/ ^ HODA LJst ikrenskih delavcev v Ameriki« (The wty sltvfiit—wtpapw ii Bit tttfri Statss, IssmJ mry Tatsday, Thursday and Saturday.) Trume naseljencev. Število v marcu semkaj došlih naseljencev doseže rekord. število v newyorfcko luko došlih naseljencev postaja t marca od dne do dne večje. Minolo sol>oto izkrcalo seje na Ellis Islandu 1H00 naseljencev, dočim je v nedeljo došlo h tremi parniki nad 4000 i»otnikov medkrovja. Samo s ]»arnikoin "Graf Waldersee" dospelo je 2428 naseljencev. S "Campanijo" dospelo je 805 in z "T„a Savoie" 690j>otnikov. Imenovani trije parniki tvorijo pričetek skrajne marljivosti, ktero ImmIo morali razviti uradniki na Ellis Island 11, kajti tekom tedna prišlo bode v našo luko nad 20,(HK) naseljencev in sicer s parniki: "Oceanic" 1140, "Tmbria" 700, "Philadelphia" 02.3, "St. Paul« 500, "Mon golian" 125, "Columbia" 000, "Bar . celi »na" 800, "Belgravia" 2283, "l)euts< hlaud" 6(H), "Konigin Louise" 1875, "Kaiser Wilhelm der Urosse" 805, "I/Atjuitaine" 1953, SSout wark" 1000, "Rotterdam" 840, "Island" 355, "Trave" 878, "Sar-degna" 1059, "Sicilian Prince" 1017, "Bolivia" 1100, "Neustria" 950, "Archiiuede" 831, "Cita di Napol i" 1300, "Koma" 14(K), "Balilla" 1(XK», "Perugia" 1220 potnikov. Nikakor nam ni potreba še pose bej povdurjati, da bodo / ozirom na veliko število došlecev tudi mnogo tacih nazaj poslali. Minolo soboto bilo je na Ellis Islandu 930 naseljencev pridržanih, od kterih so jih še isti dan }>oslali 40 nazaj v Evroj>o. Mlada tatica. Koliko je ura! Kcdo ne bode tako nljuden in ne odgovoril na vpraša-nje, jMisebno še, ako je stavi mlada in lepa krasotica. Vendar se pa Mr. Robert Jenkins, trgovec iz Montreala, Canada, kte^i se je nastanil v tu k:\jsd j em Grand hotelu, kesa, da je bil nljuden. Minolo nedeljo po noči šel je jm» Madison Ave., ko ga je neko kra silo dekle vprašalo, koliko je ura. Ko je pogledal na uro, vrgla mu je krasotica v obraz žepni robec ter hitro segla v žep njegove suknje iz kterega inn je vzela denarnico, v kterej je bila nakaznica za ^450 in £34 gotovine. Nato je zginila. Razstrelim plina. V petnadstropnej hiši št. 100 Bo wery, Manhattan Borough v New York 11, pripetila se je včeraj po noči razstrelim plina tako, da je bila nevarnost glede požara zelo velika. Razstrelbu se je pripetila v drugem nadstropju, kjer so i>oprav-ljali nov plinov stroj. Delavci so se rešiti deloma na ulico, deloma na bližnje stre he. Škoda znaša #5000. Prevozni parnik zgorel. Na prevoznem parniku "Bound Brook", ki je last Centralne železnice države New Jersey, in kteri je bil v Comnumipavv, N. J., vsidran, pričelo je v nedeljo ]>opoludne goreti. Ogenj se je zelo hitro razširil po vsem krovu, radi česar so goreči parnik povedli na sredo Hudson Riverja, kjer so ogenj pogasili. Ven. dar je pa ves leseni del nad vodno gladino zgorel. Škoda znaša $25,000. Speča deklica. Salt Lake City, Utah, 31. marca. Tukajšnji zdravniki se zaman trudijo probuditi dvaindvajsetletno Bessie Knechtovo, ktera že 28 dni neprestano spi. Kaka je bolezen dekleta, ktero so dovedli v neko tukajšnjo bolnico, ni nikomur znano. Bolnica leži mirno s zaprtimi očmi Strajk in Lockout. 20.000 delarcev brez d«la. Lowell, Mass., 29. marca. Ravnatelji tukajšnjih tkalnic so včeraj sklenili svoje tovarne v ponedeljek zapreti ter tako preteči štrajk s splošnim Lockoutom preprečiti. Delavci so pričakovali, da bodo tovarne v ponedeljek kakor po navadi odprte, in da jih bodo še le tedaj zaprli, ko bodo uvideli, da je delo nemogoče. Radi Locbouta bode ostalo 18 tisoč do 20.000 delavcev brez dela. Delavci so že včeraj pričeli štraj-bati in niso hoteli še le do pone deljka čakati. Točno o poludne so ostavili z orodjem tovarne. Cnijski predsednik Conroy je izjavil, da tovarnarjem ni preostalo nič druzega, nego tovarne zapreti. Delavci vseh sedmih tovarn so zaslužili po $128.800 na teden. Razžaljeni Irci. Igralci newyorškega Kew Star gledališča na 107. ulici in Lexington Ave, Manhattan Borough v New Yorku, kjer se že štiri dni predstavlja igra „McFadden's Row of Flats" so bili minoli petek zve čer neljubo iznenadeni. Kac'h 200 gledalcev, kteri so člani irskega družtva Clan Na Gaeli prepodilo je namreč igralce raz oder. Pri tem s« bo Irci posluževali obligatnih gnilih jajc in raznega gnilega sadja s kterim so marljivo obdelovali igralce, dokler slednji niso bežali za kulise. Vodje napada so iate osobe, ktere so pred par leti protestirale, ko so dali mestni očetje neke j opici t Centralnem parku neko irsko ima Pr«d jednim tednom, ko so isto igro igrali v nekem gledišču, so gledalci sikali inzapretili, da bodo ravnatelja pretepli, ako dopusti, da se igra še enkrat predstavlja. V petek zjoraj ii je pa 200 članov imenovanega društva kupilo vstopnice in zvečer so oboroženi z jajci odšli v gledališče, kjer so na dano znamenje pričeli metati jajca na oder. V gledališču je nastala nepopisna razburjenost. Ko so Irci pometali vsa jajca na oder, so odšli. Štiri Irce so aretirali. Schwab odstopi ? Odkar se je vrnil znani predsednik trusta za jeklo, Schwab, iz Evrope, opažati je v trustn gibanje, ktero znači, da želfe nekteri trustijani, da bi Schwab odstopil. Trustijani pa tudi v ostalem že dolgo niso jedini, kajti koristi Cai-negieja in Morgana so v protislovju. Nadalje so trustijani sedaj razdeljeni v tri stranke, kterih vsaka hoče imeti Bvojega predsednika. Predsednik trusta zamore postati ali sodnik Gray, ali James Gayley ali pa Henry C. Frick, kterega slednjega pri]>oroča Morgan. Zabava na morja. Na potu iz Evrope v New York so potniki parnikov „La Savoie" in „Campania" medsebojno občevali s pomočjo brezžičnega brzo-java. Skoraj pol dneva pljula sta oba parnika jeden kraj druzega, dokler ni končno „Campania" osta-vila „La Savoie" za seboj. V petek dne 27. marca sta se oba parnika zopet sešla in „La Savoie" je do spela do svetilnega parnika v San dy Ilooku 9 minut preje, nego „Campania". Zakasneli parnik. Parnik „Celtic", kteri je dospel dnč 27. marca iz Liverpoola v new njeno dihanje je pravilno, le včasih yorško luko, dospel je 38 ur preje opaziti lahko gibanje njenih tre- pozno, ker se je desni stroj pokva-palnic. Ako jo kdo potolče i»o čelu, ril. Stroj so popravljali na morju jo nekoliko vznemiri, toda ne do- in med tem časom vozil je parnik yolj, da bi jo probudil. le z jednim strojom. Na krvavih tleh. Zaporno povelje proti premoga ijem. Charleston, W. Ya, 30. marca. „Dan" Cunningham, krvoločni maršal, kteri je dne 25. februarja t. 1. s svojimi pomagači pri Stanford City umoril več premogarjev v spa-njn, pripravlja se na novo ekspedi-cijo umorov, kajti dobil je zaporna povelja za več sto štrajkarjev, kteri se niso zmenili za sodne ukaze. Bode li maršal sedaj ostal pri živ-1 jen ju, je težko povedati; štraj k ar ji se namreč pripravljajo, da Cunning-hamovo tolpo morilcev „iskreno" sprejmejo. Oni so oboroženi z izvrstnimi puškami ter njihove straže čuvajo noč in dan, da svojim tovarišem pravočasno naznanijo bližajočega se sovražnika. Stanford City je nastalo le radi dolgoletnih bojev premogarjev v pokrajinah Fayette in Raleigh, kajti radi neprestanega zatiranja od strani posestnikov rovov so sr premogarji sknpili ter ustanovili svoje mesto. Ko so tamkaj našli takozvatli Piney Gorge premog, bival je tamkaj farmer imenom „Temp"Quesen-berry. On je dobro vedel, da mu njegovo zemljišče obeta bogastva. Radi tega je prodal del svojega zemljišča špekulantom s premogom, dočim je komad zemljišča, kteri je tri milje daleč od rovov, obdržal «we. .Slednji komad je bil dovolj velik za ustanovitev mesta. Potem so se pričeli štrajki. Kdor ni hotel postati skab, moral je osta viti družbene hiše. Na ta način je blizo rovov nastal velik tabor šoto rov. Od tukaj so pa posestniki ro-vev štrajkarje prepodili, tako da naposled niso nikjer zamogli dAiti prostora za svoje šotore. V tem času je imenovani farmer štrajkarjem svoje zemljišče, napravil parno pilo in izdeloval stavbeni les, kterega je potem prodal štraj karjem na obroke. Tako je nastalo na farmerjevem zemljišču mesto. Vrednost zemljišča je postajala vedno večja in farmer je postal bo-gateji, nego posestniki rovov. Včeraj je bil maršal Cunningham v Raleigh Countyju, kjer je aretiral 5 štrajkarjev. Delavski nemiri t Rusiji. Petrograd, 29. marca. V mestu Zlatoustu ob Uralu v Ufskej gu-berniji pripetili so se krvavi štraj karski nemiri, pri kterih je bilo 28 osob uamrtenih in nad petdeset ranjenih. Zlatoust je glavno mesto tamoš-njega rudniškega okraja in središče južne nralske gorske planote. Tamkaj so velike livarne železa in znamenite tovarne orožja. Mesto ima 21.000 prebivalcev. Štrajkati so pričeli delavci v dr žavnej livarni železa, kjer je 500 mož zahtevalo, da policija izpusti tri njihove tovariše, kteri so bili radi malenkosti aretirani. Štrajkarji so guberaatorju, kteri je hotel posredovati, pretili ter ga pso-vali. Nato so razbili vsa okna in vrata v tovarni. Radi tega so morali orožniki ter vojaki posredovati. Nekdo je ob-strelil župana, na kar so vojaki pričeli streljati. Odslovljeni železničarji. Danville, HI., 30. marca. Petsto popravljalcev železniških vozov Chicago & Eastern Illinois železnice pričelo je štrajkati, ker družba neče nastaniti 85 delavcev, ktere je te dni brez povoda odslovila. Iz delavskih krogov. Štraj k v Seattle. Seattle, Wash., 28. marca. Položaj z ozirom na štrajk vslužben-cev tukajšnje poulične železnice se ni spremenil. Množice ljudi hodijo po mestu in polagajo na tire razne ovire, dasiravno je to štrajkarjem neljubo. Sedaj vozijo le poštni vozovi. Število štrajkarjev stalno narašča in je doseglo že število 600 Tukajšnji trgovci so danes zboro vali, da določijo, kaj jim je storiti v svrho poravnave spora med družbo in njenimi delavci. Vendar pa niso ničesar dosegli in tako bode štrajk trajal nadalje. Zakon proti delavcem. Dallas, Texas, 29. marca. Senat države Texas je včeraj popoludne po dolgej debati sprejel Meacham Connellyjev protitrustni predlog, kteri zakon bode governer Lanham jutri podpisal. Organizirano delavstvo je temu predlogu z vsemi mogočimi sredstvi ugovarjalo, kajti zakon ni naperjen le proti trnstom, temveč tudi proti delavskim organizacijam. Radi novega zakona bode kapitalističnim organizacijam nemogoče v državi Texas poslovati, ako bodo grešile proti določbam novega zakona. Po novem zakonu je kaznjivo meje pridelka omejiti — toraj je tudi skrajšanje delavnega Časa nezakonito. Lovci gosenc zahtevajo večjo plačo. Boston, Mass., 29. marca. Lovci gosenc, ktere je najela oblast v Chelsea, so včeraj splezali raz dreves na Arlington Street, ker zahtevajo 82.50 na dan. Sedaj dobivajo le po 82 na dan. Delo mora biti v par dnevih končano, radi česar je delavcem povečanje plače zagotovljeno. Premogova komisya porabila $38.000. Washington, D. C., 29. marca. Pomožni zapisnikar Moseley pre-mogove komisije, ktera je preiskovala uzroke štrajka premogarjev, naznanja, da je poslovanje komi Jez se jeipodrl. Velika delta Yazoo preplavljena. Greenville, Miss., 38. marca. Kak< štiri milje severno od tukaj podrli so se jezovi, kteri so doeedaj preprečili da ni reka Mississippi preplavila rodovitno dolino Tazoo. Najpreje je bila razpoklina lc majhna, toda vsled vode jo postajala vsako sekundo vee ja, tako da jo v kratkem času odnesln jez in preplavila vse delto rek* Yazoo. ew Orleans, Lia., 28. marca. V če raj o polunoči podrl se je jez pri Lucy, štirideset milj neverno od tnkajš-nje»a mesta. Poškodovani, ozir^mn razdojani jez se nahaja med St, Charles in St. John Parish. Pokvarjeni jez jo le poldrugo miljo oddaljen od Texas & Pacific železnice. Voda viiaja z nepopisno silo in teče proti morju skozi jezera Salvador, Little Lake in druga vodovja. Na tamošnjih zemljiščih pridelujejo sladkorjev trst in civje. Povodenj ni nevarna za tukajšnje mesto, ker se jez liahaja onstran reke. Nad mestom Helena, Ark., pričela je voda padati. Groenville, 39. marce. Ne- pregledne in ogromno vodne količine ktere se izlivajo skozi podrti jez, so že skoraj vso okolico preplavile. Tudi mesto je deloma že preplavljeno in nevarnost, v kterej so meščani, postaja vsako uro večja. Sedaj skušajo meščani v naglici zgraditi varnostni jez Čez Main ulico. To se jima pa ne bode posrečilo, kajti oni se bodo morali vodeni sili umakniti. Voda je dosegla že Washington nlioo, ktera je najvišja v mestu. Minola nož jo bfla uprav grozna. Iz preplavljeno okolice prihi_xli so vso noč klici na pomoB. I« mesta so poslali v okolico vse iolne ljudem na pomoč. Nesrečneži so pričakovali čolne na strehah svojih hiš, krog kterih šume valovi naraščajoče vode. Ne-ktori so si napravili plava, na ktere se bodo v najhujsej sili re&Ii. Baje je že mnogo ljudi vtonilo, vendar pa radi strašne razburjenosti ni nič natančnega znaafe. Neka ženska in petero njenih otrok je roda odnesla s hišo vred. Vsi so vtonill Prebivalci mesta Groenville imajo dovolj vpraviti s svojo lastno rešitvijo, tako da no morejo svojim sosedom v okolici pomagati. Južni del mesta je preplavljen. Celo hiše na Central Ave., ktera jo precej visoka, so napolnjene z vodo, tako da so stanovni-ki morali bežati v gorenja nadstropja. Mesto bode v kratkeia preplavlje- Boj z roparji. Jeden BoparjeT usmrten. Cleveland. O.. 29. marca. Včeraj zjutraj so zasledovalci treh roparjev, kteri so se ravnokar -racali od svojega nočnega ,.dela", slednje došli in takoj se j<- pričel obupen boj med roparji in zasledovalci. Jeden roparjev je bil na mestu vstreljen, drugi smnt^ no rary'en, dočim je tretji srečno bd-nesel pete. KomantiČni lov na roparje vivil se je v Bed ford u.. Omenjeni trije roparji so po noči obiskali 25 milj iztočno od tukaj se zahajajočo vas Garn-ttsvilTe, kjer so pred vsem vjeli in zvezali nočnega čuvaja, kterega so potym pove41i seboj v poštni, urad. kjer je moral gl<-dati, kako so oni železno blagajno s pomočjo dinamita okušali odpreti. Vendar pa dinamit ni storil svoje dolžnosti in tako . so moral? lopovi oditi, ne da bi kaj dubili. Na to so se odpeljali z ukradenim vozom v bližnjo vas Raveno, kjer so odšli na tovorni vlak, ki je vozil v Cleveland. Med tem so jim pa ljudje iz Gar-rettsville iu Ravene sledili in načelniku bližnje železniške postaje brzojavno naznanili o prihodu roparjev. Ko je dospel vlak na postajo, sprejeli so šerif in oboroženi državljani roparsko trojico s puškami in revx.lv, r-ji. ffoda roparji se tudi premoči niso bali in so streljali na ljudi. Še le po daljšem streljanju so jednega roparjev vstrelili in druzega ranili, dočim je tretji všel. Mrtvega in ranjenega nihče ne pozna. sije stalo 838.000, Kongres je pa no- Mesto po noči ni bilo razsveljeno __j____.1 *l ^ • 1 a. —. ^ _ _ _ _ iroi + i tr/v4n _____ 1__ti_ j_-flfc 1 1 Naročnjte in priporočajte ,Glae Naroda". v to svrho dovolil 850.000. Od sedmih komisarjev dobi vsaki po 8400 in razun tega še po $15 za vsako sejo. Ostali štirje komisarji ter dva zapisnikarja pa dobe le po 815 na dan. Tiskanje zapisnikov bode veljalo 83000. Stenografi dobč skupaj $2000, toda prepisov svojih steno-gramov so prodali za $20.000. Strojarne bodo zaprli. Chicago, 111., 30. marca. Posestniki 14 strojarn v tukajšnjem mestu so svojim delavcem naznanili, da jim na nikak način ne morejo dovoliti zahtevano povečanje plače in skrajšanje delavnega časa, ker jim je to radi prevelikega tekmovanja nemogoče storiti. V omenjenih strojarnah dela 5000 delavcev. Preprečili transport skaboT. Baltimore, Md., 30. marca. American Bridge Company, ktere družbe delavci že dalj časa štrajkajo, je tukaj nabrala 250 skabov, ktere je hotela poslati v Pittsburg, Pa. Toda tukajšnji tovariši štrajkarjev so transport skabov preprečili W. J. Maitland, predsednik tn-.jšnjega odseka nnije Structural xxon Workers, je zvedel, da se je na Water Street nabrala večja množica možkih, kteri so mu naznanili, da gred6 v Pittsburg, ker so s tamošnjo American Bridge Co. sklenili pogodbo za delo. Na to jim je predsednik nni jskega odseka naznanil, da gred6 opravljati skab- kajti voda je preplavila tutfi elektrarno. Memhie, Temu, 29. marca. Na stotine kaznjencev je po noči skušalo pri Groenville, MissL, »gradili novi jez, kar ee jim pa nI posrečilo. V South Oreenville stoji voda 8 do 10 čevljev visoko in bode brezdvomno tudi severni del mesta preplavila. Deroča voda v okolici izruvala je velika drevesa s koreninami in odplavila mnogo poslopij s podst/Lvarn i vred, tako da je razdejala vse premično premoženje prebivalstva. G. F. Swift nrnrl. Chicago, 111., 30. marca. Gustav Franklin Swift, predsednik "Swift Packing Co.", je včeraj radi notra njega krvavenja umrl. Bil je 63 let republikama. Materam. star. Pokojni trustijan mesa ostav lja 810,000,000, ktero svoto je tekon 10 let "prihranil". Rojen je bil \ Sapdwichu, Mass., kjer je imel kasneje majhno mesnico. Potem je nT "TT" "UJa zena 2Dolel JX 1 ^ \ ' J blogoslovljenem stanu nevarno odšel v Boston m leta [1875 v Chi- razpošiljanje mesa proti iztoku in iz njegovega malega podjetja po stalo je kmaln ogromno podjetje 2 filijalkami v raznih državah. Samomor na morju. Na parniku "Columbia", kteri je dospel včeraj v New York iz Glas-gowa, se je v soboto obesil potnik druzega razreda John McGill. Njegovo truplo je našel neki steward viseti na električnej svetilki. Sa- ro- ■jev^" t Vstaje na jugn. Panama, Colombia, 28. marca. Nicaraguaški vstaši so vplenili par parnikov na jezeru Nikaraguain os-tavili departemeul C1.on tales ter se tako izognili vojaštvu predsednika Zelaja. Iz Managne se uradoma poroča, da je vstaja končana, toda iz zasebnih poročil je razvideti, da vstaše neka srednjeameriška republika podpira. Washington, 20. marca. Ameriški konzul Powell, brzojavlja iz Port an Prince, Haiti: „Dominikanske vladine čete so obkolile mesto San Domingo. Vstaši se ne morejo vzdrževati. Povsodi drugje ]K) deželi vlada mir. Bivši predsednik Figuera skuša izposlo-vati sporazum med obema stranka-^ ma. Brzojav znači, da bode vstaja pod vodstvom bivšega predsednika gen. Wosy Gila, kmalo končana. San Jose, Costa Rica, 29. marca. Beguni, kteri so prišli iz Nicara-gue v Costa Kico, izročajo, da se vojaštvu predsednika Zelaya ni posrečilo vzeti vstašem nazaj one parni ke, ktere sq vstaši zaplenili na jezeru Nicaragua, na kar so (■stavili departement Chorales, kterega so zopet zasedle vladine Čete. Panama, Colombia, 31. marca. Iz San Salvadora se poroča, da sta se predsednik Caoaera od republike Guatemale, in predsednik Esca-lon od republike Sail Salvador minolo soboto na morju med Aca-, jutla Salvador in San" Jose, Costa Kiča, sešla in šest ur zborovala. Pri tein sta poravnala nasprotstvo, - ktero že dalj časa vlada med obema i Prosim, da priobčite naslednje vrstice, ktere bodo gotovo vsako mater zanimale. Moja žena zbolela je v in ni - mogla vživati ni jedil in ne zdravil cago. Tu je vstanovil takozvane Nekdo svetoval nam je, naj jej dajemo refrigatorične ?jleznične vozove za Trinerjevo zdravilno grenko vino. kar smo tudi storili in priznati mo* ram, da je dosežen vspeh ?ares čudovit, ker moja žena opomogla se je hitro in je sedaj popolnoma zdrava. Jaz lahko vsaki noseči ženi priporo-č m, da pije Trinerjevo zdravilno grenko vino, ker sem prepričan, da je res izvrstno okrepčilo za take ženske. Ignac Kavčič, poita E. Palestine, O. Trinerjevo zdravilno grenko vino je izvrstno zdravilo za ženske sploh, ker obdrži želodec popolaoma v redu, ojači živce in čisti kri. Tudi najobčutnejši želodec ga lahko prenese. Dobi se v lekarnah, dobrih gostil- Jos. Triner, Chicago, HV ska dela, radi česar so se že najeti momorilec je star 43 let, doma iz se"J . delavci razSli. Mevill6j ^ isLZ^llT *ifl Entered January 13, 1902, as second-class matter, Post Office atNew York, N. Y., Act of Congress 0f March 3d, 1870. ,Gtas I^roda" « List slovenskih delavcev v Ameriki Urednik: Editor: ZMAG O SLAV VALJAVEC. Lastnik: Publisher: FRANK SAKSER, 10S Greenwich St., New York City Na leto velja list za Ameriko „ pol leta........ Za Evropo za vse leto . „ Pol leta . „ „ ,, četrt leta V Evropo pošiljamo list številki. $3— 1.50 . pld. 7.50. . pld. 3.7f. . pld. 1.8C skupno dv< „Glas Naroda" izhaja vsak torek četrtek in soboto. „GLAS NAHODA" („Voice of the People") ill be Issued every Tuesday, Thurs day and Saturday. Subscription yearly $3. Advertisements on agreement. Za oft lase do 10 vr3tic se plač 30 centov. Dopisi £rez podpisa in osobnos' se ne natisnejo. Denar, naj £,e blagovoli poslati p< Money Order. Pri spremembi kraja naročnikom prosimo, da se nam tudi prejšnje bi vališče naznani, da hitreje najdem« naslovnika. Dopisom in pošiljatvam naredita naslov: > » „GLAS NARODA'. 109 Greenwich St., New York, City — Telefon 3795 Cortlandt. — pod vodstvom izkoriščevalcev svojega lastnega rodu, pri nas vstanoviti nekako novo Kitajsko cesarstvo. To dejstvo naravno opravičuje vladin odlok ,vsled kterega je Kitajcem naseljevanje na naših tleh prepovedano. Pri tem se moramo pa vprašati both li ta prepoved tudi^trajna in ne bodo li konečpo tudi Kitajci želeli postati ameriški državljani, kakor store vsi drupi naseljenci, kteri prihajajo iz Evrope, Afrike in Avstralije. Toda ne oziraje se na to kako se bode navedeno vprašanje v bodoče razvilo, moramo pred vsem računati z onimi masami Kitajcev oziroma za-norcev, kteri so že sedaj pri nas in ktere ni mogoče odstraniti. Pri tem se 4)a organiziranemu delavstvu nehote vsili naloga, ktero današnji politikarji nikakor niso v sta> iu rešiti :nalo«a prosvete,naloga clo-veštva, zjediniti vse rodove in vsa ljudstva. K sreči se v tej točki spoje osobn< koristi delavcev s zahtevami idealne kulture. Kapitalizem ne pozna nikake razlike med narodi, v kolikor pride izkoriščevanje v poštev, iz tega pa sledi, da mora organizirano delavstvo aoditi istim potom ter se zjedinti z lelavei vseh ljudstvev. Ako to zamu li, potem bode kapitalizem — kar 91 je čestokrat. pripetilo — nahujskal nižje sloje delavstva proti organizi ranim delavcem. Azija, osobito pa ogromno kitajsko cesarstvo, bode v prihodnosti z ozi roin na svetovno obrt, zavzemala prvo mesto, tako ca bodo Kitajci tek novali z ameriškimi in evropskimi lelavci. Mesto dosedanjih cenili delavcev, dobivali bodemo iz Kitajske ■eno blago, ktero bodo kitajski delavci izdelovali v evropskih tovarnah na kitajskih tleh. Radi tega pa mora biti naša dolžnost tudi tukajšnje Ki tajce spoštovati in iz njih napraviti nam jednake ljudi po mišljenju in čuvstvu. E Sovražtvo med ljudstvi. Čestokrat smo v našem listu že po vdarjali, da si delavci v mnozih ozi rih sami najbolj škodujejo. Tako h se nedavno zidarji povodom njihovi konvencije v New Orleansu branili zajedno s svojimi zamorskimi tova riši zborovati, dasiravno so preje za morski zidarji vedno in vselej priso stovali skupnemu zborovanju in se tudi povodom banketov zajedno p svojimi belimi tovariši sedeli pri jed nej in istej mizi. Taeih banketov s< se čestokrat vdeležili tudi delodajalei sodniki, uradniki in politikarji, ne da bi se radi navzočnosti zamorcev zgražali. Toliko bolj nas je pa razveselila vest iz Calif orni je, vsled ktere je Lo-Angeles County Council of Labor rejel resolucijo, ktera odobrava na-meravanje državnega organizatorja kteri namerava tamošnje kitajske ii mehikanske delavce organizirati. Isti Council priporoča tudi vstanovitev tmij med vsemi azijskimi in drugimi inozemskimi delavci v Los Angeles Splošno je v Z jed. državah znano, ka ko naše ljudstvo sovraži Kitajce, ktero sovražtvo je zlasti v Californiji pri kipelo skoraj do vrhunca. Radi te-pa pa tudi tamošnje ljudstvo vstano vitev ravnokar navedenih unij nika kor neče pripustili. Ako so pa tamo nji organizatorji kljub temu dejstvu pričeli z organizacijo inozemskih dt-lavcev, je to vst-kako dobro znamenje, ktero nam dokazuje, da delavski vod je pred vsem skrbe za izboljšanje delavskega položaja in koristi. Prijateljstvu in ljubezni naravno nihče ne more ukazovati in zamorce našega juga ter Mongolce na zapadu ameriški delavci po vsej pravici smatrajo za nadlogo. Mi na severu in iztoku pridemo le tu pa tam s kakim deloma že nekoliko olikanim kitajskim praleem ali zamorskim kočjažem v dotiko in nikakor ne moremo imeti o Kitajcih ter zamorcih istega vtisa ter opaževanja, kakoršnjega imajo beli delavci na jugu in zapadu. Radi tega pa moramo skušati saj deloma čutiti zajedno s zapadnimi in južnimi delavci ter iz njihovega stališča opaževati zamorce in Kitajce, kakor sni so oni v resnici, kadar nastopijo kot množina v javnosti. Toda s sovražtvom in zavistjo se ne more nikdar kaj prida doseči. Z ozirom na zamorce je stvar povsem jasna: Mi imamo proti zamorcem pravne in moralične dolžnosti kterim nihče oporekati ne more. Oni niso prišli prostovoljno v Ameriko in krivico, ktero jim je napravilo belo ljudstvo, mora tudi isto ljudstvo po^ ravnati. Oni so državljani Zjedinje-nih držav in ako niso dobri državljani, je to edino le krivda belih, kteri se za svoje dolžnosti, vzpojevati zamorce, niso zmenili. To so v prvej vrsti zakrivili vladajoči krogi, toda temu je pa vzrok splošno ljudstvo, ktero je vladajočim krogom kaj tacega sploh dopustilo. Popolnoma drugačna je pa stvar o Kitajcih in ostalih Azijcih, kteri pri na» ne iščejo domovine, temveč le denar, kteri se s tukajšnjimi okolišči-nečejo seznaniti in kteri hočejo Dopisi. — Iz naših kolonij. Poraženi Filipine i. Manila. 28. marca. Dve sotniji kon--itablerjev sta včeraj napadli trdnjavo, v kterej je bil vodja San Miguel Zajedno se tudi: zatrjuje, da je San Miguel usmrten. Poročnik Reese j( bil nevarno ranjen. Konstablerji so zgubili tri mrtve in 11 ranjenih Vstaši so bili v trdnjavi med Mari-quina, San Francisco in Delmonte Američani so trdnjavo obkolili in jo vzeli v naskoku. Smrt San M i g u e 1 a. Manila, 29. marca. Truplo vodje vstašev, generala San Miguel, kteri je bil 50 milj daleč od Manile v boju usmrten, so njegovi tovariši spoznali in v Coloocanu z vsemi častmi pokopali. Konstablerji so zaplenili San Miguelova pisma, njegov meč in uniformo. Vodja vstašev je umrl na junaški način. Krvavel je že iz šestih ran. tod« volno je streljal na izda jalce domovine in filipinske*stvari Oni. ki so skušali San Mipuela rešiti, so t i'.i vsmrteni. Prekrščeni Indijanci. , Washington, 28. marca. Oddelek za Indijance odločil se je zopet proti Indijancem nastopiti s tako siknilo, kakoršna je bila ona, vsled ktere bi se morali vsi Tndijanci striči lase. Sedaj namerava naša vlada Indijance prekrstiti tako, da bodo njihova čudna in dolga imena preinačili v navadna državljanska imena. Pri tem pa uradniki Indijancev ne bodo ^ > -~»šali če v to privolijo ali ne, ru li česar se bodo Indijanci naravno proti vil i, zlasti oni, kteri so na svoja imena ponosni. Mesto sedanjih imen, ktera (»omenjajo isto, kakor „Rain in the Faceu, „Jumping Bear4', „Young Man Fond of Dog," "Chief who Beats his Mother in Law", „Two Tails", Eagle Heart", in sličnih imen, imenovali se bodo Indijanci v nadalje John Brown, Willie Smith, James Jones, Henry Green, Thomas White itd. y Roosevelt v XelloTstone parkn. Livingston, Mont., 30. marca. Za časa ko se bode mudil predsednik Roosevelt v Yellowstone parku, bodo tamkaj napravili posebno brzojavno postajo, da predsedniku omogočijo' vsaki čas brzojaviti v Washington. Predsednik bode jezdil iz Mammoth Hot Springs v Gclden Gate. Dopisniki in fotografi mu ne smejo slediti. Lov na tulnje. St. John's, New Foundland, 30. marca. Semkaj se je vrnilo iz Severnega ledenega morja več ribi ških ladij, ktere so dovedte seboj nad 300.000 kož morskih psov. Rockford, 111., 28. marca. Rojakom sem se namenil tem potom v kratko opisati moje tridnevno bivanje v Milwaukee, Wis., kamor sem prišel, da obiščem moje prijatelje. Nastanil sem se v novem slovenskem saloonu, kterega sta pred kratkim pričela naša rojaka I. Hofbauer iz Mozirja in Florijan Rakun iz Rečice na slovenskem Štajerskem. Ko smo se zvečer zbrali pri kupici pive, naznanili so mi rojaki, da živi v Milwaukee 500 Slovencev, kteri nimajo ni jednega društva. Radi tega sem jim nas veto val, naj si vstano ve kako pevsko društvo, kajti med njimi je dovolj izvrstnih pevcev, tako da bi društvo dobro vspevalo in sčasoma postalo tudi podporno društvo, ktero bi marsikomu tukaj in tudi v stare j domovini koristilo. Tamošnji rojaki so bili večinoma za to, toda nekteri so pri tem povdarjali, da je njihov glavni namen prihraniti kolikor mogoče denarja in odpotovati v Evropo. Vendar se pa na kaj tacega ne smemo ozirati, kajti nihče me ve, kje ga čaka smrt. Toraj rojaki v Milwaukeeju, pogum in s združenimi močmi na delo, kajti vsakdo ve, da so društva zelo koristila. ✓ Rojakom pa, kteri pridejo v Milwaukee najtopleje priporočam gostilno naših rojakov št. 508 Read Street. Želeč rojakom širom Amerike vesele Velikonočne praznike bilje-žirn Frank Staut. Pozval ga je Manitu. Little Neck, L. L, 30, marca. \ visokej starosti, pozval je ,,Veliki duh,,John Watersa" starega polno-krvnega Indijanca rodu, Shinne-cock v svoja večna lovišča. Pred svojo smrtjo razdelil je svojim otrokom vse svoje imetje, na kar se je vlegel in vzel slovo od zahajajočega soluca ter mirpo zaspal. Waters je od svoje rane mladosti, pa vse do smrti živel na farmi. Z belimi ljudmi je le malo občeval. Koliko je bil pokojni Indijanec st r, nihče ne ve. Ostavil je štiri sinove in štiri ličerke. Ušla s zobozdravnikom. Pittsburg, Pa., 28. marca. Eleo-uora Lockhart, hči Standard Oil milijonarja Chas. Lockharta, kteri je vreden kacih $40,000.000, ušla je včeraj z revnim zobozdravnikom William S. Flowerjem. Ona ima 81,000.000. Njen oče je pred tremi letmi priredil božično pojedino in ob tej priliki podaril vsakemu svojih peterih otrok nakaznico za je-den milijon dolarjev. Eleonora se je s Flowerjem poročila, na kar sta odjMJtovala v Philadelphijo. Trust za mleko. Syracuse, X. Y., 29. marca. New-yorški kapitalisti so ustanovili sindikat za mleko. Trust namerava vse trgovine z mlekom v Syracuse pokupiti ter skleniti s farmerji v Onondaga county pogodbo za dobavo mleka. Na ta način bodemo v kratkem plačevali mleko po 7 ali 8 centov kvart. Kitajci in njihov poslanik. San Francisco, Cal., 29. marca. Semkaj došli novi kitajski poslanik in njegovi spremljevalci dosedaj še niso zamogli ogledati mesta, kajti , poslanik mora neprestano sjireje-. mati deputacije raznih kitajskih društev. Jutri odpotuje poslanik v Washington s posebnim vlakom. Velika riba. New Orleans, La., 28. marca. Tukaj so vjeli največjo ribo, kolikor jih je bilo dosedaj dobiti v vodah Louisiane. Riba je pod imenom ,,Jew Fish" zna žival (latinski rimecrops Italaro) in je tehtala 738 funtov. Njeno meso so v ten-derloinu takoj razprodali, kajti bilo je izvrstno. V ribjem želodcu so našli tri velike ribe, v kterih želodcu so bile zopet majhne ribe itd. Telik požar v Texasu. Tyler, Texas, 29. marca. V tukajšnjem mestu je zgorela cela vrsta dvonadstrojmili hiš. Skupna škoda preseza svoto $200.000. Eyropejske in droge vesti. i - _ Lvov, avstr. Poljska, 28. marca. Tukaj so aretirali nadkomisarja deželnega glavarstva, Osolinskepa, kteTi je zajedno s že aretiranim Jeodorovi-čem izdal uradne avstrijske tajnosti ruskej vladi. Berolin, 28. marca. Nemška cesa- ; rica August a Victoria je včeraj v J Grunevaldu padla raz konja in si zlomila roko. Njen konj se je v sko,-ku spodtaknil. Cesar Viljem jej je prvi pomagal, na kar so jo prepeljali v lovski grad in pozvali zdravnika. Paris, 2S. marca. Anprležki konzul naznanja, da bodo truplo samomorilca generala MacDonalda prepeljali na Škotsko. Marseille, Francija, 2S. marca. Zemljepisci, kterih naloga je preiskati modri Nil, so iz D:07, Forest Ci y, Pennsylvania. Glasilo ,-GLAS NARODA". Kavi na žetev v Guatemali uni-3 čena. | Sar Francisco, Cah, 29. marca (Louis II irseh, čegar ka vini nasadi so bili povodom zadnjega izbruha ognjenika Santa Maria skoraj popolnoma opustošenj, je ravnokar dospel iz Guatemale v San Francisco. On je zatrdil, da poročila o opustošenju niso bila pretirana, in da bode trajalo najmanj dve leti, pred no si bodo kavini nasadi opomogli. Letošnja žetev bode dobra, toda prihodnje leto bode pridelek le neznaten. Delavci, kteri so radi : opustošenih haziend zgubili delo, so večinoma postali vladini vojaki. Minolo bode več let, predno si bode Guatemala opomogla in mnogo nasadov bode za vedno ostalo pustinja. Pobožni Hadži Halef Omar. (Humoreska.) V Mekianu, malej vasici pri Gra-nadi, živel je za časa mauriškejja pro-spodstva učenjak-imenom Iladži Halef Omar, kteri ni zinil le vse sure svetega korana na pamet, temveč tudi zdraviti vse duševne in telesne bolezni. Halef je deloval dolgo vrsto let brez skrbi v Mekjanu, toda temu je bilo jednim mahom konec, ko se je necepra dne v vasi nastanil derviš Ed-hem. Slednji se je hvalil, da je pravi ..Tabejaj tabiin", toraj mož. kteri je poznal ljudi, kteri so poznali zopet druge ljudi, kteri slednji so Alahovega odposlanca Mohameda videli s svojimi lastnimi očmi. Kadi te laži ga je spoštovalo veliko in malo, staro in mlado. To" dejstvo je pa pobožnega Hadži Halef Omarja zelo jezilo. Sedaj se je tudi spominjal, da * • v svojej mladosti poznal ljudi, kt< i so poznali zopet druge ljudi. kt< A slednji so Alahovega odposlanca Mohameda videli s svojimi lastnimi očmi — toda ljudje so ga izsmehovali. ,,1'emu me izsmehujete ?" vprašal Iladži Halef Oinar ljudi, ..Ali mi ne verjamete '.il „Kako naj ti verujemo —odvrnil muje Smail ibni Šalih, sodnik v Mekjanu, — „ko je vendar minolo dvesto let, odkar je umrl Mohamed." „lV>da derviš Edhem je mlajši nego jaz*', odgovoril je Halef. .Jla—ha—ha!" vse se je smejalo. ..Cujte, IFadži Halef Omar hoče biti stareji, nego derviš, kteri je vendar štirideset let sedel v puščavi. Štirideset let na morskem obrežju in štirideset let v senci palme, ktero je vsa-dil — alejhi selam -— sam Moiia-med!" Laž je bila prevelika in Iladži Ila-Ief Omar je odšel molče dalje. Ostal je sedemnajst dni v svojej sobi ter čital svete knjige. Osemnajsti dan se je pa pojavil na bazarju. Xa pragu hiše sodnika Smail i i >n i S al i ha sedeli so glavarji občine krog derviša Edhema. Halof jih je pozdravil in odšel mirno dalje. Prisedši do konca vasi, ugledal je zidarje, kteri so zidali novo hišo. „Kaj delate?" vprašal jih je začudeno. ..Zidamo hišo za učenega derviša Edhema, kteremu v Mekjanu zelo ugaja, toda nam primanjkuje triintrideset desk in kol. kteri mora biti tri in pol čevlje dolg — sedaj premišljamo, kje dobimo gospodarju, da nam nabavi deske." ..Evo ga", dejal je Halef in pokazal zidarjem proti napačnej strani. On je pa odšel nazaj v vas in se vsedel med poslušalce derviša. Ko je derviš nekaj časa poslušalcem lagal, dejal mu je ibni Šalih: „GIej — tvoj zidar prihaja. Oesa neki želi ?" „Ne vem", odvrnil je derviš in zmajal z ramami. Na to je pa dejal pobožni Hadži Halef Omar: ..Ako se ne motim in ako tekom zadnjih dni nisem razžalil Alalia, bode zidar zahteval triintrideset desk in kol, kteri mora biti tri Povodom odhoda v staro domovino (ker sem v Bisbee, Ariz., odlepil) izrekam tem potom mojemu spremljevalcu do New Yorka. Piletieu in na-daljnemu spremljevalcu do Ljubljane Simonu Klančniku najtoplejo zahvalo ter želim vsem rojakom v Bisbee. Ariz., srčni Z BOGOM! Xew York, 28. marca. 1903. Anton Kos. Povodom odhoda v staro domovino kličem vsem rojakom v Cliisholm. Minil., iskreni Z BOGOM! Xew York, 2S. marca PJ03. Jurij Rebrovič. Levinja pojedla svoje mlatle. Y cirkusu Barmuin & Bailey v j Madison Square Yarden v New in pol čevlje dolg." Torku, je levinja,Princess4 minolo; tem je prišel nedelj«« pojedla svoje tri jedva dva dni stare levi če. zidar in — v resnici zahteval vse ono, kar je Halef^ navedel. Še isti večer je derviš ostavil vas. predno je pa odšel, je pobožnemu llalefu razbil vsa* okna. Morilec oproščen s pomočjo krive prisege. ; * Salt Lake City, Utah, 30. marca. ■ Slovencem in bratom Hrvatom Tukajšnje sodišč« je oprostilo Miles oznanjam, da sem otvorU nov Romneya, sina mormorskega škofa, ' S A Xji O O kteri je bil obdolžen, daje umoril 422, 18th Street, Chicago, lil. Harry Strong Fosterja. Pokrajin- v kterem bodem vedno očil sveže ski tajnik Ficlinor je prepričan, da pivo, izrstna vina in whiskey ' je bil morilec le radi tega oproščen, ter Pr«daial fine smotke. Za obi-, . v , . , len obisk .se priporoča ker je več prie po krivem pr.seglo,. g poštovanjem da je on to storil le v silobrann. Sedaj bodo priče tožili radi krive prisege. O priliki mojega odhoda v staro domovino želim vsem rojakom v Pueblo, Colo., srčni Z BOGOM! New York, 28. marca 1903. Simon Klanenik. Prošnja. Rojake v Braddock, Pa., prosi podpisani. da bi dobili in doposlali mrtvaški list Frank Napode-ta, doma jo bil i7. Iiavnika, župnija Ivotederšica; njegov poslednji nttslov je bil: Frank Na pode, 1103 Cherry Alley, Brad-doek. Pa. Njepova mati prosi za mrt-vaški list in stroške plača podpisani; potrdi naj pa tudi County clerk. Dalje prosim rojake v Brouphton. Pa., za mrtvaški list Frank Mlakarja, kterepa je ubilo meseca septembra 1002. Tudi tepa naj potrdi County clerk. Stroške povrne podpisani. (2 ap) FRANK SAKSER. Na milijone steklenic se vsako leto izgotovi za vsakoletno vpo-rabo Anchor Pain Expellerja, najboljšega zdravila proti revmatizmu in nervoznosti. 2.n, rn 50c. Kretanje parnikov. V New York so dospeli: Graf Waldersee 28. marca iz Ilam- burpa s ^093 potniki. Philadelphia 28. marca iz Soutliamp- tona s 772 potniki. Celtic 28. marca iz Liverpoola s 2172 potniki. Campania 28. maroa iz Liverpoola s 540 potniki. La Savoie 2>. marca iz Havre s 922 potniki. Columbia 30. marca iz Glaspowa s S63 potniki. Dospeti imajo: Southwark iz Antwerpena. L'Aquitaine iz Havre. Ka i ser \\ ilhelm der Grosse iz Bremena. Ivoe.iipin Louise iz Bremena. Trave iz Genove. Oceanic iz Liverpoola. Rotterdam iz Rotterdama. Deutschland iz Ilamburpa. Bel pravia iz Ilamburpa. 1 mbria iz Liverpoola. La Bretapne iz Havre. Kroonland iz Antwerpena. Pottsdam iz Rotterdama. Odpljuli bodo: Philadelphia 1. apr. v Leverpool. Noordam 1. apr. v Rotterdam. Celtic 1. apr. v Liverpool. La Savoie 2. apr. v Havre. Neckar 2. apr. v Bremen. Southwark 4. apr. v Antwerpen. Waldersee 4. apr. v Hambup. Campania 4. apr. v Liverpool. Kaiser Wilhelm der Grosse 7. apr. v Bremen. Oceanic 8. apr. v Liverpool. Rotterdam 8. apr. v Rotterdam. Koenipin Louise 9. apr. v Bremen. Deutschland 9. apr. v Hamburp. La Bretapne 9. apr. v Havre. LENAKD PUH, Kroonland 11. apr. v Antwerpen. 422—18th St., Chicapo, HL Belpravia 11. apr. v Genovo. 12 in. Umbria 11. apr. v Liverpool. ; mi. A -'il-; Ž: : =y=i Kat *.lška Jednuta. j ^ Ekspresni parnik ili Inkori>orirana dne 24. januvarija 1901 v državi Minnesota. Sedež v ELY, MINNESOTA ---, vi«i > tia i [znan tat ukradel iz zaklenjene omare htevane reči stanovanju zlat prstan z dvema prwl cigana. URADNIKI: Predsednik: John Habj\n, P. O. Box 303, Ely, Minn. Podpredsednik: Josip Pezdirc, 1202 S. 13th St., Omaha, Neb. L tajnik: Josip Agnič, P. O. Box 266, Ely, Minn. II. tajnik: John Lovšin, P. O. Box 291, Ely, Minn. Blagajnik: Ivan Govže, P. O. Box 105, Ely, Minn. NADZORNIKI: Ivan Pakiž, P. O. Box 278, Ely, Minn. Mike Zunic, 431 7th St., Calumet, Mich. Josip Gorišek, 5136 Ruby St., Pittsburg, Pa. POROTNI ODBOR: John Keržišnik, predsednik, P. O. Box 138, Federal, Pa. John Germ, 1103 Cherry Alley, Braddoek, Pa. Anton Gerzin, 2137 Log St., Calumet, Mich. Pretep na Viču Dno 16. marca po- govori: ..Prinesite mi svoje ženitvan- ! noči je bil na Viču pretep med fanti, sko oblačilo, poročni prstan, uhane in! TT A Trinn TTrTT « ^ _ Eden fant je z nožem nevarno ranjen. vSQ svojo zlatenino. Vrh tega prine- I\AlbliK WlLHELM DFR GROSSF rp . ^ ^ . , site mi še eno srajco, par hlač- in uro ±S ±JLl UlIV/UUlJ Tatvina. Tapetniku T. Harisu na vašega gospodarja, in videla bode te. o ta rem trgu st. 11 v Ljubljani je ne- ;da vas rešimo » — Ženica prinese za- in jih položi na mizo , . , ■-----v-p,«««. Zdaj je začel cigan j opatoma m srebrno ovratno verižico „pananje". Napolnil je kozarec z s priveski predstavljaj očimi vero, j znano blagoslovljeno vodo ter vrgel v upanje m ljubezen. Tatvine sumljiva njo kokošje jajce. Jajce je vzel počasi je neka dekla, ki je sedaj pobegnila iz iz kozarca ter je razbil. Iz razbitega JU Jane" __jajca je potem potegnil navidezno f T?™™ TT- -j- j ikoščico pogubljenega sorodnika. To Ropar Weidmger pred sodiščem da kmalu re5e cigan: ..Duša noče ■ Znani ropar m moril«, Mihael I^^ona ^^ 1Q K„ F j \\ eidinger — nemškega rodu —, ki je dne 25. januarja letos v Slovenskih goricah umoril Rozalijo Ilvalič ter hišo oropal, je bil dne 14. marca, pred mariborskimi porotniki. Povedal je da je beračil iz Radgone v Gradec v nadi, da ga primejo in preskrbe za par tednov pri kakem sodišču. Ker pa se mu to ni posrečilo, vrnil se je v Slovenske gorice, kjer je celi teden na parni Hvaličeve hiše ležal in čakal, da hči Rozalija zapusti stanova nje, na kar bi mu bilo lahko bolnega njenega očeta oropati. Ko mu je bilo t. • • . , , ,. T , . T . . čakanje preveč, je šel dne 25. jan Dopisi naj se blagovolijo pošiljati na I. tajnika: Josip Agnič, ■ zjutraj v kočo g trdim skl J da P. O. Box 266, Ely, Minil., po svojem zastopniku in nobenem drugem.^Rozalijo Hvalic zadavi. Natanko opi Denarne pošiljat ve naj se pošljejo blagajniku Ivan Govže, suje, kako je zgrabil za vrat, da ni P. O. Box 10.5, Ely, Minn, in po svojem zastopniku. mogla dati niti glasu od sebe, jo vrgel na tla ter ji zadrgnil vrv okoli vratu Vse druge podrobnosti so našim čita-teljem že znane. Porotniki so vsa vprašanja potrdili, na kar je bil Weidinger obsojen v smrt na vešalih Društveno glasilo je „GLAS NARODA". K društvu sv Anton Detomor. V Gorici je povila nedavno 241 etna A. Rutar nezakonskega otroka, katerega je potem zadušlia. Morilko so prepeljali v bolnico in potem v zapor. Mesto Celje glavni dedič. . V Loki Zidanem mostu je umrla gospa PRISTOPILI: K društvu sv. Štef ana štev 26, Pittsburg, Pa., Ambrož Bosanac, rojen 1889, Ignac Glač, 1866, Alojzij Glač, 1870, Anton Tanzani, I874f Josip Maslo, 1875, Ivan Reven, 1876. Društvo šteje 42 udov. K društvu sv. Cirila in Metoda št. 7, Ely, Minn., John Bergant, 1875, Josip Janko, 1862, Mihael Papež, 1883, Leopold Puecl, 1883. ^Društvo šteje 334 udov. K društvu'sv. Jožefa št. 21, Elyria, Colo., Josip Horvat, 1867. Društvo šteje 65 udov. pri ______.________JC Jožefa št. 12, Pittsburg, Pa., Frank Bratkovič, 1877, j Marija Waller, ki je zapustila mestu Marušič, 1876, suspendirani ud Anton Lokar zopet sprejet. Celju 60.000 K. Društvo šteje 126 udov, - K društvu sv. Cirila in Metoda št. 9, Calumet, Mich., Stanislav Fink, 1861, Frank Jenko 1883, Jurij Merviš, 1870, Frank Štimec, 1873, Janez Stare, 1875, Janez Vidosh, 1870. Društvo šteje 170 udov. K društvu sv. Petra in Pavla št. 15, Josip Kostelc, 1866, Frank Krep, 1869, Josip Peiko, 1869. Društvo šteje 91 udov. PRESTOPILI: Od društva sv. Jurija št. 22, k društvu sv. Janeza Krstnika št. 37, Cle veland, O., Jurij Mohar, Prvo društvo šteje 103 ude, drugo 51. Od društva sv. Cirila in Metoda št. 1, Ely, Minn., k društvu sv. Cirila in Metoda št! 9, Calumet, Mich., Valentin Lesar. J£rvo društvo šteje 333 udov, drugo 96. SUSPENDIRANI: Od društva sv. Cirila in Metoda št. 1, Ely, Minn., Matija Mlakar, John Perme, Peter Paulovič, Frank Štefe. Društvo šteje 329 udov. Od društva sv. Janeza Krstnika št. 37, Cleveland, O., Fortunat Strniša. 4 Društvo šteje 50 udov. Suspemftrana uda od ravno tega društva zopet sprejeta: Janez Glinšek, Anton Žvan. Društvo šteje 52 udov. Odstopil Josip Košak. Društvo šteje 51 udov. Od društva sv. Alojzija št. 18, Jakob Arhar, Gregor Krek, Lovrenc Oblak Društvo šteje 63 udov. ČRTANI: Od društva sv. Jožefa št. 21, Elyria, Colo., Josip Arko, Anton Milavec, Janez Turk, star., Janez Zakrajšek. Društvo šteje 61 udov. NAZNANILO. Društvam spadajočim J. S. K. Jednote naznanjam, da se bliža čas glavnega zborovanja, zato naj društva meseca aprila izvolijo odposlance m jih naznanijo odboru Jednote, da imena odposlancev izobčimo v glasilu. Na svidanje dne 5. julija v Omahi, Neb.! Josip Agnič, I. tajnik. Drobnosti. Gg. naročnike, kterim je potekla četrtletna naročnina prosimo, da bi isto kmalu ponovili; onim gg naročnikom pa, ki za letos še niso doposlali naročnine in bili opominjani, naznanjamo, da jim list ustavimo s prihodnjo številko. LHravništvo. Gospod Louis Tavčar nam poroča iz Rock Springs, Wyo., da so tamkaj z ozirom na delo zopet napočili slabi časi, kajti dela se le po tri dni v tednu. Iiadi tepa ne svetujemo nikomur tjakaj hoditi. Žalosten povratek v staro domovino. V soboto 28. marca je vrl rojak Frank Piletič pripeljal v New York rojaka Antona Kosa popolnoma slepega in tega smo potem odpravili v staro domovino v St. Jernej na Dolenjskem. Ker parobrodne družbe ne sprejmo take potnike, naprosili smo rojaka Simon Klančnika, da ga dovede do doma. Rojak Kos je ponesrečil v rudokopu v Bisbee, Ariz., družba mu je dala $700, od Unije pa bode dobival vse življenje podporo. G. Fr. Pik ■tie se je potrudil, da je iz daljne Arizone v New York spremil ponesrečenega ožjega rojaka. nastanili snažilci čevljev. To je prav koristna naprava, ki se gotovo obnese. Umrl je na Igu dne 12. marca v starosti 76 let bivši župan in posestnik " v'"nk. Pogreba se je udeležil ves občinski odbor. Ran j ki je bil zvest pristaš naroduonapredne stranke. Zu-panil je 12 let., a bil je tudi delaven član cestnega in močvirskega odbora. Komur je znano stanje občine ob času. ko je Senk prevzel županstvo, mora priznati, da je bil marljiv v svojem poklicu. Bil je tudi vzgleden posestnik, kar priča njegovo dobro urejeno posestvo, posebno sadovnjak, ki bo trajen spomin na umrlega moža. Bodi mu žemljica lahka! Kaplan Mašek, kterega je porotno sodišče v Celovcu zaradi tatvine in poskušenega zavratnega umora obso dilo na 15 let težke ječe, je nastopil že svojo kazen. Imol je pravico, vložiti ničnostno pritožbo, pa se te pravice ni poslužil. Pritožil se je samo, da se mu je prisodila previsoka kazen. V Ameriko Dne 14. marca ponoči se ie odpeljalo z južnega kolodvora v Ljubljani 125 osob v Ameriko. Dne 15. marca pa 54 o*ob. Dne 17. marca se je bdpeljalo z južnega kolodvora 155 osob v Ameriko, in sicer 111 s Kranjskega in 44 iz Dalmacije. Napredek. Ljubljana je dobila novo napravo. Na različnih krajih so se Najden mrtvec. Dne 14 marca po-poludne je našel neki deček v Ljubljanici pri Fužinah med skalovjem moško truplo. Prenesli so je v mrtvašnico pri Božjem grobu, kjer so mrtveca agnoscirali kot pogrešanega hlapca Franceta Trepotca iz Spodnje Šiške. Franc Trepotec je služil do 2. svečana t. 1. pri gostilničarju Valentinu Mraku na Marije Terezije cesti št. 14. V noči dne 2. svečana pa je šel z doma in se ni več vrnil. Mož je bil. če je količkaj pil, ves zmešan in je verjetno, da je po nesreči padel v vodo aH pa si je sam končal življenje, ker se mu je omračil duh. Kako so cigani po Krasu hudiča iz ganjali. Lani se je klatila po Krasu ciganska družba; nje člani so bili: Ivan Held, Marija Held in nje mož Osleparili ter okradli so tri kmete in dve kmetici. Dne 20. decembra so sc priklatili tudi v Opatjeselo. Ravno mri,čilo se je. Potrkali so na vrata male kmečke hiše in prosili hišnega gospodarja Franceta Boškina preno čišča. Ta jih ni hotel sprejeti pod streho. Zato spregovori glavar ciga nov navidezno ves obupan tako-le: „0 lepi, dobri očka! Vi hočete zdaj enak greh storiti kakor Judež Iška-rijot, ki je izdal Kristusa. Mi smr romarji in potujemo na sv. Goro: vsako leto pa gremo v Rim, da povemo papežu, kako se obnašajo naši Opajci. Mi smo odrešeniki sveta brez nas bi se svet podrl." — Te besede so Boškina omečile. Hitro je letel po drva in zakuril močen ogenj, da bi si cigani ogreli svoje od mraz m otrple ude. In res, cigani so se najprej pri ognju dobro ogreli. Ciganka je potem začela kuhati kokoš, ktere-gotovo ni sama izredila, cigana pa sta začela na citre igrati. Kar zaškre-pečejo citre! Začuden vpraša Boškin kaj da pomenja ta čuden glas. „Ljubi očka<:, odgovori mu Held, „ta glasi naznanja, da ste vi obseden. Zahvalite Boga, da smo prišli v Opatjeselo; mi znamo hudiča izganjati in rešimo vam tudi vaše vole, ki bi bili drugače v treh dneh pocrkali." — Boškin se je tresel strahu ter cigana milo prosil, naj ga reši hudobnega duha. Cigan usliši ter začne svoje opravilo. Najprej poškropi Boškin i: glavo z vodo, o kteri pravi, da j t blagoslovljena, in da jo je natočil iz studenca, ki teče v papeževi spalnici. Potem obsuje glavo z moko. S to zrno-eeno moko mu namaže obraz in tudi oči, tako da ni Boškin nič videl. To priliko sta porabila Held in njegova sestra ter ukradla Boškinu celo gnjat. nekaj sira, sladkorja in kave. Ko je cigan na ta način panal hudiča, uka zal je Boškinu, naj mu izroči še to. kar ima v žepu. Boškin da radovoljno se 2 K in 58 h ciganu, ki mu obljubi, da ponese ta denar papežu, da bo zanj bral eno mašo. 30 decembra so jo cigani popihali v Brestovico. Vzeli so s seboj, kar so bili prejšnji dan na-kradli; pred odhodom so Boškinu ukradli še eno kokoš — v nadomestilo za ono, ktero so prejšnji večer skuhali in použili. — V Brestovici stopijo v hišo Frančiške Stanič. Nje moža ni bilo doma, delal je v kamnolomu v Seslj anu. Gospodinjo prosijo, da bi smeli skuhati kavo. Kavo Boškinovo! Zvečer je prišel domov tudi gospodar. Cigani so se znali tem dobrim ljudem tako prikupiti, da so jih pogostili in prenočili. Po večerji so cigani lepo molili z družino rožni venec, potem so šli spat v hlev. Drugo jutro je šel gospodar že ob peti uri v kamnolom. — Held stopi zdaj pred gospodinjo ter jo tako nagovori: „Lepa gospodarica! Včeraj nismo hoteli vašega moža ostrašiti — ali vi ste obsedena! Ako bote imela sinove, rodili se bodo z rogovi; vaš mož pa se ponesreči v kamnolomu. Rešitev je le ena: iz vas se mora izgnati hudobni duh, ki je pravzaprav pogubljena duša nekega vašega-Sorodnika." — „Kaj mi je storiti, žena, ška Stanič je iskala zahtevanih 10 K na posodo po celi vasi in jih je srečno ciganu tudi prinesla. Pa reče zopet: „Storil sem, kar je bilo mogoče, ali to še ne zadostuje. Vi, draga mamka morate vso to robo z denarjem vred povezati v culo, ter jo nesti o polunoči na glavno cesto. Ustavite se na križpotu in čakajte, dokler ne pride pogubljena duša vašega sorodnika Ona vam bo hotela vzeti culo, a vi ji pljunite v obraz- in bežati bo morala." — Revica je bila vsa preplašena in izjavila, da ne gre o polnoči na križ-potje za ves denar sveta; ob enem pa je prosila cigane, naj neso oni culo na križpotje. Zviti ptiči so se navidezno dolgo branili, a naposled so vendar odšli s culo, obljubivši, da se po treh dneh vrnejo. — Seveda niso šli čakat pogubljene duše, marveč popihali* so jo s culo vred proti Mirnu Med tem se je vrnil mož Frančiške Stanič z dela. Ko je izvedel od žene. kaj se je zgodilo, je o tem hitro obvestil žandarmerijo, ki je že drugo jutro v Mirnu ulovila Ivana in Marijo Held. Glavni ptič in izganjale« hudičev je pravici ušel. Dne 0. marca je obsodilo tržaško deželno sodišče Ivana Helda v ječo na 2 meseca in Marijo Held pa na 6 mesecev. KJE JE? NE Z A BLATNIK, v samskem stanu se je pisala Ivnavs; ž njo je pobegnil tudi nje zapeljivec Anton Gor-n i k. Dne 18. marca, ko smo bili vsi na delu, odpeljal mi je ženo in dva dečka. Starejemu dečku je ime Frank in jo star 5 let ter je na desno oko ■lep. Mlajši je 14 mesecev star, ime mu je Jože ter je popolnoma zdrav. Kdor mi ženo in nje zapeljivca spravi na varno, da ju potem najdem, mu plačam $->0, ali pa naj mi brzojavno naznani, kje se nahajata. Moj naslov je: Frank Blatnik, P. O. Box 7. Red-stone, Colo.__(4apr) KJE jm ALOJZIJ KOSTREVC, doma iz Prečenske župnije, okraj Novo Mesto, pred štirmi meseci je bil v Butler Countvju. Njegov sin bi rad zve-lel za njegov naslov. Alois Kostrevc. P. O. Box 819, Canonsbursr, Pa. KJE JE? JOHN JAKŠA, doma iz Gradaca fara Podzemelj; čul sem, da je nekje v Pittsburgu, Pa. Njegov naslov bi rad zvedel: John Sodja, 159 Coe St.. Cleveland. Ohio. (2apr) , KJE JE? IVAN KAL Al, doma iz Brin blizo Ogulina na Hrvatskem; ako kdo rojakov kaj o njem ve, naj mi blagovoli naznaniti: Nik Voinovič, Ilorr. Mont., Park Co.____4 ap. KJE JE? MIHA NOVAK, doma iz Sodražicc; pred tremi leti je šel z doma v Cleveland, O. Za njegov naslov bi rad zvedel njegov bratranec: John Lev-stek, Box 212. Chisholm, Minn. 31mc NAZNANILO. Dobro izvežbanih delavcev. Sloven cev, Hrvatov in tudi druzih narodnosti se ne branim, potrebujem. Delo ni težavno, je stalno dokler je kai drobiža, delo je pa tako: izvrstno pivo piti, vsake vrste smotke kaditi dobro domače vino piti, več vrst žganje ali jeruš piti; kdor zna dobro kegljati, mu ni treba plačati, keglji sče je novo. Prodajam tudi tobak, vsake vrste smotke in tudi tobak za žvečenje. Ako kterega to delo veseli, imam tudi zanj stanovanje na raz polaganje prav po ceni proti „cash' Za obilen obisk se priporoča: JAKOB MARTINČIČ, salooner. Summit, Illinois. NAZNANILO. Rojakom naznanjam, otveril da sem trgovino z vinom, in sicer prodajam dobra californij-ska vina in Napa Valley po 40 centov črno vino; belo vino pa od 45 et. naprej. Vino pošiljam na vse kraje v Z jed. državah. Za obila naročila se priporoča s spoštovanjem M. ROGINA, Box 46, Crockett, California. 31 dec. 6 6 odpljuje dne 7. aprila ob 10. uri v Bremen. Ekspresni parnik odpljuje dne 9. aprila v Hamburg. Rojake, kteri se nameravajo s temi parniki podati v staro domovino ojMJZorujemo, da se začasno oglasijo, ker ti pamiki so vedno prenapolnjeni zaradi lntre vožnje in naj brzo pišejo pod naslovom: FKANK SAKSER, 109 Greenwich St., New York. Piruhe pošiljajo naši rojaki kaj radi svojim sorodnikom, znancem ali prijateljem v staro domovino in to seveda naj-rajše v goto ve m denarju, kar pa najhitreje, najvest-neje in najceneje preskrbi: FRANK S AKSER. % 109 GREENWICH ST., — NEW YORK: Čemu bi drugam segali, ako Vam Vaš rojak najboljše postrež Sedaj pošiljam 100 kron av. velj. za $2 in 15 centov poštarine, ktera pa ostane za $1.00 ali $1.000 Hočeš razveseliti svojega moža? Da ! Dobro! Kupi ter postreži svojemu možu z lepim kosom pečenke, kukoršno dobiš pri Martin Geršicu, SOI Northern Avenue, Pueblo, Colo, Telefon: 439 Union/ dP Govori se v vseh slovanskih jezikih, Priporoča se rojakrrm m drugim bratom Slovanom • Martin Gersič, lastni*:. Električni DIAMOND kriz, ^ ^ ^ tudi Volta križ imenovan, je iznajdba, ktera se je pred nekoliko leti vršila n? Avstrijska vsled svoje veljavnosti našel je takoj pot na Nemško, Francosko, Skandinavijo ia v države, kjer je dobd pnpoznanje kot najbolje sredstvo proti mnotrim boleznim in jsohito proti revmatizmu. Ta križ ozdravlja od rev-matizma, neuralgije, bolezen v križu, bolezni v glavi, živčne bolezni, otožnost, brezsenčnost, kap, božjast, slaba prebavanja, zgubljenje teka in bolezni zobov. Navodilo : Vsaki dan dajte križ v kozarec napolnjea % najboljšim jesihom za dve minute. Za otroke zmešajte iesih z vodo v primeru z njih starostjo. Ta križ mora viseti nas\ ilenem tr.dcu, okolu vratu tako, da leži modra 5tran naravno na koži na želodcu. Ta električni Diamond križ velja samo eden. dolar ter se odpošlje v vsaki kraj Zjed. držiy. Jamčimo, da Vam bode tal o koristil, kakor kterokoli električni pas, kteri velja 10 ali 2okrat večjo syoto. Vsaki č"ai» vsake družine moral bi imeti električni Diamond križec, ker ni boljšega in sigurne}* šega sredstva proti vsako-yrstnim boleznim.* Tisoče priporočil od ljudi, kterim je ta križ poni ogel, oziroma jih popolnoma ozdravel potrjuje njegovo moč. Pošljite jeden dolar bodisi ro Mone« Order ali v registriranem pismu za 1 križ aii $5 za 6 križev na: Tiie Electric Diamond Crc3s Co. Dep. 39, 306 Milwaukee Ave. Chicago m. _ Priporočila: _ Vaš električni Diamond križ me je ozdravel od revmatlzma v glavi po 2 tedenske« aporabi in bolezen je popolnoma ponehala, r riporočam ga povsodi svojim prijateljem. * ... . . H. Millf.r, Pipestone, Minn. Moja mati je nosila Vaš električni Diamond križ in v kratkem času je bolezen in krč želodcu m prsih ponehala. Sedaj se počuti zdravejšo nego li kdaj popreje. En. Gallup. Fairbanks, la. Moja soproga bila je vec let bolna, zdravilo jo je mnogo zdravnikov, Električni Diamond kriz jej je več pomogel, nego vsa druga zdravila. Bodite tako prijazen, in posliits mi 56 4 križce. - J. Ealle, Stuttga^Arlc. imel sem več let revmatizem ; po 6 tedenski vporabi Vašega križa, moram pripoznati, da m boljšega sredstva za zdravljenje od revmatizma. Paul Powis, Milwaukee, Wi®, THE DIAMOND ELECTRIC CROSS CO., Dep. 39, - 306 Milwauktr CHICAGO, IJLLINOIS- New Orleans La., 2S. sept islani gosped ! V prijibu Vam pošiljamo $5 ca pet električnih knžsv. Oni, ktere smo popreje pre jeli, so čudežno delovali. Prosimo za najhitrejše pnposlanje. Sestre Benedikt nske, 2824 Dojphine St , New Orleans, La John Venzel, UJ King St., Cleveland, O izdelovalec kranjskih in nemških se priporoča rojakom za iidelovaDje in popravljenje harmonik. Dalo na pravim na zahtevanje naročnikov, feiae ao primerno nizke, a dele trpežno in dobro. Cena trivrstnih d $22 do $45, plošče so iz najbolj-šecjarcinka; izdelujem tudi plofič* ik aluminija, nikelja ali medenine ena tri vratnim je od $45 do $8t ^ b6 in natančno povfe, JGHH VENZEL, o *r*DLip Strast aX«rvaljuuJL O bil Naravna Kalifornijska vina na prodaj. Dobro črno vino po 50 do 60 iv galon s p' sodo vreči Dobro belo vino od 60 do 70 ct eral'in s p"«odo vred svretnatropavica cd $2 50-$3.0( gaion e pogodo vred Manj net^o deset galon naj nih& o«* naroča, ker manje količine m i*«, rem razpošiljati. Zajedno z •<:>£.'iom naj gg. naroOniki dopošiejc ^Hi-sr oziroma Money Order. Spoštovanjem: Nik. Radovich, 5947ermontSt. San FranQfeDQ.Ca} J. Badmelich priporoča Slovencem in Hrvatom tvoj HITROST NARJEV V STARO DON j o„ „ , " . Je "^jbitreji in naiceneji y poeuianm aenar- da se rešim ¥ vprašala tibo^a jer: FRANK SAXSER, 109 Grsenwich St., ki se je vsa tresla. Cigan ji od- York* ničaranje, pač sa mo dobre volje je potreba pri PO-— SILJANJU DENARJEV V STARO DOMOVINO in gotovo je najhitreji in najceneji v pošiljanju denar- Gospod JOSIP G0RI§EK iz Pittsburgh Pa., bode rojake v bližnjej okolici Pittrfburga obiskal in je od nas opravičen nabirati nove naročnike, sprejemati naročnino za list in druge stvari. Rojakom toraj priporočamo gosp. Josip Goriška, ker je naš zastopnik. Za „Glas Naroda" Fr. SaksBtv 436 Watson Avenue, Butte, Mont. Vedno- -cm točil sveže pivo, fina kalil«,, niska vina, vsake vrste ž-an.ie, prodajal izvrstne smodke *n pti: - n postregel s tečnimi leuili. Za obilen poset se priporoča J. BADMELICH, 436 Watson/Avenue, Butte, Mont —--- NAZNANILO. Podpisani naznanjam rojakom Slovencem in Hrvatom, da imam svoj lepo urejeni SALOON, 4-98 Corner 4th & Bryant Street, San Francisco, Cal. Vedno točim sveže pivo, dobra kalifornijska vina, vsakovrstni whiskey ter brandy, fine smodke itd. Preskrbini stanovanje in hrano z najboljšo postrežbo. V obilen obisk:se priporoča: (3ldc) John Puh**. Rojakom, kteri potujejo skozi Du-ransjo 11a Silverton, Jurey Rico in Teluride, naznanjava, da sva odprlf novo gostilno avstrijska domovina poleg železniške postaje, vsakdo vidi hišo, ako pogleda na Main St, naiT napis je dovolj velik. Vsakogar bode« va postregla z dobro .pijačo, okusnimi jedili in izvrstnimi smodkami. Za obilen obisk se priporočata BLATNIK in BRUCE, Durango, Cola Listek:. Le jetfno ure. Spisala A. Krandjerskaja. (Dalje.) Na pol napi in v svojih do kolen-zavihanih Klaeah, bili so ljudje slični črnim živalim. Videti je bilo vpogiba- joče i»e hrbte____napete in vpopiba- joče se roke, suhe, dolpe nope in velikanske podplate. Po njihovih obrazih je tekel znoj namešan a premopovim prahom ter kapljal na priklonjena pleča. Delo v vlažn^p paru, v nepo-pisnej vročini, v zraku napolnjenem z otrovnimi plini, v zraku smrti — bilo je delo skrajno težavno in klici ljudi so bili jezni, nemirni in polni ckrbi. Podpri, podpri, ti vrapt Cemu me pledaš i Hočeš li, da te pohodim kakor črva... „In ti pazi samepa sebe! Nad tvojo testno plavo se bode zemlja podrla.'' —e—1 Dr—ži se!" bilo je čnti nekje na desno, kakor da bi kedo žalostno stokal. In takoj ttn to bilo je Bližati zamolkle poposte vdarce, kteri so bili slični daljnemu promenju v probnej tmini. Za nizkimi, tenkimi* lesenimi vrati, ktera so ločila jeden hodnik od družeča, prišla je Rjabuškina iz neznosne vročine v ledeni veter na kar se je od plave do nop stresla. „To je ventilator, kteri donaša sveži zrak," pripomnil je inžener, ..tukaj se delavci običajno prehlade in dobe oblipatne premoparske bolezni." Na to je kakor kavalir prijel Rja-bnškino za rolfo in je odvedel zopet v paro in vročino.... In kolikor bolj daleč sta pri.'la, toliko ožji in nižji so postajali ilolpi hodniki. Tu ni bilo nikjer opaziti konj, tudi manj luči je bilo videti, radi česar je bila teraa še neprodornejša, dočim je bil mir po-polen. Glasov premoparjev je bilo jedva čuti in tudi udarci krampov su bili skoraj neznatni. Ljudje so delali sedeč ali pa ležeč na trebuhu, Oa hrbtu in v vseh mopočih nenaravnih le-pah*. Toda vse te lepe so bile nekako skrajno poniževalne, človeško dostojanstvo poniževalne, nekako živalski. protinaravBO. Končno so se spremenili ozki hod-nik^ v krtovo rove, skozi ktere ni bilo mopoče drupače priti, nepo po vseh štirih. ,Jvam pa preva?" vzkliknila je končno Rjabuškina in pri tem pritisnila svoje svoje zmučeno in vroče telo na vlažno zemljo. „Tukoj, povsem blizo----jo ovinek," odpovoril je nepotrpežljivo inžener. Njepov plas se je tresel, kajti tudi on jc bil radi naporne hoje izmučen. „Kmalo prideva do ovinka in potem bode prostor večji." „0, moj Bop.... ! jaz ne morem več!" stokala je Rjabuškina, toda kljub temu je lezla dalje, kakor da jej neka nepoznana moč pomaga. Tako sta še nekaj časa lazila po plobokem blatu. In ko sta prišla izza pvinka iu se nekoliko oddahnila, se ona skoraj premakniti ni zamopla. Inžener je posadil Rjabuškino na kos pnilepa lesa in se kraj nje vsedel. Po njepo-vem čelu in licih je kapljal znoj v velikih kapljicah in tudi on je dihal kratko ter težko. ,»Vidite, to so zelo ozke premopove žile," pričel je zopet Zazuljevič, »mogoče jeden aršin ali pa še celo manj radi tepa se ne izplača kopati široko hodnike, ker so predrapi. Zato pa kopljejo le take rove, da je jedva mopoče priti skozi." In Rjabuškina pa zopet ni slišala ter je sedela, kakor bi bila zastrupljena. Dozdevalo se jej je, da jej bode strašna vročina, smrdeča para in vlažnost raztrpala sree. V ustih je čutila neko suho prenkobo, v sencih in čelu tolkle so jej žile tako močno, da je mislila, da morajo počiti, na kar je bode oblila lastna vroča kri. „Jaz ne morem več," ponovila je zopet in prekinila Zazuljeviča. Slednji je vstal, vzel iz žepa svojo uro in stopil k svetilki. „Sedaj bode ura dvanajst in v rov sva prišla ob jednajstih, toraj jedno uro____ Seduj zamoreva zopet na površje.... Naslonite se na mene Od tu bodeva šla po ložjej in kraišej poti." / Sedaj je pa Zazuljevič zamopelRja-buškino prejeti neovirano krop pasu na kar jo je nesel seboj kot težki tovor. Ona pa,' ki je bila povsem mokra vroča in zasopena, ni ničesar videla niti slišala ter je stopala, kakor ii sanjah. Še le za težkimi, nizkimi vrat dri, v valovju ledenepa vetra, seje od dahnila, oprostila iz rok inžener j a ii pričela hoditi samostojno, kakor di je pijana. Na čelu so jej utripale š< vedno vroče žile, njeno truplo, roke in nope so se tresle in v plavi se je pričelo vrteti — . Kakor na potu v rov, istotako ne zavestno in s čuvstvom praznote pod nopami, pjrišla je na površje.... V otrpnelih možpanih plapolala je le jed na misel: km al o — kmalo se bode ▼ tem ozkem, mokrem vodnjaku nekaj zgodi o, v vodnjaku, po kterem Be vspenjača tako brezplasno vzdipuje — pretrpala se bode vrv in vspenjača bode padla v temno brezdno; lesene podpore v vodnjaku se bodo zlomile in njo zmečkale; nekaj bode padlo od zporaj navzdol in jej razbilo plavo— Končno, ona se nepremišljeno v vspenjaČi premakne, njena obleka obvisi z njo vred na kolih vodnjaka, ali pa ee zadene s truplom ob kaki kol, kteri jej bode obreaal kožo. Pri teh mislih pričela se je kriviti in se je instiktivno pripopnila, kakor da bi se bala kakepa udarca. Končno se je pojavila zemska svetloba.... najpreje slabo, sivo, kakor pri jutranjej zarji in potem vedno jačje. Potem je bilo slišati žive plaso-ve življenja, kteri so prihajali nekje iz jame. O, je li to v resnici zemlja, nebo, solnce in zrak?! (Dalje prihodnjič.) svetovni, prenovljeni "SIDRO" Pain Expeller kot najboljši lek zoper REUM ATIZEM, PO JiOSTNICO, PODAGRO iti in razne renmatične neprilibe. SAflO i 23CU in 5Oct. ▼ vwh lekmrnah ~~' ali prt F. At Richter & Co. 219 P«rl Street, Now York. Math. Grill, 1548 St. Clair St., Cleveland, Ohio. Priporoča rojakom svoja izvrstna vina. Iiudeče vino po 45 ct. gal., bele po 65 ct. galon. Najboljši domači d rožni k štiri galone za $11. Za Ohio, Pern sy 1 va ni j o in Illinois plačam prevozne stroške in dam posodo zastonj. Vino jo najboljše vrste ter ga imam skupaj v sodili po 1200 galon. Pošljem ga ne manj kot 25 galon. ^ Naročilom je priložiti denar. jej Čubt mi jc naznani:i slavnemu občinstvu v Chicagi, 111., kakor tudi Slovencem po Zjed. državah, da sem otvoril novo urejeni 99 saloon pri ^Triglavu 617 So. Center Ave., blizu 19. ulice, kjer točim pristno uležant ,,ATLAS" pivo, izvrstni whiskey, najbolj a vina in dišeče cigare, so pri meni na razpolago. Nadalje je vsakemu v zabavo na razpolago dobro urejeno keglišče in igralna miza (pool table). Ker si hočem pridobiti naklonje nost rojakov, gledal bodem v prvej vrsti za točno in solidno postrežbo. Vsak potujoči Slovenec dobrodošel! Kontno-priporočam ožjim rojakom, da me blagovolijo večkrat počastiti s svojim obiskom ! Mohor MIad^6> 617 So. Center At., blizo 19.11I., CHICAGO, ILLINOIS. Telephone t 1722 Morgan. Math. Grahek, 1201—1203 Oor. Mesa in Santa Fee Iti PUEBLO, COLORADO, priporoča slovenskemu in hrvatske mm občinstvu svojo veliko zalog t moških oblek in obuval vsake vr ste, kakor tudi svojo bogato zalog* pcerijsta blaga In železnine; ▼ zalogi ima tudi Tri aerjevo grenko vin«. g*- PoSiljam denarje v stan domovino najceneje in najhitreji ter šopa v zv«zi z gosp. Fr. Sakse; jem v New Yorku. Za obilen obisk se priporoča MATH. GRAHEK, lastni* Velika zaloga dobrega ^domačega BABI telefon kadar dospel na kako postajo ▼ New York trn ne vei kako priti k Fr. Saksebjd. PcklWi ItarCko 3796 Oortlandtin govori sloran^o. — ter — doma kuhanega žganja. inrmoapie Generals Transitlinttow, Fragseska r> Chicago, 111. Družin; ke pratike po 15 centov in Slovenska pratika po 10 centov je zopet dobiti, ker jo imam v zalogi MILIJONE goldinarjev je bilo £e po Slovencih in Hrvatih poslanih po Fr. Salcserjo, 100 Greenwich St., New York, t staro domovino, a niieden cent se ni zgubil. To priporoča t -tyrdko bolj nego debela knjiga. TstocHo 89 E. Madison Sti-eet, - - (Thic-a^o, 111. Slika predstavlja srebrno uro za gospode. 18 Size Screw B navijak. tf rm —^ 4 Cena uram: Xikel ura....... .$ G.00 ^ llsfcf Ji Srebrna ura...... Screw navijak.....$12.00 Srebrna ura...... z dvema pokrovima $13.00 Ako želite uro s 15. kamni, potem priložite $2.00 navedenim cenam: Cena ,,Fahys Cases Gold- mmsn- field" jamčene 20 let: fm.>""*'. T-** ' f-"' > 16 Size 7 kamnov $15.00 /f 16 " 15 " $18.00 Km_ 18 " 7 " $14.00 ifl!™™ 18 " 15 " $17.00 , 6 Size ura za dame 7 kamnov........$14.00 rTlEPg Opomba: Vse ure so najboljSe delo Elgin in Waltham ter jamčene glede kakovosti. Za obile naročbe se priporočam. Jacob StonicIi? 89 E. Madison Street, CHICAGO, ILL. TT r=fi !■ "i 1' TTt HzT ff5^* DIREKTNA ČRTA DO HAVRE-PARIS-SVICO-IMliSBRilK UURLJAH*. POŠTNI PARNDCI SO» ,La Lorraine", na d»a vijak*------------------------12.000 ton, La Savoie", „ „ „ ..................................12.000 „ La Touraine'-, „ „ „ ..................................10.000 „ ,L'Aquitaine", „ „ „ ..................................10.000 „ LaBretagne",.....................................................8.000 „ ,La Champagne",.............................................8.000 „ , La Gascogne",..............................................................8.000 ,, 25.000 konjakih moči. 25.000 „ H I2.000 ,, n 16.000 „ 9.000 „ „ 9.000 „ m 9.000 „ I, Parniki odpljujejo od sedaj naprej vedno ob četrtkih ob xo. uri dopoludne. Parniki odpljujejc ii pristanišča Stv. 42 North RiVer, ob Morton Street: 2. apr. 1003. 9. apr. 1003. 1(5. apr. 1903. 23. apr. 1003. 30. apr. 1903. *La Savoie L a Bretapne *La Lorraine La Champagne *La Savoie 7. maja 1903. 14. maja 1903. 21. maja 130». 28.' maja 1903. 4. junija 1903. Izredna Tožuja: "L?Aquitaine" 4. aprila, samo za potnike 3. razreda. EP" Parniki z zvezdo zaznamovani imajo po dva rijaka. ftltvR« sees ci j a: 3ž BROADWAY, NEW T< Holland-America Line (HOLLAND-AM Eli IŠ K A ČRTA) vozi kraljevo nizozemska in pošto Zjedinjenib držav med NEW Y0RK0M in ROTTERDAMOM preko Boulogne-sur-Mera NOORDAM, pamik z dvojnim \ .j;i STATENDAM, parnik z dvojnim kouij 12,500 ton. RYNDAM, parnik z 'dvojnim vijakom, 12,500 ton. POTSDAM, varnik z dvojnim vijakom, 12,500 ton. vijakom, 10^500 ton. ROTTERDAM, parnik^*; dvojnim vijakom, 8300 ton. ^ Najceneja vožnja do ali od vseh krajev južne Avstrije, Ttadi cene glej na ]>oscl>ej objavljenih listinah. Parobrodna črta ima svoje pisarne v mestih.: DUNAJ, I. Kolowratring io. TRST, št. 7 Presta luka. INOMOST, 3 Rudolfstrasse. BRNO, 2i Krona. P: miki o d j) 1 j n j e j o: Iz BOTTEJIDAMA vsak (Prokoiiiorska paro'»rodna družim ?,lludeča zvezda") posreduje redno vežnjo s poštnimi parniki med New Yorkom in Antwerpenom, * + + * ♦ ♦ 4 * * + Philadelphijo in Antwerpenom. Prevaža potnike s sledečimi poštnimi parniki: VADERLAND dva vijaka 11899 ton. &EELANB............ 11905 ton. KROONLAND.......... 12760 ton. FINNLAND............ 12760ton. Tri cenah za medkrovje so vpoštete vse potrebščine, dobra hrana, najboljša postrežba. Pot čez Antwerpen je jed na najkrajših in naj prijetnejših e» potnike iz ali v Avstrijo: na Knmjsko, Štajersko, Koroško, Primorjey Hrvatsko, Dalmacijo in druge dele Avstrije. Iz NEW YORK A odpljujejo parniki vsako soboto ob 10. uri dopoludne od pomola š^ev. 14 ob vznožju Fulton Street. — Iz PHILA-DELPHIJE vsako drugo sredo od pomola ob vznožju Washington St. Glede vprašanj ali kupovanja vožnji h listkov 6« je obrniti na: Office, 23 Broadway, New York City. Cor. Dearborn & Washington Sts., CHICAGO. — Cor. 3rd & Pine Sts^ ST. LOUIS. — 30 Montgomery St., SAN FK AN CISCO, ali na njene zastopnike.