INDUSTRIJA GUMIJEVIH, USNJENIH IN KEMIČNIH IZDELKOV
Ob izdelavi novega temeljnega zakona o sredstvih delovnih organizacij
10.	Delovna organizacija je po pravilu dolžna izvrševati razširjeno reprodukcijo poslovnih sredstev, ki jih rabi za svoje gospodarske dejavnosti.
S posebnim zakonom se lahko predvidi minimalna obveznost delovne organizacije, da poslovna
lovna organizacija izloča iz dohodka za rezervna sredstva, kot tudi uporaba teh sredstev, za določene dejavnosti pa se lahko predpiše tudi celoten minimalni obseg rezervnih sredstev kot pogoj za izvrševanje teh dejavnosti.
12.	Delovne organizacije formi-
sredstva, ki jih koristi pri izvrše-rajo tudi sredstva skupnih rezerv
6.	Delovna organizacija samostojno odloča o uporabi sredstev, s katerimi upravlja (pravica uporabe in razpolaganja), v skladu s statutom in drugimi splošnimi akti in pogodbami na osnovi statuta, zakona in prevzetih pogodbenih obvez. V tem pogledu ima delovna organizacija pravico na
Vsako leto 1. avgusta praznujemo občani Kranja svoj občinski praznik.
Praznik je posvečen začetku oborožene vstaje na Gorenjskem proti okupatorju leta 1941.
V noči med 27. in 28. julijem 1941. leta se je zbralo približno 40 najzavednejših mož :na Cegel-nici pri Naklem. Ustanovili so prvo kranjsko četo partizanov, ki se je v štiriletnem boju razrasla in povezala z bojem vseh jugoslovanskih narodov. Četo sta vodila komandir Franc Mrak in komisar Stane' Toplak. Le-ta je skupno z Antonom Krašno že skoraj deset let pred okupacijo organiziral v kranjskih tovarnah prve partijske celice in tako so nastala jedra, okoli katerih so se zbirali najza-vednejši delavci. Delovanje partije v Kranju se je zlasti okrepilo po ustanovitvi prve partijske organizacije v tovarni Sava 1931. leta. Idejno razgledan in revolucionarno aktiven učitelj Anton Krasna je pripravil vse potrebno za organizacijo te prve partijske celice v
zakonsko zaščito. Samo z zveznim zakonom se lahko za delovne organizacije odrejajo nove obveze za družbene potrebe, ki kot merilo oz. osnovo predpostavljajo sredstva delovnih organizacij.
7.	V zakonu je uveljavljen princip oz. načelo dobrega gospodarjenja. Delovna organizacija je
Kranju. Komunistično gibanje se je širilo v ostala kranjska podjetja in okolico mesta.
Tako se je tudi v Savi začelo delavsko gibanje kot v eni prvih kranjskih tovarn, se nadaljevalo z organiziranjem rdeče pomoči in odhodom mnogih delavcev v partizane.
Po osvoboditvi so se naši delavci med prvimi vključili za izgradnjo domovine, se borili za izgradnjo socalističnih odnosov.
Kakor za predvojno obdobje v Savi, lahko tudi za naše 25-letno delo zapisujemo velike zmage, dosežene z velikim požrtvovanj em in prizadevanjem vseh.
Ob prazniku se ponosno lahko ozremo tudi na povojne uspehe občine. Številni novi objekti, močno povečanje proizvodnje in celotnega gospodarstva, skrb za družbeno, kulturno in rekreativno življenje naših delavcev, rekonstrukcija mnogih podjetij nas prepričuje o naši delavnosti.
JOŽE ŠTULAR
dolžna uporabljati in razpolagati s sredstvi na način, ki omogoča njihovo najboljše koriščenje. To je potrebno za nenehen dvig produktivnosti dela, kot tudi za razvoj samoupravnih odnosov v vseh oblikah združenega dela.
Pravico uporabe in razpolaganja s sredstvi ima tudi samostojna organizacija združenega dela z značajem pravne osebe znotraj delovne organizacije, v skladu s statutom ali pogodbe na osnovi statuta.
8.	Sredstva, ki si jih je delovna organizacija pridobila na osnovi pogodbe o kreditu, pogodbe o skupnem vlaganju in po drugih pravnih osnovah, s katerimi je prevzela obveze, je delovna organizacija dolžna uporabljati oz. koristiti in z njimi razpolagati v skladu s prevzetimi obvezami.
Sredstva, ki si jih je pridobila z dotacijo oz. za potrebe sanacije, mora uporabiti za tak namen, ki ga je uredil dajalec sredstev. Če ta namen ni določen, potem postanejo ta sredstva sestavni del skupnega dohodka oz. postanejo sestavni del poslovnih sredstev delovne organizacije.
9.	Pomemben je tudi princip, da je delovna organizacija dolžna nadomestiti vrednost poslovnih sredstev, porabljenih za realizacijo svoje dejavnosti, s čimer se zagotavlja princip ohranjanja integritete družbenih sredstev, kot je to predvideno z odredbo 15. člena ustave SFRJ, ki pravi: »Delovna organizacija je dolžna ohraniti nezmanjšano vrednost družbenih sredstev, s katerimi upravlja.«
Avgust Hajdinjak
vanju svoje dejavnosti, reproducira v povečanem obsegu. Z zakonom se lahko predpišejo tudi ukrepi družbene intervencije, če delovna organizacija ne izvršuje obveznosti minimalne razširjene reprodukcije.
11.	Poslovna sredstva, ki jih de-
veliki proizvodni, poslovni in sa-moupravno-organizacijski uspehi. Rezultati so predvsem odraz njegovih prizadevanj, da samoupravljanje in poslovanje poveže v učinkovit organizacijski sistem podjetja in da podjetju kot delovni skupnosti da fiziognomijo kolektiva, ki z opredeljenimi pravicami in dolžnostmi funkcionira kot celota, usposobljena tudi za dosedanje zastavljenih perspektivnih razvojnih oz. poslovno organizacijskih in samoupravnih ciljev.
Po letu 1963 je podjetje povečalo proizvodnjo za 74 %, celotni dohodek za 66 %, dohodek za 218 °/o in sredstva za poslovne sklade za 560 %. V letu 1968 so sredstva za razširjeno reprodukcijo predstavljala 27 milijonov N din, za razliko od leta 1963, ko je bilo teh sredstev samo 4,5 milijona N din. Ustrezno z navedenimi pokazatelji se je bistveno spremenilo tudi povprečje v osebnih dohodkih zaposlenih v podjetju, ki so bili leta 1963 416,00 N din, leta 1968 pa 1.153,00 N din.
Ob takem razvoju in rezultatih poslovanja podjetja se je bistveno spremenila tudi udeležba podjetja v celotni industriji občine Kranj. Leta 1964 je bil ta delež 22,45 °/o, leta 1968 pa je predstavljal že 39,03 %. Pri tem je treba naglasiti, da je odstotek zaposlenih le 15,3 °/o v odnosu na celotno število zaposlenih v industriji občine Kranj.
Vsi navedeni pokazatelji govore o tem, da so bili rezultati pogojeni z dvigom produktivnosti, ekonomičnosti in rentabilnosti poslovanja, z intenziviranjem dela, s tehnično-tehnološkimi izboljšavami, z modernizacijo proizvod-
kot sredstva solidarnosti, ki se uporabljajo za Izplačevanje minimalnih osebnih dohodkov delavcev, za sanacije in za realizacijo programov razvoja.
Z zakonom se lahko odredijo tudi drugi nameni uporabe teh sredstev skupnih rezerv, kot tudi (Nadaljevanje na 2. strani)
nje oz. proizvajalnih sredstev, z odgovarjajočimi spremembami v kadrovski strukturi, s politiko izobraževanja in z odgovarjajočo investicijsko politiko.
Obvladanje domačega trga je pogojevalo odgovarjajoče integracije in kooperacijo; vključevanje v svetovni trg pa ukrepe, ki so privedli tudi do uspešnega sodelovanja in kooperiranja z inozemskimi partnerji (podpisana pogodba o poslovno-tehničnem sodelovanju s Semperitom, o odkupu licence in knovv-hovv).
Inž. Janez Beravs se je nesebično vključil tudi v družbeno politično, družbeno ekonomsko in strokovno aktivnost. O tem pričajo številne zadolžitve in funkcije na teh področjih in pa tudi številna priznanja za vestno in strokovno dognano delovanje (diploma častnega člana Kemijskega društva Jugoslavije, odlikovanje za njegovo družbeno ekonomsko in družbeno politično delovanje). Rezultat take aktivnosti inž. Janeza Beravsa se je odrazil tudi skozi zaupanje proizvajalcev volilne enote, ki so ga izvolili za poslanca Gospodarskega zbora Skupščine SR Slovenije.
Utemeljenost predloga za nagrado občine Kranj je pogojena tudi z aktivnostjo predlaganega kandidata, da bi tudi bodoči uspehi in rezultati bili vsklajeni z intencijami celotnega družbeno ekonomskega in družbeno političnega razvoja.«
Ob nagradi tov. Beravsu naše iskrene čestitke z željo, da bi podjetje tudi v prihodnje vodil tako uspešno in da bi s pomočjo sodelavcev uresničil svoje načrte.
JOŽE ŠTULAR
Nagrada Kranja Janezu Beravsu
V	okviru praznovanja občine Kranj je občinska skupščina letos razpisala nagrade za kolektive in posameznike, ki so v preteklem obdobju največ doprinesli k razvoju in uspehu na določenem področju.
Na slavnostni seji 1. avgusta so bile nagrade razdeljene: kolektivno nagrado je dobil Plavalni klub Kranj, med posamezniki pa Martin Košir in direktor našega podjetja inž. Janez Beravs.
V	obrazložitvi predloga je rečeno: »Tov. Janez Beravs je kot direktor podjetja uspel povezati poslovanje in samoupravljanje v učinkovit organizacijski sistem podjetja. S tem je zagotovil, da so strokovne službe izdelale, samoupravni organi so pa sprejeli jasne poslovne odločitve glede razvoja podjetja, uvajanja nove tehnologije in poslovnega sodelovanja z drugimi podjetji. Kot najodgovornejši organizator in voditelj poslovanja podjetja je bistveno pripomogel razviti poslovne funkcije na področjih raziskovalnega in razvojno-tehnološkega dela, organizacije in kontrole proizvodnje, tržnih raziskav ter kadrovskih in drugih zadev. To so bili odločitveni temelji, da so napori vseh delavcev podjetja v pogojih gospodarske reforme že doslej dali uspešne poslovne rezultate in da imajo delavci jasne perspektive za nadaljnji razvoj podjetja.«
Sklep občinske skupščine je takole' utemeljen:
»Janez Beravs, dipl. inženir kemije, se je rodil 27. julija 1925. leta v Ladji pri Medvodah. Aktivno se je vključil v NOB leta 1941, ko je bil sprejet v organizacijo SKOJ. Marca 1942 je bil aretiran,
obsojen in poslan v internacijo v Italijo, od tam pa v Nemčijo, od koder se je vrnil avgusta 1945. leta.
V obdobju po letu 1963, ko je vodstvo podjetja Sava prevzel tov. Janez Beravs, so bili doseženi
. -M
Janez Beravs, direktor podjetja je prejel nagrado Kranja
1. avgust, praznik občine Kranj
Od česa so odvisni naši osebni dohodki
Vse prepogosto je slišati trditev: »Ta mesec sem dobil malo denarja, pa veliko sem delal!« Ali: »Malo smo delali, pa so plače še kar dobre.« če ta trditev drži, potem je res, da naš sistem nagrajevanja ne odmerja osebnih dohodkov po delu in delovnih rezultatih. Vendar je za postavljanje take trditve potrebno malo bolje poznati sistem nagrajevanja in vse elemente, ki na višino osebnih dohodkov lahko vplivajo. Kdor se v analizo rezultatov poglobi, pa se lahko prepriča, da trditev, postavljena na za-
Najprej je potrebno razčistiti četku članka, ne drži. dva bistveno različna pojma, in sicer:
—	nagrajevanje po delu,
—	nagrajevanje po delovnih rezultatih.
Razlike v teh dveh pojmih lahko vidimo v nekaj primerih:
1.	Hočemo plačati po učinku dva referenta v prodajni službi. Prvi ima v svojem prodajnem asortimentu npr. samo take izdelke, po katerih je veliko povpraševanje, njihova proizvodnja teče nemoteno, za reklamo teh izdelkov je bilo potrošenih precej sredstev, konkurence ni. Drugi pa ima izdelke, s katerimi je trg zasičen, poleg tega proizvodi niso bili vedno točni, prav nič jih nismo reklamirali, pa še konkurenca je močna.
Razlika je očitna. Prvi bo lahko prodal — bo dosegel velik delovni rezultat z nič ali malo dela, drugi pa bo veliko delal, se trudil, potoval, pregovarjal, njegovi delovni rezultati pa bodo majhni. Kdo naj zdaj zasluži več?
—	ali oba enako,
—	ali prvi več kot drugi in koliko,
—	ali drugi več kot prvi in koliko.
V tem primeru bi prav gotovo moral zaslužiti več drugi, čeprav so rezultati dela majhni.
Kaj pa, če si je prvi referent s svojim delom postavil take osnove?
Kaj, če si je sam z dobrim poznavanjem trga predlagal tak asortiment, za katerega je ugoto-tovil, da ga bo trg potreboval, da ga konkurenca nima več v svojem programu, da je še sam predlagal take in take reklamne akcija, da se je sam s kupci dogovoril za take dobavne roke, za katere je bil gotov, da proizvodnja ne bo zatajila, če je tako, potem pa vsekakor prvi več zasluži kot drugi.
In sedaj, koliko dobi v prvem primeru drugi več kot prvi in v drugem primeru prvi več kot drugi? Kako to izmeriti? Samo z doseženim prometom, ali morda z doseženim dobičkom? Na dobiček pa vplivajo še proizvodni stroški, in to precej bolj kot pa referent v prodaji, torej se mora za nagrajevanje referenta iz doseženega dobička izločiti vpliv drugih (razvoja, planiranja, proizvodnje, organizacije itd.). Pa še doseženi dobiček ali morda promet je lahko osnova za nagrajevanje samo v drugem primeru. Kaj pa, če sta referenta delala tako kot v prvem primeru, ali če je bila kombinacija obeh?
Recimo, da smo kljub naštetim problemom osnove in merila določili. Sedaj moramo pa zagotoviti tako evidenco. Ali je sploh racionalna?
Ob Izdelavi novega temelj nega zakona o sredstvih delovnih organizacij
(Nadaljevanje s 1. strani) predpiše višina izločanja iz dohodka delovnih organizacij za sredstva skupnih rezerv.
13.	Delovna organizacija nadomešča vrednost poslovnih sredstev, ki jih uporablja kot osnovna sredstva, porabljena za svoje dejavnosti, v obliki amortizacije, in to najmanj v višini, predpisani z zakonom.
S tem je doseženo, da se ukinja sedanji zakon o amortizaciji in se njegova problematika in odredbe vnašajo v zakon o sredstvih delovnih organizacij.
14.	Vrednost stvari, ki predstavljajo poslovna sredstva, ki so pridobljene na osnovi pogodbe o nakupu, izdelavi ali izgraditvi, se ugotavlja po njihovi nabavni vrednosti. V to vrednost se vračunavajo tudi stroški transporta in montaže.
15.	Delovna organizacija stalno prilagaja vrednost stvari in pravic, ki predstavljajo poslovna sredstva in to tržnim vrednostim:
—	z uporabo amortizacijskih stopenj, ki so večje od predpisanih,
—	s ponovnim ugotavljanjem vrednosti stvari in pravic, ki so predmet skupnih vlaganj, trajne poslovne kooperacije, integracije itd.,
— s prodajo stvari, ki predstavljajo osnovna sredstva izpod neodpisanega dela njihove vrednosti, brez obveze nadomeščanja tega neodpisanega dela, s tem da v takih slučajih delovna organizaci-ja-kupec vodi po nabavni ceni, ki jo plača prodajalcu,
—	z znižanjem knjigovodske vrednosti blaga in s prodajo tega blaga po cenah, ki odgovarjajo tako znižani vrednosti. Razlika, ki nastane v takih primerih, se lahko nadomesti iz skupnega dohodka, ostvarjenega v daljšem obdobju ali pa v breme rezerv.
16.	Delovna organizacija lahko razproda stvari, ki predstavljajo osnovna sredstva, ko ta postanejo neuporabna.
17.	Denarna sredstva, pridobljena s prodajo stvari in pravic, ki predstavljajo osnovna sredstva in sredstva družbenega standarda, se vnašajo v poslovna sredstva delovnih organizacij.
18.	Delovna organizacija lahko vlaga sredstva v inozemstvo in sklepa tudi druge odnose na osnovi združevanja sredstev s tujimi pravnimi in fizičnimi osebami.
19.	Glede združevanja sredstev za skupno poslovanje in vlaganj sredstev tujih pravnih in fizičnih oseb v domačo delovno organizacijo zaradi skupnega izvrševanja poslov in ob skupnem riziku, se zaenkrat zadržijo vse dosedanje norme vsebovane v zakonu o sredstvih delovnih organizacij.
20.	Promet sredstev med delovnimi organizacijami je svoboden po vseh pravnih osnovah.
Stvari, ki predstavljajo osnovna sredstva, razen tistih, ki predstavljajo sredstva družbenega standarda, se ne morejo odtujevali drugim pravnim osebam brez nadomestila.
Vrednost novega zakona bo predvsem v tem, da bo vsebinsko združena celotna problematika iz režima sredstev delovnih organizacij. Glede na to, da se izdelava zakona nahaja v začetni fazi, bi bila dragocena vsa nadaljnja napotila, v kakšni meri bi bilo potrebno izboljšati posamezne norme. Tako bo tudi dosežena potrebna stopnja sodelovanja nosilcev samoupravnih pravic z zakonodajalcem, v tem primeru Zvezno skupščino.
Avtor sestavka Rado Roter se je rodil 21. 9. 1921. leta v Ljubljani. Končal je višjo šolo za notranje zadeve in visoko šolo za politične vede. Pred prihodom v našo tovarno je delal v Zvezni skupščini v Beogradu.
Pri nas bo opravljal posel sekretarja direktorja podjetja.
Kakorkoli že, čim bolj razglab- 4. Osebni dohodek delavca je Ijamo, tem bolj bomo prihajali odvisen tudi od kvalitete njegove-do zaključka, da pravilno nagra- ga dela, povsod, kjer se to da, se diti delavca ni lahko. Nagrada ali meri s statističnimi podatki o šte-osebni dohodek niso odvisni od vilu napak, ki jih je napravil na
rezultatov dela niti ne samo od dela samega, ampak od kombinacije obeh.
2.	primer
Hočemo nagraditi dva vulkanizer-
izdelku ali pri delu, drugje pa naj bi to čimbolj objektivno ocenjeval delavcu neposredno nadrejeni.
5. Osebni dohodki delavca sio odvisni od števila ur, ki jih ima na razpolago. Te iz meseca v meja. Prvi dela na dobri preši, para sec precei nihajo. Imamo mesec, je konstantna, surovci so 'dobri, ko j® Pečanih samo 168 ur, pa na delovno mesto pridejo vedno’ mesec> ko Je plačanih 200 ur. To pravočasno, izdelki se lepo vulka- pa Pomeni> da že samo zaradi šte-nizirajo, delavec dela normalno vi,a Pečanih ur na mesec naši brez prekinitev in nima proble- oset,ni dohodki lahko nihajo sko-mov pri delu.	rai za 20 % ali petino.
Drugi pa dela na stari preši, ki p°leg teh individualnih meril, ki se slabo zapira, para zelo niha, vsakemu delavcu posebej določa-tehnologija še ni do konca izde- j° višino osebnega dohodka, pa
šali. Vzroki za to so v nihanju zalog po oddelkih in nepravilnih zapisih delavcev.
Koliki del ustvarjenega dohodka se lahko izplača za osebne dohodke, pa vsako leto sproti predpiše delavski svet podjetja z gospodarskim načrtom.
šSirassaaSš* .%	•
lana, veliko je slabih izdelkov, delavec dela težje, vedno so manjše prekinitve, stalno mora reševati še kakšne probleme in opozarjati nanje.
Kdo naj v tem primeru zasluži več?
3.	primer
Delavec X je zelo vesten, intenzivno dela, pazi na kvaliteto in na porabo materiala, nekateri delavci v enoti pa so delali slabše in so zaradi tega rezultati enote slabši kot njegovi lastni.
Ali naj slabi rezultati enote, ki so posledica dela drugih, vplivajo tudi na njegov osebni dohodek?
4.	primer
je z našim pravilnikom o delitvi osebnih dohodkov predpisano še:
6.	Da so osebni dohodki delavca odvisni tudi od poslovnih učinkov enote, v kateri dela in tudi podjetja kot celote.
Ta princip se odraža v tem:
—	da izplačani osebni dohodki vseh delavcev ne morejo biti večji ali manjši od sredstev za osebne dohodke enote in
—	da izplačana sredstva za osebne dohodke ne morejo biti večja ali manjša od določenega dela ustvarjenega dohodka podjetja.
Sredstva za osebne dohodke enote se v proizvodnih delovnih enotah ugotovijo tako, da se od-premljeni izdelki — polizdelki vrednotijo s cenami dela, pri če-
Delovna enota je slabo delala mer Se P°lna Cena dela prizna Ie Podjetje pa je zaradi dobrega d^ kvalitetni™ la drugih delovnih enot doseglo Prl tem pa tako »Opremljene dobre poslovne učinke. Ali naj se količine kot njihova kvaliteta ved-zaradi tega osebni dohodek v tej no odstoPata od količin in kvali-deiovni enoti tudi poveča, čeprav tete' k* 50 i° delavci sami zapi-so dobri poslovni učinki podjetja posledice dela drugih delovnih enot?
Našteli smo nekaj, in res samo
Iva Mohorič, avtor sestavka
Po vsem tem upam, da mi boste vendarle dali prav, da naš pravilnik vsebuje taka določila, po katerih si vsak delavec sam »reže kruh«. Res je tudi možen vpliv drugih, vendar jih pravilnik ne dopušča in če kje to je, potem ni zakonit. Delavec ima pri tem vso možnost, da preko komisije za osebne dohodke ali delavskega sveta podjetja uveljavi svoje, s pravilnikom predpisane pravice. Res pa je tudi, da samo »veliko ali malo smo delali« še ne pomeni tudi »veliko ali malo bomo zaslužili.« •
IVA MOHORIČ
Požarna varnost podjetja
nekaj vprašanj, ki " se pojavno Kljub , inf;0rmacijam’ ki j!h v
v razvijanju sistema nagrajevan a "T," g“ °bCaSn0 0bjavljam0 in ir	____ J , J. o delu naših gasilcev, pa gotovo
in iz katerih je razvidno''ie ° nasm gasilcev pa gotovo osebni dohodek posameznika od- marslkdo ne Ye- kaksne. Pnprave vlsen od njegovega dela, njegovU, f gaSenJ6 PCTOV ™T tel" kal delovnih rezultatov, dela in Jelov! k° S°, pnpra^Jeni' ce bl morah nih rezultatov delovne enote, de- S!' Ned^mno so1savsk! ,» h,	podjetja nStfff
v Kranju, nekaj zadnjih javnih nastopov pa kaže, da so tudi izredno izurjeni in disciplinirani.
Poleg zavzetosti posameznikov, ki skrbijo, da je vrsta gasilcev vedno usposobljena in da so opremljeni ter strokovno usposobljeni za vsako akcijo, pa gre veliko priznanje organom upravljanja in vodstvu podjetja, ki v celoti ta prizadevanja podpirajo.
Za danes smo vam pripravili informacijo o vodi.
Poleg nove orodjarne je bazen z vodo za gašenje. Voda je pod stalnim pritiskom, dotok urejajo električne črpalke. Pri razdelilcu je vgrajenih šest tlačnih B spojk, od koder jo lahko — če je potrebno — napeljemo po tlačnih cevovodih, do katere koli točke v tovarni. V strojnici je tudi motorna bencinska črpalka, priklopljena na stabilno rezalno cev. Ta črpalka napaja razdelilec, če zmanjka električnega toka ali če pade pritisk v razdelilcu.
in še položaja v družbi oz. delovanje političnih in gospodarskih instrumentov družbe za poslovanje podjetja.
Verjetno pa s tem še vedno niste dobili odgovora na vprašanje: od česa so odvisni naši osebni do-hodki? Koliko lahko sami vpliva- vsekakor mo na njihovo višino? Ali je naš pravilnik o delitvi osebnih dohodkov tak, da je višina naših osebnih dohodkov odvisna predvsem od naših prizadevanj?
Še vedno se mi zdi, da se nekateri bolj nagibajo k mnenju, da so njihovi osebni dohodki odvis-ni:
—	od normirca,
—	od njihove obračunovalke,
—	od predsednika komisije za delitev osebnih dohodkov,
—	od glavnega knjigovodje osebnih dohodkov,
—	glavnega normirca itd.
Nekateri pa gredo še dalje, pa
menijo, da jim plačo režejo:
—	prodajni referent,
—	planer,
—	razvojni tehnolog,
—	vzdrževalec strojev,
—	in drugi.
Le malokateri pa so tisti, ki menijo:! sam si režem kruh.
Sedaj pa končno vendarle poglejmo pravilnik o osebnih dohodkih — kaj pa ta pravi:
1.	Najprej je višina osebnih dohodkov odvisna od analitske ocene delovnega mesta, na katerem delavec dela. To pomeni, da je osebni dohodek odvisen od vrste nalog, zahtev in pogojev dela na delovnem mestu, na katerem delavec dela.
2.	Višina osebnih dohodkov je odvisna od delavčeve storilnosti — kako dosega normo.
3.	Tam, kjer ni norme, se delavčev učinek meri z osebno oceno, kar pomeni, ali je delavčeva izobrazba in praksa taka, da teoretično lahko normalno opravlja
vse naloge, ki se morajo opravlja-Takole izgleda jedro gasilskega društva Sava. Po uspešni vaji v mestu ti na delovnem mestu.	so se postavili še pred naš objektiv
V bazenu je dovolj vode tudi za gašenje večjih požarov. Pri tem je edino pomanjkljivo to, da nimamo lastne Vode. Ce odpovedo vse črpalke, smo vezani samo na hidrantno omrežje.
O tem problemu smo že večkrat razpravljali in končno odločili, da kupimo še eno bencinsko motor-ko. Le-ta bi črpala pri 8 atmosferah 1500 litrov vode na minuto.
Poleg tega pa nameravamo pri električnih črpalkah dograditi še eno B tlačno spojko. Priklopili jo bomo lahko na glavni vodilni cevovod, ki napaja bazen. S tem si bomo zagotovili lastno vodo, ki jo lahko rabi tudi proizvodnja, če bo tam začasno usahnil redni dotok.
Za uspešno gašenje z vodo iz vodovodnega omrežja bi morala biti vsa voda pod stalnim pritiskom 8 do 10 atmosfer. Pri nas je le 4 do 5 atmosfer.
Letos smo popravili vse podtalne hidrante in namestili enotne ključavnice.
Po treh letih razgovorov smo končno uspeli rešiti problem shranjevanja vnetljivih tekočin. Na koncu avtopnevmatikarne je zdaj — še vedno začasno — urejen prostor, kamor skladiščijo vse vnetljive tekočine. Čeprav je (Nadaljevanje na 3. strani)
Nove osnove in razlogi za sprejem temeljnega zakona
o delovnih organizacijah
Od leta 1950, ko je bilo uvedeno samoupravljanje v delovnih organizacijah, delavci odločajo o vse številnejših zadevah, o katerih so doslej odločali različni državni organi. Lahko rečemo, da je bil delavski svet spočetka bolj posvetovalni organ, ki pa je kasneje enako kot drugi organi upravljanja postajal vedno pomembnejši in je imel vedno več možnosti za odločanje o poslovanju podjetij.
Kljub temu so mnogi zvezni in republiški zakoni še vedno v preveliki meri utesnjevali iniciativo delovnih organizacij in zlasti v preteklem letu so bile razprave o tem vprašanju še posebno številne in živahne. Zadnje spremembe ustave in nekaterih zakonov dajejo podjetjem
nove možnosti, pripravljajo pa se še nove spremembe.
V Savi so komisija in posamezne strokovne grupe že izdelale prve predloge za dopolnitev statuta in nekaterih pravilnikov, nekatera vprašanja smo že obravnavali v širokem krogu, nekatera bomo še obravnavali. Kljub postopnemu sproščanju poslovne iniciative podjetja, pa je vsa naša notranja zakonodaja še vedno v precejšnji meri odvisna od zakonov in drugih zakonskih predpisov, zato ne bo odveč, če se člani delavskega sveta podjetja ter člani komisij in odborov podjetja, člani organov družbeno političnih organizacij in končno tudi ves kolektiv vsaj na splošno seznanijo, katere spremembe se pripravljajo.
Samoupravno odločanje je dobilo nove osnove, ki vse predstavljajo nadaljnjo deetatizacijo, tako glede odločanja v osnovnih problemih razvoja, kot tudi glede tekoče poslovne politike, ustvarjanja dohodka, razdelitve družbenega produkta, razširjene reprodukcije, medsebojnih odnosov, čistih proizvodnih problemov, tehnologije, organizacije itd.
To so istočasno okviri, ki jih je regulirala zakonodaja (zvezna, republiška in deloma tudi občinska).
V diskusijah pred sprejemom resolucije o osnovah zakonodajne politike federacije (Ur. list SFRJ, številka 32/68) in po njej in ob sprejemu ustavnih amandmajev (zveznih XV in XVI in republiških XIII) se je ugotovilo, da je zakonodaja v precejšnjem razkoraku s konkretnim družbeno ekonomskim in družbeno političnim razvojem in da zlasti samoupravni akti v zakonodajnem pogledu nimajo niti osnovnega tretmana.
V programu dela, na osnovi zahtev resolucije o osnovah zakonodajne politike federacije, je celotno področje odnosov, ki opredeljujejo vlogo in pomen delovnih organizacij predvsem zato, ker je ta problematika statusa delovnih organizacij bila razdrobljena v številnih zveznih in republiških zakonih, v njihovih spremembah in dopolnitvah. Skratka, v takih okoliščinah so se v praksi pojavljale številne nejasnosti, različne interpretacije zakonskih določil, in razumljivo, zato tudi različna praksa.
Formirali naj bi se torej novi odnosi v pogledu vloge federacije in republik na eni strani in delovnih organizacij in njihovih asociacij na drugi strani. Revizija naj bi zagotovila realizacijo načel takih odnosov in njihovo materializacijo. Gre za nadaljnjo stopnjo deetatizacije, ne samo za formalno prenašanje funkcij iz federacije na republike oz. občine in delovne organizacije, za prenos
Urana v naslednjih zveznih zakonih: temeljni zakon o podjetjih, temeljni zakon o ustanovah, zakon o enotnih gospodarskih zbornicah in poslovnem sodelovanju v gospodarstvu, temeljni zakon o volitvah delavskih svetov in drugih organov upravljanja v delovnih organizacijah, temeljni zakon o kmetijskih zadrugah in temeljni zakon o obrtnih in drugih vrstah zadrug. Določeni problemi pa so bili poleg tega ločeno tre-tirani v zakonu o bankah in kreditnih poslih, v temeljnem zakonu o zavarovanju in zavarovalnih zavodih, v temeljnem zakonu o novinarskih podjetjih in ustanovah, v temeljnem zakonu o založniških podjetjih in ustanovah, v temeljnem zakonu o filmu in v temeljnem zakonu o podjetjih za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami itd. V PODROBNOSTIH NAVAJAMO VSE TE ZAKONE PREDVSEM ZATO, KER NAJ BI BIL BODOČI TEMELJNI ZAKON O DELOVNIH ORGANIZACIJAH ENOTEN ZA VSE VRSTE DELOVNIH ORGANIZACIJ, NE GLEDE NA NJIHOVO DEJAVNOST.
Zvezni ustavni amandman XVI. menja značaj temeljnih zakonov in pomembno zožuje možnost za popolnim urejanjem določene problematike s temeljnimi zveznimi zakoni. Federacija bo v bodoče sprejemala temeljne zakone, kadar bo zaradi zagotavljanja osnovnih svobod in enakosti v realizaciji ustavnih pravic državljanov, delovnih ljudi in njihovih skupnosti, kot tudi zaradi zagotavljanja enotnosti gospodarskega sistema, zaradi enotnosti gospodarskega sistema, zaradi enotnih osnov družbeno ekonomskega in političnega sistema nujno, da se neposredno uveljavlja zvezni zakon. V ostalem pa je razvoj samoupravljanja v delovnih organizacijah dosegel tako stopnjo, da zahteva drugačno zakonsko reguliranje, ki ne bo oviralo nadaljnjega razvoja samoupravlja-
okviru samo odrejajo vprašanja, o katerih odločajo neposredno oz. po ver j a jo določene funkcije upravljanja delavskemu svetu, oz. glede na značaj in pomen dejavnosti delovne organizacije tudi drugim odgovarjajočim organom upravljanja, določene izvršne fukcije pa odgovornim kolegijskim in individualnim organom, ki jih voli delavski svet. Zato se v statutu delovne organizacije določa organe upravljanja in vodenja, organizacije združenega dela delovne organizacije, čas izvolitve posameznih organov in način njihove izvolitve oz. razrešitve.
Prejšnje ustavne odredbe, ki jih sedaj spreminjata zvezna ustavna amandmaja XV in XVI, zajeta v členu 20/1, 90/4-8 in 93, so z odgovarjajočimi zveznimi zakoni, poleg osnovne strukture organov upravljanja, določale tudi področje dela organov upravljanja, funkcije direktorja, trajanje mandata organov upravljanja, čas za ponovno izvolitev direktorja (reelekcija), način imenovanja direktorja, osnovne razloge in točen postopek za razrešitev direktorja. Vse to je sedaj prepuščeno delovnim ljudem, da to uredijo s svojimi splošnimi — samoupravnimi akti, zlasti s statutom.
PREDVIDENA OSNOVNA NAČELA ENOTNEGA ZAKONA O DELOVNIH ORGANIZACIJAH:
1.	Delovni ljudje, ustvarjajoč samoupravljanje v delovni organizaciji kot celoti in v organizacijah združenega dela v njenem sestavu, odrejajo vprašanja, o katerih odločajo neposredno in poverjajo določene funkcije upravljanja delavskemu svetu, oz. glede na značaj dejavnosti delovne organizacije, odgovarjajočemu organu upravljanja, določene izvršne funkcije pa njemu podrejenim kolegij alnim in individualnim organom;
2.	Delovni ljudje formirajo organe upravljanja delovne organizacije in organizacije združenega
Prva
gumarska inženirja
Tone Štirn, delavec v službi kontrole kakovosti, je diplomiral za inženirja gumarstva ...
Na Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo, oddelek za kemijo, I. stopnje gumarsko tehnološke smeri, sta končala študij tov. JOŽE MOHOR in tov. ANTON ŠTIRN, oba iz službe kontrole kakovosti. Prvima gumarskima inženirjema iskreno čestitamo.
IZOBRAŽEVALNI CENTER
... skupno z Jožetom Mohorjem. Tako imamo v Jugoslaviji prva inženirja naše panoge
Od tod tudi ideja oz.	zahteva,	odločanja na samoupravne meha-	nja. To pomeni, da delovni ljudje	dela v	njenem sestavu in odreja-
da je treba nemudoma revidirati	nizme v bazi.	v delovni organizaciji (delovni	jo njihovo področje dela;
oz. kodificirati celotno	zakono- Do sedaj je	bila materija o	skupnosti) kot celoti in v organi-	3. S	statutom ali pogodbo na
dajo.	statusu delovnih	organizacij regu-	zacijah združenega dela v njenem	osnovi	statuta se odrejajo oblike
(organizacije) združenega dela v delovni organizaciji, obseg samoupravnih pravic njihovih delovnih skupnosti, pogoji za njihovo pridobitev in urejajo medsebojne odnose v ustvarjanju samoupravljanja;
4.	Organizacije združenega dela v delovni organizaciji formirajo svoje organe upravljanja in sprejemajo splošne akte, s katerimi urejajo svoje notranje odnose;
5.	Določila o pridobitvi svoj-stva pravne osebe organizacije združenega dela v delovni organizaciji, o njihovem položaju (pogoji za pridobitev statusa pravne osebe, odgovornost za obveze do tretjih oseb in do družbene skupnosti, subsidirana odgovornost za te obveze, možnost začetka stečaja za tako organizacijo itd.);
6.	V odnosih do tretjih oseb in do družbene skupnosti vedno nastopa delovna organizacija kot celota (pri sklepanju pogodb, izpolnjevanju obvez itd.) in organizacije združenega dela v delovni organizaciji s svojstvom pravne osebe;
7.	Status kolektivnih in individualnih izvršilnih organov v delovni organizaciji;
Možnost formiranja poslovnega odbora (namesto dosedanjega upravnega odbora).
Za individualni izvršni organ (direktorja) bi zakon odrejal samo nekatere njegove funkcije, predvsem pravice in dolžnosti v pogledu predstavljanja delovne organizacije in zagotavljanju zakonitosti v njegovem delu;
8.	Odrejanje splošnih kriterijev za pojem — posebni družbeni interes — za načine vpliva in poseganje družbene skupnosti, državljanov in drugih koristnikov na upravljanje v delovnih organizacijah, ki opravljajo dejavnost ali aktivnost od posebnega družbenega sistema;
9.	Možnost udeležbe v upravljanju v delovni organizaciji s strani kooperantov — delovnih organizacij in državljanov, ki zagotavljajo trajnejšo kooperacijo z delovnimi organizacijami, kot tudi načine udeležbe v upravljanju;
10.	Udeležba v upravljanju v delovni organizaciji s strani drugih delovnih organizacij in inozemskih firm — na bazi skupnih vlaganj in skupnega poslovanja (skupni poslovni odbor in drugo, itd.);
11.	Zakonska možnost za udeležbo delavcev organizacije združenega dela v delovni organizaciji v upravljanju druge take organizacije v sestavu iste delovne organizacije;
12.	Zakonska možnost za udeležbo v upravljanju v delovni organizaciji s strani predstavnikov ustanovitelja (poslovni odbor);
13.	Možnost konstituiranja združene delovne organizacije — izhajajoč iz načela, da se položaj organizacij v sestavu združene delovne organizacije, odrejen s pogodbo (o združitvi oz. pripojitvi) ali s pogodbo, ki se zaključuje zaradi realizacije določb statuta, ne more menjati enostransko s spremembo statuta, temveč samo soglasno s soglasjem vseh partnerjev v konstituiranju združene delovne organizacije;
14.	Obveza delovne organizacije, da statut preden ga dokončno sprejme, predloži občinski skupščini (člen 91/3 ustave) in zboru delovnih ljudi v potrditev, ga da organom samoupravljanja v delovni organizaciji v diskusijo zaradi pripomb in dopolnitev. Statut stopi v veljavo nekaj dni po potrditvi in objavi.
(Nadaljevanje na 4. strani)
Polletno poslovanje
Poslovanje podjetja se je v prvem polletju tega leta odvijalo v zelo neugodnih splošnih ekonomskih pogojih. Zato je pomembneje govoriti o konkretnih vzrokih in vplivih, ki so omogočili uspešnejše poslovanje.
Obseg proizvodnje po direktnih stroških je za 4,36 % presežen nasproti z gospodarskim načrtom predvidenim. Pri tem je proizvodnja pnevmatike povečana za 8,92
Rudi Babnik, direktor finančne službe
odst., umetnega usnja za 2 % in naravnega usnja za 4,47 %. Občutno zaostaja proizvodnja gumeno-tehničnega blaga, ki je za 6,37 °/o pod planiranim obsegom.
Obseg prodaje je za 2 % večji od planiranega; in sicer na domačem trgu za 5,96 %, medtem ko izvoz občutno zaostaja in to za 52 odst.
Čeprav je v celoti realizacija presežena, so obenem zaradi povečanega obsega proizvodnje porasle tudi zaloge gotovih izdelkov. To povečanje odpade predvsem na pnevmatiko.
V	tretjem tromesečju predvidevamo izvoz pnevmatike, s tem pa bo celotna realizacija usklajena z obsegom proizvodnje.
Pri podrobnejši analizi proizvodnje in prodaje lahko ugotovimo, da pri posameznih skupinah proizvodov občutno zaostajamo za predvidenim obsegom, kar hkrati pomeni znatne neizkoriščene rezerve.
V	prihodnjem obdobju bomo morali posvetiti vso pozornost negativnim vzrokom postavljanja proizvodnje nekaterih vrst proizvodov, kar bo omogočilo celo večjo realizacijo, kot je predvidena z gospodarskim načrtom.
Splošna nestabilnost gospodarstva, ki jo še posebno v zadnjem času spremlja vse slabšo likvidnost delovnih organizacij, je ovirala tudi poslovanje našega podjetja. Terjatve do kupcev so se od začetka tega leta povečale kar za 55 %. Zaradi takega položaja, ki se v tretjem tromesečju še nadalje zaostruje, ne moremo pravočasno poravnati obveznosti nasproti upnikom. Zato je večkrat
resno ogrožena normalna oskrba proizvodnje z reprodukcijskim materialom.
Trenutno stanje likvidnosti podjetja je nevzdržno, zato bo nujno potrebno zmanjšati obseg obratnih sredstev. Pri tem mislim na ukrepe, s katerimi lahko vplivamo na zmanjšanje obratnih sredstev; in sicer zmanjšanje zalog domačih surovin, katerih nabava ni kritična, odprodajo zalog izdelkov, ki se teže prodajajo, usmerjanje prodaje kupcem, ki so plačilno sposobni, povečanje izvoza in realizacijo preko trgovske mreže, Ker vrsta delovnih organizacij posluje z izgubo ali pa so popolnoma nelikvidne, moramo pri prodaji še posebno pozorno preverjati finančni položaj teh podjetij.
Neredki so primeri, da kljub visokim terjatvam od nekaterih kupcev (v tožbenem postopku) tem kupcem še naprej dobavljamo blago.
K zmanjšanju obratnih sredstev bo potrebno pristopiti skrajno disciplinirano, sicer bomo zaradi odpisanih terjatev in zamudnih
obresti utrpeli znatno znižanje finančnega rezultata, kar pa je lahko mnogo več kot prihranki v proizvodnji in zmanjšanje drugih splošnih stroškov.
Finančni rezultat prvega polletja je v skladu s predvidenim po gospodarskem načrtu, pri čemer moramo upoštevati prehod na vrednotenje zalog nedovršene proizvodnje in izdelkov po variabilnih stroških. S tem uspehom pa še zdaleč ne smemo biti zadovoljni glede na položaj likvidnosti in ne-
Konec junija se je končal prvi tečaj, organiziran za delavce v avtopnevmatikarni, ki delajo na poklicnih delovnih mestih in imajo v odločbi o razporeditvi na delovno mesto obveznost, da le-tega opravijo. Tečaj se je pričel v oktobru 1968 in je obsegal 266 učnih ur oz. 196 za tiste, ki že imajo poklicno izobrazbo, vendar druge stroke.
Tečajniki so poslušali osem predmetov: slovenski jezik, računstvo, gumarska tehnologija, gumarski stroji, varstvo pri delu, družbeno ekonomska vzgoja, samoupravljanje in ekonomika podjetja ter opravili iz teh predmetov tudi izpite. Predavali so strokovnjaki iz našega podjetja. Čas predavanj je bil prilagojen izmenam, v katerih so delali delavci, ki so obiskovali tečaj. Tečaj bi moralo obiskovati 41 delavcev, obiskovalo pa ga je oz. uspešno končalo 13. Neresen odnos delavcev do svojih obveznosti, ki jih imajo na delovnem mestu, to je tistih, ki se tečaja kljub vabilu niso udeležili, se ne bo smel pri
gotove splošne pogoje poslovanja do zaključka poslovanja tega leta.
Poslovno poročilo in analize o poslovnih rezultatih v prvem polletju bomo morali temeljito proučiti, da bomo lahko točneje opredelili takoimenovane subjektivne vzroke, ki onemogočajo boljše poslovne uspehe. S tem bomo omogočili samoupravnim organom, da sprejmejo ustrezne oz. učinkovite sklepe, ki bodo pogojili realizacijo gospodarskega načrta.	RUDI BABNIK
organiziranju naslednjih tečajev nikoli ponoviti. Vse priznanje pa delavcem, ki so tečaj obiskovali in ga uspešno opravili.
To so:
1.	Avgust HAJDINJAK
2.	Avgust KRANJC
3.	Jože BAJT
4.	Stefan KOVAČ
5.	Janez KONČAN
6.	Martin MIKLAVČIČ
7.	Vladimir DRAKSLER
8.	Marjan BURGAR
9.	Herman DOLINAR
10.	Jože ČEMAŽAR
11.	Alojz KAVČIČ
12.	Jože MARKELJ
13.	Majda NOVAK
Za opravljeni tečaj jim iskreno čestitamo in želimo mnogo delovnih uspehov.
S tem, ko so tečaj uspešno zaključili, so ti delavci pridobili interno priznanje oz. pravico, da lahko delajo na poklicnih delovnih mestih na področju avtopnev-matike.
JUDITA RAKOVEC
VPIS V POKLICNO GUMARSKO ŠOLO Poklicna gumarska šola je podaljšala razpis za vpis v šolo do 30. avgusta. Učenci, ki so uspešno zaključili osemletko in ki imajo veselje do gumarskega poklica, lahko dobijo informacije v izobraževalnem centru (Mladinski dom, Medetova 1) ali po telefonu 22-521, interno 298.
Končan je prvi tečaj za delavce na poklicnih delovnih mestih
r s	s jmr * s s jmr *	* .^r s	s s	s	* mr s jmr *	* .^r s jmr s	s s	* ^^ * ** *	* ^* * *"* * ^* * ^^ * ■*mr * ^^ * ^* * ^* * ^^ * ^* * *
Nove osnove In razlogi za sprejem temeljnega . . .
15.	Določbe o volilni pravici za izvolitev članov organov upravljanja v delovni organizaciji;
16.	Delovni ljudje v delovni organizaciji S SPLOŠNIMI AKTI določajo čas, za katerega se volijo organi upravljanja, na osnovi maksimalnega roka, ki ga določa zakon; določajo tudi pogoje in način njihove izvolitve in razrešitve;
17.	Načelne odredbe, ki se nanašajo na imenovanje in razrešitev direktorja — imenovanje na osnovi javnega razpisa, splošni pogoji za imenovanje (državljanstvo, nekaznovanost, itd.), o maksimalnem času za ponovno imenovanje (reelekcija), o osebni zaščiti direktorja itd.);
18.	Sodna zaščita za samoupravni položaj organizacij združenega dela v delovni organizaciji (njenih delov) in obsega samoupravnih pravic njihovih delovnih skupnosti;
19.	Načelne odredbe o položaju začasnih in trajnih delovnih skupnostih, ki jih na osnovi pogodbe formirajo delovni ljudje, ki na principu osebnega dela opravljajo kulturno, profesionalno in drugo podobno dejavnost, kar predstavlja ustavno obvezo (člen 14/3, ustava SFRJ).
Zvezni zakon bi poleg navedenega vseboval tudi:
1.	Načelne odredbe o osnovanju delovnih organizacij.
Zakon bi navajal samo osnovne oblike (delovnih organizacij),preko katerih bi izvrševali gospodarsko dejavnost in dejavnost družbenih služb; odločal, kdo je lahko ustanovitelj delovne organizacije (na osnovi člena 13 ustave SFRJ), predvideval zakonske osnove za možnost ustanovitve zadrug — vključno potrošniških zadrug, možnost ustanovitve delovnih organizacij po grupi državljanov in določbe, s katerimi bi zagotavljal nadzor glede ustanovitve takih delovnih organizacij (prepoved ustanavljanja določene za dejavnosti itd.).
2.	Pomembne odredbe za zagotovitev enotnosti družbeno ekonomskega in pravnega sistema, ki se nanašajo na statusne spremembe (združitev, pripojitev, razdvajanje delovne organizacije oz. iz-dvojitev delov iz sestava delovne organizacije). V tem pogledu bi zakon urejal predvsem osnovna imovinsko pravna vprašanja (kriteriji za delitev imovine, prenos obvez, način reševanja sporov itd.). Ne bi pa zakon obravnaval načinov realizacije teh pravic (z
glasovanjem na delavskem svetu, z referendumom itd.).
3.	V zakonu bi bile vsebovane tudi odgovarjajoče odredbe za urejanje odnosa med državnimi organi in delovnimi organizacijami. Predvsem so tu mišljene določbe o prisilni upravi in pravica nadzora nad zakonitostjo v delu oz. poslovanju delovne organizacije. Osnove za odrejanje prisilne uprave in čas njenega trajanja morajo biti enotne za vse delovne organizacije: postopek o njeni uvedbi pa bi določal republiški zakon.
4.	Ukinitev delovne organizacije je možna samo pod pogoji in po postopku, ki ga predvideva zvezni zakon. Postopek likvidacije imovine delovne organizacije bi se reguliral z republiško zakonodajo; razen stečajnega postopka, o katerem odloča sodišče (na osnovi posebnega zveznega zakona).
5.	Potreba po formiranju dodatnih sredstev za razvoj delovnih organizacij narekuje posebno določbo, s katero bi se predvidela možnost vlaganj v delovno organizacijo, bodisi s posojili sredstev drugih delovnih organizacij,
ali pa sredstev delavcev in državljanov (sistem obveznic na osnovi razpisa o posojilu). Vlagalci na osnovi vloženih sredstev ne bi pridobili nobenih posebnih pravic v upravljanju v delovni organizaciji, niti ne pravic do udeležbe v delitvi dohodka, razen pravice na povračilo vloženih sredstev in odgovarjajočih obresti. Pač pa bi zakon dovoljeval možnost ustanavljanja odborov vlagalcev, ki bi imel izključno svetovalno funkcijo s pravico informiranja o rezultatih dela in finančnem stanju.
6.	Zakon bi nujno moral vsebovati nekatere načelne določbe o samoupravnih sporazumih med delovnimi organizacijami (kolektivni, statusni in poslovni sporazumi). Iniciativo za sklepanje takih sporazumov bi imele poleg delovnih organizacij tudi asociacije delovnih organizacij in državnih organov.
7.	Zakon bi moral obsegati tudi načelo svobodnega izbora oblik za realizacijo trajnejšega poslovno tehničnega sodelovanja, v skladu s potrebami delovnih organizacij. Ne bi pa določal organizacijske oblike takega sodelovanja — to bi se urejalo s pogodbenim odnosom (pri formiranju poslovnih združenj, interes-
nih skupnosti, za trajnejšo kooperacijo brez formiranja odgovarjajoče asociacije, za formiranje skupnih skladov, ki bi bili pravne osebe ali pa ne.
8.	Posebne oblike združenja pa bi predstavljale zbornice.
Zvezni zakon bi samo opredelil položaj zbornic v našem družbe-no-ekonomskem sistemu in njihove osnovne funkcije.
Zbornice naj bi predstavljale obliko samoorganizacije gospodarstva in samoupravne organizacije združenega gospodarstva. Morale bi zastopati interese gospodarstva kot celote, biti bi morale iniciativne v zaključevanju samoupravnih dogovorov, usmerjene bi morale biti v napredek gospodarskih dejavnosti pri reševanju vprašanj skupnega interesa, tako da bi s svojimi mišljenji in zahtevami vplivale na normativno dejavnost družbeno političnih skupnosti.
Podrobneje pa bi področje dela zbornic, upravljanje in struktura organov, organizacijo strokovnih služb, stopnjo samoupravljanja ter tudi način financiranja in formiranje inštitucij zbornic urejali statut in drugi akti zbornice.
RADO ROTER
NAS RAZGOVOR
Nov pravilnik o Izumih in racionalizacijah
Razgovor z Alešom Zupanom, tajnikom komisije za racionalizacije
Dolga leta sem bil referent žari, ko se nekateri delavci po
racionalizacije oz. tajnik komisije za izume, tehnične izboljšave in koristne predloge. Zato je razumljivo, da me člani kolektiva često sprašujejo o tem. Iz vseh teh vprašanj sklepam, da večina članov delovne skupnosti ne pozna pravilnika o sprejemanju, realizaciji in nagrajevanju izumov, teh-
službeni dolžnosti nagrajeni tudi za takšno delo. Namen pravilnika je torej, da bi se čim več članov delovne skupnosti ukvarjalo z novimi rešitvami tehničnih problemov in racionalnejšo uporabo sredstev pri tehnoloških postopkih, s katerimi se dosega večja storilnost, boljša kakovost
	
ničnih izboljšav in koristnih predlogov. In prav to me je napotilo, da sem zaprosil sedanjega tajnika komisije tov. ALEŠA ZUPANA za krajši razgovor:
S kakšnim namenom je komisija dala v potrditev nov pravilnik o izumiteljski in racionalizacijski dejavnosti v Savi?
»Nov pravilnik je komisija bistveno spremenila, preden ga je dala delavskemu svetu v potrditev. Z novimi določili so dane vsem članom delovne skupnosti dosti večje (vzpodbudnejše) možnosti, da posredujejo komisiji svoje ideje in zanje dobe primerno nagrado ali odškodnino, saj je razumljivo, da se vsaka izboljšava kaj hitro poplača. Glede na to je lestvica, ki določa višino odškodnine, bistveno večja toz. daje veliko večje nagrade kot stari pravilnik. Z novim pravilnikom smo hoteli odpraviti tudi nekatera napačna mnenja, ki so prevladovala v kolektivu. Izjema so le prime-
izdelkov in se prihrani material in energija.«
Verjetno bo naše bralce zanimalo, kateri so tisti, ki ne morejo dati predlogov tehničnih izboljšav ali koristnih predlogov?
»V tretjem odstavku 7. člena pravilnika je točno določeno, kdo lahko ali kdo ne more dati predlogov. Ta člen pravi, da koristnih predlogov po pravilniku ne more uveljavljati član delovne skupnosti iz lastnega delovnega področja, če je njegovo delovno mesto ocenjeno za iniciativnost pri analitski oceni delovnega mesta, ker se to smatra za službeno dolžnost«.
Dogaja se, da hoče marsikdo svojo zamisel preizkusiti, predno predloži izum komisiji. Kako rešujete to?
»Res je, da je samovoljno preizkušanje prišlo že v navado vsakega predlagatelja. Verjetno se hoče s tem prepričati o svoji zamisli. Zavestno ali ne pa pri tem lahko
naredi veliko škodo. Ne velja samo za material, ki se znajde na odpadnem kupu, ampak verjetno tudi za stroje, strojne naprave in orodje. Vsak, ki ima zamisel, lahko po redni poti brez kakršne bojazni preizkuša, če predlog predhodno prijavi in s tem breme pusti nam, ki poizkus v njegovi prisotnosti organiziramo, in sicer tako, da ne odpade redna proizvodnja niti ni večje materialne škode. Da bi to preprečili, je v pravilniku 18. člena besedilo, ki govori, da komisija ne more v nobenem primeru obravnavati predloga, če je ta že uveden v proizvodnjo in šele nato prijavljen komisiji v obravnavo. Namen tega določila je, da z neorganiziranim preizkušanjem ne bi povzročali škode na materialu in da bi preprečili poškodbe strojev.«
Nekateri ne razumejo, zakaj ni nagrada izplačana takoj, ko komisija predlog sprejme?
»V 36. členu pravilnika je napisano, da se odškodnina predlagatelju izplača na podlagi letnega obračuna čiste gospodarske koristi. Delovna skupnost z uvedbo posameznega predloga ne prevzame nikakega rizika. Od dneva uvedbe predloga v proizvodnjo se vodi evidenca učinka — koristi in po preteku enega leta se obračuna čista gospodarska korist ter po tabeli pravilnika izplača odškodnina.«
Kdaj se ne more dajati predlogov oz. koristnih predlogov?
»Razumljivo je, da se vsaka stvar določen čas razvija in preizkuša. V tem času hočemo doseči najboljše rezultate. Da bi bila ta poskusna doba čim daljša, da bi omogočili normalen razvoj, smo v 41. členu zapisali, da v času poizkusna proizvodnje in tri mesece po njej ni mogoče dajati predlogov s tega področja.«
In kakšna je vaša želja?
»Moja želja je, da s to kratko razlago pravilnika o nekaterih važnejših členih predlagatelje vzpodbudimo in jim pri delu pomagamo. Tako bomo ideje čim-prej obravnavali, organizirali poizkuse ter vse ekonomsko utemeljene predloge realizirali takoj in uvedli v redno proizvodnjo.
Naj ne bo predlagatelja, ki bo popustil, če mu ne uspe prvi ali drugi predlog! Treba je vztrajati, iskati pomoč in seveda žrtvovati marsikatero prosto uro časa, ki pa se bo gotovo bogato poplačala.«
Tov. Zupanu se zahvaljujem za razgovor. Vsem bralcem pa želim čemveč uspeha pri reševanju problemov, da bi se čim večkrat vpisali v knjigo racionalizatorjev. Zato ne oklevajte, ampak ideje »vnovčite« pri komisiji na predpisan način. Kolikor pa vam še kaj ni razumljivo, vam bo katerikoli član komisije vedno svetoval ali pa napotil na pravo mesto.
LOJZE ZALAR
Avtomati za oranžado
Gotovo se še vsi spomimjaite informacij, ki smo jih objavili v našem glasim -kot odgovor m pripombe o vrstah čakajočih na malico v naši restavraciji.
Tedaij smo povedali, da je pripravljen predlog za preureditev sedanje in da se pripravlja tudi gradnja nove restavracije.
Zaradi pomainjkainija sredstev pa bomo morah na boljše prostore restavracije še nekaj časa čakati (po predvidevanjih naj bi z gradnjo pričeh -leta 1975).
Medtem pa v restavraciji in strokovne službe ne stojijo kri-
Posledica je bila hitrejša postrežba s hrano. Avtomati so last Zveze slepih Slovenije, mi pa jim plačujemo odškodnino.
Pri tem naj opozorimo, da je treba z avtomati pravilno ravnati: če ne dela pravilno, ni treba po njem razbijati, temveč o tem obvestiti vodstvo delavske restavracije.
Žal so se že prve dni pojavile zlorabe pri avtomatu v provizori-ju jedilnice delovne enote polizdelki pnevmatike (namesto 50,50 N idinarjev smo za 101 steklenico oranžade iztržili le 13,90 ND). Torej se nekateri pobalinsko izživ-
Avtomati za oranžado so že prve dni privabili mnoge, ki bi morali v vrsto
sicer
žem rok: skupno si prizadevajo, da bi bile usluge solidne, postrežba hitra. Zavoljo tega so pred nedavnim postavili avtomate za oranžado v obratu II.
Že nekaj časa prodamo npr. v obratu II vsak dan 1200 steklenic oranžade in avtomati -so že prve dni skrajšali vrste pred bifejem.
Ijajo. Vse, ki se poslužujete avtomatov zatorej prosimo, da z njimi ravnate pravilno in da spoštujete ukrepe, s katerimi vam želimo v delavski restavraciji nuditi čimveč ugodnosti.
Za tiste, ki jim v tovarni zmanjka cigaret, pa je podjetje Tobak Ljubljana postavilo avtomat za
:Crfl
memaMcun.',
JANEZ
BITENC
Pred nekaj več kot enaindvajsetimi leti si poln mladostnega poleta prišel med nas, da bi po svojih močeh prispeval k napredku podjetja. Prišel si v času, ko se je podjetje pričelo izkopavati iz povojnih težav in začelo izpolnjevati postavljene obveznosti.
Nisi se ustrašil dela, ki ga ni bilo malo in si že v kratkem času samostojno izvrševal tudi težje naloge. Pri izpolnjevanju raznovrstnih nalog si širil svoje znanje in nabiral izkušnje, kar si pozneje uspešno posredoval mlajšemu rodu. Bil si med prvimi, ki so skušali spremeniti dotedanji bolj ali manj obrtniški način proizvodnje v industrijskega in s tem dvigniti produktivnost in kvaliteto izdelkov. Ravno to pa je kmalu prineslo podjetju sloves na tržišču.
Bil si konstruktor, vodja mehanične delavnice in velopnevmati-karnei ukvarjal si se z uvajanjem nove proizvodnje in drugimi zahtevnimi nalogami.
Prav te dni poteka 15 let, ko so se pričela prva organizirana montažna dela v novem obratu na Gašteju, ki so bila osnova današnje tovarne. Tudi k temu si prispeval svoj deleži čeprav ti ni bilo usojeno, da bi užival sadove svojega dela.
V prvem času zaradi obilice dela nisi imel časa misliti nase. Posvetil si se samo delu in družini. Toda spoznal si, da delovno mesto zahteva stalno strokovno izpopolnjevanje, zato si se poleg rednega dela še nadalje izobraževal in tako širil svoje teoretično znanje ter v rekordnem času dosegel postavljeni cilj. V zadnjih letih pa si sebi in družini zgradil prijeten dom. Vse to je terjalo od tebe dodatnih naporov in odrekanja.
Vsi, ki smo te bližje poznali, vemo, da si skromen in potrpežljiv, kot si bil: malokdaj potožil o svojih težavah, čeprav smo vsi vedeli, da nisi bil brez njih.
Bolezen, ki te je stalno po malem spremljala, napori v službi in izven nje, so poleg ostalega pripomogli k temu, da se iz življenjske borbe nisi vrnil kot zmagovalec, temveč si prekmalu omahnil pod težo bremen.
Prezgodaj si zapustil svoje sodelavce in družino. Prav gotovo še nisi ustvaril vsega, kar si predvideval, toda že na podlagi tvojega dosedanjega dela poštenja in tovariških odnosov te bomo ohranili v najlepšem spominu.
prodajo cigaret. Avtomat je postavljen ob vratarnici obrata II.
Torej dvoje novosti, ki jih je ugodno sprejela večina delavcev. Gotovo bo potrebno še kaj novega, da bo prehrana delavcev v podjetju čimbolje organizirana.
Za to pa je potrebna tudi kultura potrošnikov.
PAVLE GANTAR
<#
Jfši
Kakšno je vojaško življenje
Dragi sodelavci, uredniku sem že pred časom obljubil, da bom za savsko glasilo oz. za bralce opisal življenje vojaka. Morda bo za koga, ki je pred nedavnim slekel vojaško suknjo, sestavek nezanimiv, saj je vojakov dan podoben dnevu, pa vendar vsak zanimiv, in po svoje drugačen. Seveda pa moram povedati, da opisujem le svoja doživetja, svoje občutke, mnenja. Torej ...
Že precej časa je minilo, ko sem se poslovil od vas, dragi sodelavci, od domačih in od prijateljev. Zelo živo se še spominjam dne, ko sem s karto v žepu sedel na vlak za Bilečo, v kasarno velikega revolucionarja Moše Pijade. Ceremonial ob sprejemu je bil dolg in naporen, a prisrčen in tovariški. In na koncu sem se z vso opremo znašel v veliki spalnici s številnimi okni in seveda s posteljami, kar sem si tedaj najbolj želel.
Kako sem premagoval vse to, včasih zares krvave dneve?
Po vsaki težki opravljeni nalogi sem si dejal: »Bilo in prošlo« ali »Spet sem en dan bliže svojemu cilju.«	|
Pred zaključkom smo šli taborit, imeli smo nočne vaje in nato nočni marš proti vojašnici. Utrujenost, utrujenost in proti jutru ponovne vaje. Pozno popoldan smo vkorakali, smo še bolj uredili svoje vrste, izravnali upognjene postave. Naš strojni korak je bil čvrst in odmevajoč, odraz naše moči. Nato še končni, zaključni izpit in dobil sem naziv vodnik — stažist.
Predno »odidem« v naslednje mesto, še nekaj besed o Bileči.
Zrasla je iz kamenja na jugu Hercegovine na meji Črne gore. Znana je po zloglasnih zaporih, ki so bili v stari Jugoslaviji polni. Tu so se učili in kovali vsi vidnejši jugoslovanski revolucionarji. V tem zaporu je nastala revolucionarna pesem Bilečanka. Bileča je središče okoliških vasi tega dela Hercegovine. Ljudje — prebivalci so prijazni in gostoljubni.
No, in moja (skoraj zagotovo) zadnja postaja je majhno slovensko mestece Pivka. Tukaj sem že nekaj časa, imam svoj vod mladih vojakov, s katerimi vadimo vse, kar mora vojak JLA vedeti in znati.«
Tako nam piše Jože Čopek. Ker je pismo le nekoliko predolgo, sem ga prav na tem mestu najbolj »odstrigel«, čeprav je zanimivosti še veliko. Žal pisma nismo mogli objaviti pred dopustom, čeprav ga je avtor namenil prav za tisti čas.
Na koncu pa: »Do odslužitve kadrovskega roka je še dober mesec in želim priti nazaj v Savo, med znance, prijatelje in sodelavce. Vsem skupaj mnogo uspehov in prijetno počutje.«
JOŽE ČOPEK
Personalne vesti
V mesecu juliju so se pri nas na novo zaposlili:
Bojan Bogataj, Anton Lebar in Rudolf Zevnik — konfekcija tovornih avtoplaščev; Franc Ger-bajs — predgrevalec za brizganje; Tatjana Kern, Cvetka Klepač in Valentina Mikolič — konfekcija avtozračnic; Branko Zupan — transportni delavec v avtopnev-matikarni; Anton Roblek — transportni delavec v SOP; Stanislav Maučec in Ivan Momčilovič — konfekcija potniških avtoplaščev; Brigita Sekne — sestava knjig; Anka Likar — administrator; Sta-noje Stojmirovič — čiščenje energetskih naprav; Jože Rakovec — referent za rezervne dele; Marjan Pečnik in Marjan Markun — električar III; Alojz čimžar in Janez Lipar — ključavničar III; Franc Kuhar — vzdrževalec merilnih instrumentov; Nevenka Stefanovič — pomožna kuharica; Jože inž.
Vuk — konstrukter I; Ivanka Šmid — saldokonist II-stažist; Magda Konjar — stažist; Ladislav Pevc — kontrolni tehnolog za preizkušanje; Borivoje Popovič, Dorde Stojšič, Trajko Nikolovski in Pančo Cvetkovski — prodajalci v trgovski mreži.
Vsem novozaposlenim želimo v našem podjetju ugodno počutje in uspešno delo.
V mesecu juliju 1969 so podjetje zapustili:
Rafael Zorn — starostno upokojen; Antonija Korošec — invalidsko upokojena; Stanislav Pavkovič — odšel v poizkusnem roku; Marjan Dolenc, Vlado Relja in Marija Martinek — odšli po preteku določenega časa; Andrija Matkovič — sporazumno; Božidar Momčilov in Ciril Zupan — odšla na odslužitev vojaškega roka.
SLAVKA MITROVIČ
B J j | '
■ .-...z	:i..i.j
Jože Čopek pred odhodom v JLA
Naslednji dnevi so bili namenjeni aklimatizaciji — privajanju. Za nas, ki smo prišli v šolo rezervnih oficirjev, nekaj dni, za ostale dlje.
S sovojaki smo kmalu postali dobri znanci in prijatelji. Bili smo od vsepovsod ali kakor smo znali reči »Jugoslavija v malem«. Znašli smo se skupaj, da služimo svoji domovini, da se čimveč naučimo in da pozneje pridobljeno znanje prenesemo na mlade vojake.
Pred nami je bila težka in zahtevna naloga. Usposabljali smo se za starešine in vojake. Kaj to pomeni? Sami smo si ukazovali in ukaze izvrševali. Spoznati smo morali tematiko, metodiko in pedagoške principe dela z ljudmi. Med nami so bili tudi tovariši, ki jim je bilo vse to popolnoma novo, taki, ki so imeli težave z jezikom in podobno. Pa vendar nas je uspešno končalo šolo 90 % vpisanih. Visok odstotek, mar ne? In zakaj? Blagi kriteriji? Ne! Le odraz kolektivnega dela, tovariške in nesebične pomoči vsak vsakemu. Prav tu je čutiti moč kolektiva kot malokje. Postati rezervni oficir naše armade ni lahko. Zahteva se fizična prisotnost, fizična vzdržljivost in politična zrelost.
V šoli smo se veliko učili o oblikah sodobnega vojskovanja, posebno koncepcije in doktrino naše vseljudske obrambe. In ob tem moram povedati, da je šola odlično organizirana, poučujejo pa strokovnjaki. Pri predavanjih uporabljajo najsodobnejše metode in sredstva, da bi gojenci čimpopol-neje osvajali snov.
Požarna varnost
(Nadaljevanje z 2. strani)
prostor le začasen, vendar se ne da primerjati s tem, kjer smo jih doslej hranili. V prihodnje bo potrebno misliti na podzemne cisterne.
Podobno je z jeklenkami plina. Pri tem naj še opozorim vodje delovnih enot, naj pazijo, da bodo posode z vnetljivimi tekočinami vedno zaprte. HTV komisiji predlagam, da naj prepove točenje vnetljivih tekočin v posode brez pokrova.
Še v tem letu bo potrebno urediti prostor in napravo za polnjenje PH aparatov.
In če ob zaključku povem še to, da je bilo pred štirimi leti v naši tovarni skupno 200 gasilnih aparatov in ena orodjarna, danes pa je aparatov preko 500 in pet orodjarn, ste gotovo dobili precej natančno predstavo o gasilstvu v naši tovarni.
V imenu gasilskega društva Sava se zahvaljujem vsem, ki so pripomogli k dograditvi nove orodjarne in nabavi opreme.
JANEZ GLOBOČNIK
Rokomet
2. junija 1969 je bila zadnja tekma občinske rokometne lige med Radovljico B in Savo. Za radovljiško ekipo so igrali člani prve ekipe. Tekma je bila izredno težka in rezultat neodločen 13:13. Tako smo v tej sezoni dosegli prvo mesto v občinski ligi in se plasirali v gorenjsko ligo. To je vsekakor lep uspeh, saj so ekipe precej izenačene; tekmovanje je obsegalo 18 kol.
LESTVICA:
ekipa	igranih tekem	dob- ljenih	neod- ločenih	izgub- ljenih	goli dali dobili	skupno točk razlika golov
Sava	18	14	1	3	455:309	29 + 136
Besnica	18	14	1	3	312:206	29 + 106
Selce B	18	13	0	5	273:223	26+ 50
Radovljica B	18	9	4	5	315:238	22+ 77
Duplje B (—1)	18	9	3	6	304:274	20+ 30
Kamnik B	18	9	1	8	338:309	19+ 29
Žabnica B	18	7	1	10	263:311	15— 48
Križe B (—5)	18	4	0	13	171:256	4—85
Storžič (—2)	18	3	0	15	269:402	4 — 133
šešir (-2)	18	2	0	16	218:380	2—162
Bruno Pirih iz službe kontrole kakovosti je bil najboljši strelec občinske lige, in sicer z 145 goli, Zorman s 74, Habič 68 itd.
Sedaj se vestno pripravljamo na tekmovanje v gorenjski ligi. Treniramo pod strokovnim nadzorstvom Marka Sladoje, in sicer vsak torek in četrtek ob 17. uri na centralnem stadionu v Kranju.
Istočasno se pripravlja tudi naša B ekipa, ki jo sestavljajo mladi igralci. Razveseljivo je, da so vsi igralci, razen trenerja, zaposleni v tovarni Sava.	BERČ
Še vrhovi šepetajo, da sinovi Save smo!
Odšel iz tihe koče sem čez vega vrha na Celovško kočo in po-klanec,	tem nazaj čez Zelenico v dolino.
spočite duše vzpel se na Svoj delež smo prispevali pri goro.	gradnji koče pod Kepo na Koro-
J. W. Goethe škem. Gradili so jo slovenski pla-O razvoju planinstva v naši to- ninci, zbrani v svojem klubu. To varni smo že precej govorili. Res je prva slovenska planinska koča je zanimivo to, da se v nobeni od na avstrijskih tleh. Otvoritvi zara-ostalih kranjskih tovarn ta vrsta di slabega vremena nismo priso-rekreacije ni mogla ustaliti in po- stvovali, smo jih pa obiskali gasiti korenin, čeprav so to poiz- kasneje, ko je bilo lepše vre-kušali na vse načine. Naša savska me. Res prijazna koča! Od tu sekcija Planinskega društva Kranj smo se povzpeli še na vrh pa živi in je iz dneva v dan več- Kepe, od koder je prekrasen ja. To dokazujejo uspeli izleti v razgled na našo Gorenjsko, in letošnjem letu, na katerih smo pa po Koroški, prepredeni s šte-spoznali nešteto novih, mladih vilnimi jezeri, ljubiteljev gora.	Zima je za marsikoga mrzla in
Ne mislim govoriti o dobrih pusta. Natrosi pa tudi obilico sne-straneh te zvrsti rekreacije, kajti ga, toda ni lepšega, kot uživati to vsak ve. Raje bi na kratko mir sredi bele opojnosti na trasi opisal naše žiljenje in delo. ' planinskega doma Kališče. Če bi Mislim, da se še spomnite lan- ne bilo naših fantov, bi bil ta skeletnega izleta skupine planin- dom zaprt do maja, tako pa vsa-cev na Petzek in Grossglockner. ko soboto in nedeljo nudi zato-Takoj po vrnitvi, ko se še čevlji čišče ljubiteljem zimskih tur. De-niso ohladili, so nekateri že zopet lo naše sekcije ni ostalo nezapa-marširali v Logarsko dolino na ženo. Tako je bila naša sekcija na proslavo 75-letnice Planinske zve- zadnjem letnem občnem zboru ze Slovenije. Lansko leto je bil Planinskega društva Kranj delež-planiran izlet na Stol, pa je žara- na številnih priznanj in pohval, di slabega vremena odpadel in O nas in našem delu v naslednji smo ga uresničili šele letos. Ne- polovici leta pa kdaj drugič, pozabna je pot na Stol, z n j ego-	STANE MARKELJ
Češka koča
INTERNE INFORMACIJE
republiškega sveta sindikatov Slovenije
Priporočilo
Na želijo Republiške zveze sindikatov' Slovenije objavljamo tole priporočilo o vpisavamju posojila za modernizacijo železnic.
Skupščina skupnosti jugoslovanskih železnic je razpisala posojilo za ožji program modernizacije jugoslovanskih — slovanskih železnic.
Z vpisom posojila zbranimi sredstvi bodo občani, delovne organizacije in komitenti železnic veliko pripomogli
—	elektrifikaciji magistralnih prog,
—	gradnji sodobnih varnostnih in telekomunikacijskih naprav,
—	izgradnji ranžirnih postaj in
—	nakupu sodobnih lokomotiv ter potniških ain tovornih voz.
Slovenski železničarji se dobro zavedajo, da pomeni vsako odlašanje z uresničitvijo programa modernizacije slovenskih železnic nadaljno stagnacijo železniškega prometa tudi tistega dela gospodarstva, ki je z železnico močno povezano. Nedvomno ima razpis posojila zato širši družbeno eko-
nomski značaj, zato železničarji upravičeno pričakujejo polno razumevanja delovnih organizacij, delovnih J j udi in občanov.
Dosedanji rezultati gospodarjenja na železnici v Sloveniji in vpis posojila železničarjev kažejo, da so sami pripravljeni storiti vse, da postane železniški transport čimbolj sodoben. Do 17. julijai letos je 16.220 železničarjev, to je 91 % vseh zaposlenih na železnici — vpisalo 11 milijonov 569.300 dinarjev. Delovne organizacije so vpisale 13 milijonov 846 dinarjev, drugi občani pa so vpisali 2 milijona 318.700 dinarjev.
RS ZSS je na seji predsedstva 25. junija tega leta sklenil podpreti akcijo slovenskih železničarjev pri zbiranju posojila. Prav tako podpirajo to akcijo vsi republiški odbori sindikatov. Zato predsedstvo RS ZSS priporoča sindikalnim organizacijam, naj1 spodbudijo v svojih delovnih organizacijah člane sindikata za kar največji individualni vpis.
Sava pokrovitelj
Gasilsko društvo Bitnje pri To častno dolžnost je opravil Kranju je v nedeljo, 20. julija le- tov. Vinko Kepic, botrovala pa tos dobilo novo gasilsko motorno sta tov. Ivan Ziherl, predsed-črpalko.	nik krajevne skupnosti Bitnje in
Ob tej priložnosti so zaprosili tov. Anica Eržen, predstavnike našega podjetja, naj Omenjena črpalka je že enajsta bo Sava pokrovitelj te majhne v letošnjem letu, ki so jo kupili slovesnosti.	v okviru Občinske gasilske zveze.
SAVA, glasilo delovne skupnosti industrije, gumijevih, usnjenih in kemičnih izdelkov izdaja uredniški odbor. Glasilo izhaja štirinajstdnevno, glavni in odgovorni urednik Jože Štular. Naslov uredništva: Kranj, škofjeloška 6, tel. 22-521, interno 282. Tisk in klišeji ČP Gorenjski tisk Kranj.