statistična priloga Socialni razgledi 2008 Statistična priloga 119 Kazalo tabel Tabela 1: Število prebivalstva in deleži prebivalstva po izbranih starostnih skupinah prebivalstva, Slovenija, 2000-2008, v %.........................................................................................................................................................121 Tabela 2: Projekcije prebivalstva, Slovenija, 2008-2060.................................................................................................................121 Tabela 3: Povprečna starost prebivalstva in indeks staranja prebivalstva, Slovenija, 2000-2007................................121 Tabela 4: Število prebivalstva in struktura prebivalstva po starosti ter indeks rasti skupnega števila prebivalstva, regije 2000-2008..............................................................................................................................121 Tabela 5: Nekateri osnovni podatki o prebivalstvu, EU-27, 2000-2007..........................................................................122 Tabela 6: Izbrani kazalniki o rojenih, Slovenija, 2000-2007...........................................................................................................122 Tabela 7: Sklenitve zakonskih zvez in povprečna starost matere ob rojstvu prvega otroka, Slovenija, 2000-2007........................................................................................................................................................................................123 Tabela 8: Izbrani kazalniki o družini in rodnosti, EU-27, 2006 (2007).........................................................................................123 Tabela 9: Nekateri osnovni podatki o umrlih, Slovenija, 2000-2007..........................................................................................124 Tabela 10: Stopnje delovne aktivnosti po stopnjah izobrazbe, skupaj in po spolu, Slovenija, 2000-2007, v %......124 Tabela 11: Stopnje brezposelnosti po šolski izobrazbi brezposelnih oseb, Slovenija, 2000-2007, v %......................125 Tabela 12: Stopnje zaposlenosti in stopnje brezposelnosti po anketi o delovni sili (prebivalstva v starosti 15-64 let) EU-27, 2000-2007, v %..........................................................................................................................125 Tabela 13: Delež začasnih zaposlitev po anketi o delovni sili (pri prebivalstvu, starem 15-64 let), EU-27, 2000-2007, v %..............................................................................................................................................................................126 Tabela 14: Osnova za dohodnino na prebivalca v regiji, indeksi (Slovenija = 100), 2000-2006.......................................127 Tabela 15: Povprečna porabljena sredstva gospodinjstev (brez denarne vrednosti lastne proizvodnje), po kvintilih, Slovenija, 2000-2006.........................................................................................................................127 Tabela 16: Potrebni delovni čas za nakup dobrin in storitev pri prejemnikih bruto plače 1. decila, mediane in 9. decila, Slovenija za leti 1997 in 2007.................................................................................................................130 Tabela 17: Potreben delovni čas za nakup izdelkov in storitev, Slovenija, 1997-2007.........................................................132 Tabela 18 : Struktura potrošnje gospodinjstev po metodologiji COICOP, EU-27, 2005.........................................................134 Tabela 19: Porazdelitev oseb glede na tip gospodinjstva, Slovenija, 1998, 2002 in 2006, v %.........................................135 Tabela 20: Porazdelitev oseb v dohodkovne skupine, po tipu gospodinjstva, Slovenija, 1998, 2002 in 2006, v %......136 Tabela 21: Porazdelitev oseb glede na formalni (zaposlitveni) status nosilca gospodinjstva, v katerem živijo, Slovenija, 1998, 2002 in 2006, v %.........................................................................................................................137 Tabela 22: Porazdelitev oseb v dohodkovne razrede, po formalnem (zaposlitvenem) statusu nosilca gospodinjstva, v katerem živijo, Slovenija, 1998, 2002 in 2006, v %..............................................................138 Tabela 23: Struktura dohodkovnih virov, po dohodkovnih razredih, Slovenija, 1998, 2002 in 2006, v %....................139 Tabela 24: Struktura izdatkov za življenjske potrebščine, po dohodkovnih razredih, Slovenija, 1998, 2002 in 2006, v %.....................................................................................................................................................................140 Tabela 25: Izdatki za zdravstvo, EU-27, 2000 in 2006............................................................................................................141 Tabela 26: Število postelj (akutnih) in število prebivalcev na akutno posteljo, po regijah, 2000-2006........................142 Tabela 27: Zdravniki na primarni ravni, po regijah, 2003-2006......................................................................................................142 Tabela 28: Število hospitalizacij zaradi bolezni, po glavnih vzrokih hospitalizacije, po starosti in spolu, Slovenija, 2006................................................................................................................................................................................143 Tabela 29: Skupine primerljivih primerov (SPP), število akutnih obravnav na 1.000 prebivalcev in povprečna utež po starostnih skupinah, Slovenija, 2005 in 2006...................................................................................................143 Tabela 30: Število oskrbovancev v domovih za starejše in struktura po razlogih, zaradi katerih so bili sprejeti vanje, v %, Slovenija, 2000-2007.......................................................................................................................... 144 Tabela 31: Struktura oskrbovancev v domovih za starejše po načinu plačevanja oskrbnine, Slovenija, 2000-2007, v %.........................................................................................................................................................144 Tabela 32: Delež otrok, vključenih v vrtce, po starosti, Slovenija, 2000/2001-2007/2008, v %....................................145 Tabela 33: Vključenost mladih v srednje šole, skupaj in glede na vrsto izobraževalnega programa, Slovenija, 2000/2001-2007/2008, v %......................................................................................................................................................145 Tabela 34: Vključenost prebivalstva v terciarno izobraževanje, Slovenija, 2000/2001-2007/2008, v %......................145 Tabela 35: Bruto stopnje vključenosti prebivalstva v starosti 20-29 let v terciarno izobraževanje, vključenost mladih v starosti 20-24 let v terciarno izobraževanje ter delež celotnih javnih izdatkov za izobraževanje, namenjenih za denarne pomoči študentom in transferje, EU-27, 2000-2005 (2006), v %.............146 Tabela 36: Struktura prebivalstva, starega 25 let ali več, po doseženi stopnji izobrazbe, Slovenija, 2000-2007, v %.........................................................................................................................................................147 Tabela 37: Izobrazbena struktura prebivalstva v starosti 25-64 let, 2000-2008 (2. četrtletje), EU-27, v %.................147 Tabela 38: Vključenost prebivalstva v starosti 25-64 let v vseživljenjsko učenje, Slovenija, 2001-2007, v %...........148 Tabela 39: Javni izdatki za formalno-stopenjsko izobraževanje kot delež v BDP, po ravneh izobraževanja, Slovenija, 2000-2006, v %.........................................................................................................................................................148 120 Socialni razgledi 2008 Statistična priloga Tabela 40: Javni izdatki za formalno izobraževanje (vse ravni) kot delež v BDP, skupaj in po posameznih ravneh izobraževanja, EU-27, 2000-2005, v %.................................................................................................................................149 Tabela 41: Delež gospodinjstev, ki so lastniki stanovanja - po razpoložljivih sredstvih, Slovenija, 2000-2006, v %........................................................................................................................................................150 Tabela 42: Povprečno število sob na osebo glede na stanovanjsko razmerje, Slovenija, 2000-2006.........................150 Tabela 43: Uporabniki interneta po starosti, Slovenija, 2004-2008, v %..........................................................................150 Tabela 44: Uporabniki interneta glede na tip poseljenosti, Slovenija, 2004-2008, v %.......................................................150 Tabela 45: Delež gospodinjstev z dostopom do interneta in uporabniki interneta, EU-27, 2004-2007, v %.............151 Tabela 46: Izdatki, ki jih gospodinjstva namenjajo za kulturo in rekreacijo v skupnih izdatkih gospodinjstev, EU-27, 2000-2006, v %.............................................................................................................................................152 Tabela 47: Struktura anketirancev glede na količino časa, ki ga dnevno namenjajo branju časopisa in gledanju televizije, 2006, izbrane evropske države, v %....................................................................................................153 Tabela 48: Stopnje tveganja revščine (dohodki v naravi niso vključeni) po socialnih transferjih in pred njimi EU-25, 2000-2007, v %................................................................................................................................................................154 Tabela 49: Izdatki za socialno zaščito (v % BDP) EU-25, 2000-2006, v %....................................................................................155 Tabela 50: Izdatki za socialno zaščito po področjih, odstotni delež od BDP, Slovenija, 2000-2006, v %......................156 Tabela 51: Izdatki za socialno zaščito na prebivalca v SKM, Slovenija, 2000-2006................................................................156 Tabela 52: Ginijev količnik (v %), razmerje kvintilnih razredov (80/20), Slovenija, 2000-2007................................... 156 Tabela 53: Stopnja tveganja revščine glede na spol in starost, Slovenija, 2000-2007, v %...........................................157 Tabela 54: Prag tveganja revščine, Slovenija, 2000-2007 (v SIT, EUR)...............................................................................157 Tabela 55: Stopnja tveganja revščine glede na najpogostejši status aktivnosti, skupaj in po spolu, Slovenija, 2000-2007, v %..............................................................................................................................................................................158 Tabela 56: Stopnja tveganja revščine glede na tip gospodinjstva, Slovenija, 2000-2007, v %.........................................158 Tabela 57: Relativni pomen socialnih in družinskih prejemkov, po dohodkovnih razredih, Slovenija, 1998, 2002 in 2006, v %...........................................................................................................................................158 Tabela 58: Upravičenci do denarnih socialnih pomoči v regiji, (december) 2001-2007, Slovenija, v %.....................159 Tabela 59: BDP, Slovenija, 2000-2007.........................................................................................................................................................159 Tabela 60: BDP/prebivalca (v evrih, fiksni tečaj 2007), po regijah, 2000-2005.........................................................................160 Tabela 61: BDP/prebivalca, indeksi (Slovenija = 100), po regijah, 2000-2005..........................................................................160 Tabela 62: BDP na prebivalca po kupni moči v SKM EU-27 = 100, EU-27, 2000-2007...........................................................161 Tabela 63: Indeks razvojne ogroženosti (IRO) regije, 2007-2013...................................................................................... 162 Tabela 64: Indeks človekovega razvoja, EU-27, preračuni 2000-2005...............................................................................163 Tabela 65: Indeks človekovega razvoja (HDI) in strukturni kazalniki, Slovenija, 2000-2005........................................164 Tabela 66: Po spolu prirejen indeks človekovega razvoja (GDI) in strukturni kazalniki, Slovenija, 2000-2005........165 Tabela 67: Merilo razporejenosti moči po spolu (GEM) in strukturni kazalniki, Slovenija, 2000-2005..........................165 Tabela 68: Selitveni prirast in selitveni prirast s tujino na 1.000 prebivalcev, EU-27, 2000-2007................................166 Tabela 69: Mednarodne selitve, Slovenija, 2000-2007.........................................................................................................167 Tabela 70: Priselitve in odselitve državljanov Slovenije in tujcev ter selitveni prirast, 1995-2006, število.................167 Tabela 71: Priseljeni tujci v Slovenijo (glede na državo izvora), 1995-2006, v %....................................................................168 Tabela 72: Odselitve državljanov Slovenije v tuje države (območja), 1995-2006, v %.........................................................168 Tabela 73: Število in rast števila tujih študentov v terciarnem izobraževanju v državi in študentov na študiju v tujini, EU-27, 2000-2006.........................................................................................................................................169 Tabela 74: Število študentov v terciarnem izobraževanju, vključenih v mednarodno izmenjavo po programu Erasmus, EU-27, 2000/2001-2006/2007.............................................................................................................. 170 Tabela 75: Selitveni prirast in selitveni prirast med regijami na 1.000 prebivalcev, 2000-2006..................................171 Tabela 76: Notranje selitve med občinami, 2000-2006........................................................................................................171 Tabela 77: Izobrazbena struktura prebivalstva, starega 15 let ali več, regije, popis 2002...................................................171 Tabela 78: Število dnevnih vozačev - delavcev in deleži glede na način ter čas potovanja, Slovenija, popis 2002 . 172 Tabela 79: Število dnevnih vozačev - šolarjev in deleži glede na način ter čas potovanja, Slovenija, popis 2002 ...172 Tabela 80: Mestni potniški prevoz in cestni javni prevoz, Slovenija, 2000-2007.............................................................173 Tabela 81: Prepeljani potniki v železniškem potniškem prevozu (v 1.000), Slovenija, 2000-2007.................................173 Tabela 82: Potniški kilometri (v mio), glede na vrsto prevoza, Slovenija, 2000-2007...........................................................173 121 Socialni razgledi 2008 Statistična priloga KAKO ŽIVIMO PREBIVALSTVO, GOSPODINJSTVA IN DRUŽINE Tabela 1: Število prebivalstva in deleži prebivalstva po izbranih starostnih skupinah prebivalstva, Slovenija, 2000-2008, v % 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 Število prebivalstva (po stanju 30. 6.) 1.990.272 1.992.035 1.995.718 1.996.773 1.997.004 2.001.114 2.008.516 2.019.406 2.039.399 Strukturni deleži (po stanju 30. 6) (v %): 0-14 let 15,9 15,6 15,2 14,8 14,5 14,2 14,0 13,9 13,8 15-64 let 70,1 70,1 70,2 70,4 70,4 70,3 70,2 70,1 70,0 65 ali več let 14,0 14,3 14,6 14,9 15,2 15,5 15,7 16,0 16,2 80 ali več let 2,3 2,4 2,6 2,8 2,9 3,1 3,3 3,5 3,6 Vir: SURS. Tabela 2: Projekcije prebivalstva1, Slovenija, 2008-2060 2008 2009 2010 2020 2030 2040 2050 2060 2.022.644 2.028.743 2.034.220 2.058.003 2.022.872 1.957.942 1.878.003 1.778.573 Vir: SURS, EUROSTAT. Opombe: 1Izraz projekcija prebivalstva pomeni izračun prihodnjega števila in značilnosti prebivalstva, ki je zasnovan na hipotezah o bodočem razvoju rodnosti, umrljivosti in selivnosti. EUROSTAT je izdelal projekcije prebivalstva Slovenije za obdobje 2008-2060. Tabela 3: Povprečna starost prebivalstva1 in indeks staranja prebivalstva2, Slovenija, 2000-2007 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 Povprečna starost (v letih) 38,8 39,1 39,5 39,8 40,1 40,4 40,7 40,9 Indeks staranja 87,8 91,9 96,4 100,8 104,9 108,7 112,4 115,1 Vir: SURS. Opombe: 1Povprečna starost prebivalstva je tehtana aritmetična sredina starosti določene skupine prebivalstva. 2Indeks staranja prebivalstva je razmerje med starim (stari 65 let ali več let) in mladim prebivalstvom (stari od 0 do 14 let), pomnoženo s 100. Tabela 4: Število prebivalstva in struktura prebivalstva po starosti ter indeks rasti skupnega števila prebivalstva, regije, 20002008 Število prebivalstva1 Indeks rasti skupnega števila prebivalstva Starostna struktura prebivalstva1, v % 0-14 let 15-64 let 65 ali več let 2008 2000-2008 2008 2008 2008 Slovenija 2.039.399 102,5 13,8 70,0 16,2 Pomurska 121.812 97,6 13,1 70,6 16,4 Podravska 321.730 100,6 12,9 70,3 16,7 Koroška 73.850 99,7 14,0 70,9 15,2 Savinjska 263.216 102,5 14,1 70,8 15,1 Zasavska 45.367 97,8 12,7 70,2 17,1 Spodnjeposavska 70.939 101,6 13,6 70,0 16,4 Jugovzhodna Slovenija 142.899 103,6 14,8 69,9 15,3 Osrednjeslovenska 514.443 105,1 14,5 69,5 16,0 Gorenjska 202.485 102,9 14,8 68,9 16,2 Notranjsko-kraška 52.512 103,9 13,6 69,6 16,8 Goriška 121.000 100,7 13,3 68,9 17,9 Obalno-kraška 109.146 105,2 11,9 70,9 17,2 Vir: SURS. Opomba: 1Po stanju 30. 6. 122 Socialni razgledi 2008 Statistična priloga Tabela 5: Nekateri osnovni podatki o prebivalstvu, EU-27, 2000-2007 Število Rast števila prebivalstva, v % Starostna struktura prebivalstva, v % Indeks staranja prebivalstva1 (1. januar) 0-14 let 15-64 let 65 + let 2007 2000-2007 2006-2007 2007 2007 2007 2007 EU-27 495.128.529 2,6 0,4 15,8 67,3 16,9 107,1 Avstrija 8.298.923 3,7 0,4 15,6 67,5 16,9 108,4 Belgija 10.584.534 3,4 0,7 17,0 65,9 17,1 100,7 Bolgarija 7.679.290 -6,2 -0,5 13,4 69,3 17,3 128,4 Ciper 778.684 12,8 1,6 17,9 69,8 12,3 68,5 Češka 10.287.189 0,1 0,4 14,4 71,2 14,4 100,2 Danska 5.447.084 2,2 0,4 18,6 66,1 15,3 82,3 Estonija 1.342.409 -2,2 -0,2 14,9 68 17,1 114,7 Finska 5.276.955 2,0 0,4 17,1 66,4 16,5 96,4 Francija 63.392.140 4,7 0,6 18,6 65,2 16,2 87,4 Grčija 11.171.740 2,5 0,4 14,3 67,1 18,6 129,9 Irska 4.314.634 14,2 2,5 20,3 68,6 11,1 54,5 Italija 59.131.287 3,9 0,6 14,1 66,0 19,9 141,5 Latvija 2.281.305 -4,2 -0,6 14,0 68,9 17,1 122,5 Litva 3.384.879 -3,6 -0,5 15,9 68,5 15,6 98,0 Luksemburg 476.187 9,8 1,5 18,3 67,7 14,0 76,6 Madžarska 10.066.158 -1,5 -0,1 15,2 68,9 15,9 104,9 Malta 407.810 7,3 0,7 16,7 69,5 13,8 82,5 Nemčija 82.314.906 0,2 -0,1 13,9 66,3 19,8 142,5 Nizozemska 16.357.992 3,1 0,1 18,1 67,4 14,5 80,0 Poljska 38.125.479 -1,4 -0,1 15,8 70,8 13,4 85,0 Portugalska 10.599.095 4,0 0,3 15,5 67,2 17,3 111,7 Romunija 21.565.119 -4,0 -0,2 15,4 69,7 14,9 96,5 Slovaška 5.393.637 -0,1 0,1 16,1 72,0 11,9 73,5 Slovenija 2.010.377 1,1 0,4 14,0 70,1 15,9 113,7 Španija 44.474.631 11,0 1,6 14,5 68,8 16,7 114,7 Švedska 9.113.257 2,8 0,7 17 65,6 17,4 102,1 Zdr. kraljestvo 60.852.828 3,5 0,8 17,6 66,4 16,0 90,9 Vir: EUROSTAT. Opomba: 1Indeks staranja je razmerje med starim prebivalstvom (starim 65 let in več) in mladim prebivalstvom (starim od 0-14 let), pomnoženo s 100. Tabela 6: Izbrani kazalniki o rojenih, Slovenija, 2000-2007 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 Živorojeni 18.180 17.477 17.501 17.321 17.961 18.157 18.932 19.823 Živorojeni na 1000 prebivalcev 9,1 8,8 8,8 8,7 9,0 9,1 9,4 9,8 Celotna stopnja rodnosti1 1,26 1,21 1,21 1,20 1,25 1,26 1,31 1,38 Neto stopnja obnavljanja prebivalstva2 0,60 0,58 0,58 0,57 0,61 0,60 0,63 0,67 Živorojeni zunaj zakonske zveze 6.746 6.881 7.037 7.354 8.053 8.475 8.943 10.071 Delež živorojenih zunaj zakonske zveze, v % 37,1 39,4 40,2 42,5 44,8 46,7 47,2 50,8 Vir: SURS. Opombe: 1Celotna stopnja rodnosti je povprečno število živorojenih otrok na eno žensko v rodni dobi (15-49 let) v koledarskem letu. Izračunamo jo tako, da seštejemo vse vrednosti starostnospecifičnih stopenj splošne rodnosti v koledarskem letu. 2Neto stopnja obnavljanja prebivalstva za koledarsko leto pomeni povprečno število živorojenih deklic, ki bi jih rodila generacija žensk v svoji rodni dobi (15-49 let), če bi bile njihove starostnospecifične stopnje rodnosti in umrljivosti enake kot v opazovanem letu. 123 Socialni razgledi 2008 Statistična priloga Tabela 7: Sklenitve zakonskih zvez in povprečna starost matere ob rojstvu prvega otroka, Slovenija, 2000-2007 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 Sklenitve zakonskih zvez na 1.000 prebivalcev 3,6 3,5 3,5 3,4 3,3 2,9 3,2 3,2 Povprečna starost neveste ob sklenitvi prve zakonske zveze (v letih) 26,6 27,0 27,4 27,5 27,8 28,2 28,1 28,3 Povprečna starost ženina ob sklenitvi prve zakonske zveze (v letih) 29,4 29,6 30,1 30,1 30,3 30,6 30,6 30,9 Povprečna starost matere ob rojstvu prvega otroka (v letih) 26,5 26,7 27,2 27,3 27,5 27,8 28,0 28,2 Vir: SURS. Tabela 8: Izbrani kazalniki o družini in rodnosti, EU-27, 2006 (2007) Sklenitve zakonskih zvez na 1.000 prebivalcev Razveze na 1.000 prebivalcev Delež zunajzakonskih rojstev, v % Povprečna starost ženske ob rojstvu otroka Celotna stopnja rodnosti1 2007 2007 2007 2006 2007 Avstrija 4,33 2,4 38,2 29,2 1,38 Belgija 4,28 2,9 39,0 - 1,81 Bolgarija 3,87 2,1 50,2 24,6 1,42 Ciper 7,5 2,1 - 29,8 - Češka 5,53 3 34,5 28,9 1,44 Danska 6,7 2,6 46,1 30,3 1,846 Estonija 5,23 2,8 58,1 28,4 1,64 Finska 5,58 2,5 40,6 30 1,83 Francija 4,19 - - 29,7 1,98 Grčija 5,16 1,2 5 29,9 1,38 Irska - - - 30,7 - Italija 4,21 0,8 20,7 - 1,34 Latvija 6,8 3,3 43,0 27,8 1,42 Litva 6,83 3,4 29,2 27,7 1,35 Luksemburg 4,1 2,3 30,7 29,9 1,61 Madžarska 4,06 2,5 37,5 28,7 1,32 Malta 6,06 - 24,9 - 1,3 Nemčija 4,48 - 30,0 29,6 1,39 Nizozemska 4,49 2 39,7 30,6 1,71 Poljska 6,52 1,7 19,5 28,3 - Portugalska 4,37 2,4 33,6 29,5 1,3 Romunija 8,78 1,7 26,7 26,8 1,29 Slovaška 5,08 2,3 28,8 27,9 1,25 Slovenija 3,17 1,4 48,1 29,6 1,38 Španija - - - 30,9 1,38 Švedska 5,24 2,3 54,7 30,5 1,85 Zdr. kraljestvo - - - 29,2 - Vir: EUROSTAT, SURS. Opombe: 1Celotna stopnja rodnosti je povprečno število živorojenih otrok na žensko v rodni dobi (15-49 let) v koledarskem letu. Prikazani so izračuni nacionalnih statističnih izračunov. 124 Socialni razgledi 2008 Statistična priloga Tabela 9: Nekateri osnovni podatki o umrlih, Slovenija, 2000-2007 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 Umrli 18.588 18.508 18.701 19.451 18.523 18.825 18.180 18.584 Umrli na 1.000 prebivalcev 9,3 9,3 9,4 9,7 9,3 9,4 9,1 9,2 Povprečna starost umrlega (v letih), skupaj 71,8 71,7 72,3 72,5 72,5 73,3 73,2 73,6 Moški 67,2 67,3 67,9 68,2 68,3 68,9 68,5 69,1 Ženske 75,6 76,6 77,0 77,2 76,9 77,8 78,1 78,2 Vir: SURS. TRG DELA IN ZAPOSLOVANJE Tabela 10: Stopnje delovne aktivnosti1 po stopnjah izobrazbe, skupaj in po spolu, Slovenija, 2000-2007, v % 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 Skupaj 53,9 54,5 53,8 52,8 55,3 55,4 55,8 56,8 Brez šolske izobrazbe oz. nepopolna osnovna šola 21,8 22,2 20,3 18,5 19,5 16,4 18,8 18,7 Osnovna izobrazba 35,2 36,2 34,2 32,9 35,1 34,8 33,9 35,4 Srednja izobrazba 61,6 61,7 60,6 59,1 61,5 61,7 61,3 61,8 Višja strokovna izobrazba, višješolska izobrazba, specialistična povišješolska izobrazba 72,5 72,1 70,7 69,2 68,7 66,5 66,8 69,2 Visoka strokovna in univerzitetna izobrazba 79,2 79,7 81,4 81,2 81,6 81,7 82,8 82,7 Specialistična povisokošolska izobrazba, magisterij, doktorat 80,2 81,9 83,7 88,4 88,7 86,3 85,6 85,5 Moški 60,2 61,3 60,3 59,4 62,0 62,0 62,5 63,7 Brez šolske izobrazbe oz. nepopolna osnovna šola 32,1 32,1 31,1 27,9 29,6 26,0 28,0 (25,8) Osnovna izobrazba 41,8 44,9 42,0 41,7 44,5 44,2 43,2 46,4 Srednja izobrazba 66,6 66,7 65,6 64,3 66,6 66,8 67,0 67,7 Višja strokovna izobrazba, višješolska izobrazba, specialistična povišješolska izobrazba 67,6 69,7 68,2 68,2 70,0 67,5 67,9 69,2 Visoka strokovna in univerzitetna izobrazba 75,9 75,1 77,9 77,0 77,9 77,6 80,0 79,2 Specialistična povisokošolska izobrazba, magisterij, doktorat 82,4 82,6 79,7 86,1 86,9 (85,2) (83,7) 85,7 Ženske 48,0 48,2 47,7 46,5 48,9 49,2 49,4 50,2 Brez šolske izobrazbe oz. nepopolna osnovna šola 14,8 15,7 13,9 12,7 13,4 10,6 12,7 (14,4) Osnovna izobrazba 31,0 30,7 29,0 27,0 29,0 28,6 27,6 28,1 Srednja izobrazba 55,8 55,7 54,6 53,0 55,4 55,8 54,8 54,8 Višja strokovna izobrazba, višješolska izobrazba, specialistična povišješolska izobrazba 76,1 73,8 72,5 70,1 67,6 65,7 66,0 69,2 Visoka strokovna in univerzitetna izobrazba 82,6 83,9 84,5 84,8 84,7 85,0 85,2 85,4 Specialistična povisokošolska izobrazba, magisterij, doktorat (77,2) (80,7) (90,9) 92,0 91,0 (87,8) (88,4) (85,4) Vir: SURS, Anketa o delovni sili. Opombe: ( )manj natančna ocena (10<=CV<20). Stopnja delovne aktivnosti je odstotni delež delovno aktivnega prebivalstva v delovno sposobnem prebivalstvu. Delovno aktivno (zaposleno) prebivalstvo so osebe, ki so v zadnjem tednu (od ponedeljka do nedelje) pred anketiranjem opravile kakršno koli delo za plačilo (denarno ali nedenarno), dobiček ali za družinsko blaginjo. Med delovno aktivno prebivalstvo štejemo tudi vse tiste zaposlene ali samozaposlene, ki jih v zadnjem tednu pred anketiranjem ni bilo na delo. Kot delovno aktivne obravnavamo tudi zaposlene osebe, ki so začasni ali trajni presežki, in sicer do prenehanja delovnega razmerja, osebe na porodniškem dopustu in pomagajoče družinske člane. Pomagajoči družinski člani so osebe, ki formalno niso zaposlene niti samozaposlene, a so v zadnjem tednu pred anketiranjem delale na družinski kmetiji, v družinski obrti, družinskem podjetju ali v kaki drugi obliki družinske pridobitne dejavnosti in ki za svoje delo praviloma ne prejemajo rednega plačila. Delovno sposobno prebivalstvo so vse osebe, stare 15 let in več. Socialni razgledi 2008 125 Statistična priloga Tabela 11: Stopnje brezposelnosti1 po šolski izobrazbi brezposelnih oseb2, Slovenija, 2000-2007, v % 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 Skupaj 7,0 6,4 6,4 6,7 6,3 6,5 6,0 4,9 Brez šolske izobrazbe oz. nepopolna osnovna šola (10,7) (14,2) (9,5) (11,9) (9,7) (9,1) (9,7) (10,9) Osnovna izobrazba 10,4 8,7 9,0 9,1 9,0 9,4 7,4 6,2 Nižja ali srednja poklicna izobrazba 7,5 6,9 7,5 8,2 7,5 7,3 6,6 4,5 Srednja strokovna izobrazba 6,6 5,9 5,5 5,9 5,7 6,3 6,2 5,2 Srednja splošna izobrazba 7,5 (7,0) (7,5) (6,4) (7,1) (8,4) (8,3) (6,7) Višja strokovna izobrazba, višješolska izobrazba, specialistična izobrazba (2,3) (2,2) (2,3) (2,7) (3,6) (3,1) (3,6) (2,5) Visoka strokovna in univerzitetna izobrazba (2,4) (2,7) (3,0) (3,7) (2,9) 3,4 3,4 3,9 Specialistična povisokošolska izobrazba, magisterij, doktorat n.p. n.p. n.p. n.p. n.p. n.p. n.p. n.p. Vir: SURS, Anketa o delovni sili. Opombe: ( ) manj natančna ocena (10<=CV<20) 'Stopnja brezposelnosti je odstotni delež brezposelnih oseb v aktivnem prebivalstvu. Aktivno prebivalstvo sestavljajo delovno aktivni prebivalci in brezposelne osebe skupaj. 2Brezposelne osebe so osebe, ki v zadnjem tednu pred anketiranjem niso delale (niso bile zaposlene ali samozaposlene in niso opravile nikakršnega dela za plačilo), vendar aktivno iščejo delo (v zadnjih štirih tednih so se zglasile na zavodu za zaposlovanje, poslale prošnjo za zaposlitev ...) in so pripravljene sprejeti delo. Med brezposelne osebe štejemo tudi tiste, ki so delo že našle, vendar ga bodo začele opravljati po anketiranju. Tabela 12: Stopnje zaposlenosti in stopnje brezposelnosti po anketi o delovni sili (prebivalstva v starosti 15-64 let), EU-27, 2000-2007, v % Stopnje zaposlenosti, v % Stopnje brezposelnosti, v % 2000 2006 2007 2000 2006 2007 EU-27 62,1 64,5 65,4 9,4 8,3 7,2 Avstrija 67,9 70,2 71,4 4,7 4,8 4,5 Belgija 60,9 61,0 62,0 6,6 8,3 7,5 Bolgarija 51,5 58,6 61,7 16,4 9,0 6,9 Ciper 65,4 69,6 71,0 5,1 4,7 4,0 Češka 64,9 65,3 66,1 8,8 7,2 5,4 Danska 76,4 77,4 77,1 4,5 4,0 3,8 Estonija 60,3 68,1 69,4 13,4 6,0 4,8 Finska 68,1 69,3 70,3 11,2 7,8 6,9 Francija 61,7 63,8 64,6 10,3 8,8 8,0 Grčija 56,6 61,0 61,4 11,5 9,0 8,4 Irska 64,5 68,6 69,1 4,4 4,4 4,6 Italija 53,4 58,4 58,7 11,0 6,9 6,2 Latvija 57,4 66,3 68,3 14,5 7,0 6,1 Litva 59,6 63,6 64,9 16,3 5,7 4,4 Luksemburg 62,7 63,6 64,2 2,4 4,7 4,1 Madžarska 55,9 57,3 57,3 6,6 7,5 7,4 Malta 54,5 53,6 54,6 6,4 6,9 6,5 Nemčija 65,3 67,5 69,4 8,0 10,3 8,7 Nizozemska 72,9 74,3 76,0 2,7 3,9 3,2 Poljska 55,1 54,5 57,0 16,6 14,0 9,7 Portugalska 68,2 67,9 67,8 4,0 8,1 8,5 Romunija 64,2 58,8 58,8 7,7 7,6 6,8 Slovaška 56,3 59,4 60,7 19,1 13,4 11,2 Slovenija 62,7 66,6 67,8 7,1 6,1 5,0 Španija 56,1 64,8 65,6 13,9 8,6 8,3 Švedska 71,1 73,1 74,2 5,5 7,1 6,2 Zdr. kraljestvo 71 71,6 71,5 5,6 5,4 5,4 Vir: EUROSTAT. 126 Socialni razgledi 2008 Statistična priloga Tabela 13: Delež začasnih zaposlitev po anketi o delovni sili (pri prebivalstvu, starem 15-64 let), EU-27, 2000-2007, v % Skupaj Po spolu Moški Ženske 2000 2006 2007 2007 2007 Avstrija 8,0 9,0 8,9 8,8 9,0 Belgija 9,0 8,7 8,6 6,8 10,8 Bolgarija - 6,1 5,1 4,8 5,4 Ciper 10,7 13,2 13,3 7,6 19,2 Češka 7,2 8,0 7,8 6,5 9,4 Danska 10,2 8,9 8,6 7,4 9,9 Estonija 2,3 2,7 2,2 2,8 - EU-27 12,2 14,4 14,4 13,8 15,2 Finska 17,7 16,3 15,9 12,3 19,4 Francija 15,4 14,1 14,3 13,3 15,5 Grčija 13,8 10,7 10,9 9,3 13,2 Irska 5,3 3,3 7,2 6,0 8,6 Italija 10,1 13,1 13,2 11,2 16,0 Latvija 6,7 7,2 4,2 5,6 2,8 Litva 3,8 4,5 3,5 4,8 2,3 Luksemburg 3,4 6,1 6,8 6,2 7,6 Madžarska 6,8 6,7 7,3 7,7 6,8 Malta 3,9 3,7 5,1 3,7 7,7 Nemčija 12,8 14,5 14,6 14,7 14,5 Nizozemska 13,8 16,4 17,9 16,4 19,5 Poljska 5,6 27,3 28,2 28,4 27,9 Portugalska 19,8 20,6 22,4 21,8 23,0 Romunija 2,9 1,8 1,6 1,7 1,5 Slovaška 4,0 5,0 5,0 4,9 5,1 Slovenija 12,8 17,1 18,4 16,3 20,7 Španija 32,4 34,1 31,7 30,6 33,1 Švedska 14,3 17 17,2 14,7 19,7 Zdr. kraljestvo 6,6 5,7 5,7 5,1 6,4 Vir: EUROSTAT. 127 Socialni razgledi 2008 Statistična priloga DOHODKI IN IZDATKI PREBIVALSTVA Tabela 14: Osnova za dohodnino na prebivalca v regiji, indeksi (Slovenija = 100), 2000-2006 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 Slovenija 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 Osrednjeslovenska 123,5 122,3 122,3 119,1 121,7 121,9 121,5 Obalno-kraška 110,9 111,5 111,4 111,3 109,1 107,1 107,2 Gorenjska 101,5 102,2 101,8 103,2 101,7 102,4 101,8 Goriška 110,1 110,4 108,8 109,3 108,2 104,4 103,6 Savinjska 89,6 90,2 86,8 91,2 90,7 90,8 90,8 Jugovzhodna Slovenija 90,8 94,2 95,0 96,0 95,8 95,6 95,9 Pomurska 75,2 74,0 80,3 74,6 74,4 74,2 75,5 Notranjsko-kraška 101,5 99,8 100,6 101,1 99,7 98,1 99,6 Podravska 84,6 84,5 85,5 86,9 86,4 86,7 86,8 Koroška 86,1 86,4 85,5 86,9 86,0 89,1 88,8 Spodnjeposavska 85,8 86,0 85,6 85,9 85,4 85,7 86,6 Zasavska 94,6 92,7 91,5 91,9 89,2 91,3 90,5 Vir: DURS; preračuni UMAR. Tabela 15: Povprečna porabljena sredstva gospodinjstev1 (brez denarne vrednosti lastne proizvodnje2), po kvintilih3, Slovenija, 20004-20064____ 2000 2005 2006 Povprečno na gospodinjstvo, SIT Struktura, v % Povprečno na gospodinjstvo, SIT Struktura, v % Povprečno na gospodinjstvo, SIT Struktura, v % Kvintil - SKUPAJ 3.069.535 100 4.125.412 100 4.319.879 100 1. kvintil 1.327.611 100 1.704.207 100 1.715.916 100 PORABLJENA SREDSTVA 2. kvintil 2.256.664 100 2.868.969 100 2.942.370 100 3. kvintil 2.876.942 100 3.909.894 100 4.128.827 100 4. kvintil 3.632.984 100 4.944.294 100 5.201.285 100 5. kvintil 5.163.040 100 7.196.675 100 7.609.484 100 Kvintil - SKUPAJ 2.760.406 89,9 3.584.113 86,9 3.674.104 85,1 1. kvintil 1.254.359 94,5 1.538.574 90,3 1.556.213 90,7 Izdatki za življenjske 2. kvintil 2.049.892 90,8 2.594.733 90,4 2.616.358 88,9 potrebščine5 3. kvintil 2.613.032 90,8 3.388.600 86,7 3.476.302 84,2 4. kvintil 3.269.941 90,0 4.350.000 88,0 4.492.790 86,4 5. kvintil 4.524.239 87,6 6.046.200 84,0 6.227.686 81,8 Kvintil - SKUPAJ 557.681 18,2 596.360 14,5 608.864 14,1 1. kvintil 350.727 26,4 358.828 21,1 356.267 20,8 Hrana in brezalkoholna 2. kvintil 506.219 22,4 499.720 17,4 517.349 17,6 pijača 3. kvintil 564.667 19,6 626.807 16,0 623.052 15,1 4. kvintil 631.400 17,4 686.556 13,9 712.307 13,7 5. kvintil 735.521 14,3 809.560 11,3 835.213 11,0 128 Socialni razgledi 2008 Statistična priloga Tabela 15: Povprečna porabljena sredstva gospodinjstev1 (brez denarne vrednosti lastne proizvodnje2), po kvintilih3, Slovenija, 20004-20064 - nadaljevanje ___ 2000 2005 2006 Povprečno na gospodinjstvo, SIT Struktura, v % Povprečno na gospodinjstvo, SIT Struktura, v % Povprečno na gospodinjstvo, SIT Struktura, v % Kvintil - SKUPAJ 58.484 1,9 86.979 2,1 93.154 2,2 1. kvintil 33.424 2,5 54.552 3,2 55.948 3,3 Alkoholna pijača in 2. kvintil 55.719 2,5 84.198 2,9 91.704 3,1 tobak 3. kvintil 56.080 2,0 89.481 2,3 104.581 2,5 4. kvintil 70.604 1,9 105.675 2,1 111.017 2,1 5. kvintil 76.613 1,5 100.962 1,4 102.504 1,4 Kvintil - SKUPAJ 249.599 8,1 287.542 7,0 293.055 6,8 1. kvintil 80.052 6,0 77.364 4,5 72.872 4,3 Obleka in obutev 2. kvintil 145.990 6,5 173.744 6,1 168.873 5,7 3. kvintil 231.309 8,0 273.220 7,0 279.113 6,8 4. kvintil 307.096 8,5 351.957 7,1 365.076 7,0 5. kvintil 483.646 9,4 561.151 7,8 579.211 7,6 Kvintil - SKUPAJ 308.405 10,1 435.083 10,6 456.933 10,6 1. kvintil 204.243 15,4 287.914 16,9 309.658 18,1 Stanovanje, voda, elektrika, plin in drugo gorivo 2. kvintil 279.583 12,4 412.244 14,4 440.596 15,0 3. kvintil 322.725 11,2 461.394 11,8 477.191 11,6 4. kvintil 356.444 9,8 472.153 9,6 497.844 9,6 5. kvintil 379.098 7,3 541.581 7,5 559.278 7,4 Kvintil - SKUPAJ 209.738 6,8 260.605 6,3 278.214 6,4 1. kvintil 104.160 7,9 98.449 5,8 103.216 6,0 Pohištvo, gospodinjska 2. kvintil 148.839 6,6 184.843 6,4 203.510 6,9 oprema 3. kvintil 200.982 7,0 247.517 6,3 275.005 6,7 4. kvintil 248.001 6,8 317.413 6,4 330.339 6,4 5. kvintil 346.769 6,7 454.615 6,3 478.893 6,3 Kvintil - SKUPAJ 50.686 1,7 61.079 1,5 65.118 1,5 1. kvintil 31.921 2,4 25.120 1,5 30.636 1,8 Transport 2. kvintil 42.905 1,9 48.613 1,7 51.429 1,8 3. kvintil 47.733 1,7 64.131 1,6 66.940 1,6 4. kvintil 55.667 1,5 68.352 1,4 73.804 1,4 5. kvintil 75.214 1,5 99.139 1,4 102.760 1,4 Kvintil - SKUPAJ 87.532 2,9 179.244 4,3 191.945 4,4 1. kvintil 44.251 3,3 93.917 5,5 97.024 5,7 Komunikacije 2. kvintil 68.073 3,0 135.569 4,7 147.685 5,0 3. kvintil 84.575 2,9 177.359 4,5 193.149 4,7 4. kvintil 103.983 2,9 212.069 4,3 228.862 4,4 5. kvintil 136.804 2,7 277.188 3,9 292.957 3,9 Kvintil - SKUPAJ 261.173 8,5 390.236 9,5 391.351 9,1 1. kvintil 104.148 7,8 140.461 8,2 141.841 8,3 Rekreacija in kultura 2. kvintil 172.000 7,6 241.504 8,4 247029 8,4 3. kvintil 234.105 8,1 335.937 8,6 320.365 7,8 4. kvintil 325.309 9,0 466.964 9,4 482.753 9,3 5. kvintil 470.409 9,1 766.021 10,6 764.618 10,1 Socialni razgledi 2008 129 Statistična priloga Tabela 15: Povprečna porabljena sredstva gospodinjstev1 (brez denarne vrednosti lastne proizvodnje2), po kvintilih3, Slovenija, 20004-20064 - nadaljevanje _,_,_ 2000 2005 2006 Povprečno na gospodinjstvo, SIT Struktura, v % Povprečno na gospodinjstvo, SIT Struktura, v % Povprečno na gospodinjstvo, SIT Struktura, v % Kvintil - SKUPAJ 25.017 0,8 37.497 0,9 39.903 0,9 1. kvintil 4.653 0,4 4.568 0,3 4.204 0,2 Izobraževanje 2. kvintil 13.874 0,6 15.325 0,5 14.579 0,5 3. kvintil 21.290 0,7 31.239 0,8 36.579 0,9 4. kvintil 35.916 1,0 44.175 0,9 45.097 0,9 5. kvintil 49.370 1,0 92.134 1,3 99.029 1,3 Kvintil - SKUPAJ 160.247 5,2 167.384 4,1 150.547 3,5 1. kvintil 41.592 3,1 46.688 2,7 48.421 2,8 Hoteli, kavarne in 2. kvintil 116.550 5,2 146.424 5,1 88.186 3,0 restavracije 3. kvintil 137.981 4,8 131.180 3,4 128.468 3,1 4. kvintil 187.875 5,2 205.133 4,2 188.196 3,6 5. kvintil 255.183 4,9 307.466 4,3 299.404 3,9 Kvintil - SKUPAJ 299.126 9,8 395.592 9,6 417.225 9,7 1. kvintil 144.175 10,9 172.495 10,1 181.720 10,6 Različne dobrine in 2. kvintil 222.076 9,8 277.310 9,7 284.592 9,7 storitve 3. kvintil 293.990 10,2 396.038 10,1 417.793 10,1 4. kvintil 359.472 9,9 492.181 10,0 513.390 9,9 5. kvintil 476.014 9,2 639.604 8,9 688.509 9,1 Kvintil - SKUPAJ 220.719 7,2 391.345 9,5 462.739 10,7 1. kvintil 44.120 3,3 91.585 5,4 98.936 5,8 Izdatki za stanovanje, hišo - prenove, velika dela 2. kvintil 155.232 6,9 188.480 6,6 226.996 7,7 3. kvintil 185.879 6,5 389.409 10,0 497.005 12,0 4. kvintil 251.189 6,9 413.873 8,4 497.653 9,6 5. kvintil 467.272 9,1 872.943 12,1 992.846 13,1 Kvintil - SKUPAJ 88.410 2,9 149.955 3,6 183.036 4,2 1. kvintil 29.132 2,2 74.048 4,4 60.767 3,5 Drugi izdatki 2. kvintil 51.540 2,3 85.756 3,0 99.017 3,4 3. kvintil 78.031 2,7 131.885 3,4 155.520 3,8 4. kvintil 111.854 3,1 180.421 3,7 210.841 4,1 5. kvintil 171.529 3,3 277.532 3,9 388.952 5,1 Vir: SURS. Opombe: 1COICOP: Porabljena sredstva obsegajo vrednost izdatkov za življenjske potrebščine, izdatkov za stanovanje, hišo in drugih izdatkov. 2 Denarna vrednost lastne proizvodnje zajema vrednost pridelkov in izdelkov iz lastne proizvodnje, porabljenih za gospodinjstvo v letu dni (hrana, pijača, drva za ogrevanje). 3Kvintil: Gospodinjstva so razvrščena v kvintile glede na skupna porabljena sredstva gospodinjstva. V prvem kvintilu je razvrščenih 20 % gospodinjstev z najnižjo porabo, v petem kvintilu pa 20 % gospodinjstev z najvišjo porabo. 4Podatki iz obdobja treh zaporednih let (npr. 1999-2001) so preračunani na srednje leto (npr. 2000) kot referenčno leto. 5Izdatki za življenjske potrebščine (koncept potrošnih izdatkov) so klasificirani po COICOP - Klasifikacija osebne porabe po namenu. 130 Socialni razgledi 2008 Statistična priloga Tabela 16: Potrebni delovni čas za nakup dobrin in storitev pri prejemnikih bruto plače 1. decila, mediane in 9. decila, Slovenija, 1997 in 2007 1. decil mediana 9. decil Izdelki in storitve 1997 2007 1997 2007 1997 2007 Hrana Črni kruh (t-850) [kg] 24 minut 33 minut 14 minut 19 minut 7 minut 9 minut Žemlja, mala [kos] 4 minute 6 minut 2 minuti 3 minute 1 minuta 2 minuti Goveje meso brez kosti, stegno [kg] 2 uri 40 minut 1 ura 55 minut 1 ura 34 minut 1 ura 6 minut 47 minut 32 minut Hrenovke [kg] 2 uri 54 minut 1 ura 33 minut 1 ura 43 minut 53 minut 51 minut 26 minut Sveže mleko, 3.5 % maščobe, v tp [l] 13 minut 10 minut 7 minut 5 minut 4 minute 3 minute Jabolka, namizna [kg] 21 minut 17 minut 13 minut 10 minut 6 minut 5 minut Jedilni krompir [kg] 7 minut 9 minut 4 minute 5 minut 2 minuti 2 minuti Zelena solata (endivija) [kg] 25 minut 34 minut 15 minut 20 minut 8 minut 9 minut Zamrznjena mešana zelenjava [kg] 1 ura 44 minut 45 minut 1 ura 1 minuta 26 minut 31 minut 12 minut Neprofitna najemnina [m2] 37 minut 39 minut 22 minut 22 minut 11 minut 11 minut Komunalne storitve Voda za gospodinjstvo [m3] 12 minut 9 minut 7 minut 5 minut 3 minute 2 minuti Kanalščina [m3] 9 minut 17 minut 5 minut 10 minut 3 minute 5 minut Odvoz smeti [m3] 1 minuta 4 ure 32 minut 1 minuta 2 uri 37 minut 0 minut 1 ura 16 minut Goriva in energija Rjavi premog, 4000 kalorij [t] 46 ur 24 minut 75 ur 17 minut 27 ur 20 minut 43 ur 26 minut 13 ur 40 minut 20 ur 53 minut Kurilno olje, ekstra lahko [l] 7 minut 10 minut 4 minute 6 minut 2 minuti 3 minute Električna energija, dnevna tarifa [kWh] 2 minuti 2 minuti 1 minuta 1 minuta 1 minuta 0 minut Električna energija, nočna tarifa [kWh] 1 minuta 1 minuta 1 minuta 1 minuta 0 minut 0 minut Zemeljski plin, za ogrevanje [sm3] 6 minut 8 minut 4 minute 5 minut 2 minuti 2 minuti Pohištvo, oprema in ostalo Spalnica [gar.] 507 ur 7 minut 335 ur 33 minut 298 ur 43 minut 193 ur 39 minut 149 ur 21 minut 93 ur 8 minut Kavč, trosed, raztegljiv [kos] 197 ur 56 minut 126 ur 21 minut 116 ur 36 minut 72 ur 55 minut 58 ur 18 minut 35 ur 4 minute Prešita odeja, polnilo iz umetne snovi, zimsko polnj., 130 (140) x 200 (220) cm [kos] 21 ur 39 minut 15 ur 13 minut 12 ur 45 minut 8 ur 47 minut 6 ur 23 minut 4 ure13 minut Vgradna steklokeramična plošča, 4 kuhališča [kos] 129 ur 43 minut 120 ur 20 minut 76 ur 25 minut 69 ur 26 minut 38 ur 12 minut 33 ur 24 minut Sesalnik, 1600-1800 W [kos] 47 ur 44 minut 32 ur 3 minute 28 ur 7 minut 18 ur 30 minut 14 ur 3 minute 8 ur 54 minut Pralni stroj, kapac. 5-7 kg, 800-1300 obrat./min [kos] 165 ur 41 minut 125 ur 59 minut 97 ur 36 minut 72 ur 42 minut 48 ur 48 minut 34 ur 58 minut Likalnik na paro, 2000 W, dodatno vlaženje, samodejno čiščenje [kos] 24 ur 19 minut 21 ur 22 minut 14 ur 19 minut 12 ur 20 minut 7 ur 10 minut 5 ur 56 minut Barvni televizor, zaslon 70-75 cm [kos] 288 ur 50 minut 170 ur 8 minut 85 ur 4 minute Promet in komunikacije Osebni avtomobil renault clio [kos] 25 mesecev 2 tedna 18 mesecev 1 teden 15 mesec 10 mesecev 2 tedna 7 mesecev 2 tedna 5 mesecev Obvezno avtomobilsko zavarovanje, brez bonifikacije, 31-40 kW [premija] 80 ur 14 minut 85 ur 57 minut 47 ur 16 minut 49 ur 36 minut 23 ur 38 minut 23 ur 51 minut Žensko kolo (ctb), okrog 26 prestav [kos] 82 ur 23 minut 48 ur 22 minut 48 ur 32 minut 27 ur 55 minut 24 ur 16 minut 13 ur 25 minut Neosvinčen motorni bencin, 95-oktanski [l] 14 minut 16 minut 8 minut 9 minut 4 minute 4 minute Tehnični pregled za osebna vozila [letni znesek] 7 ur 17 minut 8 ur 30 minut 4 ure 17 minut 4 ur 54 minut 2 uri 9 minut 2 uri 21 minut Prevoz potnikov z mestnim avtobusom, gotovina [vozovnica] 17 minut 16 minut 10 minut 9 minut 5 minut 4 minute Socialni razgledi 2008 131 Statistična priloga Tabela 16: Potrebni delovni čas za nakup dobrin in storitev pri prejemnikih bruto plače 1.decila, mediane in 9.decila, Slovenija, 1997 in 2007 - nadaljevanje____ 1. decil mediana 9. decil Izdelki in storitve 1997 2007 1997 2007 1997 2007 Obleka in obutev Blago za moške obleke in ženske kostime, pretežno volna, širine 140150 cm [m] 8 ur 53 minut 4 ure 25 minut 5 ur 14 minut 2 uri 33 minut 2 uri 37 minut 1 ura 14 minut Ženski dežni plašč, enostaven, podložen [kos] 87 ur 28 minut 33 ur 4 minute 51 ur 31 minut 19 ur 5 minut 25 ur 46 minut 9 ur 11 minut Moška obleka, pretežno volna [kos] 87 ur 42 minut 62 ur 14 minut 51 ur 39 minut 35 ur 55 minut 25 ur 50 minut 17 ur 16 minut Otroške hlače, jeans, št. 12-14 [kos] 10 ur 55 minut 7 ur 47 minut 6 ur 26 minut 4 ure 29 minut 3 ure 13 minut 2 uri 9 minut Moški čevlji, usnjeni [par] 16 ur 60 minut 19 ur 6 minut 10 ur 1 minuta 11 ur 1 minut 5 ur 0 minut 5 ur 18 minut Ženski salonarji, usnjeni [par] 22 ur 28 minut 18 ur 27 minut 13 ur 14 minut 10 ur 39 minut 6 ur 37 minut 5 ur 7 minut Otroški nizki čevlji, usnjeni, podplat iz gume [par] 11 ur 14 minut 10 ur 56 minut 6 ur 37 minut 6 ur 18 minut 3 ure 19 minut 3 ure 2 minuti Higiena, kozmetika in zdravje Pralni prašek za strojno pranje perila, 2,6-4,2 kg [kg] 44 minut 47 minut 26 minut 27 minut 13 minut 13 minut Tekoči detergent za ročno pomivanje posode, 500-1000 ml [l] 56 minut 26 minut 33 minut 15 minut 16 minut 7 minut Toaletno milo, v kosu, 100-150 g [kg] 2 uri 35 minut 1 ura 28 minut 1 ura 31 minut 51 minut 46 minut 24 minut Šampon (za normalne lase), okrog 200-300 ml [l] 2 uri 57 minut 2 uri 39 minut 1 ura 44 minut 1 ura 32 minut 52 minut 44 minut Analgetik (aspirin), 20 tablet [škatla] 47 minut 55 minut 28 minut 32 minut 14 minut 15 minut Osebni termometer, navadni [kos] 1 ura 16 minut 38 minut 45 minut 22 minut 23 minut 10 minut Storitve Šivanje krila [kos] 12 ur 9 minut 9 ur 6 minut 7 ur 9 minut 5 ur 15 minut 3 ure 35 minut 2 uri 31 minut Kemično čiščenje moške obleke [2 kosa] 3 ure 41 minut 3 ure 2 minuti 2 uri 10 minut 1 ura 45 minut 1 ura 5 minut 50 minut Podplatenje moških čevljev, delo in material [par] 3 ure 27 minut 4 ure 0 minut 2 uri 2 minuti 2 uri 19 minut 1 ura 1 minuta 1 ura 7 minut Modno moško striženje [striženje] 3 ure 29 minut 3 ure 22 minut 2 uri 3 minute 1 ura 56 minut 1 ura 1 minuta 56 minut Modno žensko striženje s fen frizuro [striženje] 7 ur 27 minut 6 ur 45 minut 4 ure 23 minut 3 ure 54 minut 2 uri 12 minut 1 ura 52 minut Pleskanje prostora, en premaz, delo in material [m2] 37 minut 33 minut 22 minut 19 minut 11 minut 9 minut Kultura in rekreacija in izobraževanje Obisk kina, običajna dolžina filma, večerna predstava [vstopnica] 1 ura 18 minut 1 ura 14 minut 46 minut 43 minut 23 minut 20 minut Obisk gledališča, redna predstava [vstopnica] 4 ure 38 minut 3 ure 27 minut 2 uri 44 minut 1 ura 59 minut 1 ura 22 minut 57 minut RTV naročnina [mesečni znesek] 4 ure 28 minut 2 uri 55 minut 2 uri 38 minut 1 ura 41 minut 1 ura 19 minut 48 minut Dnevni časopis [izvod] 14 minut 13 minut 8 minut 8 minut 4 minute 4 minute Tečaj tujega jezika (ang, nem), 80-100 ur, začetni [tečaj] 151 ur 3 minute 121 ur 21 minut 88 ur 59 minut 70 ur 2 minuti 44 ur 29 minut 33 ur 41 minut Hrana zunaj Pica (klasična), velika [porcija] 1 ura 27 minut 1 ura 22 minut 51 minut 47 minut 26 minut 23 minut Sladoled s smetano [porcija] 41 minut 24 minut 11 minut Kava ekspres [skodelica] 15 minut 9 minut 4 minute Vir: SURS; preračuni UMAR. 132 Socialni razgledi 2008 Statistična priloga Tabela 17: Potreben delovni čas1 za nakup izdelkov in storitev, Slovenija, 1997-2007 1997 2000 2003 2007 2007/1997 Hrana Črni kruh (t-850) [kg] 11 minut 15 minut 16 minut 16 minut 143,4 Žemlja, mala [kos] 2 minuti 2 minuti 3 minute 3 minute 161,2 Goveje meso brez kosti, stegno [kg] 1 ura 16 minut 1 ura 8 minut 1 ura 2 minuti 56 minut 73,7 Hrenovke [kg] 1 ura 22 minut 1 ura 11 minut 54 minut 45 minut 54,5 Sveže mleko, 3,5 % maščobe, v tp [l] 6 minut 7 minut 6 minut 5 minut 77,8 Jabolka, namizna [kg] 10 minut 8 minut 10 minut 8 minut 82,6 Jedilni krompir [kg] 3 minute 3 minute 7 minut 4 minute 122,2 Zelena solata (endivija) [kg] 12 minut 18 minut 24 minut 17 minut 137,4 Zamrznjena mešana zelenjava [kg] 49 minut 45 minut 30 minut 22 minut 44,2 Najemnina Neprofitna najemnina [m2] 17 minut 16 minut 19 minut 19 minut 108,0 Komunalne storitve Voda za gospodinjstvo [m3] 6 minut 7 minut 8 minut 4 minute 77,4 Kanalščina [m3] 4 minute 4 minute 7 minut 8 minut 203,2 Odvoz smeti [m3] 1 ura 51 minut 2 ura 12 minut 118,5 Goriva in energija Rjavi premog, 4000 kalorij [t] 21 ur 56 minut 24 ur 25 minut 25 ur 52 minut 36 ur 29 minut 166,4 Kurilno olje, ekstra lahko [l] 3 minute 6 minut 4 minute 5 minut 149,8 Električna energija, dnevna tarifa [kWh] 1 minuta 1 minuta 1 minuta 1 minuta 81,0 Električna energija, nočna tarifa [kWh] 1 minuta 1 minuta 1 minuta 1 minuta 85,7 Zemeljski plin, za ogrevanje [sm3] 3 minute 4 minute 4 minute 4 minute 138,5 Pohištvo, oprema in ostalo Spalnica [gar.] 239 ur 38 minut 203 ur 38 minut 190 ur 37 minut 162 ur 37 minut 67,9 Kavč, trosed, raztegljiv [kos] 93 ur 32 minut 72 ur 31 minut 74 ur 9 minut 61 ur 14 minut 65,5 Prešita odeja, polnilo iz umetne snovi, zimsko polnj., 130 (140) x 200 (220) cm [kos] 10 ur 14 minut 9 ur 18 minut 8 ur 5 minut 7 ur 22 minut 72,1 Vgradna steklokeramična plošča, 4 kuhališča [kos] 61 ur 18 minut 73 ur 28 minut 66 ur 34 minut 58 ur 19 minut 95,1 Sesalnik, 1600-1800 W [kos] 22 ur 33 minut 22 ur 24 minut 18 ur 56 minut 15 ur 32 minut 68,9 Pralni stroj, zmoglj. 5-7 kg, 800-1300 obrat./min [kos] 78 ur 17 minut 81 ur 50 minut 73 ur 36 minut 61 ur 3 minut 78,0 Likalnik na paro, 2000 W, dodatno vlaženje, samodejno čiščenje [kos] 11 ur 29 minut 12 ur 48 minut 11 ur 28 minut 10 ur 21 minut 90,1 Barvni televizor, zaslon 70-75 cm [kos] 136 ur 29 minut 103 ur 20 minut 117 ur 44 minut Promet in komunikacije Osebni avto renault clio [kos] 12 mesecev 10 mesecev 3 tedne 9 mesecev 1 teden 8 mesecev 3 tedne 73,4 Obvezno avtomobilsko zavarovanje, brez bonifikacije, 31-40 kW [premija] 37 ur 55 minut 42 ur 49 minut 47 ur 23 minut 41 ur 39 minut 109,9 Žensko kolo (ctb), okrog 26 prestav [kos] 38 ur 56 minut 31 ur 8 minut 27 ur 40 minut 23 ur 26 minut 60,2 Neosvinčen motorni bencin, 95-oktanski [l] 6 minut 8 minut 8 minut 8 minut 120,0 Tehnični pregled za osebna vozila [letni znesek] 3 ure 26 minut 3 ur 47 minut 3 ure 42 minut 4 ure 7 minut 119,7 Prevoz potnikov z mestnim avtobusom, gotovina [vozovnica] 8 minut 9 minut 10 minut 8 minut 94,3 Socialni razgledi 2008 133 Statistična priloga Tabela 17: Potreben delovni čas1 za nakup izdelkov in storitev, Slovenija, 1997-2007 - nadaljevanje 1997 2000 2003 2007 2007/1997 Obleka in obutev Blago za moške obleke in ženske kostime, pretežno volna, širine 140-150 cm [m] 4 ure 12 minut 3 ure 20 minut 3 ure 18 minut 2 uri 8 minut 51,0 Ženski dežni plašč, enostaven, podložen [kos] 41 ur 20 minut 36 ur 31 minut 31 ur 42 minut 16 ur 1 minuta 38,8 Moška obleka, pretežno volna [kos] 41 ur 26 minut 46 ur 8 minut 35 ur 34 minut 30 ur 10 minut 72,8 Otroške hlače, jeans, št. 12-14 [kos] 5 ur 9 minut 4 ur 35 minut 4 ur 19 minut 3 ure 46 minut 73,1 Moški čevlji, usnjeni [par] 8 ur 2 minuti 8 ur 12 minut 7 ur 51 minut 9 ur 15 minut 115,2 Ženski salonarji, usnjeni [par] 10 ur 37 minut 11 ur 5 minut 8 ur 1 minuta 8 ur 57 minut 84,2 Otroški nizki čevlji, usnjeni, podplat iz gume [par] 5 ur 19 minut 4 ur 45 minut 5 ur 33 minut 5 ur 18 minut 99,7 Higiena, kozmetika in zdravje Pralni prašek za strojno pranje perila, 2,6-4,2 kg [kg] 21 minut 18 minut 20 minut 23 minut 109,9 Tekoči detergent za ročno pomivanje posode, 500-1000 ml [l] 26 minut 20 minut 19 minut 13 minut 47,5 Toaletno milo, v kosu, 100-150 g [kg] 1 ura 13 minut 1 ura 1 minuta 1 ura 1 minuta 43 minut 58,4 Šampon (za normalne lase), okrog 200-300 ml [l] 1 ura 23 minut 1 ura 24 minut 1 ura 48 minut 1 ura 17 minut 92,1 Analgetik (aspirin), 20 tablet [škatla] 22 minut 26 minut 28 minut 27 minut 120,1 Osebni termometer, navadni [kos] 36 minut 34 minut 30 minut 18 minut 50,5 Storitve Šivanje krila [kos] 5 ur 44 minut 5 ur 21 minut 4 ure 49 minut 4 ure 24 minut 76,8 Kemično čiščenje moške obleke [2 kosa] 1 ura 45 minut 1 ura 47 minut 1 ura 40 minut 1 ura 28 minut 84,3 Podplatenje moških čevljev, delo in material [par] 1 ura 38 minut 1 ura 27 minut 1 ura 34 minut 1 ura 56 minut 119,0 Modno moško striženje [striženje] 1 ura 39 minut 1 ura 44 minut 1 ura 35 minut 1 ura 38 minut 99,1 Modno žensko striženje s fen frizuro [striženje] 3 ure 31 minut 3 ure 41 minut 3 ure 26 minut 3 ure 16 minut 93,1 Pleskanje prostora, en premaz, delo in material [m2] 17 minut 18 minut 16 minut 16 minut 91,6 Kultura in rekreacija in izobraževanje Obisk kina, normalna dolžina filma, večerna predstava [vstopnica] 37 minut 39 minut 38 minut 36 minut 96,4 Obisk gledališča, redna predstava [vstopnica] 2 uri 11 minut 1 ura 58 minut 1 ura 46 minut 1 ura 40 minut 76,4 RTV naročnina [mesečni znesek] 2 uri 6 minut 2 uri 2 minuti 1 ura 45 minut 1 ura 25 minut 66,9 Dnevni časopis [izvod] 7 minut 6 minut 7 minut 6 minut 96,8 Tečaj tujega jezika (ang,nem), 80-100 ur, začetni [tečaj] 71 ur 23 minut 73 ur 3 minut 67 ur 59 minut 58 ur 49 minut 82,4 Hrana zunaj Pica (klasična), velika [porcija] 41 minut 39 minut 37 minut 40 minut 96,7 Sladoled s smetano [porcija] - - 20 minut 20 minut 102,0 Kava ekspres [skodelica] - - 7 minut 7 minut 101,9 Vir: SURS; preračuni UMAR. Opomba: 'Z urno povprečno bruto plačo (september). 134 Socialni razgledi 2008 Statistična priloga Tabela 18: Struktura potrošnje gospodinjstev1 po metodologiji COICOP2, EU-27, 2005 Skupaj 013 024 035 046 057 068 079 0810 0911 1012 1113 1214 EU-27 100 12,8 3,6 5,8 21,7 6,3 3,5 13,5 2,8 9,5 1,0 8,9 10,7 Avstrija 100 10,7 2,9 6,4 20,5 7,4 3,2 13,2 2,7 11,6 0,6 12,0 8,7 Belgija 100 13,3 3,6 5,4 23,0 5,5 4,3 14,7 2,3 9,3 0,6 5,2 12,9 Ciper 100 15,2 6,0 6,2 12,7 6,7 3,9 14,2 2,0 8,0 3,0 12,4 9,8 Češka 100 16,1 7,9 4,9 22,2 5,2 1,9 11,5 3,5 11,6 0,7 6,6 8,0 Danska 100 11,2 3,5 5,3 24,2 6,9 4,7 13,8 2,8 9,4 0,7 5,4 12,2 Estonija 100 18,3 8,1 7,3 18,5 5,6 2,9 12,7 3,1 8,3 1,0 6,9 7,4 Finska 100 12,5 5,0 4,8 25,3 5,5 4,2 12,9 2,8 11,4 0,4 6,5 8,7 Francija 100 13,7 3,1 4,8 24,4 6,0 3,4 14,8 2,8 9,3 0,7 6,2 10,9 Irska 100 8,3 5,2 4,7 19,7 6,8 3,6 10,6 3,5 7,2 1,3 13,3 12 Italija 100 14,8 2,6 8,0 20,6 7,7 3,2 13,4 2,8 6,9 0,9 9,8 9,4 Latvija 100 22,2 7,0 7,1 21,0 3,6 4,1 11,2 4,2 7,6 2,6 5,4 3,8 Litva 100 26,5 6,6 8,1 14,1 5,6 5,0 14,9 2,6 6,4 0,8 3,1 6,4 Luksemburg 100 9,3 10,6 3,7 21,1 8,1 1,5 19,0 1,4 7,9 0,3 7,4 9,8 Madžarska 100 16,8 8,3 3,6 18,5 6,7 3,7 15,8 4,5 7,9 1,2 5,0 8,1 Malta 100 16,2 3,1 6,1 10,9 8,8 2,5 13,8 4,7 10,7 1,2 13,2 8,8 Nizozemska 100 10,6 2,8 5,3 22,2 6,3 5,3 11,5 4,5 10,0 0,5 5,1 15,8 Poljska 100 21,1 6,6 4,6 23,8 4,4 4,0 8,7 3,4 7,6 1,3 2,9 11,8 Slovaška 100 18,0 5,2 4,2 25,5 5,4 3,2 8,6 3,6 8,9 1,5 6,7 9,1 Slovenija 100 14,6 5,0 5,8 19,0 6,0 3,6 15,8 3,5 9,8 1,1 6,5 9,2 Španija 100 14,1 2,9 5,5 16,2 5,2 3,5 11,6 2,6 9,1 1,5 18,9 8,9 Švedska 100 12,0 3,7 5,3 28,3 5,2 2,7 13,2 3,1 11,8 0,3 5,1 9,3 Združeno kraljestvo 100 9,0 3,7 5,9 19,6 5,8 1,6 15,1 2,2 12,6 1,4 11,9 11,1 Vir: EUROSTAT. Opomba: ]Po metodologiji nacionalnih računov. 2COICOP je klasifikacija individualne (končne) potrošnje (gospodinjstev) po namenu. 3(01)Hrana in brezalkoholne pijače. 4(02) Alkoholne pijače, tobak in mamila. 5(03)Obleka in obutev. 6(04)Stanovanjske najemnine, voda, energija. 7(05)Pohištvo, gospodinjska oprema in vzdrževanje. 8(06)Zdravstvo. 9(07) Transport. ,0(08)Komunikacije. n(09)Rekreacija in kultura. ,2(10)Izobraževanje. 13(11)Hoteli, kavarne, restavracije. ,4(12)Raznovrstni proizvodi in storitve. Socialni razgledi 2008 135 Statistična priloga SOCIALNO-EKONOMSKA STRATIFIKACIJA PREBIVALSTVA V LETIH 1998, 2002 IN 2006 Tabela 19: Porazdelitev oseb glede na tip gospodinjstva, Slovenija, 1998, 2002 in 2006, v % Tip gospodinjstva % oseb v dohodkovnem razredu Skupaj (vse osebe) Nižji Spodnji srednji Zgornji srednji Višji 1998 Ena oseba, stara 65 let in več 8,0 3,0 1,1 0,4 3,0 Ena oseba, stara 30-64 let 4,4 1,9 1,2 1,7 2,1 Ena oseba, stara manj kot 30 let 0,4 0,2 0,1 0,0 0,2 Par brez otrok, starejši član star 65 let in več 6,6 4,6 4,3 5,4 4,9 Par brez otrok, starejši član star manj kot 65 let 4,9 4,8 6,7 12,3 5,7 Ena oseba z otroki do 18 let 2,2 1,5 0,6 0,0 1,3 Par z 1 otrokom do 18 let 7,3 7,3 12,7 11,8 9,0 Par z 2 otrokoma do 18 let 10,0 17,8 18,0 14,7 16,6 Par s 3 ali več otroki do 18 let 6,7 4,4 2,6 2,4 4,1 Eden od staršev z vsaj enim otrokom nad 18 let 6,3 4,5 3,9 5,0 4,6 Par z vsaj enim otrokom nad 18 let 14,3 23,5 29,7 30,6 24,2 Druga gospodinjstva, v katerih so vsi člani v sorodu 28,0 25,4 18,7 13,2 23,3 Druga gospodinjstva, v katerih en ali več članov ni v sorodu 0,8 1,0 0,6 2,6 1,0 Skupaj 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 2002 Ena oseba, stara 65 let in več 13,3 4,1 1,0 0,8 4,2 Ena oseba, stara 30-64 let 6,4 1,9 2,0 3,5 2,6 Ena oseba, stara manj kot 30 let 1,7 0,2 0,4 0,0 0,4 Par brez otrok, starejši član star 65 let in več 8,4 5,2 5,8 5,3 5,8 Par brez otrok, starejši član star manj kot 65 let 4,5 5,0 6,9 11,5 5,8 Ena oseba z otroki do 18 let 2,5 1,8 0,7 0,0 1,5 Par z 1 otrokom do 18 let 4,6 6,8 8,9 16,9 7,6 Par z 2 otrokoma do 18 let 8,6 16,5 15,8 15,9 15,3 Par s 3 ali več otroki do 18 let 6,6 5,0 1,4 3,6 4,1 Eden od staršev z vsaj enim otrokom nad 18 let 5,8 5,0 4,2 3,5 4,8 Par z vsaj enim otrokom nad 18 let 19,6 26,6 35,7 28,8 28,4 Druga gospodinjstva, v katerih so vsi člani v sorodu 17,1 20,4 16,7 10,2 18,4 Druga gospodinjstva, v katerih en ali več članov ni v sorodu 1,0 1,5 0,6 0,0 1,1 Skupaj 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 2006 Ena oseba, stara 65 let in več 18,4 3,4 1,2 1,0 4,4 Ena oseba, stara 30-64 let 11,1 2,8 2,1 4,9 3,7 Ena oseba, stara manj kot 30 let 1,8 0,5 0,7 0,7 0,7 Par brez otrok, starejši član star 65 let in več 8,3 8,4 5,7 4,4 7,4 Par brez otrok, starejši član star manj kot 65 let 4,0 6,4 9,0 14,1 7,3 Ena oseba z otroki do 18 let 4,0 2,9 0,6 0,0 2,2 Par z 1 otrokom do 18 let 5,4 7,0 10,3 23,4 8,6 Par z 2 otrokoma do 18 let 8,9 14,8 18,1 9,4 14,8 Par s 3 ali več otroki do 18 let 2,3 5,2 3,1 2,1 4,1 Eden od staršev z vsaj enim otrokom nad 18 let 6,8 5,5 4,6 2,5 5,2 Par z vsaj enim otrokom nad 18 let 12,5 25,2 31,1 30,7 25,8 Druga gospodinjstva, v katerih so vsi člani v sorodu 14,9 16,3 12,2 5,8 14,4 Druga gospodinjstva, v katerih en ali več članov ni v sorodu 1,8 1,7 1,3 0,8 1,6 Skupaj 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 Vir: SURS, datoteki APG 1998, 2002 in 2006; izračuni Stropnik. 136 Socialni razgledi 2008 Statistična priloga Tabela 20: Porazdelitev oseb v dohodkovne skupine, po tipu gospodinjstva, Slovenija, 1998, 2002 in 2006, v % Tip gospodinjstva % oseb v dohodkovnem razredu Skupaj Nižji Spodnji srednji Zgornji srednji Višji (vse osebe) 1998 Ena oseba, stara 65 let in več 37,0 52,8 9,5 0,7 100,0 Ena oseba, stara 30-64 let 29,8 50,7 15,3 4,2 100,0 Ena oseba, stara manj kot 30 let 28,9 62,7 8,4 0,0 100,0 Par brez otrok, starejši član star 65 let in več 19,0 51,4 23,9 5,7 100,0 Par brez otrok, starejši član star manj kot 65 let 11,9 45,7 31,6 10,9 100,0 Ena oseba z otroki do 18 let 24,8 63,1 12,1 0,0 100,0 Par z 1 otrokom do 18 let 11,4 43,9 38,0 6,7 100,0 Par z 2 otrokoma do 18 let 8,4 57,9 29,2 4,5 100,0 Par s 3 ali več otroki do 18 let 22,6 57,4 17,0 2,9 100,0 Eden od staršev z vsaj enim otrokom nad 18 let 19,0 53,0 22,6 5,5 100,0 Par z vsaj enim otrokom nad 18 let 8,2 52,4 32,9 6,4 100,0 Druga gospodinjstva, v katerih so vsi člani v sorodu 16,7 58,9 21,5 2,9 100,0 Druga gospodinjstva, v katerih en ali več članov ni v sorodu 11,9 57,3 17,4 13,4 100,0 Skupaj 14,0 54,1 26,9 5,1 100,0 2002 Ena oseba, stara 65 let in več 38,1 54,1 6,8 1,0 100,0 Ena oseba, stara 30-64 let 29,9 41,7 21,6 6,7 100,0 Ena oseba, stara manj kot 30 let 47,8 27,1 25,1 0,0 100,0 Par brez otrok, starejši član star 65 let in več 17,4 50,0 28,1 4,5 100,0 Par brez otrok, starejši član star manj kot 65 let 9,2 47,6 33,5 9,6 100,0 Ena oseba z otroki do 18 let 20,2 66,5 13,3 0,0 100,0 Par z 1 otrokom do 18 let 7,2 49,0 33,0 10,8 100,0 Par z 2 otrokoma do 18 let 6,7 59,1 29,1 5,0 100,0 Par s 3 ali več otroki do 18 let 19,0 67,0 9,9 4,2 100,0 Eden od staršev z vsaj enim otrokom nad 18 let 14,4 57,4 24,6 3,5 100,0 Par z vsaj enim otrokom nad 18 let 8,2 51,5 35,3 4,9 100,0 Druga gospodinjstva, v katerih so vsi člani v sorodu 11,0 60,7 25,5 2,7 100,0 Druga gospodinjstva, v katerih en ali več članov ni v sorodu 10,5 74,3 15,1 0,0 100,0 Skupaj 11,9 55,0 28,2 4,9 100,0 2006 Ena oseba, stara 65 let in več 49,7 40,9 8,3 1,1 100,0 Ena oseba, stara 30-64 let 35,6 40,5 17,6 6,2 100,0 Ena oseba, stara manj kot 30 let 29,9 34,7 30,4 5,0 100,0 Par brez otrok, starejši član star 65 let in več 13,3 60,3 23,6 2,9 100,0 Par brez otrok, starejši član star manj kot 65 let 6,5 46,8 37,5 9,2 100,0 Ena oseba z otroki do 18 let 21,2 70,0 8,8 0,0 100,0 Par z 1 otrokom do 18 let 7,5 43,1 36,4 12,9 100,0 Par z 2 otrokoma do 18 let 7,1 52,9 37,0 3,0 100,0 Par s 3 ali več otroki do 18 let 6,6 67,6 23,3 2,5 100,0 Eden od staršev z vsaj enim otrokom nad 18 let 15,3 56,0 26,5 2,2 100,0 Par z vsaj enim otrokom nad 18 let 5,8 52,0 36,6 5,6 100,0 Druga gospodinjstva, v katerih so vsi člani v sorodu 12,2 60,1 25,7 1,9 100,0 Druga gospodinjstva, v katerih en ali več članov ni v sorodu 13,5 58,8 25,3 2,4 100,0 Skupaj 49,7 40,9 8,3 1,1 100,0 Vir: SURS, datoteki APG 1998, 2002 in 2006; izračuni Stropnik. Socialni razgledi 2008 137 Statistična priloga Tabela 21: Porazdelitev oseb glede na formalni (zaposlitveni) status nosilca gospodinjstva, v katerem živijo, Slovenija, 1998, 2002 in 2006, v % Formalni (zaposlitveni) % oseb v dohodkovnem razredu Skupaj status nosilca gospodinjstva Nižji Spodnji srednji Zgornji srednji Višji (vse osebe) 1998 Zaposlen 38,1 71,7 80,0 79,3 69,6 Samozaposlen 8,6 5,3 3,6 8,6 5,5 Pomagajoči družinski član 2,1 0,4 0,1 0,0 0,5 Opravlja priložnostno delo 0,3 0,1 0,1 0,3 0,2 Brezposeln 13,9 1,1 0,6 0,0 2,7 Upokojenec 34,5 21,1 15,4 11,8 21,0 Drugo1 2,5 0,2 0,1 0,0 0,5 Skupaj 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 2002 Zaposlen 32,6 69,7 78,9 81,3 68,4 Samozaposlen 7,3 6,6 5,0 7,4 6,3 Pomagajoči družinski član 2,0 0,3 0,0 0,0 0,4 Opravlja priložnostno delo 0,8 0,3 0,1 0,3 0,3 Brezposeln 12,6 1,2 0,5 0,7 2,4 Upokojenec 40,5 21,7 15,3 10,3 21,6 Drugo1 4,1 0,2 0,4 0,0 0,7 Skupaj 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 2006 Zaposlen 28,4 70,6 79,9 84,1 69,1 Samozaposlen 6,9 3,7 5,7 8,4 4,9 Pomagajoči družinski član 0,7 0,1 0,0 0,0 0,1 Opravlja priložnostno delo 2,9 0,9 0,4 0,8 0,9 Brezposeln 13,1 1,2 0,4 0,4 2,3 Upokojenec 43,4 23,1 13,5 6,4 21,8 Drugo1 4,7 0,4 0,2 0,0 0,8 Skupaj 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 Vir: SURS, datoteki APG 1998, 2002 in 2006; izračuni Stropnik. Opomba: V skupino "drugo" so uvrščeni učenci/dijaki/študenti, gospodinje, nezmožni za delo ipd. 138 Socialni razgledi 2008 Statistična priloga Tabela 22: Porazdelitev oseb v dohodkovne razrede, po formalnem (zaposlitvenem) statusu nosilca gospodinjstva, v katerem živijo, Slovenija, 1998, 2002 in 2006, v % Formalni (zaposlitveni) % oseb v dohodkovnem razredu Skupaj status nosilca gospodinjstva Nižji Spodnji srednji Zgornji srednji Višji (vse osebe) 1998 Zaposlen 7,6 55,7 30,9 5,8 100,0 Samozaposlen 21,8 52,4 17,8 8,0 100,0 Pomagajoči družinski član 56,6 37,7 5,6 0,0 100,0 Opravlja priložnostno delo 27,1 40,6 21,8 10,4 100,0 Brezposeln 71,4 22,6 6,0 0,0 100,0 Upokojenec 22,9 54,4 19,8 2,8 100,0 Drugo1 68,8 24,0 7,3 0,0 100,0 Skupaj 14,0 54,1 26,9 5,1 100,0 2002 Zaposlen 5,7 56,0 32,5 5,8 100,0 Samozaposlen 13,9 58,2 22,3 5,7 100,0 Pomagajoči družinski član 58,0 42,0 0,0 0,0 100,0 Opravlja priložnostno delo 33,3 55,4 6,0 5,3 100,0 Brezposeln 64,0 28,9 5,7 1,5 100,0 Upokojenec 22,4 55,3 19,9 2,3 100,0 Drugo1 69,7 15,9 14,4 0,0 100,0 Skupaj 11,9 55,0 28,2 4,9 100,0 2006 Zaposlen 4,9 54,3 35,1 5,8 100,0 Samozaposlen 16,7 40,1 35,1 8,1 100,0 Pomagajoči družinski član 63,8 36,2 0,0 0,0 100,0 Opravlja priložnostno delo 36,5 48,3 11,4 3,8 100,0 Brezposeln 66,2 27,7 5,2 0,9 100,0 Upokojenec 23,5 56,3 18,8 1,4 100,0 Drugo1 66,0 26,2 7,7 0,0 100,0 Skupaj 11,8 53,1 30,4 4,7 100,0 Vir: SURS, datoteki APG 1998, 2002 in 2006; izračuni Stropnik. Opomba: V skupino "drugo" so uvrščeni učenci/dijaki/študenti, gospodinje, nezmožni za delo ipd. Socialni razgledi 2008 139 Statistična priloga Tabela 23: Struktura dohodkovnih virov, po dohodkovnih razredih, Slovenija, 1998, 2002 in 2006, v % Dohodkovni vir Delež dohodkovnega vira v tekočem denarnem razpoložljivem dohodku1, po dohodkovnih razredih (v %) Nižji Spodnji srednji Zgornji srednji Višji Skupaj (vse osebe) 1998 Dohodek iz delovnega razmerja2 28,0 55,5 67,8 67,4 59,7 Pogodbe3 in neposredna plačila 2,7 1,2 1,1 3,2 1,5 Študentski servis 0,2 0,4 0,7 0,4 0,5 Samozaposlitev4 9,5 6,6 4,7 8,8 6,4 Pokojnine5 40,5 28,5 21,7 16,7 25,3 Nadomestilo za brezposelne 5,9 1,8 0,7 0,2 1,4 Drugi socialni prejemki6 6,0 2,1 0,9 0,6 1,7 Otroški dodatek 4,8 2,2 0,9 0,1 1,6 Drugi družinski prejemki7 1,0 1,0 0,7 1,2 0,9 Dohodki iz lastnine8 0,1 0,3 0,4 1,3 0,4 Denarne pomoči in darila9 1,2 0,5 0,3 0,1 0,4 Skupaj tekoči denarni razpoložljivi dohodek 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 2002 Dohodek iz delovnega razmerja2 24,8 53,7 66,8 70,7 59,1 Pogodbe3 in neposredna plačila 2,4 1,2 0,9 3,0 1,4 Študentski servis 0,5 1,0 1,0 0,7 0,9 Samozaposlitev4 6,7 6,8 5,5 6,7 6,3 Pokojnine5 46,1 28,9 22,4 14,3 25,7 Nadomestilo za brezposelne 4,3 1,1 0,5 0,2 0,9 Drugi socialni prejemki6 7,0 2,1 0,9 0,8 1,7 Otroški dodatek 6,4 3,1 0,7 0,4 2,1 Drugi družinski prejemki7 0,8 1,3 0,5 1,4 1,0 Dohodki iz lastnine8 0,2 0,3 0,3 1,5 0,4 Denarne pomoči in darila9 0,8 0,6 0,5 0,4 0,5 Skupaj tekoči denarni razpoložljivi dohodek 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 2006 Dohodek iz delovnega razmerja2 19,9 53,7 69,0 73,6 60,1 Pogodbe3 in neposredna plačila 3,7 1,3 1,5 4,9 1,9 Študentski servis 1,0 1,1 1,0 0,7 1,0 Samozaposlitev4 5,3 5,1 5,8 8,4 5,7 Pokojnine5 51,6 31,0 19,0 8,7 24,9 Nadomestilo za brezposelne 3,2 1,1 0,2 0,1 0,7 Drugi socialni prejemki6 7,8 2,0 1,0 0,4 1,7 Otroški dodatek 5,0 2,7 0,7 0,1 1,8 Drugi družinski prejemki7 0,8 1,1 0,8 1,4 1,0 Dohodki iz lastnine8 0,2 0,3 0,7 1,2 0,6 Denarne pomoči in darila9 1,6 0,7 0,4 0,5 0,6 Skupaj tekoči denarni razpoložljivi dohodek 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 Vir: SURS, datoteki APG 1998, 2002 in 2006; izračuni Stropnik. Opombe: 1Tekoči denarni razpoložljivi dohodek zajema dohodek iz delovnega razmerja, prejemke iz občasnega dela (na podlagi pogodb in neposrednih plačil ter prek študentskega servisa), dohodek iz samozaposlitve, pokojnine, socialne in družinske prejemke, dohodek iz lastnine ter denarne pomoči in darila. Tekoči dohodek je zmanjšan za dane transferje (preživnine, vzdrževalnine, denarna darila in prostovoljne prispevke). V tako opredeljen dohodek gospodinjstva niso zajeti enkratni visoki dohodki, vrednost lastne proizvodnje, porabljene v gospodinjstvu, neplačane stanarine (za lastniško stanovanje), zmanjšanje prihrankov ali najeta posojila. Dohodek gospodinjstev je neto dohodek, to je dohodek po plačilu prispevkov za socialno varnost in dohodnine. 2Dohodki iz delovnega razmerja so plače (tudi iz tujine), regres za dopust, nadomestilo za prehrano, nadomestilo za prevoz ter drugi denarni prejemki od organizacije. 3Pogodbe so avtorske pogodbe in pogodbe o delu. 4Dohodki iz samozaposlitve so dohodek iz kmetijske dejavnosti, dohodek iz dejavnosti, plača podjetnika, regres za dopust, nadomestilo za prehrano in nadomestilo za prevoz. 5Med pokojnine so vključeni tudi dodatek za rekreacijo in pokojnine iz tujine. 6Drugi socialni prejemki zajemajo denarno socialno pomoč, subvencijo stanarine, invalidnine in priznavalnine z dodatki, štipendije ipd. 7Drugi družinski prejemki so denarno nadomestilo za čas starševskega dopusta, starševski dodatek, pomoč za opremo novorojenca in dodatek za nego otroka. 8Dohodki iz lastnine so neto dohodek od oddajanja stanovanja, hiše, garaže in drugih nepremičnin v najem, dividende, obresti ter dohodek na podlagi patentov, licenc in drugih pravic. 9Denarne pomoči in darila zajemajo preživnino od nekdanjega zakonca in za otroka, redno denarno pomoč, vzdrževalnino ostarele osebe in denarna darila. 140 Socialni razgledi 2008 Statistična priloga Tabela 24: Struktura izdatkov za življenjske potrebščine, po dohodkovnih razredih, Slovenija, 1998, 2002 in 2006, v % Dohodkovni razred Delež posameznih vrst izdatkov, v % Skupaj (vse osebe) Nižji Spodnji srednji Zgornji srednji Višji 1998 Hrana 26,0 21,2 17,6 14,4 19,7 Brezalkoholna pijača 3,3 2,7 2,2 1,8 2,5 Alkohol in tobak 3,3 2,4 2,1 1,7 2,3 Obleka in obutev 7,5 8,9 9,7 10,4 9,2 Stanovanje in režija 13,4 11,3 9,1 7,6 10,4 Pohištvo, oprema, storitve za gospodinjstvo 7,0 7,4 7,0 8,3 7,3 Zdravje 1,6 1,8 1,8 2,1 1,8 Transport 12,0 16,6 20,7 20,9 18,0 Komunikacije 2,8 2,4 2,0 2,0 2,2 Rekreacija in kultura 7,7 8,5 10,2 12,6 9,4 Izobraževanje 0,5 0,6 0,8 1,2 0,7 Hoteli in gostinske storitve 4,3 6,0 7,0 7,0 6,3 Različne dobrine in storitve 10,6 10,3 9,9 9,8 10,1 Skupaj izdatki za življenjske potrebščine 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 2002 Hrana 23,4 18,9 15,7 12,2 17,5 Brezalkoholna pijača 2,4 2,1 1,7 1,3 1,9 Alkohol in tobak 2,4 2,3 1,9 1,8 2,1 Obleka in obutev 6,7 8,3 9,5 10,9 8,9 Stanovanje in režija 14,4 12,8 10,3 8,6 11,6 Pohištvo, oprema, storitve za gospodinjstvo 6,5 6,7 7,2 9,1 7,1 Zdravje 1,8 1,8 1,8 2,4 1,9 Transport 12,4 14,9 17,6 17,3 15,9 Komunikacije 4,9 4,5 4,1 3,9 4,3 Rekreacija in kultura 8,4 9,5 11,6 14,3 10,6 Izobraževanje 0,8 0,9 1,1 1,0 1,0 Hoteli in gostinske storitve 4,9 5,6 6,6 7,3 6,1 Različne dobrine in storitve 11,0 11,6 10,8 10,1 11,1 Skupaj izdatki za življenjske potrebščine 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 2006 Hrana 19,6 16,2 13,5 10,8 15,0 Brezalkoholna pijača 2,1 1,8 1,4 1,1 1,6 Alkohol in tobak 3,5 2,8 2,2 1,5 2,5 Obleka in obutev 5,4 7,5 8,4 10,6 8,0 Stanovanje in režija 17,8 13,9 10,6 8,0 12,4 Pohištvo, oprema, storitve za gospodinjstvo 7,0 7,4 7,5 9,0 7,6 Zdravje 1,7 1,8 1,7 2,2 1,8 Transport 13,8 17,3 20,8 22,0 18,7 Komunikacije 6,3 5,6 4,8 4,1 5,2 Rekreacija in kultura 7,8 9,5 11,8 14,1 10,7 Izobraževanje 0,4 0,9 1,4 1,3 1,1 Hoteli in gostinske storitve 3,5 3,7 4,5 5,0 4,1 Različne dobrine in storitve 11,0 11,6 11,3 10,3 11,4 Skupaj izdatki za življenjske potrebščine 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 Vir: SURS, datoteki APG 1998, 2002 in 2006; izračuni Stropnik. Socialni razgledi 2008 141 Statistična priloga DOSTOPNOST ZDRAVSTVENIH STORITEV Tabela 25: Izdatki za zdravstvo, EU-27, 2000 in 2006 Celotni izdatki za zdravstvo, v % BDP4 Javni izdatki za zdravstvo, v % BDP3 Zasebni izdatki, delež v celotnih izdatkih, v % Izdatki za zdravstvo na prebivalca, v USD PKM 2000 2006 2000 2006 2000 2006 2006 EU-27 7,3 8,2 5,3 6,0 27,5 27,4 2.0931 Avstrija 9,9 10,1 7,5 7,7 24,1 24,3 3.519 Belgija 8,6 10,3 6,5 7,4 24 27 3.389 Bolgarija 6,2 7,4 3,7 4,2 40,6 42,4 6711 Ciper1 5,7 5,5 2,4 2,5 58,4 55,7 1.1281 Češka 6,5 6,8 5,9 6,0 9,7 11,4 1.479 Danska 8,3 9,5 6,8 8,0 17,6 15,9 3.108 Estonija 5,3 5,3 4,1 4,0 22,5 24,0 7521 Finska 7,0 8,2 5,1 6,2 24,9 22,2 2.331 Francija 10,1 11,0 8,0 8,8 21,7 20,2 3.374 Grčija 7,8 9,1 4,7 5,6 55,8 57,2 2.981 Irska 6,3 7,5 4,6 5,9 27,1 22 2.926 Italija 8,1 9,0 5,8 6,9 27,5 23,4 2.532 Latvija 5,9 7,1 3,2 4,0 46,1 43,4 8521 Litva 6,5 6,5 4,5 4,9 30,3 25,0 8431 Luksemburg 5,8 7,3 5,2 6,6 10,7 9,3 5.563 Madžarska 6,9 8,3 4,9 5,9 29,3 29,5 1.3371 Malta1 7,5 n.p. 5,6 7,0 25,8 23,9 1.7331 Nemčija 10,3 10,6 8,2 8,1 20,3 23,1 3.287 Nizozemska1 8,0 n.p. 5,0 5,5 36,9 37,6 3.0941 Poljska 5,5 6,2 3,9 4,3 30 30,6 867 Portugalska 8,8 10,2 6,4 7,2 27,5 27,7 2.041 Romunija 5,1 5,0 3,4 3,3 32,7 33,9 4331 Slovaška 5,5 7,4 4,9 5,1 10,6 25,6 1.137 Slovenija2 8,3 8,3 6,1 6,6 26 27,7 2.076 Španija 7,2 8,4 5,2 6,0 28,4 28,6 2.261 Švedska 8,2 9,2 7,0 7,5 15,1 15,4 2.918 Zdr. Kraljestvo 7,2 8,4 5,8 7,3 19,1 12,9 2.724 Vir: OECD Health Data 2008 za vse države z izjemo Belgije (OECD Health Data 2007) ter Bolgarije, Cipra, Estonije, Latvije, Litve, Malte in Romunije so podatki iz podatkovne zbirke WHO (Svetovne zdravstvene organizacije) 2007, za Slovenijo za leto 2006: Izdatki za zdravstvo (SURS) 23. 10. 2008 leto 2000 prepračun SURS po metodologiji OECD na podlagi podatkov državnega in občinskih proračunov, ZZZS, ZPIZ in SURS; povprečje za EU-27 izračun UMAR, razen povprečja za izdatke v USD SKM. Opombe: np - ni podatka, 12004, 2 2005 3Podatki, zbrani po novi mednarodni metodologiji SHA (A System of Health Accounts - OECD 2000), 4Upoštevana je revizija BDP septembra 2008. 142 Socialni razgledi 2008 Statistična priloga Tabela 26: Število postelj (akutnih)1 in število prebivalcev na akutno posteljo po regijah, 2000-2006 Število postelj (akutnih)1 Število prebivalcev na akutno posteljo 2000 2005 2006 2000 2005 2006 Slovenija 8.868 7.754 7.701 224 258 261 Osrednjeslovenska 3.031 2.687 2.695 162 185 186 Obalno-kraška 632 536 534 164 196 199 Gorenjska 614 660 608 320 301 328 Goriška 446 459 459 269 260 261 Savinjska 986 848 835 260 304 310 Jugovzhodna Slovenija 454 336 338 304 415 415 Pomurska 480 279 279 260 439 438 Notranjsko-kraška 54 54 54 936 947 952 Podravska 1.542 1.353 1.356 207 236 236 Koroška 344 308 308 215 240 239 Spodnjeposavska 127 127 126 550 551 556 Zasavska 158 107 109 293 425 416 Vir: Poročilo o delu stacionarnega zavoda (Obr. Št. 3-21-60), IVZ. Opombe: 1Akutna postelja (povzeto po definicijah Svetovne zdravstvene organizacije) je redno vzdrževana in oskrbovana bolniška postelja za namestitev in 24-urno oskrbo ter nego hospitaliziranih oseb in je nameščena na bolniškem oddelku ali v drugem prostoru bolnišnice, kjer je hospitaliziranim zagotovljena nepretrgana medicinska oskrba. Med akutne postelje ne sodijo postelje, ki so namenjene dolgotrajni psihiatrični obravnavi, tuberkuloznim bolnikom, starostnikom in drugim bolnikom, katerih zdravljenje je dolgotrajno. Izključene so tudi: postelje za novorojenčke brez patoloških stanj, dnevne postelje, provizorične in začasne postelje ter postelje za posebne namene, npr. za dializo, posebne postelje v porodništvu in postelje, ki spadajo k posebnim medicinskim napravam. Tabela 27: Zdravniki na primarni ravni, po regijah, 2003-2006 Zdravniki v osnovni zdravstveni mreži1 Število Število na 1.000 prebivalcev Indeksi SLO = 100 Indeksi rasti 2003 2005 2006 2003 2005 2006 2003 2005 2006 05-06 Slovenija 1.533 1.500 1.499 0,77 0,75 0,75 100 100,0 100,0 99,6 Osrednjeslovenska 464 450 443 0,94 0,90 0,88 122,3 120,5 118,2 97,7 Obalno-kraška 90 90 91 0,86 0,85 0,86 111,6 114,0 114,9 100,3 Gorenjska 146 139 143 0,74 0,70 0,72 96,1 93,3 96,0 102,4 Goriška 105 102 97 0,88 0,85 0,81 114,2 113,8 108,6 95,0 Savinjska 185 181 186 0,72 0,70 0,72 93,6 93,8 96,3 102,3 Jugovzhodna Slovenija 102 106 104 0,73 0,76 0,74 95,7 101,4 99,5 97,6 Pomurska 94 88 85 0,76 0,72 0,70 99,3 95,8 93,2 96,8 Notranjsko-kraška 36 41 37 0,71 0,80 0,72 92,2 107,0 96,5 89,8 Podravska 177 174 180 0,55 0,54 0,56 72,2 72,7 75,5 103,4 Koroška 43 43 43 0,58 0,58 0,58 75,8 77,6 78,1 100,2 Spodnjeposavska 50 50 50 0,71 0,71 0,71 92,7 95,4 95,6 99,9 Zasavska 41 36 40 0,89 0,79 0,88 116,4 105,6 118,3 111,5 Vir: Poročilo o delu stacionarnega zavoda (Obr. št. 3-21-60), IVZ, preračuni UMAR. Opomba: 1V zdravstvenih domovih in zasebni izvajalci. Socialni razgledi 2008 143 Statistična priloga Tabela 28: Število hospitalizacij1 zaradi bolezni, po glavnih vzrokih hospitalizacije, po starosti in spolu, Slovenija, 2006 Število hospitalizacij na 1.000 oseb Obravnave po diagnozah MKB-102 Skupaj Po starosti 0-19 let 20-64 let 65+ Skupaj Skupaj vse bolezni 136,35 105,88 101,53 317,06 Neoplazme 18,69 2,37 15,36 53,06 Bolezni obtočil 20,41 1,49 11,79 79,63 Bolezni dihal 12,39 22,34 5,16 29,17 Bolezni prebavil 14,67 9,07 12,05 32,45 Bolezni mišično-skeletnega sistema 9,33 3,21 8,28 21,42 Moški Skupaj vse bolezni 125,30 109,35 85,05 370,18 Neoplazme 18,29 2,36 13,24 72,78 Bolezni obtočil 21,82 1,78 14,27 96,87 Bolezni dihal 14,43 25,24 6,29 40,03 Bolezni prebavil 15,71 8,98 13,37 39,84 Bolezni mišično-skeletnega sistema 8,37 3,14 8,35 17,40 Ženske Skupaj vse bolezni 147,00 102,20 118,66 283,93 Neoplazme 19,08 2,38 17,56 40,77 Bolezni obtočil 19,04 1,17 9,22 68,88 Bolezni dihal 10,42 19,26 3,99 22,39 Bolezni prebavil 13,66 9,17 10,67 27,84 Bolezni mišično-skeletnega sistema 10,26 3,27 8,21 23,93 Vir: IVZ RS. Opombe: 1Hospitalizacija je neprekinjena, več kot 24 ur (ali vsaj preko noči) trajajoča zdravstvena oskrba v posteljni enoti bolnišnice. Začne se s sprejemom, nadaljuje z eno ali več epizodami in konča z odpustom. 2Mednarodna klasifikacija bolezni in sorodnih zdravstvenih problemov za statistične namene (10. revizija) - MKB-10 je opredeljena kot sistem kategorij oz. skupin, v katerega uvrščamo bolezenske entitete po sistemu, ki ustreza epidemiološkim ciljem in vrednotenju zdravstvenega varstva. MKB nastaja v Svetovni zdravstveni organizaciji. Tabela 29: Skupine primerljivih primerov (SPP)1, število akutnih obravnav2 na 1.000 prebivalcev in povprečna utež3 po starostnih skupinah, Slovenija, 2005 in 2006 Vsi prebivalci Moški Ženske Skupaj 0-19 20-64 65+ Skupaj 0-19 20-64 65+ Skupaj 0-19 20-64 65+ Leto 2005 Število SPP 340.861 55.719 178.816 106.326 145.192 30.240 68.693 46.259 195.669 25.479 110.123 60.067 Število akutnih obravnav na 1.000 prebivalcev 170,14 137,34 139,18 339,84 147,93 145,07 105,12 386,98 191,48 129,17 174,44 310,69 Povprečna utež SPP 1,37 1,06 1,19 1,84 1,56 1,09 1,51 1,93 1,23 1,03 0,99 1,77 Leto 2006 Število SPP 338.149 55.209 171.672 111.268 142.574 29.935 64.102 48.537 195.575 25.274 107.570 62.731 Število akutnih obravnav na 1.000 prebivalcev 168,20 137,80 133,07 348,11 144,45 145,25 97,47 393,86 191,10 129,90 170,09 319,41 Povprečna utež SPP 1,37 1,01 1,18 1,84 1,57 1,02 1,54 1,93 1,23 0,99 0,97 1,76 Vir: IVZ RS. Opombe: 1Skupine primerljivih primerov (SPP): Akutne bolnišnične obravnave razvrščamo v skupine primerljivih primerov. Razvrščanje temelji na zahtevnosti obravnave, ki vključuje težavnost obravnavanih bolezenskih stanj ter izvedenih diagnostičnih in terapevtskih postopkov. 2Akutna bolnišnična obravnava je skupek dejavnosti (opazovanje, diagnostika, zdravljenje), ki se nanašajo na celotno akutno zdravstveno oskrbo osebe v bolnišnici. Začne se s sprejemom osebe v prvo od zdravstvenih služb bolnišnice, ki izvajajo akutno obravnavo. Konča se z odpustom iz bolnišnice, s premestitvijo osebe v zdravstveno službo iste bolnišnice, ki ne izvaja akutne bolnišnične obravnave, ali s smrtjo osebe. Akutno obravnavani so vsi, ki so sprejeti v bolnišnico zaradi novo (nenadno) nastale bolezni ali poškodbe, zaradi poslabšanja kronične bolezni ali drugega stanja, zaradi načrtovane ali nenačrtovane operacije ali zaradi diagnostike bolezni. 3Utež: vsaka skupina primerljivih primerov ima določeno utež, ki je podlaga za plačevanje opravljenih storitev v bolnišnicah. 144 Socialni razgledi 2008 Statistična priloga DOSTOPNOST SOCIALNOVARSTVENIH STORITEV Tabela 30: Število oskrbovancev v domovih za starejše1 in struktura po razlogih, zaradi katerih so bili sprejeti vanje, v %, Slovenija, 2000-2007________ 2000 2001 2002 2003 20042 20052 2006 2007 Število oskrbovancev 11.905 12.346 13.051 13.498 13.098 13.641 13.699 13.856 Struktura oskrbovancev v domovih za starejše po razlogih, zaradi katerih so bili sprejeti vanje, v %: Starost 59,0 57,2 58,6 59,5 66,0 64,3 66,8 67,5 Neurejene stanovanjske razmere 5,2 4,7 4,7 4,5 4,7 4,1 3,7 3,2 Neurejene družinske razmere 4,6 4,9 4,4 4,4 4,2 3,7 3,2 2,6 Hujša obolenja 26,3 27,4 26,7 26,6 20,5 22,2 22,0 22,4 Drugo 4,9 5,8 5,7 4,9 4,6 5,6 4,3 4,3 Vir podatkov: SURS; preračuni UMAR. Opombe: Vključeni so le javni domovi za starejše. 2V letu 2004, 2005 in 2006 je SURS poleg oskrbovancev sedmih socialnovarstvenih zavodov popisal še oskrbovance osmih enot za posebne oblike varstva odraslih, ki delujejo kot posebna enote domov za starejše oziroma kot njihove dislocirane enote. Oskrbovance teh osmih enot so do vključno leta 2003 popisovali pri domovih za starejše oziroma kombiniranih socialnovarstvenih zavodih. Zaradi omenjene spremembe pri popisu, ki je nastala leta 2004, se je število oskrbovancev v domovih za starejše v primerjavi z letom 2003 zmanjšalo. Tabela 31: Struktura oskrbovancev v domovih za starejše po načinu plačevanja oskrbnine, Slovenija, 2000-2007, v % Način plačevanja oskrbnine 2000 2001 2002 2003 20042 20052 2006 2007 Oskrbovanec sam 36,0 36,2 35,2 36,1 36,9 34,3 35,7 35,6 Svojci v celoti 6,5 6,5 6,7 7,1 9,9 10,9 11,4 10,8 Oskrbovanec, svojci 24,3 26,3 28,2 29,5 29,8 31,7 31,0 32,7 Oskrbovanec, občina 22,9 22,8 23,0 21,5 18,3 17,1 16,8 15,9 Svojci, občina 1,0 0,8 1,0 0,4 0,4 0,7 0,5 0,5 Oskrbovanec, svojci, občina 2,3 2,1 1,8 2,1 2,4 2,4 2,1 2,4 Občina v celoti 7,1 5,2 4,0 3,3 2,3 2,9 2,5 2,2 Vir: SURS; preračuni UMAR. Socialni razgledi 2008 145 Statistična priloga DOSTOPNOST VZGOJNO-VARSTVENIH USTANOV IN IZOBRAŽEVANJA Tabela 32: Delež otrok, vključenih v vrtce, po starosti, Slovenija, 2000/2001-2007/2008, v % 2000/2001 2001/2002 2002/2003 2003/2004 2004/2005 2005/2006 2006/2007 2007/2008 Stari 1-3 let 29,2 29,8 32,7 36,8 37,4 38,5 40,8 43,7 Stari 3-5 let 67,9 70,3 72,0 76,2 75,5 77,6 79,5 82,1 Vir: SURS; preračuni UMAR. Tabela 33: Vključenost mladih v srednje šole, skupaj in glede na vrsto izobraževalnega programa, Slovenija, 2000/20012007/2008, v % Število Rast števila vpisanih, v % Struktura vpisanih, v % 2007/2008 2000/20012007/2008 2006/20072007/2008 2000/2001 2006/2007 2007/2008 Skupaj 91.623 -12,6 -4,9 100,0 100,0 100,0 2-letni nižji poklicni programi 1.320 -61,6 -18,8 3,3 1,7 1,4 3-letni srednji poklicni programi 14.381 -43,9 -9,8 24,4 16,5 15,7 2 in 3 letni nižji in srednji poklicni programi 15.701 -46,0 -10,6 27,7 18,2 17,1 4-letni in 5-letni tehniški in drugi strokovni programi in programi gimnazij 67.725 0,3 -3,2 64,4 72,6 73,9 programi 3+2 in diferencialni, +2 in programi PTI 6.564 -15,4 -6,9 7,4 7,3 7,2 Poklicni in maturitetni tečaj 1.633 245,2 -7,8 0,5 1,8 1,8 Vir: SURS; preračuni UMAR. Tabela 34: Vključenost prebivalstva v terciarno izobraževanje1, Slovenija, 2000/2001-2007/2008, v % 2000/2001 2001/2002 2002/2003 2003/2004 2004/2005 2005/2006 2006/2007 2007/2008 Redni študenti2 kot delež generacije 19-23 let 39,9 42,6 44,2 46,8 50,8 53,1 56,2 57,3 Študenti terciarnega izobraževanja kot delež generacije 20-29 let 30,9 33,1 33,8 34,9 37,9 38,9 39,8 39,9 Vir: SURS; preračuni UMAR. Opombe: Terciarno izobraževanje zajema višješolski strokovni študij, visokošolski dodiplomski študij in visokošolski podiplomski študij. 2Vključeni so redni študenti skupaj z absolventi rednega študija in rednimi študenti na podiplomski ravni. 146 Socialni razgledi 2008 Statistična priloga Tabela 35: Bruto stopnje vključenosti prebivalstva v starosti 20-29 let v terciarno izobraževanje1, vključenost mladih v starosti 20-24 let v terciarno izobraževanje ter delež celotnih javnih izdatkov za izobraževanje, namenjenih za denarne pomoči študentom in transferje2, EU-27, 2000-2005 (2006), v % Bruto stopnje vključenosti prebivalstva v starosti 20-29 let v terciarno izobraževanje1, v % Vključenost mladih v starosti 20-24 let v terciarno izobraževanje, v % Delež celotnih javnih izdatkov za izobraževanje, namenjenih za transferje2, v % 2000 2005 2006 2000 2005 2006 2005 EU-27 23,7 28,1 28,4 24,0 27,8 28,2 - Avstrija 25,4 23,5 24,1 20,1 21,5 22,3 16,8 Belgija 26,9 29,9 30,1 29,5 31,0 31,2 15,2 Bolgarija 22 21,3 22 24,8 26,7 27,1 10,8 Ciper 10,5 16,4 16,1 10,5 17,4 16,9 57,6 Češka 14,8 21,3 21,9 17,5 27,9 28,6 5,9 Danska 26,4 36,8 36,8 23,7 28,3 28,2 30,8 Estonija 28,3 34,3 34,2 27,2 30,6 30,7 8,2 Finska 42,7 46 46,5 38,0 40,0 40,1 16,6 Francija 24,8 27,4 27,3 29,2 28,8 29,0 7,9 Grčija 25,1 40,6 41,9 22,4 38,0 39,2 1,4 Irska 26,5 26,6 25,4 20,9 23,1 23,0 14,8 Italija 22,2 28,6 29,4 24,8 29,7 30,2 16,8 Latvija 28 38,9 38,5 23,3 32,4 32,5 9,4 Litva 25,3 40,6 40,6 26,2 38,2 38,4 17 Luksemburg 4,3 - 4,5 - - 5,7 - Madžarska 19,2 28,8 29,8 20,5 29,7 30,6 15,7 Malta 11,3 15,6 15 13,1 15,4 18,3 - Nemčija 21,3 23,5 23,5 18,4 22,4 22,7 19,1 Nizozemska 23,1 28,8 29,6 27,1 29,9 30,7 27,7 Poljska 26,7 33,1 33,5 29,0 38,4 39,5 1,1 Portugalska 23,5 24,8 24,6 24,9 26,3 25,8 8,9 Romunija 12,9 21,7 24,6 14,5 23,4 25,8 5,6 Slovaška 15,1 19,7 21,6 16,8 23,1 25,3 13,7 Slovenija 28,3 38,2 39,5 32,2 43,3 45,1 23,7 Španija 27,7 27,3 27,3 30,7 29,4 29,2 8,2 Švedska 31,2 39,9 39,1 26,9 30,7 30,1 27,1 Združeno kraljestvo 26,8 29,7 29,4 19,3 19,9 19,7 25,8 Vir: EUROSTAT. Opombe: 'Izračun kazalnika: število redno in izredno vpisanih v vse ravni terciarnega izobraževanja/število prebivalcev v starosti 20-29 let*100. 2Celotni javni izdatki za terciarno izobraževanje zajemajo javne izdatke neposredno za izobraževalne ustanove in javne transferje, plačila za gospodinjstva in druge zasebne entitete. Javni transferji za gospodinjstva in druge zasebne entitete zajemajo: denarno pomoč študentom (štipendije, otroške dodatke v tistem delu, za katerega je dodaten pogoj za izplačilo vključenost v izobraževanje, študentska posojila) ter transferje in plačila drugim zasebnim entitetam (subvencije za prevozna podjetja za prevoz, učbenike, strokovno literaturo ipd). Socialni razgledi 2008 147 Statistična priloga Tabela 36: Struktura prebivalstva, starega 25 let ali več, po doseženi stopnji izobrazbe, Slovenija, 2000-2007, v % 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 Skupaj (v 1.000) 1.378 1.392 1.403 1.415 1.431 1.447 1.462 1.478 Struktura prebivalstva, starega 25 ali več let, po doseženi stopnji izobrazbe (v %): Brez šolske izobrazbe, nepopolna osnovna izobrazba (3 razredi) 1,2 0,8 0,7 0,6 0,7 0,8 0,9 1,1 Nepopolna osnovna izobrazba (4-7 razredov) 5,5 5,3 5,2 5,6 5,3 4,9 4,2 3,8 Osnovna izobrazba 24,4 24,4 23,3 22,3 21,0 20,7 20,0 19,9 Nižja ali srednja poklicna izobrazba 26,4 26,9 27,1 27,3 27,0 26,8 26,8 27,0 Srednja strokovna izobrazba 22,9 23,7 24,4 24,0 24,9 24,8 24,9 25,0 Srednja splošna izobrazba 5,2 4,3 4,1 4,2 4,1 3,9 4,0 3,7 Višja strokovna, višješolska izobrazba, specialistična povišješolska 6,7 6,2 6,1 6,0 5,9 6,1 6,4 6,1 Visoka strokovna izobrazba 1,9 1,9 1,9 1,9 2,4 2,7 3,2 3,4 Visoka univerzitetna izobrazba 5,1 5,7 6,4 6,9 7,5 8,0 8,2 8,7 Specialistična povisokošolska izobrazba, magisterij, doktorat 0,8 0,8 0,8 0,9 1,0 1,3 1,4 1,5 Vir: SURS; preračuni UMAR. Tabela 37: Izobrazbena struktura prebivalstva v starosti 25-64 let, 2000-2008 (2. četrtletje), EU-27, v % Izobrazbena struktura prebivalstva v starosti 25-64 let, v % Nižja izobrazba1 Srednja izobrazba2 Terciarna izobrazba3 Nižja izobrazba Srednja izobrazba Terciarna izobrazba 2000 2000 2000 2008 2008 2008 EU-27 34,6 43,5 18,9 28,6 47,0 24,1 Avstrija 23,8 61,7 14,5 19,0 62,9 18,1 Belgija 41,7 31,2 27,1 30,3 37,7 31,9 Bolgarija 32,9 48,7 18,4 22,6 54,6 22,8 Ciper 38,5 36,4 25,1 26,5 38,9 34,6 Češka 13,9 74,5 11,5 9,0 76,7 14,3 Danska 19,8 52,8 25,2 21,8 42,0 34,3 Estonija 15,3 55,8 28,9 12,0 54,5 33,5 Finska 26,6 40,2 32,3 19,3 45,1 35,6 Francija - - - 30,3 42,5 27,2 Grčija 48,6 34,5 16,9 39,1 38,4 22,5 Irska 41,8 34,9 21,2 29,8 34,1 32,7 Italija 53,3 34,6 9,4 47,1 38,6 14,3 Latvija 16,9 65,1 18,0 14,2 61,6 24,2 Litva 15,8 42,4 41,8 9,5 60,0 30,5 Luksemburg 38,3 41,7 17,9 28,7 42,9 28,4 Madžarska 30,7 55,3 14,0 20,4 60,5 19,1 Malta 81,8 12,8 5,4 71,8 14,9 13,3 Nemčija 17,7 54,2 22,5 15,1 59,8 25,1 Nizozemska 33,8 41,9 24,0 26,7 40,2 30,9 Poljska 20,3 68,3 11,4 12,8 67,6 19,6 Portugalska 80,4 10,6 9,0 71,9 14,0 14,2 Romunija 30,7 60,1 9,2 24,8 62,3 12,9 Slovaška 16,4 73,3 10,2 10,3 75,1 14,6 Slovenija 25,2 59,1 15,7 18,4 59,7 21,9 Španija 61,7 15,8 22,5 49,1 21,6 29,3 Švedska 22,7 47,3 29,5 14,9 52,7 31,9 Zdr. kraljestvo 31,3 31,1 24,3 26,6 41,1 31,6 Vir: EUROSTAT; preračuni UMAR. Opombe: 1Isced 1,2, 2Isced 3,4, 3Isced 5,6 po mednarodni klasifikaciji izobraževanja Isced 97. 148 Socialni razgledi 2008 Statistična priloga Tabela 38: Vključenost prebivalstva v starosti 25-64 let v vseživljenjsko učenje1, Slovenija, 2001-2007, v % 2001 2002 20032 2004 2005 2006 2007 Skupaj 7,3 8,4 13,3 16,2 15,3 15,0 14,8 Po spolu: Moški 6,7 7,9 12,0 14,8 13,6 13,8 13,5 Ženske 7,9 8,9 14,7 17,6 17,2 16,3 16,1 Po starosti: 25-39 15,1 14,3 16,7 25,2 27,8 24,4 23,9 40-49 5,9 4,3 6 12,1 14,8 12,4 12,7 50-64 2,5 1,9 2,2 5,4 8,6 6,9 6,6 25-39 15,1 14,3 16,7 25,2 27,8 24,4 23,9 Viri: SURS, EUROSTAT, Anketa o delovni sili. Opombe: ]Gre za odstotek prebivalstva, starega 25-64 let, ki je sodeloval v izobraževanju in usposabljanju v štirih tednih pred anketo. 2Leta 2003 se je spremenila metodologija izračunavanja kazalnika. Tabela 39: Javni izdatki za formalno-stopenjsko izobraževanje1 kot delež v BDP2, po ravneh izobraževanja3, Slovenija, 20002006, v % Javni izdatki za formalno-stopenjsko izobraževanje1 kot delež v BDP, v % 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 Skupaj 5,78 5,89 5,78 5,82 5,76 5,74 5,72 Predšolsko izobraževanje 0,46 0,57 0,57 0,54 0,48 0,47 0,51 Osnovnošolsko izobraževanje 2,51 2,42 2,51 2,57 2,64 2,62 2,56 Srednješolsko izobraževanje 1,54 1,62 1,42 1,41 1,34 1,38 1,42 Terciarno izobraževanje 1,27 1,28 1,27 1,30 1,31 1,25 1,24 Vir: SURS. Opomba: Javni izdatki za formalno izobraževanje (po metodologiji UOE - Unesco, OECD, EUROSTAT) zajemajo vse proračunske izdatke za formalno-stopenjsko izobraževanje mladine in odraslih na ravni države in občin. 2Deleži v BDP so izračunani na podlagi objave BDP. 3Kriterij razvrstitve po ravneh izobraževanja so izdatki na ravni izobraževalne ustanove. Socialni razgledi 2008 149 Statistična priloga Tabela 40: Javni izdatki za formalno izobraževanje (vse ravni) kot delež v BDP, skupaj in po posameznih ravneh izobraževanja, EU-27, 2000-2005, v % Javni izdatki za formalno izobraževanje kot % v BDP Po posameznih ravneh izobraževanja Skupaj Predprimarno izobraževanje1 Primarno izobraževanje2 Sekundarno izobraževanje3 Terciarno izobraževanje4 2000 2004 2005 2005 2005 2005 2005 EU-27 - 5,07 5,05 0,48 1,16 2,25 1,16 Avstrija 5,66 5,44 5,44 0,4 1,03 2,52 1,48 Belgija - 5,99 5,95 0,69 1,4 2,56 1,29 Bolgarija 4,19 4,51 4,51 0,76 0,92 2,08 0,76 Ciper 5,44 6,7 6,92 0,34 1,89 3,11 1,58 Češka 4,04 4,37 - - - - - Danska 8,28 8,43 8,28 0,97 1,93 3,01 2,38 Estonija 5,57 4,98 - - - - - Finska 6,08 6,42 6,31 0,35 1,31 2,64 2,01 Francija 5,83 5,81 5,67 0,64 1,15 2,68 1,2 Grčija 3,71 3,84 3,98 - 1,13 1,41 1,44 Irska 4,29 4,72 4,77 - 1,6 2,05 1,11 Italija 4,47 4,58 4,43 0,46 1,09 2,12 0,76 Latvija 5,64 5,07 5,06 0,63 0,79 2,76 0,88 Litva 5,63 5,2 4,95 0,6 0,74 2,57 1,04 Luksemburg - 3,87 3,81 - 2,06 1,75 - Madžarska 4,5 5,43 5,45 0,97 1,09 2,35 1,03 Malta 4,52 4,85 2,93 0,6 0,6 1,27 0,46 Nemčija 4,45 4,59 4,53 0,47 0,65 2,27 1,14 Nizozemska 4,86 5,16 5,19 0,36 1,37 2,09 1,37 Poljska 4,87 5,41 5,47 0,54 1,69 2,04 1,19 Portugalska 5,42 5,29 5,4 0,57 1,65 2,2 0,98 Romunija 2,88 3,29 3,48 0,65 1,26 0,77 0,81 Slovaška 4,15 4,19 3,85 0,5 0,66 1,88 0,81 Slovenija 5,86 5,85 5,83 0,48 2,67 1,41 1,27 Španija 4,28 4,25 4,23 0,52 1,09 1,67 0,95 Švedska 7,31 7,18 6,97 0,54 1,83 2,68 1,92 Zdr. kraljestvo 4,64 5,25 5,45 0,32 1,44 2,47 1,21 Vir: EUROSTAT. Opombe: 1Predprimarno izobraževanje vključuje(glede na slovenski izobraževalni sistem): vzgojo in izobraževanje v vrtcih za otroke 2. starostnega obdobja. 2Primarno izobraževanje vključuje (glede na slovenski izobraževalni sistem) izobraževanje na razredni stopnji (1. - 4. razred 8 - letne osnovne šole), oziroma 1. in 2. triado 9- letne osnovne šole. Za Slovenijo so v okviru primarnega izobraževanja vključeni izdatki za osnovnošolsko izobraževanje. 3Sekundarno izobraževanje vključuje (glede na slovenski izobraževalni sistem): izobraževanje na predmetni stopnji (5-8 razred 8-letne osnovne ole) oziroma 3. triado (9-letne osnovne šole in celotno srednješolsko izobraževanje (nižje, srednje poklicno, strokovno, splošno). Za Slovenijo so v okviru sekundarnega izobraževanja vključeni izdatki za srednješolsko izobraževanje izobraževanje. 4Terciarno izobraževanje vključuje (glede na slovenski izobraževalni sistem): višješolsko strokovno izobraževanje in visokošolsko izobraževanje. 150 Socialni razgledi 2008 Statistična priloga STANOVANJA Tabela 41: Delež gospodinjstev, ki so lastniki stanovanja - po razpoložljivih sredstvih, Slovenija, 2000-2006, v % 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 Vsa gospodinjstva 92,7 93,2 93,3 93,4 93,2 93,1 93,2 Gospodinjstva z dohodkom, manjšim od 60 % mediane srednjega razreda 89,5 90,7 89,3 88,6 88,4 88,9 89,7 Gospodinjstva z dohodkom med 60 in manjšim od 100 % mediane srednjega razreda 91,0 91,1 91,3 92,0 91,7 91,8 91,3 Gospodinjstva z dohodkom med 100 in 140 % mediane srednjega razreda 94,0 94,7 95,3 95,2 94,9 93,5 94,1 Gospodinjstva z dohodkom, večjim od 140 % mediane srednjega razreda 96,0 96,3 97,0 97,5 97,4 97,7 97,4 Vir: SURS, Anketa o porabi gospodinjstev. Tabela 42: Povprečno število sob na osebo glede na stanovanjsko razmerje, Slovenija, 2000-2006 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 Vsi 1,5 1,5 1,5 1,5 1,6 1,6 1,6 Lastniki 1,6 1,5 1,5 1,6 1,6 1,7 1,7 Najemniki 1,1 1,1 1,1 1,1 1,1 1,1 1,1 Vir: SURS, Anketa o porabi gospodinjstev. INTERNET Tabela 43: Uporabniki interneta1 po starosti, Slovenija, 2004-2008, v % 2004 2005 2006 2007 2008 16-74 let 37 47 51 53 56 16-34 let 62 77 81 84 88 35-54 let 33 45 50 53 56 55-74 let ((8)) (11) 14 14 17 Vir: SURS. Opombe: Podatki se nanašajo na prvo četrtletje leta. ( ) manj natančna ocena, (( )) nenatančna ocena. Uporabniki interneta so osebe, ki so internet uporabljale v zadnjih treh mesecih. Gre za delež prebivalstva v izbrani starosti, ki uporablja internet. Tabela 44: Uporabniki interneta1, glede na tip poseljenosti, Slovenija, 2004-2007, v % 2004 2005 2006 2007 Gosto poseljena naselja (več kot 500 preb./km2) 52 56 68 60 Srednje poseljena naselja (100-499 preb./km2) 39 46 49 58 Redko poseljena naselja (manj kot 100 preb./km2) 30 44 45 47 Vir: SURS. Opombe: Uporabniki interneta so osebe, ki so internet uporabljale v zadnjih treh mesecih. Socialni razgledi 2008 151 Statistična priloga Tabela 45: Delež gospodinjstev z dostopom do interneta in uporabniki interneta, EU-27, 2004-2007, v % Delež gospodinjstev z dostopom do interneta, v % Redni uporabniki interneta1, v % 2004 2005 2006 2007 2004 2005 2006 2007 EU-27 40 48 49 54 36 43 45 51 Belgija - 50 54 60 - 53 58 63 Bolgarija 10 - 17 19 13 - 22 28 Češka 19 19 29 35 25 26 36 42 Danska 69 75 79 78 70 73 78 76 Nemčija 60 62 67 71 50 54 59 64 Estonija 31 39 46 53 45 54 56 59 Irska 40 47 50 57 27 31 44 51 Grčija 17 22 23 25 17 18 23 28 Španija 34 36 39 45 31 35 39 44 Francija 34 - 41 49 - - 39 57 Italija 34 39 40 43 26 28 31 34 Ciper 53 32 37 39 28 26 29 35 Latvija 15 31 42 51 27 36 46 52 Litva 12 16 35 44 26 30 38 45 Luksemburg 59 65 70 75 59 63 65 72 Madžarska 14 22 32 38 21 34 42 49 Malta - 41 53 54 - 34 36 43 Nizozemska - 78 80 83 - 74 76 81 Avstrija 45 47 52 60 46 49 55 61 Poljska 26 30 36 41 22 29 34 39 Portugalska 26 31 35 40 25 28 31 35 Romunija 6 - 14 22 10 - 18 22 Slovenija 47 48 54 58 33 40 47 49 Slovaška 23 23 27 46 40 43 43 51 Finska 51 54 65 69 63 62 71 75 Švedska - 73 77 79 75 76 80 75 Zdr. kraljestvo 56 60 63 67 49 54 57 65 Vir: EUROSTAT. Opomba: Podatki se nanašajo na prvo četrtletje leta. ]Redni uporabniki interneta so osebe, ki uporabljajo internet vsaj enkrat na teden. Podatki se nanašajo na prvo četrtletje. 152 Socialni razgledi 2008 Statistična priloga KULTURA Tabela 46: Izdatki, ki jih gospodinjstva namenjajo za kulturo in rekreacijo1 v skupnih izdatkih gospodinjstev, EU-27, 20002006, v % 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 EU-27 9,7 9,6 9,6 9,5 9,6 9,5 9,4 Avstrija 11,9 11,9 11,8 11,6 11,5 11,3 11,3 Belgija 10,1 9,8 9,3 9,3 9,3 9,3 9,2 Bolgarija 4,8 3,9 4,5 4,6 5,2 5,4 - Ciper 7,6 7,7 7,8 7,9 8,1 8 8,1 Češka 11,1 11,5 11,5 11,7 11,6 11,7 11,3 Danska 11 10,9 10,8 11,3 10,6 - - Estonija 8,2 8,3 8,5 8,4 8,6 8,8 8,6 Finska 11,3 11,2 11 11 11,2 11,4 11,8 Francija 9,1 9,1 9,3 9,3 9,4 9,3 9,2 Grčija 6,7 7,6 7,5 7,3 7,5 7,6 8,8 Irska 7,4 7,6 7,2 7,1 7,5 7,4 7,2 Italija 7,3 7,2 7,2 7 7,2 6,8 6,8 Latvija 6,7 7,5 7,4 7,8 8,3 7,6 - Litva 5,8 6,7 6,5 6,6 6,7 6,4 6,2 Luksemburg 7,8 8,1 8,2 8 7,9 7,6 7,5 Madžarska 7,4 7,5 7,5 7,6 7,7 7,9 7,9 Malta 10,4 11 10,6 10,4 10,7 10,6 11,1 Nemčija 10,1 9,9 9,7 9,5 9,5 9,4 9,3 Nizozemska 11,1 11 10,9 10,5 10,3 10,1 10,4 Poljska 8,9 7,7 7,3 7,7 7,8 7,6 7,3 Portugalska 6,4 6,3 6,5 6,4 6,5 6,9 7 Romunija 5 4,4 4,3 4,6 5 4 4,7 Slovaška 8,8 9,4 8,9 8,7 8,7 8,9 8,9 Slovenija 10,1 10,2 10,4 10,5 10,8 10,7 10,5 Španija 9,1 9,1 9,1 9,2 9,1 9,1 8,9 Švedska 11,6 11,6 11,5 11,6 11,5 11,2 11,5 Zdr. kraljestvo 11,8 11,8 12,1 12,3 12,6 12,6 12,5 Vir: EUROSTAT. Socialni razgledi 2008 153 Statistična priloga MEDIJI Tabela 47: Struktura anketirancev glede na količino časa, ki ga dnevno namenjajo branju časopisa in gledanju televizije, 2006, izbrane evropske države, v % Struktura anketirancev glede na količino časa, ki ga namenjajo branju časopisa, dnevno, v % Struktura anketirancev glede na količino časa, ki ga namenjajo gledanju televizije, dnevno, v % nič manj kot pol ure od 1/2 ure do 3 ure več kot 3 ure nič manj kot pol ure od 1/2 ure do 3 ure več kot 3 ure Avstrija 9,5 38,3 50,9 1,3 3,9 9,2 74,9 12,0 Belgija 40,7 25,8 33,0 0,6 2,6 5,2 71,5 20,7 Bolgarija 41,0 20,3 38,3 0,4 3,2 1,5 60,1 35,3 Švica 10,2 42,3 47,2 0,3 8,1 12,9 71,2 7,8 Ciper 43,3 16,8 39,4 0,4 0,9 5,7 63,3 30,1 Nemčija 18,0 35,2 46,5 0,3 3,5 4,9 75,5 16,1 Danska 20,6 35,8 43,3 0,3 1,2 4,7 78,3 15,8 Estonija 17,7 28,5 52,3 1,5 3,4 4,7 69,6 22,2 Španija 46,9 27,6 25,3 0,2 2,0 5,7 76,1 16,2 Finska 6,6 35,6 57,3 0,5 3,8 4,7 76,9 14,5 Francija 39,0 34,2 26,6 0,2 3,7 6,0 71,1 19,2 Velika Britanija 29,3 25,9 42,0 2,7 2,6 3,7 58,9 34,7 Madžarska 20,1 44,0 35,8 0,1 2,0 6,4 73,7 18,0 Irska 15,3 30,6 50,9 3,2 2,0 5,0 72,9 20,2 Nizozemska 23,3 31,1 44,9 0,7 2,7 4,9 73,8 18,7 Norveška 5,5 31,4 62,2 0,9 1,9 6,9 81,2 10,0 Poljska 31,7 38,4 29,1 0,8 4,2 6,5 71,3 18,0 Portugalska 44,2 28,8 25,7 1,3 1,3 6,8 70,6 21,4 Rusija 40,0 27,8 31,3 1,0 3,9 5,2 68,8 22,2 Švedska 7,6 36,2 56,1 0,2 2,4 7,9 79,8 9,8 Slovenija 19,7 43,0 36,8 0,4 4,8 11,0 74,3 9,8 Slovaška 22,3 35,8 41,1 0,8 2,6 5,1 74,0 18,4 Ukrajina 28,9 28,5 41,7 0,9 6,4 5,3 68,0 20,3 Vir: Evropska družboslovna raziskava. 154 Socialni razgledi 2008 Statistična priloga DRUŽBENA KOHEZIJA IN REVŠČINA Tabela 48: Stopnje tveganja revščine (dohodki v naravi niso vključeni) po socialnih transferjih in pred njimi, EU-25, 20002007, v % Stopnja tveganja revščine po socialnih transferjih 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 EU-25 161 161 n.p. 151 161 161 161 n.p. 231 241 n.p. 251 261 261 261 n.p. Avstrija 12 12 n.p. 133 13 12 13 12 22 22 n.p. 253 252 24 25 25 Belgija 13 13 n.p. 153 152 15 15 15 22 23 n.p. 243 25 24 25 28 Bolgarija 14 16 14 14 15 14 14 n.p. 18 19 17 n.p. 18 17 17 n.p. Ciper n.p. n.p. n.p. 15 n.p. 163 16 16 n.p. n.p. n.p. 20 n.p. 223 22 21 Češka n.p. 8 n.p. n.p. n.p. 103 10 10 n.p. 18 n.p. n.p. n.p. 213 22 20 Danska n.p. 10 n.p. 123 11 12 12 12 n.p. 29 n.p. 323 30 30 28 27 Estonija 18 18 18 18 203 18 18 19 26 25 25 25 263 24 25 25 Finska 11 113 11 11 113 12 13 13 19 293 28 28 293 28 29 29 Francija 16 133 12 12 133 13 13 13 24 263 26 24 263 26 25 26 Grčija 20 20 n.p. 213 20 20 21 20 22 23 n.p. 243 23 23 23 24 Irska 20 21 n.p. 203 21 20 18 18 31 30 n.p. 313 33 32 33 33 Italija 18 19 n.p. n.p. 193 19 20 20 21 22 n.p. n.p. 243 23 24 24 Latvija 16 n.p. n.p. n.p. n.p. 193 23 21 22 n.p. n.p. n.p. n.p. 263 28 27 Litva 17 17 n.p. n.p. n.p. 213 20 19 23 24 n.p. n.p. n.p. 263 27 26 Luksemburg 12 12 n.p. 113 12 13 14 14 23 23 n.p. 233 22 23 24 23 Madžarska 11 11 10 12 n.p. 133 16 12 17 17 15 17 n.p. 293 30 29 Malta 15 n.p. n.p. n.p. n.p. 153 14 14 19 n.p. n.p. n.p. n.p. 213 22 22 Nemčija 10 11 n.p. n.p. n.p. 123 13 152 20 21 n.p. n.p. n.p. 233 26 252 Nizozemska 11 112 112 122 n.p. 113 10 10 222 222 222 232 n.p. 223 21 21 Poljska 16 16 n.p. n.p. n.p. 213 19 17 30 31 n.p. n.p. n.p. 303 29 27 Portugalska 21 20 202 192 203 19 182 18 27 24 262 262 273 26 252 24 Romunija 17 17 18 17 18 18 19 192 21 22 23 22 23 24 24 242 Slovaška n.p. n.p. n.p. n.p. n.p. 133 12 11 n.p. n.p. n.p. n.p. n.p. 223 20 18 Slovenija 11 11 10 10 n.p. 123 12 12 18 17 16 16 n.p. 263 244 23 Španija 18 19 193 19 203 20 20 20 22 23 223 22 253 24 24 24 Švedska n.p. 9 11 n.p. 113 9 12 11 n.p. 17 293 n.p. 303 29 29 28 Zdr. kraljestvo 193 18 18 18 n.p. 193 19 19 293 28 28 29 n.p. 313 30 30 Stopnja tveganja revščine pred socialnimi transferji (pokojnine so vključene v dohodek) Viri: At risk-of-poverty rate after social transfers - total in At risk-of-poverty rate before social transfers - total (EUROSTAT EU-SILC), januar 2007; Kazalniki socialne povezanosti, Slovenija, 2005 - začasni podatki (SURS), december 2007. Opombe: 1Ocena EUROSTAT, 2Predhoden podatek, 3Prekinjena serija, 4Podatek za leto 2005, np - ni podatka. 5Podatki za leta 2000, 2001, 2202 in 2003 vsebujejo tudi dohodke v naravi. Podatki o dohodkih iz raziskovanja EU-SILC se nanašajo na leto pred izvedbo raziskovanja. Tako je za večino držav za leto 2004 oziroma 2005 objavljen podatek z opombo - "prekinitev v seriji podatkov'" oziroma, »ni podatka«, podatki pa so premaknjeni za eno leto naprej. To velja tudi za Slovenijo. Od 30.12. 2008 je način prikazovanja podatkov po letih SURS poenotil z Eurostatom. Socialni razgledi 2008 155 Statistična priloga Tabela 49: Izdatki za socialno zaščito, v % BDP, EU-25, 2000-2006, v % 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 EU-25 26,5 26,7 27,0 27,3 27,2 27,3(p) 27,0(p) Avstrija 28,4 28,8 29,2 29,7 29,3 28,8 28,5 Belgija 26,5 27,3 28,0 29,1 29,3 29,7 30,1 Bolgarija n.p. n.p. n.p. n.p. n.p. 16,1 15,0 Ciper 14,8 14,9 16,3 18,4 18,1 18,4 18,4 Češka 19,5 19,4 20,2 20,2 19,3 19,1 18,7 Danska 28,9 29,2 29,7 30,9 30,7 30,2 29,1 Estonija 14,0 13,1 12,7 12,6 13,0 12,7 12,4 Finska 25,1 24,9 25,6 26,5 26,6 26,7 26,2 Francija 29,5 29,6 30,4 30,9 31,3 31,4 31,1(p) Grčija 23,5 24,3 24,0 23,6 23,5 24, 24,2 Irska 13,9 14,9 17,5 17,9 18,2 18,2 18,2 Italija 24,7 24,9 25,3 25,8 26,0 26,3(p) 26,6(p) Latvija 15,3 14,3 13,9 13,8 12,9 12,4 12,2(p) Litva 15,8 14,7 14,0 13,5 13,3 13,1 13,2(p) Luksemburg 19,6 20,9 21,6 22,1 22,2 21,7 20,4 Madžarska 19,3 19,3 20,4 21,1 20,8 21,9 22,3 Malta 16,9 17,8 17,8 18,2 18,6 18,4 18,1 Nemčija 29,3 29,4 30,1 30,4 29,8 29,7 28,7(p) Nizozemska 26,4 26,5 27,6 28,3 28,3 27,9 29,3(p) Poljska 19,7 21,0 21,1 21,0 20,1 19,7 19,2 Portugalska 21,7 22,7 23,7 24,1 24,7(p) 20,2 25,4 Romunija 13,2(p) 13,2(p) 13,4(p) 12,6(p) 15,1(p) 14,2 14,0(p) Slovaška 19,4 19,0 19,1 18,2 17,2 16,7 15,9(p) Slovenija 24,2 24,5 24,4 23,7 23,4 23,0 22,8(p) Španija 20,3 20,0 20,4 20,6 20,7 21,1 20,9(p) Švedska 30,1 30,8 31,6 32,5 32,0 31,5 30,7(p) Zdr. kraljestvo 26,4 26,8 25,7 25,7 25,9 26,3 26,4(p) Vir: EUROSTAT, ESSPROS. Opomba: p - predhoden podatek, n.p. - ni podatka 156 Socialni razgledi 2008 Statistična priloga Tabela 50: Izdatki za socialno zaščito1 po področjih, odstotni delež od BDP2, Slovenija, 2000-2006, v % 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 Izdatki za socialno zaščito 25,2 24,5 24,4 23,7 23,4 23,0 22,8 Izdatki za socialne prejemke3 po področjih: 24,6 23,9 23,8 23,2 22,8 22,5 22,2 Bolezen/zdravstveno varstvo 7,5 7,5 7,5 7,5 7,5 7,3 7,1 Invalidnost 2,2 2,1 2,1 2,0 1,9 1,9 1,9 Starost 10,6 10,4 10,4 10,6 10,0 9,5 8,4 Smrt hranitelja družine 0,5 0,5 0,5 0,4 0,4 0,4 1,7 Družina/otroci 2,3 2,1 2,1 2,0 2,0 1,9 1,9 Brezposelnost 1,0 0,9 0,9 0,7 0,7 0,7 0,7 Nastanitev n.p. n.p. 0,0 0,0 Druge oblike socialne izključenosti 0,4 0,4 0,4 0,5 0,6 0,6 0,5 Vir: SURS, preračuni UMAR. Opombe: 1Socialna zaščita obsega po metodologiji ESSPROS vse posege javnih in zasebnih institucij, ki gospodinjstvom ali posameznikom olajšajo breme določenih tveganj ali potreb, ne da bi jim bilo treba za to sočasno zagotoviti enakovredno nadomestilo ali povračilo in ne da bi jim bilo za to treba skleniti posamičen dogovor. Tveganja ali potrebe oziroma področja opazovanja so: bolezen in zdravstveno varstvo, invalidnost, starost, smrt hranitelja družine, družina in otroci, brezposelnost, nastanitev in druge oblike socialne izključenosti. Podatek o izdatkih za socialno zaščito se minimalno razlikuje od podatka o socialnih prejemkih skupaj, ker so pri prvem podatku upoštevani tudi upravni (administrativni in manipulativni) stroški distribucije. 2 Bruto domači proizvod, temeljni agregati nacionalnih računov in zaposlenost, Slovenija 2000-2007, Popravljena izdaja, SURS, 24. 9. 2008. 3Socialni prejemki so najpomembnejša kategorija izdatkov za programe socialne zaščite. To so transferji v denarju ali storitvah, ki jih v skladu s programi socialne zaščite prejemajo gospodinjstva ali posamezniki z namenom, da jim olajšajo breme določenih tveganj ali potrebe. Tabela 51: Izdatki za socialno zaščito na prebivalca v SKM1, Slovenija, 2000-2006 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 Izdatki za socialno zaščito na prebivalca v SKM 3683,8 3860,9 4109,9 4103,8 4366,5 4.556,9 4.792,9 Vir: EUROSTAT. Opomba: 1SKM je standard kupne moči. Tabela 52: Ginijev količnik1 (v %), razmerje kvintilnih razredov (80/20)2, Slovenija, 2000-2007 2000 2001 2002 2003 2004(ps) 2005 2006 2007 Ginijev količnik (%) 22,3 22,0 21,9 22,1 22,4 23,0 23,0 22,6 Razmerje kvintilnih razredov (80/20) 3,2 3,1 3,1 3,1 3,2 3,3 3,3 3,2 Vir: SURS: Anketa o porabi v gospodinjstvih; od leta 2005 dalje so podatki iz raziskave o dohodkih in življenjskih pogojih (EUSILC), ki zaradi metodoloških sprememb s preteklim obdobjem niso povsem primerljivi. Opombe: Ginijev količnik in razmerje kvintilnih razredov (80/20) sta izračunana za dohodek, v katerega je vključen tudi dohodek v naravi. 1Ginijev količnik je mera koncentracije dohodka. Kolikor višji je, toliko večja je dohodkovna neenakost. 2Razmerje kvintilnih razredov (80/20) je razmerje med povprečnim ekvivalentnim dohodkom gospodinjstev v zgornjem in spodnjem kvintilnem razredu. ps - prekinjena serija. Socialni razgledi 2008 157 Statistična priloga Tabela 53: Stopnja tveganja revščine1 glede na spol in starost, Slovenija, 2000-2007, v % 2000 2001 2002 2003 2004(ps) 2005 2006 2007 Skupaj 11,3 10,6 9,9 10,0 10,4 11,4 11,1 11,0 Moški 10,5 9,6 8,5 8,6 8,9 9,6 9,5 9,4 Ženske 12,0 11,6 11,2 11,4 11,8 13,2 12,6 12,4 Otroci (0-15 let) 9,3 8,7 7,4 8,8 7,9 11,0 11,1 11,0 Mladi (16-24 let) 10,3 10,3 10,0 10,6 10,0 10,0 8,9 8,7 Moški 10,7 10,4 10,2 9,8 9,6 9,0 8,3 8,0 Ženske 9,9 10,3 9,9 11,6 10,4 11,0 9,6 9,4 Aktivni (16-64 let) 9,8 9,2 8,5 8,5 8,7 9,9 9,3 9,3 Moški 10,1 9,2 8,7 8,3 8,9 9,5 9,2 9,2 Ženske 9,5 9,2 8,4 8,7 8,5 10,3 9,3 9,4 65 + let 21,2 19,5 19,2 18,5 20,5 19,2 19,0 18,5 Moški 14,0 12,9 10,8 11,1 10,3 9,2 9,7 9,2 Ženske 25,4 23,5 24,1 22,9 26,6 25,5 24,7 24,4 Vir: SURS, Anketa o porabi v gospodinjstvih; od leta 2005 dalje so podatki iz raziskave o dohodkih in življenjskih pogojih (EU-SILC), ki zaradi metodoloških sprememb s preteklim obdobjem niso povsem primerljivi. Opombe: 1Stopnja tveganja revščine je izražena kot odstotek oseb, ki živijo v gospodinjstvih z neto ekvivalentnim dohodkom pod pragom tveganja revščine. Stopnja tveganja revščine je izračunana za dohodek, v katerega je vključen tudi dohodek v naravi. Pri dohodku, v katerega je vključen dohodek v naravi, je denarnemu dohodku prištet dohodek v naravi, to je lastna proizvodnja in druge nedenarne oblike dohodka. Izračuni temeljijo na letnem dohodku. ps - prekinjena serija. Tabela 54: Prag tveganja revščine1 (v SIT, EUR), Slovenija, 2000-2007 2000 2001 2002 2003 2004(ps) 2005 2006 2007 Prag tveganja revščine za eno osebo: V SIT/mesečno 71.414 79.180 86.291 92.407 98.839 109.909 115.095 n.p. V EUR/mesečno 346 363 382 395 413 460 480 509 Prag tveganja revščine za štiričlansko gospodinjstvo2: V SIT/mesečno 149.969 166.278 181.212 194.056 207.561 230.809 241.700 np V EUR/mesečno 726 763 802 830 868 965 1.009 1.069 Vir: SURS; Anketa o porabi v gospodinjstvih; od leta 2005 dalje so podatki iz raziskave o dohodkih in življenjskih pogojih (EU-SILC), ki zaradi metodoloških sprememb s preteklim obdobjem niso povsem primerljivi. Opombi: 1Prag tveganja revščine je opredeljen za eno osebo. Izračunan je na podlagi dohodka, pri katerem je vključen tudi dohodek v naravi. Prag tveganja revščine je opredeljen s 60 % mediane ekvivalentnega neto (APG) oz. razpoložljivega (EU-SILC) dohodka vseh gospodinjstev ob upoštevanju prilagojene ekvivalenčne lestvice OECD. Ekvivalentni neto dohodek gospodinjstva dobimo tako, da dohodek gospodinjstva delimo s številom članov. Število ekvivalentnih članov izračunamo na podlagi prilagojene ekvivalenčne lestvice OECD: prva odrasla oseba v gospodinjstvu ima utež 1, vsaka naslednja odrasla oseba 0,5, vsak otrok, mlajši od 14 let, pa utež 0,3. Vsoto uteži za člane izbranega gospodinjstva imenujemo število ekvivalentnih članov. Prilagojeno ekvivalenčno lestvico OECD uporabljata SURS in EUROSTAT. 2To je prag tveganja revščine za gospodinjstvo dveh odraslih in dveh nepreskrbljenih otrok. ps - prekinjena serija. np - ni podatka. 158 Socialni razgledi 2008 Statistična priloga Tabela 55: Stopnja tveganja revščine glede na najpogostejši status aktivnosti1, skupaj in po spolu, Slovenija, 2000-2007, v % 2000 2001 2002 2003 2004(ps) 2005 2006 2007 Delovno aktivni 5,2 4,8 3,7 3,6 3,9 4,4 4,7 3,6 Moški 5,6 5,4 4,1 3,8 4,1 4,5 5,0 4,1 Ženske 4,8 4,1 3,3 3,3 3,8 4,2 4,3 3,0 Brezposelni 42,1 40,8 38,4 38,4 37,3 25,4 33,1 35,9 Moški 41,6 36,9 39,3 38,8 41,2 23 34,9 38,4 Ženske 42,8 45,8 37,5 38,1 34,0 27,8 31,5 33,9 Upokojeni 15,0 14,5 15,3 14,4 16,0 16,0 16,0 15,8 Moški 12,3 11,7 12,1 11,3 11,0 9,3 9,8 9,8 Ženske 16,9 16,4 17,4 16,4 19,1 20,2 19,9 19,9 Vir: SURS: Anketa o porabi v gospodinjstvih za leta 2000 do 2004, od 2005 dalje so podatki iz raziskave o dohodkih in življenjskih pogojih (EU-SILC), ki zaradi metodoloških sprememb s preteklim obdobjem niso povsem primerljivi. Opombe: Stopnja tveganja revščine je izračunana za dohodek, pri katerem je vključen tudi dohodek v naravi. 1Stopnja tveganja revščine glede na najpogostejši status aktivnosti je izračunana glede na trenutni status aktivnosti, izračunana pa je za osebe, stare vsaj 16 let. ps - prekinjena serija. Tabela 56: Stopnja tveganja revščine glede na tip gospodinjstva, Slovenija, 2000-2007, v % 2000 2001 2002 2003 2004(ps) 2005 2006 2007 Gospodinjstva brez vzdrževanih otrok 14,8 13,6 13,8 13,1 14,4 14,8 14,9 14,0 Gospodinjstva z vzdrževanimi otroki1 9,2 8,7 7,5 8,1 7,6 9,3 8,7 8,9 Enostarševsko gospodinjstvo z vsaj enim vzdrževanim otrokom 21,1 19,8 17,2 24,5 21,4 24,8 22,0 28,9 Enočlansko gospodinjstvo osebe, stare 65+ let 42,4 39,8 40,2 39,9 46,0 45,9 46,2 44,6 Vir: SURS, Anketa o porabi v gospodinjstvih; od 2005 dalje so podatki iz raziskave o dohodkih in življenjskih pogojih (EU-SILC), ki zaradi metodoloških sprememb s preteklim obdobjem niso povsem primerljivi. Opombe: Stopnja tveganja revščine glede na tip gospodinjstva je izračunana za dohodek, pri katerem je vključen tudi dohodek v naravi. Anketne podatke treh zaporednih let se združuje in preračuna na srednje leto, ki ga uporabljajo kot referenčno leto. 1Med gospodinjstva brez vzdrževanih otrok se štejejo tudi enočlanska gospodinjstva, kjer je stopnja tveganja revščine zelo visoka. Zato je stopnja tveganja revščine v gospodinjstvih brez vzdrževanih otrok višja kot v gospodinjstvih z vzdrževanimi otroki. ps - prekinjena serija. Tabela 57: Relativni pomen socialnih in družinskih prejemkov, po dohodkovnih razredih, Slovenija, 1998, 2002 in 2006, v % Delež posameznih socialnih in družinskih prejemkov Prejemniki (% od vseh oseb) v masi socialnih in družinskih prejemkov, v % v tekočem denarnem razpoložljivem dohodku, v % 1998 2002 2006 1998 2002 2006 1998 2002 2006 Denarna socialna pomoč 1,0 1,0 2,2 3,5 4,7 10,0 0,2 0,3 0,5 Drugi socialni prejemki 1,1 1,5 1,4 4,7 8,3 7,1 0,3 0,5 0,4 Invalidnine, priznavalnine z dodatki 0,7 0,9 1,0 2,7 2,6 2,6 0,2 0,2 0,1 Nadomestilo za brezposelne 3,0 2,0 1,9 20,3 16,4 14,2 1,4 0,9 0,7 Štipendije 3,4 3,3 2,8 13,0 14,8 13,6 0,9 0,8 0,7 Otroški dodatek 12,2 12,3 11,7 22,7 35,9 33,7 1,6 2,1 1,8 Denarno nadomestilo za čas porodniške 1,1 1,1 1,3 12,4 16,2 17,3 0,9 0,9 0,9 Starševski dodatek 0,1 0,1 0,2 0,2 0,4 0,6 0,0 0,0 0,0 Paket za novorojenca 0,1 0,8 1,1 0,2 0,6 0,8 0,0 0,0 0,0 Vir: SURS, datoteki APG 1998, 2002 in 2006; preračuni Stropnik. Socialni razgledi 2008 159 Statistična priloga Tabela 58: Upravičenci1 do denarnih socialnih pomoči2 v regiji, (december) 2001-2007, Slovenija, v % Delež prebivalstva, ki je upravičen do denarnih socialnih pomoči v regiji, v % Upravičenci na 1.000 prebivalcev Indeks, SLO=100 Indeks rasti 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2007 2001-2007 Slovenija 2,1 3,5 4,4 4,7 4,7 4,2 3,2 100,0 151,9 Osrednjeslovenska 1,0 1,6 2,2 2,5 2,6 2,3 1,7 53,3 174,1 Obalno-kraška 1,3 2,1 2,7 3,0 3,0 2,9 2,3 71,5 178,4 Gorenjska 1,3 2,0 2,4 2,6 2,6 2,0 1,5 46,5 113,2 Goriška 0,5 1,1 1,5 1,9 1,9 1,5 1,2 38,2 235,5 Savinjska 3,2 5,2 6,2 6,6 6,5 5,8 4,5 138,5 138,0 Jugovzhodna Slovenija 1,8 3,3 4,0 4,4 4,6 4,3 3,5 109,6 197,6 Pomurska 4,5 8,0 8,8 9,1 8,8 7,8 6,4 200,0 142,2 Notranjsko-kraška 1,3 1,9 2,9 2,8 2,7 2,2 1,8 56,9 137,5 Podravska 3,4 5,7 6,9 7,4 7,6 7,0 5,3 163,2 156,7 Koroška 2,2 3,4 4,4 4,9 4,6 4,2 3,0 92,0 133,6 Spodnjeposavska 2,9 5,3 6,5 6,5 6,1 5,6 4,3 132,3 149,1 Zasavska 3,0 5,5 6,4 6,5 6,5 5,7 4,3 134,8 144,8 Vir: Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, preračuni UMAR. Opombe: Prejemniki denarnih socialnih pomoči so osebe, ki so prejele denarno socialno pomoč, ker zase in za svoje družinske člane niso mogle zagotoviti sredstev v višini minimalnega dohodka iz razlogov, na katere niso mogle oziroma ne morejo vplivati. 2Denarna socialna pomoč je denarni prejemek za zadovoljevanje minimalnih življenjskih potreb v višini, ki omogoča preživetje v skladu z zakonom o socialnem varstvu. V tabeli so za preračun uporabljeni podatki o prejemnikih osnovnih denarnih socialnih pomoči (DSP), izrednih DSP in trajnih DSP ter prejemniki dodatkov za pomoč in postrežbo skupaj. MAKROEKONOMSKI KAZALNIKI RAZVOJA Tabela 59: BDP, Slovenija, 2000-2007 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 Bruto domači proizvod v mio evrih (fiksni tečaj 2007, tekoče cene) 18.480,7 20.654,3 23.128,5 25.114 27.073,4 28.703,6 31.008 34.470,9 Bruto domači proizvod (stalne cene predhodnega leta) 17,544,4 19.007,2 21.475 23.784,2 26.190,6 28.250,7 30.397,9 33.105,5 Stopnje rasti bruto domačega proizvoda (stalne cene predhodnega leta), v % 4,4 2,8 4 2,8 4,3 4,3 5,9 6,8 Bruto domači proizvod (v mio evrih, tekoči tečaj) 21.600 22.790 24.500 25.752 27.162 28.704 31.013 34.471 Bruto domači proizvod na prebivalca v evrih (tekoči tečaj) 10.858 11.441 12.281 12.900 13.599 14.346 15.446 17.076 Bruto domači proizvod na prebivalca (na prebivalca v USD) 9.997 10.236 11.564 14.556 16.885 17.840 19.373 23.403 BDP na prebivalca po kupni moči (PKM) 15.200 15.800 16.800 17.300 18.700 19.800 21.000 22.600 BDP na prebivalca po kupni moči (PKM EU-27=100) 79 79 81 82 85 87 88 89 Vir: SURS, EUROSTAT. 160 Socialni razgledi 2008 Statistična priloga Tabela 60: BDP/prebivalca (v evrih, fiksni tečaj 2007), po regijah, 2000-2005 2000 2001 2002 2003 2004 2005 Slovenija 10.701 11.298 12.084 12.695 13.400 14.116 Zahodna Slovenija 12.629 13.532 14.468 15.362 16.133 17.018 Obalno-kraška 11.108 11.739 12.623 13.189 13.748 14.616 Goriška 10.612 11.086 11.654 12.061 12.689 13.496 Gorenjska 9.334 10.011 10.637 10.984 11.488 12.018 Osrednjeslovenska 14.747 15.923 17.079 18.377 19.327 20.364 Vzhodna Slovenija 9.054 9.411 10.066 10.432 11.073 11.637 Notranjsko-kraška 8.422 8.828 9.489 9.698 10.194 10.514 Jugovzhodna Slovenija 9.682 10.297 10.909 11.435 12.205 12.914 Spodnjeposavska 9.030 9.502 10.031 9.937 10.564 11.319 Zasavska 8.758 8.517 8.782 9.047 9.558 9.962 Savinjska 9.665 9.977 10.786 11.234 11.852 12.556 Koroška 8.849 9.203 9.634 9.811 10.256 11.029 Vir: SURS. Tabela 61: BDP/prebivalca, indeksi (Slovenija = 100), po regijah, 2000-2005 2000 2001 2002 2003 2004 2005 Slovenija 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 Osrednjeslovenska 137,8 140,9 141,3 144,8 144,2 144,3 Obalno-kraška 103,8 103,9 104,5 103,9 102,6 103,5 Gorenjska 87,2 88,6 88,0 86,5 85,7 85,1 Goriška 99,2 98,1 96,4 95,0 94,7 95,6 Savinjska 90,3 88,3 89,3 88,5 88,4 88,9 Jugovzhodna Slovenija 90,5 91,1 90,3 90,1 91,1 91,5 Pomurska 71,2 69,7 68,7 68,0 68,5 66,6 Notranjsko-kraška 78,7 78,1 78,5 76,4 76,1 74,5 Podravska 84,4 83,4 84,3 83,6 84,7 83,8 Koroška 82,7 81,5 79,7 77,3 76,5 78,1 Spodnjeposavska 84,4 84,1 83,0 78,3 78,8 80,2 Zasavska 81,8 75,4 72,7 71,3 71,3 70,6 Vir: SURS. Socialni razgledi 2008 161 Statistična priloga Tabela 62: BDP na prebivalca po kupni moči v SKM EU-27 = 100, EU-27, 2000-2007 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 EU-27 100 100 100 100 100 100 100 100 Avstrija 132 125 127 127 127 128 127 127 Belgija 126 124 125 123 121 121 120 118 Bolgarija 28 29 31 33 34 35 37 38 Ciper 89 91 89 89 91 92 92 93 Češka 69 70 71 74 75 76 78 82 Danska 132 128 129 124 126 126 126 123 Estonija 45 46 50 55 57 63 68 72 Finska 118 116 116 113 117 115 117 117 Francija 116 116 116 112 110 112 112 111 Grčija 84 87 91 92 94 96 97 98 Irska 131 133 138 141 142 144 145 146 Italija 117 118 112 111 107 105 103 101 Latvija 37 39 41 43 46 50 54 58 Litva 39 42 44 49 50 53 56 60 Luksemburg 244 235 241 247 253 264 279 276 Madžarska 56 59 62 63 63 64 65 63 Malta 84 78 80 79 77 77 77 77 Nemčija 119 117 115 117 117 115 114 113 Nizozemska 134,6 134,1 133,7 129,7 129,5 132,1 131,7 132,6 Poljska 48,4 47,7 48,4 49 50,7 51,2 52,3 53,8 Portugalska 78 78 77 77 75 75 74 75 Romunija 26 28 29 31 34 35 39 41 Slovaška 50 52 54 56 57 60 64 69 Slovenija 79 79 81 82 85 87 88 89 Španija 98 98 101 101 101 103 105 107 Švedska 127 122 121 123 125 124 124 126 Zdr. kraljestvo 117 118 119 120 122 119 118 116 Vir: EUROSTAT. 162 Socialni razgledi 2008 Statistična priloga SINTETIČNI KAZALNIKI RAZVOJA Tabela 63: Indeks razvojne ogroženosti (IRO) 1, regije, 2007-2013 Indeks Rang Osrednjeslovenska 8,7 12 Obalno-kraška 82,4 11 Gorenjska 83,1 10 Goriška 93,8 8 Savinjska 92,3 9 Jugovzhodna Slovenija 101,7 7 Pomurska 159,5 1 Notranjsko-kraška 127,0 2 Podravska 116,8 3 Koroška 103,9 6 Spodnjeposavska 116,8 4 Zasavska 113,9 5 Vir: SURS, DURS, AJPES, MOP; preračuni UMAR. Opomba: 1IRO je sintezni kazalnik, izračunan iz 11 kazalnikov (kazalniki razvitosti, razvojne ogroženosti in razvojnih možnosti). Njegov osnovni namen je razvrstitev regij po stopnji razvojne ogroženosti. Je pa tudi eno od meril za regionalne spodbude. Socialni razgledi 2008 163 Statistična priloga Tabela 64: Indeks človekovega razvoja, EU-27, preračuni 2000-20051 2000 2001 2002 2003 2004 2005 EU-272 0,8923 0,885 0,892 0,899 0,905 0,910 Avstrija 0,933 0,929 0,934 0,936 0,944 0,948 Belgija 0,949 0,937 0,942 0,945 0,945 0,946 Bolgarija 0,800 0,795 0,796 0,808 0,816 0,824 Ciper 0,883 0,891 0,883 0,891 0,903 0,903 Češka 0,857 0,861 0,868 0,874 0,885 0,891 Danska 0,932 0,930 0,932 0,941 0,943 0,949 Estonija 0,833 0,833 0,853 0,853 0,858 0,860 Finska 0,940 0,930 0,935 0,941 0,947 0,952 Francija 0,932 0,925 0,932 0,938 0,942 0,952 Grčija 0,895 0,892 0,902 0,912 0,921 0,926 Irska 0,929 0,930 0,936 0,946 0,956 0,959 Italija 0,921 0,916 0,920 0,934 0,940 0,941 Latvija 0,812 0,811 0,823 0,836 0,845 0,855 Litva 0,828 0,824 0,842 0,852 0,857 0,862 Luksemburg 0,929 0,930 0,933 0,949 0,945 0,944 Madžarska 0,843 0,837 0,848 0,862 0,869 0,874 Malta 0,874 0,856 0,875 0,867 0,875 0,878 Nemčija 0,927 0,921 0,925 0,930 0,932 0,935 Nizozemska 0,939 0,938 0,942 0,943 0,947 0,953 Poljska 0,845 0,841 0,850 0,858 0,862 0,870 Portugalska 0,898 0,896 0,897 0,904 0,904 0,897 Romunija 0,780 0,773 0,778 0,792 0,805 0,813 Slovaška n. p. 0,836 0,842 0,849 0,856 0,863 Slovenija 0,884 0,881 0,895 0,904 0,910 0,917 Španija 0,918 0,918 0,922 0,928 0,938 0,949 Švedska 0,958 0,941 0,946 0,949 0,951 0,956 Zdr. kraljestvo 0,948 0,930 0,936 0,939 0,940 0,946 Vir: Human Development Report 2002-2007 (UNDP). Opombe: 1Razvojni program Združenih narodov izračunava HDI vsako leto, zaradi dostopnosti podatkov pa zanj uporabljajo podatke izpred dveh let. Zadnji objavljeni preračuni so bili objavljeni leta 2007. Indeks zavzema vrednosti v razponu med 0 in 1. 2Netehtano povprečje. 3Vrednost brez podatka za Slovaško. 164 Socialni razgledi 2008 Statistična priloga Tabela 65: Indeks človekovega razvoja (HDI) in strukturni kazalniki, Slovenija, 2000-2005 2000 2001 2002 2003 2004 2005 HDI 0,879 0,881 0,895 0,904 0,910 0,917 Uvrstitev (število vključenih držav) 29. (173) 29. (175) 27. (177) 26. (177) 27. (177) 27. (177) Pričakovano trajanje življenja (leta) 75,5 75,9 76,2 76,4 76,6 77,4 Indeks PDŽ 0,84 0,85 0,85 0,86 0,86 0,87 Bruto vpisni količnik1 (v %) 83,0 83,0 90,0 95,0 95,0 94,3 Indeks izobrazbe 0,94 0,94 0,96 0,98 0,98 0,97 BDP (na prebivalca po kupni moči, v USD) 17.367 17.130 18.540 19.150 20.939 22.273 Indeks BDP 0,86 0,86 0,87 0,88 0,89 0,90 Vir podatkov: (2001-2007) Human Development Reports. UNDP, Oxford University Press: New York, Oxford. Opombe: ]Vsi vpisani na primarno, sekundarno in terciarno raven izobraževanja glede na populacijo v teoretični starosti za vključenost. Preračun HDI HDI (se preračuna kot povprečje seštevka vseh treh podindeksov) = 1/3 (Indeks pričakovane dolžine življenja) + 1/3 (Indeks izobrazbe) + 1/3 (Indeks BDP) Dimenzija Dolgo in zdravo življenje Znanje Dostojno življenje Kazalnik LE ob rojstvu stopnja pismenosti bruto vpisni količnik BDP(PPPUSD) I I i Podindeks Indeks pričakovane dolžine življenja Indeks človekovega razvoja (HDI) Indeks izobrazbe BDP indeks / Socialni razgledi 2008 165 Statistična priloga Tabela 66: Po spolu prirejen indeks človekovega razvoja (GDI) in strukturni kazalniki, Slovenija, 2000-2005 2000 2001 2002 2003 2004 2005 GDI1 0,877 0,879 0,892 0,901 0,908 0,914 Uvrstitev (mesto) 27. (146) 29. (144) 26. (144) 25. (140) 24. (136) 25. (157) Pričakovano trajanje življenja (leta) Moški 71,7 72,2 72,5 72,7 72,9 73,6 Ženske 79,1 79,5 79,7 80,0 80,2 81,1 Bruto vpisni količnik2 (v %) Moški 80 80 86 92 91 90 Ženske 85 85 94 99 100 99 BDP na prebivalca (PPP, v USD) 17.367 17.130 18.540 19.150 20.939 22,273 Ocenjeni dohodek (PPP, v USD)3 Moški 21.642 21.338 22.832 23.779 26.129 27.779 Ženske 13.327 13.152 14.082 14.751 15.992 17,022 Razlika med GDI in HDI4 -0,002 -0,002 -0,003 -0,003 -0,002 -0,003 Vir podatkov: (2007-2001) Human Development Report. Oxford, New York: Oxford University Press, UNDP. Opombe: 1GDI sestavljajo enaki kazalniki kot HDI, a so prirejeni po spolu (vključno s sestavnimi kazalniki, ki predstavljajo tri razvojna področja). Vrednosti GDI in njegovih kazalnikov kažejo (ne)enakomernost porazdelitve za (kakovostno) življenje potrebnih dobrin - zdravja, dohodka in izobrazbe - po spolu. Osnovno sporočilo GDI je: bližje, kot je vrednost GDI vrednosti HDI, manjše so razlike med spoloma v uživanju osnovnih človeških virov. Večje so razlike med spoloma v sestavnih kazalnikih, nižja je vrednost GDI (v razponu [0,1]). Ker neenakost (možnosti) obstaja v vseh državah, je vrednost GDI praviloma nižja od vrednosti HDI, kar pa ne pomeni nujno tudi nižje uvrstitve. Pri izračunu GDI se vsaka od strukturnih po spolu disagregiranih vrednosti združi v enotne indekse, ki predstavljajo harmonično sredino. Seštevek indeksov tvori GDI, pri čemer ima vsak indeks utež 1/3. Metodologija "kaznuje" neenakost možnosti med spoloma. 2Vsi vpisani na primarno, sekundarno in terciarno raven izobraževanja glede na populacijo v teoretični starosti za vključenost. 3UNDP metodologija upošteva delež populacije po spolu, stopnjo delovne aktivnosti moških in žensk, razmerje med žensko in moško plačo v nekmetijskih dejavnostih in BDP na prebivalca po kupni moči. 4Negativne vrednosti pomenijo nižje vrednosti GDI glede na HDI. Tabela 67: Merilo razporejenosti moči po spolu (GEM)1 in strukturni kazalniki, Slovenija, 2000-2005 2000 2001 2002 2003 2004 2005 GEM 0,585 0,582 0,584 0,603 0,603 0,611 Uvrstitev (št. vključenih držav) 25. (66) 27. (70) 31. (78) 30. (80) 32. (75) 41. (93) Parlamentarke (% vseh) 12,2 12,2 12,2 12,2 10,8 10,8 Visoke uradnice in menedžerke (% vseh) 31,0 31,0 29,0 33,0 34,0 33,0 Tehnične in strokovne sodelavke (% vseh) 51,0 54,0 55,0 56,0 57,0 57,0 Ocenjeno razmerje dohodka (vseh) žensk glede na dohodek (vseh) moških 0,62 0,62 0,62 0,62 0,61 0,61 Razlika med GEM in HDI -0,294 -0,299 -0,311 -0,301 -0,307 -0,306 Vir podatkov: (2007-2001) Human Development Report. Oxford, New York: Oxford University Press, UNDP. Opomba: :GEM kaže stopnjo sodelovanja žensk v javnem življenju. Ne/enakost možnosti zajema na treh področjih: zastopanost in sodelovanje žensk v politiki (merjeno z deležem v parlamentu), delovna aktivnost in moč odločanja (merjeno z deležem žensk na vodstvenih in vodilnih položajih ter deležem žensk na tehničnih in strokovnih položajih) in razpolaganje z ekonomskimi viri (ocenjeno razmerje dohodka). GEM zavzema vrednosti v intervalu [0,1], njegova vrednost pa kaže razlike v razporejenosti moči med ženskami in moškimi. Vrednost 1 pove, da je razporeditev moči med ženskami in moškimi enaka, delež žensk/moških pa enak pri vseh dejavnostih, zajetih v kazalnike. 166 Socialni razgledi 2008 Statistična priloga MOBILNOST MIGRACIJE V EVROPI Tabela 68: Selitveni prirast1 in selitveni prirast s tujino na 1.000 prebivalcev, EU-27, 2000-2007 Selitveni prirast (število) Selitveni prirast s tujino na 1.000 prebivalcev 2000 2006 2007 2000 2006 2007 EU-27 724.615 1.639.202 1.907.561 1,5 3,3 3,8 Avstrija 17.272 29.379 31.382 2,2 3,5 3,8 Belgija 14.349 53357 62.327 1,4 5,1 5,9 Bolgarija 0 0 -1.397 0,0 0,0 -0,2 Ciper 3.960 8.666 12.784 5,7 11,2 16,3 Češka 6.539 34.720 83.945 0,6 3,4 8,1 Danska 10.094 10.118 20.229 1,9 1,9 3,7 Estonija 224 164 160 0,2 0,1 0,1 Finska 2.410 10.600 13.877 0,5 2,0 2,6 Francija 158.266 90.115 71.000 2,6 1,4 1,1 Grčija 29.401 39.995 41.000 2,7 3,6 3,7 Irska 31.812 66.749 64.394 8,4 15,7 14,7 Italija 49.526 377.458 494.315 0,9 6,4 8,3 Latvija -5.504 -2.451 -642 -2,3 -1,1 -0,3 Litva -20.306 -4.857 -5244 -5,8 -1,4 -1,6 Luksemburg 3.431 5.353 6.001 7,9 11,3 12,5 Madžarska 16.658 21.309 14.042 1,6 2,1 1,4 Malta 9.763 2.135 2.014 25,3 5,3 4,9 Nemčija 167.863 25.814 47.802 2,0 0,3 0,6 Nizozemska 57.033 -25.903 -1.644 3,6 -1,6 -0,1 Poljska -409.924 -36.134 -20.485 -10,7 -0,9 -0,5 Portugalska 47.000 26.044 19.500 4,6 2,5 1,8 Romunija -3.729 -6.483 745 -0,2 -0,3 0,0 Slovaška -22.301 3.854 6.793 -4,1 0,7 1,3 Slovenija 2.615 6.250 14.134 1,34 3,1 7,1 Španija 389.774 604.902 701.948 9,7 13,7 15,6 Švedska 24.386 50.769 53.978 2,7 5,6 5,9 Zdr. kraljestvo 14.3871 247.262 174.603 2,4 4,1 2,9 Vir: EUROSTAT, SURS. Opomba: 1Selitveni prirast ali selitveni saldo s tujino je razlika med številom priseljenih iz tujine in številom odseljenih v tujino na določenem območju v koledarskem letu. Priseljeni in odseljeni so lahko tujci ali državljani izbrane države. Socialni razgledi 2008 167 Statistična priloga ZUNANJE MIGRACIJE Tabela 69: Mednarodne selitve, Slovenija, 2000-2007 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 Priseljeni iz tujine1 6.185 7.803 9.134 9.279 10.171 15.041 20.016 29.193 Odseljeni v tujino2 3.570 4.811 7.269 5.867 8.269 8.605 13.749 14.943 Selitveni prirast s tujino3 2.615 2.992 1.865 3.412 1.902 6.436 6.267 14.250 Priseljeni iz tujine na 1000 prebivalcev 3,1 3,9 4,6 4,6 5,1 7,5 10,0 14,5 Odseljeni v tujino na 1000 prebivalcev 1,8 2,4 3,6 2,9 4,1 4,3 6,8 7,4 Selitveni prirast s tujino na 1000 prebivalcev4 1,3 1,5 0,9 1,7 1,0 3,2 3,1 7,1 Vir: SURS. Opombe: 1Priseljeni iz tujine je prebivalec, ki se je v Slovenijo priselil iz tujine in je v Sloveniji prijavil prebivališče. 2Odseljeni v tujino je prebivalec Slovenije, ki se je iz Slovenije odselil v tujino. 3Selitveni prirast s tujino je razlika med številom priseljenih iz tujine in številom odseljenih v tujino na določenem območju v koledarskem letu. 4Selitveni prirast s tujino na 1.000 prebivalcev je razmerje med selitvenim prirastom s tujino in v koledarskem letu in številom prebivalstva v državi, pomnoženo s 100. Tabela 70: Priselitve in odselitve državljanov Slovenije in tujcev ter selitveni prirast, 1995-2006, število Skupaj (državljani Slovenije in tujci) Državljani Slovenije Tujci Leto Priseljeni Odseljeni Selitveni prirast Priseljeni Odseljeni Selitveni prirast Priseljeni Odseljeni Selitveni prirast 1995 5.879 3.372 2.507 2.191 776 1.415 3.688 2.596 1.092 1996 9.495 2.985 6.510 1.500 803 697 7.995 2.182 5.813 1997 7.889 5.447 2.442 1093 807 286 6.796 4.640 2.156 1998 4.603 6.708 2.105 857 705 152 3.746 6003 -2.257 1999 4.941 2.606 2.335 1.362 963 399 3.579 1643 1.936 2000 6.185 3.570 2.615 935 1.559 -624 5.250 2.011 3.239 2001 7.803 4.811 2.992 1.030 1.442 -412 6.773 3.369 3.404 2002 9.134 7.269 1.865 1.432 2.624 -1.192 7.702 4.645 3.057 2003 9.279 5.867 3.412 1.268 1.887 -619 8.011 3.980 4031 2004 10.171 8.269 1.902 1.574 2.265 -691 8.597 6.004 2.593 2005 15.041 8.605 6.436 1.747 2.077 -330 13.294 6.528 6.766 2006 20.016 13.749 6.267 1.765 2.703 -938 18.251 11.046 7.205 Vir: SURS. 168 Socialni razgledi 2008 Statistična priloga Tabela 71: Priseljeni tujci v Slovenijo (glede na državo izvora), 1995-2006, v % Država - območje izvora imigrantov Skupaj Izvenevropske države Evropske države Države EU-27 Države z območja nekdanje Jugoslavije Evropske države zunaj EU-27 in z območja nekdanje Jugoslavije EU-15 1995 100,0 4,7 100,0 6,8 89,5 3,7 - 1996 100,0 4,3 100,0 5,5 90,4 4,1 - 1997 100,0 4,7 100,0 4,4 90,3 5,3 - 1998 100,0 5,7 100,0 10,0 80,6 9,3 - 1999 100,0 2,2 100,0 3,9 88,5 7,6 - 2000 100,0 3,4 100,0 5,4 87,9 6,8 3,6 2001 100,0 5,0 100,0 8,6 83,8 7,6 5,1 2002 100,0 3,9 100,0 7,9 84,8 7,3 4,2 2003 100,0 5,0 100,0 8,4 84,7 6,9 4,8 2004 100,0 3,5 100,0 4,9 89,1 6,0 2,2 2005 100,0 2,8 100,0 15,6 79,7 4,7 7,9 2006 100,0 1,9 100,0 9,7 87,0 3,3 4,1 Vir: SURS, MNZ; preračuni Jakoš, UMAR. Tabela 72: Odselitve državljanov Slovenije v tuje države (območja), 1995-2006, v % Država - območje odselitve Skupaj Izvenevropske države Evropske države Države EU-27 Države z območja nekdanje Jugoslavije Evropske države zunaj EU-27 in z območja nekdanje Jugoslavije EU-15 1995 100,0 10,8 88,5 100,0 58,4 36,4 5,2 1996 100,0 10,0 90,0 100,0 47,7 44,5 7,7 1997 100,0 6,8 92,8 100,0 50,9 36,8 12,3 1998 100,0 8,8 91,1 100,0 57,9 34,4 7,6 1999 100,0 12,6 87,4 100,0 66,2 25,3 8,6 2000 100,0 15,6 84,4 100,0 67,0 24,3 8,7 2001 100,0 14,5 85,4 100,0 64,8 26,0 9,3 2002 100,0 10,4 89,6 100,0 70,9 20,8 8,3 2003 100,0 15,6 83,8 100,0 64,2 27,5 8,3 2004 100,0 11,1 88,6 100,0 67,9 25,2 6,9 2005 100,0 16,4 83,3 100,0 70,3 21,8 7,9 2006 100,0 14,9 84,8 100,0 72,7 18,3 8,9 Vir: SURS, MNZ; preračuni Jakoš, UMAR. Opomba: Seštevki se ne ujemajo vedno, ker je za nekatere selitve neznano območje odselitve. Socialni razgledi 2008 169 Statistična priloga MEDNARODNA MOBILNOST ŠTUDENTOV V TERCIARNEM IZOBRAŽEVANJU Tabela 73: Število in rast števila tujih študentov1 v terciarnem izobraževanju v državi in študentov na študiju v tujini, EU-27, 2000-2006 Tuji študenti Študenti na študiju v tujini Razlika: študenti na študiju v tujini - tuji študenti Razmerje: študenti na študiju v tujini/ tuji študenti Število Rast števila, v % Število Rast števila, v % 2006 2000-2006 2005-2006 2006 2000-2006 2005-2006 2006 2006 Avstrija 39.329 9,6 14,0 11.168 9,7 5,4 -28.161 0,3 Belgija 40.607 - 6,2 9.219 8,6 -4,6 -31.388 0,2 Bolgarija 8.996 10,8 3,6 23.131 108,3 3,6 14.135 2,6 Ciper 5.630 178,0 14,9 16.985 84,3 -13,8 11.355 3,0 Češka 21.395 275,5 15,5 6.715 61,9 13,9 -14.680 0,3 Danska 19.123 48,6 9,7 5.616 -5,2 10,5 -13.507 0,3 Estonija 2.151 149,2 - 2.862 77,1 12,5 711 1,3 Finska 8.955 60,8 6,1 9.244 -2,8 12,7 289 1,0 Francija 247.510 - - 50.779 24,3 12,8 -196.731 0,2 Grčija - - - 37.131 -40,3 -7,7 - - Irska - - - 27.704 62,4 54,4 - - Italija 48.766 95,6 8,6 39.120 16,6 12,3 -9.646 0,8 Latvija 1.423 -76,2 - 2.975 108,2 40,2 1.552 2,1 Litva 1.226 127,5 43,1 6.153 132,5 20,9 4.927 5,0 Luksemburg - - - 6.831 29,6 -2,9 - - Madžarska 14.491 46,3 6,5 7.318 11,0 8,0 -7.173 0,5 Malta 638 79,2 5,5 922 54,7 22,3 284 1,4 Nemčija 261.363 39,7 6,2 65.809 51,7 22,5 -195.554 0,3 Nizozemska 35.374 152,5 12,0 11.734 6,9 18,1 -23.640 0,3 Poljska 11.365 85,5 11,6 34.230 108,5 21,5 22.865 3,0 Portugalska 17.077 52,8 0,4 14.399 54,9 21,2 -2.678 0,8 Romunija 11.790 -6,4 - 19.432 109,7 8,3 7.642 1,6 Slovaška 1.733 10,4 3,3 22.494 382,7 31,6 20.761 13,0 Slovenija 1.390 78,7 13,0 2.505 19,6 8,9 1.115 1,8 Španija 51.013 100,0 117,0 24.455 -0,9 12,6 -26.558 0,5 Švedska 41.410 62,1 5,4 10.621 -22,0 15,4 -30.789 0,3 Zdr. kraljestvo 418.353 87,7 6,0 9.566 -48,9 -0,2 -408.787 0,0 Vir: EUROSTAT; preračuni UMAR. Opomba: ]S tujim državljanstvom. 170 Socialni razgledi 2008 Statistična priloga Tabela 74: Število študentov v terciarnem izobraževanju, vključenih v mednarodno izmenjavo po programu Erasmus, EU-27, 2000/2001-2006/2007 Tuji Erasmus študenti v državi Erasmus študenti na študiju v tujini Domači Erasmus študenti/ tuji Erasmus študenti Število Rast števila, v % Število Rast števila, v % Razlika: študenti v tujini - tuji študenti v državi Razmerje: študenti v tujini/tuji študenti v državi 06/07 00/01-06/07 05/06-06/07 06/2007 00/01-06/07 05/06-06/07 06/07 06/07 Avstrija 3.776 55,7 1,1 4.032 33,3 1,5 256 1,1 Belgija 5.308 41,0 4,3 5.119 15,6 3,0 -189 1,0 Bolgarija 296 1.038,5 -54,7 938 135,7 6,3 642 3,2 Ciper 211 - 68,8 129 - -3,0 -82 0,6 Češka 3.059 454,2 17,1 5.079 153,8 7,5 2.020 1,7 Danska 4.545 86,7 4,3 1.587 -9,3 -5,6 -2.958 0,3 Estonija 489 482,1 31,5 572 124,3 11,9 83 1,2 Finska 5.998 68,7 4,6 3.773 14,8 -2,0 -2.225 0,6 Francija 20.673 17,2 -3,5 22.981 33,9 2,1 2.308 1,1 Grčija 1.841 41,4 -3,1 2.465 32,0 -9,2 624 1,3 Irska 4.012 26,7 3,7 1.524 -7,5 -2,7 -2.488 0,4 Italija 14.779 67,3 1,3 17.195 29,7 4,9 2.416 1,2 Latvija 373 809,8 44,6 807 343,4 18,5 434 2,2 Litva 808 1.342,9 29,1 2.082 233,7 9,0 1.274 2,6 Luksemburg 24 -29,4 60,0 170 34,9 16,4 146 7,1 Madžarska 1.708 174,2 9,9 3.028 51,3 13,9 1.320 1,8 Malta 331 394,0 12,2 125 35,9 -16,1 -206 0,4 Nemčija 17.878 17,0 0,0 23.884 50,5 0,2 6.006 1,3 Nizozemska 6.914 18,4 -0,7 4.502 8,2 0,2 -2.412 0,7 Poljska 3.730 507,5 21,8 11.219 204,0 12,5 7.489 3,0 Portugalska 4.787 87,0 5,4 4.424 72,2 2,6 -363 0,9 Romunija 792 298,0 21,3 3.350 76,4 2,7 2.558 4,2 Slovenija 752 1.112,9 27,7 972 328,2 10,6 220 1,3 Slovaška 655 1.029,3 28,9 1.346 166,5 15,5 691 2,1 Španija 27.464 61,8 3,2 22.322 30,1 -2,5 -5.142 0,8 Švedska 7.359 65,8 4,4 2.532 -7,1 0,1 -4.827 0,3 Zdr. kraljestvo 16.508 -14,6 0,7 7.235 -19,8 1,5 -9.273 0,4 Vir: Education and training - Erasmus - statistics, (2008); preračuni UMAR. Socialni razgledi 2008 171 Statistična priloga NOTRANJE MIGRACIJE Tabela 75: Selitveni prirast in selitveni prirast med regijami na 1.000 prebivalcev, 2000-2006 Selitveni prirast Selitveni prirast med regijami na 1000 prebivalcev 2000 2005 2006 2000 2005 2006 Pomurska -46 -51 -6 -0,4 -0,4 0,0 Podravska 30 29 21 0,1 0,1 0,1 Koroška -85 -150 -175 -1,1 -2,0 -2,4 Savinjska -123 -105 -120 -0,5 -0,4 -0,5 Zasavska 0 -66 -87 0,0 -1,5 -1,9 Spodnjeposavska -19 71 29 -0,3 1,0 0,4 Jugovzhodna Slovenija 108 70 19 0,8 0,5 0,1 Osrednjeslovenska -188 336 591 -0,4 0,7 1,2 Gorenjska 51 -152 -180 0,3 -0,8 -0,9 Notranjsko-kraška 130 89 28 2,6 1,7 0,5 Goriška -50 -134 -262 -0,4 -1,1 -2,2 Obalno-kraška 178 63 142 1,7 0,6 1,3 Vir: SURS, MNZ. Tabela 76: Notranje selitve med občinami, 2000-2006 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 Število 19.674 20.450 22.259 19.201 20.657 22.156 26.460 Vir: SURS. Tabela 77: Izobrazbena struktura prebivalstva, starega 15 let ali več, regije, popis 2002 Brez izobrazbe, nepopolna osnovnošolska ali osnovnošolska izobrazba Nižja ali srednja poklicna izobrazba Srednja strokovna izobrazba Srednja splošna izobrazba Višja strokovna, višješolska, specialistična višješolska izobrazba Visoka strokovna, univerzitetna, specializacija, magisterij, doktorat Slovenija 27,7 24,9 24,7 6,0 5,5 11,1 Osrednjeslovenska 21,1 19,9 25,4 9,7 6,1 17,8 Obalno-kraška 26,5 22,5 26,2 6,4 6,7 11,7 Gorenjska 25,4 26,2 26,7 6,3 5,5 9,9 Goriška 29,5 23,4 24,1 5,9 5,1 12,0 Savinjska 31,9 31,2 22,1 2,7 5,0 7,2 Jugovzhodna Slovenija 31,9 28,5 21,3 4,2 4,6 9,4 Pomurska 36,9 25,9 23,4 2,7 3,8 7,3 Notranjsko-kraška 29,0 23,5 21,0 6,1 6,9 13,4 Podravska 28,4 25,6 25,8 5,6 5,9 8,6 Koroška 28,7 30,5 23,7 4,7 4,7 7,8 Spodnjeposavska 32,2 22,2 30,1 4,6 4,5 6,5 Zasavska 31,0 27,8 26,5 5,1 3,9 5,6 Vir: SURS, preračuni UMAR. 172 Socialni razgledi 2008 Statistična priloga DNEVNA IN TRAJNOSTNA MOBILNOST Tabela 78: Število dnevnih vozačev1 - delavcev in deleži glede na način ter čas potovanja, Slovenija, popis 2002 Število dnevnih vozačev -delavcev Način potovanja, v % Čas potovanja, v % Regija Avtomobil Javni prevoz Ostalo do 15 minut 15-30 minut 30-45 minut 45-60 minut nad 60 minut Goriška 31.227 85,5 8,2 6,3 54,2 34,3 5,4 4,2 1,9 Pomurska 28.480 83,4 9,0 7,6 55,1 36,0 4,9 2,8 1,1 Gorenjska 52.647 84,6 9,9 5,5 44,4 35,5 10,2 8,0 2,0 Osrednjeslovenska 85.242 84,5 11,3 4,2 28,8 46,6 13,8 8,6 2,3 Spodnjeposavska 17.637 87,8 7,4 4,7 50,7 37,1 5,5 3,9 2,8 Savinjska 58.996 84,3 10,0 5,6 44,7 39,6 7,3 5,6 2,8 Notranjsko-kraška 13.684 84,3 10,5 5,2 51,7 27,0 9,5 9,0 2,8 Koroška 19.057 85,6 8,7 5,7 49,3 38,0 6,5 4,4 1,8 Jugovzhodna Slovenija 33.254 85,8 9,8 4,4 48,3 34,1 6,7 7,9 3,0 Podravska 64.375 84,5 10,4 5,0 37,9 44,3 8,9 5,9 3,0 Obalno-kraška 25.800 90,3 4,9 4,8 56,9 34,1 4,2 3,1 1,7 Zasavska 9.900 75,8 19,0 5,2 40,0 30,2 5,7 16,9 7,2 Skupaj 440.299 84,9 9,9 5,2 43,5 39,0 8,5 6,5 2,5 Vir: SURS; preračuni Bole. Opomba: 1Brez dnevnih migrantov v tujino. Tabela 79: Število dnevnih vozačev1 - šolarjev in deleži glede na način ter čas potovanja, Slovenija, popis 2002 Število dnevnih vozačev -šolarjev Način potovanja, v % Čas potovanja, v % Regija Avtomobil Javni prevoz Ostalo do 15 minut 15-30 minut 30-45 minut 45-60 minut nad 60 minut Goriška 13.115 46,5 44,5 9,1 38,7 29,5 9,7 9,8 12,4 Pomurska 14.102 33,6 58,0 8,4 41,1 30,6 9,6 10,7 8,0 Gorenjska 28.169 40,7 52,0 7,3 30,5 30,5 14,4 16,7 7,9 Osrednjeslovenska 42.579 41,3 48,6 10,1 22,5 37,0 17,0 16,3 7,1 Spodnjeposavska 9.209 32,8 59,5 7,7 36,7 28,5 11,5 10,5 12,8 Savinjska 30.459 32,2 58,9 8,9 27,3 31,4 14,9 15,8 10,6 Notranjska 5.713 40,6 56,3 3,1 33,1 19,4 14,4 23,0 10,1 Koroška 8.650 42,9 47,4 9,7 29,0 32,3 12,1 14,9 11,7 Jugovzhodna Slovenija 17.964 37,5 54,7 7,8 37,4 30,1 10,2 13,0 9,3 Podravska 32.749 35,0 59,0 6,0 27,0 37,1 14,8 12,6 8,5 Obalno-kraška 10.986 56,5 38,8 4,7 40,4 33,5 9,6 8,0 8,4 Zasavska 4.917 32,9 62,0 5,2 17,2 27,9 10,3 24,9 19,8 Skupaj 218.612 38,8 53,3 7,9 30,2 32,6 13,6 14,4 9,3 Vir: SURS; preračuni Bole. Opomba: 1Brez dnevnih migrantov v tujino. Socialni razgledi 2008 173 Statistična priloga Tabela 80: Mestni potniški prevoz in cestni javni prevoz, Slovenija, 2000-2007 Mestni potniški prevoz1 Cestni javni potniški prevoz2 Število Sprememba števila, v % Število Rast števila, v % 2007 2000-2007 2006-2007 2007 2000-2007 2006-2007 Prevoženi km (v 1.000) 16.057 -41,4 0,0 60.177 -14,7 -0,7 Prepeljani potniki (v 1.000) 90.654 -30,3 -3,5 38.532 -48,3 1,5 Vir: SURS; preračuni UMAR. Opombi: 'Podatki o mestnem potniškem prevozu se nanašajo na mestni prevoz v Ljubljani in Mariboru, od leta 2004 dalje pa tudi na prevoz v nekaterih drugih mestih, v katerih poteka mestni potniški prevoz. Javni prevoz je prevoz, ki je vsem uporabnikom prevoznih storitev dostopen pod enakimi pogoji. Zajet je samo javni linijski prevoz brez prevoza potnikov samostojnih avtoprevoznikov ter prevoza potnikov s taksiji in osebnimi avtomobili. Tabela 81: Prepeljani potniki v železniškem potniškem prevozu (v 1000), Slovenija, 2000-2007 Število Rast števila, v % 2007 2000-2007 2006-2007 Skupaj 16.123 7,4 0,0 Notranji prevoz 15.232 7,5 -0,3 Mednarodni prevoz 891 6,2 4,1 Vir: SURS; preračuni UMAR. Tabela 82: Potniški kilometri (v mio), glede na vrsto prevoza, Slovenija, 2000-2007 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 Cestni javni prevoz 1.581 1.469,6 1.142,8 1.065 1.000,3 862 850,3 817,1 Cestni prevoz z osebnimi avtomobili 20.325 20.801 21.287 21.331 22.042 22.509 23.018 - Železniški prevoz 715,3 715,3 749,4 777,3 763,6 776,6 793,2 812,3 Vir: SURS. Opomba: Potniški kilometri (pkm) so zmnožek števila potnikov in razdalj, na katerih so se ti potniki peljali. En potniški kilometer predstavlja prevoz enega potnika na razdalji enega kilometra. 174 Socialni razgledi 2008 Literatura in viri Literatura in viri 1. Alexandropoulou, D. (2008). Larissa renews bus. European local Transport Information Service. Pridobljeno 22.1.2008 na: http://www.eltis.org/ Vorlage.phtml?sprache=en. 2. Allardt, E. (1975). Att Ha, Att Alska, Att Vara, Om valfard i Norden, Lund. Lund: Argos. 3. Anketa o življenjskih pogojih, EU - SILC, Slovenija, 2005 - začasni podatki. (2007). Ljubljana: Statistični urad RS. 4. Anketa o življenjskih pogojih, EU - SILC, Slovenija, 2006 - začasni podatki. (2008). Ljubljana: Statistični urad RS. 5. Anketa po gospodinjstvih. Raziskava potovalnih navad prebivalcev ljubljanske regije. (2003). Projekt nizke gradnje. Ljubljana: URBI. 6. Annandale, E. (1998). The Sociology of Health and Medicine. A Critical Introduction. Cambridge: Polity Press. 7. Asplund, R., Ben-Abdelkarim,O. in Skalli, A. (2007). An equity perspective on access to, enrolment in and finance of tertiary education. Mednarodna konferenca Funding, equity and efficiency of higher education, 21-24. 11. Portorož: Inštitut za ekonomska raziskovanja. 8. Attitudes towards Energy. Special Eurobarometer 247. (2006). Pridobljeno na: http://ec.europa.eu/public_opinion/archives/ebs/ebs_247_ en.pdf. 9. Austin, J. (2008). High-Quality. High-Use Bus-Based Public Transport-Brighton & Hove. European local Transport Information Service. Pridobljeno 22.1.2008 na: http://www.eltis.org/Vorlage.phtml?sprache=en. 10. Bernik, I. (2004). Slovensko javno mnenje, povej, kdo srečen v deželi je tej. V: Malnar, B., Bernik I. (Ur.). S Slovenkami in Slovenci na štiri oči. Dokument SJM. Ljubljana: Fakulteta za družbene vede. 11. Bevc, M. (2000). Notranje in zunanje selitve v Sloveniji v devetdesetih letih po regijah. Teorija in praksa, 37(6). Ljubljana: Fakulteta za družbene vede. 12. Bevc, M., Uršič, S. (2006). Potencialni odliv človeških virov iz slovenske RRD v tujino in v druge dejavnosti v Sloveniji ter primerjava s stanjem sredi 90. let. Ljubljana: Inštitut za ekonomska raziskovanja. 13. Bogataj, M. (2000). Mobilistika in prostor. Portorož: Fakulteta za pomorstvo in promet, CERRISK, Ljubljana: RIUS center. 14. Bole, D. (2003). Javni potniški promet in raba tal v Ljubljani. Ljubljana: Filozofska fakulteta. 15. Bole, D. (2004). Dnevna mobilnost delavcev v Sloveniji. Acta Geographica Slovenica, 44(1), 25-40. 16. Bole, D., Gabrovec, Lep, M. (2007). Analysis of Commuter Responses to Extensive Changes in the Supply of Public Transport - a Case Study of Dol pri Ljubljani. Slovak Journal of Civil Engineering. 17. Ceglar, J., Marušič, D., Yazbeck, AM. (2007). SPP- orodje za povečanje dostopnosti do zdravstvenih storitev in stroškovne učinkovitosti izvajalcev. 3. konferenca Od podatkov do informacij v zdravstvu. Ljubljana: Inštitut za varovanje zdravja. 18. Centralni register prebivalstva Slovenije 1997. (1997). Ljubljana: Statistični urad RS 19. Centralni register prebivalstva Slovenije. (2006). Ljubljana: Statistični urad RS in Ministrstvo za notranje zadeve. 20. Data reporting module Eurostudent III (2005 - 2008) . Hannover: HIS Hochschul-Informations-System GmbH. Dostopno na: http://iceland.his. de/eurostudent/report/choice.jsp 21. Delhey, J. (2004). Life satisfaction in an enlarged Europe. Definicija dobrega življenja. Dublin: European fondation for the improvement of living and working condition. 22. Dejavnost RTV organizacij, Slovenija. (2006). 11. december 2007. Ljubljana: Statistični urad RS. 23. Dittmeier, V., Maier, J. (1996). Chancen und Risiken für die Regionen an der Ost-West Grenze - Unterschiede und Gemeinsamkeiten. Zbornik Nove smeri prostorskega razvoja. Maribor: Pedagoška fakulteta Univerze v Mariboru. 24. Dolenc, D. (2000). Delovne migracije v Sloveniji. Zbornik referatov Statistična omrežna sodelovanja za večjo evropsko usklajenost in kakovostno sodelovanje (str. 437-445). Statistični dnevi, 13.-15. 11. Radenci: Statistično društvo Slovenije, Statistični urad RS. 25. Dolenc, D. (2003). Migracije iz območja nekdanje Jugoslavije v Slovenijo in njih socio-geografski učinki. Magistrsko delo. Ljubljana: Ekonomska fakulteta. 26. Dolenc, D., Josipovič, D. (2007). Selitve prebivalstva. V: Popisni atlas Slovenije 2002 (str. 54-81). Ljubljana: Statistični urad RS. 27. Domijan, T. et al. (2000). Standardna klasifikacija poklicev. Ljubljana: Uradni list Republike Slovenije. 28. Education and training - Erasmus statistics. (2008). Bussels: European Commission. Pridobljeno na: http://ec.europa.eu/education/programmes/ llp/erasmus/stat_en.html. 29. Education at glance. OECD Indicators 2007. (2006). Paris: OECD. 30. Employment in Europe. (2007). Luxembourg: European communities . Pridobljeno na: http://ec.europa.eu/employment_social/employment_ analysis/employ_2007_en.htm 31. European Social Survey - Evropska družboslovna raziskava 2002-2006. (2002-2006). Ljubljana: Fakulteta za družbene vede, Center za raziskovanje javnega mnenja in množičnih komunikacij. 32. Eurostat Portal Page - Information society statistics. (2008). Luxembourg: Eurostat. Pridobljeno na: http://epp.eurostat.ec.europa.eu. 33. Eurostatove projekcije prebivalstva za Slovenijo, 2008-2060, EUROPOP 2008, konvergenčni scenarij (gradiva SURS in internet na SURS portalu). 34. Evroštudent SI 2007. (2007). Ljubljana: Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo, M-KORI. Dostopno tudi na: http://www.evrostudent.si. 35. Farrington, J., Farrington, C. (2005). Rural accesibility, social inclusion and social justice: towards conceptualisation. Journal of Transport Geography 13(1), 1-12. 36. Fellmann, G.(2003). Human Geography. Landscapes of Human Activities. New York, London: International Edition. 37. Field, S., Kuczera, M. in Pont, B. (2007). No more failures: ten steps to equity in education. Paris: CERI, OECD. 38. Florida, R., L. (2004). The Rice of the Creative Class. Revised paperback edition. New York. 39. Gabrovec, M., Bole, D. (2006). Dostopnost do avtobusnih postajališč. Geografski vestnik 78(2), 39-51. 40. Gabrovec, M., Lep, M. (2007). Trajnostna mobilnost in regionalni razvoj. V: Nared, J. et al.(Ur.), Veliki razvojni projekti in skladen regionalni razvoj (str. ). Ljubljana: ZRC SAZU. 41. Grčar, M. (2006). Medregionalne migracije prebivalstva v Sloveniji. Diplomsko delo. Ljubljana: Ekonomska fakulteta. 42. Gustafson, P. (2006). Retirement migration from northern Europe to tourist areas in Spain. Ljubljana: ENHR International Conference. 43. Health at a glance. OECD Indicators 2007. (2007). Paris: OECD. Pridobljeno na: http://www.oecd.org/document/14/0,3343,en_2649_34631_165 02667_1_1_1_1,00 175 Socialni razgledi 2008 Literatura in viri 44. Health equity through action on the social determonants of health. (2008). Pridobljeno na: http://www.medicusmundi.org/en/contributions/ news/2008/health-equity-through-action-on-the-social-determinants-of-health 45. Higher education and regions. (2007). Paris: OECD. 46. Hlebec,V. in Kogovšek, T. (2003). Konceptualizacija socialne opore. Družboslovne razprave, 19(43), 103-126. 47. Horvat, D. (Ur.) (2006). Resolucija o nacionalnih razvojnih projektih za obdobje 2007 - 2023. Ljubljana: Služba vlade RS za razvoj. Pridobljeno na: http://www.slovenijajutri.gov.si/fileadmin/urednik/publikacije/061127_resolucija.pdf . 48. Inkeles, A. (1993). Industrialization, Modernization and the Quality of Life. International Journal of Comparative Sociology, 34(1-2), 1-23. 49. Integrating the Environmental Dimension (1999). A Strategy for the Transport Sector. A Status Report. Pridobljeno na: http://circa.europa.eu/ Public/irc/env/transport/library?l=/jeg_final_reports/draft_report_oct99/_EN_1.0_&a=d . 50. Internalisation and trade in highereducation. (2004). Paris: OECD.Pridobljeno 20.3. 2007 na: http://213.253.134.43/oecd/pdfs/browseit/9604061E. pdf. 51. Izbrani zdravstveni kazalniki SZO za Slovenijo in EU. (2008). Ljubljana: Inštitut za varovanje zdravja. Pridobljeno na: http://www.ivz.si/index. php?akcija=podkategorija&p=56 52. Izdatki za formalno izobraževanje, Slovenija, 2005, 2006. Začasni podatki. (2007). Ljubljana: Statistični urad RS. 53. Jains, J., Lyons, G. (2008). The gift of travel time. Journal of Transport Geography, 16(2), 81-89. 54. Jakoš, A. et al. (1994). Zunanje in notranje migracije v Sloveniji 1992-1994. Ljubljana: Urbanistični inštitut RS. 55. Jakoš, A. (2002). Prebivalstveni prag. Urbani izziv, 13( 2), 60-66. 56. Jakoš, A. (2003). Notranje migracije v Sloveniji. V Malačič, J. Demografija - teorija, analiza, metode in modeli. Ljubljana: Ekonomska fakulteta. 57. Jakoš, A. (2007). Demografske razmere. Priloga 5B. V Šašek Divjak, M. Strategija prostorskega razvoja MO Ljubljana. (delovno gradivo). Ljubljana: Urbanistični inštitut RS. 58. Javornik S., J. et al. (2006). Socialni razgledi 2006. Ljubljana: Urad RS za makroekonomske analize in razvoj. 59. Jeuring, R. (2008). The Maxx City bus system in Almere. European local Transport Information Service. Pridobljeno 22.1.2008 na: http://www.eltis. org/Vorlage.phtml?sprache=en. 60. Johansson, M. in Rauhut, D. (Ur.). (2005). The Spatial Effects of Demographic Trends and Migration. ESPON project 1.1.4. Final Report. Stockholm: ITPS. 61. Jupp, V., Davies, P. in Francis, P. (2000). Doing Criminological Research. London: Sage. 62. Kajzer, A. et al. (2008). Izzivi trga dela z vidika varne prožnosti. V: Bednaš, M. (Ur.) Ekonomski Izzivi 2008. Ljubljana: Urad za makroekonomske analize in razvoj. 63. Kanjulo Mrčela, A., Černigoj Sadar, N. (2007). Delo in družina. S partnerstvom do družini prijaznega delovnega okolja. Ljubljana: Fakulteta za družbene vede. 64. Kazalniki socialne povezanosti, Slovenija 2004 - začasni podatki. (2007). Ljubljana: Statistični urad RS. 65. Kazalniki socialne povezanosti, Slovenija 2005. ( 2007). Ljubljana: Statistični urad RS. 66. Kelo, M., Teichler, U., in Wachter, B. (Ur.). (2006). Introduction. V: M. Kelo, M., Teichler, U. in Wachter, B. (Ur.). Eurodata. Student mobility in European higher education (str. 5). Bonn: Academic cooperation association. 67. Klemenčič, M. ( 1989). Družbenogospodarski prehod v Sloveniji. Dela 6, 230-240. Ljubljana: Filozofska fakulteta. 68. Knoflacher, H. (1997). Landschaft ohne Autobahnen: für eine zukunftsorientierte Verkehrsplanung. Wien, Koln, Weimar : Bohlau Verlag. 69. Krevs, M. (1998). Vpliv izbora prostorske enote na rezultate geografskih statističnih analiz. Geografski vestnik 70. 70. Learning a living (2005). Paris: OECD, Ottava: Statistics Canada. Pridobljeno na: http://www.oecd.org/dataoecd/44/7Z34867438.pdf 71. Lep, M. et al. (2004). Analiza eksternih stroškov prometa. Maribor: Fakulteta za gradbeništvo. 72. Lep, M., Blaž, J., Mesarec, B. (2005). Javni potniški promet in mesta. Posvetovanje Življenje v mestu s poudarkom na prometu, (str. 39-43). Maribor: Društvo za ceste. 73. Literacy in the information age. (2000). Paris: OECD, Ottava: Statistics Canada. Pridobljeno na: http://www.oecd.org/dataoecd/24/21/39437980. pdf 74. Lyons, G., Jain, J., Holley, D. (2007). The use of travel time by rail passengers in Great Britain. Transportation Research, Part A, 41, 107-120. 75. Malačič, J.(2003). Demografija - teorija, analiza, metode in modeli. Ljubljana: Ekonomska fakulteta. 76. Malenfant, R, LaRue, A. in Vezina, M (2007). Intermitent Work and Well-being: One Foot in the Door, One Foot Out. Current Sociology, 55(6), 814-835. 77. Malnar, B. (2002). Sociološki vidiki zdravja. V : Toš, N. in Malnar, B.(Ur): Družbeni vidiki zdravja. Dokumenti SJM 8 (str. 3-32). Ljubljana: Fakulteta za družbene vede. 78. Mandič, S. (2007a). Odhod v prvo samostojno stanovanje - primerjalna analiza med državami EU. Družboslovne razprave, 23(54), 7-24. Ljubljana: Fakulteta za družbene vede. 79. Mandič, S. (2007b). Stanovanjski trg in vpliv na demografski razvoj v Sloveniji. Zbornik referatov Poslovanje z nepremičninami, (str. 301-310). 18. tradicionalni posvet, Portorož, 15.-16.11. Ljubljana: Inštitut za nepremičnine. 80. Milharčič-Hladnik, M. (1995). Šolstvo in učiteljice na Slovenskem. Ljubljana: Znanstveno in publicistično središče. 81. Migracije državljanov Slovenije in tujcev za obdobje 1995-2006. Posebne obdelave SURS, junij -avgust 2008. Ljubljana: Statistični urad RS, Ministrstvo za notranje zadeve - Centralni register prebivalstva, Direktorat za upravne notranje zadeve. 82. Mobilnost študentov. (2008). Erasmus. CMEPIUS. Pridobljeno na: http://www.cmepius.si/vzu/erasmus/ mobilnost_studentov.aspx. 83. Načrt trajnostne mobilnosti na širšem mestnem območju Nove Gorice. (2006). Končno poročilo. Domžale, 21.3.2006. Nova Gorica: Mestna občina Nova Gorica. http://www.nova-gorica.si/?vie=gds&id=20080911103233 84. Naj Evropa ostane v gibanju. Trajnostna mobilnost za našo celino. (2006). Bela knjiga Evropske komisije o prometu iz leta 2001. Luxembourg: Evropska komisija, Generalni direktorat za energijo in promet. Pridobljeno na: http://www.ec.europa.eu/transport/transport_policy_review/ doc/2006_3167_brochure_sl.pdf. 85. Niessen, J., Huddleston, T., Citron, L. (2007). Migrant integration policy index. Brussels: British Council, Migrant policy group. 176 Socialni razgledi 2008 Literatura in viri 86. Nuhn, H., Hesse, M. (2006). Verkehsgeographie. Paderborn: Schoningh. 87. Orr, D. (2008). Social and economic conditions of student life in Europe. Eurostudent IIi 2005 - 2008. Hanover: Higher education information system. 88. Otero, M. S., MacCoshan, A. (2006). Survey of the socio - economic background of Erasmus students DG EAC 01/05. Birmingham: ESOTEC Research and Consulting Limited. Pridobljeno na: http://ec.europa.eu/education/programmes/socrates/erasmus/survey06annex.pdf. 89. Paasi, A. (1986). The institutionalization of regions: a theoretical framework for understanding the emergance of regions and the constitution of regional identity. Fennia 164,1. Helsinki: Fennia Group. 90. Paris, C. (2006). Multiple homes, dwelling&hyper-mobility: emergent transnational second home ownership. Ljubljana: ENHR International Conference. 91. Pavlin, B. et al. (2001). Katalog regionalnih delitev Slovenije. Ljubljana: Statistični urad RS. 92. Pelc, S., (1988). Prometna dostopnost do delovnih mest in njen pomen pri urejanju prostora. Ljubljana: Fakulteta za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo. 93. Pilgram, D., A. Rogers (1999, 1993). A Sociology of Health and Illness. Philadelphia: Open University Press. 94. Plevnik, A. et al. (2003). Razvojne možnosti javnega potniška prometa in poselitve v Republiki Sloveniji. Ljubljana: Urbanistični inštitut Republike Slovenije. 95. Plevnik, A. et al. (2008): Trajnostno urejanje prometa na lokalni ravni. Ljubljana: Urbanistični inštitut Republike Slovenije. 96. Prebivalstvo. Podrobni podatki. Slovenija, 31. december 2007. (2008). Ljubljanja: Statistični urad RS. 97. Popis prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj v SR Sloveniji 31.3.1981. (1982). Rezultati raziskovanj. Ljubljana: Zavod SR Slovenije za statistiko. 98. Popis prebivalstva 1981. (1981). Ljubljana: Statistični urad RS. 99. Popis prebivalstva 1991. (1991). Ljubljana: Statistični urad RS. 100. Popis prebivalstva 2002. (2002). Ljubljana: Statistični urad RS. 101. Population and social condition - Health. (2008). Eurostat - Queen Tree. Pridobljeno na: http://epp.eurostat.cec.eu.int/portal/. 102. Poročilo Inšpektorata RS za delo za leto 2006. (2006). Ljubljana: Inšpektorat RS za delo. 103. Poročilo Inšpektorata RS za delo za leto 2007. (2007). Ljubljana: Inšpektorat RS za delo. 104. Poročilo o človekovem razvoju. (1998). Ljubljana: Urad RS za makroekonomske analize in razvoj. 105. Poročilo o slovenskem trgu nepremičnin za leto 2007. (2008) Ljubljana: Geodetska uprava Republike Slovenije. 106. Poročilo o zdravstvenem stanju in zdravstvenem varstvu prebivalcev Slovenije. Prispevek za Socialne razglede 2006; interno gradivo. (2006) Ljubljana: Inštitut za varovanje zdravja. 107. Poslovno poročilo za leto 2007. (2008) Ljubljana: Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije. 108. Prebivalstvo/Population. (2003). Statistične informacije. Ljubljana: Statistični urad RS/SORS. 109. Predlog spremembe definicije prebivalstva ob upoštevanju EU pravnega okvira. (2008). Ljubljana: Statistični urad RS. 110. Progress towards the Lisbon objectives in education and training. (2006). Report based on indicators and benchmarks. SEC(2006)639. Brussels: European Commission. 111. Ravbar, M. (1997). Slovenska mesta in obmestja v preobrazbi. Geografski zbornik, 37. 112. Ravbar, M., Bole, D. (2007). Geografski vidiki ustvarjalnosti. Georitem, 6. Ljubljana: Založba ZRC. 113. Razpis Univerze v Ljubljani, Univerze v Mariboru, Univerze na Primorskem, Univerze v Novi Gorici in samostojnih visokošolskih zavodov za vpis v študijskem letu 2008/2009. (2008). Ljubljana: Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo. 114. Razpis za vpis v višje strokovno izobraževanje v študijskem letu 2008/2009. (2008). Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport. 115. Recent demographic developments in Europe/Evolution demographique recente en Europe. (2006). Strasbourg : Council of Europe. 116. Resolucija o prometni politiki Republike Slovenije. (2006). (Intermodalnost: čas za sinergijo). Uradni list RS št. 58/2006. 117. Resolucija o nacionalnem planu zdravstvenega varstva 2008-2013. (2008). Zadovoljni uporabniki in izvjalci zdravstvenih storitev. Gradivo v javni razpravi. Ljubljana: Ministrstvo za zdravje. 118. Sedmak, M. (2002). Etnično mešane zakonske zveze kot oblika medkulturnega soočenja: primer slovenske Istre. Družboslovne razprave, 18(39), 35-57. Ljubljana: Fakulteta za družbene vede. 119. Sen, A. (1998). Mortality as an indicator of economic success and failure. The economic journal, 108 (446), 1-25. 120. Sieverts, T. (2002). Cities between Cities. The Intepretation of Zwischenstadt. London: Sponn Press. 121. Simeunovic, V. (1964). Stanovništvo Jugoslavije i socialističkih republika 1921-1961. Beograd: Savezni zavod za statistiku. 122. Slovensko javno mnenje 1997-2005. (1997-2007). Ljubljana: Fakulteta za družbene vede, Center za raziskovanje javnega mnenja in množičnih komunikacij. 123. Slovensko javno mnenje 2006/1.(2006). Evropska družboslovna raziskava. Ljubljana: Fakulteta za družbene vede, Inštitut za družbene vede, Center za raziskovanje javnega mnenja in množičnih komunikacij. 124. Socialne storitve splošnega pomena v Evropski uniji. (2006). Poročilo komisije. Izvajanje programa skupnosti iz Lizbone. Bruselj: Komisija evropske skupnosti. 125. Starting strong II: Early childhood education and care. (2006). Paris: OECD. 126. 17 million tertiary students in the European Union-19/2007. (2005). Statistics in Focus, 19. Luksembourg: Eurostat. 127. SI - STAT podatkovni portal - Demografsko in socialno področje-Izobraževanje. (2008). Ljubljana: Statistični urad RS. 128. SI - STAT podatkovni portal - Demografsko in socialno področje-Kultura in šport. (2008). Ljubljana: Statistični urad RS. 129. Statistics in focus. The transition of women and men from work to retirement-97/2007. (2007). Statistics in Focus, 97. Luksembourg: Eurostat. 130. Statistični letopis Slovenije. ( 1999-2008). Ljubljana: Statistični urad RS. 131. Statistično poročilo o slovenskem trgu nepremičnin za leti 2005 in 2006. (2007). Ljubljana: Geodetska uprava RS. Pridobljeno na: http://prostor. gov.si/jv_etn/index.jsp. 132. Šircelj, M. (2003). Verska, jezikovna in narodna sestava prebivalstva Slovenije, popisi 1921-2002. Posebne publikacije. Ljubljana : Statistični urad RS. 177 Socialni razgledi 2008 Literatura in viri 133. Šircelj, M. (2006). Rodnost v Sloveniji od 18. do 21. stoletja. Posebne publikacije. Ljubljana: Statistični urad RS. 134. Šircelj, M. (1990). Demografske posledice priseljevanja v SR Slovenijo. Posebne publikacije. Ljubljana: Statistični urad RS. 135. Špes, M. (2007). Pomen vzdrževanja dinamičnega ravnovesja za sonaravni razvoj. Dela, (28) 273-285. Ljubljana: Filozofska fakulteta, Oddelek za geografijo. 136. The narrowing education gap between women and men-130/2007. (2007). Statistics in Focus, 130. Luksembourg: Eurostat. 137. Thorns, D. C. (2002). The transformation of Cities. Basingstoke. New York: Palgrave Macmillian. 138. Trends in Europe and North America. (1999). The Statistical Yearbook of the Economic commission for Europe. New York, Geneva: United Nations. 139. Uporaba informacijsko-komunikacijske tehnologije v gospodinjstvih in po posameznikih, Slovenija, podrobni podatki, 1. četrtletje 2007. (2007). Ljubljana: Statistični urad RS. 140. Uporaba informacijsko-komunikacijske tehnologije v podjetjih z 10 in več zaposlenimi osebami, Slovenija, podrobni podatki, 1. četrtletje 2007. (2007). Ljubljana: Statistični urad RS. 141. Uredba (ES) št. 862/2007 Evropskega parlamenta in sveta, z dne 11. julija 2007; o statistikah Skupnosti o selitvah in mednarodni zaščiti ter o razveljavitvi Uredbe Sveta (EGS) št. 311/76 o zbiranju statističnih podatkov o tujih delavcih. Uradni list Evropske unije, L 199/23, 31.7.2007. 142. Veenhoven, R. (1995). The Study of Life Satisfaction. V: Saris, E. W., et al. (Ur.): A Comparative Study of Satisfaction with Life in Europe. Budapest: Eotvos University Press. 143. Vogelnik, D. ( 1965). Regionalna ter urbanoruralna projekcija prebivalstva Slovenije za leto 2000. Ljubljana: Republiški sekretariat za urbanizem. 144. V tujino odseljeni državljani Slovenije po spolu, izbranih starostnih skupinah in šolski izobrazbi. Slovenija 2005 in 2006. Popis 2002. Posebna obdelava - avgust 2008. Ljubljana: Statistični urad Republike Slovenije, Ministrstvo za notranje zadeve-Centralni register prebivalstva, Statistični register delovno aktivnega prebivalstva, Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje. 145. Zakaj potrebujemo strategijo ekonomskih migracij ? (2007). V Strategija ekonomskih migracij. Predlog za javno razpravo. Ljubljana: Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve. Pridobljeno na : http://www.google.si/search?hl=sl&q=Strategija+ekonomskih+migracij&btnG=Iskanje+G oogle&meta=&aq=f&oq= 146. Zakon o osnovni šoli. Uradni list RS, št. 12/1996. 147. Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o vrtcih. Uradni list RS, št. 25/2008. 148. Zakon o prevozih v cestnem prometu. Uradni list RS št. 92/2007. 149. Zupančič, J. (2000). Čezmejne delovne migracije. Ljubljana: Geografski inštitut. 150. Župančič J. et al. (2001). Družba in prostorski razvoj Slovenije. Ljubljana: IGU. 151. White, K. (2002). An Introduction to the Sociology of Health and Illness. London: Sage. 152. WHO Data and Statistics (podatkovna baza). Pridobljeno na: http://www.who.int/research/en/ 153. Wilkinson, R. (1997). Unhealty Society. New York: Routledge. 154. Wossman L., Schultz, G. (2006). Efficiency and equity in European education and training systems. European expert network on economics of education (EENE). Pridobljeno na: http://ec.europa.eu/education/policies/2010/doc/eenee.pdf 155. Wossman, L. (2007). Mehr Effizienz und Gerechtigkeit in der Bildungspolitik: Warum un wie? Prispevek na konferenci Human Capital in Europe: A Challenge for public finances. Brussel: Bruegel, Berlin: Federal ministry of finance, München: Ifo institute. 178 Socialni razgledi 2008 Seznam okrajšav/kratic Seznam okrajšav/kratic AJPES- Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve APG- Anketa o porabi v gospodinjstvih BDP- Bruto domači proizvod CJMMK- Center za raziskovanje javnega mnenja in množičnih komunikacij COFOG- klasifikacija javnih funkcij COICOP- klasifikacija individualne (končne) potrošnje (gospodinjstev) po namenu DO- Dolgotrajna oskrba DURS- Davčna uprava Republike Slovenije ESS- Evropska družboslovna raziskava /European Social Survey ESSPROS- Evropski sistem statistike socialne zaščite /The European System of Social Protection Statistics EU- Evropska unija/European Union EURES- Evropski portal za zaposlitveno mobilnost/ The European Job Mobility Portal EUROPOP- Eurostatove projekcije prebivalstva /Eurostat's Population Projections for Slovenia EUROSTAT - Statistični urad Evropskih skupnosti/ The Statistical Office of the European Communities, EU-SILC- Statistika Evropske Unije o dohodku in življenjskih pogojih/The European Union Statistics on Income and Living Conditions GURS- Geodetska uprava Republike Slovenije HBS- Anketa oporabi v gospodinjstvih/ Household budget survey ISCED- Mednarodna klasifikacija izobraževanja /International Standard Clasification of Education/ IVZ- Inštitut RS za varovanje zdravja MDDSZ- Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve MF- Ministrstvo za finance Republike Slovenije MIPEX- Indeks migrantske integracijske politike /Migrant integration policy index MMC- Multimedijski center MNZ- Ministrstvo za notranje zadeve MOL- Mestna občina Ljubljana MOSS-Merjenje obiskanosti spletnih strani NPISG- Neprofitne institucije za storitve gospodinjstvom NSVS- nacionalna stanovanjska varčevalna shema o.t.- odstotna točka OECD- Organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj/Organisation for Economic Co-operation and Development PKM (PPP)- Pariteta kupne moči/ Purchasing power parity PTI- Poklicno-tehniško izobraževanje RePPRS- Resolucija o prometni politiki Republike Slovenije SEM- Strategija ekonomskih migracij SJM- Slovensko javno mnenje SKM (PPS)- standard kupne moči/ Purchasing power standard SURS- Statistični urad Republike Slovenije UIRS- Urbanistični inštitut Republike Slovenije UMAR - Urad za makroekonomske analize in razvoj WHO- Svetovna zdravstevna organizacija/World Health Organization ZPCP- Zakon o prevozih v cestnem prometu ZPIZ- Zavod Republike Slovenije za pokojninsko in invalidsko zavarovanje ZRSZ- Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje ZZZS- Zavod za zdravstveno zavarovanje Republike Slovenije Kratice držav AT- Avstrija BE- Belgija BG- Bolgarija CZ- Češka CY- Ciper DE- Nemčija DK- Danska EE- Estonija ES- Španija FI- Finska FR- Francija GR- Grčija HU- Madžarska IE- Irska IT- Italija LU- Luksemburg LT- Litva LV- Latvija EU - Evropska unija MT- Malta NL- Nizozemska PL- Poljska PT- Portugalska RO- Romunija SE- Švedska SI- Slovenija SK- Slovaška UK- Združeno kraljestvo NO- Norveška ZDA- Združene države Amerike CA- Kanada BiH- Bosna in Hercegovina ČG- Črna Gora YU- Jugoslavija SFRJ- Socialistična federativna Republika Jugoslavija EGS-Evropska gospodarska skupnost Socialni razgledi 2008 179 Naročilnica Podatki o naročniku Fizična - pravna oseba (ustrezno obkrožite) Ime in priimek/Naziv podjetja: Ulica, hišna številka: Poštna številka, kraj: Elektronska pošta: Tel./faks: Datum naročila: Davčna številka SI Žig in podpis odgovorne osebe Davčni zavezanec da - ne (ustrezno obkrožite) Nepreklicno se naročam na Letna naročnina* Publikacija Znesek letne naročnine (v evrih) Vpišite število letnih naročnin Ekonomsko ogledalo 66,77 (1 1 številk) Ekonomski izzivi 10,43 Poročilo o razvoju 12,52 IB Revija 41,73 (4 številke) Slovenian Economic Mirror 66,77 (1 1 številk) Development Report 12,52 *Naročilo se avtomatično obnavlja za naslednje leto. Odpoved naročnine velja po izteku leta, za katerega je bila obnovljena. Posredovana mora biti pisno, in sicer najkasneje do konca koledarskega leta. Posamezni izvodi Publikacija Znesek za en izvod (v evrih) Vpišite številko publikacije in število izvodov Ekonomsko oqledalo 6,26 Ekonomski izzivi 10,43 Poročilo o razvoju 12,52 Socialni razgledi 16,00 IB Revija 12,52 (16,69 dvojna številka) Slovenian Economic Mirror 6,26 Development Report 12,52 Social Overview 26,00 8,5-odstotni DDV ni vključen v ceno. Popusti se določajo po dogovoru (pri naročilu večjega števila izvodov ene publikacije do 25 %). Izpolnjeno naročilnico lahko pošljete na elektronski naslov publicistika.umar@gov.si, faks 01/4781070 ali na Urad RS za makroekonomske analize in razvoj, Gregorčičeva 27, 1000 Ljubljana. Naročene publikacije in račun vam bomo poslali po pošti. Ostale knjižne izdaje si lahko ogledate na naši spletni strani www.umar.gov.si, za dodatne informacije pa se obrnite na elektronski naslov publicistika.umar@gov.si ali telefonsko številko 01/478 10 43.