Slovenski Sokol. QLflSILO SLOVENSKE SOKOLSKE ZVEZE. Štev. 10. V Ljubljani, 25. oktobra 1906. Leto III. Proste vaje. (Dalje.) b) Položaji pesti. Pesti imamo pri gibih rok praviloma stisnjene, redkokdaj odprte z iztegnjenimi sklenjenimi prsti. Smer pesti označimo po tem, katera stran je obrnjena v priročenju : naprej, oziroma v predročenju in v odročenju: navzgor, v vzročenju: nazaj in v zaročenju: navzdol. Tako imamo tele položaje pesti (roke v ožjem pomenu, od zapestja naprej): 1. palčji položaj (poloha palcova), kadar imamo palec obrnjen v zgoraj imenovanih smereh, torej v priročenju: naprej, v predročenju in v odročenju: navzgor i. t. d.; 2. mazinčji položaj (poloha malikova), če imamo mazinec obrnjen v omenjenih smereh; 3. hrbtni položaj (poloha hrbetni), kadar je hrbet roke in 4. dlanji položaj (poloha dlan ni), kadar je dlan roke v teh smereh. Mazinčji in dlanji položaj imamo dvojen. Ako na pr. v predročenju iz palčjega položaja zavijemo pest v smeri ksebi(jo „privijemo“)tako daleč, da smeri mazinec navzgor — torej za 180" —, dobimo priviti mazinčji položaj (poloha malikova privracena). Ta položaj razumemo, kadar rabimo krajši i naziv »mazinčji položaj11. Če pa pest j zavrtimo od sebe (jo „odvijemo“)kolikor mogoče daleč — docela do 180° ni mogoče —, dobimo odviti mazinčji položaj (poloha malikova odvracena). Podobno dobimo priviti dlanji položaj (p. dlanni privracena), če iz pal-j čjega položaja zavrtimo pest v smeri k sebi in jo skušamo kolikor moči držati z dlanjo navzgor, odvitidlanji položaj (p. dlanni odvracena) pa, če zavijemo pest iz palčjega položaja od sebe (za 90") tako, da je dlan obrnjena navzgor. Odviti dlanji položaj razumemo, kadar rečemo kratko „dlanji položaj Odviti mazinčji in priviti dlanji položaj sta pri prostih vajah nepraktična. Važno pa je to razločevanje za določitev prijem ov na orodju. Olej Kž.: „0 zpusobech chmatu na naradi", Sokol iz 1. 1890. Med temi ravnimi položaji pesti imamo še naslednje poševne: 1. palčji poševni, med palčjim in dlanjim položajem; dobimo ga, če pest iz palčjega položaja zavijemo za 45° proti dlanjemu položaju; 2. mazinčji poševni, med mazinčjim in hrbtnim : iz mazinčjega za 45° proti hrbtnemu; 3. hrbtni poševni, med hrbtnim in palčjim: iz hrbtnega za 45n proti palčjemu ; 4. dlanji poševni, med dlanjim in mazinčjim: iz dlanjega za 45" proti mazinčjemu. Palčji poševni položaj imamo samo med palčjim in dlanjim odvitim položajem, ma-zinčji poševni samo med mazinčjim privitim in hrbtnim. Dlanji poševni položaj pa imamo kakor med dlanjim privitim in mazinčjim privitim tako med dlanjim odvitim in mazinčjim odvitim: oba sta nepraktična ravno tako kakor dlanji priviti in mazinčji odviti položaj, s katerima bi bila pri praktični izvedbi pravzaprav enaka, ker — kakor že omenjeno — pri dla-njem privitem in pri mazinčjein odvite m položaju dlani, oziroma mazinca ni moči držati docela v pravilnem položaju. Vsesokolski z Bil je kongres slovanskega Sokolstva. Mladike mogočnega debla slovanskega so pognale krasen cvet, rodile bohoten sad. In ves ta cvet in ta sad je zbrala v svoji sredi stolica naroda hrvatskega, kraljevi Zagreb, v dneh 2. in 3. septembra t. 1. Nismo se sešli, da bi se zabavali, da bi kazali pestri svoj kroj, da bi v brezskrbnosti prežili nekaj dni in nekaj noči. Delo nas je združilo. V plemeniti tekmi smo drug drugemu predočevali, koliko smo bili izza zadnjega vsesokolskega zleta v Ljubljani (1904) delavni, koliko smo bili vztrajni, koliko smo napredovali, koliko smo se približali svojemu cilju. In mnogo novega smo se zopet naučili, novih izkušenj smo prinesli domov, novega bodrila za nadaljno delo. Pa spoznavati smo se učili drug drugega in ljubiti. Na kulturnem polju smo prišli v oni stik s slovanskimi narodi, ki edini zasluži nazivanje »slovanska vzajemnost." »Slovensko Sokolsko Zvezo" je zastopalo 477 članov. Lepo in impozantno število, ki očitno kaže naš napredek izza našega zleta Zakaj približno toliko nas je bilo na II. slovenskem vsesokolskem zletu v Ljubljani, a je ljubljanski Sokol takrat sam nastopil z nad 200 člani. V Zagreb so poslali Sokoli v Brežicah 20, v Celju 42, v Domžalah 8, v Gorici 11, v Idriji 24, v II. Bistrici 14, na Jesenicah 12, v Kamniku 14, v Kranju 23, v Ljubljani 94, v Ljutomeru 36, v Mozirju 7, v Novem mestu 40, v Postojni 18, v Prvačini 6, v Solkanu 15, v Šiški 22, v Trstu 24, ~*tt Hi Hi Hi Hi Hi Hi H*» Hi HCHi Hi Hi Hi HOtiHi Hi H( Hi Hi Hi Hi Položaj pesti v skrčenih položajih rok določimo po strani, s katero je pest obrnjena proti zgornji lehti, torej če je s palcem obrnjena: palčji, če z dlanjo: dlanji i. t. d. Pri položajih ali prehodih, pri katerih se roki križata, nam je za točno njih označitev tudi še navesti, katera roka je ali se giba nad ali pred drugo, na pr. „predročiti not, desna nad levo“, ali iz odročenja: „s čelnimi loki navzdol vzročiti, leva pred desno.“ (Dalje prih.) v Zagrebu. v Tržiču 3, v Zagorju 28, v Žalcu 13 članov ter Žensko telovadno društvo v Ljubljani 3 članice Zveznemu pozivu so se torej odzvala vsa v Zvezi bivajoča društva razen Sokola v Kranjski gori. Slavnostno razpoloženje nam je legalo na dušo. Navdušeno so pozdravljali naš vlak v Sevnici, Rajhenburgu, Krškem in v Brežicah. Pokali so topiči, slovenske žene in dekleta so nas obsipale s cvetjem, narod nas je burno pozdravljal v znamenju slovenske trobojnice. Še krasnejše je bilo, ko je slovenski sokolski vlak presopihal ono nevidno, a od naših nasprotnikov tako trdno postavljeno mejo med Slovenci in Hrvati. Ob progi in na vsaki postaji nas je pozdravljal narod hrvatski. Tamburaši so udarjali, „Liepa naša domovina" se je iz tisoč grl razlegala v tihi poletni večer, vsem pa je sijala iz oči ona žarka ljubezen, ki spaja naša dva najbližja si naroda slovanska. Ginjeni, oduševljeni, srca polna iskrenih čuvstev smo se vozili dalje, vedno bliže svojemu cilju. Južni kolodvor zagrebški je grmel burnih pozdravov nebrojne množice. V dolgem redu so stali zagrebški Sokol, bolgarski „Junak“ ter srbski „Dušan silni". Le težko si je priboril v pozdrav besedo drugi podstarosta hrvatskega „Saveza“, br. dr. Lazar Car. Odgovarjal mu je v daljšem krasnem govoru prvi podstarosta naše „Zveze“, br. dr. Otokar Rybar, poudarjajoč, da smo prišli v prvi vrsti, da vrnemo Hrvatom njih mnogobrojni izlet na slovenski vsesokolski zlet. V hrvatskem jeziku nadaljujoč, pravi govornik, da ima -naš' prihod tudi drug svoj globok pomen. Prihajamo, da čestitamo bratom Hrvatom na junaški zmagi nad sistemom črnega absolutizma. Hrvatje so spoznali nehvaležnost Dunaja in šo mu pokazali hrbet. Tedaj "se je Dunaj spomnil, da ima pod svojo ylado tudi Slovence in Hrvate. Hotel si jih je pridobiti. s sirenskimi glasovi, a vse je bilo brez uspeha. Slovenci ostanejo zvesti bratom onostran Sotle. Graničarji hrvatski so svoj čas ubranili Slovence pred Azijati, zdaj je dolžnost Slovencev, da ubranijo Hrvate pred nemškim ;,Drang nach Osten“. t Navdušen odmev je izzval ta pozdrav. A že je klical rog načelnikov v red, kar je bilo izvršeno v nekaj trenotkih. Slovenska Zveza je nastopila v predpisani svoji formaciji. Mimo goste žive ograje burno nas pozdravljajočega občinstva, mimo z narodnimi trobojnicami bogato okrašenih hiš smo kmalu dospeli do zgradbe „Sokola“ in „Ko.la“. S prenočišči smo bili kmalu v redu. Skoraj nato smo bili zopet sredi nepregledne, v glasnem šumu vrveče množice na komerzu na vrtu „Kola“. Živahno in pestro polje, vre zanosa in oduševljenja, i ki je še dviga veliki orkester domobranske godbe. Vsak trenotek čuješ, kako se pozdravljata dva znanca ali prijatelja, ki se že dolgo nista videla, ali vidiš, da se Slovenec spoznava z Bolgarom ali s Hrvatom, Srbom, Čehom ali Poljakom. Vedno nove trume prihajajo. „Na zdar“, „zdravo“, „živio“, „czolem“, vse križem čuješ naše sokolske pozdrave. Komerz je ravnal tajnik „Saveza“, br. dr. Lav Mazzura. Po njegovem gorkem pozdravnem nagovoru so govorili starosta „Hrvatskega Sokola” v Zagrebu: dr. Juraj Vrbanič, podstarosta zveze avstr, poljskih Sokolov:-Vladislav Turski, predsednik zveze bolgarskih telovadnih društev „Junak“: Ivan R. Kefsizof, zastopnik srbskih telovadnih društev „Dtišan silni": dr. Živgi-rovič, podstarosta Slov. Sok. Zveze: br. dr. Gvidon Seme c, za Črnogorce B e go v i č iz Cetinja. Govorili so po pozdravu br. dr. Hof-ferja tudi še župan praški dr. Groš, župan ljubljanski Ivan Hribar in zlasti temperamentno dr. Jan Podlipny. Vsi govorniki so poudarjali silo in važnost Slovanstva, pomen sokolskega dela, sokolske organizacije, vseso-kolskih zletov; slovanska vzajemnost ni nikjer tako dosledno izvedena in uresničena kakor ravno v slovanskem Sokolstvu. Nekaj silnega, je imel: v sebi slavnostni izprevod v nedeljo 2. septembra. Tu smo se v j resnici čutili kakor del armade, pripravljene, ) udariti na sovraga na eno povelje s skupnim 1 mahom. In ta zanos je prešel na vso to veli-\ kansko množico, 15} 82 aoKjK^i&^^aeiBKaoKaaKaototGtotoKataatoiefeait Uspehi tekme na I. vsesokolskem zletu v Zagrebu. Izkaz slovenskih vrst zmagovalk in vrst, ki so si pridobile vsaj 70% dosežnih točk. K/l «5 KJ O OJ S- Red Sedež društva, kateremu pripada vrsta 1 Število do-j seženih točk Odstotek Število popravkov Vodnik vrste I. Višji oddelek. 1 I Ljubljana 252- 933 35 Dr. Viktor Murnik 2 11 Celje 236-25 87-5 35 Josip Smertnik 3 III Kranj-Idrija .... 22775 84-4 45 Fran Ažman II. Nižji oddelek. 1 I Ljubljana 20650 86 — 18 Viljem Vincenc 2 II Trst-Gorica .... 201 — 83-7 18 Humbert Mavrin 3 111 Novo mesto .... 196-25 818 8 Fran Gregorc 4 IV Celje 187-75 78-2 36 Maks Detiček 5 V Šiška ....... 177 — 73-8 22 Aleksander Kostnapfel 6 VI Kranj 178-25 74-3 37 Janko Sajovic. 7 VII Žalec 17450 72-7 25 Fran Piki 8 VIII Jesenice -. 166- 694 5 Karel Ažman 9 IX Brežice 160-75 669 18 Ivan Vidmar ^7s>**e5si Izkaz slovenskih zmagovalcev-posameznikov in posameznikov, ki so si pridobili vsaj 70% dosežnih točk. Tekoča št. Red . Ime tekmovalca Sedež društva, katerega član je tekmovalec 1 Starost i Število do- | seženih točk j Odstotek i . .... - Število | popravkov j I. Višji oddelek. 1 I Josip Smertnik Celje 29 45-25 101-5 4 2 II Viktor Murnik dr. Ljubljana 32 45-25 101-5 5 3 III Josip Černe n 20 45- 100- 5 4 IV Valentin Vester Kranj 22 4325 96 1 8 5 V Fran Perdan Ljubljana 20 43-- 95-6 5 6 VI Vilko Kukec Celje 25 42-50 94-4 6 7 VII Fran Zdolšek n 20 41 — 91 1 8 8 VIII Anton Thaler Ljubljana 20 40-75 906 5 [j Tekoča št. 1 Red ■ . Ime tekmovalca Sedež društva, katerega član je tekmovalec Starost Število do- | seženih točki Odstotek Število popravkov 9 IX Josip Rihar Ljubljana 20 39- 86-8 7 10: X Miroslav Ambrožič 1» 21 39- 86-8 8 11 XI Fran Benedik Kranj 21 3750 83-3 7 12 XII Valentin Albreht Idrija 21 37 50 83-3 8 13 XIII Fran Ažman Kranj 26 37-25 82-8 8 14 XIV Janko Dimic Ljubljana 23 36 75 81-7 4 15 XV Leopold Pivk Idrija 21 3650 81-1 6 16 XVI Tomo Burgstaller Celje 23 36-25 80-6 5 17 XVII Pavel Detiček 25 35-75 79-4 5 18; XVIII Leo Pečar 20 35-50 789 7 19 XIX Fran Krčnik Idrija 23 35-50 789 8 20 XX 1 Julij Novak >1 27 34 50 76-7 7 II. Nižji oddelek:. 1 I Fran Gregorc Novo mesto 21 38-- 95'- 2 2 11 Vladimir Dekleva Trst 24 38 — 95'- 3 3 III Rudolf Brajnik 25 3675 91-9 3 4 ivj Humbert Mavrin f> 25 36 50 91-2 3 5 l Viljem Vincenc Ljubljana 27 3650 91-2 3 6 v Fran Vidic 21 36- 899 1 7 VI Bojan Drenik „ 30 34-75 866 8 VII Franjo Železnik Šiška 20 34-75 86-6 3 9 Vlil Maks Detiček Celje 25 34-50 86-3 6 10 IX Josip Fon Solkan 21 34- 85-- 6 11 I Josip Gregorc Novo mesto 19 33-75 84-4 1 12 x Edvard Sever Ljubljana 19 33-75 84-4 1 13 1 Fran Miklavc ti 18 33-75 84-4 1 14 XI Karel Ažman Jesenice 19 33 50 83-8 1 15 XII Ernest Windischer Ljubljana 20 3350 838 3 16 XIII Dragotin Derganc 18 3350 83-8 6 17 XIV Fran Medič 21 33-25 83- 4 18 XV Karel Podlogar Celje 20 33-25 83-- 6 19 XVI Anton Kozina Novo mesto 18 32-75 81-8 1 20 XVII Viktor Kozina „ 25 32-50 81 3 1 21 XVIII Ivan Šinkovec Idrija 22 32-50 81-3 3 22 XIX Dragotin Chiauta Novo mesto 22 31-75 794 2 23 XX j Fran Virant Žalec 18 31 75 79-4 3 24 Janko Šavnik dr. Trst 25 31-75 794 3 25 XXI Ivan Suhadolnik Kranj 19 31-50 78-8 2 26 XXII Jakob Slavina Šiška 21 31-25 78 1 4 27 XXIII Janko Sajovic Kranj 32 3125 78 1 6 j 28 XXIV Ernest Schwei Gorica 20 31 — 77-5 2 29 XXV Ivan Vidmar Brežice 23 31- 77-5 3 30 XXVI Ivan Perger Žalec 24 31 — 77-5 5 Tekoča št. Red Ime tekmovalca ’ ’ , Sedež društva, katerega član je tekmovalec Starost , Ji ° o •o 5 O -C ? s 3.8 ™ % Odstotek Število popravkov 31 XXVII Juri Krpenc Celje 19 31- 775 7 32 XXVIII Josip Holy Brežice 28 30-75 77- 2 33 XXIX Aleks. Kostnapfel Šiška 29 3050 763 2 34 XXX Ivan Kovčič Idrija 23. 3050 76-3 4 35 XXXI Josip Zabukovšek Celje 19 30 25 75-5 7 36 XXXII Adolf Depoli Kranj 19 30 — 75- 6 37 XXXIII Franc Vodnik Celje 19 29-75 74-4 4 38 XXXIV Julij Klemenc Ljubljana 27 2975 74-4 5 39 XXXV Prostoslav Furlan Celje 27 2950 735 3 40 XXXVI Janko Puhar Kranj .22 2950 72-8 7 41 XXXVII Josip Selan Ljubljana 22 29-- 72-5 3 42 YYY\/TII J Ivan Radanovič Brežice 20 29-— 72-5 4 43 AAA V lil < Franjo Kočevar Žalec 20 29- 72-5 4 44 XXXIX | Josip Jezeršek Kranj 22 29-— 72-5 6 45 Miho Stanj ko Celje 20 29-— 72-5 6 46 XL Alojzij Kladnik Šiška 18 28-50 71-3 5 47 XLI Gabrijel Vutti Jesenice 19 2825 70-6 1 48 XLII Fran Novak ' Šiška 19 28- 70-- 3 49 XL1II Franjo Piki Žalec 25 28-- 70-- 5 50 XLIV Josip Šušterič 18 27-75 69-4 5 51 XLV | Fran Kiissel Novo mesto 28 27-50 688 1 52 Vincenc Pristov Jesenice 18 27-50 68-8 1 53 XLVI Rudolf Čopič Trst 21 27-50 67-8 4 54 XLVII Silvester Boštele Jesenice 19 27'— 67-5 — 55 XLVIII Josip Hvalenc Žalec 23 27'- 67-5 3 56 XL1X Anton Secula Kranj 20 27-— 67-5 5 57 L Ernest Sokol Brežice 19 26-75 668 1 58 L1 Hinko Kadruka Celje 18 26-75 66-8 5 59 LII Josip Pelikan Idrija 21 2650 663 3 60 liii Mihael Ažman Jesenice 18 2550 63-8 1 61 LIV Mihael Novak Brežice 32 25-- 62-5 4 62 LVI Fran Ravnik Jesenice 21 24-25 60-5 4 63 Lenart Bešter Kranj 20 24-25 605 5 64 LVI Ivan Krašovec • Šiška 24 24-- 60- 5 65 LV1I Karel Korun Celje 18 22-- 55- 2 66 LVI1I Fran Šušterič Žalec 20 19- 47-5 5 67 L1X Fran Sikošek Brežice 21 18-25 41-5 4 Nagrad« so lipovi venci in diplome vrstam zmagovalkam (prvim trem) in zmagovalcem posameznikom (prvim trem), samo diplome pa tekmovalcem, ki so dosegli najmanj 70% dosežnih točk. Vestnik slovenskega Sokolstva. Novomeški Sokol je po dolgoletnem presledku dne 8. julija t. I. priredil javno telovadbo ob mnogobrojni udeležbi novomeškega občinstva. Pred javno telovadbo, pri kateri je sodelovala tudi ena vrsta ljubljanskega Sokola, je zvezni starosta br. dr. Ravnihar razložil na- men Sokolstva. Dobro so se izvajale proste vaje, določene za zagrebški zlet; pri prostih vajah z ljubljanskega vsesokolskega zleta bi si bili želeli več živahnosti. Pri nekaterih mlajših telovadcih smo pogrešali zadostne discipline. Ob pozoru ne gre venomer se popravljati. Telo- vadba na orodju je uspela dokaj lepo, trajala pa je predolgo ; odsvetovati bi bilo tudi, da •ista vrsta menja konja vzdolž s konjem na šir, to je preenolično. Redovne vaje ob nastopu v kroju so pokazale dosti resne volje, treba pa bo še mnogo vztrajnosti in nadaljnjega truda. Naj se ga ne straši novomeški Sokol! V kratkem času je dosegel izredno mnogo in nadejamo se še lepšega napredka v bodočnosti! Na zdar! — e— Sokol v Ilirski Bistrici je letos 22. julija prvič nastopil z javno telovadbo. Precejšnje število Sokolov se je ta dan zbralo v prijazni Bistrici. Brate Hrvate iz Opatije, Sušaka in z Reke in slovenske Sokole iz Ljubljane, Postojne in Novega mesta je prisrčno sprejel starosta Sokola v Ilirski Bistrici. Izprevod se je vršil v štiristopih, kar je pri nas zadnji čas že postalo ■neobičajno. Lepši je v šesterostopih. Korakali smo ob trobenju, ki pa bi bilo v drugem oddelku izprevoda kjer so bili Slovenci, lahko izostalo spričo nesigurnosti trobentača. Izvežbanost v redovnih vajah večine navzočnih slovenskih Sokolov ni mogla nikakor ne zadovoljiti. Izkušnja za proste vaje je pokazala neveselo sliko. Zvezni nadzornik je moral celi vrsti telovadcev prepovedati javni nastop. Popoldne je jako spretno vodil javno telovadbo načelnik opatijskega Sokola. Proste vaje potrebujejo še mnogo pile; korakanju, temeljni postavi, izpadom in vzročenju bi se dalo še marsikaj prirekati. Na orodju so nastopile 4 vrste; Hrvatje v treh, na drogu, v skupinah, ki so občinstvu zelo ugajale, in v skoku v višino. Bistriški Sokol je nastopil na bradlji: vaje so bile zanj pretežke. Pripomniti bi bilo, da se po javni telovadbi v telovadski obleki ni več vračati na orodje. — Pri celi slavnosti se je opažalo odkrito prijateljstvo z brati Hrvati, ki so se je v prav mnogobrojnem številu udeležili. Prav tako, delo naj nas druži, tako se kaže prava vzajemnost! — e — Ustanovni občni zbor „Sokola“ v Žalcu se je vršil 19. avgusta v dvorani br. Franca Viranta. Žal, da nam je slabo vreme preprečilo I naš lepi namen: prirediti na prostem večje zbo- \ rovanje, nekako manifestacijo za sokolsko misel, j Zborovanje je otvoril br. Ed. Kukec, pred- j sednik dosedanjega žalskega odseka celjskega j Sokola, ter podelil besedo zastopniku Zveze, br. | podstarosti dr Gvidonu Sernecu, ki je govoril j o pomenu te naše organizacije in o delu „Celj- ! skega Sokola" v Žalcu. Starosta celjskega i Sokola dr. Karlovšek je rekel, da celjski Sokol z mirno vestjo pušča Sokola v Žalcu iz svoje oskrbe, ter govoril o sokolskem gnezdu — Savinski dolini. Nato je predaval brat Smertnik o podrobnem delu sokolskem temeljito in obširno. Sledila so poročila odsekovega odbora. V naslednjem posnemamo glavne misli tajnikovega poročila : Žalski odsek „Celjskega Sokola" je imel nalogo, pripravljati tla bodočemu „So-kolu“ v Žalcu. Ni mu bila pot vedno gladka : težkoče s telovadnico — vsako leto se moramo po večkrat seliti, tudi včasih prekiniti s telovadbo za dalj časa, — nasprotstvo in prav malo simpatij je spremljalo odsek. Naši uspehi so bili v telovadnici; iz malih začetkov smo se povzpeli do primeroma prav lepega števila telovadcev. 14. avgusta je nastopilo na šolskem vrtu skupno z našim odsekom v Braslovčah 39 telovadcev. Videli smo, kake uspehe lahko ima domač vaditelj, ki je v vedni zvezi s telovadci. Podpornih članov je imel žalski odsek 22, telovadcev pa 25 v Žalcu in 18 v Braslovčah. — Govorilo se je še o razmerju do drugih društev in o pomenu izletov. — Brat blagajnik je predložil podroben račun iz preteklega leta in pregled blagajne iz triletnega odsekovega delovanja. — Brat orodjar je podal seznam imetja. Iz načelnikovega poročila povzemamo, da je 17 telovadcev zahajalo povprečno k vajam. Govorilo se je še o izobraževalnem delu v „Sokolu“, o eventualni knjižnici ter se je naročilo odboru, da poišče primerne sobe v društveno porabo. V odbor so bili izvoljeni: starosta : Ed. Kukec, podstarosta : Franc Brinar, načelnik: Vilko Kukec, podna-čelnik: Ivan Perger, tajnik: Vinko Krbič, blagajnik : Franc Piki, gospodar: Karel Strahovnik, zapisnikar: Jože Hvalenc, odbornika : Franc Vi-dorfer in Albin Mikuš, namestnika: Fran Su-šterič in Franc Hočevar, preglednika: Rajko Vrečar in Franc Lipold. Društvo namerava prihodnjo spomlad razviti svoj prapor. Javna telovadba Zagorskega Sokola v Šmartnem pri Litiji dne 22. julija 1906. se je izvršila častno za Zagorskega Sokola, vendar bi bila mnogo bolje uspela, če bi bilo društvo poskrbelo za boljše telovadišče in za boljšo godbo pri prostih vajah. Telovadci so bili dobro iz-vežbani; proste vaje so dokaj dobro izvajali, škoda, da se je razstop ponesrečil; pri orodni telovadbi pa moramo posebno pohvaliti prvo vrsto, ki je nastopila s krasnimi in težkimi vajami. Skupine so jako lepo uspele ter napra- vile na občinstvo najlepši vtisk. Ženski oddelek { resno voljo, v isti smeri naprej ter se čimdalje je vzorno nastopil z vajami z zastavicami. Pri J bolj izpopolnjevalo, da bi nam prihodnjič po-igrah bi bilo priporočati več živahnosti, pri kazalo telovadbo, pri kateri bodemo videli samo skupinah več discipline, med izvajanjem se ne dovršene vaje brez vsakih hib. Temu naš so-sme govoriti. — Želimo samo, da bi korakalo kolski „Na zdar“! V. društvo, ki je pokazalo s to telovadbo svojo rr~r^ Raznoterosti. Slovenski sokolski koledar za leto 1907. Letošnja statistika slovenskega Sokolstva je že izšel, dokaj začasa, kar je vse pohvale izkazuje, kakor posnemamo „Slovenskemu sokolskemu koledarju", v23 društvih2785članov, med njimi 542 telovadcev, 57 vaditeljev, 7 vaditeljskih pomočnikov in 20 vaditeljskih pripravnikov. Sokolski kroj ima 834 članov. Število obrtnega naraščaja: 226, šolskega naraščaja: 287, število telovadk: 99, vaditeljic: 13, gojenk: 142. Nova sokolska društva. Osnovalo se je sokolsko društvo v Krškem, snuje se slovenski Sokol v Gradcu, na Javorniku in v Ribnici. vredno. Vnanja oblika mu je ostala neizpre-menjena, vsebina mu je dobra in raznovrstna, posebno bodo mnogoteri praktični podatki dobro došli bratom Sokolom. Pridržujoč si, da še iz-pregovorimo o koledarju, ga kar najtopleje priporočamo vsem Sokolom, zlasti bratom odbornikom in vaditeljem. Cena mu je 1 K, po pošti 1 K 10 vin. Naroča se pri vaditeljskem zboru „Sokola" v Kranju, dobiva se pa tudi v knjigarnah gg. Lavoslava Sch\ventnerja in Jerneja Bahovca v Ljubljani in g. Karla Flori a na v Kranju. Draga bračo! Zaista ne smažemo izraza, kako da se što toplije zahvalimo na v.elikoj ljubavi, koju ste nam izkazali Vašim cijenjenim sudjelovanjem kod prvog našeg svesokolskog sleta. — — — Več samim Vašim dolaskom u tako impozantnom broju vanredno ste nas obradovali, a izvrstnom svojom vježbom znatno podigli niveau naše gimnastičke produkcije. — Što je ali najglavnije, Vi ste, uvjeravamo Vas, u srcima cijeloga hrvatskoga naroda proizveli pravu buru entuziazma za našu braču Slovence, čime se podiže, ponosi odporna snaga naroda, a taj moralni uspjeh od tolike je neprocijenjive vrijednosti, da Vam toga nikada zaboraviti ne demo. V tom uvjerenju i zadovoljstvu srca, da ste svoju braču Hrvate tako usrečili i za vječna vremena zadužili, nadamo se, da čete i rado oprostiti sve manjkavosti i nerednosti, koje su nastale samo iz naše nedovoljne upučenosti i koje su mogle biti samo od momentane neugodnosti za pojedine osobe, te če ih, uvjereni smo, svatko, kojemu lebdi samo plemeniti cilj pred očima, sam blagohotno ispričati. Primite, draga bračo, još jedanput našu najiskreniju i najtopliju hvalu. Zdravo! Zagreb, 20. rujna 1906. Savez Hrvatskih Sokolskih Društava Dr. Lazar Car, Dr. Jan. Mazzura, zamjenik starešine. tajnik. Urednik: Dr. Viktor Murnik. Tisk „Narodne tiskarne" v Ljubljani.