u VOJNE UPRAVE JA JUGOSLOVANSKE CONE NA STO IN ISTRSKEGA OKROŽNEGA LJUDSKEGA ODBORA Leto IV. Koper, 25 januar 1950 Štev. 1 VSEBINA ODLOKI ISTRSKEGA OKROŽNEGA LJUDSKEGA ODBORA 1. Einančni odlok 2. Odlok o gospodarskem planu za leto 1950 za področje Istrskega Okrožja, 3. Odlok o enotnem računovodstvu, 4. Odlok o kaznivih dejanjih zoper splošno ljudsko premoženje, zoper premoženje zadružnih in drugih družbenih organizacij. 3. Odlok o enotnem računovodstvu, 6. Odlok o prekrških zoper javni red in mir, 7. Odlok o pristojnosti krajevmh (mestnih) ljudskih odborov za predpisovanje upravnih kazni, 8. Odlok o osebnih imenih. 9. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o vodstvu ma-tičn.li knjig z dne 29. junija 1948. 1. Na podlagi ukaza komandanta odreda JA -za STO z dne 16. septembra 1947 in v zvezi z odlokom Poverjeništva PNOO za Slovensko Primorje in Oblastnega NO za Istro z dne 20. februarja 1947 izdaja Istrski okrožni ljudski odbor FINANČNI ODLOK za okrožni proračun Istrskega okrožnega ljudskega odbora za proračunsko leto 1950 1 člen Okrožni proračun za leto 1950 znaša skupno: dohodkov ..........................din 405,716.026.— izdatkov .......................... „ 653,648.276.—■ s presežkom izdatkov v znesku . din 247,932.250.— 2. člen Okrožni proračun za leto 1950 obsega: a) proračun Istrskega okrožnega ljudskega odbora z dohodki v znesku...............din 32,511.750.— z izdatki v znesku ..... „ 780,444.000.- in s presežkom izdatkov v znesku din 247,932.250.— b) skupne svote proračunov okrajnih ljudskih odborov in s cer: Okrainega ljudskega odbora Koper z dohodki v znesku...............din 247,331.276.— in z izdatki v znesku ..... „ 247,331.276.— 10. Odlok o spremembah in dopolnitvah »dredbe.Poverjeništva PNOO o društvih, zborovanjih in drugih javnih shodih z dne 10. aprila 1946 z njenimi dopolnitvami izvršenimi z odlokom Istrskega Okrožnega ljudskega odbora z dne 14 septembra 1947, 11. Odlok o pečatih, štampiljkah, žigih in nazivih ljudskih odborov, organov pravosodja in drugih organov javne uprave v Istrskem okrožju, 12. Odlok o dopolnitvi odloka o disciplinski odgovornosti javnih uslužbencev z dne 8. februarja 1948, 13. Odlok o ustanovitvi okrajnih kontrolnih komisij in organov ljudske inšpekcije. 14. Odlok o javni arbitraži. 15. Odlok o proglasitvi gradnje športnega igrišča v Strunjanu za obče koristno delo. ZAPISNIK VIII. REDNEGA ZASEDANJA ISTRSKEGA OKROŽNEGA LJUDSKEGA ODBORA Okrajnega ljudskega odbora Buje: z dohodki v znesku................din 125,873.000.— in z izdatki v znesku................. 125,873.000.— 3. člen Presežek izdatkov proračuna Istrskega okrožnega ljudskega odbora v znesku d;n 247,932.250.— krije Vojna Uprava JA z dotacijo. 4. člen Da se zbirni proračuni okrajnih ljudskih odborov uravnovesijo, se okrajni.m ljudskim odborom določa udeležba na vesijo, se okrajnim . ljudskim odborom določa udeležba na dohodkih davka od prometa proizvodov, dobrih in storitev, ki ga bosta pobrala na svojem področju in to: 1) Okrajnemu ljudskemu odboru Koper 81°/o 2) Okrajnem ljudskemu odboru Buje 99°/o Ta odstotek udeležbe se po potrebi tekom proračunskega leta lahko zviša ali zniža. 5. člen Obveznosti v breme proračuna se smejo ustvarjati v mejah kreditov, ki so odobreni za zadevni namen. 6. člen Vse nastale obveznosti se morajo likvidirati in izplačati do 31. decembra 1950. Kred,ti angažirani za dela, nabave in storitve, ki se do tega roka ne morejo likvidiriti 'in izplačati, se morajo do 15. januarja 1951 prijav.ti pristojnemu finančnemu organu, ki jih mora likvidirati do 31. januarja 1951 v breme proračuna za leto 1950. 7. člen Dohodki po proračunu se delijo po poglavjih, partijah in pozicijah, izdatki pa po razdelkih, poglavjih, partijah in pozicijah. 8. člen Prenose kreditov med posameznimi proračunskimi poglavji smejo vršiti glavni naredbodajalci, med posameznimi partijami enega razdelka pa nižji naredbodajalci. Z virmanom zmanjšane pozicije se ne smejo več počevati. 9. člen Pooblašča se Izvršilni odbor Istrskega okrožnega ljudskega odbora, da izda odredbo o davku od prometa proizvodov, dobrSn in storitev s tarifo davčnih stopenj. 10. člen Ta odlok stopi v veljavo takoj, uporablja se pa od 1. januarja 1950. Kopar, dne 16. januarja 1950. Tajnik: Predsednik: Bonetti Romano, 1. r. Medica Erminij, 1. r. S. Na podlagi ukaza komandanta odreda JA za STO z dne 16. septembra 1947 v zvezi z odlokom Poverjemštva PNOO za Slovensko Primorje in Oblastnega NO za Istro z dne 20. februarja 1947, izdaja Istrski okrožni ljudski odbor ODLOK o gospodarskem planu Istrskega okrožja za gospodarsko leto 1950 I. Osvobodilna borba ljudstva Istrskega okrožja proti fašizmu, ki se je končala ne le z zmago nad oboroženi tolpami zunanjega sovražnika, ampak tudi s porazom notranjih sil reakcije, ki so jim bile v oporo, s skovanjem moralne politične enotnosti delovnih ljudi, zlasti tudi bratske enotnosti vseh treh tukaj» živečih narodnosti in z usvtaritvijo ljudske oblasti, ki predstavlja zunanji izraz in jamstvo preloma s suženjsko preteklostjo, je ustvarila temeljne pogoje za to. da se nikdar več ne bo povrnila stara nepravična politična in družbena ureditev, posebej pa še pogoje za uspešno pobijanje kapitalistične anarhije v gosodarstvu in za uvajanje načrtnih elementov vanj. II. Uspehi ekonomske politike ljudske oblasti, ki so bili že doslej doseženi v ljudskem gospodarstvu, zlasti pa dvig življenjske ravni delovnega človeka v Istrskem okrožju, so v zvezi z drugimi činitelji sad prizadevanj ljudske oblasti po omejitvi kapitalističnih elementov, k v svoji nabrzdani gonji za dobičkom vnašajo anarhijo v gospodarstvo, in dosedanjih izkušenj gospodarskega načrtovanja. Uvedba intenzivnejših oblik gospodarskega načrtovanja se je pokazala tudi po notranji zakonitosti gospodarskega razvoja Istrskega okrožja kot neodložna potreba. III. Prisotnost socialistične jugoislovanske armade na ozemlju Istrskega okrožja in Vojna Uprava JA, ki je od vsega pričetka priznala revolucionarne spremembe, ki jih je doseglo ljudstvo v borbi proti fašizmu, ki je prepustila delovnemu ljudstvu Istrskega okrožja izvajanje oblasti po svojih izvoljenih organih, katere je vselej in v vsakem pogledu podpirala, je drugi važni činitelj, ki jamči uspešno izvajanje postavljenih nalog na področju ljudskega gospodarstva. Navezanost gospodarstva Svobodnega tržaškega ozemlja ■a svoji naravne jugoslovansko zalidji, katera se v gospo- darski politiki Istrskega okrožja upošteva, in dejstvo, da je gospodarstvo tega zaledja socijahstično organizirano, da ne pozna kriz in depresij, ampak enakomeren in zavestno uravnavan vzpon, omogočata Istrskemu okrožju ugodnosti socialističnega gospodarstva in narekujeta potrebo po načrtni ureditvi gospodarske dejavnosti v Istrskem okrožju. PRVO POGLAVJE TEMELJNE NALOGE GOSPODARSKEGA PLANA Glede na zgoraj navedena dejstva postavlja gospodarski plan Istrskega okrožja za leto 1950 sledeče temeljne naloge: 1. člen 1. V letu 1950 mora Istrsko okrožje na podlagi gospodarskega plana razvijati in dvigati z mobilizacijo vseh ljudskih in materijalnih sil svojo industrijo, kmetijstvo, ribništvo, obrt in druge proizvajalne panoge, kakor tudi pospeševati ljudsko prosveto in s tem zagotoviti dvig kulture in občega življen-skega standarda prebivalstva. 2. Razvijati in podpirati inicijativo ljudskih odborov, ustanov in podjetij v svrho krepitve proizvajalnih sil in izpolnitve nalog, ki jih daje gospodarski plan. 3. Nuditi izdatno podporo zadrugam vseh gospodarskih panog, sploh krepiti zadružni sektor našega gospodarstva. Zagotoviti posebno podporo kmečko obdelovalnim zadrugam in širiti nakupno prodajne zadruge. Organzacijsko krepiti zadruge in zagotoviti izobrazbo potrebnih strokovnih kadrov. 4. Enakomerno razvjati in vzklajevati panoge narodnega gospodarstva in odstranjevati dosedanje neenakomernosti. 5. V vseh glavnih panogah gospodarstva uvesti: a) povečanje produktivnosti dela z uvajanjem novega načina dela, organizacijo delovnega postopka in krepitvijo delovne discipline, b) delovne in tehnične norme, c) varčevanje surovin, potrošnega materijala, goriva in maksimalno izkoriščanje odpadkov. d) racionalno uporabljanje in varovanje strojev in orodja. 6. Organizirati popolno in vsestransko evidenco in statistiko v vseh gospodarskih panogah. 7. Izboljšati delovne in zdravstvene pogoje v podjetjih. 8. Povečati obseg in vrednost vse proizvodnje na ozemlju Istrskega okrožja v letu 1950 za 15% v odnosu na leto 1949. DRUGO POGLAVJE PLAN RAZVOJA PROIZVAJALNIH SIL 2. člen Investicije Povečati vsoto investicij v letu 1950 za 67'/* v primerjavi z letom 1949. Od tega v: kmetijstvu 34,3% ribarstvu 6,3% industriji 14,6% prometu 16,8% turizmu 4,9 % obnovi in elektrifikaciji 8,7"/« za prosveto, zdravstvo itd. 14,4% skupaj . . 100% 3. člen Elektrifikacija V največji meri izvršiti elektrifikacijo vasi v svrho gospodarskega in kulturnega dviga prebivalstva. Elektrifikacija 52 vasi in naselij ter zvišati investicije za elektrifikacijo v primeru z letom 1949 za 552%. 4. člen Industrija V posameznih industrijskih panogah ustanoviti nova pedjetja za izdelave tistih predmetov, ki se do sedej li-so STRAN 3 izdelovali, za katere pa je dovolj surovin na ozemlju Istrskega okrožja. Preusmeriti proizvodnjo k izkoriščanju predvsem domačih surovin teV zagotoviti boljše in popolnejše îzko-riščenje surovin in odpadkov v proizvodnji. Povečati produktivnost dela z novan načinom dela, z organizacijo delovnega postopka in s krepitvijo delovne discipline. Izboljševati delovne in zdravstvene pogoje. Gradbena industrija Zagotoviti potrebni gradbeni material za pravilno in ekonomično izvajanje gradbenih del v okviru gospodarskega plana. S tem v zvezi: a) razširiti izkoriščanje domače surovinske baze, bi povečati proizvodnjo gradbenega materiala za 502% v odnosu z letom 1949, c) uvesti proizvodnjo novih vrst gradbenega materiala. Prehrambena industrija Povečati proizvodnjo in raznovrstnost proizvodov ob istočasnem izboljšanju kakovosti in pakiranja prehrambenih proizvodov. S tem v zvezi: a) povečati in zboljšati proizvodnjo izvoznih artiklov, b) povečati kapaciteto hladilnic in organizirati hiter prevoz in prevzem pokvarljivega blaga, c) izkoriščati predvsem domačo surovinsko bazo in uvesti izkoriščanje odpadkov za krmila. Kemična industrija Povečati proizvodnjo in istočasno kakovost proizvodov ter s tem v zvezi: a) rekonstruirati stara podjetja —• plinarne in povečati njihovo ekonomičnost in kapaciteto, b) izkoristiti postranske proizvode, ki se doslej niso predelovali. Lesna industrija Povečati proizvodnjo in istočasno kakovost proizvodov ter s tem v zvezi: a) zagotoviti izdelavo mizarskih gradbenih izdelkov za izvršitev določenih gradbenih del po planu investicij, b) dvigniti industrijsko proizvodnjo pohištva za potrebe prebivalstva, c) povečati proizvodnjo embalaže in pri tem izkoriščati predvsem odpadke. 5. člen Obrt V letu 1950 dvigniti in pospeševati obrtno proizvodnjo, dati ji proizvajalne naloge in s tem napraviti obrtniški sektor za sestavni del gospodarskega plana. Istočasno zagotoviti obrtnikom, ki so vključeni v proizvodnjo, potrebne surovine. 6. člen Rudarstvo * Zagotoviti zadovoljitev potreb na področju gradenj z industrijskim, gradbenim in drugim kamnom. Uvesti izkoriščanje bauksitnih ležišč v svrho eksporta, kakor tudi drugih rudnin, ki se doslej niso izkoriščale. Povečati proizvodnjo soli ¡ in uvesti proizvodnjo novih proizvodov v solinah, ki se doslej niso pridobivale. 7. člen Kmetijstvo in gozdarstvo Temeljna naloga kmetijstva je izkoristiti klimatske in druge pogoje za pospeševanje donosnejših panog v kmetijstvu, vrtnarstvu, vinogradništvu, sadjarstvu, mlekarstvu, perutninarstvu in proizvodnji maščob. Povečati mehanizacijo kmetijstva z nabavo novih traktorjev za 90°/» v odnosu na stanje 1949. Vrtnarstvo Vinogradništvo Povečati vinogradniško površino z novimi nasadi, s selekcijo cepičev in primernimi podlogami dvigniti kvalitativni jn kvantitativni donos. Sadjarstvo a) izpopolniti drevesnico v Celegi,.vzgojiti potrebno količino drevesc za breskvine in oljčne nasade. b) z povečano nego, zlasti z uporabo zaščitnih sredstev in pravilnim obiranjem sadja dvigniti kvaliteto in vrednost produktov. Poljedelstvo Zmanjšati setveno površino žitaric in koruze za 5°/o, pri tem pa s selekcijo, kemizacijo in ostalimi agrotehničnimi merami zvišati produkcijo za 10%. Povečati proizvodnjo industrijskih rastlin za 10% po vrednosti in površini. Živinoreja a) s selekcijo plemenske živine in uvedbo mlečne kontrole dvigniti donosnost mlečne živine za 10%, b) dvigniti veterinarsko službo na sodobno višino in ustanoviti eno veterinarsko ambulanto. S pojačanjem veterinarske službe na terenu in s hitrimi posegi v masovnem cepljenju znižati nalezljive bolezni na minimum. c) z razširjenjem križancev dvigniti donos svinjereje za 10%, d) z osvežitvijo krvi pri perutnini dvigniti donos in odpornost perutnine, e) izboljšati krmsko bazo s uvedbo donosnejših hranil-nejših rastlin. Posaditi 100 ha goličov in zaščitnih pasov. Melioracija a) Urediti namakalne naprave v dolini Mirne z investicijami v vrednosti 14,850.000.— dinarjev in s tem usposobiti to ■ zemljišče za produkcijo povrtnin, b) regulirati reko Dragonjo in s tem izboljšati 100 ha zemljišča. c) z znanstvenimi raziskovanji dognati agrikulturne mere in primerne kulture za nekultivirane predele ankaranskega melioracijskega področja. Kmečke obdelovalne zadruge 8. člen Ustanavljati in razvijati kmečke obdelovalne zadruge in jim nuditi strokovno in gmotno pomoč ter jim zagotoviti potrebni materijal in kredite za popravo starih in postavitev novih objektov, za .nabavo strojev, orodja in plemenske živine, za napravo vzornih vinogradov in sadovnjakov ter za izvedbo čimvečje mehanizacije. Usmeriti proizvodnjo kmečkih obdelovalnih zadrug k večji gojitvi vrtnin. 9. člen R i b n i š t v o Povečati kapaciteto ribolova z dograditvijo novega modernega ribiškega ladjevja ter ga opremiti s sodobno opremo, zlasti s pojačanjem svetilnih agregatov. Zgraditi brzo transportno ladjo - hladilnico in s tem izboljšati kvalitativni ulov, p.rištediti z gorivom in pridobiti na delovnem času. Posvetiti največjo pažnjo lovu školjk in povečati s primerno opremo število ribiškega ladjevja. Dvigniti in podpirati ribiške zadruge. 10. člen Suh o ze m ski promet Promet a) Zamenjati zasilna prevozna sredstva, ki so še v prometu za potniški promet, z avtobusi in s tem zagotoviti delovnim ljudem reden in udoben prevoz. b) izboljšati izkoriščanje in tehnično preskrbovanje prevoznega parka in s tem zlasti povečati kapaciteto blagovnega prevoza za 30%, c) vključiti prevoznike v izvajanje gospodarskega plana s tem, da se jim določijo storitvene naloge. Ceste Usposobiti in izpopolniti ceste, da se poveča hitrost in varnost prometa ter življenska doba vozil. S tem, v zvezi asfaltirati cesto Škofije—Prade in Valeta— Porta Porton, obnoviti in asfaltirati cesto v Portorožu, zgraditi železno^betonski most pod Kaštelom, rekonstruirati cesto Rižana-Valmarin. Pomorski promet a) Organizirati obalno plovbo za osebni in tovorni promet, b) vključiti pomorske prevoznike v izvajanje gospodarskega plana, s tem, da se jim določijo storitvene naloge. 11. člen T u rižem Vzpostaviti pet turističkih centrov in s tem dvigniti kapaciteto za 300% v odnosu na leto 1949. Organizirati preskrbo turističnih objektov preko centralnega servisa. 12. člen Komunalno gospodarstvo Zgraditi, povečati in izboljšati v mestih in vaseh vodovode, kanalizacijo, javna kopališča, pralnice, cestno razsvetljavo, tržnice, nasade in parks za fizkulturo in počitek ter otroška igrišča. Upostaviti in zboljšati predvsem v mestih distribucijsko mrežo radi redne preskrbe prebivalstva z mesom, sadjem, kmetijskimi pridelki, mlekom, ribami in ostalimi živilskimi artikli. Uspostaviti in dvigniti lokalno proizvodnjo, zlasti prehrambenih artiklov. TRETJE POGLAVJE GMOTNI IN KULTURNI DVIG LJUDSTVA 13. člen Delo in kadri Zagotoviti stalno povečanje produktivnosti z večjo mehanizacijo, novimi metodami dela, novimi tehnološkimi procesi in delovnimi normami, povečanjem kvalifikacije delavcev in popolnim izkoriščanjem delovnega časa in tako ustvarjati pogoje za zvišanje plač in boljše nagrajevanje uslužbencev vseh kategorij. Za zagotovitev izvedbe nalog gospodarskega plana na novo zaposliti v vseh produktivnih panogah 1.500 delavcev. S tečaji usposobiti in dvigniti strokovno raven 750 delavcev. S praktičnim poukom v proizvodnji usposobiti 300 pol-kvalif.ciranih delavcev. V zvezi s tem uvajati in popularizirati tekmovanje med kvalificiranimi in visoko kvalificiranimi delavci, da bodo strokovno usposobili in dvignili čim večje število vajencev in polkvalificiranih delavcev, da se kvalificirajo. 14. člen Prosveta in kultura Na področju ljudske prosvete in šolstva zagotoviti in nuditi vse materijalne pogoje za splošen dvig kulturne ravni ljudstva ter idejnosti in sploh kvalitete šolstva. V ta namen ie: zajeti v tečaje 600 nepismenih tako, da bo v leu 1951 popolnoma odpravljena nepismenost, podpirati kulturna in prosvetna društva, povečati število gledaliških predstav, koncertov, umetnišk.h razstav itd. v glavnih centrih in podeželju; ustanoviti javne čitalnice in knjižnice, še nadalje izboljšati radioodajno službo, organizirati predvajanje kvalitetnih filmov. Dvigniti število dijakov vseh treh narodnosti v srednjih šolah za 6°/o. Povečati število štipendij. Poleg dosedanjih investicij v šolstvu investirati še nadaljnjih 33 milionov dinarjev. Organizirati strokovne tečaje za idejno in strokovno iz-poln.Uv učnega esobja. 15. člen Ljudsko zdravstvo Zvišati kapaciteto bolnic od 3.6 postelj na 1000 prebivalcev v letu 1949, na 5,7 postelj na 1000 prebivalcev v letu 1950. Dvigniti število strokovnih kadrov za 30°/o z ozirom na stanje v letu 1949. Ustanoviti posvetovalnico za matere in javno zobno ambulanto v Bujah, javno ambulanto v Momjanu ter pet materinskih posvetovalnic. V krajih in mestih, kjer so srednje šole, ustanoviti šolsko polikliniško službo. Zaradi izvedbe zgoraj navedenih nalog izvršiti nove investicije in povečati število avtoambulant. Ustanoviti enoletno šolo za bolniške sestre v Izoli. Izboljšati splošno higiensko terensko službo. 16. člen Trgovina in preskrba Povečati kupni fond in s tem v zvezi blagovni fond za 14%. Poglobiti diferenciacijo potrošnikov ter v zvezi s tem izboljšati preskrbo delavskih kategorij. Z ozirom na dotok nOve delovne sile v proizvodnjo in z ozirom na strokovno dviganje obstoječ.h delavskih kadrov, povečati število potrošnikov v višjih kategorijah garantirane preskrbe za 81°/». Povišati blagovni fond količinsko, vrednostno in po asortimentu v garantirani preskrbi za 25°/o, v vezani trgovini za 9% in v prosti prodaji za 49%. Ojačati iz zboljšati zadružno trgovino na vasi ter komunalni sektor trgovine v mestih. Z izgradnjo kadrov pospeševati dvig kulturnega trgovanja. V svrho dviga kupnega fonda, zagotovitve plasmana tržnih viškov poljedelskih proizvodov, stabilizacije cen, izboljšati organizacijo odkupa poljedelskih pridelkov ter povečati odkup za 31%. ČETRTO POGLAVJE IZVAJANJE IN URESNIČENJE GOSPODARSKEGA PLANA 17. člen Izvršilni odbor Istrskega okrožnega ljudskega odbora ukrene vse posebno, da se izvede ta gospodarski plan. Zato izdaja odredbe za izvajanje plana, zagotovi sodelovanje širokih ljudskih množic pri uresničenju in izvaja nadzorstvo nad izpolnjevanjem plana. 18. člen Izpolnjevanje nalog in dolžnosti, ki jih postavlja taj plan ter predpisov izdanih na podlagi plana, je častna dolžnost vsakega pripadnika Istrskega okrožja. Vse uradne osebe in vsi pripadniki Istrskega okrožja morajo vestno, d.sciplinirano in ob pravem času izpolniti naloge in dolžnosti, ki jim bodo naložene za izvedbo gospodarskega plana. Vsakdo, ki sodeluje pri izvajanju gospodarskega plana, je odgovoren za pravilno in racionalno izkoriščanje surovin, energije, proizvajalnih sredstev ter delovne moči, za pravilno in smotreno investiranje, in za to, da se sedanja kakovost proizvodnje ne samo ohrani na sedanji višini, temveč tudi izboljša. 19. člen Vsa gospodarska podjetja in ustanove, ki bodo sodelovale pri izvajanju tega gospodarskega plana, morajo sklepati v okviru lastne kapacitete delvne in storitvene pogodbe po predpisih. ki jih bo izdal Izvršilni odbor Istrskega okrožnega ljudskega odbora. Sporazumi, ki izvirajo iz takih pogodb, imajo moč civilnopravnih obveznosti. 20. člen Ljudska oblast bo z gospodarskimi in drugimi ukrepi pomagala zadružnim organizacijam in zasebnim proizvajalcem, zlasti poljedelcem in obrtnikom pri uresničevanju nalog, ki jim jih daje gospodarski plan. 21. člen Vsi oblastveni organi morajo omogočiti in pomagati sindikalnim in drugim ljudskim organizacijam pri organiziranju tekmovanja delavcev, kmetov, delovne inteligence in drugega delovnega ljudstva za zvedbo in prekoračenje tega gospodarskega načrta. V ta namen je treba posebej pohvaliti in nagraditi udarnike in najboljše delavce ter določati plače in urejati delovne pogoje ustrezno delovnim uspehom, naporom in prizadevanju delavcev, nameščencev in uslužbencev. 22. člen Ta odlok velja od dneva objave v Uradnem listu. Koper, dne 16. januarja 1950. Tajnik: Predsednik: Bonetti Romano 1. r. Medica Erminij 1. r. 3. Na podlagi ukaza Komandanta odreda JA za STO z dne 16. septembra 1947 in v zvezi z odlokom Poverjeništva PNOO za Slovensko Primorje in Oblastnega narodnega odbora za Istro z dne 20. februarja 1947, li'zdaje Istrski okrožni ljudski odbor sledeči ODLOK o enotnem računovodstvu I. Splošne določbe 1. člen Enotno računovodstvo se vodi zato, da bi gospodarska podjetja delovala čim pravilneje in da bi se omogočilo načrtovanje in uspešnejše nadzorstvo nad delom gospodarskih podjetij. Naloga računovodstva je: 1. da ugotavlja premoženjsko stanje, letni uspeh ter uspeh za krajša razdobja; 2. da porazdeljuje stroške po stroškovnih mestih in po proizvodih r 3. da ugotavlja in nadzira stroške, cene in lastne cene; 4. da omogoča nadzorstvo nad delovanjem podjetij in 5. da omogoča disponiranje in načrtovanje. 2. člen Računovodstvo gospodarskih podjetij se deli na tri temeljne oblike: 1. knjigovodstvo s kontom izravnave in kontom izgube in dobička, 2. obratni obračun, 3. kalkulacije, Poleg računovodstva mora podjetje voditi tudi operativni in statistični razvid. 3. člen Predpisi tega odloka veljajo za vsa podjetja ljudskih odborov, zadružna, zasebna ter mešana gospodarska podjetja, obrate in organizacije, kakor tudi za druge organizacije in ustanove, kar zadeva njihovo gospodarsko delavnost. V na-daljnem besedilu tega odloka se s podjetjem razumejo vsa podjetja, obrati, organizacije in ustanove, ki so navedene v predniem stavku. Glede na poseben značaj kmetijske proizvodnje ne veljajo za kmetiiska podjetja predpisi 4., 11., in 18. do 22. člena tega oHloka. Pover.ien’k za finance Istrskega okrožnega ljudskega odbora izda zanje na predlog okrožnega poverjenika za kme-tiistvo posebne predpise o vprašanjih, ki so urejena z zgoraj omenjenimi členi tega odloka. 4. člen Vsa nodietja se glede uporabe predpisov tega odloka delijo na tele kategorije: 1. Kateeoriia A, vanio spadajo podjetja, ki izpolnjujejo katerega koli od teh pogojev: a) da zaposlujejo povprečno najmanj 50 oseb; b) da imajo instalirano pogonsko silo z najmanj 75 Ks al 55 KW; c) da Imajo kot trgovinska podjetja najmanj 3 miljo-niso organizirana na zadružni podlagi; d) da imajo kot trgovinska podjetja najmanj 30 mtljo-nov dinarjev, sicer pa najmanj 10 miljoriov dinarjev letnega prometa. 2. Kategorija B, vanjo spadajo podjetja, ki izpolnjujejo katerega koli od teh pogojev: a) da zaposlujejo povprečno največ 20 oseb; b) da imajo instalirano pogonsko silo z najmanj 20 Ks ali 15 K\v; c) da imajo kod trgovinska podjetja najmanj 3 milione dinarjev, sicer pa najmanj 2 miljona dinarjev letnega prometa; d) da so gospodarske zadruge, a ne spadajo v kategorijo A; e) da so vključena v gospodarski načrt za ustrezno gospodarsko stroko. 3. Kategorija C, vanjo spadajo podjetja, ki izpolnjujejo katerega koli od teh pogojev: a) da imajo kot trgovinska podjetja najmanj 1 miljon 200 tisoč dinarjev, sicer pa najmanj 1 miljon dinarjev letnega prometa; b) da so dolžna voditi poslovne knjige po posebnih veljavnih predpisih, ne glede na višijm letnega prometa, a ne spadajo v kategorijo A ali B. 5. člen Pristojni poverjeniki Istrskega okrožnega ljudskega odbora smejo glede na obseg, pomen in možnost izvajanja ustreznih predpisov uvrstiti posamezna podjetja v višjo kategorijo. Izvršilni odbor Istrskega okrožnega ljudskega odbora je pooblaščen, da sme glede na spremembo gospodarskih razmer v okrožju spremeniti višino zneska letnega prometa, ki je predpisana v 4. členu tega odloka. П. Knjigovodstvo 6. člen Knjigovodstvo podjetja :ma nalogo ugotoviti premoženjsko stanje, stroške, storitve, uspehe ter spremembe v obračunskem razdobju. Nuditi mora oporo za lahek preizkus vseh poslovnih obračunov, zlasti obratnega in kalkulacijskega obračuna, za sestavljanje razvida in statističnih podatkov in tudi za preizkus, ali ie bil izveden gospodarski plan. Knjigovodstvo mora nuditi zadostno možnost za primerja-nie sorodnih podietij ter za razčlembo strukture in razvoja premoženja, stroškov, lastne cene, prometa in uspeha, in sicer zaradi racionalizacije posameznega podjetja in vse skupine sorodnih podjetij. Knjigovodstvo mora omogočiti, da se loči letni obračun od mesečnega, kalkulacijski stroški in dohodki od nekalkulacii-skih izrednih ali neposlovnih stroškov in dohodkov. Posebna knjigovodstva, kakor poslovno (finančno) in obratno. glavno in stransko, knjigovodstvo centrale in podružnic, moraio biti med seboi tako povezana, da predstavljajo neločljivo organizacijsko celoto. 7. člen Vsa podjetja, ki so navedena v 4. členu tega odloka, moraio voditi poslovne knjige po predpisih tega odloka. 8. člen Poslovne knjige se delijo na; 1. temeljne knjige. 2. glavne knjige, 3. pomožne knjige. Temeljne kniige so dnevniki, v katere se knjižijo vsi poslovni dohodki, posamič in po vrsti ter takoj, ko se dogodijo. Dnevnik je lahko ali eden, vanj se knjižijo vsi poslovni dohodki. ali pa jih je več za različne vrste poslovnih dohodkov. Glavna knjiga se sestoji iz posameznih kontov, v kat e v se knjižijo stanje in spremembe vsakega aktivnega in - nega premoženjskega dela razhodkov in dohodkov ter poslovnih uspehov. V glavne knjige se knjiži s prenosom iz temeljitih knjig, bodisi s prepisovanjem ali s kopiranjem. Pomožne knjige obsegajo podrobnosti, ki jih v temeljnih in glavnih knjigah ni, ali pa v njih niso sistematično urejene. Sem spadajo skontri, saldakonti, nabavna blagovna knjiga, prodajna blagovna knjiga, oziroma knjiga opravljenih storitev, skladiščne knjige, vsi razvidi, plačilni seznami in vse knjige, ki so predpisane z drugimi predpisi. Poslovne knjige so lahko vezane ali pa v prostih listih (kartoteke), ki sestavljajo organsko celoto. 9. člen Poslovne knjige se morajo voditi zaradi reda po teh načelih: 1. da se iz njih da ugotoviti skupno poslovanje, razčlenjeno na posamezne poslovne dogodke, v določenem poslovnem razdobju in po časovnem redu. v kosmatih zneskih brez izravnave: 2. da se vse knjiži s črnilom, strojem ali kopirnim svinčnikom in sicer neposredno ali s kopiranjem; 3. da mesta, ki morajo biti praviloma popisana, ne smejo ostati prazna; 4. kar ie že napisano, se ne sme popravljati ali brisati; 5. če se popravlja s prečrtovanjem, mora biti prvotno besedilo čitljivo; 6. prepovedana je vsaka sprememba, za katero ne bi bilo gotovo, ali je nastala ob prvem knjiženju, ali pozneje; 7. iz vezanih poslovnih knjig se ne smejo trgati listi in tudi ne dodajati novi, nevezani listi se ne smejo uničevati; 8. vsa knjiženja se morajo opraviti na podlagi knjigovodskih temeljnic, iz katerih se da ugotoviti utemelienost knjiženja. Knjigovodska temeljnica ie listina, v kateri so označeni datum, vsebina poslovnega dogodka ter podatki o času, količini in vrsti poslovnega dogodka in o njegovi posamezni in skupni vrednosti; podpišejo [o pooblaščene osebe. 9. V enem mesecu po sklepu poslovnega leta morajo biti poslovne knjige zaključene, temeljne knjige pa morajo še podpisati ustrezni vodje. Podatki v posameznih knjigah in temeljnicah morajo popolnoma ustrezati dejanskemu stanju. Omogočati morajo nadzorstvo in primerjavo. Podatki temeljnih kniig morajo biti podlaga za kalkulacijo, statistiko, in tudi za sestavljanje in izvajanje gospodarskega plana in nadzorstva nad njegovo izvedbo. 10. člen Izvršilni odbor Istrskega okrožnega ljudskega odbora predpiše z odredbo način registracije in overitve poslovnih knjig. 11. člen Podjetja so dolžna na začetku svojega poslovanja in ob sklepu vsakega poslovnega leta sestaviti inventar vseh svojih aktiv in pasiv in navesti njihov posamezni in skupni znesek. Investici jsko premoženje se vpiše v inventar po takoimenovamh knjižnih vrednostih. Zaloge se ocenijo po teh načelih: 1. pri nabavljenem blagu in materijalu se iemlie tista nabavna cena, ki so io dobavitelju predpisala pristojna oblastva in ki velia na dan zakliučka knjig, dodajo pa se prevozni stroški in drugi deianski nabavni stroški: 2. za blago, izdelano v lastnem podjetju se jemlje polna lastna cena, ugotovljena po predpisih tega odloka; 3. za nedovršene proizvode, to je za blago, ki ie še v izdelavi, ali predelavi, se jemlje tudi polna lastna cena, izračunala za proizvodno stoppiti tistega Ida^a na dan invenhirv Terjatve se vpišejo v njihovi, tako imenovani knjižni vrednosti, dvomljive teriatve pa je treba navesti v znesku njihove verjetne izterljivosti. Podjetia kategorije C morajo vpisati letni inventar v posebno vezano »inventarno knjigo«. Na podlagi inventarja in glavne knjige sestavijo podietia kategorije A in B zaključni račun za poslovno leto. Zaključni račun sestoji iz konta izravnave'in konta izgube in dobička. Podjetia kategorije C sestavijo na podlagi inventarja samo konto izravnave. 12. člen Podjetja morajo svoje knjige in inventarne sezname hraniti 10 let, računajoč od dneva zadnjega vpisa. Prav toliko časa se morajo hraniti korespondenca, spisi, temeljnice, in drugi poslovni zaznamki, ki upravičujejo knjiženje v teh poslovnih knjigah. 13. člen Poslovne knjige se vodijo po načelih sistema dvojnega ali enostavnega knjigovodstva. 14. člen Poverjenik za finance Istrskega okrožnega ljudskega odbora je pooblaščen, da izda po predlogu pristojnega strokovnega organa predpise o enotni tehniki vodstva poslovnih knjig in o njihovih obrazcih. 15. člen Podjetja iz kategorije A in B morajo voditi poslovne knjige po načelih sistema dvojnega knjigovodstva. Ta podjetja morajo voditi tele poslovne knjige: 1. dnevnik, 2. blagajniško knjigo, 3. glavno knjigo, 4. knjigo dolžnikov in upnikov, 5. nabavno blagovno knjigo, 6. prodajno blagovno knjigo in knjigo o opravljenih storitvah, 7. vse tiste knjige, ki so predpisane z drugimi predpisi, 8. vse pomožne knjige in razvide, ki so potrebni za pravilno uporabljanje prepisov tega odloka in za uspešno nadzorstvo nad njihovim izvajanjem. 16. člen Podjetja iz kategorije C morajo voditi poslovne knjige po načelih sistema enostavnega knjigovodstva. Ta podjetja morajo voditi tele poslovne knjige; 1. inventarno knjigo, 2. blagajniško knjigo. 3. nabavno blagovno knjigo, 4. prodajno blagovno knjigo, oziroma knjigo o opravljenih 5. knjige, ki so predpisane z drugimi predpisi, storitvah. 6. tiste pomožne knjige in razvide, ki so potrebni za vtllno uporabo tega odloka in za uspesno nadzorstvo nad njegovim izvajanjem. 17. člen Poverjenik za finance Istrskega okrožnega ljudskega (Albora predpiše .po predlogu pristojnega okrožnega poverjenika za podjetja kategorije A in B obvezen kontni načrt. Ta načrt temelji na okviru kontov decimalnega sistema in je razdeljen na 10 kontnih razredov. Vsak razred se lahko deli na 10 skupin. vsaka skupina pa na 10 podskupin itd. Podietia kategorije A izvajajo kontni načrt v celoti, podietia kategorije B pa skrajšani kontni načrt, kolikor se objavi.za ono stroko, sicer pa se uporabljajo konti z dvoštevilčno označbo (skupine), po potrebi pa. s troštevilčno označbo (podskupine). Podietia lahko po potrebi konte, iz predpisanega kontnega načrta razčleniuieio še dalie, držeč se decimalnega sistema. 1П. Obratni obračun 18. člen Obratni obračun sestoji iz: 1 obratnega obračunskega lista(OBOL), 2. proizvodnega obračuna, 3. periodičnega poročila. 19. člen Proizvajalna podjetja kategorije A morajo sestavljati po-polen obratni obračun, druga podjetja pa sestavljajo samo periodično poročilo. Obratni obračun se sestavlja periodično, praviloma mesečno. Poverjenik za finance Istrskega okrožnega ljudskega odbora lahko po predlogu pristojnega poverjenika določi tudi drugačna razdobja za obratni obračun, upoštevaje pomen stroke in potrebo razvida in primerjave. 20. člen Obratni obračunski list povzame v proizvajalnih in -drugih podjetjih stroške po njihovih vrstah iz knjigovodstva ter iih porazvrsti po stroškovnih mestih v skupine in prevede v knjigovodstvo tako, da obremeni konto proizvodov in storitev. OBOL je organska vez med četrtim in petim razredom kontnega načrta. OBOL s'e da uporabiti za vsak stroškovni obračun po mestih, tako pri uporabi dodatne, kakor tudi delitvene kalkulacije. Podjetja, ki imajo več različnih obratov, lahko sestavljajo za vsak obrat posebej OBOL. Prav tako lahko podjetja, ki imajo veliko stroškovnih mest, sestavijo več OBOL-ov. V tem primeru morajo sestaviti zbiralni OBOL, ki nai da nadzorstvo za posamezne OBOL-e. Stroškovna mesta se delijo na skupine. Redna razdelitev stroškovnih mest je tale: pomožna stroškovna mesta, glavna stroškovna mesta za izdelavo, stranska stroškovna mesta za izdelavo, stroškovna mesta za materijal, stroškovna mesta za upravo, stroškovna mesta za prodajo. Vrste troškov se premašuio v OBOL samo '’z kontov 4. razreda. V obračunskem razdobju porablieni materijal za izdelavo, pomožni, pogonski in drug materijal, se nreknjiži najprej iz tretjega razreda v 4. fazred. Drugi stroški, ki bremenijo proizvodnjo obračunskega razdobja, se knjižijo ali neposredno na konte četrtega razreda, ali pa se knjižijo na konte četrtega razreda preko kontov drugega razreda (kalkulacijski stroški, stroški po časovni razmejitvi). Obračun in knjiženie izdelavnili nlač ie treba strogo ločiti od obračuna in knjiženja delavskih plač in jih porazdeliti v OBOL-u no stroškovnih mestih. Tzdelavne plače v posameznih stroškovnih mestih so redoma podlaga za izračunavanje pribitkov splošnih stroškov za izdelavo za ta stroškovna mesta. Razred 4 obsega vse stroške enega obračunskega razdobja. OBOL razdeljuje splošne stroške in izdelavne plače po stroškovn’h mestih in razporeja vse stroške, tako splošne, kakor posamezne in posebne, po skupinah obračunskega konta. Knjigovodstvo kniiži tako razporejene stroške na skupinske obračunske konte 5. razreda Na ta način se zagotovi in preizkusi soglasie med OBOL-om in knjigovodstvom Obračun stroškovnih mest se lahko vodi tudi v knjigovodstvu: v tem primeru se uporablja 6. razred. Stroškovna mesta se obračunavajo v knjigovodstvu navadno v podjetiih, kier se proizvaiaio istovrstni proizvodi in se uporablja delitvena kalkulacija. Čeprav se stroškovna mesta obračunavajo v knjigovodstvu, se morajo vendar sestavljati’ OBOT.-i. 21. člen Proizvodni obračun zbira vse proizvodne stroške in jih razporeja na skupine proizvodov, oziroma storitev ali na posamezne proizvode, oziroma storitve. Pri tem uporablja podatke iz OBOL-a, knjigovodstva in razvidov o porabi materijala in plač ter dnevna poročila obratov o proizvodnji posameznih strvškovnih mest in o predaji izdelanih proizvodov v skladišče ali v neposredno odpravo. Podatki' o- materijalnih stroških za izdelavo se jemljejo iz materijalnega knjigovodstva, ki mora te stroške razporejati natančno po skupinah proizvodov ali storitev ali po posameznih pro:zvodih ali storitvah. Podatke o izdelavnih plačah nudi razvid plač; v tem razvidu ie treba poprej porazdeliti izdelavne plače tako na posamezna stroškovna mesta, kakor tudi na posamezne skupine proizvodov oziroma storitev in na posamezne proizvode, oziroma storitve. Taka porazdelitev izdelavnih plač ie potrebna zaradi tega, da bi bil pravilno obremenjen vsak proizvod, oziroma storitev, tako z izdelavno p'ačo. kakor tudi s splošnim!' izdelavnimi stroški vseh tistih glavnih in stranskih mest izdelave, v katerih ie bil proizvod izdelan, oziroma bila storitev opravljena. Splošni materijalni stroški se izračunavajo v OBOL-u kot pribitek na materijal: ta pribitek se v proizvodnem obračunu zaračunava na izkazano vrednost porabljenega materijala za izdelavo. Pribitek na materijal je lahko za različne vrste ali skupine materijala različen. Splošni upravni stroški se izračunavajo v OBOL-u kot enoten pribitek na izdelavne stroške; ta pribitek se v proizvodnem obračunu obračunava na isti način. Na isti način se obračunavajo skupni upravni in prodajni stroški podjetja. Posebni stroški morajo biti obseženi in zaračunani posebej za vsak- proizvod, oziroma storitev, ali skupine proizvodov, oziroma storitev. Knjigovodstvo preknjiži vse obračunske konte iz 5. razreda na skupni proizvodni konto ali na posamezne proizvodne konte v 7. razredu, izvzemši obračunska konta prometnega davka in stroškov trgovine, ki se razbremenita na prometnem kontu v 8. razredu. Za dovršene polizdelke in izdelke, oziroma storitve, se proizvodni konto razbremeni na breme konta polizdelkov in izdelkov , oziroma storitev v 7. razredu, in to po polni lastni ceni. Na ta način predstavlja saldo proizvodnega konta nedovršeno proizvodnjo po polni lastni ceni. Za prodane polizdelke in izdelke, oziroma opravljene storitve, se prometni konti obremenijo v 8. razredu s polno lastno ceno. Tisti del polizdelkov in izdelkov, oziroma storitev, ki se znova vrača v proizvodnjo, se tudi obračunava po polni lastni ceni. Tako predstavlja saldo konta polizdelkov in izdelkov vrednost zalog po polni lastni ceni. 22. člen Vsa podjetja kategorije A in B morajo pošiljati periodična poročila o izvedbi gospodarskega plana fh o stanju podjetja in vseh zalog ter druge podatke, ki so važni za podjetja in nadzorstvena oblastva. Pristojni strokovni povjerentk predpiše sporazumno s predsednikom okrožne planske komisije in okrožnim poverjenikom za finance, obrazce periodičnih poročil, način, kako se izpolnjujejo in rok, v katerem se morajo pošiljati. ■ Periodična poročila morajo biti v skladu z vsemi oblikami računovodstva. IV. Kalkulacije 23 člen S kalkulacijo se razume ugotavljanje načrfine in dejanske lastne cene za nabavljeno, pripravljeno ali izdelano enoto blaga ali storitve, po kateri se enota obračunava v proizvodnji ali se prodaja. Prva kalkulacija se sestavlja, preden se sklene nakup, končna priprava ali proizvodnja, obračunska kalkulacija pa po končanem nakupu, pripravi ali proizvodnji. Prva kalkulacija ugotavlja: a) proračunsko lastno ceno, ki se sestavlja pri projektiranju novih, oziroma nri rekonstrukciji ali razširitvi obstoječih podjetij, ali pri novih proizvodih ali storitvah: b) normativno lastno ceno, ki se sestavlja na podlagi obstoječih stroškovnih norm; c) načrtno lastno ceno, ki se sestavlja na podlagi stroškovnih norm. ki so ugotovljene v načrtu za znižanje lastne cene. Obračunska kalkulaciia se sestavlja po konačnem nakupu ali proizvodnji zaradi nadzorstva nad izvedbo načrta o lastni ceni. Namen in naloga kalkulacije je: a) da ugotavlja načrtne in dejanske lastne cene s pravilnim ureianjem, oblikovanjem in izkoriščanjem računovodskih podatkov; b) da omogoča določanje načrtnih in dejanskih lastnih cen in nadzorstvo nad njimi; c) da nadzira gospodarnost dela v podjetju. V pravilni kalkulacni morajo biti netačno obseženi in obračunani vsi stroški. Stroški so v vrednosti izražena poraba materialnega dela (dobrin in storitev) in plačana delovna moč za dosego določenih storitev. Kalkulaciia mora biti enotna, se mora dati primerjati tako za razna obračunska razdobja, kakor tudi za razna podjetla in mora biti popolnoma povezana z drugimi oblikami računovodstva. Kalkulaciia mora biti številčni in računski odsev racionalnosti tehničnega napredka in rentabilnosti, kar je treba do- seči v procesu gospodarske dejavnosti za določeno enoto proizvodov ali storitev. Povečanje proizvodnosti dela se mora vzdržati v kalkulacijah z znižavanjem lastnih cen. Pravilno kalkuliranje mora vsak dan spremljati proces gospodarske delavnosti. 24. člen Kalkulacija obsega stroške in jih deli na: a) stroškovne vrste, b) stroškovna mesta c) stroškovne nosilce. Stroškovne vrste se delijo glede na način zaračunavanja po stroškovnih mestih in nosilcih: a) na neposredne stroške, to je na take stroške, ki se lahko neposredno zajamejo za enoto proizvoda ali storitve na stroškovna mesta; b) na posredne stroške, to je na take stroške, ki jih ni mogoče neposredno zajeti za enoto proizvoda ali storitve, ali na stroškovno mesto, ampak samo z razdelitvijo z ustreznim ključem v razmerju do določene osnove. Neposredni stroški stroškovnega nosilca se imenujejo posamezni stroški. Vsi drugi stroški se imenujejo splošni stroški. Eno glavnih načel kalkulacije zahteva, da se stroški po 'možnosti kar največ zaračunavajo neposredno na stroškovno mesto in stroškovne nosilce. V. Sestav kalkulacije 25. člen Vsaka prva in obračunska kalkulacija mora obsegati: a) natančno označbo predmeta kalkulacije. b) ime obrata, ki dobavlja, in oddelek izdelave, ' c) enoto, na katero se nanaša kalkulacija, d) dan, ko je bila kalkulacija konačna, e) skupno količino, na katero se kalkulacija nanaša (po podatkih od a) do d). Pri obračunskih kalkulacijah je treba razen tega navesti še: f) čas, v katerem so nastali obračunani zneski, g) izkoriščeno zmogljivost vsega obrata za čas, na katerega se nanaša kalkulacija, h) katere količine so že dobavljene in katere je po naročilu treba še dobaviti. Te podatke je treba navesti posebej za vsako naročilo. Kalkulacijo prodajne cene na debelo, oziroma na drobno, ie treba razčleniti tako: 1 2 3 Materijal za izdelavo s pribitkom splošnih materijalnih stroškov S C/3 Izdelavne plače s prispevki .§ na te plače > N 'S U Splošni izdelavni' stroški IX ovarniška lastna cena 1 astna cena Proizvodna cena rt c «D O rt c rt 43 O Sx c. rt > O rt rt > N ) o M 43 rt Ö rt S o Sx 'i O u, X rt H rt 8 Prometni davek > Sx X 9 Stroški trgovine > Natančnejše določbe za sestavljanje kalkulacij gospodarskih podjetij izda po predlogu predsednika okrožne plaskc komisije izvršilni odbor Isterskega okrožnega ljudskega odbora! VI. Operativni in statistični razvid 26. člen Zaradi racionalizacije poslovanja morajo podjetja kategorije A in B poleg računovodstva voditi tudi še operativni in statistični razvid o nakupih, proizvodnji, prodaji in delovni moči, o plačilnom skladu, zlasti pa o lastni ceni. Računovodstvo, operativni in statistični razvid morajo biti med seboj v skladu, tako da se na njihovi podlagi da izvesti analiza gibanja posameznih dogodkov v času in prostoru, zlasti pa, da je mogoče primerjati in preizkušati načrtne, normirane in dejansko dosežene uspehe. — Poverjenik za finance Istrskega okrožnega ljudskega odbora je pooblaščen, da sporazumno s predsednikom okrožne planske komisije in resornim poverjenikom predpiše Szda navodna za izvajanje tega odloka. 39. člen Ta odlok začne veljati 14 dni po objavi v Uradnem listu. Koper, dne 16. januarja 1950. Tain’-k: Predsednik: Bonetti Romano, 1. r. Medica Erminij, 1. r. 4. Na podlagi ukaza Komandanta odreda JA za STO z dne 16. septembra 1947 in v zvezi z odlokom Poverjeništva PNOO za Slovensko Primorje in Oblastnega narodnega odbora za Istro z dne 20. februarja 1947 izdaja Istrski okrožni- liudski odbor ODLOK o kaznivih dejanjih zoner splošno ljudsko premoženje ter premoženje zadružnih in drugih družbenih organizacij 1. člen Da se zavaruje materialna podlaga za nadaljnji razvoj in krepitev ljudske oblasti ter da se dvigne blaginja prebivalstva v istrskem okrožju, se postavijo pod posebno kazenskopravno varstvo: splošno ljudsko premoženje, premoženje zadružnih in drugih družbenih organizacij ki sodelujejo pri krepitvi in na-dalnjem razvijanju ljudske oblasti, premoženje, ki ga upravljajo javni organi, ustanove ali podjetja, zadružne ali druge družbene organizacié ali ki ga imajo na podlagi izdanih odlokov, ter zasebno premoženje ki ie namenjeno za družbeno uporabo. Prehodne in končne določbe X Tatvina, poneverba, utajitev, protipravna prisvojitev, uničenje, oškodovanj e in prikrivanje splošnega ljudskega premoženja ter premoženja zadružnih in drugih družbenih organizacij 2. člen Kdor. kak dej splošnega ljudskega premožeula ali premoženja zadružnih ali drugih družbenih organizacij ukrade, poneveri ali utaji ali si ga kako drugače protipravno prisvoji z .namenom, da bi pridobil sebi ali drugemu premoženjsko korist, ali kdor tako premoženje namenoma uniči, oškoduje ali prikrije, se kaznuje z odvzemom prostosti ali z odvzemom prostosti s prisilnim, delom do šestih let. Tatvina, poneverba, utajitev, protipravna prisvojitev, uničenje, oškodovanje in prikrivanje zasebnega premoženja, namenjenega za družbeno uporabo 3. člen Kdor stori dejanje iz 2, člena tega odloka v škodo zasebnega premoženja, ki je na podlagi odloka ali drugih splošnih predpisov namenjeno za odkup, popis ali za izpolnitev kakih drugih obveznosti zaradi zadostitve družbenim potrebam, se kaznuje z odvzemom prostosti ali z odvzemom prostosti s prisilnim delom do šestih let. Velike tatvine, poneverbe, utajitve, protipravne prisvojitve, uničenja, oškodovanja in prikrivanja Splošnega ljudskega oremoženja, premoženja zadružnih in drugih družbenih organizacij ali zasebnega premoženja, namenjenega za družbeno uporabo 4. člen Kdor stori dejanie iz 2. ali 3. člena tega odloka tako, da vlomi ali vdre, ali kdor ima v ta namen pri sebi tehnična sredstva ali pa orožje oziroma nevarno orodje za napad ali o-brambo. ali če stori tako dejanje nekdo, ki mu ie bil zaradi delovnega razmerja kraj dejanja dostopen, se kaznuje z odvzemom prostosti s prisilnim delom najmanj dveh let. Če stori dejanie iz 2. ali 3. člena ali iz prvega odstavka 4. člena tega odloka hkrati več oseb; ali če stori kdo tako dejanie ob požaru, poplavi ali ob kaki drugi naravni nezgodi ali ob kaki družbeni nesreči ali v zločinski združbi, v povratku, v večjem obsegu ali sistematično: ali če ie dejanje v večji meri oviralo izpolnitev gospodarskih ali drugih nalog ljudske oblasti, se storilec kaznuje z odvzemom prostosti s prisilnim delom najmanj petih let in z zaplembo premoženia. v posebno hudih primerih pa z odvzemom prostosti s prisilnim delom najmanj deset let in z zaplembo premoženja. Maihne tatvine, poneverbe, utajitve, nrotioravne pri-svoiitve. uničenja, oškodovania in nrikrivania splošnega ljudskega nremoženia. nremoženia zadružnih in drugih družbenih organizacij ali zasebnega nremože-nja, namenjenega za družbeno uporabo 5. člen Kdor zagreši majhno tatvino, poneverbo ali utajitev, protipravno prisvojitev, uničenie. oškodovanie ali prikrivamo splošnega iiudskega premoženja, premoženja zadružmh ali drugih družbenih organlzacii ali zasebnega premoženja, namenjenega za družbeno uporabo, se kaznuje z denarno kaznijo ali s prisilnim delom brez odvzema prostosti. Za ponavljajoče se krajo ali za zahrbtno storjeno dejanje iz prednjega odstavka se storilec kaznuje z odvzemom prostosti do dveh let Goljufija v škodo sni osnega ljudskega premoženia, premoženja zadružnih in drugih družbenih organizacij ali zasebnega nremoženia. namenjenega za družbeno uporabo 6. člen rabo, se kaznuje z odvzemom prostosti s prisilnim delom do šestih let. Če ima dejanje iz prednjega odstavka hude posledice za izpolnitev gospodarskih in drugih nalog ljudske oblasti, se storilec kaznuje z odvzemom prostosti s prisilnim delom najmanj dveh let in z zaplembo premoženja, v posebno hudih primerih pa z odvzemom prostosti s prisilnim delom najmanj desetih let in z zaplembo premoženja. Brezvestno ali nemarno ravnanje s splošnim ljudskim premoženjem, premoženjem zadružnih in drugih organizacij ali z zasebnim premoženjem, namenjenim za družbeno uporabo 7. člen Kdor brezvestno ali nemarno ravna s splošnim ljudskim premoženjem, premoženjem zadružnih ali drugih družbenih organizacij ali z zasebnim premoženjem, namenjenim za družbeno uporabo, ali kdor to premoženje neupravičeno uporablja in se zaradi tega uniči, oškoduje, potrati ali raznese, se kaznuje s prisilnim delom brez odvzema prostosti ali z odvzemom' prostosti do treh let. če ima dejanje iz prednjega odstavka hude posledice za izpolnitev gospodarskih in drugih nalog ljudske oblasti, se storilec kaznuje z odvzemom prostosti s prisilnim delom od dveh do dvanajstih let. Izsiljevanje v škodo splošnega liudskeva premoženja, premoženia zadružnih in drugih družbenih organizacij ali zasebnega nremoženja, namenjenega za družbeno uporabo 8. člen Kdor zagreši izsiljevanie v škodo splošnega ljudskega premoženia. premoženja zadružnih in drugih družbenih orga-nizacii ali zasebnega premoženja, namenjenega za družbeno uporabo, se kaznuje z odvzemom prostosti s prisilnim delom do desetih let. če ima dejanie iz prednjega odstavka hude posledice za izpolnitev gospodarskih in drugih nalog liudske oblasti, se storilec kaznuie z odvzemom prostost: s prisilnim delom najmanj treh let in z zaplembo premoženja. Razboiništvo in razbojniška tatvina v škodo Splošnega Hudskeera nremoženia. nremoženia zadružnih in drugih družbenih organizacij ah zasebnega nremoženja, namenjenega za družbeno uporabo 9. člen Kdor zagreši razbojništvo ali razbojniško tatvino v škodo splošnega Iiudskega premoženia. premoženja zadružnih in drugih družbenih organizacij ali zasebnega premoženia. namenjenega za družbeno uporabo, se kaznuie z odvzemom prostosti s prisilnim delom najmanj treh let, v hudih primerih pa z odvzemom prostosti s prisilnim delom najmanj desetih let in z zaplembo premoženja. Nenrijavllanie kaznivega deiania. orkrivanje storilca, odsvojitev in pridobitev predmetov kaznivega dejanja 10. člen Kdor ne prijavi, da se pripravlja ali da je storjeno dejanie iz 4. člena, iz drugega odstavka 6. člena, iz drugega odstavka 8. člena in iz 9. člena tega odloka, četudi za to ve, se kaznuie z odvzemom prostosti do treh let ali z odvzemom prostosti s prisilnim delom do treh let. Kdor prikriva storilca dejanja iz 4. člena, iz drugega odstavka 6 člena, iz drugega odstavka 8. člena in iz 9. člena tega odloka, se kaznuje z odvzemom prostosti s prisilnim delom do osmih let. Kdor predmete, pridobljene z dejanjem iz tega odloka, prikrava, proda ali kako drugače odsvoji, kupi alj. si jih kako drugače pridobi, četudi ve. da so ti predmeti pridobljeni s kaznivim dejanjem, se kaznuje s prisilnim delom brez odvzema prostosti ali z odvzemom prostosti do treh let. Končna določba 11. člen Ta odlok velja od dneva objave v Uradnem listu. Koper, dne 16. januarja 1950. Tajnik: Predsednik: Bonetti Romano 1. r. Medica Erminij 1. r. 5. Na podlagi ukaza Komandanta odreda JA za STO z dne 16. septembra 1947 in v zvezi z odlokom Poverjeništva PNOO za Slovensko Primorje in Oblastnega narodnega odbora za Istro z dne 20. februarja 1947 izdaja Istrski okrožni ljudski odbor ODLOK Pojem uradne osebe 1. člen Za, uradno osebo po tem odloku se štejejo: javni uslužbenci: člani ljudskih odborov, kadar stalno ali začasno opravljajo dolžnost v organih ljudske oblasti ali v njihovih izvršilnih in upravnh organih: osebe, ki opravljajo vodilne, administrativne ali strokovne dolžnosti v zadružnih, sindikalnih ali invalidskih organizacijah ter v njihovih ustanovah n podjetjih, kakor tudi osebe, ki stalno ali začasno, za plačo ali brez plače opravljajo ali so poklicane opraviti določene javne naloge na podlagi pravice, ki jo daiajo odloki in drugi splošni predpisi. Zloraba uradnega položaja in uradnih pravic 2. člen Uradna oseba, ki izrabi svoj položaj ali uradne pravice in stori dejanje ne iz uradne potrebe, temveč iz škodljivega razmerja do službe ali iz koristoljubnih ali drugih osebnih;uradnim koristim nasprotujočih nagibov, pa ima to za posledico motnje v pravilnem delovanju v 1. členu omenjenih uradov, ustanov ali podjetij, ali neizpolnitev določene naloge urada, ustanove ali podjetja, ali kršitev osebnosti in drugih pravic prebivalcev, ali znatno premoženjsko škodo, se kaznuje z odvzemom prostosti najmanj šestih mesecev ali z odvzemom prostosti s prisilnim delom do petih let. Ce ima zloraba uradnega položaja ali pravic za posledico večje motnje v pravilnem delovanju urada, ustanove ali podjetja ali neizpolnitev določene naloge urada, ustanove ali podjetja v večji meri. se storilec kaznuje z odvzemom prostosti s prisilnim delom do dvanajstih let. Prekoračenje uradnih pravic 3. člen Uradna oseba, ki pri opravljanju službe iz škodljivega razmerja do službe ali iz koristoljubnih ali drugih osebnih, uradnim koristim nasprotujočih nagibov, stori dejanje, s katerim očitno prekorači obseg pravic, ki so ji dane na podlagi zakonitih predpisov, in s tem povzroči eno ali več posledic, navedenih v 2. členu tega odloka, se kaznuje z odvzemom prostosti naimani treh mesecev ali z odvzemom prostosti s prisilnim delom do petih let Če je storilec pri prekoračenju uradnih pravic nasilno ali grdo ravnal ali uporabil orožje, se kaznuje z odvzemom prostosti s prisilnim delom do dvanajstih let. Neizpolnitev uradne dolžnosti 4. člen Uradna oseba, ki je po uradni dolžnosti dolžna opraviti določeno uradno dejanje, pa ga iz škodljivega razmerja do službe ali iz koristoljubnih ali drugih osebnih, uradnim koristim nasprotujočih nagibov ne opravi, čeprav bi ga lahko opravila, in s tem povzroči eno ali več posledic, ki so navedene v 2. členu tega odloka, se kaznuje z odvzemam prostosti. 5. člen Uradna oseba, ki iz škodljivega razmerja do službe ali iz koristoljubnih ali drugih osebnih, uradnim koristim nasprotujočih nagibov preneha opravljati službo ali se ne zglasi na določeno službo ali na službo1, ki ji je zakonito odrejena, ali sploh zapusti službo in s tem povzroči eno ali več posledic, navedenih v' 2. členu tega odloka, se kaznuje z odvzemom prostosti najmanj treh mesecev ali z odvzemom prostosti s prisilnim delom do petih let. • Brezvestno ali nemarno opravljanje službe 6. člen Uradna oseba, ki brezvestno ali nemarno opravlja zaupane uradne zadeve, kar se zlasti kaže v zavlačevanju, zamujanju ali oviranju dela v prometu, prevozu ali drugih službah, uradih, ustanovah ali podjetjih: ali v nezavarovanju ali izgubi zaupanih stvari, vrednosti, uradnih spisov ali predmetov; ali v sestavi napačnih planov, bilanc, kalkulacij, projektov, predračunov in podatkov: ali v kakršnih koli drugih opustitvah, ki so škodljive za opravljanje službe ali za osebnost in pravice prebivalcev: s tem pa povzroči eno ali več posledic iz 2. člena tega odloka, se kaznuje s prisilnim delom brez odvzema prostosti ali z odvzemom prostosti do štirih let. Težko kaznivo dejanje zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic, prekoračenja uradnih pravic, neizpolnitve uradnih dolžnosti, samovoljne zapustitve službe in brezvestnega ali nemarnega opravljanja službe 7. člen Ce uradna oseba na vodilnem ali neposredno odgovornem mestu s svojim dejanjem ali opustitvijo v primerih zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic, prekoračenja uradnih pravic, neizpolnitve uradne dolžnosti, samovoljne zapustitve službe ali brezvestnega ali nemarnega opravljanja službe (2. do 6. člen tega odloka) povzroči dezorganizacijo v uradih, ustanovah ali podjetjih, navedenih v 1. členu tega odloka, zlasti pa v takih organizacijskih enotali oblasti, ki vodijo proizvodnjo, razdeljevanje, trgovino, kredit ali prevoz, in je s tako dezorganizacijo onemogočeno njihovo delo ali storjena škoda velikega obsega ali so hudo kršene osebnost in pravice prebivalcev, se storilec kaznuje z odvzemom prostosti s prisilnim delom najmanj petih let in z zaplembo premoženja. Če je imelo dejanje iz prednjega odstavka tega člena še posebno hude posledice za vso panogo narodnega gospodarstva ali za skupino v 1. členu tega odloka navedenih uradov, ustanov ali podjetij, ali za življenje prebivalcev, se storilec kaznuje z odvzemom prostosti s prisilnim delom najmanj petnajstih let in z zaplembo premoženja. Izpodkopavanje avtoriteta ali ugleda oblasti 8. člen Član ljudskega odbora, ki v službi ali izven nje z nedostojnim vedenjem, ravnanjem, ali kako drugače javno izpodkopava ali sploh diskreditira avtoriteto1 ali ugled ljudske oblasti, se kaznuje s prisilnim delom brez odvzema prostosti ali z odvzemom prostosti do dveh let. Če stori sodnik, sodnik prisednik ali kakšna druga uradna oseba na vodilnem položaju v javnih uradih, ustanovah ali podjetjih kaznivo dejanje izpodkopavanja avtoritete ali ugleda ljudske oblasti, se kaznuje s kaznijo, ki je predpisana v prvem odstavku tega člena. Samovoljna zapustitev službe o kaznivih dejanjih zoper uradno dolžnost STRAN 13 Dajanje zaupnih podatkov 9. člen Uradna oseba, ki objavi ali nepoklicani osebi sporoči zaupne podatke, za katere je izvedela v službi, ali ii omogoči, da jih izve, ali si take podatke protipravno preskrbi ali jih neupravičeno zbira, se kaznuje z odvzemom prostosti ali z odvzemom prostosti s prisilnim delom'do petih let. Z isto kaznijo se kaznuje tudi oseba, ki da zaupne podatke iz prednjega odstavka tudi po prenehanju službe. Ce storilec napravi dejanje iz prvega ali drugega odstavka tega člena iz malomarnosti, se kaznuje s prisilnim delom brez odvzema prostosti ali z odvzemom prostosti do dvet let. Naklepna kršitev zakonitih predpisov 10. člen Uradna oseba, ki z namenom, da bi sebi ali drugemu koristila ali komu škodovala ali iz kakih drugih osebnih, uradnim koristim nasprotujočih nagibov pri opravljanju službe izda nezakonit akt ali kako drugače prekrši zakonite predpise, se kaznuje z odvzemom prostosti do štirih let. Če stori dejanje iz prvega odstavka tega člena sodnik, ali sodnik prisednik, se kaznuje z odvzemom prostosti ali z odvzemom prostosti s prisilnim delom do štirih let. Jemanje podkupnine 11. člen Uradna oseba, ki sprejme ali zahteva darilo ali kakšno drugo korist, da bi v mejah svojih uradnih pravic opravila dejanje, ki bi ga morala opraviti, ali da ne opravi dejanja, ki ga ne bi smela opraviti, se kaznuje z odvzemom prostosti ali z odvzemom prostosti s prisilnim delom do osmih let. Uradna oseba, ki sprejme obljubo podkupnine ali izziva podkupnino, da bi opravila oziroma, da ne bi opravila dejanja iz tretjega odstavka tega -člena, se kaznuje s prisilnim delom brez odvzema prostosti ali z odvzemom prostosti do treh let. v hujših primerih pa s kaznijo, ki je predpisana v tretjem odstavku tega člena. Uradna oseba, ki po izvršitvi oziroma opustitvi uradnega dejanja, navedenega v prednjih odstavkih tega člena, spreime v zvezi z njim darilo ali kakšno drugo korist, se kaznuje s prisilnim delom brez odvzema prostosti ali z odvzemom prostosti do dveh let. Težko kaznivo dejanje jemanja podkupnine 12. člen Če zagreši jemanje podkupnine član ljudskega odbora, sodnik, sodnik prisednik ali uradna oseba na vodilnem položaju ali če se podkupnina izsili ali če se jemanje podkupnine godi sistematično, se storilec kaznuje z odvzemom prostosti s prisilnim delom najmanj enega leta in z zaplembo premoženia. Dajanje podkupnine 13. člen Kdor uradni osebi da ali obljubi darilo ali kakšno drugo korist, da bi opravila uradno dejanje, ki ga ne bi smela opraviti, ali da ne bi opravila uradnega dejanja, ki bi ga morala opraviti, kakor tudi tisti, ki posredujejo pri takem podkupovanju uradne osebe, se kaznujejo z odvzemom prostosti ali z odvzemom prostosti s prisilnim delom do petih let. Kdor uradni osebi da ali obljubi darilo ali kakšno drugo korist, da bi v mejah svoiih uradnih pravic opravila dejanje, ki bi ga morala opraviti, ali da ne bi opravila dejanja, ki ga ne bi smela opraviti, kakor tudi tisti, ki posredujejo pri takem podkupovanju uradne osebe, se kaznuje s prisilnim delom brez odvzema prostosti ali z odvzemom prostosti do treh let. Kdor zagreši dajanje podkupnine, se sme oprostiti kazni, če je bila podkupnina zahtevana ali izsiljena in če takoj po izročitvi podkupnine o tem prostovoljno obvesti javnega tožilca, preiskovalne organe, sodišče ali starešino uradne osebe, ki ie podkupnino sprejela. Protizakonito posredovanje 14. člen Uradna oseba, ki za nagrado ali iz drugih koristoljubnih nagibov neopravičeno posreduje, da bi se neko uradno dejanje opravilo ali ne opravilo, se kaznuje s prisilnim delom brez odvzema prostosti ali z odvzemom prostosti do dveh let. Uradna oseba, ki posreduje, da bi se neko nezakonito dejanje opravilo ali da se zakonito dejanje ne bi opravilo, se kaznuje s prisilnim delom brez odvzema prostosti ali z odvzemom prostosti. Če storilec napravi dejanje iz drugega odstavka tega člena za nagrado ali če ga opravlja sistematično, se kaznuje z odvzemom prostosti s prisilnim delom do petih let. Zloraba v volivnem postopku 15. čleri član volivnega odbora ali kaka druga uradna oseba, ki namenoma nepravilno šteje glasove, ponaredi volilne lištine ali stori kako drugo protipravno dejanje, s katerim se kršijo vo-livne pravice prebivalcev ali volivni postopek, se kaznuje s prisilnim delom brez odvzema prostosti ali z odvzemom prostosti do treh let. Protizakonit odvzem prostosti, zadrževanje in privedba 16. člen Uradna oseba, ki komu protizakonito odvzame prostost ali ga protizakonito zadržuje v takem stanju ali ga protizakonito privede pred javni organ, se kaznuje s prisilnim delom brez odvzema prostosti, v hujših primerih pa z odvzemom prostosti do treh let. Protizakonito izsiljen j e izpovedbe 17. člen Uradna oseba, ki s protizakonitimi sredstvi izsili izpovedbo ali ki pri zasliševanju uporabi kaka protizakonita sredstva, se kaznuje s odvzemom prostosti naimani šestih mesecev, ali z odvzemom prostosti s prisilnim delom do petih let. Protizakonita preiskava stanovanja ali osebe 18. čfen Uradna oseba, ki protizakonito opravi preiskavo stanovanja, prostorov ali osebe, se kaznuje s prisilnim delom brez odvzema prostosti, v hujših primerih pa z odvzemom prostosti do dveh let. Uradna oseba, ki si pri preiskavi stanovanja, prostorov ali osebe protipravno prisvoji ali omogoči drugemu, da si prisvoji stvari, ki so last preiskalne osebe ali koga drugega, se kaznuje odvzemom prostosti najmanj šestih mesecev ali z odvzemom prostosti s prisilnim delom do osmih let. Protizakonita izpustitev pripornika 19. člen Uradna oseba, ki protizakonito izpusti nekoga, ki mu je odvzeta prostost in ki ji je izročen, da ga straži, .ali mu pomaga pobegniti ali mu omogoči nedovoljeno zvezo ali dopisovanje zaradi priprave ali organiziranja pobega, se kaznuje z odvzemom prostosti ali z odvzemom prostosti s prisilnim delom do osmih let. Kršitev tajnosti pisem in drugih občevalnih sredstev 20. člen Uradna oseba, zaposlena v poštni, brzojavni ali radijski službi, ki namenoma prekrši uradne predpise s tem, da odpre pismo, brzojav ali kako drugo občevalno sredstvo, ali ki he-poklicani osebi sporoči 'njih vsebino ali kako drugače prekrši tajnost pisem in drugih občevalnih sredstev, se kaznuje s prisilnim delom brez odvzema prostosti ali z odvzemom prstosti. Uradna oseba, zaposlena 'v telefonski ali brzojavni službi, ki namenoma prekrši uradne predpise s tem, da prisluškuje razgovorom, daje komu drugemu podatke o takih razgovorih ali kako drugače prekrši tajnost občevanja, se kaznuie s kaznijo, ki je določena v prvem odstavku tega člena. Nepravilno opravljanje poštne, brzojavne, telefonske ali radijske službe 21. člen Uradna oseba, zaposlena v poštni, brzojavni, telefonski ali radijski službi, ki namenoma prekrši uradne predpise s tem, da v pismu, brzojavu, sporočilu ali v kakem drugem občevalnem sredstvu kaj izpusti, spremeni ali doda, ali taka občevalna sredstva uniči ali prikrije ali jih pošlje neupravičeni oSebi ali jih odpošlje ali izroči z zamudo, ali kako drugače prekrši pravilno opravljanje službe, se kaznuje s prisilnim delom brez odvzema prostosti ali z odvzemom prostosti. Uradna oseba, zaposlena v radijski službi, ki namenoma prekrši uradne predpise s tem, da po radiu sporoči vest ali podatke ali dopusti, da to stori kdo drugi, se kaznuje z odvzemom prostosti najmanj enega leta. Poneverba v službi 22. člen Uradna oseba, ki si zase ali za koga drugega prisvoji premoženje ah premoženjske pravice, ki so ji zaupane v službi ali ki so ji dostopne v zvezi z njeno službo, se kaznuje z odvzemom prostosti ali z odvzemom prostosti s prisilnim delom do desetih let. Če stori tako dejanje uradna oseba na vodilnem polozäju ali uradna oseba, ki so ji dane izjemne pravice, ali če so prisvojeni predmeti posebno važni za ljudsko oblast, se kaznuje z odvzemom prostosti s prisilnim delom in z zaplembo premoženja. V posebno, hudih primerih dejanj iz prvega in drugega odstavka, če je povzročena škoda velikega obsega ali storjena na sistematičen način, se storilec kaznuje z odvzemom prostosti s prisilnim delom najmanj petih let in z zaplembo premoženja. Nedopustna uporaba uradno zaupanih stvari 23. člen Uradna oseba, ki uporabi denar, vrednostne papirje ali druge stvari, ki so ji uradno zaupane ali ki so ii dostopne v zvezi z njeno službo, ali omogoči komu drugemu, da uporabi tak denar, vrednostne papirje ali druge stvari, se kaznuje s prisilnim delom brez odvzema prostosti ali z odvzemom prostosti do treh let. Oe je dejanje storjeno zaradi špekulacije, se storilec kaznuje z odvzemom prostosti s prisilnim delom najmanj enega leta in z zaplembo premoženja. Protizakonita izterjava ali izplačilo 24. člen Uradna oseba, ki od nekoga namenoma izterja nekaj, česar ta ni dolžan, plačati, ali izterja več, kot je ta dolžan pla- čati, ali izplača manj, kot je dolžna izplačati, se kaznuje z denarno kaznijo, s prisilnim delom brez odvzema prostosti ali z odvzemom prostosti do treh let. Ponarejanje in uničenje uradnega pečata, listin ali spisov 25. c’en Uradna oseba, ki v uradni pečat, žig, knjigo, zapisnik, listino ali spis vstavi neresnične podatke ali s svojim podpisom, oziroma z uradnim pečatom overi knjigo, zapisnik, listino ali spis z neresnično vsebino, Čeprav ve za njihovo neresničnost, ali ki take predmete uniči, prikrije, v večji meri poškoduje ali kako drugače napravi nerabne, se kaznuje z odvzemom prostosti ali z odvzemom prostosti s prisilnim delom do petih let. Uradna oseba, ki ve za neresničnost uradnega pečata, žiga, knjige, zapisnika, listin ali spisa, pa jih uradno uporabi kot resnične, ali ki s svojim podpisom oziroma z uradnim pečatom omogoči, da se napravijo ali uporabijo ponarejeni pečati, knjige, zapisniki, listine ali spisi, se kaznuie s kaznijo, ki je predpisana v prvem odstavku tega člena. Težko kaznivo dejanje ponarejanja ali uničenja uradnega pečata, listine ali spisa 26. člen Če je ponarejanje ali umčenje uradnega pečata, žiga, knjige, zapisnika, listine ali spisa storjeno iz škodljivega razmerja do službe ali iz koristoljubnih in drugih osebnih nagibov ali če je dejanje storila uradna oseba na vodilnem položaju ali oseba, ki so ji.dane izjemne pravice, ali če je dejanje ¡melo za posledico škodo večjega obsega, se storilec kaznuje z odvzemom prostosti s prisilnim delom najmanj dveh let in z zaplembo premoženja. Neredno vodstvo knjig 27. člen Če uradna oseba ne vodi predpisanih knjig ali jih vodi neredno z namenom, da bi prikrila svoje ali tuje nedovoljeno dejanje, ali iz drugih osebnih, uradnim koristim nasprotujočih nagibov, se kaznuje z odvzemom prostosti ali z odvzemom prostosti s prisilnim delom do petih let. 28. člen Za razsojo kaznivih dejanj iz drugega odstavka 2. člena, iz drugega odstavka 3. člena, iz 7. in 8. člena, iz drugega odstavka 10. člena, iz 12. člena, iz drugega in tretjega odstavka 22. člena, iz drugega odstavka 23. člena in iz 26. člena tega odloka je pristojno okrožno ljudsko sodišče, za vsa druga dejanja pa okrajno ljudsko sodišče. Končna določba 29. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu. Koper, 16. januarja 1950. Tajnik: Predsednik: Bonetti Romano 1. r. Medica Erminij 1. r. 6. Na podlagi ukaza komandanta odreda JA .za STO z dne 16. septembra 1947 v zvezi z odlokom Poverjeništva PNOO za Slovensko Primorje in Oblastnega NO za Istro z dne 20, februarja 1947, izdaja Istrski okrožni ljudski odbor ODLOK o prekrških zoper javni red in mir 1. člen Prekršek zoper javni red in mir stori, kdor s svojim vedenjem. ali delavnostjo ruši normalni način življenja prebi- valcev, ovira gibanje in promet na cestah in drugih javnih krajih, vzbuja nemir med prebivalci, krši javno moralo, ovira pravilno uporabljanje javnih objektov in stanovanjskih poslopij, živi v brezdelju, ovira počitek prebivalcev ali na drug način krši družbeno disciplino in mir prebivalcev. 2. člen Kolikor ni kazniv po kakem drugem veljavnem predpisu, se po tem odloku kaznuje za prekršek zoper javni red in mir: 1. kdor se na javnem kraju pretepa, prepira, vpije,, nedostojno vede; 2. kdor se vede na javnem kraju na posebno drzen ali surov način in s tem žali prebivalce ali ruši njihov mir; 3. kdor dovoli, da so v njegovih prostorih ali na njegovem zemljišču neprijavljene ali prepovedane prireditve, sestanki, zborovanja ali javni shodi; 4. kdor krši odredbo pristojnega javnega organa, oziroma ukrep, s katerim se prepoveduje dostop ali zadržavanje na določenem kraju; 5. kdor prerokuje, čara, vedežuje, razlaga sanje ali na drug podoben način slepi ljudi; 6. kdor si izmišlja ali razširja lažnjive vesti, ki rušijo mir in zadovoljstvo prebivalcev; 7. kdor omalovažuje oblastne organe ali njihove zakonite predpise in ukrepe; 8. kdor javno nabite oglase oblastnih organov ali družbenih organizacij raztrga, zamaže ali jih na drug način poškoduje; 9. kdor poškoduje predpise o javnih cestah, trgih, pristaniščih, parkih, in izletnih točkah, ki so nabiti zaradi njihovega čuvanja ali reda; 10. kdor proda alkoholno pijačo pijani osebi ali mladoletniku ali kdor opija mladoletnika; 11. kdor ob poplavi, požaru, eksploziji, ali v drugih hudih nesrečah brez opravičljivega razloga odkloni pomoč; 12. kdor v primerih navedenih y 11 točki drugo osebo odvrača ali jo na kak drug način ovira da bi pomagala; 13. kdor se izmika delu in živi v brezdelju; 14. kdor pijančuje, se vdaja prostituciji, igri na slepo srečo, kdor se ukvarja s tihotapstvom ali s črno borzo; 15. kdor muči živali, jih preobremenjuje ali ravna z njimi na drug škodljiv način, kdor nevarne živali primerno ne zavaruje; 16. kdor postavi pred zgradbo ali pred ograjo ali na zgradbo oziroma na ograjo kako predmet, ali kaj drugega, kar bi moglo poškodovati ljudi, ki hodijo mimo, ali jim prizadejati kako drugo škodo, kdor meče kake predmete na cesto; 17. roditelj, skrbnik oz. tisti, ki mu je otrok zaupan v varstvo, če stori tak otrok prekršek, določen po tem odloku zaradi pomanjkljivega nadzorstva ali zato, ker je otroka k temu navajal; 18. kdor neupravičeno strelja, vžiga rakete ali drug podoben vnetljiv materijal, ali kdor na kakršen koli podoben način moti mir prebivalcev, kdor ima ali nosi orožje, ki ga ne sme imeti ali za katero nima dovoljenja; 19. kdor se brez opravičenega razloga ne odzove ponovnemu pozivu pristojnega oblastnega organa. 3. člen Storilec se kaznuje: 1. za prekrške po 2., 6., 12., 13., in 14. točki 2. člena tega odloka s kaznijo poboljševalnega dela do treh mesecev ali s kaznijo odvzema prostosti do treh mesecev; 2. Za prekrške po 1., 3., 5., 7., 10., 11., 16., 17-, in 18 točki 2. člena tega odloka z denarno kaznijo do 5.000— dinarjev ali s kaznijo poboljševalnega dela do 2 mesecev ali s kaznijo odvzema prostosti do 2 mesecev; 3. za prekrške po 8., 9., in 15. točki 2. člena tega odloka z denarno kaznijo do 2.000.— dinarjev ali s kaznijo poboljševalnega dela do 30 dni, 4. za prekrške po 4. in 19. točki 2. člena tega odloka z denarno kaznijo do 2.000.— dinarjev. Če je za prekršek, določen s tem odlokom, predpisana denarna kazen alternativna s kaznijo poboljševalnega dela ali s kaznijo odvzema prostosti, se izreče zoper storilca ustrezajoča kazen poboljševalnega dela ali odvzema prostosti samo za težji prekršek, kadar denarna kazen ne more dovolj vzgojno učinkovati ali kadar je sicer znano o storilcu, da krši družbeno disciplino. Za prekrške, določene v 2. členu tega odloka, se glede na okolnosti, v katerih je bilo dejanje storjeno, ali glede na lastnosti storilca lahko poleg predpisane kazni izreče tudi kazen odvzema predmetov s katerimi je bil storjen prekršek. Za prekrške, določene v 2., 6., 13., in 14. točki 2. člena se sme izreči tudi kazen izgona, če je storilec očitno nevaren za javni red in mir. 4. ' člen Prireditelji javnih shodov (sestankov, veselic, zabavnih prireditev, sprevodov in podobno), za katere ne veljajo posebni predpisi, morajo take prireditve priglasiti pristojnemu odseku za notranje zedeve okrajnega ljudskega odbora najmanj 48 ur pred začetkom. V priglasitvi se mora navesti kraj in čas ter namen javne prireditve. Pristojni organ za notranje zadeve, ki mu je bila priglasitev predložena, lahko prepove priglašeno javno prireditev, če je dejanjska nevarnost, da bi bila ogrožena javni red in mir. Kdor prireja, vodi ali podpira prirejanje nepriglašenih ali prepovedanih javnih shodov, omenjenih v 1 odstavku tega člena, se kaznuje s kaznijo, ki je predpisana v 2. točki 3. člena tega odloka. 5. člen Okrajni ljudski odbor lahko določi v mejah 1. člena tega odloka v svojih odlokih tudi druge prekrške zoper javni red in mir na svojem območju. Krajevni (mestni) ljudski odbor lahko določi prekrške zoper javni red in mir v svojem območju le na podlagi in v mejah tega odloka in odloka o pristojnosti krajevnih (mestnih) ljudskih odborov za predpisovanje upravnih kazni. O prekrških, določenih s tem odlokom, vodi upravni kazenski postopek na prvi stopnji in izreka kazni odsek za notranje zadeve okrajnega -ljudskega odbora po določbah odloka o prekrških z dne 18. julija 1949. * , 6. člen O prekrških, določenih v 19. točki 2. člena tega odloka, vodi upravni kazenski postopek na 1. stopnji in izreka kazni pristojni overjenih oziroma tajnik tistega ljudskega odbora, pri katerem je organ, ki je izdal poziv. Zoper odločbo o prekršku je dovoljena pritožba po predpisih navedenega odloka o prekrških. 7. člen Poverjenik za notranje zadeve Istrskega okrožnega ljudskega odbora je ooblaščen, da izda po potrebi navodila za izvajanje tega odloka. 8. člen Ta odlok velja od dneva objave v Uradnem listu. Koper, dne 16. januarja 1950. Tajnik: Predsednik: Bonetti Romano, 1. r. Medica Erminij, 1. r. 7. Na podlagi ukaza komandanta odreda JA zâ STO z dne 16. septembra 1947 v zvezi z odlokom Poverjeništva PNOO za Slovensko Primorje in Oblastnega NO za Istro z dne 20. februarja 1947, izdaja Istrski okrožni ljudski odbor ODLOK o pristojnosti krajevnih (mestnih) ljudskih odborov za predpisovanje upravnih kazni 1. člen Krajevni (mestni) ljudski odbori imajo pravico z odloki predpisovati upravne kazni za kršitev predpisov, ki jih izdajo v zadevah lokalnega pomena, kolikor za te prekrške niso predpisane upravne kazni od višjih oblastnih organov, in sicer: a) na področju kmetijstva in gospodarstva; 1. glede uporabe krajevnih pašnikov in izvrševanja pašnih pravic sploh. 2. glede izkoriščanja gozdov, ki jih upravlja krajevni ljudski odbor. 3. zaradi preprečevanja manjše škode na poljih, vrtovih, vinogradih in v gozdovih, 4. zaradi preprečevanja bolezni in škode na rastlinah ter uničevanja rastlinskih škodljivcev, 5. glede začetka in konca poljskih del (na pr. setve, žetve, trgatve), 6. zaradi ugotavljanja površine posevkov, stanja domačih živali in podobno, 7. zaradi zat.ranja živalskih bolezni, 8. glede namakanja v krajevnem okolišu, 9. zaradi zaščite čebelne paše, b) na področju komunalnih zadev: 1. zaradi varstva komunalnih naprav (vodovoda, kanalizacije, vodnjakov, cistern, parkov, drevoredov in kopališč). 2. glede uporabe komunalnih ugodnosti in zavarovanja pravilnega opravljanja komunalne službe (preskrba z vodo, električnim tokom itd.), 3. zaradi vzdrževanja hišnega reda v stanovanjskih zgradbah, 4. zaradi vzdrževanja in varstva krajevnih poti, mostov in drugih prometnih naprav, 5. zaradi vzdrževanja reda pri uporabi studencev, vodnjakov, napajališč, kakor tudi zaradi vzdrževanja reda pri odvažanju peska, lomljenja kamna itd., 6. zaradi vzdrževanja javne snage, 7. zaradi varnosti kopalcev v kopališčih in izven njih, 8. zaradi vzdrževanja reda na pokopališčih. c) na področju ljudskega zdravstva: zaradi vzdrževanja splošne živilske higiene, higiene na javnih cestah, ulicah, trgih, parkih, sejmiščih, gostinskih prostorih, gledališč, javnih zgradbah, kopališčih, vodnjakih in kanalizacijah, na pokopališčih m na drugih javnih krajih, prostorih in objektih, d) na drugih področjih: 1. zaradi vzdrževanja reda na trgih in krajevnih sejmiščih, 2. glede ureditve krajevnega javnega prometa v okviru splošnih predpisov višjih oblastnih organov, 3. zaradi vzdrževanja krajevnega reda in miru v kraju (red na ulicah in v javnih lokalih, zavarovanje nočnega miru, zavarovanje pred psi in drugimi nevarnimi živalmi, varstvo živali), 4. v zadevah odpiranja in zapiranja trgovskih in obrtnih lokalov, 5. glede opravil izvoščkov, šoferjev, nosačev, čistilcev čevljev in podobno, izvzernši določanja cen. 2. člen Vsak po 1. členu izdani odlok mora krajevni (mestni) ljudski odbor v 24 urah poslati nadrejenemu okrajnemu ljudskemu odboru in pristojnemu oddelku Istrskega okrožnega ljudskega odbora. 3. člen Predsednik Izvršilnega odbora Istrskega okrožnega ljudskega odbora je pooblaščen, da izda natančnejše predpise za izvajanje tega odloka. 4. člen Ta odlok velja od dneva objave v Uradnem listu. Koper, dne 16. januarja 1950. Tajnik: Predsednik: ВодеШ Romano, 1. r. Medica Erminij, 1. r. Na podlagi ukaza Komandanta odreda JA za STO z dne 6. septembra 1947 in v zvezi z odlokom Poverjeništva PNOO za Slovensko Primorje in Oblastnega narodnega odbora za Istro z dne 20. februarja 1947 izdaja Istrski okrožni ljudski odbor ODLOK o osebnih imenih I. — Splošne določbe 1. člen Vsak prebivalec Istrskega okrožja ima pravico do osebnega imena. Osebno ime se sestoji iz priimka in imena. 2. člen Priimek dobi prebivalec praviloma po priimku rodbine, v kateri je rojen. Prebivalcu se po rojstvu določi ime po prosti izbiri 3. člen Prebivalec ima pravico in dolžnost, da uporablja osebno ime, ki ga ima. Prebivalec sme spremeniti osebno ime po predpisih tega odloka. 4. člen Tujec, ki živi v Istrskem okrožju, mora uporabljati osebno ime, ki ga je dobil po predpisih svoje države. II. — Dobivanje osebnega imena 5. člen Zakonski otrok ter otrok iz ničnega ali razveljavljenega zakona, dobi in ima očetov priimek. Velja, da je otrok zakonski, če je rojen v zakonu ali v dobi tristo dni po prenehanju tega zakona. Nezakonski otrok dobi ter ima materin dekliški priimek. Ce oče prizna otroka za svojega, dobi in ima otrok očetov priimek, če se starši tako sporazumejo. Za očeta nezakonskega otroka velja tisti, ki.ga prizna za svojega ali čigar očetovstvo se ugotovi s pravomoćno sodno odločbo. Otrok neznanih staršev dobi in ima priimek in ime, ki mu ga določi izvršilni odbor krajevnega (mestnega) ljudskega odbora, v katerem območju ima otrok svoje bivališče. Ce se takemu otroku pozneje ugotovijo starši, vendar pred dopolnjenun 18. letom, dobi in ima priimek po predpisih prvega ali drugega odstavka tega člena. Če ima otrok več kot kot 14 let, je potrebna tudi njegova privolitev. 6. člen Nezakonski otrok lahko dobi priimek moža svoje matere, če se je mati o tem sporazumela z možem. Če ima otrok več kot 14 let je potrebna tudi njegova privolitev. 7. člen Ime določijo otroku sporazumno starši. Če eden od njih ni več živ, ali ni znan, ali pa ne more izvrševati roditeljske pravice, določi otroku ime drugi roditelj. Če se starši ne sporazumejo o otrokovem imenu, ali če nobeden od staršev več ne živi, ali ne more opravljati roditeljske pravice, določi otroku ime krajevni (mestni) ljudski odbort v katerega območju otrok prebiva. Pri tem se vpošte-vajo želje staršev, če pa starši niso več živi, ali če ne morejo izvrševati roditeljske pravice, želje najbližjih sorodnikov ali pa skrbnika III. — Sprememba osebnega imena 8. člen Ob sklenitvi zakona se zakonca lahko sporazumeta za možev priimek, vsak izmed njiju pa lahko obdrži tudi svoj priimek. Če se zakonca ne sporazumeta, da bosta imela skupen priimek, sme vsak zakonec dodati svojemu priimku priimek drugega zakonca. 9. člen Zakonec, ki je ob sklenitvi zakona spremenil prhmek, prevzame po izrečeni ničnosti zakona kakor po razveljavitvi ali razvezi zakona priimek, ki ga je imel pred sklenitvijo zakona. Zakonec sme po razvezi zakona obdržati priimek, ki ga je prevzel ob sklenitvi zakona, če se zakon razveže po krivdi drugega zakonca in če je iz tega zakona kaj otrok. Ce sklene nov zakon, ne sme obdržati priimka svojega zakonca iz razvezanega zakona. Vdova sme namesto moževega priimka prevzeti svoj dekliški priimek. 10. člen Otrok, ki je rojen izven zakona, velja za zakonskega, če sklenejo njegovi starši med seboj zakon. S poznejšo sklenitvijo zakona dobi nezakonski otrok očetov priimek. Otrok, ki ima več kot 16 let, lahko z izjavo obdrži svoj dotedanji priimek. To izjavo lahko da otrok v 6 mesecih od sklenitve zakona, oziroma od trenutka, ko je zvedel za sklenitev zakona, vendar pa najpozneje v enem letu od dneva sklenitve zakona. Izjava se da izvršilnemu odboru krajevnega (mestnega) ljudskega odbora, v katerega območju ima otrok svoje bivališče, in se zaznamuje v rojstni matični knjigi. 11. člen Če so starši nezakonskega otroka nameravali skleniti zakon, pa jim je to preprečila smrt enega od njih, izreče sodišče po zahtevi drugega roditelja ali otroka v nepravdnem postopku, da je otrok zakonski. Otrok dobi očetov priimek. Za otroka, ki je nad 16 let star, veljajo določbe prejšnjega člena. 12. člen Če se za otroka, ki je vpisan v rojstno matično knjigo kot zakonski, pozneje ugotovi, da ni rojen v zakonu (prvi odstavek 5. člena), izgubi otrok dotedanji priimek in dobi materin dekliški priimek. 13. člen Posvojenec dobi priimek posvojitelja, če ob sklenitvi posvojitve ni bilo določeno, da obdrži svoj prejšnji primiek ali da mu doda priimek posvojitelja, če ima posvojenec več kot 14. let, je za spremembo priimka potrebna njegova privolitev. 14. člen Sremembo osebnega imena lahko za sebe zahtevajo samo polnoletni prebivalci. 15. člen Za mladoletnega otroka lahko zahtevajo spremembo imena njegovi starši, če ima otrok več kot 14 let, je potrebna njegova privolitev. 16. člen Sprememba priimka po zahtevi enega zakonca ne velja za drugega zakonca. Sprememba priimka očeta ali matere, če ima otrok njen priimek, velja tudi za mladoletne otroke, če imajo otroci več kot 14 let, je potrebna tudi njihova privolitev. Starši ne morejo zahtevati za mladoletnega otroka, da bi spremenil priimek v drugega, ki je različen od njihovega priimka ali pa od novega priimka, ki ga zahtevajo za sebe. 17. člen Sprememba osebnega imena se dovoli, če se dokaže utemeljenost zahteve in če ta sprememba ni v nasprotju z zadevnimi družbenimi pravili in običaji ali pa s splošnimi koristmi. 18. čfen Sprememba osebnega mena se ne sme dovoliti osebi: 1. zoper katero se vodi kazenski postopek. 2. ki je bila obsojena za hujše kaznivo dejanje in 3. ki nima političnih in državljanskih pravic. 19. člen Zahteva za spremembo osebnega imena se vloži pri odseku za notranje zadeve pristojnega okrajnega ljudskega odbora. V zahtevi se navedejo razlogi, iz katerih se zahteva sprememba osebnega imena, kakor naslednji podatki: 1. priimek, ime in očetovo ime, oziroma matenno ime, če oče ni znan, 2. rojstni kraj in datum rojstva predlagatelja, drugega zakonca in otrok, 4. seznam krajev, v katerih je predlagatelj dotlej živel, 5. novo izbrano osebno ime. 20. člen Odsek za notranje zadeve mora brez odlašanja razglasiti na uradni deski, da je vložena zahteva za spremembo osebnega imena in navesti novo osebno ime, ki ga želi predlagatelj imeti. Razglas mora biti nabit 15 dni. Vsak prebivalec ima pravico ugovarjati zahtevi za spremembo, osebnega imena in navesti razloge, iz katerih misli, da spremembe ni treba dovoliti. Na to svojo pravico morajo biti prebivalci opozorjeni v razglasu. 21. člen Odsek za notranje zadeve je dolžan preizkusiti navedbe v zahtevi za spremembo osebnega imena ter jo s svojim mnenjem in vloženimi ugovori poslati najpozneje v dveh mesecih po prejemu v rešitev oddelku za notranje zadeve Istrskega okrožnega ljudskega odbora. 22. člen Odločbo o spremembi osebnega imena izda poverjenik za notranje zadeve Istrskega okrožnega ljudskega odbora. Pravomoćna odločba o spremembi osebnega imena se pošlje pristojnemu matičarju, da jo vpiše v matično knjigo in se objavi ob stroških predlagatelja v Uradnem listu. Sprememba osebnega imena velja od dneva te objave. 23. člen Zoper odločbo poverjenika za notranje zádeve, s katero se zavrača zahteva za spremembo osebnega imena, je v osmih dneh po vročitvi odločbe dopustna pritožba na Izvršilni odbor Istrskega okrožnega ljudskega odbora. 24. člen Spore, nastale zaradi osebnega imena, rešuje na prvi stopnji izvršilni odbor pristojnega okrajnega ljudskega odbora. Zoper to odločbo je dopustna pritožba na Izvršilni odbor Istrskega okrožnega ljudskega odbora. IV. — Pisanje osebnega imena in drugih označb 25. člen Priimku in imenu s« lahko pristavi tudi še očetovo ime. Piše se med priimkom in imenom z veliko začetnico ali pa neskrajšano. S posebnimi predpisi se lahko odredi tudi obvezno postavljanje očetovega imena. Nezakonski otrok, ki ima materin priimek, lahko piše med svojim imenom in priimkom materino ime. Na listine, ki se pošljejo javnim organom, kakor tudi na uradne spise in listine, ki morajo bdi podpisani od pooblaščene osebe, se mora zapisati polno osebno ime. Označba »mlajši« ali »starejši« ter njihove navadne okrajšave se ne štejejo za sestavni del osebnega imena. Uporabljati se more zaradi ugotovitve istovetnosti osebe. 26. c’en Poleg osebnega imena se lahko uporablja označba akademskega naziva v navadnih okrajšavah (dr., inž. itd.). 27. člen Avtorji književnih in drugih umetniških ' del, gledališki, filmski in drugi umetniki v zvezi s svojim književnim in umet-nišk.m delom ter udeleženci v narodnem osvobodilnem boju, lahko uporabljajo tudi druga posebna imena (psevdonime, konspirativna imena, domača imena), če ni to v nasprotju z drugimi zakonitimi predpisi. V. — Kazenske določbe 28. člen Uporaba tujega imena ali uporaba lastnega imena v nasprotju z določbami tega odloka se kaznuje z denarno kaznijo do 3.000.— dinarjev ali s poboljševalnim delom do dveh mesecev. Kazni izreka izvršilni odbor pristojnega okrajnega ljudskega odbora po predpisih odloka o prekrških z dne 18. julija 1949. VI. — Prehodne in končne določbe 29. člen Z dnem uveljavitve tega odloka prenehajo veljati vsi predpisi, ki so v nasprotju z njegovimi določbami. 30. člen Poverjenik za notranje zadeve Istrskega okrožnega ljudskega odbora predpiše navodila za izvajanje tega odloka. 31. člen Ta odlok velja od dneva razglasitve v Uradnem listu. Koper, dne 16. januarja 1950. Tajnik: Predsjednik: Bonetti Romano, 1. r. Medica Erminij, 1. r. 9. Na podlagi ukaza Komandanta odreda JA za STO z dne 16. septembra 1947 in v zvezi odlokom Poverjeništva PNOO za Slovensko Primorje in Oblastnega narodnega odbora za Istro z dne 20. februarja 1947. izdaja Istrski' okrožni ljudski odbor ODLOK o spremembah in dopolnitvah odloka o vodstvu matičnih knjig z dne 29. junija 1948. Odlok o vodstvu matičnih knjig se dopolni in ispremeni tako, da se v prečiščeni: obliki glasi: ODLOK o vodstvu matičnih knjig 1. člen Matične knjige — rojstne, mrliške, poročne in posebne — se vodijo na sedežih matičnih okolišev za območje enega ali več krajevnih (mestnih) ljudskih odborov istega okraja. Matične knjige se vodijo za vsak krajevni (mestni) ljudski odbor posebej. Matične okoliše določi Izvršilni odbor Istrskega okrožnega ljudskega odbora. 2. člen Matične knjige vodi pri ljudskem odboru posebej za to postavljeni matičar, ki je uslužbenec tistega ljudskega odbora, pri katerem vodi matične knjige. Matičarja postavlja in mu določa namestnika izvršilni odbor okrajnega ljudskega odbora po predlogu povjerenika za notranje zadeve Istrskega okrožnega ljudskega odbora. 3. člen Matične knjige so javne knjige. Izpiski, ki jih izdajajo iz njih matičari pili ljudskih odborih, imajo dokazno moč javnih listin. 4. člen Neposredno nadzorstvo nad matično službo vršita povjerenika odsekov za notranje zadeve okrajnih ljudskih odborov. Vrhovno nadzorstvo nad matično službo vrši poverenik oddelka za notranje zadeve Istrskega okrožnega ljudskega odbora. 5. člen Vsa rojstva in smrti, ki se dogodijo v Istrskem okrožju in vse poroke, ki se sklenejo v tem področju morajo biti vpisane v matične knjige pri pristojnih krajevnih oziroma mestnih ljudskih odborih. 6. člen Zakonska zveza se sme skleniti samo pred pristojnim oblastnim organom, t. j. pred ljudskim odborom, pri katerem se vodijo poročne matične knjige za območje, v katerem imata oba zaročenca ali eden izmed njiju svoje stalno bivališče, če pa nimata stalnega bivališča, pa ljudski odbor pristojen za območje, v katerem imata svoje bivališče. Zaročenca, ki želita skleniti zakonsko zvevo v kakem drugem kraju, smeta zaprositi pristojni ljudski odbor, pristojen za kraj, kjer želita skleniti zakonsko zvezo, da se zakonska zveza sklene pfed njim. 7. člen V imenu ljudskega odbora sodeluje pri sklenitvi zakonske' zveze predsednik ili član, ki ga določi ljudski odbor. Prisostvovati pa mora sklenitvi zakonske zveze tudi matičar. Za sklenitev zakonske zveze je potrebna navzočnost obeh ^bodočih zakoncev, dveh polnoletnih prič in predsednika oziroma določenega člana ljudskega odbora. 8. člen Predsednik ljudskega odbora se na podlagi listin in izjav prič in samih bodočih zakoncev prepriča, ali sta to osebi, ki' sta prijavili nameravano sklenitev zakonske zveze. Nato vpraša predsednik po kratkem nagovoru vsakega zaročenca posebej, ali je voljan skleniti zakonsko zvezo z navzočim zaročencem. 9. člen Privolitev za sklenitev zakonske zveze, ki sta io izjavila zakonca, se vpiše v poročno knj:go, nato pa se v tej knjigi podpišejo zakonca, priči, predsednik ljudskega odbora ali njegov namestnik in matičar. Takoj po vpisu v poročno matično knjigo se izda zakoncem potrdilo o sklenitvi zakonske zveze (ispisek iz poročne matične knjige). 10. člen Po-sklenitvi zakonske zveze se smeta zakonca, če to želita, poročiti po verskih predpisih. Osebe, ki opravljajo poroko po verskih predpisih, ne smejo opraviti' poroke, dokler jim zakonca ne dokažeta z izpiskom iz poročne matične knjige, da sta sklenila zakonsko zvezo. 11. člen Organi, ki so vodili matične knjige, preden je dobil veljavo ta odlok, so dolžni dati pristojnim matičarjem na njihovo zahtevo potrebne podatke iz omenjenih matičnih knjig in tudi matične knjige same na vpogled ali prepisovanje. 12. člen Zakonske zveze ki so bile sklenjene pred uveljavitvijo tega odloka, so veljavne, če so bile sklenjene v skladu s tedaj veljavnimi predpisi. Zakonske zveze, sklenjene po 10. decembru 1948, ki so bile sicer sklenjene v skladu z veljavnimi predpisi, so veljavne, če so vpisane v poročni knjigi, četudi se osebe, ki so pri sklenitvi poroke sodelovale, niso podpisale pri vpisu v poročno knjigo. 13. člen Opustitev prijave rojstva ali smrti se kaznuje denarno do l.OOO.— dinarjev. Kršitve 10. člena tega odloka se kaznujejo s poboljševalnim delom do treh mesecev ali z denarno kaznijo do 20.000.— dinarjev. Kazen izreka odsek za notranje zadeve okrajnega ljudskega odbora po predpisih odloka o prekrških z dne 18. julija 1949. 14. člen Izvršilni odbor Istrskega okrožnega ljudskega odbora se pooblašča, da izda odredbo za vodstvo matičnih knjig in za vršenje matične službe ter pravilnik za izvršitev svoje odredbe. 15. člen Ta odlok velja od dneva objave v Uradnem Ustu. Kopar, dne 16. januarja 1951. Tajnik: Predsednik: Bonetti Romano s. r. .Medica Erminij s. r. 10. Na podlagi ukaza komandanta odreda JA za STO z dne 16. septembra 1947 v zvezi z odlokom Poverjeništva PNOO za Slovensko Primorje in Oblastnega NO za Istro z dne 20. februarja 1947, izdaja Istrski okrožni ljudski odbor ODLOK o spremmbah in dopolnitvah odredbe Poverjeništva PNOO o društvih, zborovanjih in drugih javnih shodih z dne 10. aprila 1946 z njenimi dopolnitvami izvršenimi z odlokom Istrskega okrožnega ljudskega odbora z dne 14. septembra 1947. Odredba Poverjeništva PNOO o društvih, zborovanjih in drugih javnih shodih, z dne 10. aprila 1946 z njenimi dopolnitvami izvršenimi z odlokom Istrskega okrožnega ljudskega odbora z dne 14. septembra 1947, se izpremeni in dopolni tako, da se njeno spremenjeno in prečiščeno besedilo glasi: ODLOK o društvih, zborovanjih in drugih javnih shodih I. POGLAVJE O DRUŠTVIH 1. člen Za razvijanje politične, kulturne in družbene aktivnosti ljudskih množic in prebivalcev Istrskega okrožja je zajamčena pravica združevanja v politična, kulturna, znanstvena, strokovna, telesnovzgojna in druga društva. A. Politične stranke (društva) 2. člen Osebe, ki nameravajo začeti kako organizirano politično delovanje, morajo poprej prijaviti stranko (društvo) pristojnemu organu. Prijavi morajo priložiti program in pravila .(statut) svoje politične stranke (društva). 3 člen Prijave o ustanovitvi politične stranke (društva) podpiše najmanj 50 volivcev. 4. člen Pri ustanavljanju političnih strank (društev) ne morejo sodelovati in ne biti njihovi člani tujci, kakor ne tisti, ki ni-ina^o volilne pravice. 5. člen Pravila političnih strank (društev) morajo vsebovati ime stranke, predpise o notranji organizaciji, navedbe vseh materialnih in drugih sredstev, s katerimi se ima doseči namen stranke in sedež stranke. 6. člen Prijavo v smislu 2. člena tega odloka je treba predložiti oddelku za notranje zadeve Istrskega okrožnega ljudskega odbora. Če ima prijava formalne pomanjkljivosti se vrne predlagateljem v popravek oz. dopolnitev. 7. člen Organ pristojen po 6. členu izda v 30 dneh po prejemu prijave odločbo o tem, ali se dovoli ustanovitev politične stranke (društva) ali ne. Če pristojni organ v tem roku ne izda odločbe, velja, da je politični stranki (društvu) delovanje odobreno. 8. člen Pristojni organ prepove ustanovitev in delovanje politične stranke s protidemokratičnim ciljem, političke stranke, ki je organizirana na verski podlagi ali če je njen namen izzivati in razpihovati narodnostno, rasne ali verske neenakosti, sovraštvo in razdor, ali če so ustanovitelji ali osebe, ki so na čelu stranke nosilci takega delovanja. 9. člen Zoper prvostopno odločbo pristojnega organa (7. člen) s katero se ne dovoljuje ustanovitev plitične stranke, ali je prepovedano politični stranki njeno uadaljno poslovanje, smejo pooblaščeni predstavniki stranke predložiti v 15 dneh po pre- iemu odločbe pritožbo na Izvršilni odbor Istrskega okrožnega ljudskega odbora. ' Pritožba se vloži pri oddelku za notranje zadeve Istrskega okrožnega ljudskega odbora. Izvršilni odbor je dolžan odločiti o pritožbi v 15 dneh. Ta odločba je dokončna. 10. člen Politične stranke (društva) morajo vsako leto enkrat objaviti vire svojih dohodkov in njihovo višino ter namene za katere so bili dohodki porabljeni. 11. člen Politične stranke (društva) imajo pravno in opravilno sposobnost. Imeti smejo lastno imovino in razpolagati s članarino in z drugimi dohodki, z društvenimi prostori določenimi za sestanke odbora in za shode, z nepremičninami potrebnimi za dosego namena stranke, kakor tudi s svojim tiskom. B. Kulturna, znanstvena, strokovna, telesnovzgojna in druga društva Član 12. Prebivalci Istrskega okrožja, ki ustanavljajo kako kulturno, prosvetno, strokovno, telesnovzgojno ali drugo društvo, morajo o ustanvitvi društva predložiti prijavo pristojnemu organu in sicer: a) za društva, katerih delovanje se razteže na območje enega, ali več krajev istega okraja, na odsek za notranje zadeve pri okrajnem ljudskem odboru, b) za društva, katerih delovanje se razteza na vse območje Istrskega okrožnega ljudskega odbora na oddelek za notranje zadeve Istrskega okrožnega ljudskega odbora. Če ima prijava formalne pomanjkljivosti, se vrne vlagateljem v popravek oziroma dopolnitev. 13. člen Prijavo o ustanovitvi društva mora podpisati najmanj 10 ustanoviteljev društva. Ustanovitelji društva smejo biti samo osebe, ki imajo volilno pravico. Prijavi morajo priložiti program in pravila društva. 14. člen Pravila društva morajo vsebovati: J. ime, sedež in delovno področje društva, 2. namen društva in sredstva za dosego tega namena. 3. organizacijo in način sestavljenja društvenega odbora, kakor tudi način kako društvo sklepa, 4. določbe o vstopu v društvo in iztopu iz društva, 5. pravice in dolžnosti članov, 6. način zastopanja društva, 7. vpis društvenih znakov, žigov in temu podobno, 8. vire materialnih sredstev društva in namembo imovine, če društvo neha obstojati. 15. člen Društveni odbor mora imeti najmanj 8 članov. 16. člen Po 12 členu tega odloka pristojni organ izda v 30 dneh po prejemu prijave odločbo o temu ali se ustanovitev društva dovoljuje ali ne. Če pristojni organ v tem roku ne izda odločbe, velja da je ustanovitev društva dovoljena. 17. člen Pristojni organ (12. člen) prepove ustanovitev in delovanja društva s protidemokratičnim ciljem, ali društva, kate- rega namen je izzivati in razpihovati rasne ali verske neenakosti, sovraštvo ali če so ustanovitelji odnosno osebe, ki so na čelu društva, nosilci takega delovanja; enako se me prepovedati delovanje društva, če ne ustreza objavljenemu programu. 18. člen Zoper prvostopno odločbo pristojnega organa (16. člena), s katero ustanovitev društva ni bila dovoljena oz. se z njo prepoveduje nadalnje delovanje društva, smejo pooblaščeni predstavniki društva, (društvenega odbora), vložiti v 15 dneh po prejemu odločbe pritožbo in sicer: a) zoper odločbo odseka za notranje zadeve okrajnega ljudskega odbora na oddelek za notranje zadeve Istrskega okrožnega ljudskega odbora; b) zoper odločbo oddelka za notranje zadeve Istrskega okrožnega ljudskega odbora na Izvršilni odbor Istrskega o-krožnega ljudskega odbora. Pritožba se vloži pri tistem organu, ki je izdal prvostopno odločbo. Odločba o pritožbi se mora izdati v 15 dneh. Ta odločba je dokončna. II. POGLAVJE _____..... O ZBOROVANJIH IN DRUGIH JAVNIH SHODIH 19. člen Da bi se razvijala politična zavest in aktivnost ljudskih množic, je prebivalcem Istrskega okrožja zajamčena pravica do prirejenja raznih shodov, zborovanj, mitingov, prireditev pod vedrim nebom ali na kakem drugemu javnemu kraju in prirenjenje uličnih sprevodov (povork), demostracij in manifestacij. 20. člen Sklicatelji zborovanj ali drugih javnih shodov omenjenih v 19. členu tega odloka morajo tako zborovanje ali shod prijaviti pristojnemu odseku za notranje zadeve okrajnega ljudskega odbora najmanj 48 ur pred začetkom. V prijavi o zborovanju ali kakem drugem javnem shodu se mora navesti kraj in čas javnega shoda in namen, v katerega se shod sklicuje. Prijavo morata podpisati najmanj dva sklicatelja z navedbo svojega poklica in stanovanja. O prejemu take prijave je odsek za notranje zadeve pri okrajnemu ljudskemu odboru dolžan izdati potrdilo brž ko prijavo prejme. Odsek za notranje zadeve okrajnega ljudskega odbora sme prepovedati prijavljeni javni shod, če je dejanska nevarnost da bi bila ogrožena red in mir. O prepovedi javnega shoda obvesti pristojni odsek sklicatelje 24 ur pred časom, za katerega je shod sklican. Sklicatelji imajo pravico pritožbe v 24 urah na oddelek za notranje zadeve Istrskega okrožnega ljudskega odbora, ki mora izdati odločbo v 24 urah. Njegova odločba je dokončna. 21. člen Sklicatelji javnih shodov, omenjenih v 19. členu tega odloka imajo pravico zahtevati, da jim organi omogočijo, oziroma olajšajo prireditev shoda, tako da jim dvolijo uporabo trgov, ulic, javnih zgradb in podobno. 22. člen Javne shode omenjene v 10. členu tega odloka vodi pTed-sedstvo, sestavljeno iz najmanj 3 oseb. Predsedstvo je dolžno vzdrževati red na samem shodu in se držati okvira in značaja shoda, označenega v prijavi. Za vzdrževanje reda na shodu je odgovorno predsedstvo javnega shoda, do sestavitve predsestva pa sklicatelji, ki so navedeni v prijavi. 23. člen Predsedstvo javnega shoda oziroma sklicatelji imajo pra- vico zahtevati, da se jim zagotovita red in varnost javnega shoda, oziroma da se red vzpostavi. 24. člen Tujci in osebe, ki nimajo volilne pravice ne morejo sklicevati javnih shodov in tudi ne voditi jih. III. POGLAVJE KAZENSKE IN PREHODNE DOLOČBE 25. člen Kdor prekrši predpise tega odloka o prijavljenju političnih strank (društev) in o prijavljenju zborovanj in drugih javnih shodov ki imajo politični značaj, se kaznuje z denarno kaznjo do 5.000 dinarjev, če ne gre za hujše kaznivo dejanje. Kdor prekrši predpise tega odloka o prijavljavanju društev in javnih shodov, ki nimajo političnega značaja, se kaznuje z denarno kaznjo do 3.000 dinarjev, če ne stori s tem hujšega kaznivega dejanja. 26. člen Kdor sodeluje kot funkcionar pri delovanju nedovoljenega društva, se kaznuje s odvzemom prostosti do enega leta, člani takih nedovoljenih društev pa z odvzemom prostosti do 3. mesecev ali z denarno kaznjo do 3.000.— dinarjev, če ne storijo s tem hujšega kaznivega dejanja. 27. člen Kdor prekrši predpise 10. člena tega odloka ali objavi neresnične podatke iz tega člena, se kaznuje, če stori to zlonamerno, z odvzemom prostosti do enega leta. 28. člen Kazni izrekajo pristojna okrajna ljudska sodišča. Zoper njihove sodbe pa je dopustna pritožba na okrožno ljudsko sodišče v 15 dneh. 29. člen Imovina društev, ki so obstojala pred 10. junijem 1940 ali so bila ustanovljena med sovražnikovo okupacijo in katerih delovanje je prepovedano zaradi fašističnega ali profašistične-ga obeležja ali zaradi sodelovanja s sovražnikom, ali zato ker sta njihov cilj in program nasprotna pridobitvam narodnoosvobodilne borbe, se zapleni v korist Istrskega okrožnega ljudskega odbora. 30. člen Politične stranke in druga društva, ki so obstojala pred 10. junijem 1940 leta, pa se niso prijavila za obnovitev svojega delovanja do izdaje tega odloka, smejo prijavo za obnovitev svojega delovanja predložiti v treh mesecih, ko dobi ta odlok veljavo. Glede predlaganja prijav za obnovitev delovanja političnih strank, ki so obstojale pred 10. junijem 1940 veljajo predpisi 2. do 9. člena tega odloka. Prijavo za obnovitev delovanja ostalih društev morajo predložiti osebe, ki so po statutih teh društev pooblaščene da jih predstavljajo. Upravitelji (imetniki) imovine takih strank in društev so dolžni v. enem mesecu potem, ko dobi ta odlok veljavo, prijaviti organu pristojnemu po členu 12. tega odloka vso imovino stranke oziroma društva. če taka stranka oziroma društvo ne vloži prijave za obnovitev delovanja v navedenem roku ali če se stranki oziroma društvu obnovitev delovanja ne dovoli, postane njegovo premoženje splošno ljudsko premoženje. Odločbo o tem izda organ, pristojen po 6. oziroma 12. členu tega odloka. To premoženje se da lahko v upravo obstoječim društvom. 31. člen Ta odlok velja od dneva objave v Uradnem listu. Koper, dne 16. januarja 1950. Tajnik: Predsednik: Bonetti Romano, 1. r. Medica Erminij, 1. r. 11. Na podlagi ukaza komandanta odreda JA za STO z dne 16. septembra 1947 v zvezi z odlokom Poverjeništva PNOO za Slovensko Primorje in Oblastnega NO za Istro z dne 20. februarja 1947, izdaja Istrski okrožni ljudski odbor ODLOK o pečatih, štampiljkah, žigih in nazivih ljudskih odborov, organov pravosodja n drugih organov javne uprave v Istrskem okrožju 1. člen Vsak akt ljudskega odbora, organa pravosodja ali drugega javnega organa mora imeti pečat organa, ki ga je izdal. 2. člen Obliko in velikost pečatov, štambiljk in žigov ter nazive na istih predpiše izvršiln odbor Istrskega okrožnega ljudskega odbora. 2. člen Pečati in žigi so okrogle oblike. V sredini pečata in žiga je grb Svobodnega tržaškega ozemlja, v krogu okoli grba pa uradni naziv javnega organa oziroma ljudskega odbora, vodoravno pod grbom pa lahko tudi naziv njegove organizacijske enote. Pečat se uporablja za overovitev odlokov, odredb, navodil. odločb, listin, zapisnikov in vseh odpravkov in aktov, ki se pošiljajo drugim javnim organom ali odborom, podjetjem, ustanovam, družbenim organizacijam, zasebnim društvom ali pojedincem. Odtisne se v sredini pod besedilom odpravka. 4. člen Pečate, štamoilike in žige po tem odloku smejo izdelovati samo za to pooblaščeni vrezovalci pečatov, katerim izda tozadevno pooblastilo oddelek za notranje zadeve Istrskega okrožnega ljudskega odbora. 5. 5)en ljudski odbori, organi, pravosodja in drugi organi iavne uprave naročim z naročilnico število pečatov, štampilik in žigov. ki üh je treba izdelati, preko Izvršilnega odbora Istrskega okrožnega lordskega odbora in moralo po končni izdelavi vzeti od vrezovalea pečatov zadevne matrice in jih varovati pri sebi OzToma komisijsko uničiti. 6. člen Lurdsk odbori organi nravosodia in d miri organi iavne uprave moraio poslati Izvršilnemu odboru Istrskega okrožnega liudskega odbora odtiske izvirnikov svojih pečatov, štampiljk in žigov. 7. člen Stamnilike so dvoje vrst: at delovodna štanmilika, ki je štirioglata in kV zglavna štampiljka. Štampiljki obeli vrst morata imeti grb STO-ia. nod grbom nn naziv, ki mora vsebovati ime. področie in sedež liudskega odbora, organa pravosodja ali drugega organa iavne uprave. Delovodna štanmilika se uporablja za sprejem došbh vlog. zglavna štampiljka pa pri odpravkh in na pisemskih ovojih. Namesto zglavne štamoilike ie lahko besedilo te štampiljke na odpravkih in ovojih natisnjeno. 8. člen Pečat in štampiljke hrani tajnik ljudskega odbora ali za to pooblaščeni uslužbenec. Izvršilni odbor Istrskega okrožnega ljudskega odbora lahko odredi da imajo odbori oziroma posamezni organi javne uprave dva ali več pečatov, ki jih čuvajo pooblaščeni odborniki oziroma uslužbenci. 9. člen Uradni nazivi ljudskih odborov, organov pravosodja in drugih organov javne uprave okrajnega in krajevnega pomena morajo vsebovati ime, področje in sedež organa ter morajo biti v koprskem okraju v slovenskem in talijanskem, v bujskem okraju pa v hrvatskem in italijanskem jeziku. Nazivi Istrskega okrožnega ljudskega odbora, organov pravosodja in drugih organov javne uprave okrožnega pomena morajo biti slovenski, italijanski in hrvatski. 10. člen Na zgradbah ljudskih odborov, organov pravosodja ter drugih organov javne uprave mora biti pritrjena tabla z grbom Svobodnega tržaškega ozemlja ter uradnim nazivom, k, mora vsebovati ime, področje in sedež ljudskega odbora, org'ana pravosodja ali drugega organa javne uprave. Glede jezika veljajo predpisi 9. člena tega odloka. 11. člen Kdor brez pooblastila izdeluje štampiljke, pečate in žige se kaznuje z odvzemom prostosti do 5 let. V posebno hudih primerih ali če -pooblaščeni vrezovalec pečatov izdeluje štampiljke, pečate ali žige preko naročila, se kaznuje storilec z odvzemom prostosti s prisilnim delom do 5 let. 12. člen Izvršilni odbor Istrskega okrožnega ljudskega odbora je pooblaščen, da ¡zda natančnejše predpise za izvaianje tega odloka. 13. člen skega odbora ustanovi posebna disciplinska sodišča pri teh oddelkih. Pritožbe zoper odločbe disciplinskih sodišč pri okrajnih ljudskih odborih rešuje disciplinsko sodišče pn Izvršilnem odboru Istrskega okrožnega ljudskega odbora, pritožbe zoper odločbe disciplinskega sodišča pri Izvršilnem odboru Istrskega okrožnega ljudskega odbora in posebn.h disciplinskih sodišč pri poedinih oddelkih Istrskega okrožnega ljudskega odbora pa višje disciplinsko sodišče pri Izvršilnem odboru Istrskega okrožnega ljudskega odbora. Vsako disciplinsko sodišče se sestoji iz treh članov in treh namestnikov; en član in njegov namestnik morata biti pravnika. Člane, d.sciplinskih sodišč in njihove namestnike imenuje pristojni izvršilni odbor in sicer enega člana in njegovega namestnika na predlog pristojne sindikalne organizacije. Pri tem imenovanju določi izvršilni odbor predsednika disciplinskega sodišča in njegovega namestnika. Predsednika in člane posebnih disciplinskih sodišč ter njihove namestnike imenuje poverjenik oddelka. 2. člen Ta odlok velja od dneva objave v Uradnem listu. Koper, dne 16. januarja 1950. Tajnik: Predsednik: 13. < / Na podlagi ukaza komandanta odreda JA za STO z dne 16. septembra 1947 v zvezi z odlokom Poverjeništva PNOO za Slovensko Primorje in Oblastnega NO za Istro z dne 20. februarja 1947, izdaja Istrski okrožni ljudski odboi ODLOK o ustanovitvi okrajnih kontrolnih komisij in organov ljudske inšpekcije Ta odlok velja od dneva objave v Uradnem listu. Koper, dne 16. januarja 1950. Tajnik: Predsednik: Bonetti Romano, 1. r. Medica Erminij, 1. r. Splošne odločbe 1. člen STRANA 7 Pri okrajnih ljudskih odborih Koper in Buje se ustanovita .okrajni kontrolni komisiji. 12. Na podlagi ukaza komandanta odreda JA za STO z dne 16. septembra 1947 v zvezi z odlokom Poverjeništva PNOO za Slovensko Primorje in Oblastnega NO za Istro z dne 20. februarja 1947, izdaja Istrski okrožni ljudski odbor ODLOK o dopolnitvi odloka o disciplinski odgovornosti javnih uslužbencev z dne 8. februarja 1948 1. člen • 6. člen odloka o disciplinski odgovornosti javnih uslužbencev z dne 8. februarja 1948 se dopolni in se v prečiščenem besedilu glasi: Kazni za disciplinske perkrške izrekajo disciplinska sodišča po poprej izvedenem postopku. Pri okrajnih ljudskih odborih obstoje disciplinska sodišča za uslužbence teh ljudskih odborov ter krajevnih (mestnih) ljudskih odborov njihovega območja, kakor tudi za uslužbence javnih uradov, ustanov in podjetij okrajnega in krajevnega pomena. Pri Izvršilnem odboru Istrskega okrožnega ljudskega odbora obstoji disciplinsko sodišče za njegove uslužbence, kakor tudi za uslužbence javnih uradov, ustanov in podjetij okrožnega pomena. Za oddelke Istrskega okrožnega ljudskega odbora z večjim številom uslužbencev ter za njihove podrejene organizacijske enote lahko Izvršilni odbor Istrskega okrožnega ljud- 2. člen Okrajna kontrolna komisija je organ ljudskega odbora, po katerem ljudski odbor in okrožna kontrolna komisija izvajata in uresničujeta splošno kontrolo. 3. člen Ustanovijo se organi za ljudsko inšpekcijo kot prostovoljni pomožni organi okrajnih kontrolnih komisij, po katerih bodo ljudske množice sodelovale pri izvajanju splošne kontrole. Ustroj in delo okrajnih kontrolnih komisij 4. člen Okrajna kontrolna komis,ja ima predsednika in potrebno število članov. Imenuje jih izvršilni odbor okrajnega ljudr skega odbora v sporazumu s predsednikom okrožne kontrolne komisije, in sicer predsednika izmed svojih članov, člane pa izmed oseb, ki jih predlagajo družbene organizacije, lahko pa tudi izmed drug.h oseb. 5. člen Okrajna kontrolna komisija ima od časa do časa sestanke, na koterih določa plan svojih neposrednih nalog. Predsednik kontrolne komisije vodi vse delo. kom.sije, sklicuje sestanke komisije in skrbi za pravilno izvajanje in uresničevanje postavljenih nalog. Za vodstvo komisije in njeno delo je predsednik odgovoren izvršilnemu odboru okrajnega ljudskega odbora in predsedniku okrožne kontrolne komisije. 6. člen Uslužbence okrajne kontrolne, komisije imenuje izvrš.lni odbor okrajnega ljudskega odbora po predlogu predsednika okrajne kontrolne komisije. Vsi personalni in materialni .zdatki okrajne kontrolne komisije se plačajo iz proračuna okrajnega ljudskega odbora. 7. člen Natančnejše določbe o notranji ureditvi okrajne kontrolne komis.je izda okrožna kontrolna komisija. Ustroj in delo organov ljudske inšpekcije 8. člen Ljudska inšpekcija je posebno inšpekcijsko in kontrolno telo ljudskih množic, po katerem te sodelujejo z okrajnimi kontrolnimi komisijami, predvsem zaradi zboljšanja dela aparata ljudske oblasti in zaradi pravilnega uresničenja predpisanih pravic prebivalstva, ter jim sploh pomagajo pri izpolnjevanju njihovih dolžnosti. Organe ljudske inšpekcije volijo delovne množice po svoj.h množičnih organizacijah. Pri svojem delu se opirajo na podporo organizacij. Organi 'ljudske inšpekcije so skupine ljudskih inšpektorjev, ki jih neposredno vodijo okrajne kontrolne komis.je. Sodelovanje v organih ljudske inšpekcije je prostovoljno, častno in brezplačno. 9. člen Ljudska inšpekcija ima posebno tele naloge: a) preverjati, kako aparat, javmh organov izvršuje tiste ukrepe, ki zagotavljajo dvig življenskega standarda delovnih ljudi in tiste predpise, ki varujejo druge pravice delovnih ljudi; b) boriti se proti birokratizmu sploh in proti pisarniškemu zavlačenju pri reševanju predmetov, ki se tičejo delovnih ljudi; c) boriti se proti škodljivstvu, razmetavanju in drugim oblikam škodljivega in neodgovornega razmerja do splošnega ljudskega premoženja; d) sprejemati pritožbe delovnih ljudi protiv nepravilnemu postopku aparata posameznih javnih organov. 10. člen Skupine ljudskih inšpektorjev formirajo: a) po teritorialnem načelu osnovne organizacije Slovansko-italijanske antifašistične. unije; b) po podietj.h sindikalne podružnice podjetij in delališč kakor tudi sindikalne podružnice bolnišnic in podobnih zavodov ter tistih ustanov, ki imajo menze, ekonomije, jasli, zavetišča ali letoviške domove. Skupini ljudskih inšpektorjev načeluje vod.telj skupine. 11. člen Ljudske inšpektorje volijo osnovne organizacije Slovan-sko-italijanske antiašistične unije ali sindikalne podružnice na konferenci svojega članstva po predlogu vodstva osnovne organizacije Slovansko-italijanske antifašistične unije oziroma upravnega odbora sindikalne podružnice. Za ljudske inšpektorje se predlagajo predvsem aktivni člani množičnih ljudskih organizacij (Slovansko-italijanske antifašist.čne unije, Zveze enotnih sindikatov, Antifašistične slovansko-italjanske ženske zveze, Zveze antifašistične mladine. Zveze partizanov, Svobodnega tržaškega ozemlja). 12. člen Ljudski inšpektorji se volijo za eno leto. Med svojim rednim delom ljudski inšpektorji ne smejo zapuščati svojega delovnega mesta, da bi izvrševali dolžnosti ljudskega inšpektorja. Ce ljudski inšpektorji nemarno izvršujejo svojo dolžnost, jih lahko odpokliče tista organizacija ki jih je izvolila, in si- cer po svoji pobudi al po predlogu okrajne kontrolne komisije. Ljudski inšpektorji se odpokličejo tudi, če izstopijo ali če so izključeni iz članstva množičnih ljudskih organizacij. 13. člen Izvoljene ljudske inšpektorje potrdi okrajna kontrolna komisija. Okrajna kontrolna komisija lahko odreče potrditev za posamezne ljudske inšpektorje, če misli, da nimajo potrebnih kvalifikacij za to dolžnost. 14. člen Naloge skupin ljudskih inšpektorjev, izvoljenih po teritorialnem načelu so: L nadzorovati delo vseh prodajaln, in sicer: a) kako se vzdržuje snaga prostorov in osebja v prodajalnah, kako nameščenci strežejo in kako se obnašajo do potrošnikov; b) ali se pravočasno in pravilno prodajajo živila in drugo blago; c) kako se meri blago in ali se prodaja po določenih cenah; d) ali je prodajalna preskrbljena z zadostno količino blaga glede na število potrošnikov in ali ie izbira blaga zadovoljiva; e) kako se hrani blago v skladiščih in kako so skladišča zavarovana; f) ali se blago v skladiščih brez potrebe kopiči; . 2. nadzorovati javne menze in restavracije ter njihova skladišča, in sicer: a) kakšni so hig.enski pogoji in kakšna je snaga osebja ter snaga v kuhinjah in obednicah; b) kako se pripravlja hrana glede na dane možnosti; c) kako se porabljajo živila, ali se kje opaža razmetavanja, kraja ali prikrajševanje potrošnikov; d) ali se izrabljajo vse možnosti za nabavo živil; e) kakšna je postrežba; f) kako se hranijo živila v skladiščih; 3. nadzorovati socialne in zdravstvene ustanove (ambulante, zdravstvene postaje, dječje jasli, zavetišča, dečje domove, kopališča, brivnice in podobno), in sicer: a) kako se vzdržuje snaga prostorov, pohištva in instrumentov in kakšna je osebna higiena osebja; It) kakšno je razmerje osebja do bolnikov in varovancev oziroma klientov in ali se pravilno opravlja dežurstvo; c) kako se uporablja in čuva inventar in material; 4. nadzorovati delo tistih ustanov, v katerih prihajajo uslužbenci vsak dan v stik s prebivalstvom, in sicer glede razmerja in postopka uslužbencev do strank; 5. nadzorovati razdeljevanje potrošniških nakaznic, in sicer: a) ali je izvedena pravilna kategorizacija potrošnikov in ■ ali so nakaznice pravilno razdeljene; b) ali ne dobivajo morda potrošničke nakaznice tudi tisti, ki nimajo pravice do njih; c) ali se potrošniške nakaznce pravočasno izdajajo; d) ali prodajalne pravilno uporabljajo predpise o prejemanju in obračunavanju potrošniških nakaznic; 6. nadzorovati, ali so po predpisih uvedene knjige za pritožbe, in se prepričati, ali so pristojni organi na podlagi stvarnih pritožb ukrenili, kar je treba. 15. člen Naloge skupin ljudskih inšpektorjev v podjetjih, na dela-liščih, v uradih in ustanovah so: L nadzorovati menze, restavracije in njihova skladišča, prodajalne delavskih preskrbovalnic, ambulante in domove pri podjetjih; 2. nadzorovati razdeljevanje in uporabo potrošniških nakaznic po 5. točki prednjega člena tega odloka; 3. opozarjati na pomanjkljivosti pri čuvanju in varčevanju z materialom, pri varčevanju s pogonskim gorivom in mazivom, pri uporabi strojev in pri kakovosti izdelkov. 16. člen Skupine ljudskih inšpektorjev v bolničnicah in podobnih zavodih nadzorujejo; a) kako se ravna z bolniki; b) kako se vzdržuje snaga prostorov, pohištva, posteljnine, instrumentov in kakšna je osebna higiena osebja; c) kakšna je hrana bolnikov; d) kako se pazi na material in inventar; e) kako se opravlja dežurstvo. 17. člen Po teritorialnem načelu se volijo skupine ljudskih inšpektorjev 3 do II oseb. 18. člen Pri podjetjih, bolnišnicah in ustanovah, ki imajo menze, ekonomije in podobno, se skupine ljudskih inšpektorjev izvolijo na sestanku sindikalne podružnice podjetja'oziroma ustanove in štejejo 3 do 11 oseb. 19. člen Inšpekcijo ali kontrolo po tem odloku lahko opravlja samo skup na najmanj treh ljudskih inšpektorjev Kadar skupina ljudskih inšpektorjev opravlja inšpekcijo ali kontrolo, ii mora voditelj podjetja ali ustanove to omogočiti v mejah predpisov tega odloka. 4 20. člen Okrajni odbori Zveze enotnih sindikatov in Slovansko-italijanske antifašistične unije odredijo v sporazumu z okrajno kontrolno komisijo volitve skupin ljudskih inšpektorjev, število skupin in njih namen po nalogah, ki so določene s tem odlokom. 21. člen Skupine ljudskih inšpektorjev se sestanejo po potrebi zaradi razporeditve dela za določen čas. 22. člen Ako ugotovi skupina ljudskih inšpektorjev očitne nepravilnosti glede katere koli zadeve, naštete v 15. in 16. členu tega odloka, obvesti o tem upravo podjetja ali ustanove. Če uprava podjetja ali ustanove ne ukrene ničesar za odpravo teh neprav lnosti. obvesti skupina ljudskih inšpektorjev o njih pristojno kontrolno komisijo in obenem odloči, ali jih bo iznesla 'na delovnem posvetovanju. 23. člen ljudski inšpektorji morajo sprejemati pritožbe prebivalcev. če jih ne moreio reš'b sami z vodstvom podjetja ali ustanove, na katero se pritožba nanaša, jih pošljejo s svojim predlogom v rešitev pristojni kontrolni komisiji. 24. člen Okrajna kontrolna komisija mora vsa opozorila in pritožbe, ki jih prejme od ljudskih inšpektorjev, takoi obravnati in v opravičenih primerih intervenirati. 25. člen Ljudski inšpektor mora pri opravljanju svoje dolžnosti pokazati izkaznico ljudskega inšpektorja, ki mu jo izda predsednik okrajne kontrolne komisije. Skupne in končne določbe 26. člen Za izvedbo' tega odloka sta odgovorna izvršilna odbora okrajnih ljudskih odborov Koper in Buje. 27. člen Ta odlok velja od dneva objave v Uradnem listu. Koper, 16. januarja 1950. Tajnik: Predsednik: Bonetti Romano' 1. f. Međica Erminij 1. r. 14. Na podlagi ukaza komandanta odreda JA za STO z dne 16. septembra 1947 v zvezi z odlokom Poverjeništva PNOO za Slovensko Primorje in Oblastnega NO za Istro z dne 20. februarja 1947, izdaja Istrski okrožni ljudski odbor ODLOK o .javni arbitraži I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen Vse medsebojne premoženjske spore javnih organov, javnih ustanov in javnih podjetij, mešanih podjetij, t. j. podjetij, pri katerih je oblast lastnik dela premoženja, podjetij pod sekvestrom in podjetij v upravi javnih organov, zadružnih organizacij in podjetij organizacij, ustanov in podjetij vojnih invai.dov, kakor tudi organzacij, ustanov in podjetij drugih družbenih organizacij, rešuje javna arbitraža po predpisih tega odloka. Sem spadajo zlasti spori o izpolnitvi pogodbe, spori o kakovosti proizvodnje, rokih in pogojih za dobavo blaga ter 0 plačilu, spori o zahtevk.h za nagrado in za povračilo stroškov za obnovo, za začetek obratovanja in za upravo sekve-striranih podjetij itd. Z javno arbitražo se rešujejo tudi spori, ki nastanejo ob sklen tvi pogodbe, vendar preden se pogodba sklene (pred-pogodbena arbitraža), kakor tudi tisti spori, ki so z drugimi zakonitim predpisi dani v pristojnost javne arbtraže. 2. člen Javna arbitraža se ustanovi pri okrajnih ljudskih odborih (okrajna javna arbitraža) in pri Izvršilnem odboru Istrskega okrožnega ljudskega odbora (okrožna javna rbitraža). 3. člen Aibitražni sveti izdajajo odločbe, oziraje se na izvedbo gospodarskega plana, zakonite predpise, pogodbo ter trgovske ob čaje in uzance in upoštevaje splošne koristi gospodarske politike ljudske oblasti v Istrskem okrožju. 4. člen Odločbe arbitražnih svetov imajo moč pravnomočnih sodb rednih sodišč. Zoper odločbe in sklepe arbitražnih svetov ni pritožbe. II. OBVEZNA ARBITRAŽA 1. Ustroj javne arbitraže 5. člen Javne arbitraže se sestoje iz stalnih in občasnih arbitrov, ki jih imenuje in razrešuje oblastni organ, pri katerem je ar-btraža. Stalni arbitri so v stalni službi pri javni arbitraži. Občasni arbitri so menovani za eno leto izmed gospodarskih in pravnih strokovnjakov ter izmed vodilnih uslužbencev iz javnega in zadružnega aparata. 1 6. člen Okrajni javni arbitraži rešujeta v svetih iz treh arbitrov. Predsednik arbitraže odreja predsednike arbitražnih svetov izmed stalnih in občasnih arbitrov, druge člane pa izmed občasnih arbitrov. 7. člen Okrožna javna arbitraža ima splošno vodstvo javne arbitraže. Njena naloga je, da skrbi za pravilnost in enotnost načel v reševanju in postopku pri okrajnih javnih arbitražah Istrskega okrožja. 8. člen Okrožna javna arb.traša rešuje spore v svetih petih arbitrov. Predsednik okrožne javne arbitraže določi predsednike in člane svetov. 9. člen Javne arbitraže imajo svoj poseben predračun dohodkov in izdatkov. 2. Pristojnost javne arbitraže 10. člen Okrajna javna arbitraža je pristojna za vse spore kine spadajo v pristojnost okrožne javne arbitraže. 11. člen Okrožna javna arbitraža je pristojna za spo'o, v katerih sta stranki krajevni (mestni) ali okrajni organu ustanove, podjetja ali organizacije iz območja različnih okrajev. Okrožna javna arbitraža sme zahtevati, da se ji prepusti v rešitev vsak spor po tem odloku. Svet okrožne javne arbitraže lahko vzame n.\ pobudo predsedn.ka okrožne javne afbitraže ali po1 predlogu predsednika planske komisije Izvršilnega odbora Istrskega okrožnega ljudskega odbora, ali predsednika okrožne kontrolne komisije, vsak spor. ki ga je rešil svet okrajne javne arbitraže, znova v rešitev, najpozneje v tridesetih dneh, od dneva ko je bila izdana odločba okrajnega arbitražnega sveta. S tem da se spor vzame, v ponovno obravnavo, se zadrži izvršitev odločbe okrajnega arbitražnega sveta. 12. člen Plenum okrožne javne arbitraže sestavljajo vsi stalni in občasni člani okrožne javne arbitraže. Plenum okrožne javne arbitraže sklicuje na zasedanje predsednik. Plenum je sklepčen, če se Udeleži zasedanja nadpolovična večina njegovih članov. Plenum izdaja načelne odločbe o postopku pred arbitražnimi sveti, daje splošna navodila za delo in ugotavlja trgovske običaje in uzance. 13. člen Premoženjske spore med ustanovami in podjetji, ki so pod operativnim vodstvom istega javnega organa, rešujejo notranji arbitražni sveti tega javnega organa. Notranji arbitražni sveti se ustanovijo po potrebi. Predsednika sveta in arbitre določi oseba, ki je pooblaščena za zastopanje javnega organa, pri katerem je arbitražni svet. 3. Postopek pred arbitražnim svetom in izdajanje odločb 14. člen Postopek pred arbitražo se uvede po pismeni tožbi stranke. Tožba mora obsegati razložitev dejstev, kakor tudi .sporno zadevo. 15. člen Predsednik javne arbitraže prepusti tožbo, oziroma predlog, za katerega ni pristojen, pristojni javni arbitraži, oziroma drugemu pristojnemu javnemu organu in o tem obvesti stranko. 16. člen , Mešano podjetje, podjetje pod sekvestrom in podjetje v upravi zastopa oseba, ki upravlja podjetje, oziroma tisti, ki ga ta oseba pooblasti. 17. člen Postopek vodi predsednik arbitražnega sveta, la skrbi, da se postopek izvede objektivno, strokovno in smotrno, zato odloča sporazumno z arbitri o zaslišanju strank, o izvajanju dokazov, o tem, da se preskrbi mnenje strokovnjakov in izvedencev itd. Predsednik arbitražnega sveta sme, če smatra to za potrebno, določit, za razpravo drug kraj izven sedeža arbitraže. Zastopniki strank morajo biti praviloma navzoči pri razpravi in dati svoje .zjave. Ce katera od povabljenih strank ni na razpravi, ali če ne pride nobena, se zadeva lahko reši v njun, odsotnosti. Predsednik arbitražnega sveta sme tistega, ki moti red na razpravi ali se ne pokorava njegovim ukazom, kaznovati z denarno kaznijo do 2.000.— dinarjev, sme ga pa tudi odstraniti iz razprave. 18. člen Ce stranka ne opravi pravdnega dejanja, ki ga ie s svojim sklepom odredil arbitražni svet, predsednik ali arbiter, ali če njen zastopnik malomarno ali nevestno opravlja svojo zastopniško dolžnost, jo sme arbitražni svet kaznovati z denarno kaznijo do 12.000.— dinarjev. Te kazni gredo v korist javnega organa, pri katerem je javna arbitraža, katere svet je izrekel kazni. 19 člen Arbitražni svet se lahko obrne na vse javne organe in sodišča za pravno pomoč. 20. člen Podatke, ki veljajo za uradno tajnost, smejo dati udeleženci samo z dovoljenjem voditelja javnega organa, ki ie pooblaščen za zastopanje, oziroma z dovoljenjem operativnega upravnega voditelja. Podatki, ki veljajo za uradno tajnost, pa so se dali pred arbitražnim svetom, ostanejo uradna tajnost za vse udeležence razprave. 21. člen Po končani razpravi izda arbitražni svet odločbo. Pri odločanju sedulujejo vsi člani enakopravno. Odločba se izda z večino glasov. O posvetovanju se piše zapisnik, ki ga podpišejo vsi člani sveta in zapisnikar. Član. ki se ne strinja z odločbo, lahko v zapisniku svoje mnenje posebej navede. Odločba, s katero se reši spor, mora biti sestavljena pismeno, utemeljena in v odpravku vročena strankam. 22. člen Če arbitražni svet ugotovi kršitev načrtne ali pogodbene discipline, ali pa nepravilno, neredno ali nevestno poslovanje, vloži disciplinsko prijavo zoper odgovornega uslužbenca na pristojnega operativnega upravnega voditeja, oziroma na pristojni' oddelek Istrskega okrožnega ljudskega odbora. 23. člen Arbitražni sveti morajo o vsakem sporu obvestiti oddelek za finance Istrskega okrožnega ljudskega odbora in plansko komisijo Istrskega okrožnega ljudskega odbora, da lahko pošljeta na razpravo svojega predstavnika. Predstavnika oddelka za finance in planske komisije smeta biti navzoča pri razpravi in razložiti svoje mnenje, nimata pa odločevalne pravice. Vsako odločbo, s katero se reši spor. morajo arbitražni sveti v prepisu poslati oddelku za finance Istrskega okrožnega ljudskega odbora in planski komisiji Istrskega okrožnega ljudskega odbora. 24. člen Kadar kak javni organ, ustanova ali podjetje, očitno krši pogodbo, sme arbitražni svet zaradi okrepitve pogodbene in planske discipline, ne da bi čakal na predlog stranke, po predlogu planske komisije ali organa splošne javne kontrole poklicati osebo, ki je pooblaščena zastopati javni organ, ustanovo ali podjetje, naj uvede postopek. Arbitražni sveti smejo tudi po lastni pobudi, ne da bi čakali na predlog stranke, poklicati javni organ, ustanovo ali podjetje, kakor tudi zadružno organizacijo ali podjetje, ki še ni udeleženo v sporu, naj uvode postopek, če je potrebno, da se obravna poslovno razmerje, med katero izmed strank v sporu in tem organom, ustanovo, podjetjem ali zadružno organizacijo, sme pa tudi razširiti na njo postopek, ki teče med drugimi strankami. Arbitražni sveti morajo osebo, ki je pooblaščena za zastopanje javnega organa ali ustanove, oziroma operativnega upravnega voditelja opozoriti na pomanjkljivosti in nepravilnosti v delu iavnega organa, ustanove ali podjetja, ki so jih ugotovili med postopkom. 25. člen Za vse zahtevke, ki se vlagajo pri javnih arbitražah, razen sporov po pogodbeni arbitraži, se mora plačati taksa v gotovini po pravilniku, ki ga predpiše Izvršilni odbor Istrskega okrožnega ljudskega odbora. Dokler ne bo izdan ta pravilnik, se bodo takse pri javnih arbitražah plačevale v zneskih in na način, kakor se plačujejo pri ljudskih sodiščih. V istih zneskih in na isti način se bo dotlej plačevala taksa tudi v sporih po pogodbeni arbitraži. Arbitražni svet sme oprostiti stranke tako, če ni nobena stranka odgovorna za nastanek spora. Arbitražni svet odloči o stroških postopka v sami odločbi ali s posebnim sklepom. 4. Izvršitev odločb arbitražnega sveta 26. člen Odločbo rbitražnega sveta izvršijo stranke v danem roku. Rok za izvršitev znaša 15 dni, če ni v sami odločbi določeno drugače. 27. člen če stranka ne izvrši odločbe v danem roku, odloči arbitražni svet po sporočilu druge stranke, da odločba ni bila izvršena, in po poprejšnjem zaslišanju pristojnega finančnega organa, o načinu izvršbe in o sredstvih, v katera naj se izvršba izvede. Arbitražni svet odloči o načinu in sredstvih izvršbe tudi takrat, kadar ni sam izdal odločbe, temveč se izvršba zahteva po kakem drugem izvršnem naslovu, izvršbo pa zahteva, ali je v njej obvezanec kateri od organov, ustanov, podjetij, zadrug ali organizacij iz prvega odstavka 1. člena tega odloka. Zoper službeno osebo, ki ne izvrši odločbe arbitražnega sveta, lahko javna arbitraža vloži disciplinsko in kazensko prijavo. III. POGODBENA ARBITRAŽA 28. člen Organi, ustanove, podjetja, zadružne in druge organizacije, navedene v prvem odstavku 1. člena tega odloka, lahko v pogodbi z zasebnimi gospodarskimi podjetji ter zasebnimi fizičnimi in pravnimi osebami, določijo^ pristojnost javne arbitraže za vse premoženjske spore, ki utegnejo nastati iz njihovega pogodbenega razmerja. Pogodba o reševanju sporov z javno arbitražo mora biti pismena. Pristojnost notranjih arbitražnih svetov (čl. 13.) se ne more pogodbeno določiti. 29. člen Arbitražni svet iz pogodbene arbitraže sestavljaio predsednik sveta, ki ga imenuje predsedmk javne arbitraže ter po en arbiter, ki ga določita stranki izmed občasnih arbitrov. Če stranka ne določi arbitra, ga določi predsednik javne arbi-traže^ Če je na eni strani več strank, določijo te stranke sporazumno enega arbitra, če se o tem ne sporazumejo, pa določi tega arbitra predsednik javne arbitraže. 30. člen Ta arbitražni svet (čl. 29.) izda svojo odločbo z večino glasov na podlagi ugotovljenega stanja, zakonitih predpisov, pogodbe ter trgovskih običajev in uzanc, upoštevaje vselej izvedbo gospodarskega plana. . 31. člen Vse druge določbe tega odloka veljajo tudi za pogodbeno arbitražo. IV. KONČNE DOLOČBE 32. člen Natančnejše določbe za izvajanje tega odloka predpiše Izvršilni odbor Istrskega okrožnega ljudskega odbora. 33. člen Poverjenik za finance Istrskega okrožnega ljudskega odbora je pooblaščen, da izda navodilo o tem. iz katerih sredstev kriieio javna gospodarska podjetia obresti, ki presegajo planski znesek, penale zaradi neizpolnitve pogodbe, pravdne stroške ter kazni, ki jih morajo plačati po odločbi arbitražnega sveta. 34. člen Ta odlok stoi v veljavo z dnem objave v Uradnem listu. Koper, dne 16. januarja 1950 Tajnik: Predsjednik: Bonetti Romano 1. r. Medica Erm'nij 1. r. 15. Na podlagi ukaza Komandanta odreda JA za STO z dne 16. semtembra 1947 in v zvezi z odlokom Poverjeništva PNOO za Slovensko Primorje in Oblastnega narodnega odbora za Istro z dne 20. februarja 1947,izdaja Istrski okrožni ljudski ODLOK o proglasitvi gradnje športnega igrišča v Strunjanu za obče koristno delo 1. člen Gradnja športnega igrišča v Strunjanu se proglaša za nujno obče koristno delo ter se dovoljuje razlastitev zanj potrebnih nepremičnin. 2. člen Obseg zemljišč, ki so potrebna za gradnjo, omenjeno v 1. členu tega odloka, je točneje razviden iz narisa, ki je priložen temu odloku in tvori njegov sestavni del. 3. člen Ta odlok stopi takoj v veljavo. Koper, dne 16. januarja 1950. Zapisnik Vili, rednega zasedanja Istrskega okrožnega ljudskega odbora, ki se je vršilo v dneh 17. in 18. julija 1949 v gledališču Ristori v Kopru. Predsednik delovnega predsedstva Petrič Vladimir otvori od 9. uri zasedanje s pozdravom predstavnikom VUJA ter ostalim gostom, odposlancem in odposlankam. Nato predlaga tale DNEVNI RED: I. otvoritev zasedanja, izvolitev delovnega predsedstva in overovateljev zapisnika, *2. poročilo mandatne komisije, 3. poročilo overovateljev zapisnika VII. zasedanja, 4. poročilo predsednika izvršilnega odbora IOLO, 5. poročilo peverjenikov IOLO, 6. debata 7. odobritev izdanih odlokov in odredb izvršilnega odbora, 8. predlogi novih odlokov, 9. upravnoteritorijalne spremembe, 10. razrešitev starih in izvolitev novih sodnikov, II. poročilo komisije za zaščito zakonitosti, 12. slučajnosti. ad 1) Za člane delovnega predsedstva so predlagani in izvoljeni: Petrič Vladimir kot predsednik, Potleca Pietro kot tajnik, Božič Ivan, Petronio Bartolomej in Vatovec Ernest pa kot člani. Za overovatelje zapisnika so predlagani in izvoljeni: Ulčnik Stanko, Benčič Franc, Knez Viktorija. Nato prevzame po sklepu delovnega predsedstva vodstvo zasedanja član predsedstva Petronio Bartolomej. ki se zahvali za izvolitev in da besedo komandantu VUJA, polkovniku Lencu Mirku. ad 2) V imenu mandatne komisije poda poročilo njen član Aga-rinis Nazarij. Iz poročila je razvidno, da je od 144 odposlancev navzoč'h 108, opravičeno odsotnih 16, neopravičeno odsotnih pa 20, iz česar sledi, da je to zasedanje sklepčno. ad 3) V imenu overovateljev zapisnika VII. zasedanja da poročilo Benčič Franc. Iz poročila je razvidno, da je zapisnik VII. zasedanja pravilno sestavljen in da so prevodi skladni. Zato Benčič Franc predlaga, naj se zapisnik sprejme in podpiše, kad je soglasno sprejeto. ad 4) V imenu izvršilnega odbora poda poročilo predsednik Beltram Julij. Poročilo se priloži temu zapisniku. ad 5) Dr. Stanko Kovačič, predsednik gospodarske komisije Istrskega okrožnega ljudskega odbora poda poročilo o stanju gospodarstva v okrožju. Ob 13. uri se zasedanje prekine za dve uri, nakar dr. Kovačič dokonča svoje poročilo. V nadaljevanju predsedujoči predlaga, naj bi se izvolili dve komisiji, ki bi pregledali osnutke odlokov, katere predlaga izvršilni odbor in nato podali o tem poročilo. V prvo ko-m sijo, ki naj bi pregledala odlok o prekrških, predlaga člane: Štoka Leandra, Jakomina Valerija, Rupeno Antona. Kastelica Flenrika, Markoviča Valerija, Santina Maria, Crolinija Danteja. Agarinisa Nazarija, Berniča Pavla, Sodomacco Roulette, Bartoliča Ivana, Kralja Franca in Božiča Ivana. V drugo komisijo, ki naj bi pregledala odlok o imenikih prebivalstva ter o ureditvi prijavne in odjavne obveznosti in odlok o odpravi agrarnih komisij ter o prepovedi postavljenja odpravljenih agrarnih odnosov kolonata in polovičarstva predlaga člane: Kermaca Guerina, Manzina Nikolaja, Bernicha Libera, Favretta Viktorija, Benoliča Franca, Medica Erminija, Dru-škoviča Viktorja, Kramestetterja Marka, Primožiča Avgusta, Gruberja Oktavijana, Pirnata Jožefa, Rotería Jurija, Juriše-viča Antona in Benčiča Franca. Predlagani komisiji sta soglasno izvoljeni. Sledita poročili poverjenika za finance Danila Herkova in poverjenika za notranje zadeve Kralja Franca, nakar se zasedanje prekine. ad 6) Nadaljevanje zasedanja sledi 18. julija ob 8. uri zjutraj. Predsedujoči otvori diskusijo in poda besedo članu Medici Erminiju, ki govori o vprašanju zadružništva. Sledi mu Colja Srečko, poverjenik za delo, ki odobrava problematiko svojega delovnega področja. Član Kastelic Henrik govori o krivičnem, sklepu štirih zunanjih ministrov glede Koroške, nato pa razpravlja o vprašanjih delovne sile, nagrajevanje delavstva, o štednji in o pomoči, ki naj bi se nudila kmetijstvu. Potleca Pietro govori o problemih vinogradništva in vinarstvu. Buič Ivan primerja gospodarstvo te cone z onim v anglo-atnerikanski coni ter obsoja kominformistično klevet-niško kampanjo, Furlanič Srečko obravnava vprašanje financ, Maraspin Jurij govori ribištvu, Bržan Viktor pa o elek-trofikaciji, nakar predsedujoči reasumirá ugotovitve disku-tantov ter povdarja uspešno gospodarsko politiko izvršilnega odbora. Nato da na glasovanje vsa poročila, ki so sprejeta soglasno. ad 7) Prečita se seznam 24 odlokov in odredb, katere je sprejel Izvršilni odbor na podlagi pooblastila za izdajanje odlokov in odredb gospodarskega značaja v času med VIL in VIII. zasedanjem. Vsi ti predpisi, izdani od Izvršilnega odbora, se soglasno odobrijo. ad 8) a) Poverjenik za notranje zadeve Kralj Franc prečita in obrazloži osnutek odloka o prekrških, pri čemer navaja: Vzporedno z rastjo in razvojem naših organov oblasti narašča tudi potreba po sredstvih, ki jamčijo neovirano delo oblastnih ter upravnih organov v izvrševanje postavljenih nalog. V izvrševanju svojih nalog morajo namreč ti organi premagovati odpor špekulantov ter drugih ljudskih sovražnikov, ki se pojavljajo pri posameznikih izven našega upravnega aparata pa tudi med uslužbenci. Če ta odpor ne predstavlja težje kršitve pravnega reda, za katere so zaradi niih neznatne nevarnosti za družbo predpisane upravne kazni, govorimo o prekrških. Sedaj veljavna odredba o prekrških in upravno kazenskem postopku iz leta 1945 ne zadošča več potrebam, zato izvršilni odbor iznaša predlog odloka o prekrških. Predlog tega odloka je razdeljen na tri dele, od katerih prvi govori v glavnem o pojmu prekrška, o organih pristojnih za predpisovanje prekrškov, predpisuje vrste kazni, določa organe, ki lahko vodijo upravno kazenski postopek in izrekajo kazni; — drugi del vsebuje vse osnovne predpise za vodjenje upravno kazenskega postopka, tretji del pa predpise o izvršitvi kazni. Predlog odloka o prekrških je zelo pomemben razvoj naših organa oblasti in uprave, sáj daje trdno osnovo za pravilno poslovanje uprave na našem področju, z druge strani pa utrjuje pravice prebivalcev in s tem doprinaša h krepitvi demokracije v Istrskem okrožju. V imenu komisije za pregled tega odloka poda poročilo član Agarinis Nazarij, nakar da predsednik predlog na glasovanje. Odlok ie soglasno sprejet. b) Kralj Franc nato prečita osnutek odloka o imenikih prebivalstva ter o ureditvi prijavne in odjavne obveznosti in povdarja v obrazložitvi, da je izdaja tega odloka neobhodno potrebna. Manjše izpremembe tega odloka predlagata člana Prijon Karel in Kolenc Črtomir, nakar poda poročilo član komisije za pregled tega odloka Pirnat Franc, ki predlaga, naj bi se odlok sprejel z že predlaganimi izpremembami. Soglasno sprejeto. c) Predlog odloka o odpravi agrarnih komisij in o prepovedi upostavljanju agrarnih odnosov kolonata in polovičarstva prečita Medica Erminij, ki v obrazložitvi navaja: Predloženi odlok se da razčleniti v tri osnovne dele: prvi govori o ukinitvi agrarnih komisij, od katerih prestanejo krajevne takoj s svojim delom, medtem, ko imajo okrožna in okrajni agrarni komisiji na razpolago določen rok za dovrši-tev posameznih težkih še nerešenih zadev. Drugi del ukinja prepoved dajanja v zakup zemljišč, ki so bila dodeljena v izvajanju predpisov o ureditvi agrarnih razmerij in določa, da se ta prepoved izbriše iz zemljiških knjig. — Tretji del predpisuje kazni za dejanja, ki bi imela za cilj obnovitev agrarnih odnosov na zemljiščih, kjer so taki odnosi nekoč obstojali, kakor tudi za vsak poskus uvajanja takih odnosov na drugih zemljiščih. Kljub trem sestavnim delom pa predstavlja predlagani odlok i sam po sebi, i z že izvedeno likvidacijo ostankov srednjeveških agrarnih razmerij, ki jim je bil fašistični režim umetno podaljševal življenje, nerazdeljivo celoto. Odlok je odraz stanja, ki je prešlo v pravno zavest ljudi, pri čemer odpade potreba po nadaljnem obstoju agrarnih komisij kot organov, ki naj preprečujejo zlorabo važnih ukrepov v preteklih letih, kateri sicer nimajo značaja agrarne reforme, katerih globlja vsebina pa je vendar v načelu, da pripada zemlja tistemu, ki je obdeluje. Iz istega razloga odpade po predlaganem odloku prepoved oddaje, delitve in dajanja v zakup dodeljenih zemljišč. Ta prepoved, ki je bila v dobi izvajanja prepisov o ureditvi agrarnih razmerij umestna zaradi preprečevanja poslov špekulantov, ki so pri sličnih ukrepih ne enkrat v zgodovini pripravili kmetske drobne obdelovalce ob vsako korist, danes ni več potrebna tudi zaradi izboljšanega ekonomskega položaja malega kmeta, ki uživa pri svoji emancipaciji od izkoriščevalcev in od tehnične zaostalosti podporo ljudske oblasti, tako da ne bo prisiljen razprodajati svoje posesti. Kazenske sankcije so končno prav tako izraz nove pravne zavesti, kakor tudi volje našega delovnega kmeta, da se nikdar več ne povrne stanje stoletnih vezi, ki so v' posmeh moderni dobi uklepale malega obdelovalca na gospodarjevo grudo, vezale celo svobodno izbiro poklica njegovih družinskih članov na gospodarjevo milost ter zavirale ne le gospodarski, ampak tudi kulturni razvoj podeželja. Obenem so resen opomin tistim, ki ne bi hoteli računati z rezultati procesa, ki je tekel in je bil nujno povezan z osvobodilnim bojem našega ljudstva v drugi svetovni vojni in kateri je dobil s predpisi ljudske oblasti svojo dokončno pravno obliko. Clan Pirnat Jože prečita poročilo konnsije za pregled tega odloka. Nato je predlog dan na glasovanje in soglasno sprejet. d) Predsedujoči prečita predlog odloka o proglasitvi gradnje hotela v Bujah za občekoristno delo ter predlog odloka o proglasitvi gradnje hrvatske gimnazije v Bujah za obče koristno delo in da oba predloga na glasovanje. Soglasno sprejeto. ad 9) Predsedujoči prečita predlog sledečih upravno-teritorijal-nih sprememb v koperskem in bujskem okraju: a) V okraju Koper: 1. hišna številka 1 zaselka Ankaran, KLO Bertoki, se priključi KLO Škofije; 2. hišna številka 11, zaselka Prade, KLO Bertoki—Sv. Tomaž, se priključi zaselku Prade v območju KLO Čežarji; 3. hišna številka 25, Lazaret—Rižana, KLO Bertoki—Sv. Tomaž, se priključi zaselku Kostanjevo v območju KLO Cezarji; 4. Del zaselka Lora s hišnimi številkami 720, 721, 722 in 726, KLO Sv. Lucija, se priključi zaselku Spilugola v območju KLO Sečovlje; b) v okraju Buje: L zaselka Stancija Ferfuja s hišnimi številkami 140, 141, 142, 143 in 144 ter Stancija Vigini s hišo štev. 145, KLO Kaštel, se priključi KLO Buje; 2. zaselka Kave in Sv. Florijan, KLO Grožnjan, se priključita KLO Marušiči. c) del zaselka Božini s hišama številka 1019 in 1020, KLO Kaštel, okraj Buje, se priključi zaselku Božini v območju KLO Sečovlje, okraj Koper. ad 10) Poverjenik za sodstvo, Kolenc Črtomir, navaja, da je bil dovoljen enoletni dopust predsedniku okrajnega ljudskega sodišča v Kopru, dr. Škerlju Francu. Zato predlaga, naj IOLO razreši Straha Staneta dosedanje dolžnosti sodnika okrožnega ljudskega sodišča v Kopru, da bi lahko prevzel posle predsednika okrajnega ljudskega sodišča v Kopru in da imenuje dosedanjega sodnika okrajnega ljudskega sodišča v kopru, Vičiča Otona za sodnika okrožnega ljudskega sodišča v Kopru. Odposlanci usvojijo ta predlog, kakor tudi predlog o razrešitvi sodnikov pnsednikov Višjega ljudskega sodišča, v smislu odloka o spremembah odloka o ureditvi sodišč IOLO z dne 3. 5. 1947, po katerem posluje Višje ljudsko sodišče le v svetu treh sodnikov-pravnikov. ad 11) Clan komisije za reševanje zahtevkov za zaščito zakonitosti, Vatovec Ernest, poda poročilo te komisije, iz katerega je razvidno, da je komisija na predlog Višjega javnega tožilca v razdobju med VII. in VIII. zasedanjem IOLO obravnavala en primer in sicer zadevo Prelaz Antonije iz Kmetov 56 proti Clabot Mateju in tov. iz Sv. Marije na Krasu. Komisija je razveljavila drugostopno sodbo Okrožnega sodišča v Kopru ter stvar vrnila istemu sodišču v ponovno razsojo. ad 12) Predsednik izvršilnega odbora Beltram Julij izrazi svoje zadovoljstvo nad delom, ki ga je opravilo zasedanje IOLO, nato pa predlaga, da se odpošljeta s tega zasedanja dve resoluciji glede na sklep štirih zunanjih ministrov o Koroški in sicer eno generalnemu tajniku OZN, drugo pa vladi FLRJ. Obe resoluciji sta bili sprejeti z velikim navdušenjem. Končno spregovori še predsedujoči član delavnega predsedstva Petronio. Zahvali se odposlancem za sodelovanje v ljudski oblasti, za katero je padlo toliko borcev slovenske, italijanske in hrvatske narodnosti in povdarja, da je to okrožje vzorec ljudske oblasti prav na mejah imperijalizma in je tako izpostavljeno vsem napadom mednarodne reakcije, vštevši kominform. Pri tem ne gre za upravo nekaj desetih občin, temveč za vzgled, kako delajo delavci pod ljudsko oblastjo, vzgled o možnosti sožitja Slovencev, Italijanov in Hrvatov in vzgled, kako se čuvajo interesi enotne socialistične fronte sveta. Omeni odlok, sprejet na današnjem zasedanju, ki prepoveduje vzpostavljanje agrarnih odnosov kolonata in polovičarstva ter naglasi, da je to, kar so za milione in milione ljudi samo sanje, postalo za prebivalstvo tega okrožja dejstvo. Ponovno pozove vse odposlnce, naj vztrajajo pri takem svojem delu, ker bodo na ta način odprli oči vsem zaslepljenim, ki po krivdi Vidalija blodijo v temi klevet in laži. Nato zaključuje zasedanje ob 16. uri. Tajnik: Predsednik: Bonetti Romano 1. r. Medica Erminij 1. r. Podpisani overovatelji smo pregledali zapisnik in ugotovili, da je pravilno sestavljen in da so prevodi skladni. Benčič Franc 1. r. Ulčnik Stanko 1. r. Knez Viktorija 1. r. Izdajata Vojna uprava JA in Istrski okrožni LO v Kopru. - Uredništvo in uprava v Kopru. Odgovorni urednik: Kolenc Črtomir, Koper, - Tiskala Gradska štamparija v Puli.