W .539/1974 Celje - skladišče D-Per El m e* Eli |l 1119740722,4 CORTSS o GLASILO OZD ZASAVSKI PREMOGOVNIK! TRBOVLJE LETO X. APRIL 1974 POČASTIMO PRAZNIK DELA 1. MAJ! Menim, da bi bilo prav, da se spomnimo, kako so praznovali ta praznik pred zadnjo vojpo in kako ga praznujemo danes. Prav gotovo je pomenil tistim, ki so ga praznovali, in praznovali so ga v veliki večini vsi zavedni delavci, mnogo več kot nam pomeni danes, ko lahko svobodno zborujemo, svobodno izražamo misli, ki so bile takrat prepovedane in zaradi katerih je bilo nešteto ljudi preganjanih. Prav,-ta odnos narekuje potrebo, da spregovorimo nekoliko več o uresničevanju misli, zaradi katerih je žrtvovalo tudi toliko ljudi svoja življenja. Zdi se mi potrebno, da moramo dati vsi skupaj mnogo večji poudarek spoštljivemu manifestiranju našega praznika, danes že lahko rečemo, osvobojenega dela. Menim, da se moramo zavedati, kakšne spremembe so nastale v razdobju revolucionarne preobrazbe družbenoekonomskih odnosov v celotnem povojnem času, posebno pa še danes, ko dajemo v praksi vsebino sprejeti ustavi. Uresničevanje osvoboditve dela in ustvarjanje vseh pogojev, ki omogočajo, da Delavci iz Trbovelj, Hrastnika, Zabukovice in drugod, so vsako leto pred zadnjo vojno, proslavljali 1. maj na Štorovem travniku na Mrzlici. Posnetek kaže udeležence proslave 1. maja leta 1930 na Mrzlici. Moramo poudariti, da v letih pred zadnjo vojno proslavljanje praznika dela 1. maja, s strani takratnih oblasti, ni bilo dovoljeno. delavec odloča o rezultatih svojega dela in da je to njegova neodtujljiva pravica, so doslej najvišji dosežek družbenoekonomskih odnosov, ki jih je katerikoli družbeni sistem do danes ustvaril. Vendar vse pravice izhajajo iz dela, iz njegovega združevanja in zavestnega usmerjanja v osebni in družbeni standard, ki naj je gonilna sila splošnega napredka in rasti blagostanja. Ob praznovanju 1. maja čestitam vsem članom kolektiva ZPT in želim vsem mnogo delovnih uspehov! Albert Ivančič dipl. inž. rud. generalni direktor Vsem članom delovnih skupnosti v TOZD In SSS, čestitamo k praznovanju obletnice ustanovitve OF; dne 27. aprila In k mednarodnemu prazniku dela L maju! Zasavje v času sedmega kongresa ZKS in desetega kongresa ZKJ Komunisti in vsi delovni ljudje smo tako kot ničkolikokrat doslej, tudi v tem pomembnem obdobjju, ko poglabljamo in u-tr j ujemo naša prizadevanja za naš lepši jutrišnji dan, dokazali visoko stopnjo zavesti, enotnosti in pripravljenosti, da prevzamemo nase del bremen, ki nas še čakajo, da bi lahko jutri zaživeli še srečnejše in svobodnejše. Ta enodušna enotnost se je pokazala v različnih oblikah, vse pa so vodile k enemu samemu cilju: delavski razred in delovni ljudje Zasavja se aktivno pridružujemo bitki za uresni- čevanje vsega tistega, za kar se zavzema njena avantgarda — Zveza komunistov. Zato ni slučaj, da je bilo razpoloženje zasavskih delovnih ljudi, predvsem na družbenopolitičnem področju, v zadnjih mesecih, kar se da živahno in razgibano in kar je še pomembnejše — uspešno in aktivno. Ko smo se zasavski komunisti vključili v temeljite priprave na sedmi kongres slovenskih komunistov in deseti kongres ZKJ, smo imeli pred očmi spoznanje, da lahko le z enotnimi in združenimi močmi prispeva- mo svoj delež k oblikovanju in vzpostaviti še v boljših in pristnejših odnosov med ljudmi in njihovimi interesi. Komunisti so znova dokazali, da med njimi ni ozkih, lokalnih ali različnih stališč in da je njihova idejnopolitična naravnanost na isti valovni dolžini. Zveza komunistov je danes trdnejša kot kdajkoli, saj smo premagali prene-katere slabosti, ki so nas v preteklosti razdvajale in slabile, ko je že skoraj pretila nevarnost, da bi bila Partija odrinjena — kot vodnik in borec za preobrazbo naše družbe, ki temelji na poglabljanju samoupravljanja ter vplivu delovnega človeka. Ta naj resnično odloča o rezultatih svojega dela in postane odločujoči oblikovalec takšnih družbenopolitičnih razmer in odnosov v naši družbi, da mu bo nudila resnično možnost gospodarjenja z rezultati svojega dela in vpliva na celoten proces družbene reprodukcije. Istočasno so ostro obsodili vrsto negativnih pojavov, ki so spremljali našo družbo in zavirali njen hitrejši razvoj. Zavzemali so se za odpravo socialnih razlik, pojavov neupravičenega bogatenja, zahtevali hitrejše uveljavljanje ustavnih načel, uspešnejšo graditev delavskih stanovanj, hitrejšo uveljavitev samoupravnih interesnih skupnosti, za stabilizacijo gospodarstva, itd. Ker se Zveza komunistov kot celota odločno zavzema za popolno uveljavitev teh principov, je jasno, da vse bolj pridobiva na svojem ugledu in podpori večine delovnih ljudi. Mislim, da zato lahko trdimo, da so revirji, predvsem pa komunisti vseh treh občin, v takem vzdušju tudi pričakali pričetek sedmega kongresa Zveze komunistov Slovenije. V vseh treh občinskih središčih so komunisti na svojih konferencah obravnavali lastno aktivnost v pripravah na oba kongresa, obenem pa se pripravljali na aktivno sodelovanje pri delu samega kongresa. Delegati, ki so jih izvolili komunisti vseh treh občin, so se zbrali na skupen delovni sestanek, ki ga je organiziral revirski komite ZKS, da bi se na njem dogovorili, kako se bodo vključili v delo kongresa. Z njimi so na posvetu sodelovali tudi gostje in evidentirani kandidati v bodočih republiških organih ZK ter delegati in gostje za X. kongres ZKJ. Ponovno so preverili, da komunisti in z njimi vsi delovni ljudje v Zasavju, enodušno podpirajo stališča kongresnih dokumentov, ki so jih pred tem verificirali vsi člani organizacij ZK na široko zasnovani politični fronti. Ugotovili so, kot jp pozneje na samem kongresu spregovori delegat iz Zagorja, da so dokumenti odsev naših akcij in spopadov ter rezultatov, kakor tudi odraz enotnosti ter skupnih nalog vseh komunistov. Zavoljo tega je tembolj razumljivo, da se z njimi strinjamo in jih v celoti podpiramo. Nadalje je udeležence kongresa seznanil z bojem revirskih komunistov v preteklem obdobju, zlasti pred 21. sejo predsedstva ZKJ, pismom tovariša Tita in 29. sejo CK ZKS, ko so le-ti mnogokrat spraševali, kam nas bodo pripeljale nakopičene slabosti, ko se je mnogih lotevalo malodušje, občutek nemoči in pasivnosti. Toda pismo tovariša Tita je dalo komunistom novih moči in poleta, strnili so svoje vrste, ustvarjena je nova klima in akcija, tako da je danes Zveza komunistov v Zasavju še trdnejša. Razširila je krog ljudi, ki brez obotavljanja prevzamejo zadolžitve, s tem pa tudi vso moralno-politično odgovornost. V vseh treh občinah vstopajo v ZK novi, mladi ljudje, predvsem iz vrst neposrednih proizvajalcev, tako da je danes v vseh treh občinskih organizacijah ZK večina članov iz delavskih vrst. Zasavski delegati so na kongresu spregovorili tudi o nekaterih drugih problemih, kot so: položaj revirjev v luči proizvodnje energije in energetskih virov ter s tem v zvezi družbenoekonomskega položaja delavcev, ki ga pogojujejo takozvana »stara« industrijska središča, nadalje o produktivnosti, neurejeni politiki cen, odtujevanju kapitala iz gospodarstva, slabi kapitalni in rizični povezanosti industrije in trgovine, o vlogi bank itd., skratka o tistih vprašanjih, ki jih čutimo tudi v Zasavju in o katerih smo komunisti v predkongresnem času tako široko razpravljali, ko smo dajali podporo resolucijam in poročilu o delu ZK v času med VI. in VII. kongresom ZKS. Sedaj po končanem kongresu slovenskih komunistov, leži na nas vseh, da se kar najbolj za- vzamemo za uresničitev nalog, ki so pred nami, da se spopademo z vsemi slabostmi in da odstranimo vse tisto, kar nam je napoti pri nadaljnji graditvi in krepitvi našega demokratičnega samoupravnega socializma. S sprejeto zvezno in republiško ustavo, kakor tudi z novo začrtano smerjo Zveze komunistov, ki jo je sprejel sedmi kongres, imamo zato vse pogoje, da prispevamo svoj delež k zgraditvi družbe, kakršne zgodovina ne pozna. Zasavski komunisti in vsi delovni ljudje se bomo, glede na dosedanje izkušnje, brez dvoma vključili v vse procese in napore za uresničitev teh ciljev in ponovno dokazali, da je proletariat v revirjih bil in bo ostal zvest tradicionalnemu boju za temeljne pravice človeka — delavca. Zato ni slučaj, da so naša hotenja na strani vseh tistih, ki se zavzemajjo za celovito preobrazbo odnosov v naši družbi in politiko tovariša Tita. Del tega so konec koncev tudi že dokazali z doseženimi rezultati na zadnjih volitvah v zasavskih občinah, še zlasti pa ob enotni in spontani podpori politiki Jugoslavije, pripravljeni braniti nedotakljivost naših meja, ki so jo ob zloglasni noti Italije izrazili na mnogoštevilnih protestnih zborovanjih delovnih kolektivov. To so izpričali ljudje tudi v mnogih pozdravnih brzojavkah in pismih, ki so jih poslali VIL kongresu ZK Slovenije. Samo Logar SEMINAR ZA ČLANE DELAVSKE KONTROLE Dne 20. marca 1974, je potekal v času od 7. do 12. ure v sejni sobi skupnih strokovnih služb ZPT v Trbovljah, seminar za člane delavske kontrole, ki delujejo v posameznih TOZD in SSS. Seminar je organiziral oddelek za izobraževanje TOZD RSC. Zahvala Centralni komite ZK Slovenije se vam v imenu VIL kongresa ZK Slovenije in novo izvoljenih organov iskreno zahvaljuje za pozdrav oizroma čestitko, ki ste jo poslali kongresu v dneh njegovega zasedanja. Vaše besede so bila močna spodbuda kongresu in zavezujejo novo vodstvo Zveze komunistov Slovenije. Prepričani Iz dneva v dan smo bili v marcu in aprilu t.l. priča vse bolj ogorčenim in odločnim protestom naših narodov ter narodnosti, ki so se vrstila širom vse domovine, v katerih smo in še ostro obsojamo, z našo vlado na čelu, mračne interese, ki ogrožajo našo suverenost, nedotakljivost, našo neuvrščenost, na socialističnih in samoupravnih temeljih, zgrajeno politiko. V dejanjih in zahtevah italijanske vlade, ki jih je vsebovala njihova nota, se odražajo ne le njihova notranja trenja in mračni interesi iredentistično-fašističnih gibanj, marveč so pod to krinko združene vse nazadnjaške, miroljubnemu, socialističnemu, progresivnemu napredku nasprotne sile sveta, ki skušajo z vsemi možnimi sredstvi zavirati nadaljnje uspešno uveljavljanje zgodovinskih teženj delavskega razreda ter zanikati vse tisto, kar smo v vsej zgodovini, posebno pa med našo narodnoosvobodilno borbo in po njej, vse do danes dosegli ter strnili v to, kar danes imamo. Tudi delavci Zasavskih premogovnikov smo med prvimi ostro reagirali na protestnih zborovanjih in obsodili ogrožanje ter teptanje naših uspehov, ki smo jih doslej dosegli zato, da bi bil že naš današnji dan smo, da se bomo skupaj bojevali za uresničitev stališč in sklepov kongresa. Novo izvoljeni organi si bodo posebej prizadevali, da bi opravičili zaupanje, ki ste ga izrazili z vašim pozdravom VII. kongresu Zveze komunistov Slovenije. Tovariški pozdrav! Ljubljana, 17. aprila 1974 Predsednik centralnega komiteja ZKS France Popit je le naša! lepši ter da bi vladal mir in sožitje med vsemi narodi sveta. Ko smo izvedeli, da so se pričeli nenapovedani manevri in rožljanje orožja ob naši meji prav v trenutkih, ko se pri nas vrstijo najpomembnejši dogodki, smo še ostreje obsodili tako početje. V dokaz tistim, ki hočejo zvaliti krivdo, da so taka zborovanja, reagiranja in protesti odraz naših notranjih težav, na naša pleča, smo jim pomolili v brk rezultate volitev in razpoloženje ljudi, s katerim smo dokazali, da je naš delegatski sistem izraz slehernega občana in da je kot tak vtkan v sleherni del naše domovine. Prav tako smo delavci, ene naj večjih organizacij, združenega dela v revirjih, slovesno pozdravili na svečanih zborovanjih 7. kongres ZKS v vseh TOZD, v vseh delih delovne organizacije ter celo na večih izmenah in se obvezali, da bodo sklepi in resolucije s tega najvišjega zbora v socialistični republiki Sloveniji, naše neizpodbitno vodilo ter moč v praksi. Vsi rudarji se dobro zavedamo, da bomo probleme, od gospodarskih do političnih, uspešno premagovali le, če bomo idejno in akcijsko usposobljeni ter enotni pri delu. Nikomur ne bomo dovolili, da bi nas pri tem oviral in valil svoje notra- Naša zemlja, nje probleme in težave na naš hrbet pa najsi bo to Italija ali katerakoli druga sila na svetu. Naša zemlja, je le naša in le mi imamo do nje neodtujljivo pravico, ki smo zanjo prelivali kri in ki smo jo že z mednarodno veljavnimi sporazumi ovekovečili, zato se bomo zanjo v vsakem trenutku odločno ter brez oklevanja borili in jo tudi branili. Ob tem smo čvrsti, trdno odločeni ter enotni in pripravljeni na vse težave, tudi dolgoročne. Še bolj bomo krepili našo zaščito, naš samoupravni socialistični sistem ter se med seboj hitro in učinkovito obveščali. Kot taki bomo še vedno zainteresirani za dobre medsebojne sosedske odnose, za obojestranski razvoj ter se bomo odločno borili za mir v svetu, za demokratično prihodnost ter zato, da bodo izginile vse špekulacije in da bodo postale sleherne meje nedotakljive ter suverene. V takih stališčih je naša moč in ne samo naša, tudi drugi se po njih zgledujejo, jih priznavajo in sprejemajo. Prav tako smo se že tudi v tretje iz nekaterih delov delovne organizacije udeležili protestnega zborovanja občanov, ki je bilo organizirano v občini Trbovlje. Tudi v bodoče ne bomo stali ob strani in bomo s svojo pričujočo zavestjo, pravico in pripravljenostjo dokazovali, da tujega nočemo, svojega pa ne damo. Franjo Glavica PROTESTNO ZBOROVANJE Dne 21. marca 1974, je bilo ob 14.45 na dvorišču TOZD rudnik Trbovlje veliko protestno zborovanje. Udeležili so se- ga vsi člani kolektiva TOZD in SSS ZPT s področja Trbovelj. Navzoči so protestirali proti italijanskemu iztegovanju rok po našemu ozemlju. Na zborovanju sta govorila Franjo Glavica, sekretar družbenopolitičnih organizacij ZPT in Jože Albert, sekretar osnovne organizacije ZKS TOZD rudnik Trbovlje. Skupščinska razprava Dne 28. februarja 1974, je v republiški skupščini govoril o sprejetju nove ustave tudi dosedanji republiški poslanec za naše območje, tovariš Karel Forte. Govoril je o tem, da podpira v celoti predlog ustave SR Slovenije. S tem v zvezi pa je govoril tudi o neuvrščenosti in aktivni vlogi Jugoslavije v boju za mir in družbeni napredek v svetu, o ekonomskih odnosih z nerazvitimi državami, problematiki zdomcev, posebej pa se je ustavil pri odnosih s sosedi in problematiki naših manjšin v Italiji, Avstriji in Madžarski. Dejal je: »naša meja z Italijo je znana kot najbolj odprta meja. Preko časopisov smo zvedeli, da so strokovne raziskave javnega mnenja v minulih letih, ki jih je naredil ISIG Gorica, potrdile, da prepričljiva večina obmejnega prebivalstva v sosednji Furla-niji-Julijski Krajini ne želi samo miroljubno sožitje z avtohtono slovensko narodno manjšino, marveč tudi nadaljnje izboljšanje jugoslovansko-itali-janskih odnosov. Tako javno mnenje, v tem smislu tudi izjave uradnih krogov. Vendar smo istočasno priče, da ob vsakem pomembnem mednarodnem dogodku ali procesu pri nas, določeni krogi v Italiji načenjajo vprašanje območja Kopra in Buj — suverenega in integralnega dela tako naše, kot bratske hrvatske republike. To pa pomeni poziv na grobo kršitev naše teritorialne integritete in suverenosti. Z roko v roki z navedenimi krogi v Italiji istočasno določene sredine v Avstriji ne izvršujejo obveznosti iz državne pogodbe nasproti slovenski in hrvatski manjšini. Naše prepričanje je, da so narodnostne manjšine dejavnik, ki naj povezuje sosednji državi. To vlogo pa lahko odigrajo le tedaj, če so jim priznane pravice in zagotovljen razvoj. Tako v zvezni kot v predlogu naše ustave je jasno izražen naš legitimni interes za usodo delov našega naroda, ki v sosednjih državah živijo kot narodne manjšine. Na ta način Jugoslavija ob spoštovanju načela nedotakljivosti obstoječe meje, ki je rezultat določenih zgodovinskih razmer in dogodkov, in ob tem, ko želimo vzdr- ževati najboljše odnose z našimi sosedi, izraža svoje stališče, da je spoštovanje pravic narodnih manjšin neodtujljiv element univerzalnega uresničevanja nacionalnih in človeških pravic in poboljšanja mednarodnih odnosov. Kot smo v Jugoslaviji v svoji praksi — prav tako z določili zvezne in republiške ustave — zagotovili enakopravnost svojih državljanov, brez ozira na nacionalno in etnično pripadnost, tako upravičeno pričakujemo spoštovanje nacionalnih in človeških pravic za pripadnike naše manjšine v sosednjih državah. Odnos in pripravljenost, ki ga naši sosedi kažejo v tem pogledu do manjšin, bo za nas merilo njihove dejanske pripravljenosti za razvijanje prijateljstva z nami na trajnih in trdnih temeljih.« Pripomba uredništva: Tov. Forte je na žgočo problematiko v odnosih z Italijo opozoril republiško skupščino že pred uradno italijansko noto, v kateri je izrazila ta svoje zahteve do našega ozemlja. Komisija republiškega sekretariata za gospodarstvo je predložila poročilo in predloge v zvezi s stanjem rudnika Zagorje Že novembra 1973, je republiški sekretariat za gospodarstvo imenoval komisijo za pregled premogovnikov, ki naj bi dala poročilo in predloge v zvezi z obstoječim stanjem in nadaljnjo proizvodnjo premoga v rudniku Zagorje. Komisija je v mesecih januar in februar letošnjega leta pripravljala skupno z ustreznimi službami v delovni organizaciji, osnove za gradivo, ki ga je predložila republiškemu sekretariatu za gospodarstvo. Osnovne značilnosti tega gradiva so: — geološko stanje zalog v Kisovcu in Kotredežu; — pripravljenost za proizvodnjo; — tehnični in ekonomski ka- zalci sedanjega in predvidenega obratovanja rudnika Zagorje; — zaključki in predlogi komisije. Pri geološki obdelavi zalog bi kazalo omeniti vprašanje določene kategorizacije le-teh, predvsem glede na uvedbo kategorije pogoj no-bilančnih za- log. Te predstavljajo zaloge, ki jdh je sicer tehnično možno pridobivati, vendar je proizvodnja nerentabilna. Nadaljnja ugotovitev, ki jo komisija v zvezi z zalogami postavlja, je vprašanje raziskanosti slojišča. Pri tem komisija meni, da so raziskave močno zaostajale, predvsem zaradi problematike rentabilnosti proizvodnje premogovnikov, ki je bila omejena z administrativno določenimi cenami premoga. Te so bile dejansko tako naravnane, da niso omogočale razvoja tej panogi pa tudi akumulacija je bila minimalna. V zadnjem času so se s tem v zvezj stvari sicer popravile, vendar je težko nadoknaditi zamujeno. V zvezi s pripravljenostjo za proizvodnjo, predvideva komisija v jami Kotredež nad 6. horizontom odkopavanje ca. 410.000 ton premoga. Izpod 6. horizonta jjC predvideno, po podatkih zalog, odkopavanje ca. 3,050.000 ton. V tem območju izpod 6. horizonta naj bi se na osnovi investicijskih del izvajala nadaljnja eksploatacija še ca. 8 let, ko bo dokončana eksploatacija do 6. horizonta. Na obratu Kisovec predvideva komisija iznad 5. horizonta še eksploatacijo 780.000 ton premoga. Vendar je od tega ca. 200.000 ton kategorije G, tj. takšnih zalog, ki so sicer ugotovljene po geoloških karakteristikah in z redko mrežo vrtin ali jamskih raziskav. Ta količina zalog je torej; lahko bistveno manjša kot je predvidena v gradivu komisije, ali pa tudi takšnega značaja, da za eksploatacijo sploh ne pride v poštev. Vendar vse geološke podlage kažejo na obstoj teh zalog, za katere predlaga komisija še podrobnejše raziskave. Poleg tega predlaga komisija tudi strukturna raziskovalna vrtanja, tako proti zapadu, od sedanje meje eksploatacije v Kisovcu, kot tudi na meji med Kisovcem in Kotredežem. Vsekakor lahko zaključimo iz poročila komisije, da je celotno nahajališče premoga sorazmerno slabo raziskano, da pa je težko predvideti na tem področju rentabilno proizvodnjo. Komisija predvideva potrebo po določeni prilagoditvi metod eksploatacije in tehnologije separiranja, predvsem zaradi zmanjšanja izgub, ki se pojavljajo v celotni masi premoga, ki je na razpolago za eksploatacijo. Kot edino možnost izenačevanja pogojev poslovanja v rudniku Zagorje, predvideva komisija z reguliranjem cen. Predlagano 50-0/" povišanje cen pa v rudniku Zagorje kljub temu ne bi moglo v celoti pokrivati izgube. Ce obstaja družbeni interes za to proizvodnjo, meni komisija, da je dejansko potrebno najti še drug način za pokrivanje predvidene izgube. V zvezi z investicijami, ki naj predvsem v obratu Kotredež omogočijo nadaljnjo eksploatacijo, je predvideno skupno z raziskavami, odpiralnimi deli in opremo, 74,600.000,00 din potrebnih vlaganj. Komisija poudarja nujnost pravočasnih oziroma takojšnjih raziskovalnih ter s tem v zvezi odpiralnih del, ki omogočijo neprekinjenost v proizvodnji premoga obrata Kotredež. V ekonomskem delu navaja komisija na osnovi zaključnih računov rudnika Zagorje v letih 1970, 1971, 1972, 1973, samo v letu 1971 pozitiven zaključek, v ostalih letih pa negativen, pri čemer se je ta prav v letu 1973 izredno povečal. Pri tem ugotavlja komisija, da bi moral biti dejanski finančni položaj rudnika Zagorje še slabši, saj osebni dohodki na tem rudniku zaostajajo v letu 1973 za ca. 12 % od osebnih dohodkov v rudniku Hrastnik in Trbovlje. Če bi hotel rudnik Zagorje poslovati z enakimi osebnimi dohodki kot v Hrastniku in Trbovljah, bi morala biti cena premoga na tem rudniku za ca. 30 % višja v letu 1973, kot pa je bila dejansko dosežena. Če bi hoteli v letu 1974 doseči kritje tako na področju povišanih materialnih stroškov, izenačitve oseb- nih dohodkov ter izdatkov na osnovi samoupravnega sporazuma (regresi, družbena prehrana, itd), bi morala dvigniti ceno za ca. 47 0/°, pri čemer pa še vedno nastaja vprašanje pokrivanja potreb v okviru občinske skupnosti. V zaključkih in predlogih komisija ponovno poudarja nujnost takojšnjega pristopa k raziskavam in odpiralnim delom med 6. in 8. obzorom jame Kotredež. Za obrat Kisovec komisija meni, da naj bi odkopali zaloge nad 5. obzorom in predlaga določene raziskave. Predlaga nujnost izenačenja osebnih dohodkov v celotni proizvodnji premoga. Komisija predvideva tudi v bodoči proizvodnji premoga rudnika Zagorje izgubo in predlaga financiranje vseh raziskovalnih del iz sredstev državnega kapitala. Predlaga zagotovitev vseh potrebnih sredstev za investicijske naložbe pod najugodnejšimi pogoji, predvideva povečanje produktivnosti v rudniku Zagorje, kakor tudi pokrivanja izgube v okviru solidarnostnega sklada. Dne 1. aprila t.l. je bil na sedežu Zasavskih premogovnikov, sestanek celotne komisije, predstavnikov družbenopolitičnih organizacij in občinskih skupščin vseh treh občin ter predstavnikov Zasavskih premogovnikov. Na osnovi razprave o gradivu ter predlogih in zaključkih komisije so bila sprejeta na tem sestanku, naslednja stališča: 1. elaborat tako v svojem splošnem uvodu kot v obdelavi problematike rudnika Zagorje, daje realno oceno obstoječega stanja; 2. vse raziskave, ki so predvidene za nadaljnje nemoteno obratovanje rudnika Zagorje, je smatrati kot raziskave splošnega družbenega pomena; 3. pri dodeljevanju investicijskih kreditov za obrat Kotredež je potrebno predvideti najugodnejše pogoje kot za ostale energetske objekte; 4. v rudniku Zagorje je predvideti povečanje produktivnosti, kar je upravičeno pričakovati ob učinkih po izvedeni modernizaciji in izenačevanju osebnega ter družbenega standarda z drugimi TOZD v ZET; 5. ob ugotovitvi interesa družbene skupnosti za eksploatacijo premoga v rudniku Zagorje, naj se razliko med lastno ceno, v kateri so upoštevane vse obveznosti in prodajno ceno, pokrije iz sredstev širše družbene skupnosti (49. člen ustave SFRJ); 6. ekonomski položaj rudnikov premoga Slovenije ne omogoča oblikovanje solidarnostnega sklada; 7. vsa predlagana stališča so sprejemljiva le pod pogojem, V delovni organizaciji Zasavski premogovniki Trbovlje, smo v delovnem načrtu za leto 1974 predvideli proizvodnjo premoga v višini 1.800.000 ton. To smo nameravali doseči z uvajanjem nove tehnologije zlasti v rudniku Trbovlje, rudniku Hrastnik in z aktiviranjem določenih investicijskih objektov. Predvideni objekti bi sprostili del delovne sile, ki bi jo lahko zaposlili na produktivnih delih in tako tudi zvišali skupno rudniško storitev v ZET. Zaradi zakasnitve pri uvajanju odkopne mehanizacije in ker plasma kotlovnega premoga ne more potekati po predvidenem načrtu, je pri doseganju fizičnega 1974 mesec Karolina p. Polaj p. I 7.161 23.854 II 1.202 29.261 III 4.000 26.877 da se reši vprašanje pokrivanja izgube rudnika Zagorje za leto 1973 in omogoči normalno poslovanje v letu 1974. Delavski svet ZET, je na 3. zasedanju 29. marca 1974, sprejel sklep, da se mora finančno vprašanje rudnika Zagorje rešiti do konca aprila 1974, kar edino pogojuje nadaljnje obratovanje rudnika Zagorje; 8. za zagotovitev socialne varnosti zaposlenih delavcev na obratu Kisovec rudnika Zagorje, je omogočiti pridobitev vse potrebne dokumentacije za nadaljnjo izgradnjo siporeksa in odobritev sredstev pri republiškem skladu skupnih rezerv. Albert Ivančič, dipl. inž. rud. načrta (z ozirom na obratovanje TE Trbovlje potrebno določeno prilagajanje dinamike proizvodnje). Rudnik Trbovlje ima za leto 1974 predvideno proizvodnjo 730.000 ton premoga, od tega naj bi bilo 560.000 ton kotlovnega in 170.000 ton komercialnega. V letošnjih prvih treh mesecih je bila proizvodnja kotlovnega premoga manjša za 30.480 ton, komercialnega pa za 19.910 ton višja. Skupno je bila proizvodnja manjša za 10.570 ton. Froizvodnjo je rudnik Trbovlje dosegel na naslednjih poljih: Zg. VIL p. Skupaj 20.945 51.960 22.927 53.390 23.203 54.080 Odkopavanje v Karolina p. je oviralo ogrevanje premoga v progah in na čelu, v Zg. VII. p. pa se je dolžina pripravljalnih prog po jalovini, povečala za ca. 120 m. Zaradi večjih dolžin dolomitnih prog, bo krajša tudi smerna dolžina mehaniziranega čela v. 267. Ker kotlovnega premoga v TET že od novembra 1973 dalje ne moremo dobavljati po načrtu, forsiramo odkopavanje polj s komercialnim premogom. Ker bo odvzem kotlovnega premoga problematičen tudi v II. tromesečju, bo v jami Trbovlje geometrija odkopnih polj priprav drugačna; spremenilo se bo tudi terminsko zaporedje. Zato bomo morali odpirati Folaj polje-zahod forsirano z dvema strojema F 6-A in na novo odpreti Vode polje. Ne glede na zakasnitev pri oblikovanju mehaniziranega čela v Zg. VIL p. v. 267, kasni tudi dobava SHF in odkopnega stroja. Vsi ti dejavniki bodo vplivali negativno na predvideno proizvodnje in storitve. Eri polletnem pospeševanju prodaje komercialnega premoga, nastopajo tudi težave pri prodaji drobnih vrst premoga. Fo delovnem načrtu je bilo predvideno, da bo v začetku aprila 1974 pričelo obratovati mehanizirano široko čelo na v. 267.60 m. Široko čelo je bilo sredi aprila pripravljeno, ni pa opremljeno s SHF in odkopnim strojem. Omenjena mehanizacija bi morala biti na rudniku Trbovlje koncem marca, vendar do 10. aprila še niso bile dobavljene hidravlične stojke in odkopni stroj s transporterjem in pripadajočo elektro opremo. Jama Trbovlje ima letos v Zg. VII. p. predvideno skupno proizvodnjo premoga, večinoma kotlovnega, v količini skoraj 500.000 ton. Od tega bi morah odkopati z mehaniziranim širokim čelom 230.000 v 186 delavnikih s povprečno odkopno storitvijo 30 t/š. oz. 1230 t/dan. Potek proizvodnje premoga na rudniku Trbovlje Storitve na predvidenem mehaniziranem čelu bodo za 2,7-krat večje kot pri ročnih. V jami Trbovlje je povprečno 174 š/dan na odkopih s povprečno storitvijo nekaj nad 11 t/š. Iz navedenih podatkov lahko ugotovimo, da znaša dnevna izguba ca. 700 t/dan premoga, če mehanizirano čelo ne obratuje. Zaradi izpada mehanizacije, je operativni mesečni načrt za april nižji od letnega za 400 t/dan. Razliko do 700 t/dan bomo skušali kriti z boljšimi storitvami v polju Polaj, kjer je več ton/m2 od predvidenih in z manjšo odsotnostjo ljudi z dela. Računamo, da bo mehanizirano čelo v Zg. VII. p. pričelo z obratovanjem v začetku maja. Dokler pa ne bo predvidenega odvzema kotlovnega premoga, rudnik Trbovlje ne bo mogel dosegati in presegati proizvodnje, ki je načrtovana in se bo izpad proizvodnje od prvih treh mesecev v aprilu in maju še povečal. Pospešena proizvodnja premoga rudnika Trbovlje je v neposredni odvisnosti od obratovanja TET in odvzema premoga po obeh transportnih poteh in vključitvi delnega deponiranja premoga. Obstoj rudnika Trbovlje je vezan na TET in obratno, zato moramo osvetliti tudi medsebojno sodelovanje in težave v TET. Jeseni 1973 je energetska bilanca električne energije narekovala, da se TET oskrbi z dodatnimi količinami premoga vseh vrst s katerimi jih oskrbujemo. Zahteve so takrat presegale količine nad 900.000 ton, vendar so potem obstale na 870.000 ton. V skladu s takimi potrebami smo pričeli z odpiralnimi deli kotlovnega premoga v jami Trbovlje. V novembru in decembru 1973 so se pojavljale v TET I. in TET II. različne okvare, kar je imelo za posledico, da je količina premoga v njihovi deponiji naraščala. Dne 1. 1. 1974, je bilo deponiranega že 64.000 ton kotlovnega premoga, vmesnih produktov in prahu, med tem, ko je bilo preje predvideno, da v deponiji 1. januarja 1974 — ne bo nikakršnih zalog. Poročali smo že, da je bila v prvi polovici marca 1974, v čakalnici jame TOZD rudnik Trbovlje, prva slikarska razstava umetniških del. Svoja dela v olju je razstavljal Leopold Hočevar, akademski slikar. Njegove pobude smo bili vsi zelo veseli. Rudarji so si z zanimanjem ogledovali razstavljena dela. Foto inž. T. Bregant V turbini TET II. so se že decembra pojavljale močnejše vibracije, zato je obratovala z minimalno močjo okrog 90 MW, potem pa so koncem decembra 1973 prenehali z obratovanjem. Koncem januarja smo bili s strani TET uradno obveščeni, da bo TET II. ponovno pričela z obratovanjem 1. maja 1974. Ker se je deponija s premogom nevarno polnila in se je premog tudi vžigal, je bila zahteva TET, da se količina premoga zmanjša, umestna, kajti če premog zgori na deponiji, bo skupna gospodarska škoda še večja. V letu 1972 je bila deponija že tudi polna, toda premog se ni vžigal, ker sta bila kotlovni premog in vmesni produkti pomešana in prekrita s prahom. Tako deponiranje koncem leta 1973 ni bilo možno doseči, ker so prah pokurili v 60- in 100-tonskem kotlu in so deponirali večinoma kotlovni premog. S strani ZPT je bila nižja dobava premoga za TET z dopisom z dne 1. 2. 1974 sprejeta, kajti če bi napolnili deponijo do zadnjega kota, bi morali prenehati s proizvodnjo v rudniku Trbovlje. Prvotno dogovorjene količine, katerih višina je razvidna iz tabele, so bile za prve štiri mesece zmanjšane na 240.000 ton, oziroma celotna dobava za leto 1974, naj bi znašala 820.000 ton. V istem dopisu so ZPT od TET zahtevali, da uredijo vse potrebno, da bodo v času popravila TET II. polno obratovale enote TET I. in da bi na ta način sproti porabili čimveč dnevno dobavljenega premoga, za količine, ki jih je treba deponirati, pa uvedejo tak režim prevzemanja po GT, da ne bo zastojev in s tem ovir v dnevni proizvodnji rudnikov ZPT. Režim prevzemanja premoga je bil s strani TET do 9. 4. 1974 urejen s sistematičnim škrapanjem in so v deponiji žarišča tudi pogasili. Polno obratovanje v pasu vseh treh enot TET I. ni bilo doseženo, ker s tako starimi kotli to skoraj ni možno, zato se doponijski prostor še bolj polni kot je bilo predvideno. Tretji zahtevi ZPT pa TET ni v celoti ugodila, ker razpoložljiv dodatni prostor za deponiranje premoga pod koridorjem E-F niso tako opremili, da bi prevzemali količine premoga kot jih lahko prevzemajo od postaje D-E. V dodatno deponijo je možno deponirati do 40.000 ton premoga in njena vzpostavitev j,e kratkotraj nej šega pomena. Z normalno proizvodnjo premoga je pač najvažnejši pričetek obratovanja TET 11., ki je predviden v začetku maja. Problematika proizvodnje na rudniku Hrastnik in rudniku Zagorje bo objavljena kasneje. Peter Schneider, dipl. inž. rud. pa morajo biti po mnenju sindikatov usklajena v vseh samoupravnih sporazumih in splošnih aktih temeljnih organizacij, združenega dela in drugih organizacij združenega dela. Ta sindikalna lista vsebuje predloge za določitev naj nižjega neto osebnega dohodka, nadurno delo, nočno delo, nedeljsko delo, ovrednotenje delovnih izkušenj in stalnosti, dnevnice, kilometrine, terenski dodatek, povračilo stroškov za prevoz na delo in z dela, regrese za prehrano in letne dopuste, itd. Poudariti moramo, da je ta lista le politični dokument, s katerim se sindikat prizadeva doseči poenotenje meril v vseh delovnih organizacijah v Sloveniji, pri nekaterih pomembnih prvinah delitve dohodka. To še ni dokončen dokument, po katerem naj bi v delovnih organizacijah delili dohodek. To je še vedno le predlog, o katerem razpravljajo komisije samoupravnega sporazuma. Konkreten predlog za podpisnice samoupravnega sporazuma o usmerjanju delitve dohodka in osebnih dohodkov slovenskih rudnikov, je obravnavala komisija, ki jo tvorijo predstavniki vseh podpisnic. Predlog je pripravila v dneh od 2. do 9. aprila 1974, deloma v Trbovljah, deloma pa v Velenju. Določbe iz sindikalne liste bodo postale obvezne za udeležence samoupravnih sporazumov šele, ko bodo z zavzemanjem sinka! nih organizacij in drugih udeležencev samoupravnega sporazuma, postale sestavni del samoupravnih sporazumov o merilih za razporejanje dohodka in delitev osebnih dohodkov. S stališčem komisije slovenskih rudnikov bodo seznanjene vse podpisnice samoupravnega sporazuma. Sprememba pa bo terjala dopolnitev samoupravnega sporazuma o delitvi osebnih dohodkov TOZD in SSS ZPT, seveda po predhodni javni razpravi med člani TOZD in SSS ZPT. Prispevajte v Srečno IZPOLNJEVANJE DELOVNEGA NAČRTA V ČASU OD 1. 1. DO 15. 4. 1974 1. Proizvodnja premoga, ton TOZD načrtovano doseženo + — % rudnik Hrastnik 203.176 194.098 — 9.078 95,5 rudnik Trbovlje 201.824 188.212 — 13.612 93,3 rudnik Zagorje 110.560 102.840 — 7.720 93,0 skupaj 515.560 485.150 — 30.410 94,1 RSC — j. Trb. 11.560 5.670 — 5.890 49,0 ZPT 527.120 490.820 — 36.300 93,1 2. Proizvodnja gradbenega materiala letni načrt doseženo % doseg. 92.200 16.063 17,4 24.000 4.064 16,9 7,300.000 2,448.747 33,5 35.000 4.391,5 12,5 162.000 41.488 25,6 TOZD rudnik Hrastnik Betonarna H (kos) Kamnolom H (m3) TOZD GRAMAT Opekarna T (enot) Kamnolom T (m1) TOZD rudnik Zagorje Kamnolom Z (m3) 3. Storitve, ostala proizvodnja TOZD RGD (din) TOZD Avtopark (t/km) TOZD ESD (ure) O sindikalni listi Delavska enotnost je v svoji izdaji z dne 9. marca 1974, objavila v prilogi »Sindikati«, 52,500.000 321.080 19,162.138 1,510.406 107.752 36.5 33.6 sindikalno listo. Ta lista predstavlja skupni dogovor organizacij, organov sindikatov in zveze sindikatov Slovenije, in sicer o tistih vprašanjih in pravicah, ki izvirajo iz dela, ki Težka poškodba pri stroju za izdelovanje jamskih prog Po skoraj štiriletni koristni rabi strojev za izdelovanje jamskih prog v naših rudnikih, se je pripetila pred kratkim tudi prva hujša poškodba, na katero smo v skladu s členom 18, predpisov o tehniških ukrepih in varstvu pri delu v rudnikih, dolžni opozoriti zaposlene. Z objavo v glasilu Srečno, hočemo seznaniti tudi širši kolektiv z okolnostmi, ki so privedle do tako nevarnega primera, predvsem iz razloga, ker bomo podobne stroje v bližnji bodočnosti pričeli uporabljati tudi na odkopih. V zgornjem VIL polju rudnika Trbovlje pripravljamo novo odkopno etažo na koti + 262 z dvema strojema za izdelavo prog (F6-A) tako, da lesno (dostavno) in glavno (odvozno) progo izdelujejo hkrati. Dne 2. aprila 1974 sta bila na popoldanski izmeni pri stroju v dostavni progi zaposlena strojnik Š. M. in kopač Drago Gunzek. Po izdelavi odstavka proge v globino 1.5 m in utrditvi stropa z namestitvijo TH stropnih segmentov, so bili ostali štirje od skupno šestih sodelavcev na tem delovišču, zaposleni s pripravo materiala in na delovišču sta ostala le še strojnik s pomočnikom. Oba sta že tudi pristopila k naslednji fazi dela, to je povzemanju (rezanju) spodnjega dela proge. Ko je strojnik Š. M. po svoji oceni z rezanjem že izoblikoval spodnji del profila proge, se je hotel prepričati do katere mere je to delo končano in se je v ta namen, da bi bolje videl in ocenil, približal delovišču, to je delovni (rezalni) glavi stroja po desni strani, medtem ko se je njegov pomočnik, kopač Drago Gunzek, postavil pred stroj na levi strani. Po izjavah obeh, delovišče ni bilo zaprašeno in je bila vidljivost normalna. Rezalno glavo in plug je strojnik (po lastni izjavi) pustil v obratovanju, po izjavi kopača Gunzeka pa je obratoval le plug in je rezalna glava mirovala. Po ogledu (od blizu) sta ugotovila, da je profil proge že zadostno izrezan in da bosta premog kar pogrebla, nato pa, če bo treba, še malo porezala. Strojnik se je vrnil na krmilni prostor stroja in že zaslišal krik, naji ustavi in potegne stroj naazj. Kopača Draga Gunzeka je rezalna glava stroja močno poškodovala po levi nogi in spodnjem delu trebuha, saj se je znašel pod njo, obrnjen pol sede 'proti stroju. Spričo obeh nasprotujočih izjav, ponesrečenega Gunzeka, ki trdi, da je rezalna glava mirovala in strojnika Š. M., ki izjavlja, da se je vrtela, ko sta o-gledovala delovišče, nam po sami analogiji ni mogoče razložiti motiva, ki je privedel ponesrečenca v nevarno bližino rezalne glave. Preostaja nam le dejstvo, da so vrteča rezila zgrabila kopača, ki se jim je nevarno približal, in da te situacije ni videl strojnik, čeprav mu pogleda na delovišče ni ničesar zastiralo. Iz tega naj sledi pouk! — strojnik lahko zapusti stroj le, če ta ni pod napetost- Dne 29. marca 1974, je potekalo v času od 7.30 pa do 14.20, 3. zasedanje delavskega sveta ZPT v tej mandatni dobi. Od skupno 50 delegatov TOZD in SSS-članov delavskega sveta, se jih je zasedanja udeležilo 48, jo. S tem je vsaka možnost obratovanja izključena; — med obratovanjem stroja je vsako delo na stroju in njegovi neposredni bližini, najstrožje prepovedano; — med obratovanjem stroja (rezanjem), se ne sme nihče nahajati ob delovnem mestu ko-pača-strojnika ali na drugi strani stroja; — zgrebanje premoga sme sicer potekati takrat, ko plug in transporter stroja obratujeta, vendar pa morata takrat stroj in rezalna glava mirovati. Slednje mora biti spuščeno v posebej za to izrezano gnezdo, na najnižji točki profila proge; — v času zgrebanjp premoga se strojnik ne sme oddaljiti od komandnega mesta na stroju. Plug tako lahko obratuje le, če je vidljivost na delovišču normalna; — za vse v bližini stroja navzoče osebe je odgovoren strojnik, ki mora pri vsakem kršenju teh pravil pravočasno ustaviti stroj. In končno — z novimi stroji sprejemamo sodobno tehnologijo, ki v zameno za večje produktivnosti terjp tudi večjo zbranost in strožjo disciplino. Emil Kohne, dipl. inž. rud. eden je bil opravičeno, drugi pa neopravičeno odsoten. Zasedanje je vodil predsednik delavskega sveta, Franc Romih. Na tem zasedanju je obravnaval in sklepal o številnih ze- Pomembno zasedanje delavskega sveta ZPT lo pomembnih zadevah. Objavljamo jih v tem prispevku: —- potrdil je vsebino zapisnikov in sprejete sklepe 1. in 2. zasedanja DS v tej mandatni dobi; — obravnaval je zavrnitev predloženega zaključnega računa za leto 1973 s strani SDK, podružnice Trbovlje. Na temelju obširne obrazložitve je preklical svoj sklep, sprejet na 2. zasedanju DS z dne 27. 2. 1974, o delitvi pozitivnega ostanka dohodka TOZD po zaključnem računu za leto 1973 in o kritju izgube TOZD rudnik Zagorje po zaključnem računu za leto 1973; — sprejel je zaključni račun ZPT za leto 1973 v smislu zakonskih predpisov in zahteve SDK podružnice Trbovlje. Po tem sklepu se izguba TOZD rudnik Zagorje za leto 1973 pokrije iz ostanka dohodka vseh ostalih TOZD ZPT. Pozitivni ostanek dohodka po zaključnem računu za leto 1973 je znašal 23,076.908,58 din. S pokritjem izgube TOZD rudnik Zagorje v višini 14,565.266,42 din, ostane dohodek v višini 8,511.642,16 din. Od tega pa je treba obvezno razporediti v rezervni sklad delovne organizacije 4,801.000,75 din ter v poslovni sklad za obvezna posojila 952.370,15 din, tako da ostane za sklad skupne porabe za vse ostale potrebe (regresi, letovanja, preventivno zdravljenje, itd.) le še 2,758.263,26 din. Kritje izgube TOZD rudnik Zagorje iz ostanka dohodka ostalih TOZD se smatra kot solidarnostno brezobrestno posojilo po določilih samoupravnega sporazuma o združevanju TOZD v ZPT; v primeru, če bo družbena skupnost odobrila sredstva za pokritje te izgube, bodo izposojena sredstva vrnjena vsem TOZD v enakih zneskih kot so jih prispevale za kritje izgube; — TOZD rudnik Zagorje bo skupno s strokovnimi službami in vodstvom ZPT takoj pristopila k izdelavi sanacijskega programa, medtem ko bo nadalje ukrepala delovna organizacija v zvezi s to izgubo po uskladitvi stališč izvršnega sveta SR Slovenije. Sanacijski program je treba izdelati do konca aprila 1.1. — vodstvom in samoupravnim organom vseh TOZD je dal v proučitev osnove gospodarskega načrta ZPT za leto 1974 s tem, da sprejmejo stališča do posameznih postavk teh osnov, s posebnim ozirom na predlagano obračunavanje dohodka in pa nadaljnje obratovanje ob nekaterih dela prostih sobotah; — na znanje je sprejel informacijo o predlogu programa uporabe amortizacijskih sredstev za leto 1974, pričel pa bo veljati ta program potem, ko ga bodo potrdili oziroma sprejeli delavski sveti TOZD; delavski svet ZPT pa bo program uporabe amortizacijskih sredstev za leto 1974 verificiral po potrditvi oziroma sprejetju na sejah delavskih svetov vseh TOZD; — sprejel je opozorilo za vse TOZD, da je treba z amortizacijskimi sredstvi ter njih uporabo zelo varčevati^ predvsem pa naj bi se pri nabavljanju opreme odločili za takšno opremo, s katero bo možno proizvajati čim rentabilneje; — na znanje je sprejel sklep delavske kontrole ZPT. Ta je namreč naslovila na delavski svet ZPT predlog, da bi razveljavil svoj sklep z dne 27. 2. 1974, ki se nanaša na verificiranje samoupravnega sporazuma o delitvi osebnih dohodkov TOZD in SSS ZPT s tem, da bi se začel ponovni postopek za njegov sprejem. Potrdil pa je tudi poročilo komisije za izdelavo osnutka tega sporazuma. Poročilo je komisija sestavila s sodelovanjem predsednika delavske kontrole ZPT, sekretarja sveta ZKS ZPT in sekretarja družbenopolitičnih organizacij ZPT. Poročilo je vsebovalo pojasnila na posamezne točke ugotovitev delavske kontrole ZPT. Vsi navzoči delegati delavskih svetov TOZD in SSS so ugotovili, da je bil postopek za sprejem samoupravnega sporazuma o delitvi osebnih dohodkov v TOZD in SSS v skladu z izdanimi navodili in notranjimi predpisi. Sklenil je, da naj ostane ta sporazum v veljavi, tako kot je že preje sklenil, od 1. 2. 1974 dalje. Pri tem je tudi sklenil, da je treba izdelati primerjalni izračun mesečnih osebnih dohodkov za devet kvalifikacijskih skupin jama-zunaj, da je treba izdelati konkreten predlog za dopolnitev tega sporazuma s strani komisije, kar je omenjala v svojem poročilu ter da naj vsaka TOZD in SSS imenujejo po enega člana v komisijo, ki bo imela nalogo, da ugotovi pravilnost razporeditve delovnih mest delavcev v TOZD in SSS v sistemizaciji delovnih mest, po veljavnem samoupravnem sporazumu; — strinjal se je, da o osnutku akcijskega programa za leto 1974 razpravljajo vse TOZD s tem, da ga potrdijo pristojni organi upravljanja in predložijo eventualne dodatne predloge in pripombe, nato pa ga bo verificiral delavski svet ZPT; — načelno je soglašal s tem, da odgovorna strokovna služba sklene z zdravilišči ustrezne TOZD RŠC je v svoji vajeniški delavnici na Gvidi v Trbovljah, izdelal razdelilno omaro za žičnico alpskega turističnega centra Bovec-Kanin. Te objekte na Kaninu je zgradilo SGP Hrastnik. Foto inž. T. Bregant pogodbe za preventivno zdravljenje članov delovne skupnosti ZPT za leto 1974, medtem ko bo o potrebnih sredstvih razpravljal delavski svet kasneje, potem ko bo sklepal o razdelitvi sklada skupne porabe; — soglašal je s tem, da se del odškodnine za objekte in zemljišče ter rastlinje dosedanje rudniške vrtnarije na Trgu revolucije, v znesku 540.150,00 din uporabi delno za stanovanjsko izgradnjo, delno' pa za na drugo lokacijo; — soglašal jie s tem, da se vrtnarija prestavi na drugo lokacijo — na rudniško zemlji- šče zadaj gasilskega doma na Trgu revolucije, in postavi montažni rastlinjak; — odobril je objavo pol-stranskega oglasa oziroma reportaže v časopisu Komunist, v maju t.L, ko bo izšel pred osrednjo proslavo ob 50-letnici zloma Orjune; — odobril je preknjižbo zastarelih, nedvignjenih osebnih dohodkov s prispevki, v dobro izrednih dohodkov TOZD, prav tako pa tudi zastaranih nedvignjenih regresov za letne dopuste, prav tako v dobro skladov skupne porabe TOZD. T. L. Razgovor z Romanom Albrehtom Dne 10. aprila 1974, je bil za delovno organizacijo ZPT, organiziran razgovor s tovarišem Romanom Albrehtom. Na tem razgovoru so sodelovali predstavniki vseh TOZD in skupnih strokovnih služb, člani družbenopolitičnih organizacij, samoupravnih organov in vodstev. Na razgovoru je bilo navzočih okrog 70 članov. Tema razgovora je bila: Vsebina samoupravnih aktov in ustava. V začetku je tovariš Roman Albreht podal oceno samoupravnega sporazuma o združevanju TOZD v delovno organizacijo ZPT, o katerem meni, da v glavnem ustreza, da pa vsebuje nekatere določbe, ki niso v skladu z ustavo in katere bi kazalo brez posebne ihte in naglice prilagoditi določilom ustave. Treba je namreč vedeti, da je bil samoupravni sporazum oblikovan še pred sprejetjem ustave na osnovi njenega osnutka. V nadaljevanju se je tovariš Albreht precej zadržal v svoji razlagi na ugotovitvi, da TOZD ne more imeti ambi- cij, da postane podjetje oziroma delovna organizacija, da pa je potrebno zagotoviti pri poslovanju v celoti odnose, ki izhajajo iz združenega dela in iz neodtujljivih pravic, tako v zvezi s samoupravljanjem, kot tudi odločitev o dohodku kot rezultatu združenega dela v TOZD. Važna je ugotovitev, da TOZD ni trajma oblika združenega dela, ampak se bo spreminjala glede na spremembo v tehnologiji proizvodnega procesa. Tovariš Albreht je v celoti nanizal nekatere prigovore na samoupravni sporazum o združevanju TOZD v delovno organizacijo. Med temi je na primer ugotovitev, da načrt delovne organizacije ne more biti v celoti samo zbir načrtov TOZD, ampak da je v tem potrebno upoštevati določene razvojne koncepte, ki se ustvarjajo v okviru delovne organizacije in ki predstavljajo interes vseh TOZD. Omenil je nekoliko premalo določene obveznosti v zvezi z minulim delom, nujnost razširitve določil v zvezi z glasovanjem v delavskem svetu in z izvolitvijo direktorja delovne organizacije. Precej časa je uporabil za definicijo odnosov skupne strokovne.službe in TOZD. Tu ugotavlja, da obstoja med TOZD in skupnimi strokovnimi službami neposredna menjava dela in da ni mogoče v okviru takšnih razmerij, dopustiti mezdne odnose. Tudi delavci v skupnih strokovnih službah morajo imeti družbenoekonomsko osnovo samoupravljanja. Posebno vprašanje predstavlja združevanje sredstev in politika dodeljevanja le-teh, pri čemer naj bi bil upoštevan tudi značaj v minulega dela. Prav tako je Roman Albreht izrazil nekaj pripomb na statut delovne organizacije, kar vse bo koristno služilo pri dokončnem oblikovanju samoupravnih aktov tako TOZD, kot delovne organizacije. Po izvajanju Romana Albrehta so sledila vprašanja, ki so jih postavljali navzoči na tem razgovoru. Vprašanja so zajemala: cene in trg, žiro račune TOZD, problematiko skupnosti TOZD za področje Trbovelj, minulo delo in način medsebojne pomoči med TOZD, solidarnost in vzajjemnost, individualni ali kolegijski poslovodni organ, samoupravno organiziranost skupnih služb in podobno. Na vsa vprašanja je skušal dati tovariš Albreht zadovoljiv odgovor in tudi v določeni meri praktične napotke za uporabo določenih ustavnih določil v samoupravnih aktih. Albert Ivančič, dipl. inž. rud. SPREJEMANJE STALIŠČA Dne 20. marca 1974, se je sestal politični aktiv, sestavljen iz predstavnikov vseh TOZD in SSS ZPT. Obravnaval je sklepe delavske kontrole ZPT, ki jih je posredovala delavskemu svetu ZPT v zvezi s postopkom okoli sprejemanja novega samoupravnega sporazuma o delitvi osebnih dohodkov TOZD in SSS ZPT. Gibanje skladov v letu 1973 VINKO TRINKAUS — VELIKA STAVKA V letu 1973 smo vodili vse sklade za delovno organizacijo kot celoto. Z ustanovitvijo temeljnih organizacij združenega dela pa jih moramo porazdeliti na vse TOZD. Delitvena bilanca vseh sredstev in virov bo zahtevala precej natančnega dela, da bo prejela vsaka TOZD tista sredstva in sklade, katere je v prejšnjih letih dosegla oziroma s katerimi v proizvodnem procesu razpolaga. Zato smo že zaključni račun za leto 1973 sestavili po posameznih TOZD, da bo delo pri dokončni delitvi premoženja in obveznosti ZPT nekoliko olajšano. Poslovni sklad se je v letu 1973 precej povečal. Od termoelektrarne Trbovlje smo prevzeli kot brezplačni prenos osnovnih sredstev, transportne naprave na separaciji, v vrednosti 6,844.000 din. Ker so nekatere skupine osnovnih sredstev, predvsem rudarska oprema, že toliko odpisane, da bi znašala letna amortizacija več, kot pa izkazujemo še vrednosti teh sredstev, smo po sklepu osrednjega delavskega sveta obračunavali amortizacijo še naprej v nezmanjšanem znesku. Za razliko, ki je znašala 6,106.00 din, smo povečali poslovni sklad. Poleg tega je zvišala banka iz svojega anonimnega kapitala delež našega ustanovitvenega dela pri njej za 445.000,00 din. Nadalje smo povečali poslovni sklad še za vrednost odpadnega materiala od izločenih osnovnih sredstev, za vrnjeno carino iz preteklih let in za obvezna posojila skupnim rezervnim skladom po delitvi dohodka iz leta 1973. Znižali smo pa poslovni sklad za letne odpise tistih osnovnih sredstev, pri katerih se amortizacija ne vkakulira ter za kritje nabav za narodno obrambo oziroma civilno zaščito. Gibanje poslovnega sklada je bilo naslednje: stanje 1 .1. 1973 povečanje zmanjšanje stanje 31. 12. 1973 253.501.000. 00 din 14,347.000,00 din Skupaj 267,848.000,00 din 92.000,00 din 267.756.000. 00 din Poslovni sklad predstavlja vire sredstev tistih osnovnih in obranih sredstev, ki smo jih že plačali iz lastnih virov financiranja. Ker pa znaša vrednost vseh osnovnih in obratnih sredstev ki jih uporabljamo, veliko več, pokrivamo razliko iz raznih dolgoročnih in kratkoročnih kreditov. Rezervni sklad Obveznosti za vnos v rezervni sklad TOZD oziroma delovne organizacije so zadnji dve leti zelo narasle. V ta sklad moramo odvajati narmeč 2 °/° od doseženega dohodka in to toliko časa, dokler ne znaša 15 % od povprečnega dohodka zadnjih treh let. Lahko ga pa uporabljamo med letom za začasna posojila za izplačila osebnih dohodkov, če nimamo na žiro računu zadosti denarja. Začasno posojilo pa moramo skladu vrniti takoj, ko pritečejo sredstva na žiro račun in so med tem časom računi pri SDK blokirani. V letu 1973 smo si morali iz rezervnega sklada izposoditi v devetih primerih in smo bili zaradi tega blokirani povprečno po 3 dni na mesec. Če pa na drugi strani ugotavljamo, da nam ni treba najemati drugih bančnih premostitvenih posojil za izplačilo osebnih dohodkov, imamo do visokega stanja rezervnega sklada le koristi. Koncem maja t.l. bo izšla v založbi občinskih sindikalnih svetov Hrastnik, Trbovlje in Zagorje ob Savi, knjiga Vinka Trinkausa, »Velika stavka.« Pisatelj, hrastniški rojak, je znan kot zelo uspešen pisec, saj je napisal obsežne knjige: Črna dolina, Prvi bataljoni, Brigade s hribov, napisal pa je tudi dve drami: Zrušek in Tiha dolina. Roman Velika stavka, ki bo izšel koncem maja, bo obsegal preko 400 strani. Izšel bo ob 85. obletnici prve velike stavke rudarjev (ta je bila 22. 7. 1889), ob 50-letnici spopada z Orjuno (ta je bil 1. 6. 1924) in ob 40. obletnici gladovne stavke rudarjev (ta je bila 3. 7. 1934). V knjigi Velika stavka, slika pisec podobo starih, čvrstih knapov, ki so se odločili za svojo veliko stavko. Stavko so začeli Zagorjani, pridružili pa so se ji še Trboveljčani in Hrastničani. Ta stavka je imela poseben pomen. Rudarji so stavkali namreč prej, p redno je bila ustanovljena katerakoli delavska organizacija. Organizirali so se sami, zelo dobro in odločno. Vztrajali so tri tedne. Z vojaško silo so odgnali 400 knapov v Celje, jih razbili v manjše skupine in tako zatrli stavko. Kljub temu pa so najbolj vztrajni stavkali še naprej. Skrivali so se po gozdovih in tako vsi skupaj dosegli, da so jim povišali mezde in tako dosegli svoj cilj. Takrat so delali še po 12 ur na dan. Vendar so kljub temu ustanovili svoje izobraževalno društvo, naslednje leto pa so že poskušali praznovati svoj 1. maj. Stavka pomeni zaečtek organiziranega delavskega gibanja, ki je bilo pred tem razvitejše le v Trstu in deloma v Ljubljani. Velika stavka ni zgodovinski zapis, pač pa le roman, v katerem se pisec knjige naslanja na vsa pomembna in znana dejstva. Knjiga je posvečena vsem trdnim in plemenitim knapom, vsem pogumnim in odločnim delavcem, ki so se v trdih pogojih bojevali za srečnejši jutrišnji dan. Naročila za knjigo sprejema v imenu založnikov, občinski sindikalni svet Trbovlje, Trg revolucije 7. Cena knjigi je 150,00 din. Priporočamo, da si knjigo nabavi čim več j e število članov našega kolektiva, pri čemer naj bi posebno osnovne organizacije sindikata v posameznih TOZD in SSS, vodile akcijo za nakup te knjige. Kadrovske vesti V času od 1. do 31. marca 1974, ima kadrovski sektor ZPT evidentirane naslednje kadrovske spremembe: TOZD Rudnik Hrastnik Sprejeti: Vastič Edi — zun. delavec, Jakupič Šerif — vozač, Bosnič Ljubo — Kopač, Čepin Alojz — vozač; Odšli: Po zaključnem računu za leto 1973 znaša doseženi dohodek nekaj čez 240 milijonov din, 2-% prispevek v rezervni sklad znaša torej 4,801.000,00 din. Koncem leta 1972 je bil objavljen zvezni zakon o omejitvi dohodkov proračunov in skladov. Po določilih tega zakona niso smeli v letu 1973 nekateri davki in prispevki iz osebnih dohodkov in iz dohodka, izračunani na pogojno nekvalificiranega delavca, znašati več kot v letu 1972. Delovne organizacije so sicer morale obračunati in vkalkulirati vse davke in prispevke po odrejenih stopnjah, plačati pa so bile dolžne le tisti znesek, ki je ustrezal obveznostim na delavca v letu 1972. Tako je plačala naša delovna organizacija 5,596.000,00 din teh obveznosti manj, kot jp znašal obračun po stopnjah za leto 1973. Ta odstopljeni znesek se mora po določilih zakona v celoti vnesti v rezervni sklad s to olajšavo, da se lahko začasno uporablja za obratna sredstva. Od omenjenega zneska smo uporabili tisti del, ki se nanaša na rudnik Zagorje, to je 1,288.000,00 din, za delno kritje izgube tega rudnika, za razliko v višini 4,308.000,00 din smo pa povečali naš rezervni sklad. Med letom smo povečali stanje sklada za obvezno vplačilo po bilanci 1972 ter za prejete obresti, zmanjšali pa smo ga za kritje neodpisane vrednosti izločenih osnovnih sredstev. Gibanje sklada: Stanje 1. 1. 1973 povečanje za obveznosti po bilanci 1972 povečanje za popravek obresti Skupaj zmanjšanje za kritje neodpisane vrednosti stanje 31. 12. 1973 povečanje v letu 1974: obveznost po zaključnem računu 1973 stanje po vplačilu obveznosti 4.520.000. 00 din 3.794.000. 00 din 3.000. 00 din 8.317.000. 00 din 8.000. 00 din 8.309.000. 00 din 4,801.000,00 din 13,110.000,00 din Poljan Franjo, vozač — sporazumna prekinitev; Cvetrežnik Jože, vozač — sporazumna prekinitev; Funkelj Ivan, motorist — inv. upokojen; TOZD Rudnik Trbovlje Sprejeti: Eržen Miroslav — kopač, Pintar Franc — vozač, Dramac Mijo — kopač, Gros Ivan — kopač; Odšli: Frelih Ladislav, vozač — u-mrl; TOZD Rudnik Zagorje Sprejeti: Hodžič Mu j o — vozač, Tominc Venčeslav — kopač; Odšli: Bajde Ivan, zun., delavec — sporazumna prekinitev; Alič Esad, Vozač — izključen; Be- od tega zneska imamo: — na izločenem računu pri SDK — na žiro računu za obratna sredstva na posojilih 11,087.000,00 din 1,700.000,00 din 323.000,00 din Rezervni sklad se bo povečal še takrat, ko bomo vplačali odstopljene davke in prispevke. Sklad skupne porabe Sredstva sklada skupne porabe smo formirali in uporabljali po določbah raznih pravilnikov in po sklepih samoupravnih organov. Sredstva sklada smo med letom uporabljali tudi za obratna sredstva, kar smo pa do konca leta. 1973 poravnali. Gibanje denarnih sredstev sklada skupne porabe v letu 1973 izgleda takole: stanje 1. 1. 1973 angažirano za razna posojila in izločitve skupaj Povečanje preko leta: — vplačilo po zaključnem računu 1972 — odplačila individualnih stanovanjskih posojil z obrestmi — prejete obresti — prodana osnovna sredstva 910.000. 00 din 1.000. 000.00 din 1.910.000. 00 din 4.527.000. 00 din 489.000. 00 din 1.000,00 din 27.000,00 din — amortizacij^ od stanovanjskega podjetja Zagorje Skupaj na razpolago v letu 1973 Porabljeno: — za sklad solidarnosti — prometni davek od obresti — individualna stanovanjska posojila — popravila stanovanj — investicije v počitniške domove — novoletna obdaritev otrok 1972 — preventivno zdravljenje — kolektivno zavarovanje — letni dopusti in regresi — rudarski praznik — upokojenci in jubilanti dela — osmrtnice, pogrebni stroški, pomoč svojcem — članarine — dotacije po sklepih: DS rudnika Hrastnik DS rudnika Trbovlje DS rudnika Zagorje ODS: dom v Kumrovcu film o udarnikih ROS in sindikalne podružnice OETZ. razne dotacije — 8-”/o prispevek od izplačil 34.000,00 din 6.988.000. 00 din 360.000. 00 3.000,00 761.000. 00 61.000,00 621.000. 00 107.000. 00 178.000. 00 175.000. 00 2,427.000,00 30.000. 00 137.000. 00 11.000. 00 3.000,00 164.000. 00 183.000. 00 67.000. 00 35.000. 00 20.000. 00 150.000. 00 30.000,00 106.000. 00 5,629.000,00 din 1.359.000. 00 din čirovič Izet, vozač — izključen; Ibrič Sulejman, vozač — izključen; Mujčinovič Novah j a, vozač — izključen; Kurtič Mir-hed, vozač — izključen Hodžič Adil, kopač — izključen; Hum-čevič Hazin, vozač — izključen; TOZD Separacija Sprejeti: Trošt Martin — zun. delavec, Špajzer Jože — varilec, Zagorc Branko — zun. delavec; Odšli: Ferlič Anton, signalist — u-pokojen; Grčar Viki, kop. pomočnik — upokojen; TOZD Rudarska gredbena dejavnost Sprejeti: Serša Anton — vozač, Taš-kar Edi — kopač, Golubovič Vera — kuharica. Logar Edvard — vozač, Kaliope Ivan — vozač, Rozman Jože — vozač, Ahlin Darko .— vozač, Kunstič Anton — vozač, Kvas Alojz — vozač, Podkrajšek Albin — vozač, Salkič Alasman — kopač, Repar Miroslav — vozač, Krajnc Franc — rud. tehnik, Beganovič Novah j a — kopač, Dadanovič Redjep — kopač, Šenkiš Jože — zidar, Povšič Jože — šofer; Odšli: Vrabič Ana, čistilka — sporazumna prekinitev; Golubovič Vera, kuharica — sporazumna prekinitev; Delič Safet, vozač — v zapor; Kulanič Nurija, vozač — sporazumna prekinitev; Cahun Jože, kopač — upokojen; Vozlič Alojz, pom. kopača — sporazumna prekinitev; TOZD Elektrostrojna delavnica Sprejeti: Orač Marjan — kovinar Gošte Alojz — strugar; Koci! j a Milan — strugar; Odšli: Traunšek Jože, klepar — sporazumna prekinitev; Stanje 31. 12. 1973 Od tega: — prosta sredstva na računu pri SDK 670.000,00 din — angažirana sredstva za razna posojila in izločitve 689.000,00 din Angažirana sredstva sklada skupne porabe predstavljajo: — posojilo za energetiko 338.000,00 din — depozit za stanovanjsko varčevanje pri LB Trbovlje 182.000,00 din — obvezno posojilo iz leta 1964 36.000,00 din — posojilo združenja premogovnikov Jugoslavije 23.000,00 din — vložena od rudnika Zagorje v kreditni banki 110.000,00 din Skupaj 689.000,00 din Po zaključnem računu za leto 1973 izkazujemo prosta sredstva sklada skupne porabe 670.000,00 din. Obveznosti iz leta 1973, ki smo jih, oziroma jih moramo plačati iz teh preostalih sredstev, pa znašajo: — prometni davek od obresti 1.000,00 din — neizkoriščena posojila za individualno stanovanjsko izgradnjo 60.000,00 din — naknadna izplačila za letne dopuste 75.000,00 din Skupaj 325.000,00 din Poleg tega je delavski svet ZPT na zasedanju, dne 27. 2. 1974 odobril republiškemu štabu za pripavo praznovanja 50. obletnice zloma Orjune, izplačilo prispevka 120.000,00 din. Sklad solidarnosti Sredstva za sklad solidarnosti se oblikujejo iz denarnega dela sklada skupne porabe po vsakoletnem sklepu delavskega sveta. Črpajo se pa po pravilniku o oblikovanj|u, razpolaganju in razdeljevanju sklada solidarnosti. 2.000,00 14.000,00 5.000,00 21.000,00 din 28.000,00 din 140.000,00 din TOZD Avtopark Sprejeti: Petauer Sašo — pom. delavec. Vladimir Sihur Rudarstvo doma in po svetu Razvojni načrt Upravni odbor združenja jugoslovanskih premogovnikov v Beogradu, je sprejel izhodišča družbenega dogovora, o temeljih razvoja proizvodnje in predelave premoga v obdobju od leta 1974 do 1980. Družbeni dogovor naj bi sklenili federacija, vse republike in pokrajine, združenje premogovnikov Jugoslavije in organizacije združenega dela, ki se bavijo s proizvodnjo in predelavo premoga. Družbeni dogovor predvideva, da bi bilo potrebno povečati proizvodnjo premoga nad 70 milijonov ton v letu 1980. Največje zaloge premoga so v lignitu. Zato bi se po dogovoru najbolj povečala proizvodnja v premogovnih bazenih Gacko, Kolubara, Kostolac, Kosovo, Oslomej, Plevi j a in Velenje. Podvojitev proizvodnje premoga pa bo mogoče doseči le z odpiranjem novih odkopov ter s sodobno tehnologijo, za kar pa bi bile potrebne naložbe v znesku nad 6,6 milijard N din. Storilnost v zahodnonemških premogovnikih Naftna kriza je pospešila pridobivanje premoga. V letu 1973 so v ZR Nemčiji nakopali skupno 97,3 milijona ton pre- — ostanek odobrenih dotacij: DS rudnika Hrastnik DS rudnika Trbovlje DS rudnika Zagorje — upokojenci — novoletna obdaritev otrok Dohodki in izdatki v letu 1973: Prenos iz leta 1972 iz sklada skupne porabe po zaključnem računu 1972 na razpolago Porabljeno: — urejanje skupinskih grobov — enkratna pomoč družinam — hranilne vloge otrokom — nakazila vdovam — 8-%> prispevek iz SP Ostanek — za območje Trbovelj — za območje Hrastnika — za območje Zagorja skupaj — Trbovlje — Hrastnik — Zagorje — neizkoriščeno iz leta 1972 skupaj Od tega je bilo porabljenega 3.000,00 din 360.000. 00 din 363.000. 00 din 7.000. 00 3.000. 00 115.000. 00 154.000. 00 22.000,00 301.000,00 din 62.000,00 din 24 prosilcem 325.000,00 din 41 prosilcem 350.000,00 din 39 prosilcem 325.000,00 din 1,000.000,00 din Denar za omenjena posojila smo dobili iz naslednjih virov: — sklad skupne porabe po zaključnem računu 1972 500.000,00 din — stanovanjski prispevek rudnika Zagorje 220.000,00 din — vrnjeni obroki posojil Ostanek v višini 60.000,00 din j|6 bil v pretežni meri že izkoriščen v prvih mesecih 1974. 75.000,00 100.000,00 105.000,00 280.000,00 din 43.000,00 din 1,043.000,00 din 983.000,00 din Posojila za individualno stanovanjsko izgradnjo Iz sredstev sklada skupne porabe in stanovanjskega prispevka je bilo odobreno skupno 1,000.000,00 din posojil, in sicer: Sklad skupne porabe — stanovanjski prispevek Od bruto osebnih dohodkov smo plačevali v letu 1973 stanovanjski prispevek po stopnji 6 %>. Od prispevka smo odvajali 30 % v solidarnostni sklad, 30 % moramo obvezno oročati pri banki za stanovanjska posojila, 40 0/o pa ostane na razpolago delovni organizaciji. Razpoložljiva sredstva smo uporabljali za plačilo anuitet, za blokovno gradnjo in v Zagorju še za odobrena individualna stanovanjska posojila. Na tem skladu razpolagamo s precejšnjimi sredstvi, kar se vidi iz naslednjega pregleda gibanja stanovanjskega prispevka v letu 1973: Dohodki Prenos iz leta 1972 — prosta sredstva — vezana sredstva Povečanje v letu 1973: — 6-°/° stanovanjski prispevek — prejete obresti skupaj — vplačila v solidarnostni sklad skupaj Porabljeno — anuitete — blokovna izgradnja — individualna posojila — bančni stroški — obvezno oročanje pri banki Stanje sredstev 31. 12. 1973 — prosta sredstva — vezana sredstva 492.000,00 1,880.000,00 2,372.000,00 din 11.493.000. 00 70.000,00 11.563.000. 00 3,555.000,00 8,008.000,00 din 10,380.000,00 din 2,218.000,00 1.400.000. 00 220.000,00 3.000,00 3.556.000. 00 7,397.000,00 din 1,180.000,00 1,803.000,00 2,983.000,00 din moga. Storilnost na rudarja je znašala v letu 1973 skupno 4.065 kg. Napram letu 1960, ki je znašala 2.057 kg, se je podvojila, napram letu 1950, ki je znašala 1.413 kg na rudarja pa potrojila. Zahodnonemški pre^ mogovniki so po storilnosti v Evropi, na prvem mestu. Predelava premoga v plin ZR Nemčija in ZDA sta se sporazumeli o sodelovanju na področju nuklearnih raziskav in raziskovanj, ki se ukvarjajo s problemom preoblikovanja premoga v goriva, bodisi tekoča ali plinska. Nemčija je že skoraj pred 40 leti razvila metode za predelavo premoga v tekoča in plinasta goriva. ZDA imajo največje zlate rezerve premoga v svetu in je zatorej taka metoda, prilagojena sedanjim potrebam za njih izredno zanimiva. V preteklosti so bile cene nafte zelo nizke in tako je bil .premog, predvsem pa predelava premoga v tekoča goriva, neekonomičen. Ob porastu cen nafte pa je plinifikacijja premoga in pridobivanje tekočih goriv ekonomsko zanimiva o-peracija. Sodelovanje ZSSR in Japonske pri eksploataciji premoga Po japonskih virih sta SZ in Japonska parafirali memorandum, ki odpira pot za sklenitev največje povojne pogodbe, v katero je vključena tudi eksploatacija ogromnih nahajališč premoga v vzhodni Sibiriji. Predvidevajo, naj bi Japonska do konca leta 1983 uvažala po 10 milijonov ton premoga iz Sovjetske zveze. V SZ izdelujejo tudi program za premogovnik v kanskem premogovnem bazenu, kjer ocenjujejo, da so rezerve premoga ogromne. Odprto vprašanje obstaja transport v zahodne dele Sovjetske zveze, kjer je locirana industrija. Od stanja koncem leta 1973 odpade na — Hrastnik 2,134.000,00 — Trbovlje 599.000,00 — Zagorje 250.000,00 2,983.000,00 din Dolgoročni plasmaji iz sredstev sklada skupne porabe in stanovanjskega posojila V dolgoročnih plasmajih oziroma vezanih sredstvih SP imamo vložene precejšnje zneske, in sicer je izkazovalo stanje koncem leta naslednje postavke, ki se nanašajo na sredstva skupne porabe in stanovanjskega prispevka: — stanovanjski prispevek pri LB Trbovlje do leta 1976: Trbovlje 171.000,00 Hrastnik 894.000,00 — amortizacija stanovanj Trbovlje — depoziti za stanovanjsko varčevanje do leta 1979 182.000,00 din 1,065.000,00 din 930.000,00 din Ena izmed variant predvideva, naj bi premog transportirali z železnico, ne izključujejo pa možnosti cevovoda. Na Madžarskem proizvodnja premoga ekonomične j ša V energetski bilanci Madžarske, izgublja premog iz leta v leto svojo pomembnost. V letu 1960 je znašala udeležba premoga v skupni porabi vseh vrst energije 80 °/°. Deset let kasneje je ta udeležba padla na 53 0/°. Največjo proizvodnjo premoga so imeli v tej državi leta 1965, ko so nakopali 31,4 milijonov ton premoga. V letu 1969 so ga nakopali samo še 26,5 milijonov ton, medtem ko so ga v letu 1972 pridobili 25,8. Nekaj nerentabilnih premogovnikov so ukinili in podvzeli več drugih ukrepov za povečanje rentabilnosti in ekonomičnosti pridobivanja premoga. Prekoračitev načrta na Poljskem Poljski premogovniki so v letu 1973 proizvedli skupno 195 milijonov ton premoga, od tega 156.5 milijonov ton antracita oziroma črnega premoga in 38.5 milijonov ton lignita. S tem so prekoračili svoj letni načrt. Črni premog za koksi-ranje so v glavnem pridobili v novem premogovnem bazenu Rybnik, kjer so v zadnjih letih odprli šest novih premogovnikov. Kmalu pa bodo odprli še sedmi premogovnik v tem bazenu — Pniovvek. Nova nahajališča premoga v Veliki Britaniji Britanski geologi so odkrili v severnem Oxfordshiru, veliko nahajališče premoga. Te rezerve cenijo, da bi zadostovale za vse potrebe Velike Britanije v naslednjih 70 letih. Rezerve znašajo okrog deset milijard ton. Nahajališče leži okrog 130 — obvezno združevanje za kreditiranje stanovanjske izgradnje Trbovlje 1,720.000,00 Hrastnik 860.000,00 Zagorje 977.000,00 3,557.000,00 din — posojila delavcem za stanovanjsko izgradnjo 4,648.000,00 din — posojilo za energetiko 485.000,00 din — obveznice posojila iz leta 1964 36.000,00 din — posojilo združenju premogovnikov /ugoslavije 32.000,00 din — posojilo TEVE-Varnost Zagorje 110.000,00 din — vloženo v kreditni sklad banke od rudnika Zagorje 700.000,00 din skupaj - 11,736.000,00 din Če prištejemo k tej vsoti še obvezno oročitev 30-% stanovanjskega prispevka v višini 3,556.000,00 din dobimo znesek dolgoročnih plasmajjev 15,292.000,00 din Na drugi strani pa izkazujemo obveznosti za prejeta in porabljena stanovanjska posojila v naslednji višini: Hrastnik Trbovlje Zagorje Skupaj Odobrena in porabljena posojila 8,469.000,00 15.419.000. 00 14.146.000. 00 38.034.000. 00 Odplačano do 31. 12. 1973 3.526.000. 00 4.868.000. 00 5.626.000. 00 14,020.000,00 Stanje 31. 12. 1973 4.943.000. 00 10.551.000. 00 8.520.000. 00 24.014.000. 00 Posojila smo prejeli iz različnih virov: republiški in občinski stanovanjski skladi, bančna sredstva, sklad za gradnjo stanovanj^ borcev, od društva upokojencev in drugih gospodarskih organizacij. Posojila so odobrena z različnimi odplačilnimi roki (od 7 do 30 let) in različnimi obrestmi (od 1 do 2.5 % letno). Anuitete, ki jih plačujemo iz stanovanjskih prispevkov, bodo znašale v letu 1974: za Hrastnik za Trbovlje za Zagorje skupaj 492.000. 00 din 1.063.000. 00 din 648.000. 00 din 2.203.000. 00 din Upam, da se podal ta kratek pregled gibanja sredstev vseh skladov v naši delovni organizaciji, v razumljivi obliki. Pregled doseganja in porabe amortizacije v letu 1973 po posameznih TOZD in za ZPT, je prikazan v posebnem prispevku v tej, številki glasila Srečno. Roman Turnšek Amortizacija v letu 1973 V letu 1973 smo obračunavali amortizacijo po minimalnih stopnjah, razen pri rudarskih gradbenih objektih in kablih, kjer je bila obračunana po povečanih stopnjah. Delovne priprave, predvsem rudarska oprema, so bile že toliko odpisane, da je znašala amortizacija več, kot pa je še neodpisana vrednost, in sicer za 6,105.750,00 din. Ker nam je bila amortizacija nujno potrebna, je sprejel osrednji delavski svet sklep o tem, da se naj amortizacija obračunava še vnaprej v neokrnjenem znesku, kar ima zakonsko osnovo v 15. členu zakona o amortizaciji. Za navedeno razliko smo povečali poslovni sklad. Na temelju nabavne vrednosti osnovnih sredstev, ki predstavlja amortizacijsko osnovo, smo vkalkulirali v letu 1973 v proizvodne stroške vseh TOZD naslednje zneske: — po minimalnih stopnjah 24,220.100,00 din — nad minimalnimi stopnjami 11,602.400,00 din skupaj 35,822.500,00 din Dosežana amortizacija nam je komaj zadoščala za kritje vseh obveznosti za nabavljena osnovna sredstva ter za lastno udeležbo pri odobrenih investicijskih kreditih. Amortizacijo iz leta 1973 smo porabili: — za nabave po programu uporabe investicijskih sredstev 31,177.900,00 din — za udeležbo pri najetju investicijskih posojil 4,580.100,00 din skupaj 35,758.000,00 din Ostanek neporabljene amortizacije je znašal le 64.500,00 din. Praktično smo torej vso doseženo amortizacijo v letu 1973 tudi porabili. V prikazani porabi so le tiste investicije, katerih nabava oziroma izgradnja je bila preko leta kontirana na posamezne investicijske postavke TOZD. Niso pa upoštevana razna plačila za avanse, izločitve prijavljenih investicij, itd. Finančni prikaz gibanja denarnih sredstev amortizacije je podan v nadaljevanju tega prispevka. Razen TOZD rudnik Hrastnik, rudnik Zagorje in separacija Trbovlje, so vse ostale TOZD in skupne strokovne službe, porabile več amortizacije kot so jo dosegle, kar je razvidno iz naslednjega pregleda: TOZD rudnik Hrastnik doseženo 9,522.100,00 din porabljeno: — po programu uporabe 5,339.200,00 — udeležba pri kreditih 1,995.700,00 7,334.900,00 din manj porabljeno 2,187.200,00 din Ta znesek se bo povečal za 800.000,00 din, kolikor je bilo odobrenega posojila za razširitev toplovodnega omrežja. Posojilo je bilo odobreno že v letu 1973, banka pa ga jp lahko stavila na razpolago šele v začetku leta 1974. Izkoristili smo ga v februarju 1974. Plačila izvajalcem smo krili začasno iz amortizacije in so zajeta tudi v prednjem prikazu porabljenih sredstev. TOZD rudnik Trbovlje doseženo 6,713.200,00 din porabljeno: — po programu uporabe 5,371.300,00 — udeležba pri kreditih 2,377.500,00 7,748.800,00 din več porabljeno 1,035.600,00 din Prekoračitev je nastala predvsem zaradi višjih dobav na račun posojila, kar je terjalo tudi višjo lastno udeležbo. km od Londona. Sedanja letna proizvodnja premoga v Brita-nijji znaša okrog 130 milijonov ton. V ROMUNIJI IŠČEJO PREMOG Romunsko rudarstvo je usmerjeno predvsem na raziskave in eksploatacijo novih nahajališč premoga in nafte. Kmalu bodo začeli z eksploatacijo premoga na področju Karpatov. Prav tako so odkrili nova nahajališča premoga v področju Šiltal, v srednji Romuniji. V teku pa so pripravljalna dela za izkoriščanje bogatih nahajališč premoga-Iignita, v Olteniji, v južni Romuniji. V letu 1972 je znašala skupna rumunska proizvodnja premoga 25,2 milijonov ton, kar je bilo nekoliko pod načrtom. Prav tako načrta niso izpolnili tudi v letu 1973. Udeležba premoga v proizvodnji primarne energije v Rumuniji znaša sedaj 18,7 0/°. NOV RUDNIK ČRNEGA PREMOGA Strokovnjaki iz Zagreba izdelujejo program za začetek dela novega rudnika črnega premoga, ki bi oskrboval dosedanjo termoelektrarno Plomin, kakor tudi njen drugi del, ki bi ga bilo treba zgraditi. Geološke rezerve črnega premoga cenijo na 32,5 milijonov ton. Nov premogovnik bi zagotavljal letno proizvodnjo v višini okrog 400.000 ton. Obstoječe jame premogovnika Labin in Potpi-čan bodo po programu prenehale z delom, predvidoma v naslednjem letu. Odprli pa nai bi nov premogovnik na predelu Plomin—Ripenda, kjer leže že omenjene pomembnejše rezerve črnega premoga. RAZISKAVE V RESAVSKEM BAZENU Ru.dnik rjavega premoga Rem-bas v Resavici, je začel letos podrobneje raziskovati nahaja- lišča v južnem delu Resavske-ga bazena. Računajo, da bodo za štiri vrtine porabili 2,240.000 din. Sedanje rezerve znašajo okrog 21 milijonov ton. Strokovnjaki cenijo, da se v južnem delu resavskega bazena nahajajo večje rezerve rjavega premoga. ZAHTEVA PO NACIONALIZACIJI PREMOGOVNIKOV Indijska nacionalna federacija rudarjev, zahteva popolno nacionalizacijo tistih premogovnikov, ki so še v rokah privatnega kapitala. Premogovna industrija je ena najpomembnejših vej indijskega gospodarstva, zato so rudarji zelo zainteresirani za racionalno izkoriščanje naravnih dobrin. Na konferenci je sodelovala tudi Indira Gandi, predsednica indijske vlade. POVEČANI OBSEG MEHANIZACIJE Titovi rudniki Kreka—Banovici—Tuzla, so povečali obseg svoje mehanizacije za potrebe transporta in proizvodnje. Nabavili so 30 težkih tovornih vozil Mercedes-Benz in 45 dam-perjev Wabco iz ZDA. Vozila so nabavili na račun povoljnih kreditnih aranžmajev z EXIM banko. Tovornjake bodo dobavili postopoma v treh letih. Z vključitvijo nove opreme se bo znatno povečala proizvodnja v tem premogovniku. PROIZVODNJA NAFTE V LETU 1973 V letu 1973 je znašala svetovna proizvodnja nafte skupno 2.833 milijonov ton, kar je za 9 0/° več kot leto poprej. Pomembno povečanje proizvod- TOZD rudnik Zagorje doseženo 9,454.200,00 din porabljeno: — po programu uporabe 4,706.000,00 - — udeležba pri kreditih 137.200,00 4,843.200,00 din manj porabljeno 4,611.000,00 din TOZD separacija doseženo 5,320.300,00 din porabljeno: — po programu uporabe 4,812.000,00 — udeležba pri kreditih 69.700,00 4,881.700,00 din manj porabljeno 438.600,00 din TOZD RGD doseženo 2,174.600,00 din porabljeno po programu uporabe 4,698.600,00 din več porabljeno 2,524.000,00 din TOZD ESD doseženo 531.800,00 din porabljeno po programu uporabe 1,142.000,00 din več porabljeno 610.200,00 din TOZD GRAMAT doseženo 617.600,00 din porabljeno po programu uporabe 732.200,00 din več porabljeno 105.600,00 din TOZD avtopark doseženo 895.300,00 din porabljeno po programu uporabe 2,404.500,00 din več porabljeno 1,509.200,00 din Skupne strokovne službe doseženo 593.400,00 din porabljeno po programu uporabe 1,140.600,00 din več porabljeno 547.200,00 din Prekoračitev pri ESD se nanaša v glavnem na investicije v toplarni, pri skupnih strokovnih službah pa na žago. Poleg navedenega smo porabili še 840.500,00 din za nabavo opreme, ki se uporablja skupno in jo nismo mogli ob dobavi takoj kontirati za določeno TOZD. Predstavlja pa nabave batne črpalke, hidravlične dvigalke in črpalke, vrtalnega stroja, naprave za merjenje prašnosti in naprave za merjenje nosilnosti sider. Pri inventurnem popisu so bila ta sredstva dodeljena tisti TOZD, ki jih je takrat uporabljala. Neproizvodne dejavnosti, t.j. RŠC, menze in počitniški domovi, imajo lastno amortizacijo in v prednjem obračunu ni prikazana. Je pa zaenkrat zadoščala za kritje najnujnejših potreb. Z letom 1974 so menze in počitniški domovi vključeni v posamezne TOZD, dočim je RŠC samostojna temeljna organizacija združenega dela. Doslej obravnavani obračuni se nanašajo na izključno v letu 1973 dosežena in porabljena amortizacijjska sredstva ter na posamezne investicijske postavke, kontirane dejansko nastale izdatke. Niso pa upoštevana stvarna denarna plačila oziroma izdatki za naročeno opremo in investicijska dela (avansi) in tudi ne obveznosti do dobaviteljev in izvajalcev. To pa je razvidno iz pregleda finančnega gibanja amortizacijskih sredstev, ki vsebuje vse denarne dohodke in izdatke tega sklada v letu 1973. Tu so upoštevani tudi prenosi neporabljenih sredstev iz preteklih let. Izgleda pa takole: Prenos iz leta 1972 — prosta sredstva: na žiro računu 4,129.400,00 din 10-% garancijski zneski 317.000,00 din izločeno za investicije 336.000,00 din 4,782.400,00 — vezana sredstva: obveznice posojila 1972 47.800,00 din depoziti pri LB Trbovlje 3,252.800,00 din depoziti pri Jugobanki potom Tehno-Impexa 242.900,00 din 40 % izločitev od administrativne zgradbe RGD 19.400,00 din posojila drugim — Rudis, Biro za gradbeništvo 203.600,00 din posojila za energetiko 614.300,00 din 4,380.800,00 9,163.200,00 Povečanje v letu 1973 — obračunana amortizacija 35,822.500,00 din — prodana osnovna sredstva 449.800.00 din — vrnjena carina iz preteklih let 109.100,00 din 36,381.400,00 skupaj 45,544.600,00 Porabljeno: — za investicije 27,610.200,00 din — za anuitete posojil za osnovna sredstva 5,049.000,00 din 32,659.200,00 stanje 31. 12. 1973 12,885.400,00 Od tega: — prosta sredstva na žiro računu 5,083.400,00 din na izločenem računu za investicije 2,597.300,00 din 10-% garancijski zneski 775.300,00 din 8,456.000,00 — vezana sredstva depoziti pri LB Trbovlje 3,252.800,00 din depoziti pri Jugobanki 242.900,00 din obveznice 1972 38.700,00 din 40 % izločitev od administrativne zgradbe 19,400,00 din posojila drugim 203.600,00 din posojila za energetiko 672.000,00 din 4,429.400,00 skupaj din 12,885.400,00 Obveznosti do dobaviteljev opreme in izvajalcev investicijskih del so znašale koncem leta 4,052.200,00 din, ker so obremenitve prišle pretežno v januarju 1974. Medtem so bili ti zneski plačani delno iz odobrenega posojila za modernizacijo in koncentracijo proizvodnje premoga in delno iz amortizacije. Sredstva na izločenih računih za investicije in računih garancijskih zneskov so se precej povečala, ker smo morali zagotoviti nje so dosegli na Kitajskem, in sicer od 30 milijonov v letu 1972 na 50 milijonov ton v letu 1973. Arabske države so proizvedle skupno 37,5 °/o od svetovne proizvodnje. V nekaj vrstah PRERAČUNAVANJE OSEBNIH DOHODKOV Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja v Sloveniji, je 15. marca 1974 sprejela sklep o valorizacijskih količnikih za preračunavanje o-sebnih dohodkov iz prejšnjih let, na raven osebnih dohodkov v letu 1973. Povprečni mesečni osebni dohodek na zaposlenega je v letu 1973 znašal 2.241,00 din, kar je 15,8 °/o več kot v letu 1972. Osebni dohodki iz prejšnjih let, ki se štejejo v pokojninsko osnovo se preračunajo na raven osebnih dohodkov v letu 1973 takole: — OD, dosežen v letu 1965 s količnikom 359,7 — dosežen v letu 1966 s količnikom 272,0 — dosežen v letu 1967 s količnikom 246,3 — v letu 1968 s količnikom 224,8 — v letu 1969 s količnikom 195,2 — v letu 1970 s količnikom 162,9 — v letu 1971 s količnikom 136,4 — v letu 1972 s količnikom 115,8. Sklep je stopil v veljavo takoj, uporablja pa se od 1. januarja 1974 dalje. V informacijo lahko navedemo še to, da je znašal povprečni mesečni osebni dohodek na zaposlenega v Jugoslaviji v letu 1973, skupno 1.938,00 din. KONSTITUIRANJE REK VELENJE Dne 28. marca 1974, je delovna skupnost novega Rudarsko-elektroenergetskega kombinata Velenje, ki je nastal po združitvi TOZD rudnika lignita Velenje in termoelektrarne Šoštanj, izvolila prve člane samoupravnih organov novega kombinata. Dne 2. aprila 1974 se je konstituiral delavski svet. Za predsednika delavskega sveta kombinata je bil izvoljen Jože Aljaž, iz TOZD rudnik lignita Velenje, za podpredsednika pa Zvone Vidic, iz TOZD termoelektrarna Šoštanj. Hkrati so imenovali tudi člane izvršilnih odborov delavskega sveta. Na tej seji so sprejeli tudi začasno organizacijsko shemo kombinata. Za vršilca dolžnosti glavnega direktorja je delavski svet imenoval Toneta Boleta, predsednika gospodarskega zbora skupščine SRS in kandidata za člana predsedstva SRS, za namestnika glavnega direktorja pa Bogomirja Bizjaka, dipl. inž. na tej seji pa so imenovali tudi druge direktorje v okviru kombinata. S konstituiranjem delavskega sveta in imenovanjem vodilnih delavcev, je prišla akcija za dokončno oblikovanje nove delovne organizacije, h kraju. Začelo se je novo odbobje razvoja energetskega gospodarstva Šaleške doline. POZDRAVNA BRZOJAVKA Dne 3. aprila 1974, so koncem dopoldanske izmene, zborovali delavci vseh naših TOZD in SSS. Na teh zborih so sprejeli pozdravno brzojavko udeležencem 7. kongresa ZKS. Dne 4. aprila 1974 pa je bilo ob 12.30 na Trgu revolucije v Trbovljah veliko množično protestno zborovanje, katerega se je udeležilo več tisoč občanov s transparenti. Tega protestnega zborovanja se je udeležilo tudi precej članov naše delovne skupnosti. Protestirali smo proti ozemeljskim zahtevam Italije napram Jugoslaviji in proti manevrom NATO pakta na meji med Italijo in Jugoslavijo. Sprejeta je bila tudi pozdravna brzojavka 7. kongresu ZKS, ki je potekal v času od 3. do 5. aprila 1974 v Ljubljani. predračunsko vrednost za toplovodno traso preko ceste v Trbovljah in za izgradnjo dodatnih garaž avtoparka Trbovlje. Tudi 10-'Vo garancijski zneski so porasli, vendar smo jih v januarju 1974 že skoraj v celoti obračunali tako, da je trenutno na tem izločenem računu pri SDK ostalo le še 72.000,00 din. Depoziti pri LB predstavljajo oročena sredstva za pridobitev investicijskih posojil za toplarno ter neke starejše vezave sredstev, ki bodo vrnjena do 31. 5. 1975. Posojila za osnovna sredstva Omenil bi še posojila za osnovna sredstva, ki znašajo koncem leta 1973: dolgoročna bančna posojila srednjeročna bančna posojila srednjeročna posojila dobaviteljev kratkoročna posojila stan. podjetja Trbovlje skupaj 33.584.800.00 din 32.300,00 din 386.800,00 din 1,500.000,00 din 40.503.900.00 din Anuitete za navedena posojila znašajo v letu 1974: skupaj — dolgoročna bančna posojila 4,159.900,00 — srednjeročna bančna posojila 33.600,00 — srednjeročna posojila dobaviteljev 388.900,00 — kratkoročno posojilo — skupaj 4,582.400,00 od tega odplačilo obresti 3,240.500,00 919.400,00 32.300,00 1.300,00 386.800,00 2.100,00 3,659.600,00 922.800,00 Z odplačili obrokov posojil nismo v zaostanku, vse anuitete smo v redu in pravočasno plačali. Roman Turnšek Pred delavskim domom v Trbovljah bo 1. junija 1974, potekalo zborovanje ob 50-letnici spopada revirskih delavcev z Orjuno. Foto inž. T- Bregant Pomoč organizacijam in društvom V letu 1973 so delavski sveti TOZD rudnik Hrastnik, TOZD rudnik Trbovlje in TOZD rudnik Zagorje, razpolagali z določenimi sredstvi iz sklada skupne porabe. Sredstva jim je odobril delavski svet ZPT, na temelju doseženega poslovnega uspeha v letu 1972. Čeprav že nekoliko pozno, so podatki o tem, kako so bi! n porabljena razpoložljiva sredstva, še vedno zanimivi. Iz naslednjega pregleda je razvidno, katere organizacije in katera društva so bila deležna pomoči. Pomoč so odobravali delavski sveti naštetih TOZD, z razliko, da so k razdelitvi sredstev na področju Trbovelj, dali svoje soglasje tudi delavski sveti ostalih TOZD. Delavski svet TOZD rudnik Hrastnik, je odobril pomoč iz razpoložljivih sredstev v letu 1973, naslednjim: din — Gasilsko društvo-mesto, Hrastnik 3.000,00 — Nakup knjig Hrastnik skozi desetletja 7,200,00 — Osnovna šola NHR, Hrastnik-Dol 5.900,00 — Srednje šole v Trbovljah 1.500,00 — 50-°/° prispevek za izplačilo denarnih nagrad upokojenim članom ^ 7.000,00 — ZZB Hrastnik, preventivno zdravljenje 10.000,00 — Vzgojno varstvena ustanova, Hrastnik 2.500,00 — Osnovna organizacija sindikata TOZD RH 50.988,80 — Zveza rezervnih vojaških starešin 3.000,00 — Rudarska godba, Hrastnik 25.000,00 — Moški pevski zbor Svobode, Hrastnik 2.500,00 — Kegljaški klub, Hrastnik 2.500,00 — Taborniška Organizacija, Hrastnik 1.500,00 — Strelska družina, Hrastnik 1.500,00 — Strelska družina Marko-Ernest Draksler 1.300,00 — Krajevna skupnost Hrastnik 10.000,00 — ZZB NOB Hrastnik, sekcija internirancev za srečanje »Ukradeni otroci« 1.500,00 — Planinsko društvo Hrastnik, mladinski odred 500,00 — Športno društvo Invalid, Hrastnik 500,00 — Šahovski klub, Hrastnik 500,00 — Občinski odbor Rdečega križa, Hrastnik 500,00 Skupaj 138.888,80 Delavski svet TOZD rudnik Trbovlje (po predhodnem soglasju ostalih delavskih svetov TOZD s področja Trbovelj), je odobril pomoč v letu 1973, naslednjim: din — 50-% prispevek za izplačilo denarnih nagrad upokojenim članom 17.500,00 — Odkup knjige 50 let nogometa v Trbovljah (100 izvodov) 5.000,00 — Pomoč osnovni organizaciji sindikata TOZD rudnik Trbovlje 35.000,00 — Pomoč osnovni organizaciji sindikata TOZD RGD 11.000,00 — Pomoč osnovni organizaciji sindikata TOZD ESD 6.500,00 — Pomoč osnovni organizaciji sindikata TOZD GRAM AT 3.000,00 — Pomoč osnovni organizaciji sindikata TOZD avtopark 2.000,00 — Pomoč osnovni organizaciji sindikata SSS 8.000,00 — Pomoč osnovni organizaciji sindikata TOZD separ. 10.000,00 / POSVETOVANJE Dne 1. aprila 1974, so se sestali v sejni sobi skupnih strokovnih služb ZPT, predsedniki občinskih skupščin Hrastnik, Trbovlje in Zagorjp, sekretarji občinskih konferenc ZKS, sekretar revirskega komiteja ZKS, predsedniki občinskih sindikalnih svetov vseh treh občin, nadalje člani republiške strokovne komisije ter predstavniki ZPT. Na tem sestanku so razpravljali in sprejemali stališča o poročilu republiške strokovne komisije, ki jo je imenoval republiški sekretariat za gospodarstvo, o problema-matiki nadaljnjega obratovanja TOZD rudnik Zagorje. USTANOVLJENO JE BILO DRUŠTVO INVALIDOV Dne 29. marca 1974, je bilo v delavskem domu v Trbovljah ustanovljeno na ustanovni skupščini Društvo invalidov Trbovlje. Ustanovitev je pripravilo 10 članov iniciativnega odbora delovnih invalidov in drugih telesno prizadetih oseb. Doslej je obstojalo medobčinsko društvo invalidov Zasavja, vendar pa se je pokazala potreba, da bi postali delavnejši ob boljši organiziranosti in bližini članstva. Svoj društveni prostor urejajo v bivšem otroškem vrtcu na Trgu revolucije. POGOZDOVANJE Že vrsto let se naša delovna organizacija prizadeva, da rekul-tivira oziroma na novo zasadi opuščene gozdne površine oziroma sipine na področju ZPT. Tako smo tudi v letošnjem marcu nadaljevali s to akcijo. Skupno je bilo posajenih 15.000 sadik smreke in bora. Od tega na področju Hrastnika 4.000 sadik smreke, na področju Trbovelj 7.000 sadik bora in na področju Zagorja 1.000 sadik smreke in 3.000 sadik bora. IZVOLJENI NA 7. KONGRESU ZK SLOVENIJE Na 7. kongresu ZKS, ki je potekal od 3. do 5. aprila 1974 v Ljubljani, so bili iz revirjev izvoljeni v razne organe, naslednji člani: 1. za člana konference ZKJ Stane Dolanc; 2. Za člane centralnega komiteja ZKS: Stane Dobčnik (iz Zagorja), Marjan Orožen (iz Hrastnika), Milan Rems (iz Trbovelj), Lidija Šen tj ure (iz Hrastnika) in Janez Vipotnik (iz Zagorja); 3. za člana statutarne komisije ZKS Jože Klemen (iz Hrastnika); 4. za člana častnega razsodišča ZKS Anton Čebin (iz Zagorja); 5. gostje z delegatskim statusom na 10. kongresu ZKJ: Lidija Šen tj ure in Janez Vipotnik. Pri gornjem pregledu smo upoštevali sedanje občane in občane Hrastnika, Trbovelj in Zagorja, ki izvirajo iz revirjev, so pa na različnih odgovornih delovnih mestih v republiki in federaciji. DELAVSKA ENOTNOST, AKCIJA ZA VEČJE ŠTEVILO NAROČNIKOV Predsednik republiškega sveta zveze sindikatov Slovenije, inž. Janez Barborič, se je obrnil na vse občinske sindikalne svete in osnovne organizacije sindikata v delovnih organizacijah, da bi omogočili zvišanje števila naročnikov časopisa Delavska enotnost. Ta časopis je zlasti v zadnjem razdobju postal precej bogatejši, s prilogama »Sindikati« in »Vzajemnost«. Časopis postaja čedalje pomembnejše sredstvo delavskega razreda, ki mu lahko pomaga k potrebni obveščenosti, usposobljenosti in organiziranosti, da si bo zagotovil odločujoč vpliv na družbeni razvoj. Celoletna naročnina znaša 100,00 din, izhaja pa enkrat te- — TVD Partizan, Trbovlje — Industrijska gasilska četa ZPT, rudnik Trbovlje — Osnovna šola Trbovlje, 8. g razred — Delavski dom, Trbovlje — Planinsko društvo, Trbovlje — Športno društvo Rudar, Trbovlje — Reševalna postaja rudnika Trbovlje — Odbor za obujanje tradicij NOB, Dolenjskega odreda NOV in POS — Smučarsko društvo, Trbovlje — Planinsko društvo Kum, Trbovlje — Društvo upokojencev, Trbovlje — DPD Svoboda-center, Trbovlje — Delavska godba, Trbovlje — DPD Svoboda II, Trbovlje — Smučarsko društvo Kum-Dobovec — Občinski odbor Rdečega križa, Trbovlje — Rudniška konferenca ZMS ZPT — Osnovna šola, Trbovlje — Vzgojno varstveni zavod, vrtec Mojca, Trbovlje skupaj 3.000,00 500.00 300.00 4.500.00 3.000. 00 18.000,00 3.800.00 1.000. 00 4.500.00 1.500.00 2.000,00 8.000,00 2.000,00 2.500.00 1.500.00 2.000,00 450.00 5.000,00 2.745.00 164.295,00 Delavski svet TOZD rudnika Zagorje pa je odobril pomoč v letu 1973, naslednjim: din — 50-0/o prispevek za izplačilo denarnih nagrad upokojenim članom 8.250,00 — ZZB NOB Zagorje, za preventivno zdravljenje 10.000,00 — Odbor za obujanje tradicij, NOB Dolenjski odred 3.000,00 — Planinsko društvo, Zagorje 1.500,00 — Delavski pihalni orkester, Zagorje 3.000,00 — Prostovoljno gasilsko društvo Podkum 1.000,00 — Krajevna skupnost Loke—Kisovec 300,00 — DPD Svoboda, Kisovec 4.000,00 — Društvo za r^zgojo in varstvo ptic, Zagorje 500,00 — Smučarski klub, Zagorje 4.000,00 — Klub za zdravljenje alkoholikov Trbovlje, skupina rudnik Zagorje 2.500,00 — Industrijska gasilska četa ZPT rudnik Zagorje 1.000,00 — Osnovna organizacija sindikata TOZD rudnik Zagorje 1.000,00 — Kegljaški klub Proletarec, Zagorje 500,00 — Osnovna šola T. Okrogarja, Zagorje 3.389,80 — Odbor za postavitev TV pretvornika na Mareli 3.000,00 — Občinski odbor Rdečega križa, Zagorje 200,00 — Pevski zbor Loški glas, Loke, Zagorje 1.000,00 — Prostovoljno gasilsko društvo Senožeti 200,00 —- Društvo upokojencev, Zagorje 500,00 — Temeljna kulturna skupnost, Zagorje 14.500,00 — Komisija za letovanje otrok v Zagorju 3.325,00 — Gasilsko društvo Loke pri Zagorju 1.000,00 — Karate klub Budokai, Zagorje 500,00 — ZZB NOV, Zagorje (za Prvine) 4.000,00 — Strelska družina Okrogar-Skvarča, Zagorje 1.000,00 — Rudniška menza — DS TOZD rudnik Zagorje 1.500,00 — Občinska zveza prijateljev mladine, Zagorje 500,00 skupaj 75.164,80 Delovna skupnost ZPT je preko svojih TOZD oziroma njenih samoupravnih organov, dodelila v letu 1973 organizacijam in društvom na območjfu Hrastnika, Trbovelj in Zagorja skupno 378.348,60 dinarjev. Nove cene premoga Zvezni izvršni svet je na temelju vloge združenja premogovnikov Jugoslavije, vloženi v jeseni 1973, odobril zvišanje cen premoga in v ta namen izdal 12. aprila 1974, odlok o maksimalnih cenah premoga. Po tem odloku imajo premogovniki možnost obstoječe prodajne cene premoga povečati do 50 °/° pri nespremenjenih prodajnih pogojih. Po tem odloku pa je možno s termoelektrarnami doseči poseben sporazum. Betoniranje za novo stanovanjsko stolpnico S-47 na Trgu revolucije v Trbovljah. Gradi jo GIF Beton-Zasavje, TOZD operativa Trbovlje. Stolpnica bo stala na južni strani zgradbe RUDIS. V tej stolpnici bodo tudi člani naše delovne skupnosti dobili stanovanja. Foto inž. T. Bregant Na temelju tega odloka je delavski svet ZPT na svojem 4. zasedanju, dne 15. aprila 1974, sprejel nove cene premoga. Te so naslednje: vrsta premoga sedanja cena din/tona nova cena din/tona povečanje v % kosovec 256,70 385,05 50 kockovec 246,75 370,10 50 orehovec 217,85 326,75 50 grahovec 201,60 302,40 50 zdrob 189,00 264,60 40 prah skupna povprečna cena 157,50 185,85 18 217,46 319,30 46,8 % Gornje cene veljajo od 15. aprila 1974 dalje, in sicer za kupce na temelju sklenjenih pogodb. Maloprodajne cene, ki veljajo prav tako od 15. aprila 1974 dalje, pa so naslednje: kosovec 407,00 45,35 % kockovec 389,00 46,23 % orehovec 345,00 46,18 0/° densko. Naročila sprejemajo občinski sindikalni sveti, kakor tudi uprava Delavske enotnosti v Ljubljani. BROŠURA ZA VSE ČLANE KOLEKTIVA ZPT so izdali oziroma založili brošuro: Samoupavni spora- zum o medsebojnih razmerjih v združenem delu v delovni organizaciji ZPT. To brošurico dobi vsak član kolektiva, dobili pa jo bodo tudi vsi bodoči člani kolektiva, ki si bodo pridobili lastnost delavca v združenem delu v posameznih TOZD in SSS. Brošurica je izšla v nakladi 6.000 izvodov, tiskalo pa jo je grafično embalažno podjetje TIKA Trbovlje. Izšla je z manjšo zakasnitvijo zaradi preobremenjenosti tiskarne. USTAVNO DOLOČILO Vsakemu delavcu v združenem delu s sredstvi, ki so družbena lastnina, je zajamčeno, da pri uresničevanju pravice dela z družbenimi sredstvi v temeljni organizaciji združenega dela, v kateri dela, in v vseh drugih oblikah združevanja dela in sredstev skupno in enakopravno odloča o delu in poslovanju organizacije združenega dela ter o zadevah in sredstvih v vseh odnosih družbene reprodukcije, da ureja medsebojna razmerja pri delu, odloča o dohodku, ki ga doseže v različnih oblikah združevanja dela in sredstev, in si pridobiva osebni dohodek. Temeljna organizacija združenega dela je osnovna oblika združenega dela, v kateri delavci neposredno in enakopravno uresničujejo svoje družbenoekonomske in druge samoupravne pravice in odločajo o drugih vprašanjih svojega družbenoekonomskega položaja. Protiustaven je vsak akt in vsako dejanje, s katerima bi bile kršene te pravice delavcev. (16. člen ustave SRS) Na temelju dolgoročne pogodbe za oblikovanje cen premogu za termoelektrarno Trbovlje in toplarno Ljubljana pa veljajo za razdobje od 1. 1. do 15. 4. 1974 cene premoga, povečane za 18,46 % na osnovo z dne 31. 12. 1973. Hkrati je delavski svet ZPT sklenil, da dosežejo pooblaščeni delavci skupnih strokovnih služb ZPT s termoelektrarno Trbovlje in toplarno Ljubjana, sporazum za določitev novih cen, z veljavnostjo od 15. aprila 1974 dalje. Na istem zasedanju je delavski svet sprejel tudi nove cene zidni opeki. Novo na športnem področju v Trbovljah Predstaviti vam želimo enega najmlajših klubov v Trbovljah in s tem seveda tudi za nas povsem novo vrsto športa, ki izvira kot veščina, iz časov pred več kot 3000 let pred našim štetjem. Z namenom, da bi vam pojasnili pravi pomen karateja in njegovo mesto v družbi, smo pripravili v sodelovanju s kar rate klubom Shotokan Trbovlje, več člankov za naš list Srečno, ki bodo pojasnili kaj je karate, njegov nastanek in razvoj v svetu ter pri nas, začetek, delovanje in perspektive karateja v Trbovljah. Kaj je karate kot šport in veščina? Še dandanes velja mnenje, da je karate magična borbena veščina, prinesena z Daljnega vzhoda, ki je dosegljiva samo nekaterim posameznikom. Izraz karate, dobesedno preveden iz japonskega jezika — prazna roka, označuje borbeno disciplino zasnovano na povezanosti svojevrstnih fizičnih in psihičnih principov samoobrambe. Bistvo karateja je obramba, toda ne smemo misliti, da tisti, ki obvlada to veščino ne more tudi uspešno napadati. Moč karateista ni le v njegovi fizični pripravljenosti, ampak predvsem v psihični 'stabilnosti, ki se odraža v hladnokrvnosti, samozavesti, boljših refleksih in samokontroli. Karate je primeren za vse ljudi ne glede na spol, starost in fizično sposobnost posameznika. Za mlajše je karate primeren predvsem za njihov psihofizičen razvoj. Vsi pa lahko karate trenirajo kot šport, za samoobrambo in rekreacijo. Tudi naš klub ima več skupin. V rekreativno skupino, ki smo jio nedavno ustanovili, nenehno sprejemamo nove člane in vas vabimo v naše vrste. Prednost karateja je tudi v tem, da ga lahko treniramo na vsakem mestu: v športni dvorani, na odprtem prostoru — predvsem v naravi, v vodi, doma itd. Kot veščino lahko karate trenira vsak sam, brez kakršnihkoli večjih potreb po rekvizitih, kdor pa si želi športnih bojev, mora trenirati pod vodstvom inštruktorja in s sparing partnerji. Dejansko moramo dobro razlikovati karate kot borbeno veščino in kot športno udejstvovanje. Karate se je razvil izključno iz borbene veščine, uspešne sa-mobrambe, ki je bila človeku potrebna za zaščito življenja in imetja. Po drugi svetovni vojni se j,e uveljavil predvsem kot borilni šport. Kot šport pa se dandanes razširja po vsem svetu. To dokazujejo tekmovanja na republiškem, državnem in svetovnem merilu. V naslednjem članku bomo opisali nastanek, razvoj in prodor karateja v svetovno javnost in seveda tudi k nam. Rudi Murn in Franjo Glavica Glasilo SREČNO izdaja podjetje Zasavski premogovniki Trbovlje — pošta 61420 Trbovlje, Trg revolucije 12. Izhaja mesečno. Glasilo ureja uredniški odbor: Koh-ne Emil, dipl. inž. rud., Kovač Vilko, Lenarčič Tine, Malovrh Metod, dipl. inž. rud., Oberžan Janez, Pikš Anton, Šum Anton, Šuštar Miro. Tehniški urednik: Lenarčič Tine. Naklada 3000 izvodov. Za člane delovne skupnosti ZPT je časopis brezplačen. Rokopisov in fotografij ne vračamo. Tisk TIKA Trbovlje. at, 1 I ii lili - ' ' -a Skupina trboveljskih karateistov je nastopila s svojim programom ob dnevu mladosti leta 1973, na igrišču TVD Partizan Trbovlje. Volitve v zbore združenega dela Dne 28. 3. 1974, so potekale tudi na območju naše delovne organizacije, volitve v zbore združenega dela pri občinskih skupščinah. Podrobnejše rezultate smo že objavili v biltenu št. 8/74, dne 5. 4. 1974, v Srečno pa objavljamo le najpomembnejše podatke. Glasovanja se je udeležilo v posameznih TOZD in SSS, od vpisanega števila volilcev: v TOZD RH 97,68 %> — v TOZD RT 83,76 % — v TOZD RZ 92,50 % — v TOZD Sep. 89,36 % — v TOZD RGD 88,38 % — v TOZD ESD 92,22 % — v TOZD GRAMAT 100% — v TOZD Avtopark 98,59 i0/o — v TOZD RŠC 96,57 % in v skupnih str. službah 94,67 "Vo. Od skupnega števila vpisanih v volilnem imeniku jih je glasovalo na vseh voliščih na področju ZPT 91,98 °/o. Število mandatov, oziroma delegatskih mest v zborih združenega dela imajo: — v občinski skupščini Hrastnik ima TOZD RH 8 delegatskih mest; — v občinski skupščini Trbovlje ima TOZD RT 3 delegatska mesta, TOZD separacija in skupni prevoz 3, TOZD RGD 2, TOZD ESD 1, TOZD GRAMAT 1, TOZD avtopark 1 in delegacija skupnih strokovnih služb 1 delegatsko mesto, skupaj za področje Trbovelj, 12 delegatskih mest; — v občinski skupščini Zagorje ima TOZD RZ 7 delegatskih mest, TOZD RŠC pa 1 v konferenci delegacij skupno z gostinsko šolo in CSŠ v Zagorju. Ni ga več Za vedno smo se poslovili od našega sodelavca Jožeta Zore- -ta. Rodil se je 17. marca 1923, na Bregu pri Sevnici. Leta 1947 se je zaposlil pri rudniku Hrastnik. Z veliko požrtvovalnostjo, voljo in uspehom je opravljal svoje delo. Bil je tudi jamski nadzornik in poslovodja. Ni se ustrašil nobenih nalog. Če so bile še tako zahtevne, jih je opravljal z naj-večjo odgovornostjo. V letu 1954 je bil po službeni potrebi premeščen na rudnik Kanižarica v svojstvu obratovodje jame. Od leta 1964 je delal pri ZPT — TOZD RGD. Služboval je in opravljal odgovorne naloge na. gradbiščih Sasa, Idrija, Prevalje, Bor in Probištip. Njegovo zadnje gradbišče oziroma delovišče je bilo v Podsusedu. Pokojni tovariš Zore je bil vzoren delavec, dober prijatelj in tovariš. Znal je delati s svojimi sodelavci. Bil je vedno pripravljen nuditi pomoč vsakomur, pa naj si bo to v strokovnem ali kakem drugem pogledu. Svoje strokovno znanje in velike sposobnosti je znal pre- našati na mlajše delavce — rudarje in jim pomagati pri njihovem delu. Bil je večkrat pohvaljen. Poln moči in volje do dela in življenja, je bil pokojni Jože. Prišla je neznana sila in z enim samim stiskom srca je strla njegov zadnji utrip. Uničeni in poteptani so bili vsi njegovi nadaljnji načrti in želje. Ni ga več! Ob žalostnih zvokih žalnih koračnic, katere mu je zadnjič zaigrala delavska godba iz Trbovelj, smo se člani delovne skupnosti TOZD RGD poslovili 4. aprila 1974, od našega delovnega tovariša in ga pospremili na njegovi zadnji poti na pokopališče v Ormožu. Pri mrliški vežici tamkajšnje bolnišnice in pri odprtem grobu, sta se dva predstavnika kolektiva z žalnima govoroma poslovila v imenu uprave TOZD RGD, gradbišča Podsused in vseh sodelavcev od pokojnega Jožeta Zoreta. Naj mu bo lahka slovenska zemlja, katero je iskreno ljubil! Franci Vizovišek zvezna skupščina SNjJPS&SNA SR SLOVENIJE Izbor občin} OBČINSKA Sgf(JPS€/M ZBOR ZDRUŽENEGA DELA DELEGACIJE J DELEGACIJE 1 DELEGACIJE DELEGACIJE 1 1GANIZACIJE IRUŽENEGA ZVEZ. USTAV. ZVEZNO SODI< ZVEZ. JAVNO 1 USTAV. SODIŠČE SRS VRHOVNO SODIŠČE SRS DELOVNE SKUPNOSTI KI NISO Pregled skupščinskega sistema v Jugoslaviji, po sprejetju nove ustave. Prvomajska križanka VRATI . TO JL KING 00 LL E PIK 4__________j_ POHLIN UTE.R TEAM LUKNJICA ;