Tečaj XV. List 85 obertnijske Izhajajo vsako sredo in saboto. Veljajo za celo leto po pošti 4fl., sicer 3 fl.; za pol leta 2 fl. po pošti, sicer 1 fl.30kr Ljubljani v saboto 'M. oktobra 1§57. Kostí dober gnoj Gospodarske skušnje Za vsako deželo je velika škoda, da se mlini za kosti mleti tako poredkoma nahajajo. Kosti se sicer z najvecjo skerbjo poberajo, in v današnjih dneh tako rekoč psom, ki imajo že od njega dní do njih prirojeno pravico, iz gobca pulijo — pa ne, da bi se pri nas mlele in v moko podělovalo, s ktero bi se dale njive gnojiti in v bolji etan pri- ^ ft ^ % pravljati; ampak se pošiljajo le v ptaje dezele, in pesica koše ne moke, ktero iz ptujih mlinov nazaj dobivamo, nam ni v stanu nadomestiti gnoja, kterega bi imeli, če bi iz dežele izpeljane kostí v domaćih mlinih somlevali in moko za gnoj po domaćih njivah razsipali, po kterim bi veliko ve- (Odvaditi ko zmerdljivega me te bo hotel vgrizniti d m ne, grizejo). Vzemi kos raži konja 9 ki popada 9 da ; pri ti prici mu pomoli pred gobec meso, da va-nj vgrizne. Pravijo, da to gotovo pomaga, kei meso že samo po sebi je konju zoperno, potem pa še smrad. Kakošne meje je imela Kranjska v raznih časih je pa g noj iz kosti za razne liko rodovitnise postale. Da rastline korišten, posebno pa za mnogoverstne žitne ple Spisal P. Hicinger. k PHIHI mena, so do zdaj storjene skušnje dovelj poterdile. V pepelu takih rastlin, ki so na njivi prirastle, kteri se je .s košeuim njene meje gnojem gnojilo, se fosfor nahaja, in fosfor je za rastljinstvo Da se o vprašanji zastran imena njske ali kraj zemlje ne govori nepristojno, se mora pomniti bile vsaki čas enake 9 nobene celine 9 pak le dele raznih dežel neobhodno potreben, kterega se pa v kosteh veliko dobi. da v začetku ni obsegla , pozneje se je ^ Ir W odledla posebna stran kakor jedro, krog kterega so se Kar rastljinje fosfora za svojo rast potřebuje, ga iz prirasali drugi deli, sčasoma, s koncom srednjega veka « - __... « m m /t /I V • « a i « ; _ 1______ • 1 • ••■•«a* . m m m » 9 so zemlje dobiva. Po rastlinah zahaja fosfor v živinsko truplo se kranjski mejniki dalje raztegnili, in z nar novejšim ča iu se potem od tuka? v kosti zaplodi. Kar ga pa kosti za som so se zopet na tesneje umaknili. svojo rast ne porabijo, se po scanji s trupel oceja, po tem takom ;e v scaiiji tudi fosfor. Namesti da bi kmetovavci kosti skupej spravljali, jih kakorkoli drobi li ali mleli in ž Kranjska v starem času. Pred prihodom Rimlj so bili v severni strani se ojimi svoje polja gnojili, od kterega gnojenja bi gotovo, danje kranjske zemlje naseljeni T V V in N kakor so sčm ter tje po raznih deželah storjene skusnje ze juzno-izhodniP dovelj razodele, bogate pridelke od svojega polja dobivali, jih le v ptuje kraje pošiljamo ali k večjemu v špodium so- Na Angležkem je polje, kjer so vse skozi na njive žito na žito sejali, in jih premalo s fosfornim gnojem zbolj- in K 9 južno-zahodni Japod Stan Herodot je znal samo Si g to stran zigamo ševali, (hlevnega gnoja veneskih ali juliskih hribov, in Vene te unstran tega go-rovja (Terpsich c. 9.). Za pervimi rimskimi cesarji so se meje tako locile, da je bila na zahodni strani juliskih planin tako niso rabili kakor mu gré) tako Istria in Karnia, na izhodni pa Norikum in Panonia. Istrio oslabelo in shujšalo, da ni več rodilo, kakor je včasih ro- in Karnio je deliia Vipava, Soča in Timav, Panonio in dilo. Ko so pa ang ležki kmetovavci nadlogo svojega polja Norikum pa cetsko gorovje 9 ki 9 se je končevalo ravno med po videsu v Šmarni gori in v hribih, spoznali iu uzrok zvedili, od kod da izvira, so začeli po Emono ali Ljubljauo vsih krajih kosti zbirati, na Angležko voziti in ondi mleti, ki so med Loko in Verhniko. Ti mejniki se razodevajo 28.), in polja s košeno moko gnojiti. In žito jim raste kakor bi nekoliko iz Plinia (Histor nat 1. III. c. 22 27 ma coprali, in od tačas, kar so Angleži zvedili, kakošno Strabona (Geo moč ima košena moka za poljsko rast, dobivajo iz polja (Geogr. 1. II 1. V VII.) c. 14 9 nar bolj pa iz Ptolomeja 15 1. III c. 1.) Bolj na drobno pridelkov, da je veselje, in ne medlé in ne hirajo, kakor so razlozeni pri Linhartu (Versuch einer Geschichte von Bd.) in v sporočilih kranjskega zgodovinskega se po naših njivah tako pogostoma nahaja. Iz tega se vidi, da so kostí za gnoj tako Krain I koristne, društva (Mittheil. des hist. Vereins f. Krain, 1. 1855 9 str đa jih ne moremo prehvaliti. So pa vendar kosti vedno le 33 in 77). Po takem je spadala gorenska stran razun samo poboljšek za njivo, po kterem se moč živinskega Ljubljane kNorika, dolenska stran z Ljubljano in z delom çooja povzdiguje. Poglavitna stvar za zemljo je in ostane notranjske krog Verhnike, Cerknice in Loža k Pano ni 9 hlevni gnoj, ker v gnoji so vsi deli redivni, kosti pa tako Pivka in Vipava k 1st 9 in Idria h K Za pozne rekoč le bolj po enem, namreč po fosfora. Zato pa mora jimi rimskimi cesarji se je Emona in včs svet med Hrašico kmetovavec z gnojem in gnojnico z vso skerbjo ravnati, in 1 potegnil k Italii, ali prav za prav k provincii da mu bosta več pridelka donašala. Kdor ima gnojnišče Venecre in Istrie; dei Panonie v Savskem porečji pa se je prav napravljeno in gnojnico na pravem prostoru, ta bo z klical za Savio, Norikum pa je utegnil svoje mejnike ravno velikim dobičkom zraven hlevnega gnoja tudi s koseno na sedanje kranjske konfine v Severji. To je jasno po He- rn oko svoje njive gnojil, in če bo tako ravnal, bo gotovo To rodianu, ki Emono imenuje pervo italijansko mesto od pa UJUIIU ovvjfiy iijiîv 5 ~ " ---- ---- "--7--C?------------------7 ---------- --------J I----- -----J-------------I-- dobro opravil; on je skušen kmetovavec in vreden ocitne nonske straní (Hist. rom. 1. VII. c. 8.), po Jeruzalémském Kdor pa gnoj pusti, da se v luži utopí, ali pa da potopisu, ki stavi italijanske in noriške mejnike na postajo me (Mansio Adrante, fines Italiae et No- hvale. ga sonce prepeka; kdor pusti, da se gnojnica po vasi raz- Adrant in Troj liva in poti in potoke gnoji in kdor košeno moko v nemar pusa 9 je sam svoj zapravljivec. ci), in po naznavi razdelitvi rimskega cesarstva, ki jo je izdal Panvin (Notitia imperii romani occidentalis et orien- Verh- talis) Po takem se je gorenska stran, Ljubljanska 9 niska in Ccrkniška okolica odločila od Norika in Panonie, modra, černa ali pisana, čevlje nó*i navadne. Vendar in se je soediuila z Venecio in latrio. Posebno ime za ta morem reči, da mozki in ženske po Istri se raziičuo no-* del se sicer ne nahaja pri rimskih pisateljih, pové ga pa sijo, tako da se skor lahko pozná, iz ktere okrajne je ta pozneje zgođovinar Pavel diákon, da je namreč Kar ni o la ali ona domá. (Caruiola se piše v starih listinah, ne Carniolia), to Zopet eno uro hoda iz Kaštela priđeš v Ba je. Mesto je Mala Kar nia. Đolenska stran z Ložem vred je bila na homcu stoji, in da je staro, kažejo voska ulice, poderti del S a vie; Pivka, Vipava in Idria so ostale kakor poprej grad iu nekđanje obziđje mesta. Tukaj je bilo nekđanje pri Istrii in Venecii. Ta razdelitev iu to omeujenje je dobro zimsko stanovanje novogradskega škefa. Fara ima čez 2000 zapomniti, ker se je ohranilo tudi po velikem preselovanji duš in dve lepe cerkvi. Posebuo farua cerkev je vrédna, narodov, skorej skozi včs srednji vek, samo imena so se da jo obiščes. Tukaj je okrajno vradništvo in pošta. Mest deloma spremenile, gospostva in oblasti so druge nastopile. « (Dalje sledi.) njani so večji del kmetje in rokodelci. Ako na rNovi terg (Belvedere ali piazza nuova) priđeš iu se proti poldnevn oberneš, se ti kaj lep pogled odprč. Okolj in okolj mesta so vertje in njive brajđe i goste oljke, mandeljni, murve iu Ozir po domačii Potopiš po Istri od Tersta do Pazina. (Dalje.) Stopimo nazaj na istrijansko cesto. Od mostiča pri se cesta proti „šmarskema verhu" (Monte toso) Kopru oberne, in več kakor eno dobro uro je do verha. pol hriba je prav dobro obdelanega z njivami, tertami in Skor ^ oljkami, tako da bi mislil, da po gojzdiču hodiš; tudi pe-valice te tukaj razveseljujejo. Od pol hriba naprej je nar véčji del golo, tam pa tam kak hrastič stoji, kakor da bi Boga hvalil, da ga je do zdaj neusmiljena sekira pustila; tudi živina tukej le malo paše dobi. Na verhu se še enkrat ozri in vidil boš farno vas „Šmarjo * (Monte) prek potoka na levo, še bolj proti izhodu Pomijau, faro sv. Antona, in bolj v daljavi CerniKal, bolj proti večerni strani Pasjo vas teržaške mandrije, Općino, sv. Križ, Prosek iu dovinski grad. Po smarskem verhu posébno dobro vino raste. Iz šmarskega verha se zopet cesta v dolino spusti; po dolini y je eno uro hoda. V dolini hođecimu vidiš na levi strani v visokem verhu med oljkami vasi „Padeno in sv. Peter"; na desni strani v verhu stoji farna cerkev in vas „Dvor" (Corte d* Isola). Ta verh je tako lepo z oljkami obraščen, da vasi ni skor nič, ampak samo cerkveni zvonik iz ceste vzdiguje na viditi. Ravno nasproti po cesti se drugi verh kterem je nekoliko hiš, to je po domače „Kastél" (Castel-Veuere). Tik pod kasteijskim verhom teče rečica Dragonja z mnogimi mlini, kteri pšenico méljejo, da oridne Savrinke dalječ okoli kruh dobrega okusa razuašajo. Ce se v Kastelu proti zahodu oberneš, vidiš veliko ravnino, dobro obdelane, z brajdami olepšane njive, pri morji piranske soliue, in bolj » . « na desni strani solin vidiš dolgi in široko tamnozeleni gojzd samih oljk piranskih mestnjauov. Tudi ua izhodu je vse zeleno; v podnožji verha so lepi travniki, po berdih pa njive Rečica Dragonja pod Kastélom je tako rekoč in gojzdiči. mejuik med slovenskim in istrijanskim narécjem. Od Dragonje do Pole in Reke se govori v cerkvi in domá le istri-jansko, če primorske mesta izvzameš, iu tuđi nošnja moških in ženskih, je od tukaj isterska, ktera se na pervi pogled Savrin ima kratke široke hlače, zeló od šavrinske razloči. da mu okoli kolena plešejo, jopič (tukej jaketa) je precej dolg na rokavih in na závitku pred persmi z zelenim suknom obšit; nosi lepe čevlje, modre (plave) ali bele nogovice. Istrijan ima tudi kratke pa voske, pod kolenom zavezane hlače, kratki jopič iz domaćega debelega rujavega sukna, večji del brez obšitkov, ali pa modro obšit na rokavih, okoli vrata in na závitku na persih. Istrijan in Šavrio imata dalječ okolj Buj no klobučke brez okraj uikov, vendar tuđi sijo domá delane bele slamnike, kteri so z visokimi oglav- ^ y " ^ niki in visokimi okraji. Savrinka nósi dolgo srajco in včasih tudi belo krilo z voskimi naramniki, in čez to ima drugo platneno, černo, široko, od spřed in od zad nagùbano krilo, ktero s pisanim pašom okoli sebe pripaše; njeni čévlji imajo prav visoke potpetnice in spredaj so na dolgo vre zani. Istrijanka ima čez srajco bolj vosko krilo iz doma čega černega ali pisanega platna; tudi opasica je rudeča druge sadunosne drevesa. V okolici se dobi posebno dober terán in olje. Od todi se vidi jadransko morje, pri morji fare Umag, Daila in Novi grad (Cittanuova), *) pod Bujami fara Verteneljo, kaplanije Materada in Karšete, v daljavi proti jugu Tore, Poreč, Rovinj in proti izhodu Vizinada in pokopalisce, ktero se ti razvié 5 gora Učka. Če greš v Bujah na mestuo druge lepote nima, kakor eno čedno kapélico v daljavo odprč; vidil boš proti večéru obernivši se gori Nanos in Triglav, nekoliko več na levo tominske, koroške, furlanske in taljanske snežnike do Brešie; vidil boš tudi z dalnogledom Oglej (Akvilea) Građo, furlanske mesta in vasi, tadi uekoliko po Italii, v lepem jutru pa tuđi Benedke in Kiozo. Iz Baj so ceste na vse štiri vetrove razpeljane. kakor v Buje priđeš, se ena oberne proti izhodu in Pred gré pod Momijauom, kterega na levo pusti skoz Šterno do Opertla; druga cesta pred Bujami gré proti zahodu v primorsko mesto Piran; tretja pred Bujami se zopet proti izhodu oberne, gré skoz Triban v Griziojano; četerta se pred mestom proti izhodo-jugu v Pazin oberne; pa ta gré skoz mesto proti jugo-zahodu do morja, pa kmalo pred mestom se zopet razcepi; desna proti zahodu gré skoz Materado in Petrovijo v Umag; leva pa skoz Vertenelijo v Novi grad (Cittanuova). V Cittanuovi je bil skofijski sedež — y do leta 1831. Skoíija je zđružeua s teržaško in zdaj je fara z enim nad-duhovnom fajmoštrom (archipresbyter) in dvéma korarjema. Cerkev je majhna, ima lepe marmornate altarje in za velikim aïtarjem pod korom je stara kapelica ali prav za prav jeca kristjanov in mučenikov, v kteri je spravljenih veliko sv. moč (relikvij), iu tudi se še vidijo v kamen ukováni železni rinki ali obročki, na kterih je bil sv. Polaj (Pelagius) mučen. V zakristii se vidijo tudi vs» cittanuovski škofje izobraženi. (Konec sledi.) Lepoznansko polje. Dvojčka. Prizor iz zadnje avstrijansko-ogerske vojske. I. Dne 10. septembra 1848 zvečer okolj desete ure je šel neki človek visoke rasti iu srednjih let, opravljen v po eni mnogih stezá, prosti obleki banatskega graničarja, ktere južno stran šume med selom 0& in Donavo na vse strani prekrižavajo. Omenjena stran šume, pred malo leti posekana, je bila zdaj tako obilno z novim in mladim germičjem prerasena da skorej moč ni bilo, v nji naprej priti; nebrojoo število mladih drevesc si je podajalo po bratovsko šibko roko in protilo zarasti nekdajne široke poti. Gosti černi oblaki, gnani od divjega zapadenega vetra, so začeli se razprostirati po širocem obnebji, prihajaje večji in večji; le od časa do časa je polukala bleda luna izmed teških oblakov. » > Tukaj ne pravi nihče Novi grad, ampak Ie Cittanuova Graničarju so mogle natanko poznané biti steže na vse strani se prekrižavajoče, sicer bi ne bii mogel tako varno n Juter že? grom in peklo!" zaveka zopet nam neznani moz! „cas tedaj zadnji! in brezskerbno nadaljevati svojega pota. Urnih korakov je drogi pa čakajte na kraji šume Josko ! ti ces z manoj, ostali tam pri križa etopal naprej. Utegnnl je kake pol ore tako popotovati, ko Ločij se. Ptajec in Josko se napotita proti Donavi ..... r —r- -v- ---©-------r-- — * """"" F»"" kar na enkrat obstane in tanko posluša. Đelj časa postoji, čvetero unih pa odide po stezi, po kteri je bil ravnokar pa nič ni čutiti razun šumečega germičja in listja, s kterim ptujee přišel je svoje nočne šale vgaajal čezdalje bolj prihajoči veter. 55 Gospod!" rece Josko, „vihar je res prenehal divjati, vernil in sicer še Nastavši zopet svojo pot priđe kmalo na razkrižje stezá, al bojim se, da se bo pozneje pa kjer zopet poslusajoč postane, al tud zdaj druzega ne čuje huje ko zdaj; sam Bog daj ko žalostno zdihovanje od vetra majane šume. v se da se poprej vérnili. Zdaj zamore se en sam ćlovek coluicek vladati i Ozre se po okolici, potem pa sede na staro klado, ponovi, potem nas samo roka Božja rešiti zamore ce se pa vihár deržeč napeto puško pred saboj, pripravljen slednji trenutek V • . • »55 Blagi Josko eprozjti jo lahko bomo trij a a se bomo čez Donovo vernili i pa Nekoliko časa ostane v tem položaji čisto nepremakljiv. Ali čuje, ali spava? v Ce Bog zna Ostalih besed slišati ni mogel več za germom skriti eč od razločiti se ne dá. graničar, ker sta se ona, ki sta govorila, že predalj bil pa tudi dremal, spanje mu je moglo lahno njega oddaljila in nepokojno biti; zakaj komaj se je najmanjšega kaj v goščavi premaknilo, — že skoči na noge, ter prične na vse strani gledati s svojim ojstrim očesom. ne vidi Zdaj vstane tudi graničar 5 in tudi on odide proti Donavi Al zopet nič Skoda 5 da je med tem gosta černa tmina luno in in nič ue slisi. Vleze se zdaj na tla in pritisne al zastonj! vse je tiho kakor v grobu; le zvezde tako zakrila, da bi bil člověk daljej segel .ko vidil 9 Graničar verže zdaj puško uho k zemlji veter žene žaloe glasove, čez ramo in odide naprej po stezici ob levi. Odslej vendar ni tako urno in varno stopal ko popred zdaj je, bi rekel, korake brojil škoda, sem rekel, ker sicer bi bilo viditi, kako sta dva čolniča samo nekoliko sto sežnjev eden od druzega in skoraj tisti čas od brega odrinila, ter divje po penečih valovih proti drugemu bregu jadrala ljenja in ropota ogibaje 9 se najmanjsega sum-cló močno dihati si V enem je sedel nam neznani ćlovek ia Josko; v dru gem • V graničar ne upa. Ko je od časa do časa burja pojenjala in šum (Dalje sledi.) mlađeg i germičja se pomiril, obstane tudi on, na novo slušajoč in pregledovaje na vse strani. Komaj je nekterikrat na svoji novi poti tako postal kar se mu zazdi, kakor da bi mu po stezi, po kteri se je 9 Narodne prislovice zdaj napotil, nekaj nasprot šumělo, zlo enako kakor če bi si člověk ali zvir po hosti proti njemu pot trebila. Graničar odetopî v stran io se skrije za gost germ; tukaj se skupaj stisne in napeto puško pred seboj deržaje ostane nepremakljiv ko sinji rob. ^■ v Sumljenje skoz gošo se je bolj in bolj približevalo, Nabral v bistriški okolici J. Bile. Zlata roka železne vrata razbija Žensko oko je ko sodovo dno. je Bogu draga Vsake verste ljudi rado skup leti Snaga Kdor zgodaj ustaja, mu kruha ostaja (Morgenstunde hat Gold im Munde.) Jezik je majhina » ' c <* - *-- > I------7 prata , pa «WOH »OIUVHI «u» Vi« kar se nenadoma razleže trikrat glas, podoben krokanju Qiied des Menschen.) — Ti nebi Bogu palice dal, da bi pa dosti vslata CD Zunge ist ein gefahrliches kavranovemu. Kmalo za tem se razločno zaslišijo koraki in vraga udaril Imam denarjev, kakor Bog bratov v bližnjem trenutku pokaže se na stezi, ktero je graničar malo poprej zapustil, mož — kolikor se je ob svitlobi blede izzad oblakov lukajoče lune viditi dalo — vpadenega lica, ^j "treba starega voika klati učiti Vsi persti niso enaki (tako tudi Ijudje ne) svoj strup Mi je zaječ pot pretekel al žarečih oči, šibke in čverste rasti, srednjih let, oprav-ljen kakor prost Bačvanin (prebivavec Bačke) s klobukom oborožen ui bil, ali saj orodja Vsaka kaca ima o nesreća.) Več velja prihranjeno jajce 9 ko pojeden vol. dalječ na oči potégujenim; Vsi Ijudje vse vedo Kjer se osel valja, dlaka ostaja. Prej V jajcu dlako iskati ni bilo nič viditi na njem. Pridši blizo germa, za kterem je skerčen in nepremakljiv naš graničar stal, zakroka zopet na novo trikrat kakor kavrao. je srajca nova metlja rada mete ko suknja (Rodbioa prej ko ptujci) « « • Vi« • Vsaka Rad bi me v žlici vode utopil Janezek se ne preoberne, dokler se v jamo ne zverne. Včasi tece pes vcasi zajec Navada je železná srajca Enaki glasovi se pnenejo zdaj po sumi odglasevati, približajoči se bolj in bolj, skušaje se v svojem strašném soglasji z ječečo šumo, žvižgajočim větrem in hrušéčo Donavo, ki je komaj jezero korakov oddaljena in od vetra gnaDa šumela, ter čezdalje večje in hujše valove gnati priče nj ala. Nenadoma se prikaže pet bačvanskih seljakov Kjer laž kosi, tam ne vecerja glas ko srebern pas. Več vredi pošten Novičar iz avstrijanskih krajev 55 je 5555*^5 Iz Temesvara. „Serbski Dnevnik" naznanja, da se vse gotovo?" jih vpraša mož na stezi stojeći, je ustanovila v Temešvaru kmetijska družba in da je 17. gospod"" odgovore omenjenemu, kakor nam je dan p.m. izbrala svoj odbor. Družtvo to, ki se bode zvalo: „ces. kralj, zemljodelsko družtvo v Temešvaru", ze znano, s kmetiško obleko opravljenemu, prav za prav pa v bolj omikano versto človeške družbe spadajočemu se namerja, pripomoći zemljodelstvu v serbski Vojvodini in temeškem Banatu. Iz Celovca 20. oktobra. „Slovenska koled leto 1858, ktero je družtvo sv. Mohora svojim družnikom mozu 91 In neprijatelske straže?" zopet vpraša, na kar seljaki odgovové: „Med tretjo in četerto vodenico (mlin na čolnu) ni nobene straže. Obrežje je sicer stermo, al s pomočjo obljubilo germovja zamorete lahko na verh priplezati, pa deržati se za 9 pre potem stare ceste, in prišli bote prav lahko ravno do V.... ovega verta da vas nihče ne vidi." Nič novega?" nadaljuje ptujee. n pa „„Nič, razun govorice, naprej odpeljati,"" odgovore. je ravno donatisnjena. Obsega vz navadno pratiko vred 19 tiskanih pol v veliki osmerki. Čelo ji kinča lepa, v jeklo vrezana podoba „Božje poti na sv. Višarjih", ktera bo gotovo vsem Slovencom dopadla. Namenjena je koleda posebno kmetiškemu ljudstvu in sploh vsem Slo * ~ __. . • 1 • V da hočejo vjetnike že juter vencom v poduk in kratek čas. Zapopadek je razlicen. Izmed mnogo drugih reci omenjamo tù samo večje povesti 340 Poštena Bohinčanka v Benetkah" Osoje in Boleslav, kralj poljski. rici" in „Fedor in Olga (X a y Božja pot k Marii Devici na Višarjih dalej Sveta gora pri Go- Ozir y na nebo itd. y Koledar ali pratika ; Mravlja Solnograekem e 7 V2, na Krajnskem, Koroškem in v Šopronski poglavarstveni okolici, na Horvaškem io Slavonskem s 63/4, v zgoiîîji Avstrii, v poglavarstveni okolici Svila itd. požuneki s 6y2, na Krakovském in v mestn Levovu, v serb Pratika obsega razun navadnih reci imena deželskih ski vojvodini in temeškem Banatu s 6, v vélikovarodinski poglavarstveni okoîïci s 53/4, v Dalmacii, v Košiški okolici s 5 '/2 , v soseskah zvunaj mesta Levova s 5, na Erdelj patronov, imenik vseh papezev, prerajtek obresti za razne čase i. t. d. V kratkem ga bodo imeli Slovenci po prav niski ceni v rokah. ekem s 4 3/4 in v Bukovini s 4% kr. Poenéto je to po- fz Tersta 22. okt — Korar in fajmošter pri škofijski vračilo po céni mesa v krooovinah od 4. avgusta do konca cerkvi v Terstu, gospod dr. Juri Dobřila je izvoljen za mesca julijs. — XXXVI. del deržavnega zakonika, kteri je ěkofa Poreško-Pólne škofije v Istri. bil pred nekimi dnevi razposlan, razglaša pogodbo med Iz Bistrice na Notrajnskem 20. okt. Minul je že Avstrijo in Turčijo od 21. januarja t. 1. zastran uravnave dober čas, da niste „Novice" iz naših krajev nič naznanile. • % telegrafov. 15. t. m, so v Réki lepo veliko barko v y Povejte tedaj domorodnim bravcom sledeče. V pondelek ob morje spustili. To je največja v Réki stesana barka, po ve pol dveh popoldne je zemljo stresil močen potres; přišel je likosti tretja vsih avstrijanskih kupčijsfeih bark. 913 tón od izhoda proti zahodu in treslo se je skoraj 4 sekunde, tóna po 20 centov, derží; imeuovana je po presvitli cesa- Ljudje so ravno takrat večidel kosili in kar eo se začele rici „Elizabeta" in je last gospoda Kazimira Kozulića. sklede zibati in kupice rožlati. Posebne škode pa ni V7 Novo-jičínskem okrogu na Moravském so soséske mnogo ta potres pri nas napravil, čeravno je dosti zidovja se sadnega drevja ob vélicih cestah nasadile. Letos že razpočilo. so lepo plačno za to preiéli: za vec kakor 1000 fl. so pro » Novice" nam bodo ze povedale, ali se je ta potres dali sadja. Kaj so néki s temi dnarji storili? Se dalje bodo Pruski kralj dau na dan bolj tudi drugod cutil. V kakošni prid je člověku sad no ob cestah eadje sadili. drevje, so Přemci letos zvedli. Veselja nam je serce okréva, bere se pa, da jo zdaj belgijski kralj precej obolel, ekakalo, ko emo pred enim meecom na Prem gredé vi- — Pot v Indijo in iz Indije je eilno dolga, ker je še dili, kako da je drevje nasuto s sadjem. Poti, graje, trav-niki in vse je obrašeno s sadonosnim drevjem. Veje so bile ne prikrajšujejo železnice, in je tudi po parobrodih več Da po telegrafu treba, preden kdo v njo pride. Ili VO 1/ \J do tal pripognjene in tu z rudečimi jabelki, tam z modrimi earno besede prenašajo, armad pa ne, je slednjemu znano. Za-češpljami napolnjene. Kmetje so komaj pričakovali, da bo voljo tega novice iz Indije le počaei dohajajo in še te eo « ». > • . • « • a . % • « • % * • m . . • v -> «v // » V m dozorélo. Nekteri so toliko natergali, da niso vedli, kam s sadjem. Večidel so češplje sušili iu cent po 8 do 9 goldi tako različne dati ? da „Novičar" nič poeebnega ne more pove , kako ee Angležem in vstajnikom godi. Pričakovaje v narjev poprodali. Drugi epet so jih djali v kadi, ter zdaj kratkem kaj važnega novega, naznani danes samo, kaj nek s li vo vec kuhajo; vendar jim je več v erg! o, ako so jih íaeovski časnik o Indii modraje, ko praša: Ali so Angleži sušili. Nekaj eo jih tudi berž po tergatvi poprodali. vam bo to dosti Naj ? dragi bravci, ako vam rečem, da ste samo kos, vst&jo zadusiti in nevkretneze pokoriti? Želimo jim da bi to srečno opravili, ne moremo ee pa misli ubraniti » y dve vasi, Prem in Bitirje do 6000 goldinarjev za seme da je njih moč prepičla. Ali kar bi Angležem nemogoče bit: utegnilo, je celi Evropi mogoce. Dobro bi bilo, da bi z Angleži tudi drugi evropejski oblastniki čez bogato Indijo češplje skupile. En sam kmet pod Premom, pravijo, da bo čez 1000 goldinarjev za sadje dobil. Poslušajte, kaj mi je neki kmet rekel, ko eem ga vprašal, kako se uiu je kaj evojo kiiia razprostnli. Enako je drug rueovek časnik za letošnja letina obnesla. Odgovori! mi je: „Ce bi mi več- stran Kine govoril. Lepo, pa tam je polje, tam } nega Boga na kolenih vedno hvalili in molili, mu se nebi za velike dobrote, ki nam je skazal, zahvalili dostojno, devah adjotanta v Pariz, in slisati Kuez Černogorcov, Danilo, je poslal v dnarskih za- jo je dobro je da * r . » ' "V Jez eem reven kmet, pa ei upam, da bom za eame češplje opravil. Znano je, da je pred poslednjo vojsko Rusija Cer do 200 goldinarjev vzel. Jabelk pa še ne vém, če bom nogorce vsako leto z dnarji podpirala. To je pozneje ne mogel prodati ali ne; jih bomo pa Nisem oral, ne kopal z družinico jedli. halo in knez ima upanje, da mu bo ta podpora odeihmal rece dalje potrosil, pa toliko sem sadja přidělal. u krajcarja nisem iz Francozkega dohajala. Sicer ee bere iz Cerne gore y da Kmetje ! zapa- se je prejšni knezov tajnik J. Medakovič v Petrograd pre metite si besede verlega Premca in poprimite se koristno selil y b» v • ■:v8i predsédnik etarostnikov, Juri Petrovič, pa sadjoreje! Vina emo y hvala Bogu, več přidělali, ko lani. Bile. Iz Ljubljane. Dopis iz Tersta nam toži. da terpé per Luka Radoniča. Dalje je ostaue v Zadru. Natolcovanje, da je Juri Petrovič knezu po življenji strégel, je praznog enako je tudi s pravdo zo- kaez Danilo po Cernogorski ondi pomanjkvanje dobrega mleka, srovega masla in emé- eklepu etarostnikov ukazal, da ima premoženje veih eamo- " ....." pa ni eamo drago, etanov (klostrov) dežélno premoženje biti. Duhovšina bo od dežele in cetinjski arhimandrit tane. Srovega masla dobivajo iz Milana, ampaíi tudi tako slano je, da ga ** I . ^ iiU morejo vzivati. Dopisnik dobivala svojo y piše dalje: Z dobrim mlćkom nas ne more nihče lóže pre- kteri je tudi v zboru staroetnikov, preganja predetojuike skerbovati, kakor Ljubljana in Kranjsko eploh. Dobro bi samostanov tako, da je bil ostroški arhimandrit prisiljen, v se mu neslo, če bi se kdo lotil, nas z dobrim mlékom, ero- Dalmacio pobegniti. Pravda popa Luka Radoniča ' • r w y vim maslom in s emétano zakladati. — Tudi v Ljubljani so zdaj ni končana.— Clovek, kteri je bil najet, serbskega nekteri 19. t. m. ob 1 uri popoîd»n pa prav majhen potres kneza umoriti, je nekdo, kteri je bil zavoljo moritve že čutiii. Presvitli cesar eo c. k. evetovaveu Fran eu Ke. ,pred kakimi štiri leti zapert bil y pa je vskoeil. Pod Henriku Langer-u plemstvo (žlahni stan) s primkom kupljenemu z dnarji in obljubljeno caetjo se je pa vendar IIa/I i^nwrkU ( TI rt * \ î \ li arsnlil! * ^ J__j*__rslrt/IîIo î f 1 fy T11A triili li tro ûinAaf \ al/- ,,Podgorou (Podgorskij dodélili. še dosti zgodaj vést zbudila in z njo tudi hvaléznoet. Nek daj ni serbski knez tudi Slovencem znani „Černi Juriu ) Novičar iz raznih krajev 9 Vsled c. k. ministtrskega razpisa se bo tistim, kteri bodo iméli vojake v kvartirji, v letu 1858 kosilo tako le po vracevalo: V zdoljni Avstrii in !ja Bencškem z 10, v Lom oče sedanjega kneza je namrcc v boji s Serbi in Turki njegovemu očetu življenje otél. Iz hvaležnosti za to mu je prizanesel. Godilo ee je pa tako: Knez je bil v toplicah; ko ee je enega jutra v vertu prehajal, stopi najeti izza gcrmovja, naméri puško na kneza, pa je ne sproži, ampak bardji z 9l/2, na Tiroljskem z 9, na Pri m ore kem z 83/ na Štajerekem, Ceskem, Moravském iu Siležkem z 8, stopi k njemu in ga prosí, mu prizanesti. 4> na Odgovorni vrednik: Df. Jáfieř Bleiweis Natiskar in založnik : Jožef BlazniS