3 2 ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Monošter, 5. septembra 2013  Leto XXIII, št. 36 ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Izhaja vsak četrtek Glavna in odgovorna urednica Marijana Sukič Naslov uredništva: H-9970 Monošter, Gárdonyi G. ul. 1.; tel.: 94/380-767; e-mail: porabje@mail.datanet.hu ISSN 1218-7062 Tisk: TISKARNA KLAR Lendavska 1; 9000 Murska Sobota; Slovenija Časopis izhaja z denarno pomočjo Ministrstva za javno upravo in pravosodje (KIM) ter Urada RS za Slovence v zamejstvu in po svetu. Naročnina: za Madžarsko letno 2.600 HUF, za Slovenijo 22 EUR. Za ostale države 52 EUR ali 52 USD. Številka bančnega računa: HU15 1174 7068 2000 1357 0000 0000, SWIFT koda: OTPVHUHB Porabje, 5. septembra 2013 Porabje, 5. septembra 2013 Odlikovanje Slovenki za varaš Monošter STR. 4 »Bautoš bi tö bijo« STR. 6 Težke šolske torbe Vsak letni čas ponuja za človeka nekaj posebnega, nekaj čarobnega, vsak letni čas nekaj odnese in nekaj prinese. September - prvi jesenski mesec - je simbol začetka šolskega leta. Jesen kot letni čas pa pomeni tudi minljivost, staranje, kakor o tem radi pišejo pesniki. Kot profesorica se tudi sama z velikim pričakovanjem pripravljam na novosti, ki jih bo prinesla letošnja jesen. Spomnim se tistih davnih let, ko smo se z mamo in bratom v deževnem avgustu peljali s Senika v Monošter, da bi nakupili šolske potrebščine: zvezke, svinčnike, kakšne obleke, šolsko torbo, peresnico, športne copate in še kaj. Še danes se mi zdi, kot da bi čutila vonj novih učbenikov, ovitkov in nalepk, ki sem jih rada jemala v roke, ko sem se pripravljala na prvi šolski dan. Jaz sem namreč rada hodila v šolo. Še danes mi hitreje bije srce, ko se zasliši prvi septembrski šolski zvonec, saj sem vse življenje navezana na šolo, letos že 30. leto kot pedagoška delavka. Začetek šolskega leta pomeni veliko dela in truda za vzdrževalce šol, ravnatelje/ravnateljice, za učitelje/učiteljice, pa veliko skrbi in stroškov seveda tudi za starše. Starše skrbi, ali bodo njihovi otroci dobili v izbrani šoli dobre, prijazne in obenem dovolj stroge učitelje, pravilno oskrbo, vzgojo, znanje, vse, kar zahtevajo sodobni časi, ali šolska oprema odgovarja izzivom 21. stoletja... Ali bodo lahko iz očetove in/ali mamine plače krili vse stroške, saj je šolanje že v osemletki precej drago. Državna slovenska samouprava je lani postala vzdrževalec dveh dvojezičnih šol in kot taka ima tudi svoje skrbi, naj učenke in učenci ter starši lahko z zadovoljstvom govorijo o Dvojezični osnovni šoli Števanovci in o Dvojezični osnovni šoli Jožefa Košiča na Gornjem Seniku. Občni zbor organizacije je 22. avgusta imel sejo, kjer smo med drugim razpravljali o položaju obeh šol. Lansko učno leto sta obe uspešno zaključili. Na Gornjem Seniku so imeli 66 učencev, kar je primerno število za male vasi. Učenci so bili kar uspešni, saj je šolsko povprečje učnega uspeha za vse učence bilo 4,35. Šola je organizirala veliko zunajšolskih prog-ramov, med katerimi je bilo več slovenskih in tudi večina ostalih je potekala dvojezično. V Števanovcih, kjer že tudi v 6 razredih poteka pouk dvojezično, je zaključilo šolsko leto 52 učencev. O njihovih rezultatih sicer nisem dobila konkretnih podatkov, ravnateljica je ugotovila, da so tudi njihovi učenci šolsko leto zaključili uspešno, da je dvojezičnost dobila pomembnejši poudarek, da se šola trudi, da bi vpeljali čim več narodnostnih vsebin v programe, ki jih je tudi na tej šoli bilo veliko. Obe ravnateljici sta poudarili, da je lažje voditi tako šolo, kjer za finance redno poskrbi vzdrževalec, tj. Državna slovenska samouprava. Seveda je finančno ozadje odvisno od madžarske države, ki je po začetnih težavah redno nakazovala denar za narodnostne šole, za kar smo hvaležni. V Števanovcih poteka projekt iz natečaja, ki omogoča organiziranje veliko programov. Upamo, da bo šola izkoristila to finančno prednost tudi za razvoj dvojezičnosti, za usposabljanje kolegov, ki niso slovenskega porekla, za rabo slovenskega jezika. Vsi ljudje, ki imajo otroke, vnuke ali so zaposleni v šolstvu, vejo, da je na šolskem področju veliko sprememb in temu še ni konca, saj se od 1. septembra obeta več novosti za učitelje in tudi za učence. Delo mora potekati po novih nacionalnih učnih načrtih, na podlagi teh so učitelji posameznih predmetov dolžni pripraviti svoje letne in dnevne učne priprave, in kot se pričakuje, bodo le-te po novem kontrolirali inšpektorji. Znano je, da imajo učitelji tedensko več obveznih učnih ur, tj. 26, ob teh pa še 6 ur morajo zapolniti obvezno na šolah z dejavnostmi, ki jim jih predpišejo ravnatelji. Med te štejejo vodenje zunajšolskih dejavnosti, krožkov, izletov ali npr. delo v podaljšanem bivanju, do 30 šolskih dni pa tudi nadomeščanje pri šolskih urah. Vsi, ki delamo na šolah, vemo, da bomo še bolj izčrpani, utrujeni, ampak zakoni so zakoni, moramo jih spoštovati. (se nadaljuje na 2. strani) Živi spomin na 20. stoletje Težke šolske torbe (stau lejt pisatela Borisa Pahora) (nadaljevanje s 1. strani) 26. augustuša je minaulo djenau stau lejt od tistoga, gda se je leta 1913 v Trsti (Trieszt) naraudo erični slovenski pisateu Boris Pahor. Svetek za njegvi sploj lejpi jubilej so držali v ljubljanskoj Operi pa baleti, na šterom se je pisateu od svojoga žitka pogučavo z dijaki iz Celovca, Trsta pa Ljubljane. Rad pripovejda takšim mladim lidam, šteri leko, ka ne vejo dosta o tem, ka vse strašnoga se je zgodilo v preminauči stau lejtaj. Na svetki so Borisi Pahori prejkdali imenüvanje za Državljana Evrope 2013 (Európai Polgár Díj), šteroga dajo tistim lidam, ki so dosta napravili za vküpni žitek pa sodelovanje evropski narodov. Od stau lejt pisatela so se spominali že en mejsec na Radioni Koper, na šterom ma je leko vsikši želo vse najbaukše. Njegvi stauti rojstni den so v domanjom varaši Trsti, gde je grato prvi slovenski častni meščan (díszpolgár), svetili 29. avgusta večer, vö pa so dali kopert pa štempli o njem tö. Boris Pahor se je naraudo eške v avstro-ogrskoj monarhiji, v slovenskoj držini. Gda je biu star šest lejt, je slovensko Primorsko prejkvzela Italija, tak je mogo mladi Boris s svojimi očami videti, kak so fašisti v Trsti gorvužgali slovenski Narodni dom. O tem spomini je kisnej napiso roman pa več kračiši novel v zbirki »Grmada v pristanu« tö. Leta 1923 se je mogo s slovenske prejk na taljansko šaulo spisati, maturo je napravo leta 1935 v Kopri. Začno se je včiti za dühovnika, depa tau včenjé je za en malo tapüsto. Pri svoji 27 lejtaj so ga nutpozvali v taljansko sodačijo, slüžiti je mogo v afriškoj Libiji. O svojom srečanji z arabskim svejtom pa trplenji sodakov je piso v svojoj knigi »Nomadi brez oaze«. Leta 1941 je grato sodački tolmač za zgrablene jugoslovanske oficere. Gda je več nej bilau Mussolininove Italije, je nutstaupo v Osvobodilno fronto. Slovenski domobranci, protivnicke partizanov so ga zgrabili pa prejkdali Gestaponi. Leta 1944 je prišo v koncentracijske lagere, med drügimi v Dachau pa Natzweiler-Struthof. Od toga drügoga je napiso sploj žalostno, depa istinsko knigo »Nekropola«. V romani, šteri je njegvo najbole poznano delo, pisateu Pahor piše o žitki v lageri, se spomina na pripovejsti zaprejti lidi pa trplenje robov. Zavolo te knige pravijo, ka je tak veuki pisateu lagerov, kak sta na priliko Primo Levi pa Imre Kertész. Po drügoj bojni je Pahor delo kak škonik italijanskoga gezika na srejdnjoj šauli v Trsti. Leta 1975 je vküper s pisatelom Alojzom Rebulo vödau brošuro o pesniki Edvardi Kocbeki, v šterom je pisalo od toga tö, kak je Jugoslavija pomorila tisti 11.000 slovenski domobranski sodakov, štere je komunističnomi rosagi povrnaula Velika Britanija. Zavolo toga so revijo Borisa Pahora »Zaliv« nej smeli odavati v matičnoj domovini pa v rosag je tö dvej leti nej smo nutstaupiti. Po konci socializma se je pisateu dale spravlo s politikov: na priliko je sto nauvo himno za Slovenijo, pa je nej sto črnoga človeka Petra Bossmana za župana v Pirani. Letos aprila pa je vöstaupo s slovenskoga pisatelskoga kluba PEN, ka so nekdešnjoga ministrskoga predsednika Janeza Janšo vösklüčili. Pahor brodi, ka takši klub ne smej vsikdar titi za aktualnov politikov. V svojom žitki je Boris Pahor prejkvzeu dosta nagrad. Od Slovenije je daubo Prešernovo nagrado, od Avstrije najvekšo válo, ka leko tihinec dobi, od Francuske pa ranč tak najvekšo priznanje. Od leta 2009 je redni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti, ništerni so ga steli kandidérati za Nobelovo nagrado v literaturi tö. Pahor je tisti pisateu, šteroga so s slovenskoga gezika v največ drügi rejči dojobrnau-li: na priliko na francusko, nemško, rovačko, vogrsko, engleško, italijansko, španjolsko pa esperanto. Lanjsko leto je vöšla njegva najnovejša kniga, štero je napiso o svojoj ženi Radi Premrl. Pripovejda o tisti 50 lejtaj, štera sta vküper preživela, pa v šterom cajti sta si ranč nej mogla vsega povödati pa vöovaditi. Boris Pahor gnes živé v Trsti. Kak pravi, pri stau lejtaj se bogí smrti, pa ga samo malo traušta vöra v Bogá. Vidita se ma lübezen pa odpüščanje v katoličanskoj vöri, pravi pa, ka je preveč trpeči Kristušov na Zemlej. V drüžbo ne odi rad, rajši je sam. V pau sedmoj zrankoma gorstane, od sedme poslüša slovenski radio s Trsta. Gesti ma je tö nej veuko veseldje, rajši piše pa se špancera. Pela se z avtobusom, če se pa s kom sreča, ga pozové v Bar Lukša. Od bodaučnosti človečanstva ne pričakuje dosta, pravi pa: »Boris, ti si tü, pripovejdaš, pa gestejo, šteri te poslüšajo. Tau znamenüje, ka si nej sam, pa ka je eške nej vse na nikoj prišlo.« Boris Pahor je dopuno svoji stau lejt, živo je prejk cejlo 20. stoletje. Za sploj lejpi jubilej ma želejmo dosta zdravdja pa moči Slovenci iz Porabja tö. -dm- Učenci osnovnih šol morajo obvezno do 16.00 ure ostati na šolah, se udeleževati šolskih programov. Za dvojezične šole je predpisano, da se morajo vsi učenci obvezno učiti slovenski jezik, ne glede na to, ali prihajajo iz Monoštra, so Seničani, Števanovčani, Sakalovčani. Vse spremembe pozna vodstvo naših šol, ravnateljici sta s pomočjo kolegov in s pomočjo Urada DSS pripravili šolsko leto po predpisanih zakonih. S pomanjkanjem ustreznih učiteljev imajo probleme v Števanovcih, kjer še vedno iščejo učiteljico za razredni pouk z znanjem slovenskega jezika. Obe šoli se morata resno zavedati, da od dvojezičnih šol pričakujejo starši, učenci, vzdrževalec DSS pa tudi državne organizacije pravo dvojezičnost! Učitelji, ki niso Slovenci, se trudijo, da bi usvojili jezik najmanj za splošno, vsakdanjo rabo, pripravljajo se na jezikovne izpite iz slovenskega jezika. Pri delu na slovenskih šolah bodo tudi letos pomagali strokovnjaki iz Slovenije: višja svetovalka, pedagoška asis-tentka, gostujoča učiteljica. Naša naloga je, da to pomoč brezpogojno sprejmemo in pametno izkoristimo z namenom, da se naši učenci prav dobro naučijo slovenski jezik. Pri tem delu računamo na pomoč staršev in starih staršev. Na Gornjem Seniku je v šolskem letu 2013/2014 vpisanih 68 učencev, v Števanovcih 52. (O tem, koliko učencev se bo udeleževalo pouka slovenskega jezika v Monoštru, bom poročala po pridobitvi konkretnih podatkov.) Izgleda, da pri financah dvojezični šoli ne bosta imeli težav, upamo, da bo to veljalo do konca šolskega leta. V zadnjem času opažamo pozitiven odnos s strani madžarske vlade do naše manjšine. Ministrstvo za človeške vire na Mažarskem oz. državni podsekretar za narodnostna in civilna vprašanja, gospod Csaba Latorczai, je seznanil DSS, da bo Dvojezična osnovna šola Števanovci dobila 7.750.000 forintov za celotno obnovo sanitarij. Zato bodo z učenjem na tej šoli začeli šele 9. septembra, izpadle dneve bodo nadomestili med letom po sobotah. Novosti bo torej veliko. Koliko nam bodo koristile, je odvisno predvsem od nas! Šola ni šala, ampak je znanje bogastvo, zato želim učenkam in učencem veselje do učenja in enako svojim kolegicam in kolegom: veselje, veliko prizadevnosti, potrpežljivosti in uspehov v šolskem letu 2013/2014. Erika Köleš Kiss profesorica SSŠ Bela III. podpredsednica DSS Deževna Agra privabila veliko obiskovalcev Štajerski Slovenci v Avstriji SVETOVNI LITERARNI UTRIP V času, ko je Slovenija začela zgoščeno slaviti 100-letnico Borisa Pahorja, slovenskega pisatelja iz Trsta, je ljubljanska Študentska založba na Ptuju organizirala 4. Dneve poezije in vina. Večina dogodkov mednarodnega pesniškega festivala se je zgodila v najstarejšem slovenskem mestu, nekaj pa jih je bilo tudi v drugih krajih, tudi v Pavlovi hiši, kulturnem domu štajerskih Slovencev v Potrni pri Radgoni. Med slovenskimi mesti pa so pesniki nastopili v Ljubljani, Novem mestu, Ormožu, Krškem, Vrbi, rojstnem kraju Franceta Prešerna, Volčah in Veličanah. Pesniška srečanja so bila lepo sprejeta in dobro obiskana, so poročali mediji. Literarni večer v Pavlovi hiši je bil združen s koncertom glasbene skupine Ilmala iz Gradca in pokušino avstrijskih in slovenskih vin. Z avtorjema Joachim Sartorius, Nico Bleutge iz Nemčije in Jenny Tunedal iz Švedske se je pogovarjala Anja Kovač iz Študentske založbe. Organizatorji so letos posebno pozornost namenili Srečku Kosovelu, enemu najvidnejših predstavnikov slovenske moderne. Pri Študentski založbi so izšla tudi Kosovelova zbrana dela. Poudarek je bil tudi na francoski poeziji, kar so že pred festivalom obogatili s prevajalskimi delavnicami, kjer so sodelovali francoski in slovenski pesniki. Sicer pa se je Dnevov poezije in vina udeležilo dvajset pesnikov iz različnih koncev sveta: Argentine, Avstrije, Bosne in Hercegovine, Nemčije, Francije, Rusije, Japonske, Švedske, Hrvaške, Irana, Nizozemske, Srbije in Katalonije. Vsem povabljenim pesnikom, avtor je na festival povabljen samo enkrat, so izšli prevodi njihovih pesmi v slovenski jezik. Zelo pestro je bilo v domicilnem mestu, na Ptuju. Tu je bil sejem poezije, na katerem so predstavili številne pesniške zbirke, obiskovalci so lahko knjige tudi prebirali, na Vrazovem trgu so vse večere nastopali pesniki z različnih koncev sveta, zvrstilo se je več koncertov, srečanj pesnikov z najmlajšimi bralci na pravljičnih uricah, pesniki so brali med gosti v kavarnah, pripravili so neke vrste zasebna branja za majhno število poslušalcev. Bilo je tudi več koncertov, likovnih razstav in filmskih predstav. Na Dnevih poezije in vina, ki so se začeli v Medani v Goroških brdih pred sedemnajstimi leti, zadnja štiri leta pa je njihovo osrednje prizorišče Ptuj, je doslej sodelovalo več kot 430 pesnikov z vsega sveta, s prevodi njihovih pesmi v slovenščino pa je nastal v Sloveniji največji arhiv sodobne svetovne poezije. Med zamejskimi kraji v Dnevih poezije in vina od tedaj, ko so osrednja dogajanja na Ptuju, sodeluje tudi Pavlova hiša. Predsednica Kulturnega društva člen 7 za avstrijsko Štajersko Susanne Weitlaner poudarja, da tovrstne prireditve in sodelovanja krepijo védenje o Pavlovi hiši in štajerskih Slovencih. »Hkrati se seveda bogati naša dejavnost in ponudba obiskovalcem, ker gre za nekaj novega,« pravi presednica Kulturnega društva in dodaja vlogo Pavlove hiše tudi v programih avantgardnega festivala graške Štajerske jeseni. Potrna je namreč edini kraj, ki je vključen v program Štajerske jeseni, ko se v Gradcu zvrsti več kot sto različnih kulturnih dogodkov. Kot rečeno na začetku, sta Slovenija in Italija v Ljubljani, Trstu in drugih mestih počastili 100-letnico življenja in dela tržaškega pisatelja slovenskega rodu Borisa Pahorja. Štajerski in Porabski Slovenci imajo med sabo majhno število pesnikov, pisateljev, dramatikov, za razliko od Slovencev v Italiji in Avstriji. Boris Pahor, kandidat za Nobelovo nagrado za književnost, je edinstvena, ne samo zamejska osebnost v Evropi, in to ne zgolj zavoljo visoke, častitljive starosti, marveč predvsem zaradi literarnega opusa v slovenskem, italijanskem, francoskem in mnogih drugih jezikih, z najbolj znanim romanom Nekropola. Poleg čisto literarnih del je Boris Pahor tudi kronist in kritičen opazovalec dogajanja v Trstu in Italiji, pa tudi v Sloveniji. Ob jubileju je Boris Pahor prejel nagrado Evropski državljan, ki mu jo je podelil Evropski parlament. Ernest Ružič V Gornji Radgoni je od 24. do 29. avgusta potekal 51. mednarodni kmetijsko-živilski sejem Agra, ki je letos gostil 1730 razstavljavcev iz 29 držav, ogledalo pa si ga je okrog sto tisoč obiskovalcev. »Vsak vaš odziv na naše predloge je signal, da moramo zadeve znova proučiti,« je ob odprtju sejma kmetom sporočila premierka Alenka Bratušek in dodala: »Vlada si bo tudi na drugih pod-ročjih prizadevala ohranjati stabilne in predvidljive razmere za kmetijstvo in kmete, saj se zaveda, da je ta sektor težje prilagodljiv, vlada pa bo skozi socialni dialog prisluhnila prav vsem«. Predsednica vlade je izpostavila tudi kakovost v kmetijski panogi ter odličnost slovenskih izdelkov in pridelkov. Po njenem tudi ni razlogov, da kupci ne bi cenili slovenske hrane, vlada pa podpira povečanje pridelave domače, lokalne hrane v trgovinah in javnih zavodih. Vlada se je s kmeti, ki so na sejmu izrazili svoje nasprotovanje napovedanim novim obdavčitvam, pripravljena pogovarjati. Kot dokaz, da ji ni vseeno za kmetijstvo, je Bratuš-kova navedla tekoče izplačevanje vseh kmetijskih subvencij in zagotavljanje nacionalnega deleža iz proračuna, potrebnega za izplačilo evropskih sredstev. Kmetijski minister Dejan Židan je poudaril, da se letošnji sejem odvija v prelomni časovni točki, ob izteku programskega obdobja 2007-2013 in na pragu novega programskega obdobja 2014-2020. »Gre za ključni trenutek, ko moramo z vso pozornostjo načrtovati prihodnji razvoj v kmetijstvu, živilstvu in gozdarstvu,« je dejal Židan. Sejem so simbolično odprli s predajo prekmurskega lončarskega izdelka pütre predsednici vlade. To sta storila člana KUD Budinci in KUD Moščanci iz Krajinskega parka Goričko, ki letos praznuje deset let delovanja. Ob koncu otvoritve je zadonela tudi ljudska pesem Teče mi teče vodica. Letos je bilo namreč na sejmu največ pozornosti posvečeno vodi in kvinoji, več tisoč let stari inkovski žitarici. Silva Eöry Agro sta si v dežku ogledala tudi (desno) Alenka Bratušek in Dejan Židan Dnevi vina in poezije na dvorišču Pavlove hiše v Potrni. Bere Nico Blautke iz Nemčije, ob njem Anja Kovač iz Študentske založbe, ki je avtorje predstavila in brala njihovo poezijo v slovenskem prevodu, na klopi Joachim Sartorius iz Nemčije, Jenny Tunedel iz Švedske in Susanne Weitlaner, predsednica KD člen 7 za avstrijsko Štajersko Na stojnici Krajinskega parka Goričko se je predstavilo tudi Porabje OD SLOVENIJE… Odlikovanje Slovenki za varaš Monošter 20. avgustuša, na državnom svetki krala I. Štefana, se v cejlom našom rosagi vsakšo leto dosta odlikovanj (kitüntetés) podeli vö takšnim lidam, steri doudji lejt pa dosta vse včinijo za drüdje lidi v svojom kraji, gde živejo, s tejm za svoj rosag. Pri nas v Varaši se je Mestni svet občine Monošter (Szentgotthárd Város Önkormányzatának Képviselőtestülete) letos tak odlaučo, ka tri lidam podeli vö odlikovanje za delo v javnom živlenji (közéleti) za Varaš. Med odlikovanci (kitüntetettek) je bila ena naša slovenska ženska tü, za koj smo varaški Slovenci posaba leko radi pa ponosni (büszkék). V katoličanskoj cerkvi po sveti meši je varaški župan Gábor Huszár med drügimi prejkdau odlikovanje Slovenki iz Traušča Margiti Korpič za več deset-letno delo za varaške lidi, za Varaš. Margita Korpič že dvajsti lejt má prejk penzoniste v Trauščaj, je vküp drži pa se z veltjim trüdom briga za njive programe. Doudji lejt je delala pri Rdečom križi, gdasvejta je v ciglencaj ona začnila s tejm delom. Doudji lejt popejva pri varaškom pevskom zbori, prejk dvajsti lejt knjiži, vodi gazdüvanja cerkve v Trauščaj pa zdaj že v Varaši tü, rada pomaga pri programaj Varašancom v Trauščaj. Zvöjn toga pa, ka mi Slovenci sami vejmo, dosta dela za nas Slovence tü, pa tau ranč tak z dobre vole. Margita vodi gazdüvanja pri Drüštvi porabski slovenski penzionistov, doudji lejt, dočas so delale, je popejvala z varaškimi slovenskimi ženskami, od začetka mau popejva v cerkvenom zbori pri slovenski mešaj. Dosta vse lejpoga vej ejglati, rada küja dobro pa žmano porabsko djesti, peče pokaraje, reteše, fantje... Če trbej, vse tau delo rada nota pokaže, vči pa vöpostavla tü na razni prog-ramaj od Porabja do Ljubljane. Trüde ne pozna, stokoli pa gdakoli go prosi na koj, ona furt pa vsakšomi vse včiní, če ovak néde vö s cajtom, té napravi vnoči. Kak tau leko zandolej s časom, z zdrav-djom pa energijo ena ženska, pa tau tak, ka domanjo delo tü ma pa eške pri penziji delat tü odi. Tau prej samo tak leko, ka ji držina, najbola mauž pa sin trno dosta pomagata, ji na rokau delata pri domanjom deli. Ranč tak dobra pa flajsne ženske ma kaulek sebe pri penzionisti v Trauščaj, zatok leko telko vse včini z njimi vküper. Margit néni se fejs-fejs radöjva, ka je dobila tau lejpo priznanje, depa tau ne drži samo za svojo, tau prej ranč tak vala za ženske iz Traušča, stere so njene prava rauka. Na velko se zahvali svoji držini, ka bi brezi njene pomauči telko vse nikdar nej mogla včiniti pa dobiti tau priznanje. Vüpam, ka nas je dosta, steri ji iskreno, iz srca gratulejramo, ji želimo dobro zdravdje pa eške aj dugo leko dela vse tisto, ka njau najbola veseli. Klara Fodor Boris Pahor praznoval stoti rojstni dan Sklop dogodkov ob praznovanju 100. rojstnega dneva pisatelja Borisa Pahorja je doživel vrhunec s proslavo v ljubljanski Operi, ki je bila v ponedeljek, 26. avgusta. Ob tej priložnosti je Pahorju evropska poslanka Mojca Kleva Kekuš izročila nagrado Državljan Evrope, prireditev pa so zaznamovali trije dijaki, kot predstavniki mlade generacije, ki bodo Pahorjevo misel ponesli v prihodnost. Večji del prireditve so se s Pahorjem pogovarjali trije dijaki - dijakinja slovenske gimnazije v Celovcu Julija Urban, maturant državnega znanstvenega liceja France Prešeren v Trstu Jakob Terčon in maturant gimnazije Bežigrad Jakob Cerovšek. Pahor je želel, da se jih izpostavi, mlade. Med drugim so govorili o vprašanju manjšin in o pomenu jezika, o sejanju fašističnega terorja pa tudi o Pahorjevi taboriščni izkušnji, ki jo je pisatelj popisal v svoji sloviti Nekropoli. Pahorju je ob jubileju čestital Peter Tomšič, predsednik uprave Mladinske knjige, ki je tudi organizirala sklop dogodkov ob pisateljevem jubileju pod imenom Pahoriana, v katerega je bil vključen tudi aprilski celodnevni simpozij o Pahorjevem življenju in delu. Prireditev sta z voščili slavljencu sklenila minister za kulturo Uroš Grilc in predsednik države Borut Pahor, ki je pisatelja popoldne že gostil, pa je pisatelju voščil v imenu vseh Slovencev: »Danes imamo to veliko čast, da praznujemo s kritičnim intelektualcem, ki si nikoli ni pustil vzeti pravice, da je izpovedal svoja stališča. Prav tako pa se je vedno zavzel za to, da bi svoja stališča, tudi če se z njimi ni strinjal, povedali vsi drugi. Imamo velikega slovenskega domoljuba in protifašista, ki pa se je hkrati postavil proti vsem totalitarizmom 20. stoletja.« Boris Pahor si je ob zaključku prireditve, zaradi časovne stiske prenosa, na koncu vendarle iztrgal nekaj minut, za to da je spomnil na grozote, ki so se dogajale v italijanskih koncentracijskih taboriščih, kot sta bila Gonars in Rab, kjer so bili zaprti predvsem Slovenci in Hrvati. Vse, ki imajo moč, je pozval, naj nekaj storijo za to, da bi se končno postavil spomenik vsem tistim, ki so življenje izgubili v fašističnih taboriščih. 40 let sombotelskoga škanzena V sombotelskom škanzeni so 20. augustuša svetili 40. oblejtnico. Na te den so 1973-oga leta prejkdali prve iže. Zdaj ji je že dvanajset. Nad njimi je hrvaška iža s Petrovega sela, nemška iz vesi Pornóapáti in slovenska z Gorenjoga Sinika. Ništerne iže so za svetek vöobejlili s pomočjauv dijakov. Program pa so organizirali padaške škanzena, šteri so v 40. lejtaj meli tü svoje prireditve. V torek od desete do ausme vöre zvečer je vsikši leko šenki pogledno škanzen pa programe. Igrali, plesali pa spejvali so, ka se je leko gledalo. Šteri bi se radi navčili plese in pesmi, so se leko včili tö. Na konjaj gezditi, s puščicami strejlati je tö bila prilika. Pri ločari so leko posaudice redli z ilojce, včili so se füčline redti iz trsta, pa na krausnaj delati. Za mlajše so bile indašnje špile. V slovenskoj iži so čakali najger lüstvo Hrvati, Nemci in Slovenci. Od desete do dvanajste vöre so Nemci pokazali, kak se leko delajo male babe iz plaudruk platna (iz modrotiska). Vmejs se je v peči pekla laška ali langalo. Nemci so ponüjali eške črno vino iz Vaskeresztesa. Od drüge do štrte vöre so sombotelski Slovenci pokazali, kak se delajo rauže iz kreppapira (Rudi Čer, Bianka Čer, Jože Fördős, Kristina Šulič-Fördős in Marija Kozar). Eške iz Budimpešte in Miskolca so prišli k nam rauže delat. Med štrto in šesto vöro so Hrvati čevapčiče pekli. Vmejs so se čüle nemške, hrvaške in slovenske domanje pesmi s CD-na. 20. augustuš je na Madžarskom svetek nauvoga krüja. V sombotelskom škanzeni je v pau dvanajstoj načno letošnji nauvi krü sombotelski žipan dr. Tivadar Puskás. Krü so mejsili in pekli rejsan na te den v škanzeni. Zvečer v šestoj vöri je pozdravila padaše škanzena, šteri so za 40. oblejtnico prinesli za dar svoj program, direktorica Muzeja Savaria, Andrea Csapláros. Naslednji vekši program de v vesi, štera je v sombotelskom varaši, narodnostni den Hrvatov, Nemcev, Romov in Slovencev 21. septembra. Novembra de Martinovo senje pa konferenca ob 40. obljetnici. -mkm- Iz Budimpešte in Miskolca so tö prišli rauže delat … DO MADŽARSKE Paut pod noge Pismo iz Sobote Letovanje v Agárdu ob jezeru Velencei Od 9. do 15. avgusta je Slovenska narodnostna samouprava iz Székesfehérvára organizirala letovanje za 11 otrok, ki sta jih spremljala dva vzgojitelja. Otroci so bili stari od 10 do 14 let, za kraj letovanja smo izbrali pristavo Pákász v Agárdu. Za udeležence tabora smo zagotovili 6 nočitev in popolno oskrbo za sedem dni, organizirali smo jim tudi fakultativne programe, in sicer celodnevni izlet v Székesfehérvár, kjer so si ogledali zgodovinski center mesta in tudi grad Bory. Čakal jih je tudi izlet z ladjo po jezeru Velencei. Ogledali smo si Vojaški spominski park v kraju Pákozd in razstave, ki jih najdemo na t. i. Nacionalnem spominskem mestu. Otroci so se seveda veliko kopali, kajti v času tabora je bilo zelo vroče. Imeli so tudi možnost za športne igre in za družabne dejavnosti. Vzgojitelji so jim organizirali tudi tekmovanje in kviz. Predzadnji dan so otroci skupaj kuhali golaž, ki jim je zelo uspel in je bil sila okusen. Vsi so bili mnenja, da je tabor zelo uspel, le otroci so se pritoževali, zakaj ni trajal dalj časa. Smo pa prepričani, da so se vrnili na svoje domove z lepimi spomini. Devet otrok je prišlo iz Doma za otroke občine Pestújhely, dva otroka sta bila potomca socialno šibkih slovenskih družin iz Székesfehérvára. Prav zaradi tega smo se odločili za omenjene otroke, ker imajo malokrat možnost doživeti nekaj lepega, letovati na obali kakšnega jezera. Fotografije, ki so bile posnete v času tabora, že krožijo na facebooku, dali smo jih tudi na spletno stran naše samouprave www.sloven.eoldal.hu István Grabecz, predsednik Slovenska samouprava, Székesfehérvár Tak so indsvejta prajli, gda je človek kama mogo titi. Ja, pravo je: »Zdaj pa paut pod noge pa dem, kama do me noge nesle!« Na, ge mam bole rad mojo varianto: »Zdaj pa noge na paut pa dem, kama do me noge nesle!« V tej bole nouvi časaj se skur več tak ne guči. Gnes je bole moderno prajti: »Potače na paut pa demo, kama do nas potači pelali!« Depa v tej moderni časaj vej biti, ka se pomalek vse vömeni. Leko, ka do noge znouva gratale bole naprej valaun od autona. Ja, tista pijača za autone je vse bole draga ge. Od mene pa do naše najbole lüblene krčme je nej več kak dvejstou mejterov. Od mojoga souseda pa do nje pa je eške menje. Un je nej pejški üšo v krčmou. Nut v auto se je spakejro pa se pelo do nje. Zdaj je vözračuno, ka un de dvakrat na den v krčmou. Tou je skur štiristou mejtrov. Tadale je računo, ka v trej dnevaj več kak kilomejter ta zavozi. Pa je račun tadale pokazo, ka v ednom mejseci dvanajst kilomejterov napravi. Tak ji v ednom leti kouli trestipet vküper naštejple. Gda je na tou gor prišo, je začno pejški v krčmou ojdti. Na, dau je noge na paut. Do naše male baute je ge malo dale, samo prejk poštije trbej stoupiti. Že je skur na nikoj prišla, ka so lidge samo eške v tiste velke, najvekše baute ojdli. Zdaj se že skur pomalek vöminilo. V tisto velko bauto trbej prejk cejloga varaša titi. Skur tri kilomejtre trbej napraviti. Zdaj nemo znouva vöračuno, kelko tou na leto vküper pride, depa nej malo. Zdaj potači vse menje dejo na paut do tiste velke baute, vse več dejo noge na paut do male baute. Tak zdaj človek de v bauto pa se eške tak malo v krčmej stavi. Tam koga sreča, kaj spidjejo, si kaj pogučijo pa znouva noge na paut pa lepou domou. Leko se zgodi, ka steri kaj pozabi küpiti. Nikšne baje nega, noge znouva dejo na paut ta doj do baute pa eške tak malo v krčmou. Tak sva se eto tam srečala s tistim mojim sausedom. Vsikši od naja je emo pun cejkar vsega tistoga, ka nam je doma trbelo pa eške kaj kcuj bi se leko najšlo. Tak sva sejdla, rejč je naprej prišla pa tak je čas pomalek ta odišo. Na, moram prajti, ka sam ge eno rundo plačo, un je eno gor naroučo, znouva ge pa un, ge pa un pa tak tadele pa tak lepou naprej. Gda sva tou nin za dvej vöri tou zgotouvila, sva noge na paut djala pa šla domou. Gvüšno, ka sam domou prišo. Žena je že čakala, ka küjat deje tisto, ka sam v bauti küpo. Nika nej prajla. Depa moja tašča Regina, trno čedna ženska, je mejla kaj za povedati. »Aja, pejški odiš v bauto pa v krčmou. Odiš pejški, ka se ne boš z autonom vozo koulakvrat,« me je naprej gemala kak kakšoga vozgrivoga mlajšoga. »Zdaj si pa dun vküper potegni. Si vküper zračunaj, kelko te je ta pejška paut v bauto pa domou pa nazaj v bauto pa domou koštala. Dun si vözračunaj, kelko pejnez te je prišlo tou tvoje dejvanje noge na paut?« Bole sam numere naprej gemau, kcuj dejvo, vkraj računo, bole sam vedo, kak istino ma. Ja, tou moje dejvanje noge na paut je trno drago ge. Kakoli obrnem, s potačami na pauti je bole falo ge. Depa, ka ge morem, če pa je bauta tak skrak krčme. Miki Stranki MSZP in Skupaj sta dosegli konsenz Omenjeni opozicijski stranki že dva meseca usklajujeta glede skupnega kandidata za premierja na volitvah naslednje leto. Prejšnji teden pa sta predsednika strank Attila Mesterházy in Gordon Bajnai le dosegla dogovor. Na podlagi le-tega socialistična stranka in stranka Skupaj ne bosta imeli skupnega kandidata za predsednika vlade. Organizaciji bosta sodelovali s skupnimi posameznimi kandidati, vendar bosta imeli volilni listi posebej. Politika sta dogovor ocenila kot uspeh in sta dejala, da se je oblikovalo zavezništvo za zamenjavo sedanje vlade. Predsednik stranke Skupaj Gordon Bajnai je povedal, da stranki ne bosta določila skupnega kandidata, v primeru zmage opozicije bo premier tisti predsednik, ki je vodil listo, ki je pridobila več glasov. Po njegovem mnenju se bodo tako lahko odločili volilci. Plača pedagogov se bo povečala za 34 odstotkov Oktobra bodo učitelji dobili svojo prvo zvišano plačo – je prejšnji teden izjavil minister za človeške vire Zoltán Balog. Vlada bo od septembra namreč povišala plače 150 tisoč pedagogom povprečno za 34 odstotkov. Tako se bo naprimer plača srednješolskega profesorja, ki sedaj dobiva bruto 190 tisoč forintov, povišala na bruto 250 tisoč forintov. Od letos se bodo plače pedagogov povišale vsake štiri leta za najmanj 5 odstotkov, ampak glede kvalifikacije in delovne dobe lahko pride celo do 10-odstotnega povečanja plač. Letos septembra se bodo plače povišale vsem pedagogom enakomerno. Kasneje pa bodo postale plače različne, kajti v veljavo bo stopil model pedagoške poklicne poti, to pomeni, da se učitelji v svoji karieri lahko razvrstijo v štiri stopnje. To so: učitelj I. in II. stopnje, magister ter učitelj raziskovalec. Septembra se bo vsak učitelj uvrstil v I. stopnjo. Nato se bo začelo vrednotenje njihove poklicne poti. Delo učiteljev bo ocenjevala tričlanska komisija. »Bautoš bi tö bijo« Šaulske počitnice so minaule, stere so mlajši tak fejst čakali pa so se znauva odprla šaulina vrata. Skur tri mejsece majo kak mlajši tak školnicke, ka si vöpočinijo šaulsko leto. Dapa te čas je zato tö nej miren, sploj pa nej za školnike, zato ka z mlajši v tabore odijo pa te eške oni tö majo seminare. Laci Domjan že 25 lejt vči na števanovski šauli, ka je nej kratek čas. Njega sem od tauga spitavo, kak je gnesden v šauli pa kak je bilau prvin, gda je eške on tö v klopi sejdo. • Laci, mlajši fejst čakajo počitnice na konci šolskega leta, kak so pa s tejm školnicke? »Človek na konci šolskoga leta že taši taupi grata pa bola trüden, pa ranč so tak mlajši tö. Tak ka dobro, ka so te počitnice. Dja, ka zdaj že bola starejši gratüvam, že vejn dosta bola čakam, kak da sem štje mladi bijo. Zdaj sem že dugo tü pa malo trbej počivati, si misli človek, dapa tau se samo rejdko posreči. Doma je dosta dela, dva tabora smo meli, na izpopolnjevanje bi tö rad išo, dapa ta sem več nej išo. Pravo sem Valeriji Perger, svetovalki, ka dosta dela mam pa tašoga reda ali v Piran dem z učenci ali na seminar. Zdaj že štrto leto, ka v Piran odim, zato ka tisti tabor se mena fejst vidi pa tak mislim, mlajšom tö. Istino, če bi na seminar išo, tam bi po vöraj več leko počivo, tam človek samo sam nase mora skrb meti, v Pirani pa mlajše tö maš. Dapa itak rad dem, zato ka tam je maurdje pa večer se vsigdar leko spodkar v varaši šetamo. Tau se mena fejst vidi.« • Ka misliš, gda je bilau bola žmetno včiti, zdaj ali prvin? »Zdaj je tak, ka vsigdar bi se več mogli mlajši navčiti, dapa tak mislim, ka nede šlau, zato ka so mlajši mlajši. Gda so naši stariške gorarasli, so eno knjigo meli, dapa tam je vse fele nutra bilau, tam so se vse navčili, ka je k žitki trbelo. Zdaj se dosta vse pa dosta podatkov (adat) morajo navčiti mlajši, ka nede šlau, zato ka tak pozabijo. Dja tak mislim, ka mlajši si tisto, ka njim trbej, tak vöodabarejo. Našo delo je usmerjati, kazati paut, ka se njim vidi pa majo vcuj volau, tisto naj se tadale včijo. Mi njim bola v tejm leko pomagamo.« • Gnesden se mlajši bola težko odlaučijo, ka bi se tadale včili kak prvin. »Tau je, ka sir več mlajšov grtüvla taši, ka ali ta dé, kama padaš ali sorodniki ali se pa tadale včijo pa malo cajt vlečejo, zato ka si ne vejo vöodebrati, ka škejo biti. Gda smo mi odli v srejdnjo šaulo, te je človek že na začetki vedo, ka če tau šaulo skončam, te mo tau delo, če trbej, te cejli žitek. Gnesden tašo nejga, zdaj se nika vönavčiš pa te, gda zgotauviš, leko, ka na nika drugo deš. Mlajši zdaj tau škejo, naj je stariške kak najduže (h)ranijo, oni do se pa do petdvajsti lejt včili.« • Prvin je eden školnik več pravic emo, ka je red držo med mlajši kak gnesden, nej? »Gnesden že sploj skrb moraš meti, kak se ponašaš z mlajši. Malo bola grdau nanjé pogledneš pa te že mlajši s tauga, z müje slona vöprnesejo. Dosta vekšo vönajdejo pa stariši doma tapovejo, te stariš tak nagnauk dé na školnika. Dobro, tašo se je štje pri nas nej zgodilo, dapa tašo že dosta čüti gnesden. Prvin tašo nej bilau, če si v šaula daubo enga na rit pa so tau doma zvedli, te si doma štje enga plus daubo.« • Ka misliš, gda je bilau baukše v šaulo odti, prvin ali zdaj? »Te smo tö dosta programov meli, dapa te je tau nas, mlajše, brigalo. Zdaj, če kaj leko ponidimo, kak Piran ali smučarski tabor, tau mlajši ne ponücajo vö. Istino, edni radi odijo, dapa ništrne sploj ne briga tašo. Če bi prvin telko vse meli, gvüšno, ka bi se dosta več mlajšov glasilo na te programe, kak zdaj tej mlajši. Leko, ka v žitki nede emo več prilike na maurdje pridti ali kama inan pa itak pravijo, ka nje ne briga. Tak je tau, gda v šaulo mlejko pripelajo, jogurte pa vse fele. Ka je bola sladko, tisto štje podjejo, dapa mlejko že vkraj tiskajo. Tak mislim, ka gnesden mlajši dosta več vse dobijo doma, pa vejn zato so taši prebrani pa ka nikam neškejo titi.« • Kak se spomniš na počitnice, gda si eške ti odo v osnovno šaulo? »Nam je štje tistoga reda dosta trbelo delati, zdaj tej mlajšom že nej trbej. Bilau je tašo, ka žetvo bi trbelo delati, dja sem te čas dolastaupo na igrišče se brsat, vejš ka sem dja te večer doma daubo. Dosta trbelo delati, dapa zato veselo je bilau. Nam je nej trbelo nišo špilo nej, mi smo se v gauštja grajali (igrali) ali smo na potok šli se kaupat. Mi smo štje tisti čas vöponücali, gda so stariške podne doma počivali, mij smo se pa šli špilat.« • Dja, če sem se zazranka parbüdo pa sem čüjo, ka dež de, sem sploj rad bijo, zato, ka sem vedo, ka tisti den mi nej trbej krave pasti pa nej delati. »Mi smo se tauma tö veselili, zato ka tašoga reda je človek malo leko počivo. Dapa vedli smo, ka tisto de zato trbelo nin tanaredti, samo telko, ka smo te leko fraj bili. Mi smo v nedelo nikdar nej delali, samo te, če smo krmo meli, tašoga reda smo tö cejli den fraj bili pa smo se leko špilali. Telko, ka zazranka smo k meši šli, dja sem skur vsigdar tam bijo zato, ka sem več lejt dvornik biu.« • Laci ti si se dobro včijo, gda si v osnovno šaulo odo? »Dja sem štiri, štiri pa pau povprečje vsigdar emo, dapa tak dobro nej zatok, ka pet sem nikdar nej emo. Dapa tak mislim, ka tašo ranč nega ali samo rejdko je, ka stoj vsakši predmet tak dobro vej, ka pet dobi na vse.« • Zdaj že samo par dni maš pa se znauva začne šaula. »Mi štje zato v Števanovci več mamo, zato ka se v šauli nika zida pa nejso štje zgotauvili, zato mi zdaj kasneje začnamo. Dobro, mi školnicke zato vsakši den mo notra odli, drügoga de otvoritev šaulskoga leta, pa te samo drügi tjeden se začna šaula. Tašo se je vejn štje v Števanovca nikdar nej zgodilo tej 25 lejt, ka tü včim.« (Pogovor je bil posnet še pred začetkom šaule. op. pisca.) • Zdaj že čakaš, naj se šaula začne? »Čakam, dapa dja zdaj tak mislim, bola bi štje gnauk v Piran üšo.« • Kak vidiš tej 25 lejt, ka v Števanovci včiš? »Sprvoga, gda sem začno, te sem štje emo taše učence, šteri so lopau slovenski gučali, tau je dosta pomenilo. Knjigo smo paršteli, te smo se leko pogučavali o njej, tak kak zdaj müva. Pa tau od leta do leta je dolaprišlo, mlajši so že vsigdar menja znali slovenski. Zdaj je že tak, ka z daumi že skur nika ne prinesejo, zato ka je ne včimo. Prvin sem dja tö bola trdi bijo, kak zdaj, bilau je tak, ka Stazika iz Andovec je doma njala »ellenőrző« pa sem go domau poslo, naj ga prejk prinese. Tau njej od tistoga mau gučim pa ona mena tö. Tak brž je nazaj prišla iz Andovec, ka sem ranč nej dau valati, ka je pejški zopojdla tau paut. Zdaj vidim, gda sem že bola ozrejlo, ka tašo bi več nikdar nej naredo. Te sem štje bola lado pa smo se dosta grajali nogomet na igrišču, dostakrat smo se tak vküpsvadili, kak če bi dja tö učenec bijo. Borbély Bandi se je tö dostakrat drau z menov, zatau ka sem ga dolaposlo z igrišča, dapa tau je bilau lejpo, ka na konci smo ta šli pa smo prajli eden drügoma, ka oprosti.« • Eden školnik velko odgovornost ma, zato ka vi mlajše na tisto paut spravite, po steroj do sledkar odli. Pa tau, tak mislim, je zato nej vseeno, ka bauda z njimi. »Dja mojim mlajšom vsigdar tau pravim, če ti svojo delo tak tanapraviš, kak se tü včiš, te tebi lažej baude. Če se tü od vöre do vöre včiš, je ranč tak, kak gda ti v slüžbi tau pravijo, ka gnes tau taobredi, zranja pa tisto. Če se tau tü v šauli ne navči, te tistoma sledkar tö težko baude. Dapa zato vejm dosta taši péld tö, ka tisti, šteri so se sploj nej včili v šauli, potistim so cejlak ovak začnili zmišlavati pa zdaj so si že dob-ro delo najšli v Avstriji.« • Če bi se znauva mogo odlaučiti ka baudeš, eške gnauk bi se za školnika včijo? »Dja tak mislim, ka znauva bi se za školnika včijo, tau se mena vidi, rad se z mlajši spravlam. Dja sam tö tašo hibo napravo, kak gnesden mladina, ka sem se za volo bratranca tü za avtomehanika včijo. Istina, dja bi bautoš tö bijo, na tau sem te gorprišo, gda sem v Maribori sir odavo pa šejfto, zato, ka sem dja s pejnazami tö vsigdar rad delo.« Karči Holec Dogajalo se je na 43. Mednarodni likovni koloniji mladih Kot ste že v eni od naših prejšnjih številk lahko prebrali, je v Monoštru potekala 43. Mednarodna likovna kolonija mladih, katero je letos organizirala Zveza Slovencev na Madžarskem. Kolonije sem se že drugič udeležila kot spremljevalka, pred nekaj leti pa sem bila tudi udeleženka. Mladi, ki so prišli iz Italije, Avstrije, Slovenije in Porabja, so se zbirali 11. avgusta popoldne v Monoštru v motelu Alpok-alja. Ta večer je bil namenjen medsebojnemu spoznavanju in ogledu kraja, v katerem smo preživeli teden dni. Poleg tega smo si ogledali film z naslovom Porabje nekoč in danes in nekaj slik z 39. Mednarodne likovne kolonije, ki je leta 2009 potekala v Monoštru. Naslednji dan pa se je začelo ustvarjanje. Našim mladim, ki jih je bilo 16, in so delali v treh skupinah, so pomagali trije mentorji iz Slovenije: Igor Vitrih, Marko Šebrek in Štefan Zelko. Likovne kolonije iz Porabja so se udeležili: Anamarija Ropoš, Tamara Šipoš in Krištof Časar. V ponedeljek smo se vsi odpeljali v Andovce, k Hiši rokodelstva. Udeležencem smo pokazali Spomenik živim, čajno hišo in Mali Triglav. Potem so začeli z delom. Eni so risali in barvali, drugi spoznavali animacijo, ostali pa lončarili. Skupine so se vsak dan menjavale na delavnicah. Ta dan po kosilu je mlade umetnike čakala zelo vesela stvar, saj so se cel popoldan lahko kopali in zabavali v monoštrskih termah. Zvečer so se lahko spoznavali s porabskim narečjem, saj nas je obiskal Karel Holec s svojimi andovskimi zgodbami. Bilo je zanimivo, ko so začeli brati zgodbe naši otroci v narečju. Če bi vsak dan prebrali en odlomek, bi do konca tedna usvojili naš jezik. Naslednji dan, v torek, ko smo se že bolj spoznali med seboj, smo nadaljevali z delom. Likovniki smo se odpeljali v Sakalovce, kjer smo najprej obiskali Svet-lobni križ, nato pa šli na igrišče in okolico, da bi narisali nekaj stavb, ki jih najdemo v tej vasi. Ostali so ustvarjali v motelu. Popoldan je bil namenjen obisku uredništva časopisa Porabje, kjer nas je sprejela glavna in odgovorna urednica, Marijana Sukič. Sledil je še obisk Radia Monošter, kjer je njihovo delovanje predstavila sodelavka, Margita Mayer. Organizatorji so nameravali, da bi se peš podali do spomenika monoštrske bitke v Modincih, ampak zaradi nevihte je to odpadlo. Zvečer smo pekli koruzo, peli in se pogovarjali. Na sredini našega tabora, v sredo, je vsaka skupina dokončala svoje izdelke, katere je začela v ponedeljek in torek. Obiskali smo 12. Mednarodno likovno kolonijo, ki je potekala v Slovenskem domu. O tej nam je nekaj besed povedal vodja, Franc Gerič. Popoldne smo obiskali cerkev in Küharjevo spominsko hišo na Gornjem Seniku. V spominski hiši nas je čakala Ibolya Neubauer, ki je predstavila in pokazala zbirko. Potem je skupino prevzela teta Micka Ropoš in v eni uri pokazala, kako se dela z ličjem oz. prve korake do cekarjev, ki jih pletejo iz koruznega ličja. Obiskali so nas nekateri člani in vodja Ljudskih pevcev ZSM Gornji Senik. Z njimi smo vadili dve porabski pesmici, kateri smo zapeli na zaključni prireditvi. Ta dan je zopet deževalo, zato smo program na prostem morali izpustiti. To je bil obisk Hiše porabskih jabolk. Po večerji smo imeli gledališko predstavo. Nastopil je Duo Fodor z igro Kaulakvrat. V četrtek so likovniki ustvarjali na Verici, ostali v motelu. Takrat smo že vedeli, da imamo zelo nadarjene udeležence in da bomo imeli kar nekaj stvari za razstavo. Po kosilu smo imeli še rokodelsko delavnico, pripravljali smo rože iz koruznega ličja in krep-papirja. Imeli smo izlet v Števanovce, kjer smo obiskali cerkev, obnovljeno osnovno šolo in vojaški muzej. Odpeljali smo se še do razglednega stolpa na Verici in se sprehodili do državne meje med Madžarsko in Slovenijo. Zvečer so se mladi posvetili športu. V petek je bilo že bolj sproščeno. Dopoldne je vsak končal vse svoje izdelke, popoldne pa smo imeli prosti čas. Nekateri so ga preživeli v mestu, drugi ostali v motelu in se zunaj igrali, družili. V soboto zjutraj smo že vsi čutili, da je prišel konec tedna, zato se mora vsak vrniti domov. S težkim srcem smo pripravljali naše kovčke in se počasi podali na zadnjo hojo do hotela Lipa, kjer smo imeli zaključno prireditev. Prijateljski stiki so postali zelo močni, saj se nekateri že dobro poznamo od lani. Tisti, ki so hoteli, so izmenjali med seboj kontakte in tako zagotovili, da bodo ostali v stiku. Malo pred deseto uro smo se začeli zbirati v Lipi in počasi so se pojavili znani obrazi. Prišli so zastopniki organizacij, društev, šol, ki se trudijo, da bi se ta likovna kolonija mladih organizirala vsako leto. Ob njih smo videli tudi starše udeležencev. Zaključek se je začel s slavnostnim nagovorom predsednika Zveze Slovencev na Madžarskem, Jožeta Hirnöka. Njemu so sledili še Laci Kovač, ki je bil vodja tabora, in Lojze Gobec, začetnik oz. pobudnik Mednarodnih likovnih kolonij za mlade. V svojem govoru je povedal, da bi po pravici bil zlati jubilej v Italiji, ampak tega oni ne bodo pustili in bodo kolonijo poskusili imeti v Vuzenici, kjer je izvir teh kolonij. V kulturnem delu prireditve je nastopil naš zborček, katerega člani so bili udeleženci in njihovi spremljevalci. Zapeli smo pesmi, kateri sem že omenila, da smo ju med tednom vadili. To sta bili: Rozinka in Jaz pa pojdem na Gorenjsko. (Pri učenju pesmi je pomagala tudi sekretarka ZSM, Biserka Bajzek.) Za zaključek smo si ogledali animacije, ki smo jih pripravili med tednom. Sledil je sprejem. Tako smo zaključili 43. Mednarodno likovno kolonijo mladih in že nestrpno čakamo, da se zopet dobimo čez leto. Vuzenica, prihajamo! Na koncu še nekaj mnenj: »Kot mentor sem se likovne kolonije mladih v Monoštru udeležil že leta 2009. Tudi letos, po štirih letih, ko je Porabje spet obiskala kolonija, sem prevzel eno od likovnih delavnic. Ta delavnica je bila slikarsko obarvana. Z udeleženci smo poskušali čim bolj barvito zajeti motiviko Monoštra in ostalih slovenskih vasi v Porabju. Vsi smo se potrudili, da smo ustvarili zanimiva likovna dela. Potrudili pa so se tudi organizatorji, kateri so nam na zanimiv način približali Porabje. Hvala vsem udeležencem ter organizatorjem kolonije, kateri nas vsakokrat tako lepo sprejmejo medse,« – je povedal Igor Vitrih, ki drugače poučuje na Osnovni šoli Neznanih talcev v Dravogradu. Tamara Šipoš prihaja iz Magyarlaka, s slovenskim jezikom se je srečala na monoštrski gimnaziji. O taboru je povedala naslednje: »Veselila sem se tega tabora, saj sem spoznala nove ljudi, pridobila nove prijatelje in hkrati vadila slovenski jezik. Počutila sem se zelo dobro, mnogo izletov smo imeli, veliko smo se smejali, zabavali. Upam, da bom naslednje leto zopet lahko udeleženka kolonije.« Živa Leitinger iz Vuzenice je že bila lansko leto prisotna na likovni koloniji v Doberdobu. Njeni vtisi so naslednji: »Na koloniji mi je bilo zelo všeč. Spoznala sem veliko novih prijateljev. Najbolj všeč mi je bilo lončarstvo.« Martina Zakoč PETEK, 06.09.2013, I. SPORED TVS 6.05 KULTURA, 6.15 ODMEVI, 7.00 DOBRO JUTRO, POROČILA, 10.10 POZABLJENE KNJIGE NAŠIH BABIC: POVODNI MOŽ, LUTK. NAN., 10.25 AN BAN PET PODGAN: ZAČETEK, LUTK. NAN., 10.50 TOMAŽEV SVET: DOGOVOR Z ZOBOZDRAVNICO, OTROŠKA SERIJA, 11.00 KOT ATA IN MAMA, OTR. NAD., 11.20 Z GLAVO NA ZABAVO: NEISHA, ODDAJA ZA MLADE, 12.00 SVETO IN SVET, POGOVORNA ODDAJA, 13.00 PRVI DNEVNIK, 13.35 POLNOČNI KLUB, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.50 ALEKS IN GLASBA, RIS., 15.55 GREGOR IN DINOZAVRI, RIS., 16.05 SPREHODI V NARAVO, POUČNA ODDAJA, 16.20 V BOJU S ČASOM, NEMŠ. NAD., 17.00 POROČILA OB PETIH, 17.20 SLIKOVITIH 55, 17.35 MALI ŠIRNI SVET, ANG. NAD., 18.30 INFODROM, 18.35 LEONARDO, RIS., 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 20.00 GRAŠKA GORA POJE IN IGRA 2013, 21.30 NA LEPŠE, 22.00 ODMEVI, VREME, KULTURA, ŠPORT, 23.05 POLNOČNI KLUB, 0.20 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 1.10 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.35 INFOKANAL PETEK, 06.09.2013, II. SPORED TVS 7.00 OTROŠKI PROGRAM: OP!, 8.05 INFODROM, 8.15 OTROŠKI INFOKANAL, 9.00 ZABAVNI INFOKANAL, 10.10 DOBRO JUTRO, 12.30 KOŠARKA - EVROPSKO PRVENSTVO: SLOVENIJA : ŠPANIJA, 14.15 KOŠARKA - EVROPSKO PRVENSTVO: ČRNA GORA : BOSNA IN HERCEGOVINA, 16.30 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 17.20 NA OBISKU, 17.55 KNJIGA MENE BRIGA, 18.15 ZAKAJ REVŠČINA: SOLARNE MAME, DOK. SER., 19.10 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 20.00 NOGOMET - KVALIFIKACIJE ZA SVETOVNO PRVENSTVO: SLOVENIJA : ALBANIJA, 22.45 KOŠARKA - EVROPSKO PRVENSTVO: STUDIO, 23.15 TRIKOTNIK, KOPRODUKCIJSKI FILM, 0.45 ZABAVNI INFOKANAL * * * SOBOTA, 07.09.2013, I. SPORED TVS 6.05 KULTURA, 6.10 ODMEVI, 7.00 RADOVEDNI TAČEK, POUČNA ODDAJA, 7.15 MARTINA IN PTIČJE STRAŠILO, ODDAJA ZA GLUHONEME, 7.20 STUDIO KRIŠKRAŠ, ODDAJA ZA GLUHONEME, 7.45 MARČI HLAČEK, RIS., 8.10 SEJALCI SVETLOBE, OTR. SER., 8.25 ČAROBNE ROKE, POUČNA ODDAJA, 8.29 PLES STOLOV: ŠOLSKI STOLI, 8.30 RIBIČ PEPE: PRVA ČRKA A V AJDOVŠČINI, POUČNA NANIZANKA, ZA OTROKE, 8.50 KOT ATA IN MAMA, OTR. NAD., 9.15 MALE SIVE CELICE, KVIZ, 10.00 INFODROM, 10.10 POLETNI TABOR, DOK. FILM, 10.25 MOJA SOBA: LUNA IN VITO, 10.45 ZAKLETA BAJTA, DRUŽINSKA NADALJEVANKA, 11.20 KINO KEKEC: SKRIVNOST, NIZOZEMSKI FILM, 13.00 PRVI DNEVNIK, 13.25 TEDNIK, 14.25 PRAVA IDEJA!, 14.50 NA LEPŠE, 15.20 ALPE-DONAVA-JADRAN, 15.50 LOVCI TEME, DOK. SER., 16.30 O ŽIVALIH IN LJUDEH, 17.00 POROČILA OB PETIH, 17.15 NA VRTU, 17.40 V OBLASTI STROJEV, DOK. SER., 18.35 OZARE, 18.40 VSE O ROZI, RIS., 19.00 DNEVNIK, UTRIP, VREME, ŠPORT, 20.05 BELA MASAJKA, NEMŠ. FILM, 22.10 POROČILA, 22.40 SINOVI ANARHIJE, AM. NAD., 23.30 OZARE, DNEVNIK, UTRIP, VREME, ŠPORT, 0.25 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 0.50 INFOKANAL SOBOTA, 07.09.2013, II. SPORED TVS 10.50 SKOZI ČAS, 11.00 SLOVENSKI UTRINKI, 11.30 SLOVENCI PO SVETU: NA OBISKU PRI ROJAKIH V BOSNI IN HERCEGOVINI, 12.45 UMETNOST IGRE, 13.15 OSMI DAN, 13.55 FORMULA 1: VELIKA NAGRADA ITALIJE - KVALIFIKACIJE, 15.05 NOGOMET - KVALIFIKACIJE ZA SVETOVNO PRVENSTVO: SLOVENIJA : ALBANIJA, 17.00 KOŠARKA - EVROPSKO PRVENSTVO: HRVAŠKA : POLJSKA, 20.00 KOŠARKA - EVROPSKO PRVENSTVO: GRUZIJA : SLOVENIJA, 23.30 SOBOTNA GLASBENA NOČ: FREDDIE MERCURY BREZ MASKE, 0.55 NA LEPŠE, 1.20 ZABAVNI INFOKANAL * * * NEDELJA, 08.09.2013, I. SPORED TVS 7.00 ŽIV ŽAV, 10.15 DEDEK V MOJEM ŽEPU, AM. NAN., 10.45 PRISLUHNIMO TIŠINI, 11.20 OZARE, 11.25 OBZORJA DUHA, 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA, 13.00 PRVI DNEVNIK, 13.25 GRAŠKA GORA POJE IN IGRA 2013, 15.15 NAJLEPŠE POČITNICE, FR. FILM, 17.00 POROČILA OB PETIH, 17.20 TOLMINSKI PUNT, KONCERT, 18.40 NODI V DEŽELI IGRAČ, RIS., 19.00 DNEVNIK, ZRCALO TEDNA, VREME, ŠPORT, 20.00 FOYLOVA VOJNA: KROG VEČNOSTI, ANG. NAN., 21.30 NEDELJSKI INTERVJU, POGOVORNA ODDAJA, 22.25 POROČILA, 22.55 ALPE-DONAVA-JADRAN, PODOBE IZ SREDNJE EVROPE, 23.25 DNEVNIK, ZRCALO TEDNA, VREME, ŠPORT, 0.15 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 0.40 INFOKANAL NEDELJA, 08.09.2013, II. SPORED TVS 7.40 SKOZI ČAS, 8.20 GLOBUS, ZUNANJEPOLITIČNA ODDAJA, 8.50 ALPE-DONAVA-JADRAN, 9.20 TURBULENCA, 10.05 GLASBENA MATINEJA, 10.05 IZ NOČI KLAVIRJEV: PIANIST JURE GORUČAN, SIMFONIČNI ORKESTER RTVS IN SIMON KREČIČ - C. SAINT–SAËNS: KONCERT ZA KLAVIR IN ORKESTER ŠT. 2, 10.35 6. SREČANJE KITARSKIH ORKESTROV SLOVENIJE, 11.30 ŽOGARIJA, 12.00 KOŠARKA - EVROPSKO PRVENSTVO: GRUZIJA : SLOVENIJA, 13.50 FORMULA 1: VELIKA NAGRADA ITALIJE, 16.30 MIGAJ RAJE Z NAMI, 17.00 KOŠARKA - EVROPSKO PRVENSTVO: GRČIJA : ITALIJA, 19.50 ŽREBANJE LOTA, 20.00 KOŠARKA – EVROPSKO PRVENSTVO: SLOVENIJA : HRVAŠKA, 23.30 MOŠKI, KRATKI FILM, 23.55 KJE SI STARI?, KRATKI FILM, 0.15 ZABAVNI INFOKANAL * * * PONEDELJEK, 09.09.2013, I. SPORED TVS 6.25 UTRIP, 6.40 ZRCALO TEDNA, 7.00 DOBRO JUTRO, POROČILA, 10.15 RADOVEDNI TAČEK, POUČNA ODDAJA ZA OTROKE, 10.40 IZ POPOTNE TORBE: ZAKAJ, ODDAJA ZA OTROKE, 10.55 NOČKO II.: ALI BABA IN 40 RAZBOJNIKOV, PRAVLJICA ZA OTROKE, 11.10 PROFESOR PUSTOLOVEC, POUČNA ODDAJA, 11.25 ODPETI PESNIKI: ZAJC - KOSOVEL - KOKOT, 11.35 POTEPANJA: TOPLI DOMEK, ODDAJA ZA MLADE, 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA, 13.00 PRVI DNEVNIK, 13.35 POLNOČNI KLUB, POGOVORNA ODDAJA, 15.00 POROČILA, 15.10 DOBER DAN, KOROŠKA, 15.50 MOJ PRIJATELJ ZAJEC, RIS., 16.15 SEJALCI SVETLOBE, OTR. SER., 16.30 SPREHODI V NARAVO, POUČNA ODDAJA, 17.00 POROČILA OB PETIH, 17.20 SLIKOVITIH 55: ZAPOJTE Z NAMI: F. CHOPIN, F. LISZT (1969), OTROŠKI ZBOR GLASBENE ŠOLE FRANCA ŠTURMA, 17.35 MALI ŠIRNI SVET, ANG. NAD., 18.30 INFODROM, 18.40 RISANKA, 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 20.00 TEDNIK, 21.00 STUDIO CITY, 22.00 ODMEVI, VREME, KULTURA, ŠPORT, 23.05 OPUS, 23.40 KNJIGA MENE BRIGA, 0.00 SLOVENSKA JAZZ SCENA, 0.45 DNEVNIK, 1.15 SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 1.40 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.05 INFOKANAL PONEDELJEK, 09.09.2013, II. SPORED TVS 7.00 OTROŠKI PROGRAM: OP!, 8.05 INFODROM, 8.15 OTROŠKI INFOKANAL, 10.00 DOBRO JUTRO, 12.35 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 13.20 NEDELJSKI INTERVJU, POGOVORNA ODDAJA, 14.15 PRAVA IDEJA!, 14.40 TO BO MOJ POKLIC, DOK. SER., 15.15 KOŠARKA - EVROPSKO PRVENSTVO, SLOVENIJA : HRVAŠKA, 17.00 STUDIJSKA ODDAJA, 17.35 LITVA : BOSNA IN HERCEGOVINA, 19.35 STUDIJSKA ODDAJA, 19.50 ŽREBANJE 3X3 PLUS 6, 20.50 SLOVENIJA : POLJSKA, 22.50 STUDIJSKA ODDAJA, 23.30 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 0.15 ZABAVNI INFOKANAL * * * TOREK, 10.09.2013, I. SPORED TVS 6.05 KULTURA, 6.15 ODMEVI, 7.00 DOBRO JUTRO, POROČILA, 10.15 SEJALCI SVETLOBE, OTR. SER., 10.30 ZGODBE IZ ŠKOLJKE: MARTINA IN PTIČJE STRAŠILO: SAMOTNI OTOK, ODDAJA ZA GLUHONEME, 10.40 STUDIO KRIŠKRAŠ, 11.05 POD KLOBUKOM: KULTURA IN ŠPORT, 11.40 CIAK JUNIOR: KAJ NAM JE BILO TEGA TREBA, KRATKI FILM, 11.55 MOJA SOBA: LUNA IN VITO, 12.15 OPUS, 13.00 PRVI DNEVNIK, 13.30 STUDIO CITY, 14.20 OBZORJA DUHA, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 NELI IN CEZAR, RIS., 15.55 DINKO POD KRINKO, RIS., 16.00 BARNI, RIS., 16.05 RIBIČ PEPE, POUČNA NANIZANKA, 16.30 SPREHODI V NARAVO, POUČNA ODDAJA, 17.00 POROČILA OB PETIH, 17.20 POGLED NA ...: LJUBLJANSKA STOLNICA, DOK. ODD., 17.35 MALI ŠIRNI SVET, ANG. NAD., 18.30 INFODROM, 18.40 RISANKA, 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 20.00 POLBRAT, NORV. NAD., 20.50 ZAKAJ REVŠČINA, DOK. SER., 22.00 ODMEVI, VREME, KULTURA, ŠPORT, 23.05 GLOBUS, ZUNANJEPOLITIČNA ODDAJA, 23.35 NEDELJSKI INTERVJU, POGOVORNA ODDAJA, 0.30 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 1.20 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.45 INFOKANAL TOREK, 10.09.2013, II. SPORED TVS 7.00 OTROŠKI PROGRAM: OP!, 8.00 MINUTA V MUZEJU: JOAN MIRÓ: FIGURA, 8.05 INFODROM, 8.15 OTROŠKI INFOKANAL, 9.00 ZABAVNI INFOKANAL, 10.45 DOBRO JUTRO, 14.30 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 15.35 LJUDJE IN ZEMLJA, 16.40 MOSTOVI – HIDAK, 17.15 KOŠARKA - EVROPSKO PRVENSTVO: SLOVENIJA : POLJSKA, 19.00 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 19.50 ŽREBANJE ASTRA, 20.00 NOGOMET - KVALIFIKACIJE ZA SVETOVNO PRVENSTVO: CIPER : SLOVENIJA, 22.30 KOŠARKA - EVROPSKO PRVENSTVO, 23.00 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 23.50 ZABAVNI INFOKANAL * * * SREDA, 11.09.2013, I. SPORED TVS 6.05 KULTURA, 6.15 ODMEVI, 7.00 DOBRO JUTRO, POROČILA, 10.10 RIBIČ PEPE, POUČNA NANIZANKA ZA OTROKE, 10.30 SANJSKA DEŽELA: PLES ŽIVLJENJA IN PLES SMRTI, RAZISKOVALNO-POTOPISNA SERIJA, 10.50 (NE)POMEMBNE STVARI: ALKOHOL, ODDAJA ZA MLADE, 11.55 ZAKAJ REVŠČINA, DOK. SER., 13.00 PRVI DNEVNIK, 13.30 TEDNIK, 14.20 GLOBUS, ZUNANJEPOLITIČNA ODDAJA, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 PUJSA PEPA, RIS., 15.50 MALE SIVE CELICE, KVIZ, 16.35 SPREHODI V NARAVO, POUČNA ODDAJA, 17.00 POROČILA OB PETIH, 17.20 VILLAGE FOLK - LJUDJE PODEŽELJA, DOK. SER., 17.35 MARIJA IN ANDREJ, DOK. ODD., 18.30 INFODROM, 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 20.05 NEDOKONČANO ŽIVLJENJE, AM. FILM, 22.00 ODMEVI, VREME, KULTURA, ŠPORT, 23.05 ODKRITO, AKTUALNA POGOVORNA ODDAJA, 0.00 GLASBENI VEČER, 1.05 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 1.55 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.20 INFOKANAL SREDA, 11.09.2013, II. SPORED TVS 7.00 OTROŠKI PROGRAM: OP!, 8.00 MINUTA V MUZEJU: ŽENSKI KIPEC, 8.05 INFODROM, 8.15 OTROŠKI INFOKANAL, 9.00 ZABAVNI INFOKANAL, 10.15 DOBRO JUTRO, 13.35 TO BO MOJ POKLIC: INŽENIR ELEKTROTEHNIKE IN ENERGETIKE, DOK. SER., 14.15 KOŠARKA - EVROPSKO PRVENSTVO, 14.20 1. TEKMA, PRENOS IZ LJUBLJANE, 17.00 KOŠARKA - EVROPSKO PRVENSTVO, 17.35 2. TEKMA, PRENOS IZ LJUBLJANE, 19.50 ŽREBANJE LOTA, 20.00 KOŠARKA - EVROPSKO PRVENSTVO, 20.50 3. TEKMA, PRENOS IZ LJUBLJANE, 23.30 BLEŠČICA, ODDAJA O MODI, 0.00 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 0.50 ZABAVNI INFOKANAL * * * ČETRTEK, 12.09.2013, I. SPORED TVS 6.10 KULTURA, 6.15 ODMEVI, 7.00 DOBRO JUTRO, POROČILA, 10.15 AJKEC PRI RESTAVRATORJIH, POUČNA NANIZANKA, 10.30 MIHEC IN MAJA, OTR. NAN., 10.35 STECI STRAN, ZLO, DOK. FILM, 10.50 TERMOVKA, KRATKI IGRANI FILM, 11.05 MALE SIVE CELICE, KVIZ, 12.00 O ŽIVALIH IN LJUDEH, 12.25 NA VRTU, 13.00 PRVI DNEVNIK, 13.30 ODKRITO, AKTUALNA POGOVORNA ODDAJA, 14.20 SLOVENCI V ITALIJI, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 MEDO POPI IN PRIJATELJI, RIS., 15.50 ADI V VESOLJU, RIS., 15.55 VSE O ROZI, RIS., 16.10 KOT ATA IN MAMA, OTR. NAD., 16.30 SPREHODI V NARAVO, POUČNA ODDAJA, 17.00 POROČILA OB PETIH, 17.20 UGRIZNIMO ZNANOST, ODDAJA O ZNANOSTI, 17.35 MALI ŠIRNI SVET, ANG. NAD., 18.30 INFODROM, 18.40 RISANKA, 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 20.00 HVALA, KER KADITE, AM. FILM, 21.30 PRAVA IDEJA!, 22.00 ODMEVI, VREME, KULTURA, ŠPORT, 23.05 OSMI DAN, 23.40 PANOPTIKUM: LJUBEZEN V ČASU IZBIRE, 0.30 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 1.20 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.45 INFOKANAL ČETRTEK, 12.09.2013, II. SPORED TVS 7.00 OTROŠKI PROGRAM: OP!, 8.00 MINUTA V MUZEJU: PABLO PICASSO: ŽENSKI, KI TEČETA PO PLAŽI, 8.05 INFODROM, 8.10 OTROŠKI INFOKANAL, 9.00 ZABAVNI INFOKANAL, 10.00 DOBRO JUTRO, 12.35 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 14.15 KOŠARKA - EVROPSKO PRVENSTVO, 14.20 1. TEKMA, PRENOS IZ LJUBLJANE, 17.00 KOŠARKA - EVROPSKO PRVENSTVO, 17.35 2. TEKMA, PRENOS IZ LJUBLJANE, 19.50 ŽREBANJE DETELJICE, 20.00 KOŠARKA - EVROPSKO PRVENSTVO, 20.50 3. TEKMA, 23.30 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 0.20 ZABAVNI INFOKANAL Zveza Slovencev na Madžarskem in Društvo za priznanje praženega krompirja kot samostojne jedi Vas vabita na PORABSKI DAN IN 13. SVETOVNI FESTIVAL PRAŽENEGA KROMPIRJA, ki bo v soboto, 7. septembra 2013 na trgu pred cerkvijo v Monoštru Program: 8.00 - 10.00 Prihod pražilnih ekip 10.00-12.00 Priprava praženega krompirja 11.00 Slovenska maša v baročni cerkvi v Monoštru 12.00 Slavnostno odprtje festivala 12.30 Strel iz topa Pokušnja praženega krompirja 13.00 Kulturni program Porabskega dneva v šotoru, predaja priznanja „Za Porabje”, predaja zastave naslednjemu prireditelju festivala 14.30 Pogostitev gostov srečanja Slovencev na Madžarskem v šotoru 16.00 Programi po lastni izbiri 17.00-22.00 Zabava z glasbeno skupino Horizont * * * A Magyarországi Szlovének Szövetsége és a Pirított Burgonya Egyesület (Szlovénia) tisztelettel meghívja Önt a RÁBA-MENTI SZLOVÉN NAPRA ÉS A 13. NEMZETKÖZI PIRÍTOTT BURGONYA FESZTIVÁLRA, melyre 2013. szeptember 7-én (szombaton) a templom előtti téren Szentgotthárdon kerül sor Program: 8.00-10.00 A főzőcsapatok érkezése 10.00-12.00 Píritott burgonya készítése 11.00 Szlovén szentmise a szentgotthárdi barokk templomban 12.00 A fesztivál ünnepélyes megnyitása 12.30 Ágyúlövés, pirított burgonya kóstolása 13.00 A Rába-menti nap kulturális programja a sátorban, „Rába-vidékért” díj átadása. A vándorzászló továbbadása a fesztivál következő rendezőjének 14.30 A Rába-menti nap résztvevőinek megvendégelése 16.00 Szabadon választható programok 17.00-22.00 Szlovén zenés est a Horizont együttessel