Poročilo o fantovskih (toesfiii v Nariboru. Petek in sobota. Fantovski dnevi v Mariboru so potekli in končali ob •veliko večji udeležbi, z večjo sijajnostjo, redom in v miru, nego se je pričakovalo. Že v petek so prihiteli v Maiiboi od vseh strani dijaki in krščansko učiteljstvo. DijaStvo in učiteljstvo je zborovalo v dvorani Zadružne gospodarske banke in sicer dopoldne in popoldne. Vsa predavanja so bila prav dobro obiskana. Že v petek popoldne se je pripeljal v Maribor in počastil učiteljsko zJborovanje prevzv. Ijubljanski vladika dr. Jeglič. Pravi fantovski dan in sicer za kmetske fante se je zaeel v soboto zjulraj s službo božjo. Od 9. do 12. ure predpoldne iri od 2. do 5. ure popoldne so bila predavanja v mariborski največji dvorani pri Gotzu. Dvorana je bila pri vseh predavanjih nabito polna in poslušalci so z vnemo in napetostjo sledili vsem predavanjem. Popoldansko gborovanje v soboto je počastil g. minister Vesenjak, ki je opravičil dr. Korošca, kateremu vladni posli niso dopustili, da bi se bil udeležil fantovskih dnevov. Gospod minister Vesenjak je zbranim govoril ter bil on in celi Jugoslovanski klub burno in navdušeno pozdravljen. Krag 6. ure v soboto zvečer se je zbrala fantovska mladma, Orli ter zastopniki cblastev na pokopališču na Pobrežju, kjer je Ibil na slovesni način odkrit spomenik rajnemu mladinciljubu in osvoboditelju Maribora dr. Karlu Verstovšeku. Pri odkritju spomenika je govoril o dr. Verstovšekovih zaslugah za osvoboditev Maribora dr. Jerovšek, o njegovem delovanju za mladino, 'orlcivstvo in uredtev ter povzdigo slovenskega šolstva profesor dr. Karl Capuder. Verstovšekov spcmenik ]e mojstrsko delo mariborsScega kiparja Sojča in predstavlja v ozadju Maribor, nad katerim vzhaja solnce, v ospredju je pa žalujoča deklica z lavorovim vencem v roki in ob strani pa vrba žalujka. V soboto zvečer je bila po mariborskih ulicah še bakIjada z dvema godbama, pcdoknica ministru Vesenjaku in od pol 9. ure naprej pa pozdravni večer v Gotzovi dvorani. Pozdravni večer je bil obiskan od obeh škcfov, zastopnikov vojaške in politične oblasti, ministra Vesenjaka, poslancev Jugoslovanskega kluba, vseh raznih duhovniških ter prosvetnih dostojanstvenikov in od kmetskih fantcv. Istočasno kakor pozdravni večer se je vršila v gledališču predstava Finžgarjeve igre »Naša kri.« Manifestacijski dan v nedeljo. jPravi manifestacijski dan fantovskih dnevov je bil v nedeljo. Tudi ta dan so začeli fantje s službo božjo in skup nim sv. obhajilom v frančiškanski cerkvi. Po 8. uri so se začeli udeleženci zbirati v Tomšičevem drevoredu za slav nostni sprevod po mariborskih glavnih ulicah. Slavnastnega sprevoda se ]e udeležilo 8000 fantov in 400 Orlov t kroju, tri godbe in sprevod sta zaključila dva okinčana voza. Pri slavnostnem sprevodu so bile zastopane vse de- kanije naše škofije. Sprevod se je premikal po Aleksandrovi cesti, Gosposki ulici na Glavni trg in od tamkaj na Stolni trg, kjer se je vršilo manifestacijsko zborovanje. Na prostem ob zidu stolne cerkve.je bil postavljen -oltar, krog katerega so se zbrali spredaj dostojanstveniki, Orli v kro* ju kot častna straža in nato pa fantovske množice. Pridigoval je prevzv. ljubljanski škof dr. Jeglič, maševal pa je mariborski škof dr. Karlin. Po službi božji je predlagal v imenu pripravljalnega odbora prof. Prijatelj to-le enoglasno sprejeto^ predsedstvo: dr. Leskovar iz Maribora predsednik, podpredsednika pa Podlesnik in Napotnik irz Konjic. Predsednik dr. Leskovar je pozdravil navzoče od oibeh škcfov in ministra Vesenjaka ter zastopnikov Jugoslovanskega kluba do Orlov in kmetskih fantov, ki so prlhiteli te dni iz vseh dekanij naše škofije v Maribor, in dal besedo poslancu dr. Hohnjecu.  Dr. Hohnjec.  Dana mi je beseda, da sporočim pozdrave Jugoslov. kluba, pozvanega, vestnega, veščega in odlcčnega zastop- nika slovenskega ljudstva in njegovih političnih interesov in zahtev. Nisem došel danes med Vas, da Vam govorim politične besede ter razmotrivam politična vprašanja. Da- našnji dan ima povse drug značaj.  Naši nasprotniki, to je: nasprotniki našega krščans- kega svetovnega naziranja, so mladinskima dnevoma — dekliškemu pred 14 dnevi in današnjemu mladeniškemu — pritisnili žig klerikalizma. S tem so hoteli preplašiti mladino, da ne bi bila šla v Maribor. Toda držeč se stare slovenske prislovice, da je strah na sredi votel, okoli ga pa nič ni, je naša mladina s pomilovalnim posmehom šla mimo tistih, ki so p hoteli preplašiti s strašilom klerikalizma ter je v ogromnem številu pohitela v Maribor. Ko so bila pred 14 dnevi v Mariboru dekleta, so se nasprotniki tolažili s tem: »Pa došle so tercijalke in bogomolke.« Tako pscvanje vrlim krščanskim dekletom ni nič škodilo, našim liberalnim in svobodomiselnim nasprotnikom pa ni nič koristilo. A danes, ko |e prišlo na tisoče slovenskih mladeničev in -mladih mož? Ali se bodo tudi dartes naši protivniki tolažili s pogrda terciarstva in bogomolstva? Ako jim ta tolažba zadostuje, jim to od srca privoščimo. Nekaj tolažbe mora imeti tudi liberalec in svobodomislec. Ako bi naši protivniki bili pametni, bi morali uvideti, da sami sebi škodijo, ako take prireditve krščanske misli ined Slovenci, kakoršne so bili lanski katoliški shod v Ljubljani in letošnja mladinska dneva v Mariboru, označujejo kot manifestacije klerikalizma med slovenskim ljudstvorn. Ako je klerikalizem zavzel tako široke kroge med narodom, da si je do mala osvojil vse ljudstvo, kako bi še mogel biti kak pameten človek med Slovenci, ki bi ne bil klerikalec? Naše Ijudstvo bo skrbelo za to, da bodo našim protivnikom i najmanjša skrivališča kmalu postala prevelika. Danes, ko stoji zemlja v največji bližini planeta Marta, bi bilo svetovati našim prcrti-klerikalskim bojevnikom, da si oskrbijo najboljše daljnoglede ter ž njimi skrbno pregledajo vsa prostorišča na Martu. Morda najdejo tam bolj ugoden teren za protiklerlkalno propagando, kakcr ga nudi slovenska zemlja. Toliko naj zadostuje, da trapasto in smešno plašenje s klerikalizmom zavrnemo z bičem ironije in sarkazma. Današnja mladinska prireditev je kakor ona pred 14 dnevi »prosvetnega značaja. jNjen namen je dati narodu skrbnc vzgojeno, i-zobraženo in značajno mladino. Kaj pomeni taka mladina za narod? Včeraj popoldne sem po svoji navadi imel v rokah Slomškove spise. V njegovi prelepi knjižici za mladeniče, ki nosi naslov: »Živ«ljenja srečen pot«, sem čital te-le besede: »Skrbno vzgojeni mladeniči sa največja sreča in veselje svojega kraja,, slabo podučeni in razvajeni pa živa nesreča in. sramota,Zategadelj ni hujših sovražnikov domače dežele, kakor s zanikarni starši in malopridni učeniki.« Velepomenljive besede velikega buditelja in vzgoji- • telja slovenskega ljudst\ .! Mladinska vzgoja je odloiilne važnosti ne samo za mL no in starše, marveč tudi za domači kraj, za celc ('ožek. in ves narod. Od nje je odvisna sreča in čast dežele p ..aroda. Slomšek je zadel pravo, kc: je izjavil, da ni hujših nasprotnikov domače dežele,. kakor sci zanikarni starši in malopridn.i učeniki. ... koliko jih je tudi med našim narodom, ki vžgojo s. otrok in mladine dar*"i v roke takšnim malopridnim učenikom! Med globokoumnimi basnimi in pripovedkami znanega grškega pisatelja Ezcpa se nahaja tudi ta-le pripovedka: »V nekem grškem mestu je živel čevljar. Ta mož svojemu stanu ni delal posebne časti. Bil je lahkomiseln;ter se ni dosti brigal za pravilno izvrševanje svoje obrti. Izdeloval je čevlje, ki niso ugajali, ker so bili ali preveliki ali premali. Ker so ljudje začeli izostajati ter niso več hoteli naročevati pri njem čevljev, si ]e čevljar izmislil ter jeodločil: Pcstal bom zdravnik. Ker je imel jezik namazaa s sladkimi besedami, jih je dosti premotil, da so ga poslušali in njegovim nasvetcm verovali. ZLasti se je ponašal s tem: Jaz znam za vsak strup najti najboljši protistrup, ki nemudoma in sigurno učinkuje. Ko je kralj dotičnega mesta doznal za tega čevljarja in njegova počenjanje, ga je pczval k sebi ter mu rekel: Tukaj na mizi je čaša z najmočnejšim strupom. Ako ti v resnici znaš sestaviti najja^ji in sigurno učinkujoči protistrup, stori takoj. Patem izpij stnrp in svoj protistrup, saj ti ne more ničesar škodovati FČevljar pade prestrašen na kolena ter prcsi milosti, rekoč: »Nisem zdravnik, ne znam sestaviti protistrupa. Varal sem ljudi, izrabljujoč njihovo dobrodušnost.« Kralj mu naloži zasluženo kazen. Potem pozove k sebi zastopnike meščanov ter jim očita: »Kako nespametni ljudje ste vi! Temu čevljarju niste zaupali svcjih nog, da vam napravi dobre čevlje. Zaupali pa ste mu kot zdravniku svoje zdravje in življenje.« Koliko je takih, ki gotovim Ijudem osebno ne zaupajo ter jim ruKdar ne bi izročili zastopstva svojih gospodarskih'koristi in pravnih zadev. Zaupajo pa njim, da jim hranijo duha z nekrščanskimi časniki ter da njihcvo decx> vzgajajo in zastrupljajo v protikrščanskih društvih. Noge jim ne bi izročili, da jim napravijo čevlje, izročajo pa jim ne samo svojega duha in usodo svojega življenja, marveč tudi najdragocenejše, kar imajo: duha in srce svoje dece. Ali niso vredni večje cbsodbe kakor oni lahkoverni meščani grškega mesta v Ezopovi pripovedki?! Ni treba podrobneje omenjati, kateri so nekrščanski časniki med nami in nekrščanska društva. Da jih pcznate ter se jih skrbno izogibate, ste dokazali s tem, da ste se udeležili impozantne naše današnje mladinske prireditv«*, Živela naša krščanska in slovenska mladinska organizacijal Živela v naši in po naši vrli slovenski mladini naša domcvinal Drugi govornik minister Vesenjak ]e navdušeno pozdravljan opravičil odsotnost dr. Korošce? ki je pri zborovalcih s srcem, a soi ga vladne dolžndlšti klicale drngam. Minister Vesenjak je obrazložil vzore mladeniča in moža. Bistvo vzar mladeniča je krščanstvo v dejanju. Iz dejansko krščanskega mladeniča si obetamo vzor moža. Jn kr«č«Rg-ki mož je podlaja druSi»e, ©bčme, draove. Kot raklju5«fc srojega gorcra je povdarii g*. ntinister glavno zdravilo proti rsemu rdu: krščansko yest. Krščanski vzor naše nvladine izražajo naš* matere najbolj priprosto v besedais: Dragi, tse, kar lahko poveš materi, j» dobro, drisgo j« sJabc! Govornik je'še po-zval mladino n« epostolstv okršianskt misli. Tretji povorik g. **. Basaj l"e govovk m Orlu kot vzoru jsa slovenskega fanta. Priporočal !« feintom: vzgojo volje in srčno kulturov ter sklenil 6vqj gov»i s klicem ter pozivom: Bogu otrod, domovini si~ novi — nikcmur hlapci! GoT*rila sta šc konečno v imenu dijaštva bcgoslove« M&ško in -kmetski fant Napotnik iz Konjic. Napotnik je v svojem novdušenem, priprostem, a govorniško dovršenem govoru ntvdušil srca fantov za ljubezen do rcdne grude. Napotnik j» žel kct ederv najboljših govornikoT ttga dn« navduženo odobravanje vseh posluševalc«T, Predsednik dr. Letkovar je _>cwovaloe pozval, da se po, iboroTanju udeležijo po hoda na Slomškov grob, kjer je bil položen na grobišč« največjega in prvega organizatorja slovenske mladine vensc in je še spregoToril ob t»j priliki g. vseučiliščni profesor <ik- Slavič. Ia manifestacijskega eborovanja 6ta bili oiposlani: udanostna brzojavka Nj. V. kralju, poedravna pa našerau vodiielju dr. Korošcu. Za popoldne se j« vst veselilo na orlovsko telovadbo v Ljudskem vrtu, a žaliboj je to fantcvsko veselje pokvarila nevihta, ki se fe usula ravno krog 3. ure popoldne, ko se je pričela javna felovadba. Kljub nevihti, dežju in toči so izvajali Orli proste vaje m vaje na orodju. Javna telovadba ]e »aključila nad vsb iepo uspele fantovske dnev«. Nad 6000 fantov je bilo te dni zbranih v Mariboiru. Pri rseh teh množicah pa se ni kršil red ter mir niti najrnanj, ampak naši fantje so se obnašali v rsakem oziru tafco vzorno dostojno, da so ž-eli ravno radi reda ter miru javno priznanje in pohvalo rseh Marilborčanav. Kaka razlika med našimi Orli ter kmetskimi fanti in med — Sokoli, orjunci in napredno dr. Žerjavovo mladino že na eunaj — kaj šele po srcul Ako bi bil dr. Žerjav nacnal v Maribor le par sto svojih Sokolov in orjunašev, bi ne eadostovala za Tzdrževanje reda policija, ampak bi bilo moralo aastopiti -orožništvo in Tojaštvo; naši fantje in Orli pa niso rabili niti enega policaja, ker »ta jim policaj rest tn pa di«ciplina SLS organizacije