JUTRA BScuHhžfsM, P^nfrti^i^lHrr§6lSVTnf ■CeTsa IDlri Leto I. (Vlil.), štev. 145 Maribor, torek, 25. oktobra 1927 Nahaja razu« nedelja in praznikov vsak dan ob 16. uri Reke« pri poštnem ček, Mf. v it M .400 Nslj« metedno, prejema« v »pravi ati po poM 10 Din, «Joetavtjee na dom pa 18 Din Telefon: Uredn. 440 Uprava 455 Uredništvo in uprava: Marlbor, Aleksandrova ceeta.it.,13 Oglaai po taiKn \ '• Ogtaee tprefetna toreft ©fftaonl oddelek ,. Jutro- v LJoMjanl, Prešernov« ufto* K. 4 Agrarni škandal v Prekmurju KAKO SE IGRA AGRARNO MINISTRSTVO Z INTERESI UBOGEGA LJUDSTVA. — KRIVCI MORAJO DOBITI ZASLUŽENO KAZEN. Dolnje Prekmurje, 25. oktobra. 2e v prvi polovici 1. 1926. so dobili razni številni agrarni interesentje — gre za 12 družin dobrovoljcev, za 38 družin optantov in za 140 družin domačinov Prekmurcev — od Okrožnega agrarnega urada v Mariboru dekrete, da dobe ob terminu dodeljene toliko in toliko agrarne zemlje od veleposestva Esterhazy pri Dolnji Lendavi, ki je sedaj last zagrebške Banke za parcelacijo. Prvi termin je bil že lani 1. oktobra. Toda ta prvi oktober je nastopil, agrarni interesentje pa so celi mesec zastonj čakali na obljubljeni poziv, naj pridejo, da prevzamejo dodeljeno jim zemljo. Banka se je proti izvršeni reviziji agrarnih odnošajev pritožila in ministrstvo je izvedbo razdelitve »obustavilo«. Odredilo je novo revizijo. Okrožni agrarni urad je revizijo izvršil ter poslal ministrstvu znova popolnoma točne podatke. Na podlagi obstoječih zakonitih določb je moralo biti ministru jasno, da je pritožba Banke neutemeljena. Odrejena je bila dodelitev zemlje, ko je pa prišel določeni termin, je bil ta odredba zopet brzojavno preklicana. Trikrat je že bila odrejena razdelitev, in trikrat je bila brzojavno preklicana. Pred meseci so namreč interesentje zopet preieli obvestilo, da naj s 1. oktobrom pričakujejo poziva, da zemljo prevzamejo. Tudi so jim radi-kalski agentje to za časa volilne borbe obljubljali. Ko pa je potekla že polovica oktobra, je prišla vest, da je minister odredil »nove izvide«, ki jih naj izvrši odposlanec ministrstva gosp. Filipovič, ki ima predložiti ministru »izveštaj«. Kaj to pomeni, si lahko vsakdo sam na prstih izračuna: zavlačenje zadeve zopet za leto dni. Zakaj sedaj je čas, da bi si novi zakupniki zemljo obdelali, posejali in pripravili. Ljudje obupujejo, mnogi dobrovoljci, ki so bili prepričani, da zemljo končno dobijo,, so sedaj na cesti. V Julijski krajini je krog 20 optantov, ki imajo že obljubljeno zemljo in ki jih Italijani sedaj iz> ganjajo. Kam naj gredo? In kdor po-’ zna mizerno gospodarsko stanje do-mačinov-agrarnih interesentov, ve, kaj pomeni, da bodo zopet skozi leto dni trpeli na pomanjkanju zemlje — zaradi kaprice nekaj kapitalistov brez srca. Pa: da uganjajo sedanji lastniki na tak nehuman način »obštrukcijo«, ki težko zadene blizu 200 rodbin, živeče v revščini in pomanjkanju, bi še končno razumeli. Da pa imajo neupravičene in protisocijalne njihove težnje zaslombo tudi v ministrstvu samem, to je manj razumljivo- In vendar je iz-vsega dosedanjega poteka zadeve' razvidno, da so na delu neke tajne sile in sicer v Beogradu in tudi v Ljubljani. Med ljudstvom se popolnoma javno začenja govoriti o tem, da gre nekaterim osebam za »zarado«. Ljudstvo tudi dobro ve, da je bil Slovenec »dvignjen« iz oddelka za Slovenijo v ministrstvo za agrarno reformo. Ljudstvo dalje dobro ve, da so poslanci SLS že ponovno obljubili intervencijo v korist upravičenim zahtevam agrarnih interesentov. Ljudstvo pa tudi dobro vidi, da se uspehi te intervencije dozdaj niso pokazali, razun, če naj smatramo za uspeh, da se je z odredbo »novih izvidov« stvar zopet zavlekla — ad calendas graecas. Zato pa ljudstvo tudi že s hrepenenjem pričakuje, da pridejo na krmilo demokratski elementi, ki bodo po njegovem prepričanju tudi v tem vprašanju pomedli z ogabno korupcijo in spravili krivce pod obtožbo. Požar v L!utomeru V nedeljo, okrog 7. zvečer, je začel goreti v Ljutomeru kozolce gostilničarja Strasserja. V kozolcu je bilo okrog 100 centov krme. Kozolec je bil v par minutah žrtev plamenov z vso zalogo vred. Zraven ležeče poslopje, skladišče trgovca Škrleca, je bilo i&totako takoj v plamenih. Ker so bile v skladišču zaloge premoga, razne špecerije itd., ie seveda tudi to poslopje naglo gorelo-Ogenj je podpihoval tudi še močan veter. Povrh je v prvem hipu odpovedala nova motorna brizgalna tamošnjega gasilnega diruštva, tako da se je gašenje pričelo šele, ko so prihitela gasilna društva s Cvena, Stročjevasi itd. Posrečilo se je ogenj omejiti na to poslopje, dasi 'e bila velika nevarnost, baš radi moč5 nega vetra, za ves tamošnii del mesta, kjer so hiše natrpano skupaj. Strasser ‘n Škrlec imata ogromno škodo. Krivce šo niso izsledili, dasi je orožništvo še tisti večer z vnemo šlo na delo. Pripovedujejo, da so ljoJ.A videli tik pred izbruha požara ležati od poslopja nekega moškega. — Nesreča starčka. Že blizu 80 let stari Jurij r ob ki preživlja v §{. liju svoiedr' -> - ’L kot hlapec, dninar in pastir, se , - pc :e* srečal te dni na paši. Krave, ki so se začele bosti je razganjal, pa so ga podrio pa tla in ranile, po rami in po vratu. Starček se je zatekel v boluico- — Strašna nesreča v kinu STOCKHOLM, 25. oktobra. V kin&-matografu v Tamersfortu na Finskem, se je zgodila v nedeljo strašna nesreča, ki je zahtevala 21 človeških žrtev. V projekcijskem oddelku kina se je vnel film. Operater in njegov pomagač sta v strahu izgubila glavo in zbe žala, pri tem pa pustila vrata odprta, tako da je imel ogenj svobodno pot in se je z veliko naglico razširil po balkonu. 19 ljudi je bilo takoj mrtvih, dve osebi pa sta kasneje podlegli poškodbam. Ogenj se je hitro razširil tudi na parket, kjer so se med publiko odigrali strašni prizori. Veliko število ljudi je bilo v zmešnjavi tudi ranjenih. Zgodovinski vagon. Zgodovinski vagon, v katerem Je bilo sklenjeno premirje v. svetovni vojni in je spravljen v Parizu v Dome des Invalides, bo 11. novembra prepeljan na kraj, kjer je bilo premirje podpisano (Compiegne). Takrat se bo vršila namreč velika svečanost, kateri bodo prisostvovali francoski vojni minister, številni maršali in britski admiral Weynis, r*?F>*ievajte za spomenik KraSju Petru v Mariboru Nova razkritja v Draškem €Sio8omatsk©m umoru SOKRIVDA DUNAJSKEGA ALBANSKEGA KONZULA SARACIJA. — VSE NITI VODIJO V RIM IN TIRANO. PRAGA, 25. oktobra. Skupnim naporom praške in dunajske policije se ie posrečilo odkriti v aferi praškega dipio matskega umora nove važne momente. Po avtentičnem poročilu dunajsko policije je imel atentator Bebi na potu v Prago na Dunaju daljši razgovor s tam* kajšnjim albanskimi konzulom Sarači* lem, ki je bil svoječasno zapleten v atentat na bivšega albanskega finančnega ministra Gurakučija- Najin že tudi v praškem slučaju nima čistih role. Dalje je ugotovljeno, da se je Sarači po umoru Cena bega nenavadno zanimal za prtljago Cena bega, pri čemur je hotel podtakniti razhe Jugoslavijo in albanske emigrante obremenjujoče doku« mente, da bi tla ta način vzbudil sum, da ie pri umoru soudeležena jugoelovan ska diplomacija* Enako se je zanimal za Prtljago Cena bega tudi iz Bukarešta do-'ŠH albanski poslaniški op ravnik. Policija je tudi ugotovila, da je bil atentator Bebi v zelo prisrčnih odnoša-hh is italijanskim oficirjem Baltazzijmn, ki je izvTŠil 1. 1919 vlom v avstrijski konzulat v Curihu, da bi &e polastil nekega dipl°matienega akta. Vse te niti dokazujejo, da gre v tem. s'učaju za zločin, ki je bil dogovorjen med Tirano in Rimom. Jasno je tudi, da bodo .odkritja praške in dunajske policije mnogo prispevala k pojasnitvi te halijanske spletke. Po'poročilih i« Severne Albanije grozi tamkaj vstaja, ker se je že tako veliko nezadovoljstvo severoalbanskih plemen z režimom Ahmeda Zogn vsled umora Cena bega sedaj še povečalo, Borza LJUBLJANA, 25. okt. Devize: Berlin 1356.50. Curih 1095-50, Dunaj 801.50, London 276.70, Newyork 56.73, Praga 168.40, Milan 310.25. — Efekti: Celjska 164, Ljublj. kreditna 135. Prva hrvatska 902, Kreditni zavod 160. Vevče 135. Ruše 290—300, Stavb na družba 56, Šešir 104. Davidovič zopet omahuje Demokratski ministri in Spahova skupina odločno za vlaao — Demokratski klub bo naihrže odgodil razpravo o spomenici opozicije .BEOGRAD, 25. oktobra, štiridnevni rok, ki so si ga izprosili demokratski ministri od demokratskega kluba, da zaščitijo odnošaje med _ obema vladnima strankama, je ministrski Predsednik Vukičevič temeljito in dobro izrabil, da utrdi omajani položaj sedanje koalicije. Z znatnimi koncesijami je na eni strani zadostil demokratske ministre in jim močno olajšal Položaj, muslimane, ki tvorijo drugo skupino Demokratske Zajednice, pa ie na drugi strani s prepustitvijo Bosne njihovi interesni sferi sploh popolnoma pridobil za sedanjo koalicijo in Jih že takorekoč oddvojil od Davido-viča. Mirovali seveda niso tudi demokrat ski ministri, ki sedaj nenadoma forsi-rajo fuzijo demokratske in samostojne demokratske stranke, da bi na ta način zrahljali vedno bolj prisrčne od-hošaje med samostojnimi demokrati >n radKevci. Atmosfera neposredno pred današnji važnim sestankom demokratskega poslanskega kluba, na katerem naj se po temeljiti razpravi odloči u-soda sedanje koalicije, je prenasiče-na elektrike in nikdo ne ve, kaj se porodi popoldne. Demokratski ministri so zelo samozavestni in prepričani, da bo zmagala njihova teza glede ohranitve koalicije z radikali. Dopoldne so imeli daljša posvetovanja z ministrskim predsednikom in so se pri tej priliki razmotrivale vse možnosti, ki morejo nastati iz odločitve demokratskega kluba. Izgleda, da sta Marin kovič in Vukičevič že pridobila večje Število poslancev z raznimi koncesijami. Vrh tega je Vukičevič z nenadnim popuščanjem v vprašanju muslimanskih zahtev, pridobil za vladno koalicijo sedaj tudi dr. Spaha in njegove Pristaše. Sploh je bil Vukičevič danes dopoldne zelo dobro razpoložen in samozavestnejši nego kdaj prej. Ob 11. dopoldne je zaprosil Marinkovič telefonično Davidovima za razgovor v demokratskem klubu. Konferenca med obema demokratskima voditeljema je trajala tričetrt ure in je •skušal Marinkovič še enkrat prepričati Davidovima o koristih sedanje koalicije za demokrate in ga pregovoriti, da resignira na glasovanje v vpra šanju, ali naj demokrati še ostanejo v koaliciji z vlado ali ne. Demokratski ministri so izjavili danes dopoldne, da je ministrski predsednik izpolnil vse njihove zahteve, ki so jih stavili in je radi tega za bodoče zajamčeno uspešno skupno delovanje obeh koalicijskih strank. Ministri bodo sicer delovali na to, da se izreče v klubu Davidoviču zaupnica, obenem pa bo moralo biti odobreno tudi poročilo zunanjega ministra o političnem položaju, dočim naj bi se spomenica opozicijskih strank sploh ne stavila na dnevni red. Nezmanjšano bojevito razpoloženje pa vlada tudi v Davidovičevi skupini. Situacija je postala zrela. Ako bi Ma-rinkovimeva skupina v resnici zmagala, v kar pa Davidovičevi pristaši ne verujejo, potem bi to pomenilo samo podaljšanje sedanjega neznosnega koalicijskega stanja za nekaj tednov. Davidovičevci smatrajo nenaden pre-okret muslimanov za nelojalnost. Splošno pa se domneva, da tudi današnji dan ne prinese odločitve. Naj-brže bo stvar rešena sledeče: Demokratski klub bo izrekel Davidoviču zaupnico in odobril poročilo demokrat skih ministrov v polnem obsegu, odločitev o znani spomenici opozicije pa bo odgodena do strankinega kongresa. M /Sftran S£ Mariborski VEČER N KK jutra. V' M&noGf u, ckie 25. a. 19^7. Naši Pohorci SLAVNO ZNANO POHORJE — NEZNANI POHORCI. — LITERARNE POMANJKLJIVOSTI. — POHORSKI TIPI V MARIBORU. — ČUDNO NAREČJE. — ZATAJEVANJE IMENA. - JURIJ VODOVNIK - POHORSKI PESNIK. — POHORSKO OVČARSTVO IN GOZDARSTVO. — COKLI V POEZIJI- — IZ NARODA ZA NAROD. Turner je svoičas v »Novicah« Pohorce spodbujal, da se naj poprimejo ovčarstva in jih je celo seznanjal z angleš Naš Maribor sme velik del svoie svetovne slave pripisati bližini zelenega Pohorja. In res sta Maribor 'n Pohorje neločljiva, enega si brez drugega misliti ne moremo! Nešteto umskih proizvodov je že opevalo Pohorje v čast in slavo našega Maribora. Naš vrti Bad jura je celo riški ral in izdal vodnik tor tako postal pohorski cicero--ne ali Baedeker. Brezdvomno si je s tem stekel nevenliive zasluge za naše Pohorje in našteli bi še lahko mnogo ■pesnikov jn pisateljev, ki so Okušali s Pegazom zajahati naše »pogorje« in odnesti —- rekord. Vsi so si pa bili edini v tem1, da so pozabili slaviti in opevati naše Pohorce, o katerih na,m niso o-hranieni v širši javnosti niti fragmenti. Svetovnoznani so dandanes skoiraj že Prleki, Poljanci in Savinjčani, Pohorci pa-so le redko poznana naša literarna »■kapaciteta«. Ta ugotovitev je tembolj žalostna, ker si današnji Pohorci domi-šljujejo, da imaio med sedanjimi slovenskimi-literati svojega zastopnika, ki je že celo opeval svoja pohorska pota, žal nadaljnih pohorskih posebnosti po smr5 tj »pravega« Pohorca prof. Koprivnika nihče več, ne slavi. Sedanji Opravi« Pohorci čutijo veliko vrzel v nagi literaturi, ki bi še lahko povzročila javno mnenje, češ. da- je za ».pohorski narod« prišla že doba dekadence, kar pa je vsekakor neutemeljena domneva, ki bi m o-gla dovesti le do nepotrebnega ražbur* jenia. Dejstvo je, da je naš Pohorc I zdrav in močan, on moli in dela, da pretolče svoje kri-že in težave, ki mu jih nalaga današnja povojna doba. Ob sobotah jih vidiš v celih jatah.v Mariboru, kjer jih takoj ločiš od Poljancev. Poljanci so visoki in šibki, večinoma opletemi z modrim predpasnikom, Pohorci pa so široki jn lo red-kokedaj visoke postave. Dandanes so vseskozi slovenske krvi, o čemer je v prejšnji, dobi marsikdo dvomih Glede na jezik jih hrbet Pohorja loči na dvoje. Na dTavski strani izrekajo prosti o kot a, nasprotno pa prevračalo a v o, kar povzroča karakteristično pohorsko govorico, ki jo že rodila mnogo maribor t-kfih dovtipov in se običajno še pretirava. Da »Ače za vado kaze posejo«, nam je v. Mariboru znano in razumlii->vo, manj dovzetni smo pa za to, če »latra či dama« (gospodarja ni doma) Na južni strani se bližajo konjiškemu narečju, ki se od dravskega zelo razlikuje. Čudno je, da Pohorc noče Pohorc biti. Vprašuješ lahko od vzhoda do zahoda, od juga do severa med njimi po Pohorcih in nikdo ti ne bo rekel: »Tu smo Pohorci«. To ime se jim zdi skoraj za* njjčljdvo in se na dravski strani vedno imenujejo le po farah n. pr. Šentlovren-čani, Puščavčani, Ribničani itd. Pravi-llo, ‘da so na južni strani »trdi« ali celo »krvavi« Pohorci, kar pa zanika znani pohorski pevec Jurij Vodovnik, edina poetična korifeja, ki .ie znana med najtršimi plastmi našega pohorskega ljudstva. Splošno je znano, da so Pohorci tihi in resni, kar bi potrdili tudi mariborski odvetniki, ki imaio prav malo kli-ientov na Pohorju. Zanimivo je, da je nekdanja pohorska noša bila podobna takratni francoski modi. Pohorci so nosili dolge suknje ala francoski frak, samo rep bi fraku moral nekoliko prisekati, hlače ro nosili kratke s pisanimi traki. Zen-*ka noša pa je bila precej podobna ko5 roški. Dandanes so se Pohorci popolnoma »modernizirali«. Ako si v nedeljo slučajno v Puščavi ali v Rušah, vfdiš mladenke s kratkimi krili, svilenimi rutami, flor'nogavicami in šimi-.Čevlji, mladeniče pa s svilenimi kravatami, robčki in čevlji ala Humanik. To je dandanes razumljivo, ker prepad med deželo in toestom že dolgo več ne obstoja. Starejši Pohorci še pa kljub *emu spoštujejo loden in domače platno, ki ga dajo celo v delo mariborskim; obrtnikom. Ovčarstvo je poleg gozdarstva še največji vir dohodkov. Dr. kim ovčarstvom. Glavno opravilo je pač gozdarstvo, saj je danes na Pohorju še danji lesni stagnaciji uspevajo, doeim se vočigled temu — kmetu bližajo slabi časi. Tradicionelno obuvalo Pohorcev so cokli, ki jih sami izdelujejo in v tem lahko konkurirajo našim Korošcem. 0-vekovečjl jih je pesnik Jurij Vodovnik, ki je zapustil v dolgi epopeji zanimiv folklorističen prispevek iz sredine preteklega stoletja: »Blagor teb’ Skomarska fara, tam je že navada stara, tista vas je — cokelburg, taj nikdar ne pride Turki Vsaki farman je kolar, všaki purgar pa cokter.., Ni jim treba podkovalo in nikako še kresalo, ogenj iim spod nog leti, jim ga kresat treba ni. — Tudi v farof v coklah grejo, se že zunaj napovejo. S coklami sklopočejo gor po pragu tolčeio. — Fajmošter pa dobro vejo, da zamerit jim ne smejo, da je cokelpurgar »fain«, jim ni ni treba rečt »herajn«. Če se mu en fantek vležc, mu že cokle gor priveže, ga zažene ovce past, kaik’bo mogla srota zrast! — Vodnikove pesmi so po Pohorju splošno znane. Razširjajo jih razni »potujo3 či pevci-škripoiči«, ki prirejajo ob raznih prilikah svoje »koncerte«, kjer poveličujejo »nekdanje stare čase na Pohorju«-Pri Sv. Arehu se vsako leto ob »žegna-niu« prodiuciiajo taki pohorski »guslarji«. Duševno življenje naših Pohorcev je precej razvito in bo treba o tem spre3 govoriti v -posebnem članku. Tako bo vsem Mariborčanom dana prilika, da spoznajo tudi ljudstvo na Pohorju, kamor brezdvomno zahaja vsak Mariborčan poleti in pozimi črpat lepote in dobrote, ki jih daia priroda vsem v izobilju. Marsikaj bomo pa bolje razumeli, če se seznanimo z življenjem in z običaji naših rojakov Pohorcev. Vi a tor. Nekai zanimivega iz dežele prohibicije Neprestano čitamo v ameriških listih najrazličnejše dogodivščine, resne. manj resne in smešne, ki so v neizogibni zvezi z alkoholno prepovedjo. Ni že več čudno, če obsodijo stroga in suha oblastva nepoboljšljivega pijančka na dosmrtni zapor. — Alkoholni komisar v Newyorku je izdal že davno nov predpis glede rabe orožja po prohibicijski policiji. Ti organi so namreč prav često streljali za skritimi oboževatelji alkoholčiča. V bodoče smejo v Newyorku uporabljati strelno orožje policisti samo v silobranu. Listi se norčujejo ob tej priliki, češ, po vsej ostali vesoljni državi pa se še lahko streljajo tihotapci alkohola po mili volji... — Križ je tudi s prohibicijskimi organi samimi. Predno zaplenijo oziroma izrečejo prepoved razpečavanja kake pijače. jo morajo seveda poskusiti, ima li kaj alkohola ali ne. In pri tem službenem opravilu se ga marsikateri ne namenoma nasrka. Kako sedaj ugotoviti, je-li pil policist iz užitka in žeje ali res samo iz službene potrebe? To bo v vsakem posameznem: primeru ugotovil gospod policijski komisar. Kupujte železniške vozne karte v biijetarni ,Putnika( v Mariboru, Aleksandr.35 Mariborskim Obnašanje nemških iunker-jev na deželi Poziv mariborskemu županu. V p«ude 1.jek 24- tm. dopoldne ie pri poslopjih posestnika Mirite ob cesti proti Jarenin-i ponesrečil avtobus. Reševat — [pasantom se ni zgodilo nič hudega! — je prišel rešilni oddelek mariborskega gasilnega društva. Gospodje od te družbe menda še vedno domnevajo, da lahko, kakor nekoč nemški junkerii, psujejo naše slovensko ljudstvo in ga zasmehujejo. Ne bomo -pisali o tem, da so si go= spod je pri reševanju dovolili celo »film sko predstavo« s fotografiranjem v raz= n ih pozah in s pozivanjem na »freundii-che Gesicbter«. Odločno pa moramo v imenu našega slovenskega podeželskega ljudstva ožigosati, da so si dovolili obmetavanje sadnega drevja s kamenjem in da so oskrbnika, ki Jih je prijazno prosil, naj tega ne delajo, opsovali z izbrano »finimi« cvetkami: »Scheissen Ste sich.nicht an, siel hldder Trottel!« Časi so minuli, ko so nemški junkerji smeli nekaznovano psovati naše slovenske' ljudi s trotelini in podobno. Ne bomo podrobno opisovali, da je nekdo iz družbe, ki so ga gospodje na-zivali za bauptmana, s podobnimi iz-uari počastil tudi posestnika samega-Naleteli so na človeka, ki si bo vedel sodnim potom poiskati zadoščenja na-pram mariborskim nemškim junkerjem. Mi pa smatramo za svojo dolžnost, da opozorim na ta dejstva gospoda župana kot vrhovnega šefa gasilnega društva jn. njenega rešilnega oddelka in upam-o, da bo znal jn hotel gospode poučiti' o tem, da se imajo, napram na-jšernu slovenskemu ljudstvu vesti dostojno in taktno iu ne z nemškimi manirami izza predvojnih časov!! Zdravniki nasprotniki razkuževanja. 2e delj časa smatrajo zdravniki in hi* gijeni-ki razkuževanje sob, v katerih so ležali ljudje bolni na kaki kužni bolezni za neučinkovito, češ, da se bakcili, prot-i katerim naj bi učinkovalo razkuževanje, i/tak ne razvijajo in itak ne živijo izven živečega organizma. Edina bole« zen, pri kateri bi imelo učinek razkuževanje prostorov, v katerih bolnik leži ali v kateri ie umri, je tuberkuloza, toda ravno v tem slučaju se izvaja razkuževanje v jako majhni meri in n ere* dno V nekem članku »Presse medica-le«, ki našteva argumente nasprotnikov razkuževanja, navaja pisec, da glasom statistik iz Ne\vyorka in Pariza nalezljive bolezni, kj se javljajo z izpuščaji, kakor Škrlatica, ošpice, koze itd., kljub razkuževanju ne prenehajo in se tudi število obolenj ne zmanjšuje. List pripp roča kot profilaktiona sredstva izolaci' jo, razkuževanje med boleznijo, zavarovalno cepljenje, določitev bakcilov in, kar je glavno — vzgojo ljudstva. — Pose* pohorskih zavetišč v letu 1927. Pohorje je v letošnji sezoni posetjlo veliko število turistov, ki se bo v zimskih mesecih gotovo še znatno dri gnil o-Na Klopnem vrhu, tretjem in najmanjšem zavetišču SPD, ki razpolaga z 12 posteljami in 25 skupnimi ležišči, je bilo od 1. januarja do 23. oktobra 1412 obisko* val cev. Od teh ie bilo 1333 Slovencev, 32 Avstrijcev, 9 Nemcev, 5 Italijanov, 4 Cehi, 2 Francoza, 2 Angleža, 1 Amerika-nec in 1 Madžar. Ruško kočo, ki ima od vseh jugoslovanskih gorskih zavetišč največji obisk, pa je od 1. januarja do 23. tm. posetilo 4031 turistov. — Novorojenček v greznici. Natakarica gostilne »Pri Korotanu« iv Farni vasi pri Prevaljah je svoiega sinčka takoj po porodu vrgla v greznico. Nezakonska mati je do poroda stregla gostom. Pozno po noči, ko so neki krošniarjj kvartali v gostilniški sobi, je odšla v svojo soho in je ni bilo .več na* za j. Naenkrat so gosti začuli otročji krtki in sicer od zunaj. Šli so ven im ugotovili, da prihaja krik iz greznice. ^Zbudili so gospodarja iu hlapca, ki se jo po vrvi spustil v greznico ter iz nje prinesel še živega novorojenčka. Det© je bilo v gnojnici gotovo četrt, ure in je.do čudežnem uaključju ostalo živa* Nemške predstave v mariv borskem gledališču (Nekaj -pripomb), Že ob koncu lanske sezone je gostovala pri nas berlinska tropa dr. Brock-manna, ki 6i ie nadela slavno Rem-ha|r :dltovo ime. Bila je to velika kouce-jrija našim Nemcem, ki seveda nekdai niso pustili v svojem gledališču slo* venske besede raz ven v zasmehovanja Nemških predstav se je v lanski sezoni udeležila nemška publika v veli’ kem številu in tako smo pričakovaJii da bo nastopilo neko pormrjenie v n*’ šem gledališkem vprašanju. Ako je u* Iprava šla Nemcem toliko na roko, da ie omogočila nemške -predstave v' naa šem narodnem gledališču, smo priča1 kovali, da se bodo Nemci gledališč11 < ? dolžili s tem, da abonirajo vsaj 15 glasbenih predstav, ki ji-h je uprava nalašč ločila od ostalih; a to pričaka vanje se ni izpolnilo. t>e več, zvedeli smo, da se je Brockmannova skupina radi gostovanja v Mariboru pogajala mimo uprave z mariborskim nemškim političnim društvom. Tako postopanje bilo za nas naravnost žaljivo in uprava gledališča je storila popolnoma prav, d* ie razgovore s skupino dr. Brockman* na prekinila. : ; j Sedaj gpstuje gledališki ansambl * Dunaja, sledilo mu bo po vsej priliki gostovanje graškega ansambla, ki jez* to zaprosil preko mestne občine. Pozdravljamo goste, pričakujemo pa, da se Nemci oklenejo tudi naših brez dvoma na višku stoječih glasbenih predstav; za dramske bodo odškodovani po nemških gostih. Tako bodo imeli tudi naši Nemci gledališče, kakor ga niso imeli v Mariboru niti v prejšnjih časih, kos© niso mogli nikdar dvigniti preko ploh' ike komedije in privlačne operete. Seja širšega odbora Podružnica Jugost Matice -v Maribor« se vrši v srčdo, dne 26. trn. ob 20. uri v društvenih -prostorih. Slovenska ulica št. 2. Dnevni red: Obletnica Rapalla. Gg. odborniki so vabljeni, da se seje polnoštevilno udeleže. Predsednik. Službo dobita •dva pečarja potom mariborske borte dela. — Za zimsko porotno zasedanje v Mart« boru. ki se bo vršilo meseca decembra, je imenovalo predsedništvo višjega deželnega sodišča v Ljubljani; pri okrožnem sodišču v Maribora za predsednika dr, F. 2iheria, predsednika okrožnega sodi* šča in za njegove namestnike: podpredsednika okrožnega sodišča dr. E. Pi* chlerja, vss. J. Stergerja, vss. dir. F. Peitleria, ves. F. Posego, vss. J. Guzelja in ss. O. Deva ter ss. dr F. Vidoviča; pri okrožnem odišeu v Celju pa za predsednika dr. J. Kotnika, dvornega svetnika in predsednika okrožnega sodišča in za niegove namestnike: vss. dr. F. Bračiča, dr I. Premschaka in ss. V. Levičnika. — Tatvine. Včeraj so neznani storilci vlomili v podstrešju Samostanske ulice štev; 12 v oddelek obrtnega nadzornika Ignaca Založnika in mu odnesli stvari v vrednosti 160 Din- V istem podstrešju so o-kradli tudi shrambo Antonije Pirc in .io oškodovali za, 50 Din. Ravno tam je bilo tudj stranki Vasič v septembru pokradeno razno perilo, tako da se sklepa, da uzm°viči dobro poznajo v hiši razmere. Pri osumljencih bo izvršena preiskava. Karamlbol kolesarjev. V pondeljek ob 3. popoldne je mtoto. ciklist Franjo Š. z Glavnega trgala vozil v Vetrinjsko ulico v trenotku, ko mu je pripeljal po Tattenbachovi ulfci nasproti kolesar Franjo R., ki je imel na kolesu še 9letnega dečka. Na križišču sta, kolesi trčili im se prevrmli. Vozači so dobili pri padcu lažje poškodbe, do-čim sta kolesi močno pokvarjeni. — Družabni plesni kurz vPalajs de damse se prične 1. novembra. Prijave v Veliki kavarni — 1449 Znamenitost radi poljubov STROGO »DVIGANJE MORALE«. — REKORD RAZPOROK- Slava in znamenitost se združuje dandanes z marsičem, kar nekdaj ni moglo voditi niti do pozornosti, kaj šele do slave. V splošnem se pa vendarle lahko reče, da se postane znamenit vsled raznih dejanj in gotovih uspehov. Znamenitost radi poljubov je pa tudi za današnje dni nekaj posebnega. Dosegla se ie pa le in sicer v Ameriki. Do te čudne znamenitosti je prišlo tako-le: Mesto Cleveland ima posebno strogo policijo za »dviganje morale«. Ta policija je prepovedala poljubljanje v mestnih parkih ter strQgo naročila svojim organom, naj pazijo in strogo nastopajo, če bi kdo kršil to prepoved. Policist Brown je vso svojo službeno vnemo prenesel v park in je Zlasti zvečer stikal za zaljubljenci, ki bi se dali od mraka zapeljati h kršenju Stroge postave. Ko je nekega večera zopet najvestnejše prežal, je začul v svoji bližini sumljiv šum. Z največjo Previdnostjo se je pomaknil malo naprej in zagledal je par metrov pred seboj avtomobil z zastrto svetilko, zraven pa mlad parček, ki se je poljub-.ljal. Vneti policist je. sam sebi časti-taj, kajti 49krat je že zalotil in naznanil kršilce postave in evo — sedaj ima kakor nalašč pred seboj 50. slučaj. Petdeset'je tudi v policijski službi jubilejna številka, torej jubilejni slučaj. - Ponosno je pristopil k parčku in poljubljanja je bilo konec. S pravim zadoščenjem je opazil policist, da sta se mlada človeka prestrašila. Strah je znak slabe vesti. — Resno je povabil zasačeni par, naj mu sledi na policijsko stražnico. Tu se je pa začelo protestirati: »Kaj hočete? Saj sva oženjena. Poljubljava se lahko, kolikor se hočeva«. — Policist si pa ni dal tako lahko odvzeti jubilejnega slučaja, zmajal je z glavo in dejal s službeno ironijo: »Oženjena! — Kaj še! Tako je reklo tudi 49 drugih«. — Parček je moral z njim na policijski urad, kjer se je pa izkazalo, da je pristno zakonski. Policist Brovvn je sicer izgubil za enkrat svoj jubilejni slučaj, postal je pa v nadomestilo deležnik velike senzacije, ki je prišla drugo jutro celo v liste. Mesto Cleveland ne slovi namreč samo po svoji strogi policiji za dviganje morale, ampak tudi vsled svojega pravega rekorda v razporo-kah. Za liste je bila prava senzacija, da se najdejo še zakonski pari. ki ne mislijo samo na razporoko, marveč se celo poljubljajo v mračnem parku. In tudi to se je ugotovilo ter zabeležilo kot pravo čudo, da je ta par v zakonski skupnosti in zaljubljenosti, že preko enega leta. Problem zakonov, in zakoncev v Ameriki je prišel s tem slučajem v novo luč in policist, ki je tako senzacijonalno izjemo slučajno odkril ter pripomogel' do njene^ vsesplošne vspodbudne razglasitve, je bil seveda tudi vreden velikega zanimanja. Listi, ki so prinašali sliko zakonskega para. ki se še poljublja, so smatrali za potrebno ovekovečiti tudi vnetega policista kot odkritelja velike redkosti. ' New-Ycrk ras?e v viš’no Stanovanjski problemi velikanske-. ga mesta Newyork so v zadnjem času postali tako težki, da se že sedaj pripravlja gradbeni program za bodočih 50 let. Arhitekti so mnenja, da se mesto nasprotno Londonu ne sme razvijati več horicontalno, ker bi delavne moči izgubile preveč časa, ko bi hodile iz tolike daljave na svoje delo. Radi pomanjkanja ali prihranka casa se mora mesto razvijati navzgor. Gradbeni načrt predvideva hiše s sto, stopetdeset in celo dvesto nadstropij, ki so pa nad zemljo zvezane tako med seboj, da n. pr. prebivalcem najvišjih nadstropij ni treba vožnje v pritličje z liftom. ampak da gredo lahko naravnost v ono hišo. ki je njihovemu cilju najbližja in se tam spustijo v pritličje in na cesto. Hiše naj vežejo široki, v nasajene terase spremenjeni mostovi. V teh velikanskih hišah bodo spodaj zaloge in trgovine. na sredi uradi, zgoraj pa stanovanja. Mnoge take kolosalne zgrad be bodo mesta za sebe. Prebivalci bodo imeli v njih svoj urad, svojo restavracijo. svoj vrt in jim več tednov ne bo treba stopiti na cesto. Trojna smrt v vodnjaku. V poljski vasi Suha Vola je zadela S rodbino Pluskow težka nesreča. Vsi odrasli člani rodbine so bili zaposleni na polju. Doma so se mudili le 211etni sin Ignacij, ki je bil že z mladega slaboumen. jn pa 7letna sestrica in 51etni bratec. Malčka sta se. nič hudega sluteč, igrala-na dvorišču. kar plane nenadoma med nju pobesneli Ignacij, zgrabi sestrico in bratca ter ju vrže v vodnjak. Isto je hotel storiti še z ostalimi otroci, ki jih je videl ne daleč vodnjaka. K sreči pa so inu ti ušli. Iz srda nad pobeglo ostalo deco se je zagnal Ignacij sam v vodnjak. Kljub temu. da je več otrok videlo dejanje blazneža, niso tega nikomur povedali jn so našli vaščani šele po nekaj dneh čisto po naključju trojico vtopljenih v vodnjaku. Katera ie bolj štedljiva? — K sreči sem poročil prav štedlji-vo ženo. Včeraj n. pr. mi je napravila iz neke stare kočemajke čedno kravato. — To ni nič posebnega! Moja soproga si je pa predvčerajšnjim naredila iz moje kravate lepo novo obleko. Hvaležnega se ?e izkaza! Nekaj izredno težko verjetnega se je pripetilo nedavno blagajničarki na nekem velikem pariškem kolodvoru. V velikem navalu potnikov, ki so jemali vozne listke za blizu in daleč, se je priril do blagajničnega okenca lepo oblečen gospod in lepo počasi nagovoril gospodično, kakor se ne bi nikamor mudilo: »Draga gospodična! Želim si nekje na deželi kupiti hišico, pa ne vem. za kateri kraj bi se odločil. Imenujte mi vi kako primerno mesto!« Blagajničarka je debelo pogledala čudnega potnika, a se je kmalu znašla v prirojenem humorju in mu res da'a vozni listek nezrmtne^a kraja, ki ji je ravno prišel pod roko. Mož se je odpeljal in se naslednjega dne zopet vrnil. Pri blagajni je bila ista gospodična Sredi najbnjšega pritiska potnikov je pričel počasi pripovedovati nervozni blagajničarki: »Želim se vam zahvaliti, gospodična, za dober nasvet. Včeraj sem si kupil lepo hišico v divnem kraju, kar je pravzaprav vaša zasluga...« Iz žepa je potegnil zavitek, ga sum! skozi okence v pisarno in izginil. Ko. ga je blagajničarka razvila je na "la v njem bankovec za tisoč frankov, ki ji ca je poklonil hvaležni neznanec,.. Vodstvo prizadetega urada na pari?kpm kolodvoru sedai ne ve kaj bi z denarjem ker ne pozna zanimivega dobrotnika. * H''a na;čani so pod vodstvom Ludviga Kornerja uprizorili tridejan-sko veseloigro »Bobyjeva poslednja noč«. Čeprav veseloigre ne nudijo Povelj možnosti za popolno in točno presojo umetniškega nivoa igralca*posame-znika, ie bilo vendar delo Jamesa Bc>r-claya podano s tolikim razumevanjem, da je v polni meri potrdilo rV.'kovanja in nam predstavilo Dunajčane v naiboligi luči. Značaji posameznikov so bili vzorno podani, v skupnih nastopih pa so igralci v izražanju- nadkriljevali giug drugega. Osebnost Kornerja izstopa. Momenti ravnodušnosti, laži-juna-štvo in snloh lastnosti slabotnega varanega moža, so podčrtale njegovo igralsko meč. Herman Gruber ie vlil v »prijatelja« mnogo duha in se prilagodil ne ravno lahki na'ogi dvorezne uloge bo5 ■azlivca, ki se »junaško« dvobojuje za idea>.žensko, čeprav je vzrok duela olunek banane. Anni Doppler-Korner ie kot prostovo-Kna žrtev »prijateljeve« Bo byieve' poslednje noči dovršeno izrazila čustva no nečem izrednem koprneče žene/V drugem dejanju razočaranja, .ko ■»rozrp. du žrtev ni dosetda naihena.in Ta Bobv še živi, je na višku. Sicer je ‘udi delo na tem mestu po šegavi duho* vitosti najmočnejše, vendar ie namen avtorja, osmešiti tovrstno žensko, z nje no -gro močno povdai-Je-n. V skupni igri zadnjega ".-dejanja, kjer zavisj u.tis od bar mnn'*je in stonitve izražanja nasprotujočih'si značajev v prijetno veselost ro orei neizprosnih sovražnikov, ie podana bilanca njih kakovosti. Plinarnam' so .številno mibliko jvrikle-' li nas*« in m*d;ii z »B^bbjevo posled* ~ho nočjo« res obilo nž!tka. Po včerai-~;iji nsoeli igri se nj!hov drum in po-“ded n j j nastop v strahovih« pričakuiez velik'm zanimanjem. ?z „S’ove?i5’ce Maice“ Pred dnevi je bilo v slovenskih dnevnikih priobčeno društveno delovanje »Slovenske Matice« na temelju novih pravil. V teh objavah so bili vabljeni vsi interesentje iz Ljubljane (v svrho olajšanja delovanja društvenega administrativnega tajnika z nabiranjem članov v Ljubljani) — a tudi vsi izven Slovenije živeči Slovenci. da prijavijo pismeno po dopisnici svoj pristop in način zaželje-nega odplačevanja članarine (50 Din letno, v mesečnih obrokih, oz. ob sprejemu knjig itd.). Pristop je pa do zdaj pismeno prijavilo tudi lepo število oseb izven Ljubljane in različnih krajev Sloveniie. Vse te izven Ljubljane v Sloveniji že prijavljene člane, a tudi tiste, ki se bodo še prijavili, opozarjamo na objavljeno dejstvo, da se bodo ustanovila oz. so deloma že ustanovljena poverjeništva izven Ljubljane po vsej Sloveniji na sedežu okrajnih sodišč za cele okraje, po potrebi tudi v drugih večjih prometnih krajih za dotične okoliše. Samo ob sebi je umevno, da veljajo te prijave, vendar se bodo imena teh članov od društva naznanila pristojnim okrajnim poverjenikom v svrho evidence-To je potrebno že radi razpošiljanja knjig: knjige bo društvo za vse člane posameznih okrajev oz. poverjeništev poslalo skupno na naslov poverjenikov. Imena poverjenikov se bodo objavila v časopisih* Šport Mariborski nogometni derfey. V nedeljo 30. t. ni. se bo na igrišču: •1SSK' Maribora odigrala prvenstvena tekma med Mariborom in Rapidom, katere izid bo končnoveljLvno odločil jesen, skega prvaka za sezono 1927-28. Nasprotnika se za srečanje temeljito pripravljata. »Maribor« ie odigral v nede-, ljo "oizkusno tekmo, ki ni prinesla za*" nesljivega uspeha, tako da se pričaku-« je, ds, bo proti Rapidu nastopil v isti postavi kot v pokalni tekmi. Tudi Raptid je ukrenil vse potrebno, da ojači svoje . moštvo. V tekmi proti Mariboru bo nastopil vratar Čerče, ki pride v ta namen cd vojakov. Pričakovati jc še drugih korektur v moštvu, tako da bosta. Maribor in Rapid docela enakovredna nasprotnika. O izidu ie težko ugibati, kajti zmago si bo priborilo požrtvoval* nejše in vztrajnejše moštvo. JProsaefa Moderna izobrazba * ' Že dolgo smo pogrešali v sloveti* ščini knjigo, ki bi kratko, pregledno in jasno razložila, na čem sloni moderni svetovni nazor in kakšna bodi naša izobrazba, če hočemo veljati za napredne ljudi. V naših razmerah, ki so polne konfliktov med nazadnjaškim in naprednim svetovnim nazorom, je tak spis še posebno nujen in važen. »Tiskovna zadruga« v Ljubljani je pravkar izdala kot 19. zvezek svoje zbirke »Pota in cilji« razpravo Ferdo Seidla »Modera izobrazba«. Poljudno in lepo sestavljena razprava ustreza v polni meri uvodoma omenjeni potrebi. Naš odlični prirodopfctee, ki je že ponovno pokazal, kako mojstrski ume popularizirati prirodne. vede in zagovarjati na njih sloneči znanstveni svetovni nazor, je dal z »Moderno izobrazbo« slovenskemu izobražencu pravi vademecum. To, kar najdeš drugod v debelih knjigah, je podano v Scidlovem spisu na 72 straneh, vendar pa je v njem vse, kar bi moral vedeti sleherni naprednjak, hkrati pa tudi izpodbuja k proučevanju večjih spisov. Pisec vidi v izobrazbi osnovni in poglavitni problem človeške družbe. Vedno večji napredek —■ to je smoter vsega družabnega in kulturnega razvoja- Po dolgem tavanju in iskanju resnice o Svetu in življenju je človeški lim odkril v prirodoznan-stvu najzanesljivejši vir spoznanja. Pisec seznanja čitatelja z. razvojem znanstvenega svetovnega nazora* ki je dosegel višek v dognanju, da sta snov in sila enotna in da je vsa priroda s človekom vred podrejena vse-občemu razvoju. S tega vidika presoja tudi izobrazbo, ki naj vzgaja um, umetniška čustva in socialnost. V luči prirodne znanosti, se izgublja, čr-noglednost. Boj zoper kulturno na-zadnjaštvo postaja radostna potreba. napredek človeštva pa .najtrdnejša vera. - Spis Ferda Seidla »Moderna, izobrazba« bo s pridom čitala-tudi naša mladina. Dobro bo rabil vsakemu naprednemu javnemu delavcu, zlasti učiteljem in drugim izobražencem, ki imajo konflikte z nazadnjaštvom na kmetih. Kakor vsi zvezki zbirke »Pota in cilji) je tudi ta opremljen lično in okusno. Knjiga stane broširana Din 16, mehko vezana pa Din 20. Kje so naj večji pijanci? Po neki francoski statistiki o potrošnji vina. stoji v Evropi Francoska na prvem mestu. Vsak Francoz spije na leto povprečno 144 litrev vina, Lah 128 litrov, tema sledijo Avstrija. Madžarska. Rumunska. Bolgarska, Nemčija in Skandinavske države. kier pride na vsakega državljana letno pol litra vina. Jugoslavije ne omenja ta francoska statistika. Ako bi bila Slovenija samostojna država, bi stala nedvomno na prvem mestu v tej statistiki ... fDominJalte se CMD STratr ?. HlarlfTffrsM VFCF P NTR Mr#. V Mariboru, 'me 25. X. 1927. Maksim Gorki: 30 OiroSha leta Poslovenil dr. I. D. Pritisnil sem se k toplemu boku pri-'jednika in gledal z njim vred skozi črne veje jablan na rdeče nebo, sledil sem poletu brzih konopljenk, videl kako lisički lomijo suhe glavice maka, nabirajo njega trpkih zrn, kako prihaja s polja cunjasta, sivomodra megla z bakrenimi robovi, kako pod njo težko lete vrane k gnezdom, na pokopališče- Vse je bilo lepo in nekako posebno, vsakdanjemu nerazumljivo in ne blizu. Tu in tam me je globoko vzdihnivši vprašal: »Lepo, bratec, ne? Da — da! Ali ti ni vlažno, hladno?« Ko pa je nebo potemnelo, vse naokrog vzpuhlo, se napolnilo s sivim Somrakom, je dejal: »No, naj bo! Pojdiva ...« Med vrtnimi vrati je obstal in tiho rekel: »Dobro babico imaš, — o, kakšna zemlja to!« Zaprl je oči, se nasmehnil in na pol glasno, zelo goreče ponovil: To naj mu bo v kazen dodeljeno, da ne bo pokoren ukazu zlega, da se za tujo vest ne bo skrival!... »Ti brat, zapomni si to, dobro si zapomni!« In, rineč me pred seboj, je vprašal: »Ali znaš pisati?« »Ne.« »Nauči se. Ko pa se boš naučil, — zapisuj, kar babica pripoveduje, — to, brat, je zelo dobro.. •« Spoprijateljila sva se. Od tega dne dalje sem hodil k »Lepi reči«, kadar sem hotel, sedel sem v skrinjo, v kateri so bile cunje, in neovirano sledil, kako topi svinec, greje med, in ko jih je razkalil, kuje železne ploščice na majhnem nakovalu z lahkim kladivom, ki ima lep ročaj, kako dela in žaga s kakor nitka tanko žago. In vse tehta na medeni tehtnici- Vlivaje v debele, bele čašice raznih tekočin, opazuje, kako se dimijo, polnijo sobo z jedkim duhom, gubanči Čelo, gleda v debelo knjigo in godrnja, grize rdeče ustnice, ali pa tiho, s hripavim glasom zateguje : »O, roža saronska...« »Kaj pa delaš?« »Poskus, bratec...« »Kakšen?« »A, vidiš, ne znam ti povedati tako, da bi ti razumel...« »Ded pravi, da morebiti delaš napačen denar...« »Ded? Mm... Nu, neumnosti govori! Denar, bratec — je nepotrebna reč . •.« »S čim pa boš kupil kruha?« »No, da, bratec, kruh je treba plačati, res ...« »Vidiš? In govedino tudi ...« »Da, govedino tudi ...« Tiho, čudovito milo se začne smejati, me ščegeče za ušesom kakor psička in pravi: »Nikakor se ne morem prepirati s teboj, — potolčeš me, bratec; bolje je, da molčim ...« Včasih je prekinil delo, sedel k meni, in dolgo sva gledala skozi okno, kako prši dež na strehe, na dvorišče, zarastlo s travo, kako jablane izgubljajo liste in postajajo gole. Govoril je »Lepa reč« malo, vselej le najpotrebnejše besede; kadar je želel obrniti moje zanimahje na kar si že bodi, me je tiho sunil, pokimal in pokazal z očesom. Ničesar posebnega ne vidim na dvorišču, zaradi teh sunkov z laktom in teh kratkih besedi pa se mi vse zdi posebno značilno, vse si trdno vtisnem v spomin. Glej, po dvorišču teče mačka, obstala je pred svetlo lužo in, gledaje svojo podobo, dvigne mehko tačico, kakor da bi jo hotela udariti, — »Lepa reč« pa tiho pravi: »Mačke so ponosne in nezaupljive ...« Zlatordeči petelin Mamaj je zletel na vrtno ograjo, se razkoračil, zakrilil s perutnicami tako, da je skoraj omahnil, se razhudil, iztegnil vrat in srdito zakrulil. »To je važen general, pa ne preveč pameten...« Tam gre nerodni Valjej. stopa po blatu, težko kakor konj: njegov koščeni obraz , je napihnjen, s priprtimi očmi gleda v nebo. odkoder mu naravnost na prsi pada bela jesenska svetloba. — medeni gumb na njegovem jopiču žari, tatar obstane in ga otipava s krivimi prsti. »Veseli se, kakor da bi bil dobil medaljo...« Hitro in trdno sem se naveza! na »Lepo reč«, postal mi je neobhodno potreben i v dnevih bridke žalosti i v času radosti. Molčeč, kakor je bil, mi ni branil govoriti o vsem, kar mi je prišlo v glavo, ded pa me je vselej zavrnil z osornim krikom: »Ne blebetaj, hudičev mlin!« Babica je bila že tako polna svojih razmišljanj, da tujih že več slišati, ne razumeti ni mogla. »Lepa reč« je vedno pozorno poslušal mojo blebetavost, in čestokrat mi je z nasmehom govoril: »No, bratec, to ni tako, to si si kar sam izmislil . . .« In vselej so njegove opomnje padale o pravem času, bile so prepotrebne, — videl je nekako skozi, kaj se je godilo v mojem srcu in v moji glavi, videl vse besede, ki so bile preveč in neprave, videl jih prej, predno sem jih mogel jaz izgovoriti,- videl in jih odsekal z dvema prijaznima besedama: ,. »Lažeš, bratec!« Neredkokrat sem nalašč izkušal to njegovo čarovniško sposobnost; izmislil sem si nekaj in pripovedoval, kako je bilo, on pa je malo poslušal, nato pa zanikujoče zmajal z glavo: »Nu, lažeš, bratec . . .« »Kako pa veš-to?« »Bratec, jaz vidim to . . .« Čestokrat me je babica, ko se je odpravljala na trg po vodo, vzela s seboj, in nekoč sva videla, kako pe-torica meščanov bije kmeta: podrli so ga na tla in ga trgali kakor psi psa. Babica je vrgla vedrce s palice, mahala z njo, šla nad meščane, meni pa zavpila: »Beži proč!« Prestrašil sem se, stekel za njo, začel metati v meščane kamenje, babica pa je hrabro udrihala po njih z drogom, jih bila po hrbtih, po glavah. Prišli so še neki ljudje, meščani so zbežali in babica je začela izmivati potolčenega: njegov obraz je bil pohojen in še sedaj z odvratnostjo vidim, kako si je z umazanim prstom pritiskal nazaj odtrgano nosnico in tulil in kašljal, izpod prstov pa je brizgala kri babici v obraz, na njene prsi; tudi ona je kričala in se vsa tresla. Ko sem prišel domov, sem stekel k prijedniku in mu začel pripovedovati o tej stvari; vrgel je delo od sebe, stopil predme, dvignil dolgo pilo, kakor sabljo, gledal name izpod očal nepremično in osorno, nato pa me je nenadoma prekinil in nenavadno prepričevalno dejal: »Prekrasno, prav tako se je vse godilo! Zelo lepo!« Prevzet od tega. kar sem videl, se nisem mogel načuditi njegovim besedam in sem hotel še govoriti, on pa me je objel, šel sem in tja po sobi, se spotikal in dejal: »Dovolj, ni treba več! Vse si že po-< vedal, bratec, kar je treba, — razumeš? Vse!« Obmolknil sem in bil užaljen; ko pa sem premislil, sem v svojo veliko osuplost, ki se je še dobro spominjam, spoznal, da me je prekinil o pravem času; resnično, vse sem že povedal. »Ob teh slučajih, bratec, se ne vstavljaj — to si ni dobro zapomniti!« je dejal- Tu in tam je nepričakovano začel govoriti z menoj besede, ki so mi osta-le v spominu za vse življenje. Pripovedoval sem mu o svojem sovražniku Kljušnikovem. borcu iz Nove ulice, tolstem, debeloglavem dečku, katerega nisem zmogel v boju, pa tudi on mene ne. »Lepa reč« je z zanimanjem poslušal o moji bolečini in je rekel: »To ni nič vredno; taka moč — ni moč! Prava moč je — v urnosti gibanja; čim urnejši si, tem močnejši si, si razumel?« Naslednjo nedeljo sem poskusil hU treje delati s pestmi in z lahkoto sem premagal Kljušnikovega. To je še bolj podžgalo moje zanimanje za besede prijednikove. »Vsako stvar je treba znati vzeti — razumeš? To je zelo težko — znati vzeti!« Razumel nisem ničesar, vendar pa sem si nehote zapomnil take in enake besede, zapomnil namreč zato, ker je bilo v preprostosti takih besed nekaj razburljivo tajnostnega: ni bilo treba nikakega posebnega znanja, pobrati kamen, vzeti kos kruha, čašico, kladivo! V hiši pa so »Lepo reč« vse manj imeli radi; celo priliznjena mačka vesele najemnice mu ni skočila na kolena, med tem ko je lezla k vsem, in ni šla k njemu na njegov prijazni klic. Tepel sem jo zaradi tega, jo vlekel za uhlje in ji skoraj z jokom prigovarjal, naj se ga ne boji. »Moja obleka diši po kislinah, zato mačka noče k meni«, je pomirjeval on. jaz pa sem vedel, da so vsi, celo babica, razlagali to drugače, vraževerno, neugodno in žaljivo zanj. »Kaj pa siliš vanj?« me je jezno spraševala babica. — »Glej, naučil te bo vsega mogočega . . .« (Dalje prihodnjič.) M«N ogtMi, ki tlvilj* * po«r*. dovaln« in »ocijaln« namena •Minetva: vaaka beseda 30 p, •ajmanjil znesek Din 5- s 0Jlali Ženitve, dopisovanje in oglasi trgovskega ali reklamnega značaja: vsaka beseda 50 p, aajmanjii znesek Din 10'— Prodam šivalni stroj. Slovenska ul. 9. 1450 Trboveljski premog: kosovec Din 43.—, v kockah Din 41 - hrvatski kosovec Din 27— pri odjemu vsaj 1000 kil, frank o na dom dostavljen. M. Korošec, Maribor, Aleksandrova 23, dvorišče. 1445 Opremljene »obe in 1 prazna se oddajo. Vojašniška 18. 1452 Pomočnik za soljenje mesa (Salzer) se igče. Prednost imajo neoženjeni, mlade, dobre moči; pogoji voljni, plača po sposobnosti. Ponudbe poslati na firmo A. Mitrovič 1 sinovi, Split. 1417 Foto - atelje v Langusovi ul. 5, na vogalu Vojašniškega trga pod imenom »Fotoportret«, ki se je preselilo jz Trga Svobode 3, se priporoča za obilen obisk. A. Lipovž. 1414 Klišeje «aeh orat, črtne In autotlplic, izdelu|e po predloženih rlabah, pero-plalh alf alikah za navaden tlak ali za finejšo Izvedbo v eni ali ueč barvah točno po naročilu In v najkraliem času JUGOGRAF1KA tiskovna in založna dr. z a. z. LJUBLJANA Sv. Petra nasip 23 za belo šivanje in strojno vezenje se sprejmejo. Prednost imajo one, ki so vešče ročnih del. Predstaviti pri Mimi Leinschitz, Sodna ulica 15/11. 1411 Naznanjam cenj. občinstvu, da bom imel vsako soboto in nedeljo krvavice in jetinice ter mesene pečene klobase - kakor tudi pristna nova In stara daimat nska, ljutomerska in haloška vina. Vsak dan morske ilbe. Za obilen obisk se priporoča Rud. Cafuta, Jadranska klet, Maribor. za žepne svetiljke na debelo in drobno pri Drago Rosina Maribor, Vetrinjska 26 za garažo ali skladišče, skupnb 15 m dolge, po 6 m globoke, radi prezidave ugodno - na prodaj, tudi posamezno. — Vpašati: = Maribor, Mlinska ulica 23, dvorišče Angleško in cesko I SUKNO 18 a v veliki izbiri in po najusodnejših cenah pri FR. MAJER, GLAVNI TRG St. 9 Železnina Pinter&Lenard 1368 Maribor (krajne cene! tolidna oostrežbal Izdaja Konzorcij »Jutra« v Ljubljani; predstavnik izdajatelja in urednik: Fran Brozovičv Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik Stanko Detelav Mariboru