 3. Beli burgundec »Slo- venske gorice« 90 točk; 4. Beli burgundec KG Ivanjkovci 86 točk; 5. Rizvanec VZ Ptuj 90 točk; 6. Muškatni silvanec KG Ivanjkovci 90 točk; Muškatni sil- vanec KG Drav. vth 88 točk; 8. Muškatni silvanec VZ Ormož 86 točk; 9. Muškatni silvanec Urek Abton 86 točk; 10. Renski rizling KG Ivanjkovci 87 točk; 11. Laški rizling Urek Anton 88 točk; 12. Laški rizling KG Dravinj. vrh 87 točk; 13. Laški rizling KG Bori 84 točk; 14. Ranina »Slovenske gorice« 87 točk; 15. Neuburgo- vec Urek Anton 88 točk. KMETIJSKI STROKOVNJAKI SO ZBOROVALI Z delavci In krneli govorimo odkrito Glavna naloga - dvig kmetijske proizvodnje ^ Ptujska podružnica Društva in- ženirjev in tehnikov (DIT) je ob- ravnavala ▼ soboto, 22. februar- ja, na občnem zboru lanskoletni obračun de^la s šestletnimi izkuš- njama v kmetijskih organizacijah in podjetjih, obenem pa tudi na- črt dela za leto 1958 -in pozneje pri krepitvi socialističnega raz- voja v občinah bivšega ptujskega okraja. Predsednikovo poročilo (inž. Egon Zoreč) in diskusija članstva ter gostov iz Ljubljane in Marilbo- ra sta vnesla v načrt bodočega dela podružnice vrsto koristnih dopoln.itev, ki v celoti odgovar- jajo vlogi kmetijskih strokovnja- kov v bodočem razvoju kmetij- stva. Premalo kmetijskih strokovnjakov Podružniica DIT Ptuj šteje se- daj 66 članov, 8 inženirjev in 58 tehnikov, od tega 10 žensk in 56 moških. Na državniih in zaidružnih gospodarstvih so sedaj zaiposieni tfiiije inženirji in 30 tehnikov, de- set jih dela piri 2:adružnii poslov- ni zvezi, deset pri raznih pod- jetjih, štirje so na Sploaii kme- tiijsiki šoli v Tumišču, trije do- ma na posestvih, ostaii pa na raznih odgovarjajočih mestih. Za 22 kmetijskrh QospK>darstev in 33 kmietijskih zadrug na tem pod- ročjti je gornje število kmetij- skih strokovnjakov premalo in bodo težko zmaigovali nadoge v jrvezi z dviigom kmetijske proiz- vodnje in kmetij=kecia sodelova- nja med KZ in kmetovalci. V poroč-iilu je predsednik po- družnice DIT tov. inž. E^on Zo- reč poudarili, da bodo v bodoče zlasti na podlagi lanske prelom- nice in uspehov v kmetijstvu od- stranjene neskladnosti med pro- izvodnjo in potrošnjo krnstijskiih pride«lkov. Kmetijska gospodar- stva, kmetijske zadruge in kme- tovalci so za mnogo hitrejši splošni gospodarski razvoj in za ukre{>e v našem gospodarstvu, ki bodo omogočili tudi kmetijstvu trdnejšo materialno bazo ter širšo drvižbenopolitično osnovo za sa- moupravljanje. Vse to pa zahte- va istočasno krepitev socialistiič- ndh odnosov na vaseh, v katerih bodo pomenila kmetijska gospo- darstva in kmetijske zadruge s kmetijskimi strokovnjaki na čelu organizatorje naiprednejšega go- spodarstva na vaseh ob sodobni tehnito, finančnih sredstvih, pri- mernem pK>Iožaju v blagovnem prometu in drugem. Kmetijske zadruge na vaseh bodo močni in- vestitorji, močni gospodarstvena- ki in organizatorji večje proiz- vodnje. Predavanja po vaseh in strokovno delo Upravni odbor podružnice DIT se je .skupno s članstvom lani lo- teval agramo-ekonomskiiih, agrar- no-teihničniih, proizvodno-organi- zacijskjii in razndih pedagoških problemov, pri čemer uspehi niso izostaili. K sestavljanju in izva- janju pospeševalnih programov so p>ri mnog.ih KZ klicali na po- moč tcmetijske inženirje in teh- nike, enako k sestavljanju inve- sticijskiji programov, ker razne komisije tega dela strokovno in tehnično niso zmogle. Pcidružnici je usipelo navezati tesne stike z organi oblasti, zlasti s Svetom za prosveto in kulturo ter skupno z njim izipopolniti programa preda- vanj na raznih tečajih s predava- nji iz kmetijstva. Ob takih pri- ložnostih se je naz-omo pokazalo, koliko je med kmetijskim prebi- valstvom zanimarija za strokovna predavanja in koliko za konkret- no delo. V bod'oče bo jKrt-rebnopo minulih izkušnjah tudi na tem področju storiti kaj več in kme- tijske strokovnjake bolj angaži- rati za strokovno praktično delo kot pa samo za predavanja. iTmeniavanle izkušeni z domačimi strokovnjaki Glede lastnega izpopolnjevanja članstva DIT je predsednik inž. 2torec pKJudarid, da je koristno iz- popolnjevanje v inozemstvu, da pa ne smemo podcenjevati možnosti izipofpolnjevanja doma z obiski večjih kmetijskih obratov in z iz- menjavo dosedanjih izkušenj ter mnenj glede bodočih nalog in planov v kmetijstvu. Podružnica DIT Ptuj bo tudi letos prirejala fKJUČne ekskurzije v zemilji in bo v stiku z drugiimi podružnicami izmenjavala mnenja in izkušnje na tem področju. Odkrit! razgovori s kme- tovalci in konkretno delo Prav živahna je bila diskusija po predsednikovem poročilu. Prvi so se oglasili čla'ni DIT Ptuj, ki so prikaizadi težave pri vsako- dnevn^em delu, kot n. pr. pomanj- kanje strojev na kmetijskriih go- spodarstvih in pri KZ, težave z rezervnimi deli, neurejena aron- dacija, nestalni delavci v kmetij- stvu, nizka storilnost, slabo za- nimanje za kmetijska predavanja po vaseh in podobno. DaskutiraM so tov.: inž Suhadolnik, tov. Žem- ljic, Šeodpredsednik OLO tov. Jo- že Tramšek. predsednilk OZZ Ma- ribor tov. Edo Zorko, inž. Mast- nak, inž. Živko in dnigL Tov. Jože Tramšek je poudaril, da bo- do kmetijski strokovnjaki bolj ko- ristili izboljšanju kmetijske pro- i2rvodnje in sodelovanju kmeto- valcev s kmetijskimi zadrugami, če se bodo bolj zanimali za skle- panje pogodb s kmetovalci za teik- movanje v kmetijstvu in za dvag hektarskih odnosov, kct pa če bodo hodili po vaseh predavat na slabo obiskana predavanja. V ta- kem konkretnem kontaktu s kmetovalci se bedo lahko z nji- mi bliže in jasneje pomenili, za- kaj jim je potrebno sodelovanje s KZ in zakaj želimo tud' na njihovi zemlji doseči izboljšanje proizvodnje. Tako jim bodo tudi laže pojasniili možnosti za izbolj- šanje kmetijstva z zadružnimi in- vesticijami, s strojno obdelavo, z boljšim' semienj, gnojiiili itd. Glede na pogodbe in željo po izpolnitvi pogodb se bodo kmetovalci boonovitev). 18.36 Slovenska pesem od romantike do da- nes — XIX. Skladbe Hugolina Sattnerja. 19.00 Zabavna glasba, vmes reklame. 19.30 Radiiski dnevnik. 20.00 Variete na valu 327.1 m: al Halo, halo!; b) Ježkov miniaturni kabaret; c) Za dobro volio in za ples. 22.00 Napoved časa, poročila, vremenska napoved in cre- gled sooreda za naslednii dan. 22.15 Nočni koncert. 22.55 Poročila. 23.00— 23.15 in 23.30—23.45 Oddaja za tujino (pr:nos iz Beograda). NOVI NAROČNIKI »PTUJSKEGA TEDNIKA« Janez Krepf 1, Grajena; Ivan Vi- dovič, V. P. Ivanjica; Marija Ko- zoderc, Cirkovce; Franc Hrga, Mo- škanjci; Osvald Osebek, Polenšak: Franc Kukovec V. P. Beoarad; Alojz Terbuc, Ptuj; Martin Zaje, Lovrenc na Drav. polju; Trgovin- ska zbornica LRS Ljubljana; Janez epič. ,^Juršinci; Vinko Fajfar. No- vo Velenje; Franc Lešnik, Trnov- ska va; Franc Zelenko, Ptuj; Franc Kodrič. Markovci. ..Alojz Zafošnik, Lo\Tenc na Dr. polju; Jože Medved, Lovrenc na Dravsikem polju; Iven Kra'bonja, Velika Nedelja; J^kob Kelenc, Gorišnica; Franc Toolak, V. p.. Priština. Koismet; .Takob Rajh. Velika Ne^delja; Ivan Pe+rovič, Vo- lenjs; Avgust Pšaid. Leooglava; Franc Kegl. V. o., Uroše^ac, Kos- met: Stanko Vajd«. Moškanjci: Ivan Zorko. Moškanjci. Vreme ZA ČAS OD 27. FEBRUARJA DO 9. MARCA Konec februarja ali v začetku marca močne ohladitve s snegom do nižin, nato nekaj jasnih mrzlih dni. Od 6. marca dalje nestalno s pogostimi padavinami in to- pleje. ___y^M. PROF ANDREJ KOVAC: Ptul v zrcalu svo|lh ulic In trgov Ob spominu na septem- brske dogodke 1908 5 kolodvora i,e v rac an it) v me- sto po prvem kostanjevem dre- voredu, imenovanem pK> slovan- skih blagovestnikih CirLki in Me- todu. Njuni imeni je prevzelo nekdanje narodnoobrambno dru- štvo, ki je priredilo 13. septem- bra 1908 veliko skupščino v ptuj- skem Narodnem domu. Letos bo- mo ppa,znovali 50-leitnico teh na- silnih izgredov narodnih odpad- nikov na mirne zborovalce. Pri- .s.peH gostje so krenili s postaje po dana;&Tjii Masarykovi cesti, pri vhodu v sedanji CiriJ-Metodov drevored pa so nemškutarski raz- grajači, oboroženi z gorjačami, zapirali dohod prot; postaji. Človek, hitro tebi čas beži... Ta napis je bil še v stari Ju- goslaviji viden pod sončno uro na južni strani ožbaltske cerkvice ob nekdanji Radgonski cesti, nekoč zasajeni s topoli. Slovensko bese- dilo je bodlo osvajailčeve oči in ga je zato v svoja narodni nestrp- nosti odstranil, vendar so sledo- vi še danes viidni. Pod sončno uro je v steno vzidan majhen slovenski nagrotmdk iz začetka 19. stoletja in izvira z nekda- njega pokopališča okrog cerkve. Starejši, gotski del cerkve datira verjetno iz 15. stoletja, ladjo in stranski kapeli pa .so dali v 17. stoletju sezidati grofje Leslie s ptujskega gradu. V bližini stoji nekdanji kapucinski samostan iz leta 1623, po ukinitvi leta 1786 pa je poslopje uporabljalo voja- štvo za skladišče. »Veseli pesnik Slovenskih goric« Tako jc imenoval pKjsnika Leo- fKjJda Volkmerja narodopisec in zgodovinar Jožef Pajek (1843 do 1901) v krajšem sestavku, ki je izšel v posebnem odtisu iz »Po- potnika« leta 1885. Volkmerju je pvosvecena odmaknjena ulica med ožbaltsko cerkvijo in nekdanjim kaipucinskim samostanom. Zani- miivo je, da najdemo našega slo- venjegoriškega pesnika v letih 1765—1769 v kaplanski službi pri Ožbaltu. kjer je bil v pesnikovih časih sedež prostrane župnije Sp. Ptujskega polja. Tu je Volkrner začel zlagati prve pesmice. Rojen je bil 15. oktobra 1741 v Ljutomeru, zadnja leta pa je preživel pri Urbanu blizu Ptuja, kjer je zilagail pobožne pesmi, pa tudi posvetne s poučno vsebino, pisal basni in drugo. Jezik nje- govih pesmi ima dosti nemških izrazov in je prepleten s {>osob- nostmi krajevnega narečja. Med redke slovenske tiske iz prve Schutzove tiskarne v Ptuju sodi njegov prevod latinske i>esmi »Te deum laudamus«, )>iz latinskega prestavleno ino v pesen spravle- no v leti 1795«. Za boljše pozna- vanje pesmika pa še nekaj njego- vih kitic: Sonase nas greje, veter hladi, semla nam selje, vince rodi. Desliek 's oblaka fini navre, pola namaka, dole, gor6. Shitek veseli, igre pun kraj: v na šoj desheli mamo mi raj. Vcilkmer je umrl 7. februarja 1816 pri Urbanu in je tam tudi pokopan. Vse življenje je žrtvoval za svet socialne pravičnosti Na koncu zidu vojaškega skla- dišča b' ! grajenskega mostu .je bila prej Kapucinska ulica, da- nes pa nosi ta, nič kaj prikupna ulica, ime velikega socitalnega borca Toneta Žnidariča. Anton Žnidarič je bil rojen kot otrok kmečko-delavske družine leta 1913 Na ptujski gimnaziji je bil član naprednega gibanja med dijaki in član SKOJ. Sodeloval je tudi v dijaškem literarnem dru- štvu »Oton Zupančič«, ki je iz- dajalo svoje glasilo »Rast«. Med sodelavci tega naprednega časo- pisa, kot so bili Ivan Potrč, Ivan Bratko in dirugd, srečamo tudi ime Antona Žnidariča. V 2. letni- k-u »Rasti« iz leta 1932/33 je iz- šla njegova črtica »Filip«. 22. novembra 1934 je bil Tone Žnidarrič s tovariši Ivanom Potr- čem, Ilecem in drugimi izklju- čen z gimnazije. Leta 1936 sreča- mo Žnidariča med borci v špan- ski državljanski vojni, kjer se .je s svojimi sposobnostmi zelo od- likoval. Bil_je član pokrajinskega odbora za Štajersko in sploh med _ organizatorji partizanskih odre- dov po usodnem letu 1941. V letu 1944 je pctstal na Dolenjskem na- čelnik štaba 18. divizi,je in padel kot podpolkovnik z ilegalnim ime- nom Štefan. Pokopali so ga na fKjkopališču Radatoviči pod ime- nom Malonšek Janez. Po osvoboditvi so našli njegov, posmrtni ostanki zadnji F>oč:tek v domačem kraju, kajti 15. maja 1955 so ga položili v skupno grobnico padlih žrtev za svobodo na ptujskem pokopališču. Navdušen Slovan in raz- iskovalec slovenske pre- teklosti Pri grajenskem mostu r ■ od leve steka v Srbski trg Trstenja- kova ulica, ki prihaja od železni- ške proge in poteka mimo nove zgradbe zavoda za socialno za- varovanje. Davorin Trstenjak je bil rojen v Kraljevcih pn Vidmu ob Ščav- nici (Št. Jurij) leta 1817. Gimna- zijo je končal v Mariboru, v letih 1846—1849 je kaplanoval v Ptuju, nazadnje i>a je bil župnik v Sta- rem trgu pri Slovenjem Gradcu. Že zgodaj se je priključil ilirske- mu gibanju za jezikovno in kul- turno združitev južnih Slovanov. Bil je dve leti urednik lep>oslov- nega lista »Zore«, ki je izhajala v Mariboru od 1872—1878. V letu 1881 pa srečamo Trstenjaka med soustanovitelji literarne revije »Kres« v Celovcu ,ki je začela iz- hajati kct nekaka protiutež »Ljub. Ijanskemu Zvonu«. »Kres« je bil namenjen predvsem pisateljem obrobnih pokrajm, zlasti štajer- skim sotrudnikom. Trstenjak jie pridno zbiral na- rodno blago, bavil se je tudi s primerjalno mitologijo in slovan- sko zgodovino. Med njegovim: zgodovinskimi razpravami je mnogo nekritičnega, vendar se kaže povsod velika ljubezen do slovanskega rodu in njegove pre- teklosti. Zanimivi so njegovi se- stavki o ptujski zgod'Ovini in pK>- menu oznake za Ptuj. V »Novi- ca'h« iz leta 1856 beremo gilede Ptuja med drugim tudi tole: »Ka- kor se vsak otoiskova^c tega s!lav. nega mesta laihko očividno pre- priča, je staro mesto večidel tam stalo, kjer sedaj I>rava teče; to- rej se je raztVzuvalo tik gomjo- ptujskega pečevja skoz vas Viče kraj gorice, kteri ,Ferbenšek' pravijo, zna biti gori do Orehove vesi...« V oznak; ')Petov« vid.: Trste- njak siovensk. koren peča, peč- na, pela nekje drugj« pa pove- zuje ptujsko ime z besedo ptič V starih časih naj b: v gozdna- tem grajskem hribu našlo zave- ^ tišče mnogo ptičev. Tudi Orfejev s-pomenik s .atra Trstenjak za 6t3ros'ovensko zna- menje, kjer je po njegovem '.po- doblje^na Perunova glava. — Ka- kor znano, je Orfejev spomenik rimski nag:-obn:k, p>osvečen ne- kemu občinskemu svetovalcu iz Ptuja v 2. stoletju n. e. PTUJSKI ZBORNIK ZA 50-LET- NICO SEPTEMBRSKIH DOGOD- KOV Za 50-letnico septembrskih do- godkov v Sloveniji m Ptuju (1908 do 1958) bo izše! Ptujski zbcmik. Gradivo zanj bo zbral 11-članski redakcijski odbor, ki ga je ime- noval Občinski ljudski odbor Ptuj. Za predsednika je imenovan tov. Miro Bračič, ravnatelj pttujske gimnazije. PROGRAMSKI SVETI KINO PODJETIJ Kino podjetja v ptujski obč*nl« in sicer v E*tuju, Kidričevem, Vid- mu in D orna vi se bodo lahko v bodoče z raizniiiTO programskimi vprašanji obračala na veččlanske programsike svete, da bodo pro- grami predvajanj domačih in tu- jih filmov vsebinsko in časovno pravilno izbrani in tako dopolnje- ni, da bodo odgovarjali obisko- valcem kino predstav. KZ VITOMARCI POTREBUJE SKLADIŠČE KZ Vitomarci namerava ^piaditS v E>erbetincih v bližini mostne tehtnice odkupno sikladišče. V ta namen je že zaprosila Občanski ljudski odbor Ptuj za določitev stavbišča za to in tudi za druge bodoče gradnje v katastrski ob- čini DerbetincL ^£^£^^£^^£^£^£^£^^£^^^<^&^ ČESTITKE OB ZLATI POROKI Janez in Marija Olazier iz Bo- lečke vasi bosta pracznovala dne 1. marca 1958 petdesetletnico jjo- roke v krogu svojih šestih sinov in hčera ter zetov in vnučkov, sosedov in znancev. Oba sta še čila in zdrava. Želimo jima še mnogo let! SorodnikL Gosiiodln sk! tečal na Grajeni Kmetijska zadruga Ptuj je tu- di letos v sodelovanju z Zavodom za pospeševanje gospodinjstva organizirala 10-dnevni gospo- dinjski tečaj na Grajeni, katere- ga je obiskovalo 20 žena in de- klet. Ob uspelem zaključku se je pokazalo, da so taki tečaji nujno potrebi, žal se pa zaradi tesnili prostorov ni moglo sprejeti vseh prijavljenih. Tečaj je imel predvsem namen, poučiti naše kmečke gospodinje o pripravi preproste in tečne hrane, o načinu serviranj-iH ita^ in jim se tem olajšati delo v go- spodinjstvu. Tečajnice so r&^^no sledile praktir-nemu pouku tov Ko kolovc, ,ki je tečaj tudi stro- kovno vodila v dveh skupinah. Predviden je tudi tečaj za konserviranip sadja in zelenjave ! o urejevanju vzornih vrtov. Agilnost naših žena in deklet zadružnic iz Grajene je dovolj- no jamstvo za uspehe ob takih tečajih ter močen prispevek k dvigu zadružne zavesti. Pri tem moramo poudariti važno vlogo žena zadružnic, ki jo odigravajo v procesu kmetijske proizvodnje in v borbi za večje hektarske do- nose, kateremu vprašanju pola- gamo največ pažnje v kmetijskem zadružništvu. Zato pa želimo vsem obisko- valcem tečaja, da bi jim pridob- ljeno znanje čimbolj koristilo v vsakdanjem življenju in da za tako porabljena sredstva ne bo zapravljen denar. BeM PD „5tir;ne petrouič" iz Hafdme v GsrišniEi v nedeljo, 25. t. m., so gosto- vali v Zadružnem domu v Goriš- nici člani pevske m tamburaške sekcije Prosvetnega društva KStane Petrovič« iz Hajdine. Go- ste je uvodoma pozdravil pred- sednik Občinskega Sveta Svobod in prosvetnih društev tov. Stane Stanič. Moški pevski zbor nam je pod spretnim vodstvom tovariši- ce Mance Terbučeve zapel prav lepo, ubrano in harmonično vrsto narodnih, umetnih in partizan- skih pesmi, od katerih so mnoge prav navdušile poslušalce. Izmed vseh pa je doživela Lovska naj- večji aplavz, saj so jo mnogi prvič slišali. Zbor ima prav lep glasovni material, ki v mncjih pesmih prav lepo zveni. Nastopil je tudi tamburaški zbor, ki je v skrčenem številu, ker so nekateri igralci pravkar šli k vojakom, izvajal pod vod- stvom tov. Valentina Žumra slo- venske narodne in partizanske skladbe, med njimi tudi nekaj takih, ki jih je zložil dirigent sam. Uglajenost takta in ritma sta nam pokazala, da je tova- riš Žumer, čeprav samouk, prav sposoben dirigent. Ob kon- cu programa je zbor s sodelova- njem tamburaškega orkestra za- pel še nekaj narodnih p>esmi, ki so jih {x>slušalci z zanimanjem poslušali, le škoda, da obisk ni bil tak, kakršnega so si gostje za svoje požrtvovalno delo ':i le- po izvedbo zaslužili. PREŠERNOVA DRUŽBA Ob koncu leta bodo ČLANI PREŠERNOVE DRUŽBE prejeli za redno članarino 320 dinarjev pet, za 550 dinarjev pa celo sedem knjig. — Eiia izmed njth je Ivan Ribič SIN v redno zbirko je uvrščeno "najnovejše delo plodavtitetj^ pisatelja Uana Ribiča, ki ga bralci že poznajo zlas'bi po knjigah »Stopinje v snegu« in »Kala«. To pot se razteasa de- janje njegove povesti od prve svetovne vojne preko časa med dvema vojnama v drugo svetovno vojno. V povesti »Sin« je pisatelj v liku kovača Matevža, ki je v prvi vojni postal invalid, prikazal boj za obstoj malega človeka, ki ga je p>ohabila vojna. Mate\'ž je pKustal hud sovražnik vojne in nasilja ter vnet glasn-k miru na svetu. Zato dobiva ta knjiga na pragu atomskega obdobja, ko se milijoni hn mšlajonil ljudi vseh nairodnosti sveta bore za mar, še posebno vrednost. Pohitite z vpisom! Člane vpisujejo poverjeniki Prešer- nove družbe, k-" so skoraj v vseh šolah in večjih podjetjfli, vse knjigarne, podružnice »Slovenskega poročevalca« in »Ljudske pravice« ter uprava v Ljubljani, Erjavčeva c. 14 a. IVAN POTRČ: Srečanfe s Halozami (.Nadaljevanje in konec) »Zefka, naloži v gašf>er!c< ji je zapovedal moški. »Bom,« je rekla deklica na po- stelji pn vratih in še natprej na- dajala otroka. »Pijače mmamo,« je rekel Ha- ložan, »z ničemer vam nimamo postreči.« »Vino je gospoda spila,« je re- kel študent z očali in se z razu- mevanjem nasmehnil. »Vinček je za gospodo, da,« jo pritrdil moški, »za Haložana pa je martra po goricah.« Zdaj se je oglasila tudi starej- ša ženska: »Za nas siromačke je vse martra, tudi otroci...« Dvig- nila je roko od zibeli na tleh in jo po'ožila po odejL »Ona tam,« — privzdignila je roko, kakor da bi hotela pokazati proti dojilji — »ona tam je komaj šolo zapu- stila, pa jo je doletelo. Kaj vas vprašam, kaj ima tak otrok kdaj od življenja ? Ah ...« Ženska je bolno vzdihnila; njen šiibki in ne- kam tožeč; gilas, a tudi kretnja 7. reko. kako jo je položila, vse je kazalo, da jo bolna, da !ežL »Zato pa, pamet naj bi potre- bovala,« je rekefl m.ošk:i mimo in r\-li.n.žii zluščeni storž na kup na #=eh. »Pamet, pamet!« je ponovila ženska in zagovarjala hčerko: »Kje pa naj ima tak otrok pa- met? Drugi bi jo naj imeli... Tisti bi jo naj imel, ki jo je v nesrečo spravil... Ah ...« Zno- va je vzdihnila, znova je dvig- ndlla in položila iztegnjeno roko po odeji. »Mi vsaj kdo otroka nadaja, ko sem ob mleko...« Dekličin otrok se je napill in zaspal. Obrnila se je, na p>ostelji sede, odrinila mlajšo deklico, po vsej priliki mlajšo sestro, proti .steni in položiila k njej obroka. Nato si je zapela, ves čas obr- njena proti miizi in pri slečem, bluzo, se dvignila, stopila bosa in na pol razpravi jena po izbi, si naložSla storžev v naročaj in jih odnesla h gašp>erju. Začela je raz.piho\'a>t: žerjavico. V p>eči je kmalu zagorelo. Vročina je raz- žarila cevi. ki so bile napeljane čez polovico izbe, deklica pa je pokrila otroke po klopeh okoli peči. kolikor se je kateri raz- galil, opravila ne-kaj tudi pri ma- terinem otroku v zibeli. zatem pa odšla na .':voj stari sedež na po- stellji. Tam je povedala, obrnjena s hrbtom proti ljudem pri mizi: ::Kaj bi govorili, raje molčite! Sosiii ste me pošiljali k barono- vim. Morala sem jiiih ubogati, odobno hlipanju in oči- tanju, obojemu hkrati, in znena- da prenehala. »Saj. pusti jo! Prej bi bil iz- tegnil jezik,« se je razjezila sta- ra, čez nekaj časa pa povedala: ))Odkar sem na svetu, se mar- tram z deco in se bom martra- la ... do konca ... Skoraj me bo pobralo, saj... Najprej materini otroci, zdaj... no, saj, kmalu se bom ognila ... zaradi mene vam ne bo več dolgo tesno pri koči.« Zdaj se je izmotala iz sukenj pni peči drobna dekliška glava, k so jo obdajali košati plavi lasje, in zaklicala: »Mati!« Glas je bi! karajoč in mati se resda ni več oglasila. Zatem se je tista glava obmiila proti deklici z otrokom znova z glasom, ki je karal: »Zefka, ti pa tudi, bila bi tiho... Ljudje so pri hiši...« Viničar se je dvignil, pastaviJ mimo slamnjačo nazaj na mizo in odšel iz izbe. Ko je zaprl vrata za saibo, se je F>šenično kodrasta glava iznova dvignila in znova je spregovoril na moč izkušen glas in na moč resnega obraza, čeiprav je moralo biti dekletce še šo- larka: »Obedve sta ko dve osi. Zakaj dražita očeta, ko vesta, kakšni so? Sta slišali?« Ženski jj nista odgovorili: obe- dve sta molčali: stara je samo roko predjala. mlada pa je še bolj sključi:la hrbet, ki ga je ka- zala mizi. »Jaz bi molčala,« jo poudarila deklica pri peči še enkrat. Nato jo zlezla pod suknjo in se vlegla na stran, a tako, da je imela obe- dve pred sabo. Gledala je po izbi, docela prebujena, in ni več za- prta oči. Študentje okoli mize niso ve- deli, kaj naj storijo. Dobra volja bi bi,la tu odveč, prav tako praz- na pa bi bila tudi tolažba. Zato so tudi oni obmolknili ko obed ve ženski. Dva sta se dvignila in odšla h gašperju. Potegnila sta si čevlje z nog in se začela sušitii. Edino oni z očali, ki je bil iz mesta, se je pti mizi oglasil: »Tu pa živite pasje življenje,« je povedal. »Ah. kaj pasje?« je vzdihnila ženska, ki je ležala, kakor da bi se ji zazdelo, da je s tem pre- malo povedal. Vrnil se je moški in prinesel na pol polno slatinko tropinovca. Na lil ga je v kozarec in študentje so morali piti. čeprav so se bra- nili. Tudi ženska v postelja je za- čela prigovarjati, naj pijejo, naj se ne zmenijo zanje, za siroma- ke. Moški je na točil tudi njej. Dvignila se je na pol. da je lahko pila, in moški ji je podložil roko. Ko je spila — požirala ga je ko grenko zdr&vilo. s trpkostjo na obrazu — je n^kaj časa težko di- hala, zatem pa rekla: »Do črev me je prežgalo... Oča, zdaj mi bo pa malo odle- glo ...« Nato je pogledala na nas. »Pijte, pijte še! Franc, nalij jim! Drugega nimamo ...« »Kdaj imamo, damo. ko nima- mo, nimamo... Ali ne, Micek?« Viničar se je sklonil k dekletu s pšeničnimi lasmi in se nasmeh- nil. Dekletce je streslo z glavo m se znova zagledalo po izbi z na stežaj prebujenim: očmi. Sa- mo enkrat se je še oglasila, ko je rekla: »Oča. vam pa ni treba piti.« Viničar je sedel pri mizi in na- lival. Družina, vse je kazalo, se je očitno da spravila. Edino, kar je motilo, je biOa viničarkina bo- lezen. Vendar pa je ta bolezen motila samo študente; za siro- make v koč: je bila — po govo- rici je bilo sklepati — ko nekaj neizogibnega, nekaj, kar siroma- ka zagotovo doleti in čemur se ni mogoče ogniti. Celo kodro:a- semu Miceku n: bilo nič prikrito, njene na stežaj odprte in pa- metne oči so videle \«e, so ve- dele za vse. Študentje so se od- pravili na pot s kopico vprašanj. zdaj so bili tu, koča, katero jto je izdala lojenka, jim je stiistela srce. Usoda viničarjeve družine j'm je domala zavezala jezik. Do jutra, dokler se ni začelo daniiti, so poslušali povest viničarjeve žene — pripovedovala jo je žen- ska sama Baron in njegor^ šafar sta jo gonila p>oleti po gorici j škropilnico, dokler m obležala, bilo je sredi strmine, in bruhnila kTi. Mož in otroci so jo zanesli v kočo; legla je in ni več vstala; čez tri mesece je rodila. 2^tem je pripovedovala svojo p>ovest de- klica z otrokom. Baironka je ska- kala po njej in jo prav tako go- nila po gorici, dokler ni rodila. [>elal se je dan. ko so se štu- dentje dvignili Ženski sta spali, tudi Micek je že zdavnaj zatiis- nil oči. Edino viničar je vstajal. Pet študentov že dolgo ni več poslušalo, govorili so. Srca so bila polna, jezik je govoril sam od sebe. Govorili so o krivično- sti take družbe, da baron m šafar ne bosta vedno. Govoril: so o drugačnih in lepših Halozah. Pre- den so odšlii, so potisnil: v vini- čar jev žep sveženj letakov, to je bilo zanj m za druge. Potem je pet študentov znova gazilo sneg. Če so včeraj gaizilii sneg in mislil: na doživetja, so zdaj čutili, kako so se trdno ne- kam zasidrali. Noč na enem iz- med haloških greben^ov. pr Duliu, jim js odikrila Hal'^'t^ in ha.loške- ga proletarca, se rečs — siromaka. Stran 4 PTUJSKI TEDNIK PtruŠ, dne 28. februarja 1S58 Ptujske mladinske brigade v akcijtih Listi Iz brigadirjevega dnevnika Na svidenje v novih brigadah Menda je bil listi dolgočasni ^n. ko se je pričel taliti sneg, da je nastala gosta kaša ledu in biata in ki so ga avtomobili ne-, usmiljeno metali p>o zidovih hiš in škropili po godrnja joči h peš- cih, menda je bil to zame eden najbolj dolgočasnih. Siw> nebo se je obesilo čisto nad strehe hiš in grozilo, da bo svojim morečim dolgočasjem zadušilo prav vse ljudi. Pod odprtim'oknom se je naredila velika luža, v katero so v enakih presledkih udarjale kap- lje iz strešnega žleba, iz ograje- nega dvorišča pa se je razlegalo zategnjeno kokodakanje stare kokoši, ki ji zamazani in taleči se sneg verjetno tudi ni bil prav nič všeč. Sedel sem pri mizi, gledal sko- zi okno v zaspano jutro ter z roko nevede brskal po predalih. Kmalu pa je mojo F>ozornost pri- tegnil kup velikih in zaprašenih zvezkov, ki so ležali prav na dnu predala. Skrbno sem obrisal prah, se nasmehnil in kaj kmalu poza- bil na moreče in dolgočasno vreme. V rokah sem držal dnevnik, ki sem ga z velikim veseljem prav- zaprav skrivoma pisal v mladin- ski, delovni brigadi, ki je zasto- pala naše mestece pri gradnji brkinske ceste na Primorskem. Prelistal sem nekaj strani, ki so mi zgovorno pripovedovale o le- pih in prijetnih dneh, polnih mla- dostnega navdušenja nad delov- rtimi uspehi in ki so me spK>mi- njale na nekatere čudovite ma- lenkosti. Odprl sem naslednjo stran in začel citati: Sreda: Danes je tako hitro prišlo ju- tro, da se mi še sedaj zdi zelo čudno. Slišal sem, kako dežurni taborišča žvižga na piščalko. Mi- slil sem: »Kaj boš žvižgal! Saj zaspimo tako ali tako lahko brez tvoje piščalke!« Mislil sem pač, da žvižga »spa- vanje«, zato sem se obrnil na drugo stran, potegnil odejo čez giavq in zadovoljno pomislil, da je še cela noč pred menoj. Toda, glej ga šmenta! Tisto brlizganje ni prenehalo. Pomilo- valno sem FKmrislil: »Cepec ima pač prvič piščalko v roki, pa žvižga kot otrok!« In res! Žvižgal je čisto po po- balinsko, prišel k moji postelji,, privzdigoval o»dejo ter mi zabr- lizgal naravnost v uho. Skočil sem pokoncu. Tovariši sd se mi na vsa usta režali, da bi lahko videl, kaj so prejšnji dan jedli. V kotu pod oknom pa je dolgin iz prve čete grozno vzdihoval ter klical na pomoč »sveto Matildo«, kakor je imenoval ženski akt na stropu ter govoril, da je vstaje- nje največja netunnost. Ko sem slišal besedo vstajenje, sem ve-; del, da je že jutro. Nisem pa vedel, kako naj se maščujem de- žurnemu. V svoji" onemogli jezi sem mu pokazal jezik v vsej dol- žini, pograbil brisačo in stekel na dvorišče, kjer smo se umivali. Toda, komaj sem stopil skozi vrata, že je kričal športni refe- rent Marijan: »V vrsto zbor! Ena, dva, tri. štiri!« Potem smo mahali z vsemi šti- rimi, sklepi so pokali, da smo verjetno prebudili vse petehne v vasi. Tudi to je bilo opravljeno, kmalu je bila pospravljena še spalnica, imičen zajtrk za sto petdeset ljudi in že je zažvižgal kcHnandant za odhod na delo. Brigada je z razvitimi zasta- vami odkorakala iz taborišča. Da- lje je potekalo kot po navadi. Le mala Marička iz tretje čete se je zbodte na kamnu, se vse- dla nanj in rekla, da ne noore dalje. Komandir Vlado je obupa- no vil roke in godrnjal, da bo zopet prav tretja četa zadnja na delovišču. Toda komandir se mo- ra zmeraj znajti. Naložil si je Maričko na ramena ter odhitel za' četo, ki je že korakala na de- lovišče. Danes se je zopet izkazal ko- mandir prve čete. Dva dolgina iz »nižje« sta se pritoževala, da so skale pretežke zanju ter da ju oba boli noga. Ko ju je vpra- šal katera, sta pokazala na levo, nato pa po nerodnosti zašepala na desno. Komandir Edo jih je krepko nadrl in poslal na delo v bodičasto grmičevje, sam pa se je z veliko jezo zakadil v sklade skalovja, mlatil s krampcan, su- val z drogom, da so skale kar frčale na vse strani. Malo če- tico je postalo sram in čez nekaj trenutkov so delali vsi z enako vnemo kakor njihov komandir Edo. To pa ni ugajalo komandirju tretje čete. S pravo diktaturo je prisilil četo, da je delala kot ob- sedena. Hotel je, da bi bila tretja četa na vsak način prva. Zgledu prve in tretje sta sle- dili še druga in četrta četa. Ko- mandant je zaskrbljeno pogledo- val in se spraševal; koliko časa bodo vzdržali takšen tempo de- la. Toda danes so izredno delali. Ko je dal komandant znak za od- hod iz delovišča, je ostala prva četa še pol ure na delovišču. Ho- tela je biti na vsak način prva. Toda Vlado je ljubosumno skri- val številke, ki so govorile o storjenem delu. Kuharji so danes kakor nalašč skuhali odlično kosilo, ki je vsem izredno teknilo. Ivanka, je na delovišču padla s slive, je do- bila takoj po kosilu dve pismi. Žarečih lic se je hitro skrila ne- kje za gradom ter prebrala svoje skrivnosti. Kljub temu, da je bilo danes izredno lepo vreme, pa brigadirji večinoma niso šli na kopanje. Utrujeni od veUkega napora so počivali v spalnici, kjer je zn^e- raj prijetno hladno. Kmalu je prišel čas večerje. Najprej je sledil — pozdrav zastavi in na- rodna himna —. nato pa sta ko- mandant brigade m kcanandant delovišča pohvaUla celotno ptuj- sko brigado, posebej pa še prvo in tretjo četo. Zatem je sledilo čitanje dnevnika delovnih uspe- hov. Ko je namestnik komandan- ta prebral, da je dosegla prva normo z 291 %, se je komandir Edo krepko izprsil, toda koman- dir Vlado se je vseeno smehljal Tretja četa je namreč dosegla normo z 291,50 % in s tem obr- žala prehodno zastavico. Ne vem, kako se je tedaj počutil Edo, zdi pa se mi, da bi najraje pohrustal Vladota s kožo in kostmi. Po večerji je bil ples, ki ga je priredila mariborska brigada. Do- bro smo se zabavali ob lepo pri- pravljenem zabavnem programu, ki nas je prijetno presenetil. To- da naš »kulturnik« Peter se je pritajeno dušal, češ, če zmorejo Mariborčani, zakaj ne bi tudi mi in da bo on sestavil še boljši program. Nato pa je Slavec izvabil iz svoje oboževane harmonike to- liko prijetnih melodij, da so za- plesali vsi brigadirji. Toda kmalu je prišla deveta ura, dežurni je zapiskal in čez pol ure je bilo v taborišču po- polnoma mirno. Današnji dan je bil resnično lep. ★ Prečital sem še, kar sem si za- pisal o ostalih dnevih. Prav nič nisem bil več slabe volje, lepi spomini na prijetno življenje v brigadi so mi pričarali na lice veder nasmeh. -nč Priprave za vpis otrok letnika 1951 v šolo Občinski uradi v bivšem ptuj- skem okraju sestavljajo spiske otrok, rojenih leta 1951, zaradi vpisa tega letnika v 1. razred osnovne šole 1958/59. »Delta« Ptuj se pripravlja na desetletnico Na proslavi 28. aprila za deset- letnico od nacionalizacije pod- jetja m 38-letnico obstoja tovar- ne perila »Deliii« v Ptuju, bo imeila ta tovarna lastno modno revijo izdelkov, in sicer bodo tu- kajšnjemu prebivalstvu in gostom iz raznih tovarn in podjetij pri- kaizani izdelki tc tovarne, ki so odnesli z nedavne modne revije 1958 v Ljubljani za 11 modelov pet diplom. Do tega pTazn!'ka bo tudi opravilo izpAe za polkvalifi- cirane delavke 35 deklet iz to- varne, ki so prišle v tovarno brez kvalifikacije. Sedaj obiskujejo v vajenski šoli dvomesečni tečaj. Pole^g prednjega bo v tovarni voč kulturnih prireditev, ki jih bodo nriipraviM čl=^-ii in čla'^'ce kolek- tiva. Kmetijsko ciosoodarstvo Dornavr? bo obnavljalo vinograde KG Domava bo letos nadailje- vaio z otonovo vinogradov v Pre- r^u lin Podgorcih. K že obnov- ljenim 4 ha v Preradu bo še ob- novilo 5 novih hektarov in k 3 ha v Podgorcaih pa še 4 nove hek- tare vinogradov. Na novih ob- noviljieniih površinah bo nasadilo rizvanec, muškatni silvanec in Kober 5 BB. Znaoiilno za te za- okrožene vinograde je, da so vsi na južni legi in da zanje pri nor- malnih letinah nt bojazni spo- mladanskih pozeb trte. Naprav- ljene so terase in je možna ho- ri;2x>ntalna- strojna obdelava. Pri letošnji obnovi jim bo s strokov- nimi nssveti pomagal Kmetijski inštitut Slovenije, izpostava za vinarstvo Maribor, cepljonke pa bodo dobili iz priznanih trsnic. Društvo pri|i3teijev mla- dine za letovanje otrok Društvo prijateljev miad,ne v Kidričevem je že sedaj začelo misliti na otroke števiilnih delav- cev v Tovarni glinice in alumi- nija iz Hailoz in Slovenskih goric, ki jim je potrebn%j zdravstvena in fizična okrepitev v počitnicah. Ker nimajo dovolj lastnih sred- stev, bodo poskušaili pridobiti ]X)- trebna sredstva za organizacijo počiitn-ških kolonij in tatborjenla s tombolo, ki bo v začetku junija. Na področju ptujske velike obči- ne bode začeli že sedaj zbirati prostovoljne prispevke za tom- boteke dobitke. Čisti dobiček tom- bole bo, kct že rečeno, namenjen za otroške kolonije in taborjenja. Priprave za gradnjo hidrocentrale v Hajdošah Za graditev hidrocentrale v Hajdošah je predvidela Elektro- gospodarska skupnost Slovenije (študijska grupa) Mariibor za za- varovanje dupleškega polja na- sip, ki bo potekal prek parcel k. o. Martin pri Vurberku. Za graditev tega nais;iioa bo potreben najmanj sto metrov širok pas zemljišč ob Dravi, zato je že se- daj KG Vurberk-Placar opozor- jeno, da v tem pasu ne more iz- vajati arorlacij in nikaik'h gra- denj. Interesov veliko, sredstev pa malo Ptujska občina je v za^dnjih nekaj letih podprla družbeno "n zasebno sta^novanjsko gradnjo z nad 85,5 milijoni dinarjev kre- ditov, ki jih je dobilo 116 ko- ristnikov. Ta sred,stva pa niso mogla »adovoljti veliko večjiih potreb in vseh interesentov, zato je bMo potrebno dati prednost, večjim stanovanjskim graditvam. V bodoče bo pc'trebr>o vlagati v stanovanj:5:ko graditev v?a razpo- ložljiva sredstva za omiilltev sta- novanjsVe stiske, ki jo nia.ibo!,1 ponazaris- u-nctovitev, da odp?^ v ptuiski občini na enega preb^ va^ca le šest kvadratnih metr^^- stanovanjske površine. Zc!cliiie skrBf za el«iktri- fikacijo ptujske občine Področje ptujske občine ima vse pogoje za dovišitev elektri- fikacije. V glavnem so zgrajeni Vsi 10 KW daljnovodi ter postajv- Ijene trafopostaje. Ponekod je potrebno zgraditi le še nizkona- I>etastno omrežje, poleg vmesnih trafopostaj pa še pet dailjnovo- dov in trafopostaj v 'Veliki Var- nici, v Doleni, v E^istavi, Mostjiu in Kozmincih, kar bo stailo nekaj nad devet milijonov dinarjev, če se upošteva delo ljudi, prevozi, drogovi in zidarska dela na po- stajah, sicer pa bi stailo skoraj 19 miliijonov dinarjev. Daljnovod in trafopostajo v Kozmiincih bo finansiralo oodjetje Elektro Mariibor iz laistnih sred- stev Še letos bo zgradilo to pod- jetje na področju ptu,iske občine iz svojih sredstev trafooostajo v Podlehniku II, Medribniku in Mi- hovoih. Za gradiitev ostalih štirih daljnovodov in trafopostaj na se je podjetje obrnilo nfl občino Ptuj, da bi priiskočila skuipno z OLO Maribor na pomoč. Turistično ol«»^čovn|no društvo za Ptujčane v lepih spomladanskih in po- znejših nedeljah bo 'ptujsko Tu- ristično in olepševa'lno društvo org-anizirailo enodnevne iztete z a\'tobusi v b'ižn,te leoe kraie. ker se je že ob zimiskih izletih iz- kaizalo, da je zamie zlasti ob za- ČPtku meseca veliko intere^j^^ntov Da pa^ se bodo izletov udelež*^'- vali lahko tudi Ptuič^ini ^ manj- šimi dohodki, bo društvo pricra- viilo za letošnii mai iaVno tom- bolo, katero dobiček bo uoorah- Ijen za ureditev in oleošsvo me- .sta in za turistične izlete čim- več j'eqa š+p^'""'a rhtni;sikih delav- cev in nameščencev. m zemifišča v piujski občini Na predlog oddelka za gospo- da.rske in komunalne zadeve pri občini Ptuj bodo razglašena kot zavarovanj zemljišča na področ- ju otujvske občine: park v Tur- nišču, grajski park v Domavi, Ljudski vrt. Muzejski pai-k. Mest- ni park. Grajski paric v Ptuju, po- kopališče iz prve svetovne vojne v Kidričevem, Mitrej na 2:gor- njem Bregu. Mitrej na Hajdini ter Panoramia v Ptuju. Na zava- rovanih zemiljišoih bodo dovolje- ne le take gradnje, ki bodo slu- žile n,jihovemu vzdrževanju in uporaibi. Na področju Cirkovc veliko bolehnih Krajevni urad Cirkovci se je obmil na občino Ptuj s predlo- gom, da bi ptujska občina iz skupnih sredstev poravnala nad milijon dinarjev stroškov za zdraivljenje občanov s področja prejšnie občine Cirkovci, ki so se lani zdravili! v bolnišnici v Ptuju, Mariboru, Ljubljani, v zdrav-stve- nem domu v Mariboru, v Ptuju in Kidričevem, v zdra\'stveni oo- staiii Maišperk ter v Ortoped i ji v Ljubljani. Večja skrb m invalide in borce NOB Za varstvo invalidov in borcev NOB bo v bodoče tudi pri otuj- skem občinskem svetu za zdrav- stvo in socialno varstvo skrbel poten svoje redne dolžnosti na- meščenec, ki .je sam bil borec. Pred kratkim je ustanovil Zveznr' izvršni svet posebno uoravo z** varstvo invalidov in borcev NOB, ki bo delovala v sestavu ta,tni>štva Zveznega izvršneaa sveta za so- raiino varctvo uistanovljen pa .1e tudi renublišH svpt za varstvo bivšii borcev NOB. Lovrenške breze In hiše pozimi 4 v nedeljo, dne 23. januarja je bil drugi redni letni občni zbor PGD Lovrenc. Tega zbora se je udeležila večina članov. Prisotni niso bili le tisti, ki si na obračun dela, kakor lahko imenujemo občni zbor, niso upali priti in zagovarjati svojega dela. Na splošno je bilo znano PGD Lov- renc v letih po osvoboditvi kot eno najboljših društev v bivšem ptujskem okraju. Zgradilo si je lep gasilski dom. Dom je bil gra- jen skupno 7 zadružnim domom. Prvo je razvilo v ptujskem okra- ju tudi gasilski prapor. Nabavili so si tudi avtomobil in motorno brizgalno. Za vsa ta dela zaslu- žijo člani priznanje za požrtvo- valno in nesebično delo. Takšng ■priznanje jim je tudi dala Repu- bliska gasilska zveza z odlikova- njem 1. stopnje za zasluge na gasilskem polju. Če pa pogledamo delo • gasil- skega društva v preteklem letu, se pokaže čisto druga zelo ža- lostna slika. Društvo se je tako rekoč razdelilo v dva tabora — prvi — mladina — drugi starej- ši člani. Poveljnik tov. Ciril Mur- ko je znal tako pridobiti in vpli- vati na mladino, da je šla po njegovih stopinjah. Zgodilo se je. da je upravni odbor sklical sejo društva, ki bi naj bila v prosto- rih nižje gimnazije v Lovrencu, a poveljnik Ciril Murko je vse mladince odpeljal v gostilno in tam z njimi popival, je med drugim dejal predsednik nadzor- nega odbora v svojem poročilu- Murko se je tudi postavil na sta- lišče, da se mora mladini nuditi čimveč razvedrila in zabave. To je on tudi izvrševal s tem, da je na svojo lastno pest prirejaj razne veselice, na katerih je mla- dina samo popivala. Še bolj ža- lostna slika se pokaže, če vidi- mo da ni z nobene takšne vese- lice obračuna in da prihajajo se- daj v društvo razni računi za nabavljeno blago, ki bi morali biti poravnani takoj po prireditvi. Če bi v društvu ostali še v bo- doče takšni člani in celo vodilni organi, bi društvo prišlo v krat- ke*n času dn razpada. Na tem občnem zboru so člani PGD Lovrenc izvolili v upravni in nadzorni odbor sposobne ljudi, ki bodo znali voditi društvo. V perspektivnem planu so postavili nalogo, da bodo spet popravili avtomobil in motorno, brizgalno, ki sta sedaj v neuporabnem sta- nju. Avtomobil je razmontiral tov. Murko — sestaviti pa ga ne more, češ da mu manjkajo neki vijaki. Tudi za razvedrilo mladi- ne bodo poskrbeli, pa ne na ta način kakor je to bilo lani, am- pak bodo ustanovili dramsko skupino in tudi pevsko društvo, saj je med člani mnogo sposobnih ljudi, ki so že vajeni odrskiii desk. Ob zaključku je zastopnik Ob- činske GZ tov. Grahl zaželel društvu obilo uspehov v tekočem letu. K-n. V Sloveniji v preteklem letu zaradi požarov Ob teh — čeprav suhih — sta- tisitičnih podatkih se morajo za- misliti poleg odločujočih oblast nih in družbenih ' činitel je v, Js so odgovorni za požarno varnost v Sloveniji, tudi ostali državlja- ni. ' Mi je res potrebno, da je — kakor to vidimo dz statističnih podatkov — iz leta v leto več požarov? Kje so vzroki za ta ža- iostni pojav? Ali je to sploh mo- goče, se bomo vprašala. Na ža- lost so ti podatki točni. V minu- lem letu je bilo v Slovenijii za- beleženih več kakor 1143 večjih :n manjših požarov, konkretno samo v bivšem ptujskem okraju .31 požarov. Škoda, ki so jo ti požari po- vzročili v Sloveniji v preteklem letu, .je bife ocenjena na 696 mi- lijonov 940.611 dinarjev. Če pa bi k temu prišteli še vrednost objektov in materiaila, ki so ga gasilci rešili pred ognjem, bi ta škoda presegla več milijard di-- narjev. Pri tej oceni pa niso upo- števana življenja, ki j':h ob takih nesrečah rešujeio gasilci. Tudi ni tu ocenjena škoda, ki jo je praktično težko oceniti, kakor so to uničene ali rešene kulturne in umetniško-zgodovnske vre'1 note, znanstveni izsledki, načr' doživljenj.^ka dela tihih obliko^ vailcev naoredka. ter dela. ki /'h ni mogoče obnoviti in vrniti družbi. Našteli bi lahko vrsto konkretnih primerov nepoprav- ljive škode, ki so nam jo povzro- čili j>ožari, toda to bi nas vodilo pre(Jaleč. Postaviti si moramo vprašanje: ali smo v daniih po- gojih kot državljani in člani družbe storili dovolj za prepre- čenje požarov in sploh za var- nost ter za obvarovanje skupne in zasebne lastnine? Z družbeni- mi sredstvi smo zgradili in še gradimo ogromne objekte težke industrije ter nešteto objektov za lahko in drobno industrijo. V trgovskih in obrtnih podjetjiih se nahajajio velike zalege surovin in bliaoa za široko potrošnjo, naj- večkrat še celo v zelo neprimer- nih skladiščih (v lesenih zgrad- bah, barakah itd.). Tudi naša vas ni več taka, kakršna je bila. Združevanje kmetov v zadružno organizacijo je ustvarite pogoje za njen naipredek. Za mehaniza- cijo kmetijstva' so potrebni stro- ji vseh vrst, stro,ine lope, gara- že, delavnice itd. Kmeti.iske za- druge gradijo nova skladišča, trgovine ter zadiružne domove, ki so pon^os vasi in žarišča vsega kulturnega in naprednega izživ- ljanja na vasi. Imamo tudi vzor- ne kmetijske posku.sne in pro- izvodne obrate, moderne hleve, silose, skladišča itd. Ves ta ogromni napredek, ki naj bi po- magal pri ustvarjan,ju boljših po- CK>.iev za življenje • delovnih ljudi v socialistični domovini, pa, žal. ni dovolj zavarovan t>red požari. Pri tem ne mislimo na zava- rovanje pri DOZ. Pokazati hoče- mo le pomanjkljivosti, ki jih imajo lahko samo konstrukcije zgradb. Pogosto ne upoštevamo dovolj predpisov o požarno-var- nostnih ukrepih pr: raznih ob- jektih. Tudi malomarnost in povr^ost sta velikokrat vzroka požarov, predvsem v gospodinj- stvu, ob uporabi električnih apa- ratov in pripomočkov, V obrtnih delavnicah sta površnost in ne- pravilna -uporaba zaščitnih sred- stev prav tako pogosta vzroka za požare. Pozaibiti ne smemo na požare za.radi nepoučenosti ljudi,, ki imajo opravka pri za ogenj nevarnih delih, tako v samem de- lovnem procesu kemijske indvi- strije, v gospod in jstvu ob upo- rab: novih tehničnih pripomoč- kov, ob uporabi vnetljivih teko- čin, ki naj .služijo gospodinji ža olajšanje njenega dela itd. Da- lje navajamo požare v gozdovih, na žitnih poljih itd., ki jih n^- večkrat povzročita površnost in premajhen čut za odgovornost, kakor tudi nepravilni odnos' do d^ružbene lastnine. Poglavje zase so požari, ki jih povzročajo otro- ci v šolski in predšolski dobi. Tu pa nastopa predvsem dolžnost staršev in nas vseh. da otroke nenehno oipozarjamo na nevar- nost in škodo, ki nam jo prina- šajo požari. Za vzgojo otrok mo- ramo najti vzgojne metode, ki so otrokom najbližje in najbolj ra- zumiljnve. To so lahko slikanice, brošure, poučni filmi o požarih, ogled primernih razstav in vzor- nih gasilskih domov itd. V dneh 3. — 9. marca bo v Sloveniji požamo-vamostni te- den. Namen tega tedna je sezna- niti in c^Jozoriti celotno prebi- valstvo na škodo, ki nam jo vsa- ko leto povzročajo v našem go- spodarstvu požari. V tem tednu naj bi se v to perečo prohle- matiiko poglobili tudi delavski kolektivi v tovarnah in delavni- cah. Vse pozivamo, da razprav- ljajo v tem tednu o požarno- varnostnih ukrepih ter da sprej- mejo tudi določene .smernice za izboljšanje varnostnih ukre'pov. Tako bodo tudi s svoje strani pri'pomoalii k omejitvi' požarov in s tem tudi zaradi njih nastahh škod. Jernej Certanc Kdo bo posipal Ljutomersko cesto E*rcbivalci spodnjega dela Lju- tomerske ceste in okolice v Ptuju vprašujejo kdaj bo posipana peš- pot na Ljutomerski cesti. Del, ki je bliže mestu je sicer še kolikor toliko dober, čeprav je na levi strani začenši pri starem zidu na pešpoti tudi debelo kamenje, ven- dar se pešec lahko izogne na pločnik na drugi strani ceste. Slab- še pa je od bolnišnice dalje, kjer stojijo ob mokrem vremenu tak- šne mlake, da si lahko zajameš čevelj. Če bi se hotel izogniti na cesto, te lahko kakšen avto teme- ljito obmeče z blatom; na desni pešpoti pa je stanie isto kot na levi. Tu te poleg tega lahko po- dere še kakšen kolesar, ki se izo- giba mlak prav tako kakor pešec. Tako se ponovno postavlja vpra- šanje, kdo in kdaj bo posipal peš- poti na Ljutomerski cesti? Ptuj, dne 28. februarja 1958 PTUJSK! TEDNIK stran 5 f rORT Strelstvo v nedeljo, 2. III. 1958, bo v dvo- rani obč. komiteja občni zbor strelskega odbora Ptuj. Zbora naj se udeležijo tudi delegati družine bivšega okraja, ker bo dosedanji okr. strelski odbor podal obračun dela za preteklo leto. Vabljeni so vsi prijatelji strel- stva. Strelski odbor Ptuj Drova-KovinoT (Mrb.) 4:2 (0:2) V nedeljo so imeli v gosteh domači nogometaši Kovinarje iz Maribora in so se pomerili v pri- jateljski tekmi. Kljub zelo hlad- nemu vremenu se je na igrišču zbralo približno 150 gledalcev, ki so z zanimanjem spremljali do- mačine, ki v začetku niso poka- zali ničesar in so gostje brez ve- likih težav prehajali na polje do- mačinov in ogrožali vrata. V ne- kaj minutah igre so gostje izvedb lep napad in žoga je nepričako- vano našla pravo pot v mrežo. Nato gostje dobijo še večji elan in v naslednji minuti po Lazoviču povečajo razliko na 2:0. Domači- ni igrajo podrejeno vlogo in na- pad ni imel priložnosti, da bi ogrožal vrata gostov. Šele proti koncu polčasa, po izmenjavi ne- katerih igralcev prevzamejo do- mačini iniciativo v svoje roke, vendar je bil vratar gostov stal- no na svojem mestu in ubranil vse nevarne strele napadalcev Drave. V drugem delu igre se je na- pad Drave popolnoma spremenil in je že bilo videti živahnost in borbenost takoj v prvi minuti f>o prodoru Hercega, ki je lepo po- dal žogo prostemu Mesariču in tako zmanjšal rezultat na 2:1. Igra je postajala vedno bolj zani- miva in domačini postanejo po- poln gospodar na igrišču. V 14. minuti smo zopet videli kombi- nacijo med Berličem in Herce- gom, ko slednji zopet pretrese mrežo in postavi neodločen re- zultat. V nadaljevanju je bila igra še bolj zanimiva ko doma- čini po DerHču in Hercegu po- stavijo končni rezultat 4:2 v ko- rist Drave, Pa. Nov način uspavanja Strah pred operacijami je zelo težko premagati, čeprav bolnika tolažijo, češ da bo »zaspal« in ko se bo zbudil, bo že vse konča- no... Bolniki se bojijo tiidi nar- koze in ne brez razloga. Narko- za nikakor ni za vsakega neškod- ljiva in brez nevarnosti. Zato se bo pa zdaj marsikdo razveselil novice, da sta pariška zdravnika H. Laborit in P. Huguenard uve- dla popolnoma novo metodo, po kateri so iKjpolnoma izločene škodljive posledice narkoze, ima pa tudi mnoge prednosti in se bo po mnenju strokovjakov kmalu splošno razširila. Zdravnika sta začela uvajati umetno zimsko spanje pri ljudeh, ki jih je treba operirati... Doslej se človeku ni posrečilo, da bi se pK>greznil v zimsko spa- nje, čeprav si to marsikdo pogo- sto želi, češ da bi prespal hude čase... Toda zdaj moramo znan- stvenikom verjeti, da je zimsko spanje mogoče tudi pri ljudeh. Raziskovalci so dognali, da je ziimsko spanje pri živalih v zvezi z delovanjem hormonov, ki jiih izločajo žleze s tako imenovanim notranjiim izločevanjem Ko so vbrizgali ježu med nje- govim zimskim spanjem hormon nadobistne žleze, se je telesna temperatura živali naglo dvignila in žival se je zbudila. Po 24 xirah hormon ni več deloval in jež je zaspal, ko se je njegova tempe- ratura znižala na eno stopinjo Celzija. Poskuse so delali tudi z drugimi živalmi in dognali, da bi bilo mogoče s fX)segom v delo- vanje žlez z notranjim izločeva- njem tudi pri človeku doseči, da bi se mu zelo znižala telesna temperatura in bi zaspal pravo zimsko spanje. Igriška zdravni- ka sta ugotovila, da je treba pri bolniku, ki ga hočejo operirati, tem več narkotičnih sredstev, čim živahnejša je preosnova. Med zimskim spanjem pa se preosno- va skoraj popolnoma izstavi. Za- to je treba tudi nrnogo manj nar- kotičnih sredstev. Velike prednosti operacije med zimskim spanjem so med dru- gim, da telo ne reagira tako moč- no na draženje, kakršnega po- meni rana. ki nastane med ope- racijo, in da zaradi tega tkivo mnogo manj krvavi ter se ne po- veča krvnii tlak. Raziskovanja pariških zdravni- kov so se doslej razvila že tako daleč, da .so mogli začeta sodelo- vati tudi kemiki, ki izdelujejo po- sebna kemična sredstva, potreb- na, da z njimi zdravnik vpliva na delovanje žlez z notranjim izlo- čevanjem pri bolnikih, ki jih je treba pred operacijo uspavati. Izdelali so po receptu Laborita m Huguenarda sredstvo, ki ga ime- nujejo 4560 R. P. Sredstvo učin- kuje tako, da se telesna tempe- ratura zelo zniža, preosnova za- ustavi m da Staniče potrebujejo manj kisika — človek zaspi umetno zimsko spanje. Zdravniki napovedujejo, da bo- do poslej mogoče operacije, na kakršne poprej sploh ni bilo mo- goče več misliti. corot in ribe Znamenitega francoskega sli- karja Corota je neki njegov reven učenec nekoč povabil na večerjo. Dejal mu je: »Prosim vas, nikar se ne jezite na mojo ženo. Danes je petek in za ve- čerjo je pripravila ribe.< — >Ribe? Imenitno, saj jih obo- žujem .. .< je dejal Corot in močno hvalil večerjo, tako da mu je učenec končno dejal: >Ako zares tako ljubite ribe, vas vabim k večerji vsak pe- tek.« Odtlej je Corot vsak pe- tek prihajal na večerjo k svo- jemu učencu. — >Lepo vas pro- sim, dragi mojster,« mu je de- jal slednji nekega petka. >ni- kar se ne jezite na mojo so- progo. Danes je pozabila pri- praviti za večerjo ribe.< — »Oh! Imenitno!« je ušlo Coro- tu. »Kakšna sreča! Rib niti vi- deti ne morem ...« Obala New Jerseyja (ZDA) je postala za nekaj časa za znanstve- nike in učenjake skrivnost. Našli so namreč sled ogromne, doslej nepoznane ptičje noge. Po dolgem iskanju in študiju so končno našli — nič. Pa je le prišlo razkritje skrivnosti. Namreč James Turner. agent zavarovalnega urada v po- koju, ki živi v Pittsburghu. se je obul v velike »ptičje noge« in ho- dil okrog po obali. Novinarji so ga ujeli (koga ti ne ujamejo!) in se- veda takoj fotografirali in tako odkrili veliko uganko, ki je svet znanstvenikov ni mogel rešiti. Črnogorci so Imeli prvo tiskamo Med južnimi Slovani so imeli prvo tiskamo Črnogorci. Juhj Crnojevič je bil zelo velik prija- telj kulture in književnosti in je zato pripeljal iz Benetk tiskarski stroj, s katerim .so na Cetinju tiskalii nabožne knjige. Atomska potniška ladja Po aspei»h poskusih prve atomske podnr>omice se že pri- pravlja neka ladjedelnica v Pitts- oourghu na gradnjo potniške ladje, ki jo bodo prav taiko gnali atomski motorja. Ladja bo aero- dinamične obUke m bo razvila hatrost od 100 do 120 kilometrov na uro. Za ladjo pomena to vse- kakor fantastično brziiK*. Ta ladja torej predstavlja že prvi korak k uporabi atomske energije v človekoljubne namene. Upati pa je vsekakor, da bo še več podob- nih gradenj, ki bodo koristile človeštvu, ne pa ga ustrahovale in imičevale. Pečenka v tridesetih sekundah v ZDA in zahodni Evropi pro- dajajo posebni električni aparat »Radar-Grill«. kar po našem po- meni radarski razenj. Ta pekač v tridesetih sekundah kar na krožniku speče pečenko. Ne peče je sicer v pravem fjomenu bese- de, kajt žarki iz naprave pro- dirajo skozi jedila, ki jih i>ečejo ali segrevajo. Pri segrevanju je- dil ali pek ni treba dodajati ma- sti ali vode in zunanja površina ni nikoL zapečena. * Rekordna proizvodnja japonske avtomobilske industrije Tudi Japonci so kljub močni ameriški konkurenci dosegli pre- cejšnjo proizvodnjo v svoji avto- mobilski industriji. Lani so izde- lali 181.000 vozil, od tega 47 tisoč osebnih avtomobilov in 126 tisoč kamionov ter nekaj nad 8000 av- tobusov. Število izvoženih vozil pa ni preseglo številke 7000. Naj- več avtomobilov so Japonci izvo- zili na Formozo in Burmo. IVERI Če je človek vesel, je vseeno, ali je mlad ali star, bogat ali re- ven — on je srečen. ★ Ura trpljenja je daljša kakor dan veselja. ★ Starost ima cesto slabe oči, vidi pa dalje kakor oči mladosti. ★ Delati se neumnega v pravem trenutku je znak modrosti. PTUJSKI AKADEMSKI KLUB priredi v soboto, 1. marca 1958, tradicionalni AKADEMSKI PLES v Narodnem domu v Ptuju. — Igral bo priznani plesni orkester Ljudske milice iz Ljubljane. — Prigrizek, naravna kapljica, ples, veselje, zadovoljstvo, razvedrilo — vse to vas čaka na akadem- skem plesu. ŠTUDENTJE VLJLTDNO VABIJO! STAVBNE PARCELE v najlepši legi v Ptuju — Vičava prodam. Pojasnila daje Zavmik v Ptuju, Murkova ulica, in v Mariboru, Macun, Gosposka ulica 10, I. nadstropje. 79 AROV ZEMLJE v Budini pro- dam. Naslov v upravi. 80-basno klavirsko harmoniko »Meinel Herold« prodam. Ptuj, Mariborska 10. Hišo z gospodarskim poslop- jem in 84 a posestva v Tibolcih prodam. Vprašajte Tibolci 16, Moškanjci. Dobro ohranjeno črešnjevo spal- nico in otroško posteljo prodam. Vprašajte Perešernova 36, Ptuj. NAJDENE SO USNJENE ROKAVI- CE (ženske) in moška (leva). Dobijo se v upravi. ZAHVALA --- Iskreno se zahvaljujeva nadvse požrtvovalnim zdravnikom ptuj- ske bolnišnice in vsem ostalim, ki so pomagali rešiti našo malo hčerkico, ker bi bila brez tako skrbne nege in dajanja krvi pod- legla. Posebno zahvalo dr. Ilov- šekovl, dr. Kristanu, dr. Pozniku in dr. Havličku. Prav tako se za- hvaljujeva tov. Holčevi, ki je v noči darovala večjo količino krvi, kakor tudi tov. Drofenikovi. Vaupotič Anica in Maks KONJARJA sprejmem. Sršen, Limbuš pri Mariboru. Gospodinjsko pomočnico z znanjem kuhe sprejmem. Vpra- šajte Tcrpic, Ptuj. JAVNA ZAHVALA Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so spremljali našo mamo ČEH TEREZIJO na njeni zadji poti in ji darovali vence. Posebno se zahvaljujemo predstavnikoma IV. terena SZDL za poslovilne besede, kakor tuiji dr. Ladislavu Pircu, ki je naši mami lajšal zadnje bolečine. Hčerka Marica, zet Franci in sin Tone OBJAVA Na mestnem pokopališču v Ptu- ju so nagrobni spomeniki in na- grobne plošče brez lastnikov z napisi: Davorin Beranič, rojen 10. XI. 1879, umrl 29. XII. 1923 (spome- nik) ; Josef Wiederwohl, roj. 1878, umrl 1919 (spomenik); Familie Neuscher (spomenik); Familie Wessely (plošča); Ekart Mirko, roj. 22. II. 1937, umrl 30. III. 1940 (spomenik); Marija Kolarič, roj. 22. V. 1848, umrla 29. IX. 1933 (spomenik); Anner — Krasnitz (plošča); Josef Šerona roj. 3. II. 1901, umrl 31. I. 1938 (spomenik); Petek Marija, roj. 25. IX. 1902, umrla 15. I. 1938 (spomenik); Anton Bilar (spomenik); Vaclav Vrdlovec, roj. 4. III. 1844, umrl 25. II. 1930 (spomenik). Pozivamo lastnike, oziroma nji- hove pravne naslednike, da se v roku enega leta po tej objavi javi- jo pri Mestni komunalni ustanovi v Ptuju, sicer zapadejo spomeniki po tem pokopališčnemu skladu. Mestna komunalna ustanova Ptuj M U M O ti »NE LJUBICA!« »Posodi mi, dragi, desei tisoč din.« »Zelo rad, draga moja, amipatk šele potem, ko se bom vrnil iz Pariza.« »Ni mogoče, ali g^reš v Pariz?« »Ne, ljubica!« HUDOBEN JEZIK Madame de Stael je bila prav tako bistroumna in dtihovita ka- kor je bila zlobna in hudega je- zika. Nekoč je potožila ministru Choiseulu, da si je zastrupila že- lodec. »To je zelo mogoče, madame,« je menil minister, »najibrž ste se ugriznili! v jezik.« PREHOD V VIŠJO KAKOVOST Žena možu, ki ga je poslala z vozom po premog: — Kje imaš pa premog, to je vendar sam prah! Mož odgovori: — Molči, že zo- pet se vtikuješ v stvari, ki jim nisi kos. Kaj pa ti veš, če ni to premog v prahu? TRGOVSKI POSLI »Rad bi vedel, zakaj so Pe- peta zaprli?« »Kaj ne veš? Odprl je trgo- vino. »Trgovino .. ?« »Da, z vitrihom.« KOMU SE MUDI Nekaj ljudi preganja cigana, ki so ga zalotili pri kraji. »Stoj, cigan!« vpijejo ljudje. »Stojte,« jim odvrne cigan, »vam ni treba bežati!« JANEZEK V VLAKU »Očka, zakaj so pa zidali tu- nele ravno čez progo, da se v vlaku nič ne vidi?« TANKOČUTEN MOŽ — Veš, draga prijateljica, moj drugi mož je zelo rahločuten in poln pietete. Večkrat ves potrt pravi: Draga Amalija, kakšna ne- sreča, da je tvoj prvi mož moral tako kmalu umreti. V MEDVEDJEM BRLOGU — Kosmata kapa, zdaj pa bo zares treba iti spat. , — Zakaj? — Mar ne vidiš, da se je že za- čela gradbena sezona. IZ NALOGE PRVOŠOLCA »E>red hišo se je razprostiral lep sočnat travnik, na katerem so se pasle krave in zraven je tekel tih potok. Na pašniku je dekle molzla Icra- vo. a v vodi se je videlo narobe.« PRI SLOVNIČNI URI Učiteljica: — Če rečem, jaz sem lepa, kakšen čas je'to? Učenec: — Pretekli, gospodič- na. LOVSKA Nedeljski lovec sopiha za lov- skim čuvajem v hrib. Nazadnje ne more več in se ustavi: »Jaka, kaj ko bi ti nesel mene. puške in nahrbtnike bi pa nesel jaz?« ODGOVORNOST Učitelj razlaga otrokom pojem odgovornosti. »Janezek, povej kak primer, ki bo pokazal, kaj je to odgovornost.« Janezek vstane in za trenutek pomisli: »No, če bi se pri mojih hlačah potrgali vsi gumbi razen enega, potem bi moral ta prevzeti vso odgovornost.« ZAKAJ SE BOJI Dve mamici se ponovarjata. —Zakaj pa vaš Tonček v šoli nič ne zna? — Ker se učitelja boj'. — Zakai na se ga boji? —Ker nič ne zna! VARČNOST Marka Twaina so nekoč vpra- šali, čemu bi se najprej odpove- dal: vinu, ženskam ali petju? »Petju« je brez pomisleka od- govoril Mark Twain. »In če bi se morali odločit' med vinom in ženskami?« »To pa je popolnoma odvisno od letnika!« ie deja! Twain. Manj kruha jemo Mar res jemo manj kruha ka- kor pred vojno? Statistike so pokazale, da pojemo v srednji Evrop. vedno manj polbelega kruha, medtem se uporaba bele- ga ni bistveno spremenila. Sedaj pride povprečno kakih 80 kg letno na osebo, pred vojno pa je bilo povprečje 124 kg kniha let- no na osebo, v letu 1899 pa kar 200 kg. Tudi poraba ržene moke je padla od leta 1935 do danes od 47 na 28 kg letno po osebi v vseh državah srednje Evrope. Naftovod l7 vlaknastega stekla Na škotskem se razvija nova •ndustrija — industrija trdega plastičnega materiala. Material je trden in vzdržljiv; z dodatkom raznih smol ga delajo iz stisnje- nega vlaknastega stekla. Novi material uporabljajo v različne namene Predvsem dela- jo iz njega cevi za naftovode. Takšne cevi so lahke in jih mo- rejo prenašati ali polagati heli- kopterji. Nov; material je vzbu- dil pozornost vsega sveta. An- alež' <=o mu vzdek ime »Fibre Glass«. Zunanjost je treba vsktaditi z leti Zelja vsake žene je, da bi osta- la vedno privlačna. To pa dose- žejo le tiste, ki znajo same se- be realno oceniti in si pred ogle- dalom od časa do časa privošč,- jo nekaj trenutkov iskrenosti. Za to sta potrebni hrabrost in ob- jektivnost Mnogo jih je, ki ima- jo sicer smisel za rea.lnost, manjka pa jiim poguma. Te pred ogledalom navadno p>esimistično ugotavljajo, da so se postarale in da nima več smisla, da se sploh še kaj ukvarjajo s svojo zunanjostjo. Zato se resign:rano umaknejo vase in opustijo stike z življenjem. So pa tudi take, ki nočejo ni- koli uvideti, da niso več mlade in da se jim njihovo dekliško po- našanje nič več ne poda. Toda hrabrost brez objektivnosti prav tako ni ključ do lepote. Vsaka žena bi se morala za- vedati, da mladost izgine, lepo- ta pa se spreminja in ostane vse življenje. Tudi starke so na svoj način lepe in privlačne. Vse žene bi morale sprejemati svoja, ne več mladostna leta. z graciozno ljubkostjo in očarljiivostjo, ki bi se prilegla njihovi starostni do- bi. Sicer pa v današnjem času leta nimajo več tolikšnega po- mena kot nekdaj in žena 45 let ni enaka ženi iste starosti pred 20 ak 30 leti. Dandanes izgleda žena v teh letih mnogo mlajša, pa tudi duševno mnogo živah- nejša. Vsepovsod se udejstvuje in tud svoji zunanjosti posveča precej pozornosti. Tako aktivno bi morale živeti vse tiste, ki so se brez vzroka vdale v »žalost- no« usodo. Predvsem bi morale paziti na svojo zunanjost. Za starejše žene je izredno važna pazljiva izbira blaga, barve in vzorca. Kar je nekoč pristo- jalo njiihovemu obrazu, z leti lahko deluje neskladno in ne- okusno. Zato se morate odločiti le za kakovostne tkanine, ki naj ne bodo preveč tanke ali celo orozorne. Paz'ite tud:. da bo va- ša frizura vedno lepo urejena. V družbi se vedite resno in umir- ieno. Tud: čitaite mnogo in se družite 2 m'ajšiim* od sebe Hu- morju in vedrini pa se ni.kdar ne odpove.ite ka.jti smeh nam po- daljša življ'enje. r^lako kot lepotni pripomoček Mleko je odlično sredstvo za zdravje :n lepoto kože. Žene, ki želijo imet: svežo m nežno polt. naj popijejo vsak dan velik ko- zarec mleka, pomešanega z dve- ma žlicama malinovega soka. Ppdno ui^v-nje mleka v velik to pa zaradi bogastva kalcija, ki ga vsebuje. Skodelica toplega mleka pred noonian počitkom nam pomaga, da hitro in trdno zaspimo. Uči- nek mleka na naš izgled je tu sicer indirekten. je pa uspešen, saj je vsakomui- znano, da ravno dobro spanje v veliki' men pri- pomore k lepši zunanjosti. E*roti rdečici in sončnim pegam na obrazu pomaga umivanje s koščka čiste gaze, ki jih poma- kamo v kislo mleko. Umivanje s surovim mlekom pa utrjuje gor- njo plast kože in obenem krči pore. Lasje postanejo lepši in fri- zura nairavnejša, če jih po umi- vanju s šamponom počešemo z glavnikom, ki ga pomakamo v sveže mleko. Nežno in gladko kožo pa do- bimo, ako si napravimo za obraz naslednjo oblogo: dve kavni žlici smetane pomešane s so- kom iiz p>ol limone in si s to zmesjo namažemo obraz. Po 15 minutah oblogo odstranimo z ne- kaj komadi vate a.li gaze, n"*^-- čenimi v mlačni vodi. POLIVINIL V GOSPODINJSTVU Načetih steklenih kozarcev ali kovinastch posod, v katerih hra- nimo marmelade, gobice, kuma- rice in drugo zelenjavo v kisu ali slani vodii, ne smemo pu- ščati odprtih. Prav tako se nam posuši odprta gorčica, paradiž- nikova mezga, med itd. Navad- no vse te posode zavezujemo s pargamentnim ali celofanskim papirjem, ki pa se sčasoma uma- že in tudi raztrga, zato ga mo- ramo večkrat premenjati. Bolj praktična so pokrivala Iz polivinila. Dajo se lepo čistiti, kadar pa jih ne potrebujemo več. jiih lepo umit espravimo za drugič Izberemo najtanšo \'tsto poliivinilne tkanine. Narežemo več okroglih ploskev različnih velikosti, kakor so pač velike posode, v katerih hranimo kon- servirano sadje, zelenjavo in ostala živila Odrezane krožnice zarobimo z redkimi šivi s stro- jem ali na roke tako široko, da v rob lahko na.peljemo okroglo aH prav ozko elastiko. Z njo stisnemo krožnico v premeru posode, za katero bomo pvokrivalo rabile. V poletnem času bomo z njimi zaščitile pred muhami in drugim mrčesom tudi živila, ki lih hra- nimo samo nekaj ur ali čez noč, kot na primer meso a
  • BcoiTdInih pijač, ki jim da- jejo pt.jeco na up in v pijanosti. NSeka-tere spametuje šele zdrav- ljenj>e in se pijači resnično od- povedo, druge močan vpliv ko- ■fefctiva aJi ,pa sprememba ckoljai. To zSo bo mogoče omejiti tudi s kasmovanjem oeeib, ki dajejo vi- njenim še več pijače, ki jim da- jejo pijačo na up in podobno. Po- leg teh pojavov je še vrsta dru- gih, ki vznemirjajo okolico in opozarjajo organe oblasti, naj bi take primere prepreč-evali in od- pravijiaili. Igra za denar se je po- nekod udomačila med mladino in odraslimi (Hajdina, Apače). Proti takim pojavom se borijo svojci in sovaščani, ker čutijo na lastni koži nastajajočo škodo v druži- nah. Predsedniki komisij so na tej seja nakazali še druge nega- tivne pojave, ki pa jih na tem mestu ne bi obravnavali. Pijančevanje kot splošno zlo ni omejeno samo na gostiine, tem- več se je razširilo tudi v dru- žine in v manjše družbice. Ob raznih godovih, rojstnih dneh, sprejemih v silužbo, ob prejemih plač, nagrad in premij ter krat- ka ob raznih priložnostih prina- šajo ljudje pijačo v podjetja, obrate, v domove in stanovanja ter se tam popiva in zapravlja denar, marsikatera družina pa za- radi takih slavij ostaja brez sred- stev. Korenine alkoholizma torej segajo daije preko praga gostii- ne in je pKJtrebno tudi tam iskaiti njegove žrtve. O prometnih ne- srečah je t3udi potreboio govo- riU v zvezi z alkoholizmom. Ve- dno znova so primeri večjiih in manjših karambodov in {»dobnih primerov, pri katerih je vzrok al- koholna pijača. Tega zla se bo- jijo pKjtniki v vedno večji meri in vendar se še najdejo ljudje, ki ponujajo pijačo tudi vozačem. Večji del vozačev pdjač-o odkla- nja, tega pa še ne delajo ljudje, ki jih vidimo na cestah kot nove, neizkušene vozače motornih vozil. Glede na program dela Sveta za splošno upravo in notranje za- deve i>ri ptujski občini in plodno razpravo je navzoči zastopnik OLO Maribor tov. Z\span izjavil, da se je svet skupno s komisi- jami resno lotil vseh teh vpra- šanj in da se nnu obetajo tudi bogati uspehi, zilasti če se bo bo- ril za izvedbo vseh točk pro- grama in če bo znal s progra- mom pritegniti k sodelovanju vsa društva in organizacije, ki bodo med svojim članstvom odpravila razne slaibe primere. Kom v MiiilierD ^It PRED DNEVI SO ZAČELI Z GRADNJO CENTRA STROKOVNIH .ŠOL ZA ELEKTRO IN STROJNO STROKO NA GOSPOSVETSKI CE- STI. CENTEI^ BO IMEL PET OB- JEKTOV. GRADNJA NOVE ŠOLE BO STALA OKOLI 900 MILIJONOV DINARJE^V. SREDNJE TEHNIČNA ŠOLA BO VSELJIVA V ŠOLSKEM LETU 1959/60. Spričo tega, da je Maribor eno izmed največjih industrijskih sre- dišč v SIcnreniji, je že več let sem čutiti potrebo, da bi Maribor mo- ral nujno dobiti šolo ia strokov- no usposabljanje mladega kadra. Tako šolo so sicer pred dvema le- toma v Mariboru že ustanovili, toda 7.a zdaj se morajo stiskati v tesnih prostorih IKŠ pri TAM. Šola ima samo dva odseka, elek- tro odsek in strojnega. V lanskem šolskem letu so morali zaradi po- manjkanja prostorov odkloniti i^oH 200 prijavljencev. Na vseh strokovnih šolah mariborskega okraja so v letošnjem šolskem letu odklonili 1050 prijavljencev, prav tako zaradi pomanjkanja prostorov. ^ Potrebe so torej zahtevale ustanovitev šole za stix)kovno usposablj'anje kadrov v Mariboru. Letos se je Svetu za šolstvo pri OLO posrečilo dobiti začetna in- vesticijska sredstva za gradnjo novega centra strokovnih šol za elektro in strojno stroko. Te dni so na Gosposvetski cesti v bližini učiteljišča začeli z zemeljskimi deli. Začetna investicijska sred- stva znašajo 200 milijonov dinar- jev. Računajo, da bodo do jeseni spravili nove prostore pod streho, dokončno pa jih bodo opremili v letu 1959. Račun je pokazal, da bodo za vsa dela porabili okoli 900 milijonov dinarjev. Srednje- tehnična šola bo vseljiva že v letu 1959/60. Center .strokovnih šol bo imel •srednjetehnično šolo za avtome- hanSke, elektrogospodarsko šolo, vajensko in mojstrsko šolo za ko- vinsko stroko. Novi center bo imel pet objektov, nova šola pa bo imela 21 oddelkov, sprejela pa bo 630 učencev. Ves center bo razpolagal s 44 učilnicami, mimo tega bo imel najmodernejše la- boratorije, delavnice in kabinete. Prihodnje leto bodo začeli še z gradnjo servisne p>ostaje, skup- ne kotlarne za centralno kurjavo in telovadnice. Če bodo na razpo- lago investicijska sredstva, bodo zgradili telovadnico po švedskem sistemu. V primeru potrebe bodo veliko dvorano s posebnimi ste- nami razdelili v tri prostore, tako da bodo lahko imeli trije razredi obenem pouk telovadbe. Od do- datnih sredstev bo odvisno, če bodo lahko pod telovadnico zgra- dili še zaprt zimski plavalni ba- zen, ki bi ga v Mariboru nedvo- mno potrebovali. Dejstvo je, da to ne bi bila le pasivna postavka, temveč bi tak zimski bazen pri- našal tudi koristi. Prebivalci, po- sebno še mladina, bi tako prido- bitev znala nedvomno ceniti, saj bi bil bazen velikega pomena tudi za razvoj plavalnega športa v Ma- riboru. ^ Dograditev vseh petih ob- je.ktov, servisne postaje in telo- vadnice bo v tem delu mesta terjaila tudi nekatere urbanistič- ne spremembe. Podreti bodo mo- rali nekatere stare hiše, bivšo ščetkarno in celo Branikovo telo- vadnico v Pipuševi ulici. Ko bo jeseni leta 1959 šola dokončne urejena, bodo številni mariborski dijaki, ki obiskujejo srednjo tehnično šolo v Ljublja- ni, študirali lahko v Mariboru. Mnogim socialno šibkim družinam bo nova šola olajšanje, saj bodo izdatki za šolanje otrok doma mnogo manjši kakor v Ljubljani. Tistih 1050 dijakov, ki so jih pri vpisu odklonili, pa se bo prihod- nje leto lahko vpisalo v novo šolo. Zdaj je v vseh strokovnih šolah mariborskega okraja 1478 dija- kov, ko pa bo center strokovnih šol zgrajen, jih bo 3240. ^ Republiški sklad za kadre je pri dodeljevanju mvesticij posta- vil Svet za šolstvo v Mariboru na prvo mesto. Potrebno bi bilo, da bi tudi domača podjetja pomaga- la, saj bo nova šola vzgajala za industrijo strokovno sposoben kader Podjetja bi lahko opremi- la predvsem delavnice s stroji m drugimi praktičnimi pripomočki. ^ Tako bomo v nekaj letih v mariborskem okraju in še izven njegovih meja v veliki meri re- šili vprašanje mladega strokov- nega kadra, ki nam ga še vedno primanjkuje. I. Zor Tiiiioriillie u letu 1958 Rod Lackove čete obsega štiri družine in klub. I>ve družini, to sta družini Veseli klopotci in Dravski valovi, sta na gimnaziji, ena družina je na obrtniški šoli in družina medvedkov in čebelic na osnovni šoli. Delo obeh družin na gimnaziji ter na osnovni šoli je zadovoljivo, saj se člani vseh treh družin pri- pravljajo na izpite. Medvedki in čebelice se pripravljajo na I. zvez- do, taborniki gimnazijskih družin pa na I. in II. izpit. Delo na vajen- ski šoli pa je nekoliko v zastoju. Zaradi uspešnejšega dela se razvija med obema gimnazijskima družinama tekmovanje. Tekmuje- jo v taborniških panogah, kot so izpiti, sestanki in izleti, razen te- ga pa bodo v bodoče prirejali ša- hovska, strelska in podobna tek- movanja. Zadnji tekmovalni pro- gram, ki določa tekmovanje v ča- su od 1. marca do 22. aprila, dne- va tabornikov, je bil sprejet v sredo, 26. februarja. Glavni vzrok, ki ovira še uspeš- nejše delo, je pomanjkanje pro- storov, saj bi bila taborni.ška soba nujno potrebna. Delo se v razre- dih ne more najbolje razvijati, saj so po 5 urah pouka vsi precej utrujeni in še delo je bolj ali manj zaspano ter postane dolgo- časno. V naravo hoditi na izlete je pa med šolo nerodno in ča.sa tudi ni na pretek, seveda pa tudi ne smemo pozabiti na vreme, ki je precej nestanovitno. Najboljša rešitev bi bila vsekakor taborni- ška soba, katero si vsi želijo. Z željo, da bi sobo kdaj dočakali, se v.si pripravljajo na izpite, ki bodo verjetno še ta teden. S taborni- škim pozdravom! Srečno! Frai Peter Deklice so rodile: Terezija Plohi, Bukovci 89; Angela Muršič, Zagorel 19; Miroslava Masten, l'Yankovci; Ivana Fridauer, Lan- ccrva vas; Paula Lampret, Podlo- ire; Matilda Gašparič. Bratislavci 25: Marija Majerič, Levanjci 19; Danijela Kokol, Ptujska gora; .Ana Glavica, Zloganje 26. Dečke so rodile: Ana Ciglar, Žabjek 4; Milka Čuk. Etuj; Ana Muršec, Ločki vrh 4; Jožefa Škr- janec. Vinski vrh; Marija Gabro- vec, Gorca 90; Marija Ber, Pod- vinci 115; Marija Polanec, Drste- !ja 39; Marija Emeršič, Lovrenc; Terezija Cvilak, Slovenja vas; Mira Šegula, Kidričevo 60; Mari- ja Pauko, Gerečja vas 22; Ana Čuhalev, Nova vas 6, Hildegarda Galun, Ptuj. Lackova ul.; Milena Hentak, Etuj; Marija Komes, Gruškovec 102; Angela Jus, 2e- taie 29; Alojzija Koritnik, Mari- bor; Hermina Novak. Ljubljana; Dragica Janžekovič, Bukovci; Te- rezija Kralj, Zetale 1; Amalija Lamberger. Mihovci; Jožeta Sla- na, Dragocič 42. Porok ni bilo. Smrti: Marija Emeršič. Pesti- ke. roj. 1889. umrla 4. febr. 1958; Franc Novak, Ptuj, roj. 1881, umrl 7. febr. 1958. * INVESTICIJSKA POSO- JILA ZA NAKUP OPREME IZ MADŽARSKE Zvezni izvršni svet je izdal odlok, po katerem je pooblaščena Jugoslovanska investicijska ban- ka, da lahko odobrava v letu 1958 investicijska pHDsojila za na- kup opreme, ki so jo že ali še bodo uvozaM na podlagi posebne- ga sporazuma o reguliranju nere- šenih gospodarskih in finančnih vprašanj z Madžarsko. Investicij- ska banka bo odobravala ta po- sojila na osnovi že lansko leto razpisanega 22. natečaja za vse gospodarske panoge, in to po skrajšanem postopku. Udeležba mvestitorja znaša le 5 odst., obrestna mera 3 odst. in rok za vračiilo največ 10 let. Po- goji za posojila so torej izredno ugodni. Višina posojil ni omeje- na. Večje količine investicijskega blaga so že v državi, in to pri raznih uvoznikih v Zagrebu, Ljubljani in Beogradu. Ta odlok omogoča, da si bo lahko nabavilo potrebne stroje marsikatero industrijsko, obrtno, prometno, gradbeno, trgovsko in gostinsko podjetje. Glede na iz- redno slabo stanje obrtnih obra- tov bi bilo želeti, da se zanimajo za nakup st"ojev tudi obrtna podjetja. R. P. Odkup v letu 1957 v letu 1957 so bile odkupljene preko kmetijskih ladrug na pod- ročju bivšega ptujskega okraja velike količine kmetijskih pridel- kov. Na prvem mestu je vsekakor krompir, ki ga je bilo odkuplje- nega 24.126 ton za znesek 258 mi- lijonov 208 tisoč dinarjev; med- tem ko je dalo največji izkupiček vino, ki ga je bilo odkupljenega 28.980 hektolitrov za znesek 528 milijonov 308 tisoč din. Ostali po- membnejši pridelki so: goveido: odkupljeno 1.389 ton za znesek 274.385.000 dm. svinje odk. 1.177 ton za 215,488.000 din, jajca: odk. 17,426.000 kom. za 178 milijonov 609 tisoč din; teleta: odk. 842 ton za 160 milijonov 347 tisoč din; taninski les: odk. 16.325 ton za 134 milijonov 254 tisoč din; ostali se: odk. 1326 kub. metrov za 133 milijonov 084 tisoč din; ja- bolka: odk. 1624 ton za 61 milijo- nov 776 tisoč din; mleko: odk. 25.160 hI za 46 milijonov 314 ti- soč din; živalske kože: odk. 156 ton za 31 milijonov 329 tisoč din; oljarice: odk. 392 ton za 21 mili- jonov 336 tisoč din; perutnina: odk. 84 ton za 16 milijonov 740 tisoč din; čebula: odk. 225 ton za 13 milijonov 255 tisoč din; fižol: odk. 267 ton za 12 milijonov 941 tisoč din. Ostali pridelki so bili prodani za manjše zneske. Vseka- kor pa je bilo kmetovalcem izpla- čano za kmetijske pridelke skup- no preko kmetijskih zadrug 2 mi- lijardi 309 milijonov dinarjev ter preko odkupnih podjetij 215 mili- jonov 933 tisoč dinarjev, in skup- no 2 milijardi 324 milijonov 933 tisoč din. TELEGRAM Žena možu, ki je odpotoval v Pariz, pošlje teleoram: — Ne pozabi, da si poročen. Stop. Tvoja Rozika. Dan pozneje dobi odgovor: — Telegram preoozno sprejel. SODOBNO »Marjan, povej mi no kaj le- pega !« — Ugajaš mi, Majda! »Oh, samo to?« — Potrpi vendar, sčasoma bo tudi ljubezen prišla! VPRAŠANJE Milijonar (sinku svojega šofer- ja): »Ali veš, kdo sem jaz?« Dečko: »Vem, vi ste mož, kate- rega vzame moj očka vedno za- stonj v avto!« ČASI SE SUČEJO »Je že prav, Miha! Včasih si me hotel iz ljubezni kar celo po- jesti, danes ti je pa en sam las v juhi preveč!« INFORMACIJE DEŽURSTVO ZDRAVNIKOV-PEDIATROV Dr. Neudauerjeva: 1., 2., 5., 6. in 7. marca t. 1. Dr Pozni k: 3. in 4. marca t. 1. Dežurstvo zdravnikov v pK>nedeljek, 3. marca 1958, od 16. do 7. ure dr. Mrgole Mat- ko, Ptuj, Bezjakova 6, telefon štev. 80. V torek. 4. marca 1958. od 16. do 7. ure dr. Pire Ladislav, Ptuj, Znidaričeva, telefon štev. 73. V sredo, 5. marca 1958, od 16. do 7. ure dr. Carli Milan, Ptuj, Trg svobode 2/1, telefon štev. 202. V četrtek, 6. marca 1958, od 16. do 7. ure dr. Medved Ivo, Ptuj. Na tratah. V petek, 7. marca 1958, od 16. do 7. ure dr. Ra'kuš Franc, E*tuj, Ormoška cesta. POVRTNINA: Čebula 60—70 dinarjev za kilo- gram; česen 120, fižol 60, krom- pir 12—14, peteršilj 50, rdeča pe- sa 30, redkev 25, zelje v glavah 20—25, korenček 40—50, ohrovt 30, kisla repa 30, zelje kislo 40, špinača 100, zelena 50, čebulček 400—500, motovileč 140. zelje rdeče 25, por 40, hren 100, regrat 140. ŽITARICE IN MLEVSKI IZDEL- KI: Koruzna 40 din za kilogram, pšenica 40, ajdova moka 50—60, koruzni zdrob 50, oves 40. prose- na kaša 80 din za kilogram. SADJE IN SADEŽI: Jabolka 80 dinarjev. PERUTNINA: Kokoši 250—500, piščanci 300— 600, jajca 11—12 din. MAŠČOBE: Mast 325, (uvož., domača mast 400), zaseka 400 din za kilogram. MESO: Goveje meso 260 din za kilo- gram, teletina 300, svinjsko meso 400 din. STRELSTVO V tekmovanju za zlato puščico je do sedaj streljalo na Kidri- čevem 34 strelcev. Po dosedanjih rezultatih vodi član Železničarja iz Ptuja Ivan Rašl, ki je dosegel od 400 možnih krogov 340, sledi Kunstek. prav tako član Železni- čarja, s 333 krogi, nato Hohner (Kidričevo) 329, Skok in Ratajc (Turni šče). Tekmovanje še ni kon- čano in bodo končni izid ter prvo- plasirani strelci objevljeni v na- slednji številiki. Organizacija tek- movanja je zadovoljiva. V II. skupini moštvenega pr- venstva Okrajne šahovske zveze Maribor so tekmovala tri moštva ter je vrstni red sledeči: ŠS Sre- dišče 12,5 točk, ŠS Kidričevo 10, Ormož 1,5 točke. Posamezna sre- čanja so se končala tako: ŠS Ki- dričevo — ŠS Središče 4,5:3,5 ŠS Ormož — ŠS Kidričevo 1,5:6,5 ŠS Središče — ŠS Ormož 8:0 brez borbe zaradi pomanjkanja finanč- nih sredstev ter zadržanosti ne- katerih igralcev. — Ker ŠS Žeta- le in ŠS Lešje iz neznanih vzro- kov nista odigrala tekme, se bo ŠS Središče sestala s prvakom I. skupine za vstop v I. okrajno hgo. Šahovsko društvo Ptuj je pri- čelo s teoretičnim poukom ter vabi šahiste-šahistinje, katerim teorija šaha ni poznana, kot tudi začetnike oz. začetnice k udelež- bi. Predavanja bodo ob igralnih dnevih, t. j. torkih in četrtkih, od 20. do 21. ure v prostorih Sind. doma železničarjev. Članarina znaša 10 din za dijakt in vajen- ce 5 din mesečno. Premalo otroš-e konfekoi e Nedavno je bil na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani zaključen prvi letošnji sejem »Moda 1958«. Preko 80 razstavljavcev, doma- čih in tujih je prikazalo na tem sejmu ter na »Reviji sodobnega oblačenja«, ki je bila prirejena v sklopu sejma vsak dan v kinu Soči. svoje najboljše izdelke — zvečine konfekcijske, ki so pri- pravljeni za potrošnike za letoš- njo sj>omIadansko in pK)letno se- zono. Ker je bil poudarek letoš- njega sejma predvsem na propa- giranju konfekcijskega načina oblačenja, so biU na razstavi pri- kazani tudi streli, ki izdelujejo konfekcijo po sistemu tekočega traku ter stroji za šivanje, pra- nje, likanje itd. Zadnje dni sejma je tričlanska strokovna komisija ocenila raz- stavljene modele in podelila šti- ridesetim podjetjem 70 zlatih, 87 srebrnih in 74 bronastih me- dalj. Pri teh pohvalah se je najbolj izjcazjala že močno reno- mirana tovarna trikotaže in čipk »Rašica«, ki je prejela za modele ženskih puloverjev kar 14 zla- tih medalj. Dobro so se odrezala tudi podjetja, ki izdelujejo kon- fekcijsko perilo in obleko, in si- cer: Tovarna Tcper iz Celja, »Del- ta« iz I*tuja, Modna oblačila iz Ljubljane. Mura iz Murske Sobo- te in tovarna čevljev Peko iz Tržiča. Kljub tem, da je bil sejem pri- rejen tako rekoč sredi zime, je bil obisk zelo zadovoljiv. Razsta- vo si je v osmih dneh ogledalo preko 51.000 obiskovalcev, revijo sodobnega oblačenja pa 7500. Ob- iskovalci, ki so izjavili svoje mnenje in kritične pripombe v anketi, ki je bila izvedena v ča- su sejma, so na splošno v izdel- kih naš oblačilne in obutvene industrije opazili velik napredek. Enoglasno pa ugotavljajo, da primanjkuje otroške konfekcije! ________________________ Mi NE OBEŠAJTE OBLEKE takoj ko jo slečete v omaro, kajti omara se bo kmalu navzela zo- prnega duha po znoju. Tudi oble- ko je treba zračiti — fx>trebuje prav toliko zraka kot človeško telo. Nikar ne oblačite vsak dan ene in iste obleke, bluze ali kri- la. Ne samo, da to tudi drugim ni všeč, obleka je lepša, če jo ptistimo, da se včasih »oddah- ne«. ^ Če sedimo na trajvi, dobimo madeže. Le-te na vlažimo z alko- holom in posušimo z vato. To velja zlasti za nepraJna blaga. Alkohol odstranjuje tudi made- že od črnila in anilinskih barv. Voda, pomešana z alkoholom, od,- stranjuje blatne in čokoladne madeže. Madeže od sveče pa na- močimo z alkoholom, pustimo, da izhlapi, da postane madež kr- hek m prašnat ter ga nato od- stranimo s ščetko. ★ Presoljeno jed bomo najbolje popcavJle. če ji dodamo mate na- rezanega surovega krompirja. Krompir bo vpil odvečno sol, ta- ko da jed lahko brez skrbi po- stavimo na mizo. Kis postane moten, zato mu doiijmo žlico mleka, dobro pre- tresimo in precedimo skozi go- sto platneno krpo. Hranimo ga vedno v temni steklenici, ★ Konzervo laihko odpremo tudi z navadnim nožem, če jo položi- mo na vroč štedilnik ali električ- ni kuhalnik. Pomagamo si lahko tud: z vročim Hkalnikom. ♦ Prismojeno mleko popravimo, če položimo vanj košček oglja ki smo ga iavih v snažno krp.co. Teletino bomo ubranile pred kvsarjenjem, če jo bomo namo- čile v mleko in postavile na hlad- no. Meso se ne bo kvarilo, pa tudi mehkejše bo. ★ Katranove madeže na blagu speremo najprej z milnico, nato pa z alkoholom aii ogljikovim sulfidom. Zdrgnemo jih lahko tu- di z neslanim maslom ter sf>ere- mo z milnico in še z bencinom. Zastarele madeže pustimo kak dan namazane z maslom, da se katran omehča, nato pa spere- mo. Če je katranov madež na volnenem blagu, ga namažemo in zdrgnemo z jajčnim rumenjakom ter speremo z mlačno vodo. Z roke speremo katran z bencinom, milom, rumenjakom in toplo vo- do. ★ Dežni plašči, pelerine ali dež- niki iz plastične mase bodo ve- liko bolj trpežni, če jih od časa do časa podrgnete s koščkom v-ate, namočene v glicerinu. Posušen in trd sir postane oku- se.n in mehak, če ga za n'^' ' ča&a položimo v mieko. Duh po čebuli odstranimo iz posode, če v njej zavremo ne^kaj kisa. Če želimo zrezke zelo mehke in okusne, jih očistimo, stolci- mo, osušimo in nato polijmo z vročim razstopljenim presnim maslom. Maslo se bo na zrezkih hitro strdilo. Pustimo jih v tej obliki stati dobro uro, nato jih šele vrzimo v vročo mast in pri- pravimo kakor f>o navadi. Vroče jedi napK>lnimo v ste- klene kozarce tako, da ovijemo steklo zunaj posode vse do roba z mokro krpo. Steklo tedaj ne bo počilo. Čisto platno ločimo od pol- platna tako. da kanemo na bla- go kapljico olja. Če se kapljica razJleze. imamo v rokah polplat- no, če pa ostane cela, smo jo ka- nile na čisto platno. Črve iz pohištva preženete ta- kole: enake dele kuhinjske soLi, pelinovih listov, gorčičnih zrn in popra zalijete s kisovo esenco :n pustite nekaj časa stati. Nato po- moč te v to raztopino cunjo, s iiatero večkrat zbrišete pohištvo. Raipraua o cestah na Polensaku Koncem januarja letošnjega leta se je razvnela v okolici Po- lenšaka in v bližnjih vaseh ži- vahna razprava o cestah. Gre za cesto, ki bi jo naj usposobili za avtomobilski promet med Polen- sakom in Gorišnico. Na tem pod- ročju že obstojajo tri ceste, ven- dar nobena ne ustreza svojemu namenu. Da bi se dokončno od- ločilo, katero cesto bodo dobro popravili in ji določili cestarja, se je zbrala na eni teh cest sredi januarja posebna komisija 14 čla- nov, ki se je odločila za cesto po Slomih. Nekaj dni pozneje pa so prebivalci iz vasi ob cesti v Pre- rad sklical zbor volivcev ter se sklenili zavreti za to, da sc uspo- sobi cesta, ki vodi proti Podgor- cem. Jasno je. da v tem pogledu ne gre za iskanje najprimernejše rešitve, temveč za zagovarjanje preozkih in predrobnih interesov manjše skupine. Seveda bi bilo dobro, če bi lah- ko usposobili vse tri ceste, toda sredstva in vzdrževanje?