"Mir — da, nasilje — ne! Nasilje vodi v revolucijo,
Revolucija pa v izgubo svobode."
Peace — Yes, Violence — No!
Violence leads to revolution. Revolution leads
<to los s of Freedom.
(Papež Paul VI., za Novo Leto 1978)
sUensU
FOR A FREE SLOVE N.l A £ \ </>■■) /
"A prince, wbose character is thus marked by
every act vvhich may define a tyrant, is UNFIT
i
to be the ruler of a FREE people".
American Declaration of Independence. (4 tli of .Tuly, 1776)
A
LETNIK XXIX. — VOLUME XXIX. Oktober 1978 Published monthly by: Slovenian National Federation, of	Euclid Ave., Toronto, Ont., Canada M6G 2T5 Števika 10. — No. 10
ii i.i
NAŠ POGLED NE V TOLIKO
NAZAJ, AMPAK NAPREJ!
| (K 60 obletnici narodne osvoboditve)
Obhajamo 60. letnico velikih dogodkov ob koncu I. svetovne vojne. Avsit ro-ogrska država se je zružila. Nemški napuh je bil kaznovan. Dne 29. oktobra 1918 je spregovoril narod po svojih vodnikih. Proglašena je bila slovenska narodna vlada in Slovenci so pretrgali zveze z mačehovsko Avstrijo. Veselje je bilo veliko, preveliko, prav toliko tudi upanje Slovencev v lepše dni, ko bo narod vladal sam sebi po izvoljenih zastopnikih in bo enakopreven z drugimi narodi na svetu. Še so zvenele besede predsednika Amerike o "samoodločbi narodov".
Slovenski narod je sam odločil, da se odtrga od države, katera je hotela s silo ponemči-ti slovanske narode, zlasti Slovence. Naši voditelji, ki so od leta 1917 pripravljali to dejanje, niso vedno pomislili, da je volja suverenega naroda eno, a politika velesil drugo. Bile so lepe besede, a za njimi temni načr!i. Niso računali dovolj, da Balkan ni dozorel za nastopajočo dobo. Ne smemo dolžiti srbskega naroda kot takega za vse kar je prišlo po 1. decembru 1918. Mesto bratskega razumevanja je nastopila tlaka.; Srbski politiki, zlasti Pa'šič so izigrali Slovence in Hrvate.
Pisatelj Franc Finžgar pripoveduje v svoji knjigi "Leta mojega potovanja": "Imel sem shocl in navdušeno govoril o Jugoslaviji, ki prihaja. Seveda, ze-tio previdno. Po zborovanju pride k meni kmečki očanec in mi pravi: "Lepo ste povedali, toda nekaj vam povem, k Srbom že, nikdarpa-pod Srbe".
Na Štajerskem, zlasti v Mariboru, je seveda bilo tudi veliko veselje nad proglasitvijo slovenske narodne vlade. Grenila pa .je štajerske voditelje, misel, kaj bo, če se Nemci uprejo. Slovenski narodni svet se je stalno sestajal v tedanji Cirilo-vi tiskarni. Poverjenik Karel Verstovšek je bil toliko uvideven, da je takoj imenoval podpolkovnika R. Majstra za generala in mu naročil, da prepreči vsake nemške izgrede. General Majster je to odlično izvedel, ohranil je Maribor, zasedel z (Dalje na strani 2.)
Družba sv. Mohorja v Celovcu
Celovec, 1978-10-04
Dragi prijatelji in gostje Koroškega večera Dragi kanadski Slovenci in prijatelji
Kjerkoli se zamejski in zdomski Slovenci zbiramo, nas družijo in osrečujejo vrednote: MATI, DOMOVINA, BOG.
Za te vrednote: MATI, DOMOVINA, BOG so se navduševali narodni voditelji, ki so 29. oktobra 1918 na Kongresnem trgu v Ljubljani pred 60. leti proglasili slovensko svobodo. Slovenski narod se prebujal poln upov hvpričakovanija.
Pred 30. leti so prišli prvi slovenski povojni begunci v Kanado. Spet so jim svetili ideali: MATI, DOMOVINA, BOG, ko so ustvarjali novo življenje sebi in svojim družinam.
Ko se boste v nedeljo, 29. oktobra, v slovesni sv. maši, zbrani okrog svojega prezvišenega torantsikega pomožnega škofa dr. Alojzija Ambrožiča, spominjali v slavnostni akademiji teh dogodkov, bom v duhu z Vami vsemi, še posebno pa z vsemi, ki sem jih osebno spoznal ob priliki medsebojnih obis-kov, in z vsemi številnimi požrtvovalnimi dobrotniki naših koroških slovenskih študentov in Družbe sv. Mohorja.
Da bomo še bolj povezani, naj omenim, da sem v tistih mesecih pred tridesetimi leti, ko so mnogi izmed Vas prihajali v Kanado, prevel skrb za Družbo sv. Mohorja v Celovcu. Začeli smo Vi in jaz. Nismo začeli iz nič. Potrebnih moči in poguma so nam dajale vrednote MATI, DOMOVINA, BOG. Gradili ste svojo eksistenco, ustanovili družine, postavili dome, si oskrbeli domače duhovnike, gradili cerkve in kulturna središča, ustanovili kulturna, gospodarska, verska in narodna združenja. Tudi v Celovcu takrat nismo imeli ne stola, ne mize, ne pisarne, na kapitala (S 25.000.— dolga). Mohorjeve hiše so bile deloma bombardirane ruine, deloma zese-dene po vojaščini in z nemškimi strankami. Delo za Mohorjevo se je začelo v župnišču v Podgorjah. Danes druži Mohorjeva noti 7000 slovenskih družin in udov v zdomstvu in zamejstvu, razposlala je stoiisoče slovenskih knjig po širnem svetu, vzgaja in oskrbuje v svojih dijaških domovih 331 dijakov in visokošolcev (143 fantov, 98 deklet Slovenske gimnazije in 90 visokošolcev na Dunaju v Ko-rotanu). Njena glavna sila pa je velik kup idealistov, požrtvovalnih sodelavcev, poverjenikov,'prijateljev, velikih in manjših dobrotnikov po širnem svetu, naklonjenost celovškega škofa kot pokrovitelja, priprošnje A. M. Slomška ter molitve, nepreglednega števila mohorjanov s škofom Rozmanom na čelu in blagoslov božji.
Družijo nas ideali MATI, DOMOVINA, BOG, družijo nas spomini, družijo nas skrbi in delo in uspehi, družijo nas obletnice, ki jih obhajate Vi in jih obhaja Mohorjeva.
Družijo nas tudi pogledi v bodočnost. Slovenski narod na Koroškem je dobil svojo inteligenco, na Slovenski gimnaziji v Celovcu Študira letos 530 slovenskih fantov in deklet. Od teh jih je 241 v Mohorjevih domovih, nad 45%.
Koroška je letos posebno srečna in se veseli. Mogla je sprejeti in objeti nad 70 kanadskih in ameriških slovenskih deklet in fantov. Hvala vsem staršem za zaupanje. Vaši nadebudni mladini smo nudili, kar smo mogli: materinsko ljubezen slovenskih sester, spoznavanje koroškega človeka in slovenske kulture, vpogled v naše versko an. kulturno življenje, doživetje milozvoneče slovenske pesmi koroških zborov in pevcev. Spoznali so stare kulturne spomine tisočletne slovenske zgodovine na koroških tleh in v Sloveniji. Pričeli smo način kulturne izmenjave, ki obeta Vaši in naši mladini obogatitev bodočnosti. Skupni cilji Vaših prireditev in naporov in naše Mohorjeve so, tla bodo mladi pri nas in pri Vas vzljubili in čuvali naše vzvišene vrednote: MATI, DOMOVINA, BOG. Zanje so v času, ko so se lomila življenja in značaji, premnogi dali od sebe vse, kar so premogli. Mi stari bomo srečni, če bomo ob mladini doživeli, da vse to ni bilo zastonj.
Vašo mladino sem osebno peljal na Sv. Višarje in jo priporočil Višarski Materi božji. Vaša mladina je doživela Brezje, kjer je vsak slovenski človek doma. Videli so koroške in štajerske Marijine božje poti. Vi v Torontu ste 1. septembra tridesetikrat poro-mali h kanadskim in slovenskim mučencem, kjer je ob božji poli postavljen križ, ki spominja, da so v Slovenijo neznani grobovi
NOVOIZVOLJENI PAPEŽ JANEZ PAVEL II.
16. oktobra je bil izvoljen za 265 papeža kardinal Karol WojtyIa, Poljak po rodu iz škofskega mesta Krakov.
Je to po dolgi dobi papež, ki ni Italjan. Zadnji papež, ki ni bil Italijan je bil Hadrian VI., ki je bil Holandec po rodu. Govori več jezikov (poljski, latinski, italijanski, angleški in nemški). Bil je aktiven na odru, pisal je poezije. Študiral je za duhovnika med vojno v ilegalnem semenišču in končal študije v "Angelicuin"-u v Rimu. 1958. postal krakovski pomožni škof in 1964. nadškof istotam. Pretekli mesec je skupno s kardinalom Wyszynskim podpisal pastoralno pismo z drugimi škofi, ki so ga brali v vseh cerkvah Poljske, v katerem so obsodili državno cenzuro kot "orožje totalita-rističnih režimov". Njegov oče je bil narednik v poljski armadi. Za časa teoloških študijev je delal kot delavec v kemični tovarni.
Rodil se je v vasi VVadovvice blizu Krakova 18. maja 1920. V poletnih mesecih je bil s čolnom ("ca-noeing") v gorskih rekah južno-vzhodne Poljske, po zimi se je smučal, poleti pa plezal v planinah.
Urednik našega lista se je osebno srečal z njim 1976 na banketu, ki ga je njemu na čast priredila poljska organizacija 'Polish Congres'. Izrekamo častitke našega lista izvoljenemu papežu slovanskega porekla.
LOVE ft
J ILJMCA
Predsednik g. Viktor Trček sprejema spominsko plaketo ob 25. letnici Hranilnice in Posojilnice J. E. Kreka iz rok g. Dyczok-a, predstavnika Ontarijske lige Kreditnih zvez na banketu 30. septembra letos. — Foto: Mate Lenart.
illRM
SV®JKEL ©Bsuroi
PAPEŽ JANEZ PAVEL II.
V soboto 30. septembra je Slovenska Hranilnica in Posojilnica J. E. Kreka s slavnostnim banketom v cerkveni dvorani Marije Pomagaj na Manning ulici v Torontu proslavila 25. letnico svojega uspešnega, potrebnega, požrtvovalnega in z ljubeznijo in razumevanjem polnega delovanja za sorojake.
Na proslavo so bile povabljene vse slovenske organizacije m ustanove v Torontu, ki so poslale svoje zastopnike.
Poleg prezvišenega g. šikofa dr. A. Ambrožiča, so bili navzoči č. gospodje Jože Mejač, Janez Kopač in France lurk.
Kot povabljenec in član sem se z veseljem odzval povabilu in bil eden srečnih, ki so do zadnjega prostega prostora napolnili dvorano, ki je izžarevala lica veselja, zadovoljstva in notranje sreče velikega števila članstva, ki so prihiteli, da proslave ta srebni jubilej organizacije, v kateri vsi drug drugemu pomagajo v slučaju potrebe — v medsebojni pomoči, kot smo jo poznali že doma v Sloveniji, kjer je bilo zadružništvo razvito do najvišje mere in smo se z ustanovitvijo te zadruge dejansko vkl jučili kot sposobni in pravilno izobraženi zadrugarji v kanadsko zadružniško občestvo Ne kot neizvežbani, ampak kot ljudje, ki nam je zadružništvo bilo že v krvi. Imeli smo zadruge doma, ponesli smo aktivno zadružno idejo v naša begunska taborišča in slovenska zadružna ideja je nanovo zaživela z ustanovitvijo Krekove kreditne zveze ponovno med nami v izseljeništvu v očigled dejstvu, da so nove oblasti doma zadružništvo zatrle in onemogočile. Duh J. E. Kreka — poma-
brez križa, lučke in cvetja, a vendar v teh grobovih trohne kosti junakov, katerim ^o bili sveti ideali: MATI, DOMOVINA, BOG.
Te in še naslednje misli sem bral v Ameriški domovini, in z njimi zaključujem. Ob Slovenskem križu na romarski poti pod gričem svetišča kanadskih mučencev in ob molitvi rožnega venca in k riževega pota, ob številnih spominih hvaležnosti in slovenske vere, o kateri pričajo votivne podobe in napisi na stenah brezijan-ske in višarske Marijine cerkve in drugih Marijinih romarskih svetišč, kjer so molili Vaši fantje'in Vaša dekleta, spoznavamo in s srcem dojemamo, kako je romanje in trpljenje združeno s slovenskim človekom. Iz tega dvojega raste njegova moč in odpornost. To so vrednote, za katere se splača iti romat zelo daleč. Zaradi teh vrednot živi danes na Koroškem in pri Vas v Kanadi in po širnem svetu slovenska misel in slovenska zvestoba v starih in mladih.
V imenu Mohorjeve, v lastnem imenu, v imenu koroških Slovencev iskren pozdrav vsem udeležencem na Koroškem večeru, ki ima že petletno tradicijo Spoštljiv pozdrav velikemu pritalju koroške študentovske mladine, Vašemu pomožnemu škofu dr. Ambro-žiču, ki ie bil lansko leto kljub zaposlitvi najodličnajši častni gost večera in je spregovoril spodbudne besede. Zahvala in pozdrav g. župniku Kopaču in ob življenskem jubileju mnogo zdravja in nadaljnjega dušnopaslirskega veselja. Iskrena zahvala vsem, ki ste se tudi letos spet truditi za Koroški večer, v prvi vrsti gospej Osredkarjevi in možu, njenim pomočnicam in pomočnikom, vsem sodelavkam in sodelavcem, vsem številnim dobrotnikom koroških študentov. Bog Vam vsem poplačaj! Najlepše koroške pozdrave msgr. dr. JANEZ HORNBOCK ravnatelj Družbe sv. Mohorja
gati drug drugemu, roko v roki je ponovno zagorel. Danes lahko vidimo, da so imeli prav tisti, ki so se sestajali vsako tretjo nedeljo v prostorih Kolegija Sv. Mihaela na sestankih S. N. Z. in tako imenovanega "Discusicn Cluba" in se razgovarjali, med tiru grm tudi o ustanovitve te zadruge.
Po dolgih šestih mesecih razgovorov, razprav in ugorov, je koncnc vz.piamt.el m«.d nami spet plamen zadružništva. Bil sem navzoč pri. vseh- razgovorih, sodeloval pri organiziranju in pri obiskih vseh "potrebnih" uradov in razgovorih za ime nove ustanove* Cisto naravno je bil sprejet; predlog, da se naša slovenska kreditna zadruga imenuje po duši in srcu zadružnega gibanja -v Sloveniji dr. Janeza Ev. Kreka. Tako smo jo tudi "krstili" v njegov spomin m počastitev.
22. maja 1953 je Ontarijska vlada izdala ustanovno listino za prvo Slovensko Hranilnico in Posojilnico v Kanadi. Njen uradni naslov je: John E. Krek's Slovenian (Toronto) Credit Union. Slovenska Hranilnica in Posojilnica Janeza Evangelista Kreka v To-
rontui	I	'
Pribra je treba, ob srebrnem |jubifeju, da so odborniki obeh organizacij, k: sc -razpravljali redno o ustanovitvi kreditne zveže na sestankih obeh organizacij nositi levji delež pri organiziranju te, danes vsi-viclimo. res prepotrebne in važne ustanove, bili so to gdč. Francka Zu-panič, dr. Ljudmila-Dolar Mantuani, z možem, dr. R. čuješ, dr. A. Kuk s soprogo, Janez Vižirttin, dr. Rela Bereierv, 2. a ga. F. Pa. j k, Bogdan in Božena Pestovnik, Ivan Cerar, Manjola Sešei-Ko, Lojze in ga. D. Koželj, Zdenka Jakličeva, Zvone Hrastnik, Janez Kastelic, Jože Pogačar, Mirko F. Berce in še nekaj, drugih S podpisanim. Zato tudi ustanovna listina zadruge nosi večina n jih imen in podpisov.
Prvi ustanovni' občni zbor je bil 4., junija 1953. Prvi poslovni prostori na 61 McFarland Avenue so.bili v kleli hiše dr. Rudolfa Cuiješa. ki je bil prvi predsednik Slovenske hranilnice in posojilnice v Torontu. Julija 1956 se je zadruga preselila v lastno hišo na 646 Euclid Avenue, kjer še sedaj posluje.
P-xso/ib so bila dana v najrazličnejše namene. Največ jih je bilo / i nakup his. Veliko jih je bilo tudi za automObile, za popravo in izboljšanje hiš, /.a pohištvo, za odplačila drugih dolgov, v poslovne nc mene pa .tudi za potovanja in št-udilj:
osebna hipotečna (motgage) skupno Danih posojil	$7,316,525.$$ $11,947,190.00 $19,263,715.00
Vrnjenih posojil	$0,639,56.00 $ 7,219,447.00 $13,859,003.00
Stanje posojil	$ , 676,969.00 $ 4,727,743.00 $ 5,404.712.00
julija 1978
Večji važnosti kot pa v številkah izraženih 1'inačnih uspehov je finančna pomoč številnim družinam ki so si s Hranilnico lažje poskrbijo svoje lastne domove ali pa jim je bilo lažje začeti in razvijati svoje poslovile delovanje. Skrbnost Kreditnega odbora ter resnost članov se kažeta v zelo majhni vsoti, ki jo je bilo treba pač izbrisati ko.t izgubo.
V prvem odboru Slovenske Hranilnice in Posojilnice J. E. Kreka v Torontu so bili: Ravnatelji gospodje: Rudolf Cu.ješ, Lojze Koželj, Franc Košir, Rudi Kus, Viktoi Trček. Kreditni odbor: gdč. Božena Pestotnik in gospoda: Anton Ferkul j. Auguštin Kuk.
Nadzorni odbor: ga. Ljudmila Dolar-Mantuani in gospoda: France Turk, Ludvik Jamnik.
(Nadaljevanje na 2. strani)
Sedanji odbor in uprava Slovenske Hranilniee in Posojilnice J. E. Kreka v Torontu (odsoten je g. France Stražar) — Foto: Sesar
slovenska
»•• A MU IttHHI
Subscription rates $6.00 per year; 500 single issue. Advertising 1 column x l" $4.20
Published monthly by Slovenian National Federation of Canada 646. Euclid Ave., Toronto 4. Member of C.E.P.F.
SLOVENSKA DRŽAVA Izhaja prvega v mesecu. Letna naročina znaša: Za ZDA in Kanado $6.-, za Argentino 375 pe zov, za Brazilijo 90 kruzcirov, za Anglijo 30 šilingov, za Avstrijo 53 šilingov, za Avstralijo 3.75 avstr. L., za Italijo in Trst 1.200 lir, za Francijo 900 frankov.
Za podpisane članke odgovarja pisec. NI nujno, da bi se avtorjevu oazlranja morala skladati v celoti z mišljenjem uredništva U
Izdajatelja.
Toronto
•	30. septembra je bila v dvorani Marije Pomagaj 25-letnica — Šrebni jubilej hranilnice in posojilnice J. E. Kreka v Torontu, ki ima svoje uradne pro store na 646. Euclid Ave. Dvorana je bila napolnjena do zadnjega kotička veselih zadru-garjev, 25. letnico sodelovanja pri njej pa sta obhala tudi njen predsednik g. V. Trček in poslovodja g. J. Senica, tako gredo voščila in čestitke nas vseh zadrugi, predsedniku in uprav-niku-blagajniku. še na mnoga ileta vsem trem. Vidi posebno poročilo.
•	6. oktobra so imeli bivši domobranci — naši protikomunis-tični borci svoj banket v dvorani Brezmadežne s čudodelno svetinjo v Nevv Torontu, ki je zelo dobro uspel. Stari znanci so spet obnovili prija-telstva in prav tako.
•	21. oktobra je bil spet ko roški večer v isti dvorani, ki jc odlično uspel. Prirediteljem in namenu — čestitamo.
•	14. oktobra pa je v dvorani
Marije Pomagaj imela dobro obiskani banket katoliška ženska liga.
•	Na eni zadnjih kulturnih prireditev Progresivcev, so vsled dolgega programa, naši "pro-gresivoi" mirno šli preko dejstva, da so črtali vse slovenske točke na programu.
Cleveland
• 8. oktobra je ob 4. uri popoldne nastopilo s svojo 101. predstavo Slovensko gledališče iz Toronta v Slovenskem Narodnem domu v Clevelandu pred več kot 400 gledalci, na pobudo Lige Slovenskih Amerikancev Inc. s Miha Kunaverjevo opereto v treh dejanjih: "Na planin-cah naših" in želi zadovoljstvo in uspeh, žal bi dvorana lahko bila še bolj zasedena, a so se igralci vseeno dostojno predstavili elevelandski slovenski publiki. Zaigral so pod uspešnim vodstvom režiserja g .Vili j a-Cekute. Za vstopnice so uporabljali prikupno obliko "Gledam liškega lista". Izkreno čestitamo!
Chicago
•	Farna šola sv. Štefana jc
pričela s poukom. Število učencev ije narastlo na 225, to pa radi tega, ker so zaprli farno šolo sv. Adalberta in je precej učencev prišlo v naišo farno šolo.
•	Slomškova sobotna slovenska šola je tudi dne 7. oktobra pričela s poukom. V nedeljo 24. septembra je bila začetna imaša, po maši pa vpisovanje učencev ter sestanek starišev. Župnik p. Klavdij Okorn je dal starišem lepa navodila hi jih
vzpodbujal, naj skrbijo, da bo do z njihovimi otroci govorili doma samo slovenski.
•	V nedeljo 15. oktobra je bilo
kosilo v prid slovenske šole. Dohodki tega kosila so šli za kritje stroškov te šole in za cerkev, ki tako velikodušno podpira to šolo.
•	Dne 28. oktobra bo slovenski
festival v proslavo 60. obletnice odkar se je slovenski narod o-tresel avstrijskega jarma. Obenem bo tudi proslava 28. letnice obstoja slovenske radijske ure. Iz Clevelanda bodo prišli Fantje na vasi in nam zapel lepe slovenske pesmi. Nekaj posebnega bo nastop naše najmlajše plesne skupine katero vodi gdč. Magda SimraVh. Gdč. Magda mi je poovedala, da jim ima že 16 in še vedno prihajajo novi. Ob tej priliki bo tudi podeljena slovenska nagrada.
•	V soboto 30. septembra je bil
v Leanontu posvečen v duhovnika član naše fare Jack Ži-bert. Posvetil ga ije frančiškanski škof Graziano. V nedeljo 1. oktobra je pri sv. Štefanu daroval svojo prvo mašo. Nastavljen bo za pomožnega župnika pri sv. Štefanu.
•	Najmlajši v Ameriki rojen
Slovenec na Triglavu. To je naš Franci Gaber, ki (je star komaj 10 let in hodi v peti razred osnovne šole pri sv. Ani. Z njim sta bila tudi oče Tone Gaber in mati Nežka. V Ameriški domovini je opisal svoj vzpon na vrh Triglava.
PFDESETLETNICA	,
DELA ZA ZBOLJŠANJE DRUŽBE
Všeučilišče sv. Frančiška Ksa-verija v Antigonishu, N.S., praznuje letos 50 letnico ustanovitve tzv. Extension oddelka, čigar glavni namen je bil in ije, pomagati ljudem, da si izboljšajo življenske pogoje s poudarkom na izobrazbo in gospodarsko samopomoč, zlasti z organiziranjem zadružništva. To gibanje je dobilo ime "Antigoniško gibanje" in je razširilo zlasti preko 1. 1959 ustanovljenega Coadyjevega mednarodnega inštituta svoj vpliv preko vseh dežel v razvoju, ki niso pod komunistično diktaturo.
V proslavo tega jubileja je bila že ena konferenca v juliju, ki se je osredotočila na delovanje v atlantskih provincah. V začetku oktobra je bila druga konferenca, ki je imela boij mednarodni značaj. Udeležilo se je je 14 bivših graduirancev Coadvjevega inštituta, predavali pa so odličniki kot namestnik predsednika kanadske vlade Allan J. MacEachen, tajnik Com-monvvealtha Sir Shridath Si Rampihal, Msgr. Joseph Grefnil-lon, nadškof Peter Dery, Mi-chael Dupuy, predsednik CIDA, predsednik Notre Dame vseučilišča Theodore Hesburgh in drugi. Barbara Ward se zborovanja ni mogla osebno udeležiti zaradi zdravi j a, pripravila pa je predavanje in poslala kratko osebno opravičilo na magnetofonske traku.
Proslave zaključuje Romanov simpozij, ki je posvečen podobnim gibanjem na Slovaškem, v Sloveniji in na Poljskem. Na Slovenskem večeru predavajo dr. Ciril Žeboot, dr. T. Hočevar in Rudolf Cuješ.
NAŠ POGLED ...
(Nadaljevanje s strani 1.) majhnim številom Vojaštva obmejne predele severno od Maribora: Št. Ilj, Lipnico, Ernovž, Apače, Mureck. Spodnja Štajerska je bila rešena. Žal, da so kraji onstran reke Mure po mirovni pogodbi z Avstrijo, pripadli Avstriji.
Finžgar v knjigi "Leta mojega potovanja" opisuje dogodke pred 1. decembrom 1918. Italijani so grozili, da Vkorakajo preko Postojne. Ni bilo generala Majstra ne na Primorskem, na na |<oroškem. Liberalni del
Slovencev pod vodstvom dr.!
i
Žerjava in drugih je vedno bolj , pritiskal na zadinjenje. Finžgar
60-30 29. OKTOBER
1918
1978
pravi: "Resničnega narodnega { voditelja dr. Korošca ni bilo doma, ni dobil potnega lista za vrnitev ker je to preprečil zviti Pašič. Iz Beograda so prihajali in vabili. Prinesli so napopisan, prazen list papirja in zahtevali: Podpišite! Podpisali so in tako je prišlo do 1. decembra in pozneje do vidovfdaske ustave. ter postopoma tako daleč, da je bila 1. 1929 prepovedana slovenska zastava in ime Slovenije izbrisano iz državnega zemljevida. .Postali >-sme "dravobaaci".
To je kratek pogled nazaj v dobo, ki bi lahko bila svetla točka za vse tri narode v Državi Srbov, Hrvatov in Slovencev, katera se je pozneje preimenovala v Jugoslavijo in so poskušali uvajati jugoslovanski narod. Naleteli so na odpor pri Hrvatih in Slovencih.
Zgodovina gre neizprosno svojo pot naprej. Danes ječijo narodi Jugoslavije pod peterokrako rdečo zvezdo in teror iz Beograda se širi celo v svobodnem svetu, kamor pošilja UD-BA svoje teroristične agente. Dež za soncem mora priti in za
dežjem sonce vziti. Prej ali slej bo izginila rdeča pošast tudi iz naše domo vine in narod bo lahko spet svobodno volil svoje narodne zastopnike in izbral svo jo suvereno slovensko narodno vlado.
Slovenska država, suverena, enakopravna z drugimi narodi. To je naš vsenarodni program. Večina Slovencev se ga je oklenila.
Ideja o slovenska, narodni suverenosti nas mora držati skupaj in nam dajati zagona na vseli področjih javnega in zasebnega delovanja.
Po prvi svetovni vojni so se narodni voditelji vse preveč zanašali na pomoč drugih, sami pa bolj malo storili. Da, celo poga-zili so svoj prvotni narodni program: narodna avtonomija. Bog daj, da bi se v domovini znašli mladi, energični voditelji in razgrnili pred svetovno javnost naše zahteve: Ne več hlapec narodni zemlji, ampak na svoji svoj gospod! Druge ideje kar odpišimo! So. zastarale popolnoma!	Mirko Geratič
_____Oktober 1978
11 ............ " '■'('•' gii "
SLOVENSKA HRANILNICA IN POSOJILNICA ♦7,
(Nadaljevanje s prve strani) Od prvih odbornikov je ostal v odboru vsa leta g. Viktor Trček, ki je bil večkrat izbran od drugih odbornikov za predsednika. Vsekakor izkazuje tOlikokratna izvolitev njegovo priljubljenost in požrtvovalnost. Njemu naše posebne čestitke. Sedanji odborniki pa so:
Revnatelji, gospodje: Viktor Trček, Ivan Zakrajšek, Bert Medved, Frank Stražar, Jože Petemel.
Kreditni odbor: gospodje: Jože Miihevs, Alojze Žižek, Frank Kra^ mar.
Nadzorni odbor, gospodje: France Habjan, Vilko Cekuta, Frank Pajk.
Slovensko Hranilnico in Posojilnico J. E. Kreka vodi kot upravnik in blagajnik požrtvovalni in vedno vedrega obraza pričujoči g. Janez Senica že tam od začetkov. Tudi to je rekord ter izkazanje "zaupanja g. Blagajniku, ki zasluži stisk roke od vseh članov. Njemu po staje zvesto od strani uradniki: g. Dušan Klemenčič, ga. Mila Ferkul, gdč. M. Ferkul in ga. Marija Por.
Večina sedanjih odbornikov sodeluje požrtvovalno že velito let: Ivan Zkrajšek 21 let, Jože Mihevc 18 let, France Habjan 15 let, Vilko Cekuta 15 let, Frank Pajk 14 let, Frank Stražar 14 let, Bert Medved 10 let, med te lahko štejemo bivšega odbornika Jožeta Pora 15 let.
V teku let so sodelovali v odborih še sledeči gospodje, nekateri po več let: Stane Brunšek, Frank Cerar, Janez Cvetko, Anton Ferkul, Emil Grmek, Dušan Klemenčič, Teodor Lebar, Jože Levstik, Stane Levstik, Jože Opara, Frank Pliberšek, Jože Pogačar, Ivan Prezelj, Franc Tonkar, Peter Urbane, Franc Urbančič, Henry Ziernfeld.
Omenil bi še da je imela zadruga 1953 139 članov, letos julija pa že 3592 zaporednih članov in1 da so bile vloge 1953, $24,39950, stanje posojil §11,348.50 in dobroimetje $24,339.70, letos julija pa so bile vloge $8, 69,672.07, stanje posojil $5,404,712,00 in dobroimetje $8,571,321.52.
Te zadnje številke potrjujejo slovenski pregovor: Iz malega raste veliko. Tako je tudi Slovenska Hranilnica in Posojilnica v Torontu iz skromnih začetkov zrastla v duhu pokojnega J. E. Kreka v zavidljivo in močno denarno-gostpodarsko ustanovo.
Ob tej priliki je bila razstavljena na častnem mestu olnata slika Janeza Ev. Kreka, ki jo je odlično naslikal slovenski akademski slikar g. Božo Km,mole, na prošnjo odbora slovenske zadruge ter visi sedaj v njenih uradnih prostorih.
Na jubilejnem banketu srno slišali najprej pozdrav predsednika g. V. Trčka, nato pozdrav prezvišenega škofa dr. Alojza Amibro-žiča in g. Petra Ma-rkeša, ki ije prinesel pozdravne sesters-ke organizacije Kreditne zveze obeh cerkva — "Slovenija", bili smo priča podelitve posebne plakete v roke predsedniku g. V. Trčku od zastopnika Ont. kreditne lige za 25. letnico, ki jo je prinesel g. Dyczok in nato zgodovinski opis g. F. Pajka, ter pozdrav delegata CUMIS zavarovalnice g. L. Klamensovvicz v slovenščini, ter kratko spominsko Akademijo, pri kateri so sodelovali: cerkveni zbor Marije Pomagaj pod taktirko g. D. Klemenčiča, plesna skupina "Mladi glas", nastop članov Slovenskega gledališča in plesom mladenk v narodnih nošah. Vsa izvajanja je vodil in povezoval g. Darko Medved.
Omeniti bi še bilo treba jpisimene čestitke za proslavo -srebrnega jubileja, ki so jih poslali:
Hon. Larry Grossmam, minister za potrošniške in trgovske zadeve ontarijske vlade, pod katerega resort spadajo delovanja kreditnih zvez v Ontario, ki je izrazil čestitke in se opravičil.
Dr. Rudolf in ga. M. Cuješ, profesor sociologije na St. Francis Kavier univerzi v Antigonishu (N. Sc.), ki je bil zadržan na poroki hčerke in čestitke g. Otmarja Mauserja, ki jih je poslal v imenu Društva Slovencev Baraga.
še enkrat vsem zalivala za prijeten večer ob prijetnih spo-
V. MAUKO
imunih.
IZ PAPEŽEVEGA GOVORA . . .
V prvem nagovoru kardinalom se je novoizvoljeni Papež Janez Pavel II. indirektno dotaknil marksističnih družb, ko je povdaril, da so kristjani preganjani in priprti zaradi njih vere. Ni sicer imenoval nobene države, a opozoril jih je da jih škarlatna barva njihove obleke opozarja, da morajo ostali zvesti cerkvi tudi če bi to zahtevalo njihovo kri.
THt CHRISTMAS, MAKE SURE YOUR PARCELS ARRIVE
ntimeb -
DorTt disappoint your relatives and friends overse^
ar,Hr™ rS?' m;-,k?,surep;-rce!s iiresecurclvvvrappedandstronglylied. Write th« i
rJhrS^rffi91 03St Kd° A"'J b,e su,e you ,nclude the Poslal code on yo!,' n address, Check a. your Post Oihce for the correct posiage. And, rnail them early!
Overseas Mail Deadlines are:
V.J i«
Destination
Parcel Post Parcel Post by air	by surface
EVROPA 1. DECEMBER 20. OKTOBER
Lates dates for Canada-bound greetings are: DEC. 13 (out of town) DEC. 17 (in town)
OB PROTESTU KANADSKE SLOVENSKE MLADINE PRED
AVSTRIJSKIM POSLANIŠTVOM V 0TTAWI
Skupina akademikov slovenskega porekla v Toronttu z za-zanimaj njem zasleduje življenje slovenske manjšine na Koroškem. V ta namen so že lani, ob priliki koroškega večera, sestavili tozadevno spomenico, zbrali nad 300 podpisov in jo odposlali na avstrijsko pooslaništvo v Ottavvi,
Letos, 10. oktobra, pa so protestirali pred avstrijskim poslaništvom v Ottavvi. Protesta so se udeležili: Karla Erzetič, Marta Jamnik, Marijanca Kuk, Tom Lavriša, Andrej Pahulje, Ciril in Stane Plešk.o, gospa Joža Suš tarč ič, Rožica šuštarčič in Sonja Urbane.
Protestni napisi kot: "Zu spaet, Iihre Majestaet — vvill it be too late once again!", Articie 7, yes or no?", Treaty vvritten to be broken!", "Bilingualisim for Carinthia!", "Bilingual edu-cation in Carinthia!","Inter gra-tion or Cultural Genocide!", so podkrepili njihov priznanja vredni nastop.
Med protestom jih je avstrijski poslanik povabil na razgovor. Ponovno so mu izrOšili spomenico s podpisi in dalje v razgovoru iznesti in podčrtali težave koroških Slovencev. Razgovor je v glavnem zajel: 1. Dvojezični napisi.: ... Zastopstvo je povdarilo, d,a so po izrečni avstrijski "državni določbi" iz leta .1955 Slovencem na Koroškem dovoljeni jezični krajevni napisi. Ta obljuba je bila uresničena šele 1975. torej po dvajsetih letih obotavljanja. Zgodilo se je, da so krajevni avstrijski nestrp-neži po nekaterih krajih napise poškodovali in odstranili. .. .... .. .Avstrijski poslanik je priznal tozadevne izgrede avstrijskih ekstremistov in povdaril, da so bili odstranjeni napisi spet nameščeni; in sicer 91 "po številu.
2. Slovenske šole. ....Po zakonu so Slovencem priznane osnovne in srednje šole. Vendar morajo slovenski starši kljub tem izrednim zakonitim zagotovitvam, pismeno dovoliti svojim otrokom, da se učijo materinega jezika. To proto zakonito ravnanje avstrijskih ne-strpnežev, izpostavlja in otežuje življenje koroških Slovencev. Imajo sicer šole, vendar jih je vse premalo.
....Avstrijski poslanik je na to odgovoril, da trenutno obstoja 24 osnovnih šol, ena gimnazija v Celovcu in 36 dvojezičnih šol Neprepričevalno je povdaril, da nobenega ne silijo ne v sloven sko, ne v avstrijsko šolo. Vsak zase odloča in da Slovence ne silijo v slovenske šole. ....3. V razgororu je zastopstvo protesta dalje povdarilo, da ne protestirajo direktno proti avstrijski federalni vladi, ki je z zakoni sicer do neke mere zaščitila slovenski živelj na Koroškem, pač po proti krajevnim avstrijskim napetežem, ki po svoje, Slovencem v škodo, tolmačijo te zakone. Po zakonu so protislovenske organizacije izrecno prepovedane, med njimi najbolj nestrpna "Helmat-dlents". TI nestpnežl, člani "Helmatdlenst"-a, so se pred kratkim irečno izjavili, da ne bo toliko časa miru na Koroškem, dokler ne bo dvojezičnost odstranjena, to se pravi, slovenščina ukinjena.
...Poslanik je na to odgovoril: Priznam, da obstojajo na Koroškem nestrpne, protislovensko usmerjene organizacije, katerih cilj je, ponemčltl Slovence. Dalje je tudi omenil, da Slovenci niso istih misli, in da so tudi med njimi ekstremlstl. Glede "Helmatdlenst"-a je dalje tudi omenil, da so člani zavedni Avstrijci in nikjer nI javno priznana kot nacistična organlza clja.
4. Zastopniki protesta so dalje tudi po v darili, da s® Kot
kanadčani slovenskega poko-lenja, ne strinjajo s sedajnjim jugoslovanskim političnim stališčem, glede manjšinskega vprašanja na Koroškem. Zakaj toraj protest?
Slovenci so se naselili na Ko-rokem že v začetku 6. stoletja, ustanovili svojo državo Karan-tanijo, v kateri so na Gospo-svetskem polju slovensko u-stoličevali svoje demokratično izbrane vladarje, imenovane kneze. Dalje, da Slovenci prav zato pojmujemo Koroško za zibelko slovenskega naroda, in da prav zaradi tega nespornega zgodovinskega dejstva, želimo, da Slovenci na Koroškem ne samo ohranjajo pač pa razvijajo in krepijo svoj jezik, kul turo, običaje in slovensko zavest!
Na te izjave zastopstva protesta je avstrijski poslanik dejal, da Avstrija zelo ceni Slovence, "tihat they (Slovenians) are a great asset to Austria not only novv, but also during Austro Hungarian Empire". Dalje je tudi dejal, da morajo ohraniti slovensko zavest. Pripomnil je tudi, da se Slovenci sami hitro potujčujejo.
iNa koncu je avstrijski posla-! nik dodal še nekaj splošnih pripomb: Manjšine so bile vedno breme avstrijski vladi. Danes Slovenci niso več največja narodna manjšina v Avstriji, številno so danes močnejši 'Nemci, Madžari, in sezonski delavci. Da bi uredili manjšinsko vprašanje, ije avstrijska vlada ustanovila "Advisory Council", v katerem Slovenci nočejo sodelovati. Dejal je, da je krivda na obeh straneh in da imajo Slovenci iste pravice kot ostali državljani. Glede plebiscita je podal neobjektivno ozadje zgodovinskih dogodkov in da so Slovenci prostovolno glasovali za Avstrijo.
Na koncu se je poslanik zahvalil za naše zanimanje, da smo organizirano, brez hrupa protestirali, in da bo našo protestno spomenico odposlav avstrijski vladi na Dunaj. Na koncu nas ije povabil v Avstrijo in da še v bodoče vzdržujemo stike s Slovenci na Koroškem.
Arlicle 7, Yes or No?
The majority of the Slovenian Nation presently lives in the Soocialist Republic of Slovenia, vvhich is part of tihe Federative Socialist Republic of Yugosla-via. Due to an iimproperly pre-pared and consequently vvrong-ly executed plebiscite after the first world vvar, the cradle of the Slovene (Slovenian) Nation
—	Carinthia — remained a part of Austria. The Slovenes (Slovenians) in Austria have been consistently denied their basic rights.
This protest, tlierefore, is in support of the continuous strug-gle by Carinthian Slovenians.
Historicat importance
of Carinthia for Slovenians:,
—	Carintihia is tlie birthplace of Slovenians
—	In the 6fh century k vvas the "first nation to develop a truly popular domocracy".
Problem of schools
—	less and les s Slovenian element ary schools
—	enrollment in tlae Slovenian high sohool in Celovec vvas over 500 last year anyway
—	problem: hovv to send children to high school if they don't have tihe basic knovv-ledge of tihe Ianguage taught in elementary school.
Austrian (a minority group in Italy) have obtained minority rights and that is why Slovenians vvould like to have the same courtesies granted them in tlie situation they face in Carintliia.
VVhcnever there is a nationai census (an act not provided for in the treaty), the former in-dication of mother tongue (German, SLOVENIAN, or Other) is changed. The classi.fi-cation "Slovenian" vvas eli-minated and only German and Other remain on the bailot.
There are Slovene protests and demonstrations in Carinthia but it vvould be of mudh more significance if the Slovenian youth abroad did something. It vvould be a very noble act, gi-ving moral support to our Slovenians in Kooroška. Natural-ly, the Austrian vvould be em-barrassed and they vvould real-ize that the young people are NOT APATHETIC especially vvhen it comes to defending civil rights.
AMERIŠKA PODPORA LJUBICICU!
Articie 7 Austrian Peace Treaty states:
Para. 3 — in the administrative distriets of Carintliia and Steiermark vvith Slovenian mix-ed population, Slovene is ad-mitted as equal to German as the official Ianguage in puhlic office. The topographic signs vvill be in both languages.
Para. 5 — The activity of or-ganizations vvhich aim to take away the ethnic character of the Slovenian population must be forbidden.
To be specific, vve protest because of the follovving:
Slovenian topographic signs vvere to be inslalled as soon as practicable. The State Treaty vvas signed in 1957 and 'the first signs vvere put up on!y in 1975 — that is 18 years after the signing of the treaty. Ali signs vvhich vvere put up after this long vvaiting period (approxi-mately 200 signs) vvere tom dovvn by the Slovenian-hating populace. These acts of vandal-ism clearly contravening itihe State Treaty and Austrian lavv, vvere done in the open vvith Austrian Gendarmes looking on. Photographs vvere taken and the guilty ones vvere easily identiified. When the penalty for •these acts vvas to have been applied, .the Justice Dept. of Austria decided not to proceed in order not to RAISE EMO-TIONS.
In 1976 Austria decided to take a census of vvho is Slovenian, etc. — an act vvhich is not provided for in the State Treaty. Some Slovenias youtihs destroyed or hid the census boxes. The Austrian state in this čase vvants to proceed ju-dicialiy against these youths; tlie responsi'bility is on the Slovenian side so it doesn't matter if it raises emotions.
The judicial process against these Slovenian youths is ta-king plače right novv and it is this double standard applied by Austrian authorities against vvhich vve vvant to protest.
A couple of years age (quota-tion vvill be documented) tihe Austrian organization called HEIMATDIENST, aetive in Carinthia stated in its paper, "There vvill be no peace in Carinthia as long as tvvo ethnic groups exists". The meaning is more clear than ever. Namely, that THERE WILL BE NO 'PEACE AS LONG AS SLOVENIANS EXIST IN CARINTHIA. Heimatdienst stated very clear-ly their aims and called for the liquuidation of tlie Slovenian minority. As per para 5, Articie 7 of the Austrian State Treaty, this organization SHOULD BE FORBIDDEN and this is one of the aims of our protest if vve decide on it.
Yugoslavia:
We have a report from the State Depl. of tlie USA: "Yugo slavia is imakiug some cammo
(V. DANEU, TRST)
Kot je javil jugoslovanski tisk z mastnimi črkami je bil jugoslovanski minister "za ljudsko obrambo" Nikola Ljubičič z raznimi drugimi generali in višjimi častniki ob koncu septembra na šestdnevnem obisku v Združenih državah, na povabilo ameriškega obrambnega ministra Brovvna. Imel je pogovore ne samo z Brovvnom Ln drugimi funkcionarji ameriškega obrambnega ministerstva ter poveljniki glavnih štabov "vseh rodov ameriške vojske", ampak tudi s predstavniki ameriškega kongresa in zunanjega minister-stra. S svojo delegacijo je obiskal Ljubičič tudi razne vojaške enote in akademije. Sploh kaže, da je bil zelo dobro sprejet in da so se mu Američani naravnost laskali. Tako ni čudno, da je bila sklenjena med obiskom pogodba, po kateri bodo
tion about the Carinthian problem but is not taking any de-cisive aetion.
'Let me quote the instructions given to activists in the time, of the Second World War when the Yugoslav army entered Carinthia. Kidrič, the number one man in tihe Slovenian Revolution, stated: " THERE MUST BE NO SIGN OF ANY ACT OF NATIONALISM (Slovenian). OUR STRUGGLE IN CARINTHIA MUST HAVE AN ANTI-FASCISM MEANING ONLY.
Our protest is also against the Yugoslav authorities tihat up until novv did not internatio-nalize the Carinthian problem, a .step very cleariy defined in Articie 35 of the Austrian State I Treaty: The interested party ! can state any complaints to the representatives of the USSR, USA, France and England in Vionne. THIS 1IASNT BEEN DONE YET!
Articie 7 — Austrian State Treaty
Rights of the Slovene mino-
rities:
1.	Austrian nationais of tlie Slovene and Croat minorities in Carinthia, Burgenland and Sty-ria shall enjoy the same rights on equal terms as ali other Austrian nationais, including the right to ther ovvn organization s, meetings and press in their ovvn Ianguage.
2.	They are entitled to ele-mentary instruetion in the Slo vene or Croat ianguage and to a proportional number of their ovvn secondary schools; in this connection school curricula shall be revievved and a seetion of the Inspectorate of Educat-ion shall be established for Slo vene and Croat schools.
3.	In the administrative and judicial distriets of Carintliia, Burgenland and Styria, vvhere there are Slovene, Croat or mixed populations, the Slovene or Croat Ianguage shall be ac-cepted as an official Ianguage in addition to German. In sueh distriets topographical termino Iogy and inseriptions shall be in the Slovene or Croat Ianguage as well as in German.
4.	Austrian nationais of tihe Slovene or Croat minorities in' Carinthia, Burgenland and Sty-ria shall participate iu the cultural, administrative and judicial systems in the terri-tories on equal terms with other Austrian nationais.
5.	The activity of organiza-tions vvhose aim is to deprive the Croat or Slovene population of their minority character or rights shall be prohibited.
Tukaj tiskani tekst v angleščini, so dijaki izročili poslaniku, ln ga v obllku letaka razdeljevali pred poslaništvom.)
Združene države dobavljale Jugoslaviji motorje za novo lovsko reakcijsko letalo, ki ga projektirajo v Beogradu, kot je 30. septembra poročal italijanski tisk iz Nevv Yorka. Po istem po ročilu v italijanskem tisku so "izdelali med obiskom generala Nikola Ljubičiča v VVashingtcmu program večjih dobav, kar zadeva vojaško pomoč Združenih držav Jugoslaviji." Rečeno je tudi, da je "Washington Post" pisal ob tej priložnosti, da bodo ostali sporazumi, ki jih je sklenil general Nikola Ljubičič, tajni.
Slovenski demokratični opa-zovavci in drugi demokratični elementi v Jugoslaviji pa se bo je, da je bil povabljen general Ljubičič v Združene države predvsem zato, ker vidijo odločujoči krogi v VVashingtonu v njem drugega najresnejšega (poleg Kardelja) ali celo naj-resnejšega kandidata za Tito vega naslednika, torej bodočega diktatorja Jugoslavije. S sklenjenimi sporazumi so mu hotele že zdaj zagotoviti svojo diplomatsko in vojaško oporo. To naj bi bilo seveda predvsem naperjeno proti Sovjetski zvezi, ker v VVashingtonu sodijo, da bo Ljubičič nadaljeval politiko jugoslovanskih neodvisno sti od Sovjetske zveze. Toda istočasno pomeni podpora Lju-bičiču tudi podporo velesrb-skim krogom v jugoslovanski partiji in vojski (ter UDBi, zlasti vojaški). S tem so Združene države že vnaprej podprle Ljubičiča pri njegovi nameri, da se preko vojske in policije polasti popolne oblasti v Jugoslaviji po Titovi smrti ali odstopu zaradi morebitne bolezni. V Združene države sta bila tako povabljena že oba verjetna kandidata za Titovo nasledstvo, Kardelj in Ljubičič, ker VVashington si skuša pridobiti oba.
Po tem pa se lahko sklepa, kako malo podpore z ameriške uradne strani si lahko obetajo demokratični krogi v Jugoslaviji, tako tisti v partiji sami, ki so bili odstranjeni ravno od
Tita in Ljubičiča, ki je zagotovil Titu vso oporo vojske (npr. Kavčič, Tripalo, srbski "liberalni" partijski voditelji, odstavljeni 1. 1971 in pozneje), kot tudi tisti zunaj partije, od strani Združenih držav, ko bo šlo za to, da se v Jugoslaviji vzpostavi po Titovi smrti bolj svobodoljuben režim. Očitno je, da ameriški uradni krogi že zdaj igrajo na karte bodočega diktatorja in da jih nič ne briga, če bo ta diktotor Ljubičič in če bo imela diktatura značaj vojaške diktature velesrb-skega značaja. Demokracija v Jugoslaviji mora biti torej pripravljena, da si pomaga in skuša zmagati brez dejanske ali vsaj moralne opore uradne Amerike.
To je čisto v skladu s pragmatično, do skrajne mere oportu-nistično politiko Združenih držav. ki presojajo že mnogo let vse samo s stališča svojih trenutnih koristi, ne da bi si do ločile kak dolgoročni politični cilj. Številni neuspehi take zaslepljeno egoistične in kratko ročne politike, med drugim po raz v Vietnamu, ki je bil predvsem političen, ker do zadnjega niso hotele upoštevati demo kratičnih budističnih in katoliških sil, ki so zahtevale do mokratično vladavino kot alternativo komunizmu in Thieujevi diktaturi, jih še vedno niso zmodrili. Taka politika je tudi v nasprotju z ameriško tradicijo v preteklem stoletju in še v prvih desetletjih tega stoletja, ko so Združene države kazale razumevanje za osvobodilne t|ž-nje raznih evropskih narodov, npr. v av it no-ogrski monarhiji, Italijanov, baltskih narodov, Poljakov itd. Ravno to pa je pridobivalo Združenim državam simpatije teh narodov in širokih svobodoljubnih množic v vsej Evropi .ter jim zagotov-Ljajo velik političen vpliv in u-gled. Taka politika se jim je obrestovala na dolgi rok in jim redno donasala plodove, medtem ko danes za morebitnimi trenutnimi koristmi nujno pri-
hajajo razočaranja in hudi ne-uspehi.
Precejšnjo krivdo za to nosijo tudi ameriški itelektualni kro-( gi, npr. tisti na univerz ali in v tisku, ki se zadovoljujejo zgolj z abstraktnimi načeli svobodo ljubja in "človeških pravic", če niso tudi sami popolni pragma-' tisti ali celo nevedneži ali ne-zainteresirani, kot npr. tisti, ki še danes ne vedo, da sestevljajo Jugoslavijo različni narodi ali da so Ukrajinci poseben narod, različen od Rusov. Dokler ne bodo intelektualci boljše opravljali svoje naloge, da osvetljujejo problem z znanstvene stvari in bolše informirajo ameriško javnost, tako dolgo se tudi ameriška politika ne bo spremenila. Verjetno bi lahko k taki spremembi na boljše nekaj do prinesli tudi slovenski profesorji na ameriških univerzah, zlasti s prirejanjem kakih po iitišnih simpozijev, me samo simpozijev o slavistiki.
t
Do takrat pa tudi politično gibanje, ki se bori za neodvisno demokratično slovensko državo, ne more in ne sme računati na uradno ameriško podporo ali se celo zanašati nanjo, še slabše bi bilo, če bi se vdali miselnosti, da je možno ustva-' riti slovensko državo samo z 1 ameriško podporo, ali pa nič. Ustanovitev slovenske države je odvisna — in možno — samo od Slovencev, od slovenskega naroda samega, pri čemer pa ' morajo odigrati najvažnejši vlo go prav politični begunci in vsi tisti Slovenci, ki živijo v svobodnem svetu, ker edini lahko svobodno izražajo idejo slovenske države in svobodno delujejo zanjo. Ameriška politika do kakih Ljubičičev itd. nas pri tem ne sme motiti, kaj šele spravljati v malodušje. Svojo veliko idejo bomo uresničili tudi neglede nanjo in celo proti njej. Prej ali slej bo uradni VVashington spoznal, da se s tako politiko sam tolče po glavi in da ne pelje nikamor drugam kot do neuspehov.
Zanimivo predavanje na letošnji "Dragi"
Na letošnjih študijskih dneh | v Dragi (Obdržali so to ime zaradi tradicije, čeprav so se že tretje leto vršili na Gpčinah, ki so bliže Trstu) je kot prvi predaval v soboto, 2. septembra, univ. prof. dr. France Bučar iz Ljubljane o temi "Ideologija in demokracija". V predavanju, ki je bilo na akademski višini, je podal presenetljivo točno in globoko analizo totalitarnih mo tod za uveljavljene neke ideo logije. že takoj v začetku je naglasi!, da predavanje noče biti politično in itudi ni politično, ampak pomeni samo znanstveno analizo neke politične oz. ideološke metode. In res ni mogoče reči, da bi se nanašala njegova analiza samo na jugo slovanski totalitarni sistem — prav tako veljavna je tudi za sovjetskega in vse druge ko munizme, pa tudi (vsaj do neke mere) tudi za fašistične sisteme, zlasti za nekdanjega nacional-socialističnega.
Poslušavce je naravnost pre-sunilo, ko je opisoval, kako sistem v imenu take totalitarne ideologije "izbriše" iz ljudi vse njihovo prejšnje mišljenje, njihove "spomine", njihove "pretekle informacije" in jim napolni glave s svojimi "informacijami", in kako naravnost rafi-nirano izkoristi za to vsa občila, šolstvo in vse drugo. Ce ne gre zlepa, pa mora iti zgrda, ker razpolaga z raznimi stopnjami "prepričevanja", poleg ideologije in šolstva tudi z eko nomskimi sankcijami in kot s ".tretjo" stopnjo s tajno politično policijo, silo, ječo in obsodbo. Nad njegovim predavanjem
so se poslušavci pretreseni zavedli vse grozotnosti totalitarizma in pozneje je bilo v ko mentarjih slišati, da je bila to nedvomno najboljša analiza to italitarizma, kar jih je bilo kdaj napisanih, in da bi zaslužila evropsko pozornost, ter bi tudi vzbudila, če 'bi bila objavljena v kakem svetovnem jeziku.
Prof. Bučar je bil doslej predavatelj na ekonomski fakulteti v Ljubljani in je znan slovenski ekonomist. Že pred leti je vzbudil pozornost v širših krogih z raznimi polemičnimi stališči nasproti "ortodoksnim" litovskim ekonomistom glede samoupravljanja itd. O. tem je objavil tudi nek zelo zapažen članek v koledarju celjske Mo Ihorjeve družbe. S svoijmi "kri-voverskimi" tezami je nastopil tudi na nekem mednarodnem simpoziju v Dubrovniku, kjer so ga le tuji, zahodni udeleženci s svojo posebno pohvalo njego vega predavanja v zaključnem poročilu rešili pred sankcijami režima. Zdaj pa so ga odslovili z. univerze, kar tudi ni nič čudnega, saj si ni mogoče misliti, da bosta šla v sklad na ekonomski fakulteti dva taka človeka, kot sta Edvard Kardelj (ki zdaj, kot znano, /tudi predava na univerzi o svojih tezah glede samo upravljanja in tolmačenja mark sizma) in Bučar.
Kot se je zvedelo, ima prof. Bučar že zagotovljeno nastavitev na univerzi v Eindhovenu na Holandskem (govorice o tem, da bo predaval na Danskem, so nastale zaradi tega, ker so nekateri od organizator- j
jev študijskih dni v Dragi, ki so ga predstavili javnosti, zamenjavali Dansko in Holansko, kar se pogosto dogaja). Vendar pa potrebuje za to še formalno privolitev Ljubljane ali Beograda. To pa še ni zagotovljeno. Bučar si je nakopal nevoljo u-radriih krogov in zlasti seveda Kardeljevo poleg vsega drugo ga zlasti s tem, da je opozarjal na razne nedoslednosti v sistemu samoupravljanja, ker ta ne more delovati brez svobode, tj. brez opustitve totalitarnih metod.
Zadnji čas se je tesneje po vezal tudi s skupino "Praxis" v Zagrebu, ki še vedno obstaja in se spet giblje v kritičnem smislu. V skupino so povezani tako hrvaški, kot srbski in slo venski kritični filozofi in mislo ci na splošno. Tudi tega mu seveda ne štejejo v dobro. Zvedelo se je tudi, da ima napisano eno ali dve knjigi, ki "pa ne bo sta zagledali belega dne" — očitno ne najde založnika za rtju v Ljubljani in Sloveniji sploh in seveda tudi ne drugod v Jugoslaviji. Ni hotel povedati, za kakšni knjigi gre, a verjetno razlaga v njima svoje miisii o gospodarstvu. To je spet značilen primer, kako jugoslovanski totalitarni sistem duši slovensko kulturo in znanost ter jima ne pusti, da bi se svobodno razmahnili in se vzpeli na evropsko raven ali celo v vrh evropske misli, kar bi jima ne bilo težko po izkušanjah, ki jih preživljata, in po talentih, ki jih imamo, a ki so prisiljeni mol« čati in končno zabrnijo.
(Dalje na 4. strani) ^J
Mariborski spomini
L.
(Ponatisikujeme iz Avstralskih "Misli" iz julijske številke letos s strani 197—198 naslednji članek, ki ga je napisal Ježev Jože. — UREDNIŠTVO.)
V članku "Djilasov Vojni čas" prejšnje tevllke je bila omenjena Titova žena Herta. Nisem mislil, da bomo tako hitro pisali več o njej ter njeni materi, Titova tašči. Poročilo našega sydneyskega naročnika JEŽEVEGA JOŽA je iz prvega vira in zato še bolj zanimivo.
PO prvi svetovni vojni leta 1918 je ostalo v Mariboru, naši štajerski prestolici, nekako 3500 meščanov avstrijske narodnosti. Po večini so postali jugoslovanski državljani in so se lepo vključili v družabno, gospodarsko in politično življenje ostalih 25,000 Mariborčanov.
Nova oblast takratne Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev ni silila avstrijsko čutečih družin v Mariboru in sploh na Štajerskem, naj bi se izselile. Isto velja za vso Slovenijo, saj vemo, da je ostal na našem o-zemlju tudi nemško misleči in govoreči otok v Kočevju. Kdor je odšel v Avstrijo, je odšel prostovoljno, prej pa je imel priliko prodati svoje imetje in mirno urediti vse pravne zadeve. Precej teh, ki so odšli, je' bilo upokojencev, državnih, ma-gistratnih in civilnih uradnikov, trgovcev in vojakov; mnogi izmed njih bi se lahko izkazali, da niso bili rojeni pri nas.
Mariborska občina je bila tisti povojni čas v rokah socialdemokratov z županom Grčar-jem, po poklicu nadučiteljem, na čelu. Lahko trdim, da je bila oblast do mariborskih Avstrijcev tolerantna. Ker je spadala pod občinsko avtoriteto takratna policija, tudi ta na svojo roko ni mogla in ni smela delati krivic nikomur. Krivice so bile izolirani slučaji osebnega značaja, saj čas — človeško rečeno — brez njih gotovo ni mogel biti.
Ko se je naša družina leta 1922 preselila iz Ljubljane v Maribor, sem začel obiskovati ljudsko šolo v Razlagovi ulici. Tam sem poleg ostalih otrok spoznal tudi malega Hermana Hasa.
HASOVA družina je bila nemško govoreča, a v Mariboru je pognala pregloboke korenine, da bi se izselila. Stanovala je v Sodni ulici, prav nasproti sodnije. Vseh Hasovih se dobro spominjam. Stari gospod je bil
Zanimivo predavanje
(Nadaljevanje s 3. strani)
Po soglasnem mnenju je pomenilo Bučarjevo predavanje višek letošnje Drage, že takoj ob njenem začetku. Dopoldan sko predavanje v nedelje (Mons. Ilc iz Bruslja: o usodi krščanstva v Sovjetski zvezi) ji bilo sicer zanimivo, a enostran sko, ker je upošteval samo Ruse, ne pa drugih narodov v Sov jotski zvezi in njihovih ver. Po poldanska "okrogla miza" o ko minformizmu, ki je še vedno problem na Tržaškem, pa se je popolnoma ponesrečila, ker so bili uvodni referati predolgi in tako do diskusije sploh ni moglo priti.
Letošnje Drage so se udeleželi tudi kar številni obiskovalci iz Severne Amerike in sicer prof. čuješ z ženo in najmlaj šo hčerko, rev. Urbič, dr. Ur bane iz. Toronto z ženo, g. žup ni k Zrnec iz Toronta, ki je v nedeljo zvečer predvajal svoje diapozitive o starih mehiških kulturah, g. Cekuta in. gdč. Bar-iolcva, tudi iz Toronta. Iz. Veli ke Britanije pa je prispel prof Ljubo Sire, ki predava na univerzi v Glasgovvu. Vendar ni-hšče ni posegel v diskusijo, ki ie bila letos zdo šibka in kratka, ker tudi ni bilo časa zanjo, ah pa navzoči niso marali spravljati predavateljev, kot npr. prof. Bučarja, z vprašan/ji v za-. drego in morebitne politične sitnosti.
sivolasi debelušasti človek, vsaj petindvojset let starejši od male in drobne soproge. Mislim, da je bil odvetnik ali pa notar. Vedno sem ju slišal govoriti samo nemško, iz česar bi sklepal, da slovensko sploh nista znala. Sin Herman je imel posebno sobo, polno izredno zanimivih igrač, vključno miniaturno železnico, ki me je najbolj pritegnila. Zato sem kot otrok rad zahajal k Hasovim ter delal Hermanu druščino pri igranju. Poleg sina pa sta imela Hasova še čedno in vitko hčerko HER-TO, kateri smo poredni otroci dali ime "Suha južina".
Vse to mi slikajo moji otroški spomini. A leta so tekla, čas je bežal . . . Dorastli smo in se raztepli po svetu. Stari gospod Has je umrl, Herman se je po končani srednji šoli razvil v odličnega muzi kan t a in je že tudi med pokojnimi. Herta je v Mariboru končala Učiteljišče in že pred drugo s vojno odšla v Zagreb na pedagoško šolo. Sta ra, drobna gospa Hasova je v Mariboru ostala sama.
Prišla je vojna in z APRILOM 1941 okupacija. Odšel sem na severno fronto in pozabil na Hasove. Šele leta 1945 sem se spet vrnil v Maribor, ki je bilo zdaj vse drugačno mesto kot pa sem ga poznal dolga leta pred vojno. Hiše v razvalinah, mrgolelo je vojaštva, civilnih prebivalcev pa kaj malo in še ti so bili skoraj sami tuji obrazi . . .
Kakšna razlika med onimi časi po prvi svetovni vojni leta 1918 in zdaj v maju 1945 po drugi! Življenje človeka sedaj res ni veljalo niti centa. Samo na Teznem za tovarno avionov so v jarkih, izkopanih proti tankom, pokopali na stotine nesrečnikov, Slovencev in Hrvatov. Prignali so jih po Dravski dolini od Dravograda in jih nečloveško pobili brez sodnega procesa. Za civilno prebivalstvo so organizirali taborišča v Bre-sterniioi pri Kamnici, Semišču pod Kalvarijo, v Sterentalu pri Ptuju in nešteta druga po vsej Sloveniji . . .
Naša hiša v Cvetlični ulici in tudi ona v Sodni ulici, v kateri so pred vojno živeli Hasovi, sta bili porušeni. Kot so pravili, so Amerikanci najtežje bombardirali Maribor šele potem, ko je nemško vojaštvo mesto že evakuiralo ...	o <*"
V petek 25. maja 1945 sem bil dežurni na Komandi mesta, ki je imela svoje prostore v škofijskih hišah na Slomškovem trgu. Po telefonu me je poklicala žena prijatelja Toneta Cirnper mana. Vsa razburjena mi je razlagala, da je OZNA odpeljala staro gospo Hasovo v taborišče, kjer bo zaradi svojega avstrijskega pokolenja čakala izselitve (bolje: brezpravnega izgnanstva) v Avstrijo. Gospa Hasova je tedaj stanovala v hiši bivšega mariborskega župana dr. Juvana, na vogalu ulice Heroja Tomšiča in Ob parku. V isti hisi so stanovali tudi Cimpermanovi.
Novica o gospe Hasovi me ni presenetila in v mislih sem se čudil, da mi gospa Cimperma-nova sploh govori o tem. Tako nekako sem ji odvrnil: Gospa Has bo verjetno bolj zadovoljna v Avstriji kot v Mariboru — za novi red gotovo ni navdušena in tudi je vseskozi nemško orienirana » . .
Ob tem pa je kot strela z jasnega neba udarilo vame z nasprotne strani telefona. "Ali ne veš," mi je rekla Cirnper-manova, "da je njena hčeika
1918 SLOVENIA ARS 1978
HERTA HAS Titova žena in da živi v Zagrebu ,s triletnim Titovim sinom? ..."
O zadevi res nisem vedel prav ničesar. Edino ime v zvezi z mogočnim Titom je bilo že tiste dni ime Jovanke. Kot sem ob nenadni novici sklepal, so Srbi z političnih razlogov hoteli imeti na vrhovnem mestu v Jo-vanki svojega stalnega predstavnika in zaradi tega se je moralo na Herto Has pozabiti.
Povabil sem Cimpermanovo na Komando mesta. Potem smo po posvetovanju z nadrejenimi preskrbeli prevozno sredstvo in po Cimpermanovi sporočili: če je HERTA res Titova žena in če ji je seveda za to, da pomaga materi naj sama uredi vse potrebno, da reši mater iz taborišča pred gotovo izselitvijo.
Kako se je iztekla zadeva? Še isti dan se je HERTA HAS v uniformi majorja pripeljala z avtom v Maribor. Obiskala je OZNO, nato pa izseljensko taborišče pod Kalvarijo. Sklepal bi, da je morala imeti v rokah dokumente, izdane od onega, ki je takrat odločal o usodi državljanov, kajti uradno rešiti kogar koli iz taborišča je bilo takrat zelo težko, skoraj nemogoče. Herta je z matero prišla iz taborišča ter jo odpeljala s seboj v Zagreb. Niti se ni zanimala za materino stanovanje, v katerega se je medtem baje že vselil nek mlad tovariš s svojo družino . . .
Cimpermanova nam je pozneje vedela dosti povedati o Her-ti, njenem lepem zagrebškem stanovanju in krasnem Titovem sinku, ki ima kar dve vzgojiteljici . . .
Minuli so meseci od onega 25. maja — prišla je zima. Z vojaškim konvojem stosedem indvajsetiih tovornih avtomobilov sem v decembra istega leta odšel preko Madžarske na Dunaj, kjer smo sprejemali za Sloveni jo gradbeni, električni in drugi material. Naša baza je bila v ruski okupacijski coni, na nekem otoku reke Donave. Bila je huda zima, da je vse škripalo. Prav tedaj, za božič 1945, so posebne izdaje dunajskih časopisov prinesle vesti in fotografije mrtvih otrok: zmrznili so kot del transporta izgnan cev, poslanega iz Maribora v Avstrijo. Ta vlak z zaklenjenimi živinskimi vagoni, nabitimi s preseljenci, je stal nekje na stranski progi ob meji menda štirinajst dni, ne da bi se kdo zmenil zanj . . . Upravičeno zgražanje je bruhalo z poročil, ki jim je vsakdo z vsaj malo človeškega čuta v srcu lahko samo pritrdil.
Tedaj sem mislil na drobno gospo Hasovo in bil srečen: vsaj njej sem mogel pomagati,, da ni bila tudi ona pregnana. Sam Bog ve, kaj sem ji s tem prihranil . . .
Ie'tos 25. maja, na Titov 86 rojstni dan, je minilo 33 let od dne, ko sem po svoje pomagal njegovi tašči iz taborišča "nemških zločincev". Ce danes Hasova gospa še živi, mi ni znano — morala bi biti Titovih let ali malo starejša. Znano pa mi je, da je Hertin takratni triletni sinko danes postaven mož. Po dolgih letih je njegovo ime nedavno zopet prišlo v javnost: iz domačih časopisnih poročil vemo, da je lansko jesen pozdravil svojega očeta, ko se je vrnil iz obiska Portugalske. Odkar je v nemilosti Jovanka, se v Jugoslaviji spet lahko govori in piše o Herti in njenem sinu Mišku . . .
Kar sem tu zapisal, je — menim — po svoje zanimivo. Saj dosti Slovencev ne ve, da je Titova žena HERTA HAS hčerka Hasovih iz Maribora, ki so govorili med seboj le nemško. — Njeno življenje povojnih let je seveda zavito v molk in skrivnostno pozabo. Spomini pa se
29. oktobra letos proslavljamo Slovenci 60 letnico osvoboditve izpod Avstoogrskega jarma. Za ta, nas Slovence najvažnejši datum novejše zgodovine, izseljenci poklanjajo domovini PRVE SLOVENSKE ZLATNIKE IN SREBRNIKE.
OPIS ZLATNIKOV IN SREBRNIKOV
a) Naslovna stran, b) Zadnja stran Šlev. I a) Ivan Cankar, Mati-Domovina-Bog b) Blejski otok, 1918 Slovenija 1978 Štev. 2 a) F. Baraga, misionar in škof
b) Brezje, Marija Pomagaj Štev. 3 a) A. M. Slomček
b) Maribor, Sloveni ja Štev. 4 a) J. E. Krek
b) Koroška, Kranjska, štajerska, Prekmurje, Primorska Štv. 5 a) Dr. France Prešeren, 1800-1849
b) Vajvodski prestol, Največ sveta otrokom Sliši slave Štv. 6 a) S'oven i ja (si gilum labaci), 1918-1978 b) Primož Trubar, oče slovenske knjige Tehnične podrobnosti:
Zlatniki: premer 20 mm teža 3.50 gr čistoča 986-24 karat naklada 580
Srebrniki: premer 30 mm teža 12 gr čistoča 1000 naklada 500
čistoča srebra in zlata je zajamčena z uradno označbo kovnice na kovancu samem. Vsaka serija bo tudi opremljena z oštevilčenim garancijskim listom. Kovanci predstavljajo izvanredno umetniško in kovmiško kvaliteto. Nabava kovancev pomeni posebno za današnji čas dobro, Z neznatnim rizikom povezano naložbo. Zaradi stalno dvigajoče se cene zlata in srebra se priporoča za čimprejšnjo odločitev in se razume, da je ta ponudba lahko preklicana vsak čas. Za zlatnike velja pravica povrnitve za dobo enega leta. Kovanci so primerni za vse možne prilike kot krst, birma, poroka, poklon kljubskim delavcem in še posebej rojakom doma.
Cena ne obsega eventuelnih uradnih dajatev v različnih državah
SERIJA 6 zlatnikov v etui-ju SERIJA 6 srebrnikov v etui-ju posamezni zlatnik posamezni srebrnik
Can $328.00 US $278.00 pošta $5 Can $102.70 US $ 87.00 pošta $6 Can $ 56.70 US $ 48.00 pošto $2 Can $ 18.80 US $ 16.00 pošta $2
Vsi kovanci so enaki, izjema je Trubar, ki je za 10% težji.
Odgovorni pri tej narodno-kulturni akciji so odločili predati dobiček do vsote $5.000.— slovenskim zamejskim in zdomskim organizacijam in sicer za koroške dijake, primorski in zdomski demokratski tisk.
Iščemo zastopnike v deželah, kjer so naseljeni Slovenci, v Kanadi pa se lahko obrnete na
Dr. Peter Urbane 1 Daleberry Plače, Don Mills, Ont. M3B 2A5, tel. 447-4332, pis. 534-8891
29, oktobra' 1978.
VELIKA BLAMA2A TITO-KOMUNIZMA V BRAZILIJI
Ker je v tej veliki državi prepovedan komunizem, terorizem in vsi dragi izrastki marksizma, si komunistične države, s katerimi ima Brazilija diplomatske zveze pomagajo tako, da pod plaščem "kulture" in kulturnih prireditev delajo posredno propagando za svoje to-talitaristične sisteme. Tako sov-jefci vsako leto, gotovo pa vsako drugo leto, privlečejo svoj o-gromni "Moskovski cirkus", in ga celo leto razkazujejo po vseh največjih mestih Brazilije. Titov komunizem pa se predstavi Brazilcem z raznimi razstavami, prav vsako leto pa ali z razstavo "jugoslovanske grafike" ali pa z tednom "jugoslovanskega filma".
Letos v juniju je bil v gospodarskem, industrijskem in tudi kulturnem središču, v mestu San Paulo, istoimenske zvezne države, v novem poslopju "Mu-seu de Arte Moderna", na moderni aveniji "Avenida Paulista' teden jugoslovanskega filma. Lani so kazali predvsem risane filme. Vmes je bilo nekaj izrazito pornografskih. Vsebina enega je: stranišče! Tako so dokazali da so "progresisti", doma pa taki filmi učinkovito po rnagajo pri uničevanju vere in duhovnih dobrin pri mladini. Letos pa so kazali celovečerne filme, med njimi dva z izrazito partizansko tematiko. Hoteli so pokazati brazilski publiki borbo in "veličino" partizanščine. Toda na nesrečo: Brazilci imajo še zdrav razum in so zmožni misliti z lastno glavo! Ravno ta dva filma sta najbolj odbila; ljudje so dobesedno izpraznili dvorano, drug za dragim so zapuščali dvorano.
Brazilec ki je prisostval, ni vedel natančno obeh naslovov. Eden se je menda imenoval Sarajevo. Film kaže kako so Nemci okupirali Sarajevo in takoj z plakati razglasili, da hočejo mi-r in da ne bodo tolerirali zahrbtnih napadov. Ljudstvo je vzelo to mirno na znanje in scena kaže kako se ljudje spravljajo k počitku. Ko je mesto spalo, so iznenada iidariii herojski partizani na počivajoče nemške kolone. Zažgali so dva ali nekaj več kamijonov, nato pa jo hitro ucvrli v varno zaledje zunaj mesta. Odgovor Nemcev ni bilo treba dolgo čakati: padli so prvi talci. In prav
jo morda le marsikdaj pripeljali v Maribor k starim zancem mladostnih let — in pa v čas, ko smo reševali njeno mater: v tistih nesrečnih in krvavih dneh najbolj žalostne zgodovinske epohe slovenskega naroda.
pri teh scenah so brazilski gledalci začeli vstajati in se pomikali proti izhodu. "QUE GUE-RILHA BESTA!" "QUE GUE-RILHA ESTUPIDA!" so govorili. (Kakšna trapasta, kako neumna guerila). Kakor vsakemu pametnemu človeku, ki misli logično in z lastno glavo, tudi Brazilci niso mogli razumeti, da se najde skupina ljudi, ki na hrbtu ljudstva, začne "guerilo" po nedvoumnem sporočilu za-sedbene oblasti in dobrovedoč, da bo vse te dejanja plačalo nezavarovano ljudstvo.
Niso mogli razumeti kakšen smisel ima taka guerila, ko ti heroji zavestno provocirajo okupartorja, potem pa 'jo pobrišejo in civilno prebivalstvo možje, žene pa tudi otroci padajo in plačujejo strašni krvni davek za drage.
Čeprav je bilo med gledalci lepo število levičarsko razpoloženih, toda nekaj tako absurdnega in podlega pa vseeno niso mogli prebaviti.
To je bila brezdvoma največje blamaža ki jo je titoizem ali jugokomunizem doživel v vsej Južni Ameriki.	A. č.
Na kongresnem trgu v Ljubljani 29. oktobra 1918.
Začetnik zadružnega gibanja v Sloveniji	""
dr. J- E. KREK, po katerem ima ime Slovenska Hranilnica in Posojilnica J. E. Kreka na 646. Euclid Ave., Toronto, in praznuje letos 25. letnico uspešnega obstoja.
Vaša ljudska križnica nudi mnogo več kot knjige
Z MREŽO ONTARIJSKIH LJUDSKIH KNJIŽNIC IMATE SEDAJ DEJANSKO NA RAZPOLAGO POPOLNO INFORMACIJSKO CENTRALO.
Vaša krajevna ljudska knjižnica je mnogo več, kot samo vir knjig za zabavno črtanje in za učenje. Ona je del po vsem Oritario razširjene mreže 14 sistemov knjižnic, ki sodelujejo in pomagajo druga drugi s svojim bogastvom. Zaradi tega mnoge knjižnice nudijo sedalj važne dodatne uslužnosti kot so:
1.	Filme, gramofonske plošče in projecijske kasete;
2.	Posebne programe, kot so pripovedoval-ne ure, zvočnike, prednašavanja in razstave;
3.	Knjige v mnogih različnih jezikih;
4.	Kazahiomifcrmativne uslužnosti;
5.	Knjige po poŠti za priklenjene na posteljo in ljudi, ki žive v velikih oddaljenostih;
6.	Knjige z velikim tiskom in govoreče knjige za pohabljene (handicapped);
7.	Medknižničma, izposojevalna uslužnost v pomoč dobiti zaželjeno knjigo, ki jo želite, kjerkoli je že;
8.	časopise, revije in vladne informacijske publikacije.
Pravgotovo je tam kaj posebnega za vsakogar in za vse starostne dobe. Obiščite čimprej vašo krajevno ljudsko knjižnico kmalu.
Reuben Baetz, Minister of Culture and Recreation
VVilliam Daviš, Premier
Province of Ontario