JATA-MESO Zalog VREME Cena 120 Sil Muska Sobota, 20. oktobra 1904 JOHNOV JEKLO TEHNA 'te odeje in eljno perilo do 31. oktobra 1994 Iščemo večje število delavcev brez izobrazbe, po možnosti z izkušnjami v prehrambeni industriji za delo v pakirnici in predelavi. Delo je deloma troizmensko v zahtevnih delovnih pogojih in za tekočim trakom. Pregovor Kadar zgodaj listje odpade, sneg potem zgodaj zapade. Za prebivanje v Ljubljani nudimo tudi nastanitev v bližnjem samskem domu. Ponudbe pošljite v kadrovsko službo JATA-MESO, Agrokombi-natska 84, 61260 Ljubljana-Polje. Podrobnejše informacije pa lahko pridobite pri gospe Novakovi (061/483980). ODEJA* Škofja Loka db© V Sloveniji ni samo ene ali dveh cerkva, deluje jih 26. Kaj in kako je z našimi cerkvami, boste izvedeli v pogovoru z direktorico Urada za verske skupnosti Nino Čož na strani 12. Kilo PRODAJNI CENTER M tl MURSKA SOBOTA [ Cvetkova 2 a « " tel.: 31760 ORODJE ZA JESENSKA DELA NA VRTU: prekopne lopate, nasajene, od 1040 do 1385 SIT, Jeklene grablje, nasajene, od 690 do 798 SIT, vile za gnoj od 590 do 1600 SIT, prekopne vile od 1350 do 1650 SIT - nasajene lopate od 1470 do 1690 SIT. _____ Ob koncu tedna bo prevladovalo oblačno in suho vreme. »Spremeniti oziroma premetati sem moral tudi »gnoj« iz leta 1980, kije nastal z uvedbo usmeijenega izobraževanja. Le-to seje izvajalo na konceptualni idejni ravni, ni pa imelo za sabo realne podlage. Ljudem so rekli: Vpišite otroka v 1. letnik kovinarstva ali na gimnazijo, vsi bodo imeli skupno vzgojno-izobraževalno osnovo, potem pa bodo lahko prehajali s Šole na šolo vertikalno in horizontalno. Figo so lahko prehajali. In to je bila katastrofa. Ta »gnoj« sem moral demontirati...« - iz intervjuja z dr. Ludvikom Horvatom, ki ga lahko preberete na str. 6 Tudi po Kleklu KI e ki. Na tokratni naslovnici sta prizora z odkritja Kleklovega spomenika v Črensovcih. Po simpoziju o Kleklu, ki ga je pozimi pripravilo Zgodovinsko društvo, in po septembrskem simpoziju, ki gaje v Rimu organizirala Teološka fakulteta, so bili v Črensovcih Kleklovi dnevi. Na strani 15! Vestnikov koledar 20. oktober, četrtek, Irena 21. oktober, petek, Urška 22. oktober, sobota, Zora 23. oktober, nedelja, Matilda 24. oktober, ponedeljek, Tonč 25. oktober, torek, Krišpin 26. oktober, sreda, Florijan POTROŠNIK, SALONU MODE V M. Srn’ V BLAGOVNICI V BELTINCIH, IZBIRI G. ^htPNA TER V PRODAJALNAH S TEKSTILOM NA In ^blju. tudi obročnega odplačevanja cene n izjedo Povprečja pačijo bolj kot cirkuška ogledala O prvem in osnovnem cilju predlaganega zakona, da vzpostavi koordinacijo med posameznimi vladnimi resorji in inštitucijami z namenom usklajenega in s tem smotrnejšega usmerjanja različnih vrst in oblik državnih vzpodbud, pomembnih za regionalni razvoj, se razprav-Ijalci ne bodo prerekali, saj je načelen in kot tak povsem sprejemljiv. Pregled nad denarjem, ki je bil po sto in eni poti doslej razdeljevan, je potreben in pameten. Povsem na mestu je tudi razmišljanje pripravljal-cev zakona, da je treba vzpostaviti informacijski sistem in prekiniti s prakso, da tisti, ki je pač vedel za več naslovov in poti, kako priti po denar, sklicujoč se na demografsko ogroženosti, je pač pobiral na več koncih. Morda z nekaterimi popravki bi bil za večino sprejemljiv tudi člen, ki govori o ustanovitvi in sestavi Sveta za regionalni razvoj, katerega bi ustanovila vlada in kjer bi bil prostor, da bi si z vseh ministrstev povedali, kaj dela levica in kaj misli početi desnica, torej uskladili delo in zavzemanje za vzpodbujanje uravnoteženega regionalnega razvoja. Še morda pri vrsti spodbud, o katerih govori predlog zakona, bi se lahko dokaj uspešno dogovorili, a težko bo priti do konsenza o merilih za določitev območij s posebnimi razvojnimi problemi. Pisci predloga zakona, so se, zgledujoč po sorodnih zakonih drugih držav, odločili predlagati tri območja s posebnimi razvojnimi problemi, to pa so razvojno šibka, razvojno nestabilna in obmejna območja. Za vsako od teh so potem pripravili tudi kriterije, ki bi razmejevala po novem krajevne skupnost na tiste, ki bodo »notri« ali one, ki ostajajo »zunaj«. O kriterijih se bodo kresala mnenja, saj jih bo vsakdo želel popraviti sebi v prid. Ampak, tudi nemeneč se za to, lahko trdimo, da njega kraja, davki in prispevki pa se itak stekajo v državno blagajno? S strokovnejšo analizo bi postavljene kriterije lahko skoraj zagotovo še bolje ovrgli, kot z razmišljanjem tako iz glave. Prepričani v spreminjanje zapisanih kriterijev pa se vendar vprašamo, zakaj jih torej potrebujemo, če jih zelo dobro lahko pripravijo v vsakem ministrstvu za svoje področje, oziroma jih že imajo morda zajete v druga morila in standarde. Ministrstvo za znanost in tehnologijo zagotovo ve, kam mu je treba vlagati, kje so šibke točke tehnološkega razvoja, znanosti; zdravstvenemu ministrstvu mora biti znano, kje so vrzeli v njegovi mreži in kje ne dosegajo zastavljenih standardov. Tudi tistim, ki urejajo okolje in prostor, ne bi smelo biti neznano,, kje je potrebna državna pomoč. Projekt celostnega urejanja podeželja, ki ga pripravljajo na kmetijskem ministrstvu, ne more biti popoln, če v njem ni zajeto iskanje razvojnega ravnovesja. Da, prav iz teh kriterijev bi lahko izhajali, če že govorimo o uravnoteženem regionalnem razvoju in prav vsako ministrstvo bi moralo polagati račune o tem, kaj je naredilo za za to. O tem bi se lahko pogovarjali na svetu. Sicer pa je tako razmišljanje lahko eno od številnh. Alternativa predvidenim kriterijem bi bilo morda lahko ugotavljanje razvojnih možnostih slovenskih regij, o katerih je na primer pisala Mag. Stanka Kukar, ki je razmišljala: »Pri obravnavi regionalnega razvoja gre torej za zmanjševanje in odstranjevanje šibkih točk v regiji za krepitev endogenih (notranjih) razvojnih potencialov ter njihovo povezovanje s tokovi tehnoloških informacij in finančnih virov iz drugih regij.« Tudi to je lahko v razmislek, preden se bo začela vroča razprava o predlogu zakona o spodbujanju regionalnega razvoja in predvsem kriterijih. MAJDA HORVAT Za prvi krog razprav je pripravljen predlog zakona o spodbujanju regionalnega razvoja in morda je to tudi kar pravi čas za vse, ki se močno pripravljajo na volitve. Da, tudi ob tem vprašanju se bo dalo prislužiti politične točke, toliko bolj, če bo obdržalo, da pač po novem nič več ne bo »saj smo vsi notri« - v skupini demografsko ogroženih namreč. Doslej je bilo tako, saj je bilo kar 60 odstotkov slovenskega ozemlja demografsko ogroženega, po predlaganem zakonu o vzpodbujanju regionalnega razvoja, ki bo nasledil zakon o vzpodbujanju demografsko ogroženih, pa naj bi se to razmerje obrnilo. In če večina ne bo »notri«, bo, vsaj tako pričakujemo in napovedujemo, prostor za politično potegovanje, kdo pa bo prišel »noter«, lahko toliko bolj vroče in zavzeto. Zato imamo nov, mikaven in pomemben prostor za delo politikov. Nekateri se že ogrevajo, tako tudi poslanci gospodarskega in kmetijskega odbora ob svojem zadnjem delovnem obisku v Pomurju, ali. kot je bilo izrečeno, razprava se je šele začela, bo pa burna in dolga. so kriteriji, skoraj brez izjeme, primerek nemarne šlamparije. Že zaradi tega, ker skorajda vsi jemljejo za svoje izhodišče določeno povprečje, povprečja pa vemo, kako so varljiva in pačijo podobo bolj kot cirkuška ogledala. Kaj ima opraviti povprečje s tem, če je na primer podjetju A potrebna državna pomoč za vzpodbujanje znanosti, s čimer bi bil narejen pomemben razvojni korak. Ga ne bo dobilo, ker so takšna in drugačna povprečje za tisti kraj pač ugodna in ne sodi »notri«? Ali. koliko si s povprečjem lahko pomagajo v kraju, kjer ni zdravstvene ambulante in tudi zdravnika ne, a so povprečja izmerila drugače! Kakšno je to merilo, gostota neasfaltiranih lokalnih cest, če je ponekod asfaltirana cesta v hujšem stanju kot makadamska poljska pot? Še večji mišmaš so naredili s preračunavanjem dosežene izobrazbe prebivalstva in s preračunavanjem dohodka na prebivalca. Kaj pomaga, če na primer močno in uspešno podjetje, ki pa ima malo zaposlenih, pobira velik dobiček, ko od tega niti tolar ne pade v žep prebivalcem tamkajš- Veletrgovina r ... vaš prijeten . , . in topel dom ^1® S KARTICO ZVESTOBE 5% POPUSTA. stran 2 vestnik, 20. aktualno okoli nas PO SLOVENIJI ■ LJUBLJANA - Predsednika Hrvaškega olimpijskega odbora Antun Vrdoljak in Olimpijskega komiteja Slovenije Janez Kocijančič sta s podpisom protokola o športnem sodelovanju dala pobudo za pospešitev sodelovanja športnih organizacij obeh držav. ■ PIRAN - Po daljšem zatišju je prišlo v Piranskem zalivu do incidenta zaradi različnega tolmačenja, kje poteka meja po morju. Hrvaški pomorski policisti so s svojim patruljnim čolnom ustavili izolsko ribiško ladjo Droga natanko 1,4 navtične milje v vodah kontrolnega območja Slovenije. To je območje, ki ga že vsa leta nadzira slovenska pomorska policija. ■ LJUBLJANA - Na 6. evropski konferenci obmejnih regij so precej pozornosti namenili infrastrukturi in prometu, trgu dela in sodelovanju podjetij in obmejnih delavcev. Zavzeli so se za razvoj železniškega omrežja in menili, da se bo promet povečal zlasti v smeri vzhod-zahod. ■ LJUBLJANA - Vlada je sprejela projekt sanacije slovenskega gospo darstva v letih 1994/95. Projekt-vključuje tudi sveženj ukrepov. Sprejeli so tudi zakon o privatizaciji pravnih oseb in premoženja v lasti države ter sklep o uskladitvi zajamčene plače, ki bo višja za 3,2 odstotka. ■ LJUBLJANA - V nedeljo zvečer je na Celovški cesti neznanec streljal na mimovozeči avtobus. Izstrelek je prebil okni na obeh straneh, k sreči pa ni zadel nobenega potnika. Nova orožarska afera Obstaja možnost, daje bilo orožje, najdeno pri Ivanu Draušba-herju, namenjeno za slovensko ali mednarodno preprodajo, je na tiskovni konferenci obrambnega ministrstva povedal minister Jelko Kacin. Skrb vzbuja dejstvo, da najdeno orožje ob primopredaji ni bilo evidentirano. Pomembno pa je tudi, da protioklepno orožje znamke Armbrust ni popisano na dokumentu s podpisom brigadiija Toneta Krkoviča. notranje zadeve. V arhivih prve specialne brigade so zares odkrili tak dokument, iz česar je razvidno, da je verodostojen, je na tiskovni konferenci povedal Jelko Kacin. POSVETU ■ BRUSELJ - Belgijski kralj Albert je sprejel odstop zunanjega ministra Wilyja Claesa in notranjega ministra Louisa Tob-backa. Claesa, ki je imenovan za generalnega sekretarja Nata, je zamenjal predsednik Flamske socialistične stranke Franck Van-denbroucke, Tobbacka pa parlamentarec Johan Vende Lanotte. ■ PARIZ - Slovenija je pristopila k evropski listini o lokalni samoupravi. Besedilo tega dokumenta je v imenu Slovenije podpisal namestnik stalnega predstavnika pri Svetu Evrope Marko Pogačnik. ■ SARAJEVO - Na dvodnevnem obisku je bila ameriška delegacija, ki jo je vodil veleposlanik Ralph Johnson, sicer koordinator predsednika Billa Clintona za pomoč BiH. ■ BUKUREŠTA- Romunske oblasti so sporočile, da so aretirale tihotapce radioaktivnih snovi iz Ukrajine. Aretirale so sedem ljudi, med njimi tudi nekega nekdanjega častnika sovjetske armade, zasegle pa so 7 kilogramov Urana in večjo količino stroncija. ■ MOSKVA - Ruski predsednik Boris Jelcin je zaradi krize, v kateri se je znašel rubelj, s položaja začasnega finančnega ministra odstavil Sergija Dubinina. Poleg tega je predlagal tudi odstop guvernerja osrednje ruske banke Viktorja Geračenka. ■ STOCKHOLM - Nobelovo nagrado za fiziko so podelili Kanadčanu Bertramu Brockhousu in Američanu Cliffordu Shullu za odkritje »strukture in dinamike materije«. Podelili so tudi Nobelovo nagrado za kemijo, ki jo je dobil ameriški profesor madžarskega rodu George Olah. ■ COLOMBO - Šrilanska vlada in tamilski uporniki so po štirih letih premora znova nadaljevali pogovore o sklenitvi miru. Zaradi odcepitvenih zahtev Tamilskih tigrov je od leta 1983 izgubilo življenje kar 30 tisoč ljudi. ■ ZAGREB - Dosedanjega šefa Urada predsednika republike dr. Jureta Radiča je dr. Franjo Tudman imenoval za podpredsednika hrvaške vlade in ministra obnove, na njegovo mesto pa se vrača prvi šef Tudmanovega kabineta Hrvoje Šarinič, ki je prej vodil službo za varstvo ustavne ureditve in nacionalno varnost. Sariniča pa je zamenjal dosedanji državni tožilec Krunoslav Olujič. ■ ALŽIR - V glavnem mestu Alžirije so skorajda istočasno eksplodirali štirje avtomobili, v katerih so bile podtaknjene bombe. Eksplozije so povzročile precejšen preplah, na srečo pa ni bil nihče huje ranjen. Pripadniki alžirskih varnostnih sil so v zadnjih nekaj akcijah ubili 12 islamskih fundamentalistov. ■ BELFAST - Na Severnem Irskem je začelo veljati premirje, ki so ga razglasile protestantske gverilske skupine. S tem naj bi bila mirna rešitev severnoirske krize še bliže, saj je premirje razglasila tudi Irska republikanska armada. ■ GORICA - Slovenska kulturno-gospodarska zveza je pripravila množično protestno zborovanje, da bi opozorila na hude pritiske na slovensko narodno skupnost v italijanskem zamejskem prostoru. ■ VARŠAVA - Poljski parlament očita predsedniku države Lechu Walensi, da z nekaterimi odločitvami ogroža demokratični razvoj države. Poslanci mu zamerijo zlasti posege v obrambno področje in v svet poljske RTV. ■ MOSKVA - Na povabilo ruskega predsednika Borisa Jelcina je bil italijanski premier Silvio Berlusconi na tridnevnem uradnem obisku. Poglavitni namen obiska je bil .podpis pogodbe o prijateljstvu in sodelovanju med državama, ki naj bi bila naslednica italijansko-sovjetske pogodbe iz leta 1989. ■ PANAMA - Vodjo haitske vojaške hunte generala Cedrasa so sprejeli v Panami. S tem seje končalo dolgotrajno ugibanje o tem, kdaj bo otok zapustil osovraženi voditelj vojaškega puča, ki je pred tremi leti zrušil predsednika Aristida, ki se je že vrnil v domovino. VESTNIK Izdaja Podjetje za Informiranje Murska Sobota Časopisni svet: dr. Jože Bedernjak, Štefan Cigut, Zlatko Erlih, mag. Dalibor Geder, Cilka Jakelj, Rajko Stupar, dr. Aleksander Šiftar Uredništvo: Irma Benko (direktorica in glavna urednica), Janez Votek (odgovorni urednik), Ludvik Kovač (namestnik odgovornega urednika), Bernarda Balažic-Peček, Jani Dominko, Jože Graj, Majda Horvat, Milan Jerše, Feri Maučec, Štefan Smej, Štefan Sobočan (novinarji), Ksenija Šomen (tehnična urednica), Nataša Juhnov (fotografinja), Nevenka Emri (lektorica). Naslov uredništva in uprave: Murska Sobota, Slovenska 41. Telefoni: novinarji in odgovorni urednik 21-383, 21-064 in 33-019, glavna urednica in direktorica 22-403, računovodstvo in tajništvo 21-383 in 21-064, GPS (trženje) 22-403, telefaks 22-419. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Naročnina za IV. trimesečje 1994 je 1.600,00 SIT, polletna naročnina znaša 3.100,00 SIT, za naročnike v tujini 100 DEM letno. Tekoči račun pri SDK Murska Sobota: 51900-603-30005. Devizni račun pri Abanki Ljubljana 50100-620-00112-5049512. Tisk: Tiskarna Ljudske pravice, Ljubljana. Na podlagi mnenja Ministrstva za informiranje št. 16/IB z dne 30. 1. 1992 se šteje tednik Vestnik med proizvode informativnega značaja iz 13. točke tarifne številke 3, za katere se plačuje petodstotni davek od prometa proizvodov. »Ministrstvo za notranje zadeve je obvestilo obrambno ministrstvo, da je pri pregledu hiše, katere lastnik je Ivan Draušbaher, odkrilo večje količine vojaškega orožja različnih tipov. Gre za nekaj kosov različnih vrst orožja in ne za večjo količino enega tipa, skupni seštevek pa je več deset kosov. To so specialna orožja, ki so namenjena individualni uporabi: orožja z dušilcem, ostrostrelske puške, orožja za specialne enote in iz izvedbo posebej drznih akcij,« je povedal Kacin. Draušbaher je ministrstvu za notranje zadeve izročil pisni dokument, ki ga je podpisal takratni poveljnik prve specialne brigade brigadir Tone Krkovič, s katerim mu daje orožje v hrambo na tajno lokacijo prve specialne brigade. Omenjeni dokument je po besedah obrambnega ministra Jelka Kacina obrambnemu ministrstvu odstopilo ministrstvo za Hranjenje orožja prve specialne brigade na tajnih lokacijah ni bilo nikdar opredeljeno v dokumentih brigade ali v katerihkoli drugih dokumentih. V brigadi obstaja le dokumentacija o orožju, ki jo hrani rezervna sestava, ni pa dokumentov o kakršnikoli tajni lokaciji, je povedal Jelko Kacin. Po njegovem mnenju je posebej pomemben datum prej omenjenega dokumenta. Skladišče pri gospodu Draušba-herju je bilo aktivirano 18. de- cembra 1993, pred desetim meseci, ali povedano drugače štiri mesece pred zamenjati obrambnega ministra; preji'1 tam ni bilo, je dejal Kacin Draušbaher ni bil nikdar pri padnik prve specialne brigadi niti njene aktivne sestave nit kot vojaški obveznik v vojn sestavi te brigade. Vanjo je prihajal kot znanec poveljniki prve specialne brigade briga dirja Toneta Krkoviča, bar Draušbaher je nekdanji direktor velenjskega podjetja Orbito in ena od kronskih prič v man-borski orožarski aferi, poief tega pa je bil delavec javnega podjetja Snežnik, podružnica Grosuplje, ki je bilo potezic z ministrstvom za obrambo. (Po Delu) Skupna evropska valuta? Tako bi se lahko vprašali po nedavnem sestanku finančnih ministrov Evropske unije v Bruslju. Priznali so namreč, da nobena od držav članic EU ne izpolnjuje določil maastrichtskega sporazuma o skupni valuti. Manjši letni proračunski primanjkljaj od 3 odstotkov in javni dolg manjši od 60 odstotkov bruto domačega proizvoda, kot zahteva maastrichtski sporazum, ima po ugotovitvah finančnih ministrstev Evropske unije le za evropsko gospodarstvo zanemarljivi Luksemburg. Zaradi nekakšnega čudeža pri zmanjševanju javnega dolga in proračunskega primanjkljaja v minulem letu pa ni na seznamu evropskih finančnih »bolnikov« le še Irska. Tudi če bi obstajala skupna politična volja za evropsko valuto, je v tem trenutku Evropska unija ni sposobna uresničiti. Čeprav gospodarstvo v skorajda vseh državah evropske dvanajsterice okreva, pa po mnenju finančnih ministrov to ni dovolj trdno zagotovilo, da bodo v prihodnje pogoji maastricht«v=— crL____..L Zi škdpno valuto izpolnjeni. »Luknje« v državnih proračunih se zaradi gospodarske rasti in posledično večjih davčnih prihodkov manjšajo, toda po drugi strani zaradi pretiranega zadolževanja vlad na račun prihodnjih generacij dolgoročne obresti naraščajo. Prav slednje pa lahko gospodarstvo ponovno »zaduši«. Če države Evropske unije resno razmišljajo o skupni evropski valuti, bi morale v domače gospodar- stvo uvesti maastrichtsko disciplino. To pa pomeni nepopularno zategovanje pasu z nepredvidljivimi političnimi posledicami, ki si jih rekorderke v javnem dolgu in proračunskem primanjkljaju, kot Italija, Belgija in Grčija, ne morejo dajo, toda hkrati poudarjajo, da odstopanja od maastrichtskih pogojev, če Evropska unija nekoč hoče skupno valuto, ne more biti. Pri tem morajo ostati pravila igre za vse članice enaka, čeprav jim bodo ene zadostile veliko težje kot druge. Gledanje skozi prste bi namreč pomenilo tihi pristanek na Evropsko unijo dveh hitrosti, kar pa za zdaj označujejo za širjenje krive vere. MILAN JERŠE p/z Ljubljane piše— Dialog na trhlih nogah Srednjeevropske države, ki so z Evropsko “"'-i" tako imenovani Evropski sporazum, so storile korak k zbliževanju i Evropsko unijo. Zunanji i^3’ rice so namreč sklenili, da bodo pretfetavniki Jiseg v prihodnje sodelovali na vseh najpomembnejših aktivi^F6! ske unije. S tem bodo te države dobile nrilaS^ dialoga z Evropsko unijo. Ta je v vmesnem obdoi’1 " standardom skupnega evropskega trga nujen. Sestanki predsednikov držav in vlad dvanajsterice i iGnistrj s kov višegrajske skupine bodo enkrat letno. Zuna eosP(jdatSl^ bodo sestajali dvakrat letno, ministri za finance ms r«' kmetijstvo. pravosodje, kulturo in okolje P8 e"Lve Evf0^ membno tega dialoga se dobro zavedajo tudi 1drz nis« unije. Kljub temu pa predstavniki višegrajske skup povsem zadovoljne z doseženim na sestanku v Sestanki z njimi bodo namreč izključno poseja o vsa^” kot pndružei^^?^-^^ do končnega ?d'^ni. , vprašanju, kjer bi bili njihovi interesi kakorkoli og ^dip'^ Ni naključje, da so po posredovanju trancosK g p cije Jupeja iz dialoga že izvzeli kmetijstvo, tvr j evrop* vedno ni rešila dileme, kaj bo s subvenciom .^jredaJ kmetijavom. ko bo Evropska unija odprla vrata c jzrw vropskim kmetijskim pridelkom. Nekateri n”ni’ tlW poli!l(^i dvom glede usklajevanja skupne zunanje in varn se skrivnost, da je to najšibkejši člen Evropske 2 ti največkrat pojavljajo kompromisi med dvanajsti- reSenih'F alog pritegnili še vzhodnoevropske države, ki nin ’ zui,i,n, šanj niti s sosedami, bi bila podoba skupne ev E varnostne politike še bolj skromna. Arafat, Rabin in Peres Nobelovi nagrajenci Nobelov odbor je razglasil dobitnike Nobelove nagrade za mir za leto 1994. To ugledno priznanje so dobili izraelski premier Jicak Rabin, zunanji minister te države Šimon Peres in palestinski voditelj Jaser Arafat za prispevek k sklenitvi izraelsko-palestinskega mirovnega sporazuma. Premier Rabin je izjavil, da je Nobelova nagrada priznanje vsem Izraelcem, Arafat pa, da je priznanje vsem Palestincem. Letošnja podelitev nagrad pa je sprožila nesoglasja med člani Nobelovega odbora, saj je eden od članov protestno odstopil, ker se ne strinja s podelitvijo nagrade Arafatu. Palestinskega voditelja obtožuje, da je nekdanji terorist in politik, ki je podpiral terorizem. Sicer pa je v obrazložitvi odbora za podelitev Nobelove nagrade za mir poudarjeno, da so hoteli s tem omenjene tri politike nagraditi za njihova dolgoletna mirovna prizadevanja -na Bližnjem vzhodu. Po njihovem mnenju so Arafat, Peres in Rabin bistveno pripomogli k vzpostavitvi zgodovinskega procesa, v katerem sta mir in medsebojno sodelovanje zamenjala vojno in sovraštvo. Člani odbora pa tudi upajo, da bo omenjena nagrada nova spodbuda za vse Izraelce in Palestince. ki si prizadevajo za dokončno vzpostavitev miru na območju Bližnjega vzhoda. M. JERŠE Ne rdeči ali črni, temveč ••1 x ______ s faraonkami ali brez njih Pa smo imeli v tem mesecu vj^nas Sp^ visokih (in debelih) obiskov, kt L (in nili na pregovor, da se vse vra „ripot° Veliki gobar, Stane Dolanc, ^ariuljkf v Ljubljano na uradni obisk P malo ponorčeval iz parlamentarne raziskuje kriminalno ozadje P lgVlilVs / igralnic, predvsem HlTa, in °dP po^ ■ brlog. Nametal je nekaj kosti, J da je še vedno politik Pra'ejahpiča, ^Jih čakamo samo še na Mitjo Rl .. > m°r ■, bodo, če ga bodo, prisilno pr'^.^ ki' , krajev pred parlamentarno k°'n' na sSli skuje povojne zločine, pa no $e nt mestu. Za ostale, ki jih Pozn^ „' »>čala’, M France Popit si je kupil še ve/^egl do ^It Šetinc se redno sprehaja od jože f kjer prepisuje iz starih časopisa1 • P1 * Božiček pa vsak dan dvakratpc ) starib J sprehod, vmes pa zavije - koč P »j - v Medex, Prekmursko ainnod k1 Ijani, na medico (ali dve, odvr J postrežbe). Edina nepolitična zadeva, ki Jsa1’" J 850-ih letih, od kar je bilo pr^ e A Ljubljana, zgodila, je bilo zborov mestne skupščine. P0 F se je zgodila sklepčnost! Ja ' ■ ^upal’ vrati! Glave je potrebno vtakni it $ in črne, plešaste in kodraste, a jra volilce! Pardon: da se demo"" irf Potem bo že vse lažje! Mestni u Mit -K se je odločil, da bo imela LF. volilnih enot, liberalni demokra1’ za pet volilnih enot, zeleni, °d ,^11, !, JI je bila za eno volilno enoto,j ^UltiPifF rdečega nosu, je bila za dev?' Toda potem so ugotovili, da) svojem predlogu izgubil 8-00 ^1,^'/jil 8.000 volilcev. Našteli so nas ' jp, Z-vali pa 262.879. Pa so se le volilne enote - in postali nes .Jiest’' pj jardi tolarjev, ki si jih je priSV^J J0 svet, iz stanovanjskega sklada, *JI stekla kdaj v naslednjih 850-'.J f> ma^ Najhujša nadloga za Ljubljano ni presvetli Župan Jože Strgar, kot bi mislili nepoučeni krogi, ampak od njega še bolj neuničljive mravlje, poimenovane faraonke. Imenovane tudi aristokratske (zato, ker si izbirajo stanovanja bogatih), pa tudi afriške (ker so k nam menda pripotovale z lesom iz Afrike). Zdaj so zasedla stanovanja v samem centru; na milijone jih je, so (skoraj) neuničljive in jedo vse: od vrat, do stirbporja, od salam do slaščic. Razmnožujejo se hitreje od podgan, pa težje jih je uničiti kot podgane. Ljubljančani se ne delimo več na črne in rdeče, na partizane in domobrance, temveč na faraonke in ne faraonke. Tako kot smo pred leti skrivali, če je imel naš otrok uši, to nadlogo revežev, zdaj skrivamo posestvo faraonk. Te prijetne živalce, če niso v vašem stanovanju, si naredijo v stanovanju poti, takorekoč »mestno obvoznico« in po njej dirkajo noči in dan. Bolj jih ubijate, bolj koljete in posipujete, bolj uživajo na potovanjih po stanovanju. Če tudi jih iztrebite, oz. mislite, da ste jih ugonobili, se čez teden dni spet pojavijo in šibajo po istih poteh. Najboljša varianta, ki edina »pali«, je ta, da jih zdresirate tako, da si naredijo pot od vašega stanovanja do sosedovega, potem pa ga obdolžite, da jih je on zanesel v blok in naj plača uradno likvidacijo oz. množični pokol živalic. Kajti tako kot lastništvo uši v preteklosti nisi mogel dolgo skrivati, ker je pač srbelo, lahko pa si dokazoval izvor, tako se tudi posest faraonk ne da dolgo skrivati. Potem pa se te izogibajo sosedje in prijatelji kot da bi ti imel kugo. Svojega neprijatelja ni več potrebno pošiljati nekam, dovolj je da mu zabrusite, da naj ga »faraonke obiščejo«. Na koncu pa seveda pride državna ustanova; Zavod za zdravstveno varstvo z posebno enoto; pripeljejo se kot gasilci na veselico in pobrizgajo vse: stopnice, drvarnice, stranišča, kolesarnice, teve antene, grmovja itd. In to ne enkrat - temveč petkrat! Vsakih 35 dni. In če vam je mati narava naklonjena, potem boste imeli eno leto mir. Eno leto garancije vam pripada! Kdor nima mobitela, pa naj ima vsaj faraonke! LJ11 J sp , ki’°% M ^^20. oktobra 1994 stran 3 aktualno doma N I kostne seje ob soboškem občinskem prazniku se je udeležil Milan Kučan S^višji priznanji B. Horvatu | ~ V * tF 111 Zvezi Slovencev na Madžarskem ^.obletnici znanih dogodkov v Murski Sobo,l^ prijož-> soboška občina 17. oktobra svoj praznik.Ob tq ?16 delegacija predsedstva občinske s ' menikom bweevske organizacije položila vene ] udeležil tudi •J? svobodo- Slavnostna seja, ki se J J • ki dvorani J «ik države Milan Kučana, pa je bila v. metij- Pki Soboti. Navzoči so bili tudi ,S .e„acjja občinske gorstvo in prehrano Ivan Obal, g voborci, ^“»izvršnega sveta iz Ljutomera, boru ’ 1 djetij in . 'ektnurske čete-brigade, poslanci, pre astopil mešani ? 'er drugi. V kulturnem programu pa Ji n P ^Štefana Kovača. preteklost se je delu spomnil tudi ju, ni govornik, predsed-^Wine občine Murska Andrej Gerenčer. Pri ^?vedel podatek, po ka- Wr’b za zmago padlo ali umrlo občanov sobo-®e. »vsi so umiraii za k?Sovenskega naroda in Ni? Ztniegovo lepšo pri-; »e111 je poudaril, pn? ^ka občina v povoj-°“iu dosegla viden na-se Je »od nekdaj k? ® v celoti zaostale a v gospodarsko in P°membno slovensko Sik , Zoril pa je tudi na % ? letošnje dosežke. S?'uUstr’jska Proizvod' za 15’8 odstotka, ?daejše kot v regiji in ? Se je povečala v'n 'n proizvod-Ptoizvodov), pre-'Ntj? tud' pri virih za fi-naložb. Vzpod-so si podjetja po šoku izgube nekdanjega jugoslovanskega trga opomogla in so se usmerila na druge tuje trge. Ob koncu svojega govora pa je dejal, da »bodo uvedba nove lokalne samouprave in volitve pomembna preizkušnja, težav pa bo manj, če se bomo vsi zavzemali, da bo naša domovina država prave demokracije, spoštovanja človeka in sodržavljana.« Na slavnostni seji zborov občinske skupščine so podelili tudi najvišji občinski priznanji. Zahvalno listino z denarno nagrado je prejel tekmovalec v kajaku in kanuju na divjih vodah Borut Horvat iz Kroga. 16-letni dijak 2. letnika Srednje ekonomske, trgovske in upravno- administrativne šole--smer prodajalec v Murski Soboti se je s tem športom začel aktivno ukvarjati pred petimi leti. Že leta 1991 je postal pionirski prvak Slovenije v kajaku enosedu. Dosegel je vidne rezultate na domačih in mednarodnih tekmovanjih, naj večji h w občina praznuje čislava in srečanje na Vaneči A^bega poguma in velikih dejanj zgodovinskih oktobrskih dogodkov v Murski W a ter taneči je bila pri spominskem domu na Vaneči Hi?8" ie hTčaHju borcev in občanov. Med številnimi ugled-V^tla,? ^di predsednik države Milan Kučan. Navzoči pa 1Ca Predsedstva republiškega odbora ZZB NOB Ela S o ’ “deleženci NOB-ja iz Pomuija in drugi. »Kljub iHuiina,n narodnoosvobodilne borbe danes smo prebili f? P°nosn' na delež, ki smo ga prispevali k skupni »M?".0"1'«je v uvodnem nagovoru poudaril predsed-^88 h?Zska 8<>bota Štefan Šabjan, kije prisrčno pozdravil Staneta Červiča - Bojana, kije bil jeseni 1944 Se pan v zapore in koncentracijsko taborišče Dachau, || 'n Prez'vel vse groz°te 2. svetovne vojne. C ^OrnT1 besedo slav’ Predsednik M?6 Ba ,,an »Dogo-se?neS sP°štljivo ta! ' ie daleč nazaj W sPo? ob°ko zapisan bi bil že rDni^^tati mu zgodovina ^ven-}; da ? $.al te dogodke « utemeljuje X ? Pri?^ZVrednoti do-Ni n k?al° sedanjcmu S i?&'vOr?re mora ona : ra?°Varj?n°st ln se ne Sre? lep?! a.a čas> ki je za Kk°rist že veliko a-živečih Slo-^.ki?"^™ rodov W leto^ zanami. Korito 0 SVet soočen Kd kanCana'°g«- da se Ktt^jan v2' svetovne S kl so morebiti nio?’ kak« 1 druga odlo‘ ? bo Prihod- V hk Po'n »i-To Je bl' čas> pol Zloči-n Ud' ve''k čas, in veli- i!« PREDSEDNIK DRŽAVE NA VANEUi - ivipau 1KUVU1I 3V JV ob obletnici pomembnih dogodkov iz NOB srečal z borci in predstavniki soboške občine. Foto: N. JUHNOV bomo Slovenci prihodnje leto povedali, da smo bili kot narod na strani tistih, ki so v tistih hudih, prelomnih in usodnih časih znali ubraniti te vred K^g^je odlo-,ne.b°do vred-odnose ar111'. n n ^ed narodi V ha dSločal° se je vpJ^ja v toJanstvo člo-ki ji v G ka in „ drug° ~ svo-je nak°pravnost X ^Ij odnosov ■ 8 ponosom note!« Svoj govor pa je predsednik države končal z naslednjo aktualno mislijo: »Za slovensko politiko, tista, ki je odgovorna državljanom te države, zato, ker so se oni odločili, da želijo svojo državo in ker jim je bilo obljubljeno, da bo življenje v tej državi prijazno, je nekaj nalog, na katere mora odgovoriti, ne glede na to, kakšne strankarske barve je ali bo. Predvsem mora uspešno končati procese gospodarskih in političnih reform, ker so te po- OBČINSKA NAGRAJENCA - Borut Horvat (levo) in Jože Hirnok v imenu Zveze Slovencev na Madžarskem prejemata iz rok predsednika SO Andreja Gerenčerja najvišje občinsko prizna- nje. Fotografija: N. JUHNOV uspeh pa je zabeležil prav letos na svetovnem mladinskem prvenstvu v ZDA. V konkurenci tekmovalcev iz 24 držav je osvojil naslov dvakratnega svetovnega prvaka, in sicer v posamični in moštveni vožnji s kanujem enosedom. Poleg tega je dvakratni državni prvak za kadete, dobil pa je tudi dve bronasti medalji na državnem članskem prvenstvu. Prav tako je zmagoval na raznih mednarodnih in domačih prvenstvih. Zahvalno listino pa je prejela Zveza Slovencev na Madžarskem, ki je bila ustanovljena 27. oktobra 1990 (priznanje je prevzel predsednik Jože goj, da si ustvarimo trden temelj, na katerem bomo urejevali naše notranje življenje; mora končati tudi zahtevni proces privatizacije, ki nas bo postavljal v zelo različen položaj, hkrati pa končati proces umeščanja Slovenije kot razpoznavne in uspešne svojim sosedom in mednarodni skupnosti prijazne države v evropski in svetovni prostor; morali bomo urediti odnose s svojimi sosedi in morali bomo urediti tudi vprašanje manjšin pri nas in naših manjšin v sosednjih dr žavah.« Na spominsko obeležje na Vaneči so položili vence delegacije občinskega odbora ZB, častne enote TO, občinske skupščine Murska Sobota, Osnovne šole Puconci, vojnih veteranov TO in vojnih veteranov policije-sever. Proslavo pa so povezali z bogatim kulturnim programom, ki so ga pripravili učenci puconske osnovne šole in krajevne skupnosti, sodelovala pa sta tudi soboška godba na pihala in tambu-raški orkester iz Černelavec. Slovesnost pa so sklenili z družabnim srečanjem na Vaneči. MILAN JERŠE Hirnok). Je neodvisna in demokratična organizacija, ki je nastala na prostovoljni bazi. Delovanje zveze se nanaša na vsa področja v državi, kjer živijo pripadniki slovenske narodnosti, s čimer krepi in razvija zavest identitete pri Slovencih. Tako spodbuja uveljavljanje narodnostnih pravic Slovencev v praksi, jih spodbuja k učenju maternega jezika, ohranja in razvija kulturo v materinem jeziku. Pri uresničevanju teh nalog tvorno sodeluje z domovino matičnega naroda kot tudi z organizacijami ostalih narodnostnih manjšin znotraj in zunaj Madžarske. Zveza Slovencev na Madžarskem še posebno krepi kul-turno-prosvetno dejavnost med obmejnimi občinami iz Porabja in KS soboške občine, pri čemer si je Zveza ves čas prizadevala za odprtje meddržavnega mejnega prehoda Martinje-Gornji Senik. MILAN JERŠE Phare za pouk o lastninjenju Slovenija je julija ’92 začela prejemati tehnično pomoč programa Phare, seveda za to, da bi bolje in hitreje speljali prenovo slovenskega gospodarstva. Tisto leto je program Phare prispeval 6,7 milijona ekujev ali približno 930 milijonov tolarjev, leto pozneje pa 7,5 milijona ekujev ali milijardo tolarjev. Letos se je ta znesek povečal na 12,5 milijona ekujev ali približno 1,7 milijarde tolarjev. Phare pa sodeluje tudi z Agencijo Republike Slovenije za prestrukturiranje in privatizacijo pri procesu lastninjenja, kar pomeni, da bo iz tega vira financirana tudi njena akcija Izobraževanje za lastninjenje. Namen akcije je poučiti ljudi o lastninjenju, da bi se lažje odločali, kam bodo dali svoj certifikat. Seja vlade Pomoč gospodarstvu in privatizacija javnih zavodov Vlada je na seji sprejela projekt sanacije slovenskega gospodarstva v letošnjem in prihodnjem letu. Predvidevajo se številni ukrepi, s katerimi naj bi s finančno pomočjo sanirali podjetja, za katera ocenjujejo, da so sposobna preživeti. Glavni porok je predlog zakona o poroštvu države za obveznosti gospodarskih družb in restrukturiranje dologv. Na tiskovni konferenci sta sodelovala minister za gospodarske dejavnosti dr. Maks Tajnikar in finančni minister Mitja Gaspari.Po njunih besedah naj bi zakon omogočil sporazumevanje med poslovnimi bankami, podjetji in državo. Kratkoročna bančna posojila podjetij bodo spremenili v dolgoročna posojila. Med drugimi ukrepi, s katerimi hoče vlada pomagati gospodarstvu, sta tudi zakona, ki bosta posegla na področje reprogramiranja plačila neporavnanih obveznosti v podjetjih v težavah do proračuna. Moratorij naj bi bil do leta 1996. Pomoč naj bi prišla tudi v obliki razbrementev firm za plačila davkov in prispevkov za del neizplačanih plač, če delavci te spremenijo v lastniške deleže v firmi. Vlada je sprejela predlog zakona o privatizaciji podjetij, ki so v lasti države; to je torej privatizacija javnih služb in zavodov. Predlog zakona je podrobno predstavil minister za ekonomske odnose in razvoj dr.Davorin Kračun, ki je uvodoma povedal, da se bodo te privatizacije lotili od primera do primera. Postopek privatizacije, ki je trenutno v teku v Republiki Sloveniji, ureja zakon o lastninskem preoblikovanju podjetij. Toda navedeni zakon ureja le lastninsko preoblikovanje podjetij z družbenim kapitalom in se ne more uporabljati pri privatizaciji pravnih oseb, ki imajo znane lastnike, kot so to pravne osebe v lasti Republike Slovenije. Navedeni zakon se tudi ne more uporabljati pri pravnih osebah, katerih ustanovitelj je na podlagi zakona ali ustavnega akta Republika Slovenija, kot je to primer z zavodi na področju družbenih dejavnosti. Ker pri privatizaciji pravnih oseb in premoženja v lasti Republike Slovenije ne gre za proces masovne privatizacije, temveč za privatizacijo tistega dela kapitala, ustanoviteljskih pravic in premoženja, za katerega država oceni, da ga je smiselno privatizirati ter da se s privatizacijo ne krni izvajanje določenih javnih služb oz. so kljub privatizaciji zaščiteni vitalni državni interesi, zahteva ureditev privatizacije drugačne rešitve kot jih vsebuje zakon o lastninskem preoblikovanju podjetij. Predloženi zakon ureja metode in način privatizacije delnic, deležev in ustanoviteljskih pravic vTastni države, pogoje za odtujitev drugega premoženja v lasti države, kakor tudi lastninsko preoblikovanje pravnih oseb, ki so delno ali v celoti v lasti države na podlagi zakona o gospodarskih javnih službah. Privatizacija državne lastnine po tem predlogu zakona zajema privatizacijo oziroma prodajo tistega dela državne lastnine oziroma premoženja, s katerim država razpolaga kot vsak drug lastnik, ter privatizacijo tistega dela premoženja, v katerem država nastopa kot pravna oseba javnega prava, ki mora s tem delom premoženja zagotavljati izvajanje javnih služb. Kot premoženje, ki se lastnini po tem predlogu zakona, so opredeljene premičnine in nepremičnine, katerih vrednost je nad 5 milijonov tolaijev in ki so v celoti v lasti Republike Slovenije. Iz tega izhaja, da privatizacija pravnih oseb in premoženja v lasti države ni razprodaja državne lastnine, zlati pa ne razprodaja državne lastnine na škodo izvajanja dela v javnih službah. Predlagatelj zakona celo meni, da se bodo nekatere javne službe po privatizaciji še bolje razvijale. Prepovedana bo brezplačna odtujitev državne lastnine v zasebno lastnino, odplačano pa je možno odtujiti državno lastnino le na način in pod pogoji, določenimi z zakonom. Prodajno ceno bo morala potrditi priovatiza-icjska komisija. Ta komisija bo potrdila tudi plačilne pogoje. Oce-njenvanje vrednosti državne lastnine in zavodov bo zaupano posebnim ocenjevalcem. Osnovna privatizacijska metoda je javna prodaja delnic. Izjemi sta dve: neposredna prodaja delnic ter notranji odkup bivših in sedanjih zaposlenih. Ti bodo lahko sodelovali v priovatiza-ciji zavodov tako kot zaposleni v drugih gospodarskih podjetjih. Imeli bodo torej možnost, da s certifikati pridobijo 20% lastnine svojih organizacij. Tone Rop, državni sekretar za privatizacijo, je dejal, da je težko oceniti koliko zavodov se bo privatiziralo po predlaganem zakonu. Predvsem zato, ker gre tudi za podjetja, ki se bodo lasnti-nila tudi po zakonu o javnih gospodarskih službah in tememljnem privatizacijskem zakonu. Ugibajo, da bo šlo za vrednost od 2 do 4 milijarde mark, vse je pač odvisno od ministrstev, ki se bodo odločala o tem. kaj prodati in kaj ne. Vsa prodaja premoženja, ki se bo privatiziralo po tem zakonu, se opravi z javnim zbiranjem ponudb ali na javni dražbi. Vlada je na seji sprejela zvišanje zajamčenih plač za obdobje okto-ber-december 1994 in ta zdaj znaša 28.811 SIT. Gre za 3,2% zvišanje. Marjan Horvat Staneta Rozmana 17 69000 Murska Sobota tel./fax: 069 32-230 PRODAJA MONTAŽA SERVIS TELEFONSKIH NAPRAV Panasonic SODOBNA MURINA TRGOVINA - V prejšnjih prostorih Obrtnega, krojaškega in tapetniškega podjetja Kroj v Cvetkovi ulici v Murski Soboti so odprli najsodobneje urejeno prodajalno tovarne Mura. Kot je na priložnostni slovesnosti povedal direktor Murine trgovske mreže Stanko Sraka, bo v novi trgovini, ki meri okrog 200 kvadratnih metrov, možno kupiti vse kolekcije moških in ženskih oblačil, ki jih šivajo tako za domači kot tuji trg. Skupaj s proizvodnimi prostori, ki jih bodo odprli v začetku novembra in v katerih bo zaposlenih 150 delavcev, od tega 45 odstotkov Murinih invalidov, ki bodo šivali moške srajce in ženske bluze, in celotno obnovo starega objekta, je ta naložba stala okrog 130 milijonov tolaijev. Besedilo: M. JERŠE. fotografija: N. JUHNOV stran 4 Ilirija Lendava gospodarstvo V soboški Muri opozarjajo na visoke obremenitve gospodarstva zahodni svet ob Razkorak med tečajem in cim minniin ci/nn siju njihovih sveč Lendavsko Ilirijo je treba obravnavati vsaj v treh vsebinah. Na prvem mestu je treba videti Ilirijo kot uspešno podjetje, ki ne pozna izgub, ki spada med uspešne izvoznike in ki je predvsem v zadnjih dveh letih doživelo svoj poslovni uspeh in sploh konjunkturo. Druga vsebinska razsežnost mora biti vprašanje delovne sile, saj je podjetje zaradi pogodbenega zaposlovanja pred časom obravnavala delovna inšpekcija, v republiškem parlamentu pa je bilo omenjeno v zvezi s podpisom pogodbe z drugim podjetjem o najemnu njihovih delavcev za delo pri njih. K tej vsebini mora soditi tudi ugotovitev, da izplačujejo plače po kolektivni pogodbi ali celo nekoliko več. Pod tri pa sodi vprašanje ekologije in varovanja okolja, povezano pač z naravo proizvodnje, torej kemijo. Spregledati pa tudi ne gre statusne spremembe, ki so se zgodile to poletje ali sredi junija, zato bo vendar umestno začeti zapis o lendavski Iliriji s to vsebino. inflacijo Pričakovanja vlade o letošnjih gospodarskih gibanjih so preop-timistična, zatrjujejo nekateri gospodarstveniki in tem se pridružujejo tudi v soboški Muri. »Če bomo svojo strategijo gradili na takšnih pričakovanjih, potem se nam bo prihodnje leto slabo pisalo,« je ob zadnjem obisku slovenskih parlametarcev v Muri povedal glavni direktor Božo Kuharič. Zato se bo treba v prihodnje spustiti na realnejša tla. Res da so v zadnjem času v slovenskem gospodarstvu prisotne nekatere pozitivne težnje, vendar je Mura velik izvoznik in je zato odvisna tudi od gibanj v svetovnem Enovita Ilirija gospodarstvu. Razpad Jugoslavije in izguba Ob ustanovitvi je bila Ilirija Lendava samostojno podjetje v izgradnji, I nekdanjega jugoslovanskega potem pa je poslovala kot samostojno podjetje do 18. junija ’94. Ustanovi- | tržišča Mure nista našla nepri-telj lendavske Ilirije je bila Ilirija Ljubljana, ki je dala ustanoviteljski kapital, tehnologijo, opremo, v Ljubljani pa so bile tudi skupne službe. »Skupščina Ilirija Ljubljana se je odločila, da pripoji Ilirijo Lendava, ki je bila kot hčerinska firma. Tako sedaj poslujemo kot delovna enota v Lendavi in imamo enotno matično firmo. Smo torej enovita družba z omejeno odgovornostjo z več profitnimi centri,« je statusno spremembo podjetja, v obdobju, ki je zaznamovano s pripravljanjem programov za lastninjenje v podjetjih, pojasnil tehnični direktor Ilirije Stanko Bensa. O lastninjenju Ilirije le toliko, da je bil vložen zahtevek za denacionalizacijo in postopek še traja, kar pomeni, da se bo postopek lastninjenja podjetja lahko začel šele potem, ko bo rešena vloga za denacionalizacijo. V Iliriji odtlej imajo štiri profitne centre, kemijo in sveče v Lendavi ter proizvodnjo lastne kozmetike in kozmetike v Ljubljani. V njihovem predstavitvenem zapisu pa lahko preberemo, da se s 25 milijoni dolarji prometa in 400 zaposlenimi uvrščajo med srednje velika podjetja. pravljene, saj se je s teh tržišč umaknila že pred slovensko osamosvojitvijo. Pa ne, da bi takšen razplet dogodkov vnaprej predvideli, pač pa zaradi nerednih plačil za izdelke, ki so jih pošiljali na ta tržišča. Iz teh razlogov so se še bolj usmerili v izvoz in v Muri tako zdaj že 95 odstotkov proizvodnih zmogljivosti dela za tuja tržišča. Svoje izdelke prodajajo v dvajset držav, v prvih devetih mesecih letos pa so z izvozom ustvarili 120 milijonov mark realizacije, kar je za 6 odstotkov več, kot so načrtovali, v pri- merjavi z enakim lanskim obdobjem pa so realizacijo povečali za 9 odstotkov. Velik poudarek dajejo razvoju blagovnih znamk, dve sta se uveljavili na ameriškem in tri na nemškem tržišču, na domačem tržišču pa prodajajo štiri lastne blagovne znamke. Ob prodaji izdelkov prodaja Mura tudi znanje in tehnologijo, nekaj tovrstnih projektov v Egiptu in nekdanji Sovjetski zvezi pa je že uspešno zaživelo. Ker Mura večino svoje proizvodnje izvaža, v podjetju še posebej opozarjajo na razkorak med tečajem tolarja in inflacijo. Ocenjujejo, da bo ta Eden od zahtevnih projektov, ki se ga v Muri lotevajo v zadnjem času, je projekt lastninjenja podjetja. Pred kratkim so dobili soglasje agencije, večinski lastniki Mure pa bodo postali zaposleni, bivši zaposleni in upokojenci. Ti bodo olastninili 60 odstotkov Murinega premoženja, zanimanje za interno razdelitev in notranji odkup pa je veliko. Po anketi, ki so jo opravili med upravičenci za lastninjenje, se je večina anketirancev odločila, da svoje lastninske certifikate vloži v Muro. Kakovost odpira vrata izvozu Profitni centri pa so dejansko profitni ali, kot je dejal tehnični direktor, »zaenkrat težav pri poslovanju nimamo«. Bile so tudi težave, lani v proizvodnji sveč, vendar so jo, po besedah direktorja, prevetrili in potem uspeli. »Proizvodnja za celo leto je prodana, sedaj pa se pripravljajo že tudi pogodbe za naslednjo in upam, da bodo ravno tako uspešno sklenjene.« Kar 90 ostotkov pri njih vlitih sveč prodajo na zahtevna zahodna tržišča, z njimi si svetijo tudi v Ameriki, saj imajo vsa priznanja za kakovost. Tu še zapišimo, da se pripravljajo na pridobitev mednarodnega certifikata o zagotavljanju kakovosti ISO 9000. »Mislim, da nam prav kakovost odpira ta vrata v izvoz, in to je bila tudi osnova prevetritve programa, kakovost in določena specializacija za tisto, kjer dejansko lahko največ naredimo.« (Stanko Bensa) Izdelke profitnega centra kemije v 20 odstotkih prodajo na tujem in 80 odstotkih doma, po pričakovanjih pa se bo delež izvoza povečal tudi tu, saj odkrivajo tržišča nekdanje Sovjetske zveze in vzhodnih držav. Napovedi o 40-odstotnem izvozu tudi njihovih čistil torej niso v oblakih. razkorak znašal ob koncu leta od 10 do 12 odstotkov, na ta račun pa bodo v Muri letos izgubili okoli 15 milijonov mark. Ob tem jih bremenijo še visoke obremenitve, kijih morajo plačevati državi, vse to pa se odraža seveda na dobičku. Pred poslanci je sprejemanje proračunskega memoranduma za leto 1995, zato so jih v Muri še posebej opozorili, da je treba obveznosti gospodarstva znižati, saj le-to sicer ne bo vet konkurenčno na tujih trgih. Kljub vsem obremenitvam in težavam v Muri ne zanemarjajo vlaganj v posodobitev proizvodnje. za vlaganja v tehnologijo pa letno namenijo od 17 do 13 milijonov mark. Murina razvojna strategija je tudi v prihodnje usmerjena v razvijanje novih blagovnih znamk, vraž-voj franšize, predvsem v tujini, nenehna skrb pa bo veljala prestrukturiranju proizvodnje in uvajanju takšne, ki ima prihodnost in je ekonomsko zanimiva. Pravkar izpeljujejo zahteven program prestrukturiranju v Tovarni lahkih oblačil, kjer bodo okoli tisoč delavcev prerazporedili v programe moških in ženskih oblačil, delpro' grama perila, ki ga bodo ohranili, pa bodo prenesli v invahdj ske delavnice, ki so jih urem" v prostorih nekdanjega krojač kjer bo imelo delo okoli & delovnih invalidov. Ob vseh te žavah, ki so značilne za sloven sko gospodarstvo, je za vzpodbudno, da delavcev m odpuščali. Nasprotno, v za njih treh letih so letno na no zaposlili po 300’delavcev m tako nudili zaposlitev vse®, so končali šolanje v teks. Š°H- LUDVIK K0^ Maribor - središče gostinstva ” H' stinstvu in turizmu. GOST-TUR je potekal od 12. do 16. oktobra 1994 na sejmišču Tabor v Mariboru; na okrog 26 tisoč kvadratnih metrih je razstavljalo okrog 300 domačih in tujih razstavljalcev. Organizator sejma, ki je letos uspel v celoti, je Sejmar iz Maribora, katerega direktor je Vlado Podhostnik. Sejem je bil ob pomoči številnih pomembnih sponzorjev in institucij doza dvajset odstotkov presegajo kolektivno pogodbo in petnajst odstotkov bro pripravljen, v njegov okvir republiško povprečje plač. In prav zaradi tega so delavci, ki so bili najeta so. bile vključene razne druge delovna sila iz drugih podjetij, toliko bolj prizadeti, ko so za opravljeno prireditve in posvetovanja, delo dobili nižje plačilo kot delavci Ilirije. Njihovo nezadovoljstvo je bilo Vsekakor gre za veliko pod- s strani poslanskih delegatov predstavljeno tudi državnemu zboru. »Mi smo sklenili pogodbo s podjetjem, ki je delavce posodila in dogovorili smo se za urno postavko, katera je bila za nas sprejemljiva. Ali: poskušali smo se nekako držati načela dobrega gospodarja. Mi tem delavcem osebnega dohodka nismo določali, saj smo sklenili pogodbo s podjetjem za urno postavko. Ravno danes sem spet dobil ponudbo z Otiškega vrha oziroma enote z Dobrovnika, katera je, dohodkovno gledano, za nas zanimiva,« je povedal direktor Stanko Bensa ter pojasnil, da ima proizvodnja sveč sezonski značaj in so si pred sprejetjem omejevalnega zakona za pogodbeno delo pomagali prav s to obliko dela, sedaj pa z delom študentov in dijakov pa tudi z najemanjem delavcev drugih podjetij. Vprašanje najemanja delavcev so proučili delovni inšpektorji ter ugotovili, da je tovrstno najemanje delavcem in sklepanje pogodb med podjetji zakonske možno in pravno nesporno. Najeti delavec še naprej prejema plačo od svojega delodajalca-, in to na ravni matičnega podjetja in ne tistega, v katerem je samo začasno. Razlike v plačah med redno zaposlenimi delavci in najetimi, čeprav za enako delo, so nastale prav zaradi tega. Imenovani v parlamentu zaradi najemanja delavcev Dela je bilo v Iliriji dovolj oziroma še preveč, da bi ga lahko opravili zaposleni delavci, zato so med letom zaposlovali študente, ki so pri njih opravili 7 tisoč, in dijake s 6 tisoč delovnimi urami; najemali pa so tudi delavce iz podjetij, za katere njihova podjetja niso imela dela ter so bili leti na čakanju. »Tako smo imeli v povprečju tri do štiri delavce najete iz drugih podjetij. Tu pa lahko dodam, da smo s prvim januarjem sklenili pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas z dvajsetimi delavci in da smo z devetimi delavci sklenili pogodbo o zaposlitvi za določen čas do konca leta, vendar ostajajo možnosti, da se to preoblikuje v trajnejšo zaposlitev.« Tako sogovornik, ki je tudi dodal, da so plače pri njih zaposlenih, redno zaposlenih jih je 71 ter devet za določen čas, dobre, da v povprečju Cvetoče rože v proizvodnih prostorih In koliko je Ilirija s svojo proizvodnjo škodljiva okolju? smo povprašali sogovornika, saj ji Lendavčani in okoličani, tako kot nekaterim drugim podjetjem s soseščine pripisujejo kvarni vpliv na okolje. »Ta miselnost, da ima Ilirija tehnološko umazano proizvodnjo, je lahko le za ulico. Strokovno ima Ilirija ekološko čist proizvodni program. Parafin ne more odtekati ne v podtalnico niti se ne more nikamor nalagati. Program kemije uporablja nekaj alkoholov in topil, kar bi lahko bilo ekološko sporno, v kolikor to ne bi bilo popolnoma ekološko rešeno. Vse odplake se zbirajo v tehnološkem zbirnem bazenu in se potem te kompo- iti S 'J % * 71 k It tt <1 Drugi mednarodni sejem gostinstva in turizma GOST-TUR je prerasel svoje okvire, postal je prav zares velika sejemska prireditev, na katerem lahko vidijo marsikaj zanimivega predvsem gostinci in učenci srednjih gostinskih šol. Da je organizacija sejma popolnoma uspela, gre zahvala predvsem močnim pokroviteljem (generalni pokrovitelj je HIT Nova Gorica) in veliki podpori Združenja za gostinstvo in turizem, ki je sočasno organizralo tudi 41. gostinsko-turistični zbor. Mnogi so zato porekli, da je sejem zaživel na račun tradicionalnega gostinsko-turističnega zbora, ki je bil vse do lani veliko vsakoletno srečanje vseh delavcev v go- poro Gospodarske zbornice Slovenije, Turistične zveze Slovenije in Ministrstva za gostinstvo in turizem, predvsem pa sodelovanje celotnega mariborskega gospodarstva in politike. Razstavljalci so bili razporejeni po tematiki v montažnih halah, za tehnične storitve je bil odgovoren EXPO BIRO Maribor, za tiskovno središče pa Radio Maribor. V spremljajočih strokovnih prireditvah so sodelovali predstavniki vlade, šolstva, zbornice in mariborske univerze (govorili so o novi turistični in gostinski zakonodaji, o turizmu v Avstriji po vstopu v EU, o turističnih spominkih, vinskih cestah in turizmu na vasi): Programi strokovnih in družabnih prireditev ter tekmovanj v okviru 41. gostinsko-turističnega zbora pa so bili objavljeni v posebni sejemski izdaji revije Lipov list. V petek je bila v edini »trdni« dvorani (Dvorana Tabor) razstava kulinaričnih izdelkov ter v prvem nente vozijo v čistilno napravo Nafte. Tako imamo z Nafto sklenjeno nadstropju Turistična borza pogodbo, saj jih ekološko očistimo. V zrak ne spuščamo ničesar, saj (med 38 sodelujočimi ponud-nimamo nobenega tovarniškega dimnika. Za proizvodnji proces, toplje- niki so bili tudi predstavniki nje, uporabljamo paro, ki jo prav tako dobivamo iz Nafte. Čistimo celo pomurskih zdravilišč in Jeruza-sanitarno vodo. Zato nimamo prav nobenih inšpekcijskih prepovedi,« je lema); ponudniki so morali za dgovoril Stanko Bensa, tehnični direktor Ilirije v Lendavi, ter se ob tem spomnil na cvetoče rože v proizvodnih prostorih, ki tako lepo kot sedaj zagotovo ne bi uspevale, če bi bila njihova proizvodnja ekološko uma- zana. MAJDA HORVAT udeležbo na borzi plačati 15 tisoč tolarjev, porabniki pa 1500 tolarjev. Želo slabo je bilo poskrbljeno tudi za parki- liko podobnih, če ne že kar enakih razstavljalcev kot na kmetijsko-živilskem sejmu v Gornji Radgoni, predvsem pa spominjajo na radgonski poletni sejem predstavitve MESO 94, MLEKO 94, PIS 94 (sejem pekarstva in slaščičarstva), lahko predvidevamo, da bo Kot zanimivost naj zapišemo, da bi moral biti ta sejem pred tremi leti organiziran v Gornji Radgoni; sestali so se že občinski predstavniki in organizatorji sejma, vendar pa se niso mogli dogovoriti z Ljubljanskim sejmom, čeprav bi bila lokacija in tradicija sejemske Gornje Radgone za gostinsko-turistični sejem morebiti celo boljša osnova kot novo sejmišče v Mariboru. Takrat se je tudi razkrilo, da je ekipa v Gornji Radgoni popolnoma nesamostojna in da o vsem odloča vodstvo v Ljubljani. ranje, saj je bilo nekaj sosednjih ulic zatrpanih z vozili. Verjetno pa to razvoja novega velikega sejma na slovenskem sejemskem trgu ne bo ustavilo - razvijal se bo naprej. Ker smo na njem lahko videli ve- mariborski sejem GOST-TUR velika konkurenca vsem podobnim sejmom v Sloveniji. Domiselno in odmevna je bila vključitev nagrajenih turističnih spominkov v sejemsko razstavo. Avtorici prvonagrajenih sta turistifyK5^i K tačka), dru8 .a za tja- minka sta pona jvanči^3' bn3 torja Benjam n jča pos jalica Petra A^ j bi komisija (nNn dsednA pti Ignac Rajh- P . turi^L ja za gostinstvo stavihe OZS) je ocen h nP pode GOST-TUR-u |jšo pt ta priznanja za pon^L f vitev turistične JstaVjtev priznanja za P stinske m „tev privlačno Predb je je »ik« lastne prejel tudi Tir iznanJ Sobote) ter 1 ističnih predstavitev zOih^ minkov m P jZvirn0 kov (na®rad° prosti van razstavniP. tradif A kom na sirn jp nega sušenja P izdelkov je VdgoflaL^ MIR Gornja^ B.P^ BERNA1 Sindikati na pomembni prelon^J Do drugega kongresa Zveze svobodnih sindikatov Slovenije, ki bo 6. decembra, ni več daleč. Priprave na ta veliko srečanje predstavnikov najmnožičnejše delavske organizacije pri nas so že v polnem teku. O njih je bil govor tako na seji medobčinskega sveta kot v posameznih odborih sindikatov dejavnosti. V razpravah smo slišali vrsto kritičnih pripomb o besedilu kongresnega dokumenta, ki bo do samega kongresa moral doživeti precej vsebinskih sprememb, v kolikor želijo, da bi ga delavstvo sprejelo za svojega. Največ očitkov je bilo slišati na račun bodoče organiziranosti Svobodnih sindikatov. Podobno kot drugje se tudi v Pomurju ne morejo sprijazniti s pobudami o nadaljnji centralizaciji svoje delavske organizacije. Ž ukinjanjem občinskih svetov in ustanavljanjem nekakšnih izpostav naj bi vrsto dosedanjih pristojnosti s terena prenesli v Ljubljano. Tam bi dobili neomajne možnosti odločanja o vseh pomembnejših zadevah - od kadrovske politike do gmotnih vprašanj, povezanih z zbiranjem članarine. Temu v pomurskih Svobodnih sindikatih odločno nasprotujejo, zato so na republiško vodstvo naslovili številne pripombe in predloge. Med drugim je izražen ra,ilfl'^ pomislek o tem, da še vc^j1 apju- P3iapn0 o finančno-materialnem po več o solidarnost in vzajemnost s opredeljeni. že 127 Ob podatku, da je pri na ljki st°P sindikatov, kar govori o reSn01 tj s« drobljenosti, se vsekakor gapizira sindL S tako razcepljenostjo v močn6®..]^, veda ni možno pričakov riti za tj kata, ki bi se znal uspešn moŽfO 6 jpj pravice. Posebno sedaj- ko' onieJe faKS‘’ slovanja, zlasti mladih, z3 kodnevnaibve! odpuščanje delavcev že v pčakuJ jn Zato ti od svoje organiza JI . pol° Vici , zavzemanje za njihov soci de|Od ločnejšo vlogo v pogajanj S posebno zato, ker marši L jem. ,vat s svojimi plačami in P**’ namenja družba. ditve. da a. Vse to govori v pnd trd Qd te? P pred pomembno prelom poVeZa se bo uspel reorganizirati jvisri3 oizaCJ e članstvo bo v marsičem o^ ofgJ r usoda najmnožičnejše de * st Ta bo morala poskrbeti tudidaJ š v podjetjih, kjer jih in so sindikalni zaupniki P ^jlA*^ in nemilost direktorjev. opredeljeni I* D k »it stran 5 994 gospodarstvo sladkorja v Ormožu letos predelujejo le slovensko peso ) več l javno prodajo delnic vam nar-pro-nno-d 12 rina Planje raz-jini> : il> iod-ani' sah-ira-tčil. -cev rnO" jro' tra- :dili j in 150 te-en-uto liso ad-}V0 in M $ 0 novih lastnikov * že doseženem hektarskem pri-'^dkori stoPni' sladkorja lahko pridobili okoli 40 tisoč S)Sa: • kako bi zagotovili nekaj manj kot polovično samo-tonami P° ocenab slovenska poraba sladkorja med 85 in 90 '%valn°^e 'zk°riščenosti zmogljivosti je ^klesti na sladkorja S De« predel°vala sladko Sn7 ■ 1Z Madžarske. tudiV'nsko zaledje je na Hrvaškem, mei° pa je sledmi S0'1 lzgub'la- Tudi Se pese "e Pridelujejo tova?e za Potrebe or-^Stav?'6’ Zato so v t0‘ 11 vse aktivnosti. korne pese pridobili okoli 30 tisoč ton sladkorja, da bi povečali izkoriščenost predelovalnih zmogljivosti, pa so pred predelavo sladkorne pese v tovarni dodatno predelali še 22.400 ton surovega sladkorja. Kot smo že zapisali, povečujejo domače površine s to poljščino, in če so še leta 1992 slovenski pridelovalci pridelali okoli 100 tisoč ton pese, je bodo letos pridelali že okoli v tovarni v preteklosti srečevali s finančnimi težavami, saj so prav zaradi neutreznih cen izgubljali pri dohodku. Tovarna tako že tri leta ne vlaga sredstev v tehnološki razvoj, število zaposlenih pa se je zmanjšalo za 7 in pol odstotka oziroma za 30 delavcev. Spodbudno je, da tovarna nima starih dolgov iz naslova obveznosti iz kreditov, ubadajo pa se s problemi na relaciji »vhod - izhod«. Z uvajanjem tržnega reda za sladkor se položaj sicer nekoliko popravlja, vendar s cenami še vedno zaostajamo za tistimi v Evropski uniji. V Sloveniji se je spravilo sladkorne pese že premaknilo krepko v drugo polovico, in če ne bo prišlo do nepredvidenih zastojev, bo pesa v tem mesecu pospravljena. Trenutno je v tovarni v Ormožu prevzamejo Po otvoritveni bilanci je vrednost Tovarne sladkotja ocenjena na 82 milijonov DEM. Po zakonu o zadrugah je 45-odstotni delež pripadel pridelovalcem sladkorne pese, 6 odstotkov vrednosti tovarne naj bi razdelili med delavce in njihove družinske člane (v zameno za lastninske certifikate); ker pa zaradi močne kapitalske intenzivnosti zaposleni ne bodo mogli olastniniti tovarne, bodo šli tudi v javno prodajo delnic. Ker pridelovalcem že pripada 45-odstotni delež, želijo te še dodatno pritegniti k nakupu delnic ob javni prodaji , da bi tako dobili večinski delež v tovarni. M? 23 sladkor in tudi za druge pomembnejše kmetijske pridelke in izdelke S^8proi^e: 1X110’ ’ntervencUsko ceno in mejno ceno. Ciljno ceno določi država jkoliko ’n zagotavlja kritje stroškov povprečnega proizvajalca, iuntervencijska cena j Sna cena a od P° niei Pa država odkupi vse, kar ni prodano po ciljni ceni, medtem ko s' Osn^?atno v'5Ja °d ciljne. Slednja se uporablja predvsem kot zaščita pred uvozom in dnevno okoli 5 tisoč ton, predelajo je 4 tisoč ton, dnevno pa pridobijo od 600 do 650 ton sladkorja. Stekle so že tudi aktivnosti za pridelavo sladkorne pese v prihodnjem letu, ko naj bi jo zasejali na 6 tisoč hektarjih. Če so še do nedavnega seme uvažali, imajo v tovarni zdaj že organizirano lastno semensko pridelavo na licenčni osnovi, in tako tudi na ta način nudijo našim kmetom del dodatnega zaslužka. LUDVIK KOVAČ I Shladi Va.za določitev višine prelevmana. Za proizvodno leto 1994/95 znaša v Evropski cdina cena 55,07 ECU, intervencijska cena 52,33 ECU in mejna cena 63,10 ECU I ^T^niov. ki, -------------------------—-------—-------------—-------------—— k Povedal’ [le; Cilj, 2* domačo pride- 250 tisoč ton. V primerjavi aid l iškiP'san v sinvendi z lani so letos oovršme s slad- yenjco zaostajanje pri sprejemanju išKi P0' P°' a*' ba-bi>’ ;lldi ci? n« tri sta' tfi f ido a« -“P185® v slovenski W;vIazvoin’ strategiji, je K!1V’. Pravilo - ------ z lani so letos površine s slad- lai' kjer že zdaj s7°kov kmetijskih Jodstotkov, če k? j in |„ ,a najboljših po•• on odstotke, če bi 2 Vr$inah, ki so še (eCPtse. Pr>delavo slad- 1990 in 1991 sladkorne slad? etno okoli 55 ^ta^^^jevzad-sarovi r ,de ava zaradi Minskega zaledja K. Os bodo iz slad- korno peso povečali kar za 64 odstotkov, napovedujejo pa, da bodo prihodnje leto peso zasejali že na 6 tisoč hektarjih. Po količinskih pridelkih na hektar se tako slovenski pridelovalci že lahko primerjajo s povprečjem v Evropski uniji, medtem ko še vedno zaostajo v kakovosti. V tovarni zatrjujejo, da je potrebno z enega hektarju pridobiti 7 ton sladkorja, kar je ob sedanjih pridelkih in nekoliko večji vsebnosti sladkorja moč doseči. Zaradi neurejenih razmer na tržišču sladkorja, saj za to področje dolgo nismo imeli ustreznega tržnega reda, so se je lahko ^ovoljen s plačami? s Prejšnjimi obdobji letos plače pri nas niso smo Pa konec sP°mladl dob,,, zak (Ssitn-^Podarstvu za leto 1994. Zanj so se sporazu-0 lakn Par‘nerii - vlada, delodajalci in delojemalci , A kaltJ°me.jWi prehitro rast plač. Zdaj se lahko vpra-a plače sP,oh 'mamo? Makroekonomisti ves C 4^ So P,ače previsoke in da smo zaradi previsoke S’,e nekonkurenčni. Tudi gospodarstvo r , h preve,ik strošek, vendar dodajajo, da pri tem Mta., .to P^če. Torej so prevelike tudi obremenitve k saJe država. RL * L- ■ slovenskih zakonskih in podzakonskih aktov, kar nekateri s pridom izkoriščajo Inšpekcije končno pod državno taktirko Do konca tega ali v začetku prihodnjega leta naj bi Republika Slovenija dobila večino nujnih novih zakonov in predpisov, ki bodo omogočali normalno poslovanje in vključevanje v mednarodne poslovne tokove. Pri uresničevanju predpisov v praksi bodo odigrali veliko vlogo inšpektorji, najsi bo tržni, finančni, davčni, kmetijski, sanitarni, delovni, komunalni in drugi. Prav tisti inšpektorji, ki bi morali v minulih mesecih in letih večkrat ostro nastopiti in prepovedati določeno dejavnost, proizvodnjo ali poslovanje, so bili zaradi pomanjkanja podzakonskih aktov nemočni (čeprav formalno veljajo stari predpisi, dokler niso sprejeti novi!). Velika ovira pri odločnejšem ukrepanju je odlašanje z novo organiziranostjo, po kateri naj bi bila večina inšpektorjev neposredno pod republiškim nadzorom in ne občinskim, kot je bilo to doslej. n'xVii° žalujoči NiS pph°Vem dobijo Sn $3 vPrečna plača tolariev KS netoS Sk°raj 60 ’ if k- Je t0 pre-SLtak0 7 od8°vorili, 11 vP/a P°vPrečje v n° velja sege-en' dobijo i ’ h p°dom ZaPoslemh <>gi^ P'a’ % Vec r trani Pa el’ta L ^1^ Ver’et0 leži dr° Problema. J«tSaj2° treba poskr- Sej’ pa7 d naloSa s’n-^Pisali d to st°rili, ko J1 0 Pla' V^li So žeJne čez Csse Plače z zares umirile. kot pravi država? Če je temu tako, zakaj potem država ni izrabila te možnosti ter umirila hkrati rast cen in višje obremenitve, kot jim očita gospodarstvo. Kakorkoli že pogledamo: kdor je imel denar, je lahko izplačal višje plače, toda obenem tudi višji davek. V zasebnem sektorju menijo, da je krivično, ko je tak zakon doletel tudi njih. Od vseh pa je imela največ koristi država, saj se je z davkom na plače v proračun steklo ogromno denarja. Potemtakem ni nič čudnega, če si vlada želi zakon podaljšati tudi v prihodnjem letu. Ali bodo za to tudi sindikati, gospodarska in obrtna zbornica, pa je seveda povsem drugo vprašanje. MILAN JERŠE Po novem letu bo torej vse drugače. Nove občine ne bodo imele novih inšpektorjev, sedanji inšpektorji bodo dobili večja pooblastila (oziroma bodo marsikje kazni precej višje), ne bodo »podložni« ob-.činskim izvršnim svetom, niti odvisni od občinskih plač, postali bodo (naj bi) strah in trepet za vse kršitelje. Tudi predpisi se bodo posodobili oziroma »harmonizirali« z že sprejetimi zakoni. To še posebej velja za podzakonske akte Zakona o varstvu okolja, ki je bil sprejčt že sponuadi 1993. Ta čas so že v vladni proceduri novi predpisi s področja varovanja zraka in določitve dovoljenih emisij zraka, zato ni čudno, da največji onesnaževalci zraka hitijo z ekološkimi sanacijami (npr. Trbovlje), za varovanje voda pa bodo predpisi pripravljeni januarja ali februarja prihodnje leto. Vsi ti predpisi imajo dve dimenziji; najprej gre za kazensko odgovornost, če jih nekdo ne izvaja; višina kazni je od dvajset tisoč tolarjev naprej. Drugo pa zadeva čezmerne onesnaževalce: po zakonu o varstvu okolja bodo morali začeti s sanacijskim programom. Postopek je dvofazen. Najprej mora takšne onesnaževalce prijaviti inšepk- tor, po 36. členu pa potem ministrstvo izda odločbo o izdelavi programa in mogoče celo morebitne izvajalce. Če program ne bo ekonomsko »kredibilen«, bo sledilo zaprtje tovarne. Vendar pa ni problem le v predpisih. Že do sedaj so bili določeni predpisi dovolj strogi, pa se niso izvajali ali pa se je vse skupaj ustavilo kje na sredi poti. Problem je tudi v nadzoru izvajanja predpisov. Mnogokrat se ni točno vedelo, kateri od inšpektorjev je tisti, ki mora potegniti odločilno potezo, zato je reorganizacija inšpekcijskih služb več kot nujna. Še posebej zanimivo bo oblikovanje nove strukture inšpektorjev, ki bodo nekakšni varuhi okolja. Konec oktobra se bodo zainteresirali inšpektorji z različnih področij (sanitarni, kmetijski, komunalni, za varstvo voda) sestali na ministrstvu za okolje in prostor, kjer jih bodo seznanili z njihovimi prihodnjimi nalogami ter jih do začetak prihodnjega leta tudi primerno izobrazili in usposobili. S tovrstnim izobraževanjem so najbolj pohiteli kmetijski inšpektorji, ki jih glavna kmetijska inšpektorica Marta Ciraj že nekaj časa vabi na seminarje, izlete in posvete. BERNARDA B. PEČEK Zapekanje odpadkov v opeke vseeno ni tako nedolžno - Zveza potrošnikov bo zahtevala zaščito potrošnikov pri nakupu opeke Kupec mora vedeti, kaj je v opeki! »Eko-biznis« je tudi v Sloveniji v vse večjem razmahu, prav tako vpletenost teh ali drugih političnih strank in takšnih ali drugačnih strokovnih inštitucij, ki s svojimi strokovnimi ocenami »zagotavljajo« ustreznost določenih postopkov in posegov. Pri opekarstvu naj bi se v prihodnje nekoliko zapletlo, kajti ne bo več tako enostavno zapekati vsemogočih odpadkov v opeke. V preteklosti so sami ope-karji opozarjali na neposlovno in neekološko obnašanje posameznih opekarn, ki so v opeko zapekale vsemogoče odpadke, kar je metalo slabo luč na vse opekarje. Razlog, zakaj so se odločili za zapekanje, je karseda enostaven: zaradi denarja. Po navadi pa so to počele tiste opekarne, ki so se srečevale s finančnimi problemi in so se torej ohranjale na >. j*«... s pomočjo odpadkov. Med tistimi, ki je bila v takratni gonji proti nedovolje-neme zapekanju odpadkov večkrat omenjena, je bila tudi Lendavska opekarna. V njej so zapekali odpadni micelij iz kemične tovarne Leka, več prahu pa je dvignil uvoz avstrijskih odpadkov iz železarne aprila 1993. O dogodku so nas obvestili sami domačini (saj so odpadki pač odpadki). Uvozili so jih iz Avstrije prek Maribora. Hrvaške in po železnici do Lendave, poleg tega pa imamo dovolj domačih industrijskih odpadkov. Najprej smo pomislili, da se bo Lendavska opekarna na ta račun rešila finančnih težav, toda takratni direktor je pokazal pogodbe s prav smešno nizkimi številkami. Ptujska »pekarna zasluži z zapekanjem mulja 180 tisoč mark letno, kar je zelo donosen-posel; poleg tega naj bi v tej opekarni začeli kuriti (z vsemi potrebnimi soglasji) dnevno po tisoč litrov odpadnih olj. Zavod za zdravstveno varstvo Maribor je v lendavskem primeru odvzel vzorce »črnega prahu« in ga natančno analiziral. Njihova ocena je bila podobna vsem drugim. Podobno kot v primeru galvanskega mulja in micelija so zapisali, da je vsebnost škodljivih snovi v mejah normale in da je zapekanje v glino najustreznejši postopek za tovrstne odpadke. Lendavska opekarna je že nekaj časa zaprta, Lek pa je za uničevanje micelija zgradil lastno sežigalnico (inci-niator). Se dobro, da je opekarna »zdržala« tako dolgo, da so uspeli odstraniti ves odpadni micelij. dokler ni bila zgrajena Lekova sežigalnica! V ptujski opekarni OPTE pa je pred kratkim završalo, ko so odkrili, da so v posel zapekanja galvanskega mulja vpleteni tudi najvišji funkcionarji Zelenih iz Ljubljane (brez vednosti domačih). Zeleni naj bi ptujsko opekarno izsiljevali: soglasja za zapekanje donosnega galvanskega mulja (pretežno iz Gornje Radgone in Gorenja) jim niso dali tako dolgo, dokler jim niso nakazali 25 tisoč mark. Ministrstvo za okolje in prostor je pred težko nalogo: novim predpisom, ki določajo, kaj je zapekanje in termična »imobilizacija« odpadkov in kaj termična obdelava organskih primesi, nasprotujejo predvsem same opekarne. Tudi na Ptuju in v Novem mestu bodo v prihodnje lahko zapekali le, če ti odpadki nimajo nobenih organskih primesi, če pa bodo fluridi presegali norme, bo zapekanje prepovedano. Po podatkih, ki jih imajo na voljo na ministrstvu, nobena slovenska opekarna ne izpolnjuje predpisanih dispozicij za zapekanje materialov, zato je njihov protest na uvedbo te uredbe razumljiv! »V Združenih državah Amerike mora biti zaradi zavarovanja potrošnika na opeki zapisano, da je v tej in tej opeki zapečenih toliko in toliko odpadkov. Počasi bomo to dosegli tudi pri nas, vztrajali borno, stopili do Zveze potrošnikov. Potrošnik ne sme biti zaveden. Termična imobilizacija je lahko problem! Upam, da se bo za to zavzela Zveza potrošnikov, ker mi s predpisi in normami nimamo nobenih pristojnosti, dokler ne dokažemo, da je vpekavanje škodljivo, da se bo čez 50 let s tisto opeko nekaj dogajalo. Potrošnik naj ve, kaj kupuje. Zdaj pa je očitno, da opekarne skrbno skrivajo, kaj vse zapekajo v opeko!,« smo izvedeli na Ministrstvu za okolje in prostor. Prav bi bilo tako. Opeka, v kateri so zapečeni »neškodljivi« odpadki, se bo morala razlikovati od druge opeke, kjer so le lesni odpadki - po videzu m po ceni! BERNARDA B.PEČEK V Radencih se je zbralo čez 400 geodetov Geodezija in prostor Zveza geodetov Slovenije in Medobčinsko geodetsko društvo Maribor sta minuli konec tedna organizirala 27. geodetski dan: 13.14. in 15. oktobra seje v Radencih družilo okrog 400 geodetov iz vse Slovenije, srečanja pa so se udeležili tudi kolegi iz sosednjih dežel. Geodezija je že od vsega začetka tesno povezana z urejanjem prostora, najprej kmetijskega in pozneje urbanega. V Sloveniji prav ta čas postavljajo osnove nove prostorske zakonodaje, ki bo po zgledu srednjeevropskih držav usmerjala posege v prostor - tako na državni, kakor tudi na regionalni in lokalni ravni. Obenem pripravljajo novo geodetsko zakonodajo, zato lahko upamo, da bo na področju urejanja prostora, načrtovanja in geodezije prišlo do razvoja. Seveda je tehnična posodobitev (računalniška oprema) geodetskih uprav prvi pogoj za to, da bodo uspeli slediti toku časa. Tudi na področju geodezije v Sloveniji so številne novosti, ki pa je žal strokovnjaki v praksi ne morejo uveljaviti. Ravno posvet, kakršen je bil v Radencih, je priložnost, da se seznanijo z novostmi, saj so bili predstavljeni številni referati, ki temeljijo na raziskavah oziroma so rešitve iz strokovne prakse. Organizacijski odbor je že v začetku razvrstil referate v posmezne tematske sklope. Tako so govorili o razvojnih usmeritvah tematske stroke, planiranju prostora in geodeziji, zemljiški politiki, katastrih zgradb, inženirskih delih pri urejanju prostora, fotogrametriji in prostoru, stanju in razvoju geodetskih evidenc, načrtov in kart ter predstavitvi najnoveiših dosežkov geodetske stroke. BBP stran 6 vestnik, 20- oktobra. intervju Naš sogovornik nekdanji šolski minister in rojak iz Brezovec dr. Ludvik Horvat Vsebina pomembnejša od norm Med tistimi, ki so se iz pokrajine ob Muri povzpeli dokaj visoko na lestvici v slovenskem strokovnem in političnem vrhu, je p*^ . gotovo tudi 45-letni dr. LUDVIK HORVAT iz Brezovec (kjer se je rodil in preživel otroška leta) oziroma iz Ljubljane (kjer s živi in dela). Kmalu po tistem, ko je diplomiral iz psihologije na Filozofski fakulteti v Ljubljani, so ga izbrali za docenta, sedaj pa je že več let predstojnik oddelka za psihologijo na tej fakulteti in tudi predstojnik oziroma koordinator študija psihologije po programu Tempus na fakulteti v švicarski Lugani. Njegovo ime pa lahko neredko slišimo tudi v družbenopolitičnih krogih, saj je bil šolski minister oziroma predsednik Komiteja za vzgojo in izobraževanje v Šinigojev! vladi, zdaj pa predseduje Zvezi prijateljev mladine Slovenije. Zanimali so nas njegovi pogledi na nekatera aktualna vprašanja, ki so bila ali so še povezana z njegovim udejstvovanjem v šolstvu, Zvezi prijateljev mladine Slovenije in tudi nasploh v javnem življenju. Postavljen zato, da bi premetal »gnoj« usmerjenega izobraževanja - Bili ste zadnji šolski minister v prejšem sistemu. Kako gledate sedaj na tisto obdobje? Kateri so bile vaše glavne poteze na področju vzgoje in izobraževanja? Ali mislite, da vam Je uspelo kaj spremeniti? »Mislim, da sem najprej spremenil to, da smo se lahko o stvareh svobodno in prosto pogovarjali. To filozofijo je »odprl« že moj predhodnik Franci Pivec. Moj naslednik Peter Vencelj - kakor koli se po dveh letih njegovega ministrovanja ocenjuje njegova vloga -, mislim, da je nadaljeval začeto delo; bil je izkušen maček. Nekako pa zdaj udejanja tisto politiko en del liberalnodemokratske struje. Mislim, da se je bilo meni lažje dogovarjati s sindikati, ker so bili neorganizirani, so šele nastajali. Zdaj se pogajati z njimi, z našim rojakom Tkalcem in njegovo ekipo, za to mora biti minister prekleto podkovan z izkušnjami... Jaz sem imel hude konflikte predvsem zaradi inflacije in v zvezi z njo s poračunom plač. Druga stvar, za katero mislim, da sem peljal dobro, je reorganizacija Zavoda za šolstvo - iz bivšega nadzomo-in-špekcijskega organa v razvojno službo. To je bila moja glavna strategija. Zameril sem se polovici uradnikom v zavodih za šolstvo, ker sem jim govoril, da bodo šli, če ne bodo pospeševali svetovalne službe slovenskega šolstva. Na šolah bi se morali tepsfj, da pridete k njim, ne pa da se vas bojijo, če pridete na šolo, sem jim govoril. Mislim, da je bila storjena velika napaka, da smo dopustili odstop dr. Srečka Zakrajška. On je edini človek v Sloveniji, ki ima reference v kemiji kot vrhunski znanstvenik, ki ima ... tako življenjsko energijo, da bi lahko tak zavod zares peljal po poti napredka. Po njegovem odhodu je spet prišlo do stagnacije v tem procesu. Spremeniti oziroma premetati sem moral tudi »gnoj« iz leta 1980, ki je nastal z uvedbo usmerjenega izobraževanja. Le-to se je izvajalo na konceptualni idejni ravni, ni pa imelo za sabo realne podlage. Lju-djem so rekli, vpišite otroka v 1. letnik kovinarstva ali na gimanzijo, vsi bodo imeli skupno vzgojno-izobraževalno osnovno, potem pa bodo lahko prehajali s šole na šolo vertikalno in horizontalno. Figo so lahko prehajali. In to je bila katastrofa. Ta »gnoj« sem moral demontirati. To je bila kruta stvar. Nora stvar je bilo tudi 19 posebnih izobraževalnih skupnosti. Vedno sem rekel, da to pomeni ljudi na dveh bregovih z golimi riti. Eni so uporabniki, drugi izvajalci, ki naj bi se med sabo lepo sporazumevali. Figo so se lahko sporazumeli. - Kaj pa ministrova beseda? Jaz nisem bil minister. To bi bil takrat, če bi imel denar. Imel sem le zakon, inšpekcijo in druge stvari. Denar je imela Izobraževalna skupnost Slovenije. Tam so bili pa uporabniki in izvajalci, ki niso nikoli vedeli, na kateri skupščini bo kdo sedel - na levi ali na desni strani. Enkrat je bil ravnatelj kot izvajalec, drugič pa kot delegat, ki je zastopal uporabnike. Bojim se, da se pri nekaterih ljudeh v Gabetjevi ekipi pojavlja enako ozračje, kot leta Kot ilustracijo v zvezi z vprašanjem o komunikaciji med starši in otroki velja navesti tudi nekatere zanimive ugotovitve, do katerih se je dokopala pedagoginja na OŠ Bakovci MAJDA VREČIČ s pomočjo socialne delavke na OŠ Puconci ANO MALAČIČ. V anketi so sodelovali učenci od 5. do 8. razreda. Iz odgovorov na vprašanje Ali odrasli z zanimanjem prisluhnejo tvojemu pripovedovanju, se da sklepati, da imajo učenci bakovske in puconske šole dokaj »poslušne« starše. Polovica učencev je namreč zatrdila, da jim starši vedno prisluhnejo, drugim pa večkrat. In zakaj mislijo, da je tako? Ker starše zanima, ko jim pripovedujejo o šoli, ker jih skrbi zanje itd. In zakaj ni v vseh primerih tako? Ker starši nimajo časa, so slabe volje, ker se jim otrokovi problemi zdijo nepomembni idr. Kako pa otroci mislijo, da je možno izboljšati medsebojni odnos s starši? Večina jih je bila mnenja, da jim bo to uspelo na ta način, da bodo staršem več pomagali pri delu, jih tako razbremenili in hkrati dobili priložnost za pogovor. Vsi pa si želijo prisotnosti staršev, njihove ljubezni ter razumevajoče in prijazne besede. 1987, ko smo začeli uvajati usmerjeno izobraževanje.« Marsikaj se bo porušilo, če... - Zdaj smo spet v nekem prelomnem obdobju na področju šolstva. Gre za novo koncepcijo osnove šole, nove šolske zakone... Kakšni so vaši pogledi na te predvidene spremembe? »Lahko je imeti koncept o 9-letni obvezni šoli, ampak pomembneje je, kaj se bo dejansko, vsebinsko spremenilo. Dogajajo se naivnosti. Tuj jezik je predviden že na koncu prve triade. Kdo ga bo učil? Učiteljice elementarke, ki jih bomo dodatno usposobili na 14-dnevnih seminatjih? Bog ne daj, da bi bilo temu tako. Tudi sedaj ni prav, da elementarke učijo športno vzgojo. Kako veliki problemi se pojavijo, ko pridejo otroci v 5. razred k predmetnemu učitelju športne vzgoje!« - Ali torej odklanjate nov koncept? »Ne, moja ocena gledano v celoti je pozitivna. Sama zamisel koncepta - s 6. letom v šolo, 9+1, triade - to je vse v vredu. Toda zakonska opredelitev še zdaleč ni dovolj. Marsikaj se bo porušilo, če za tem ne bo stal poseben projekt. Recimo, morali bi preveriti, kaj pomeni začetek šole za 6-letnega otroka z ergološkega vidika (erg = fizikalna enota za merjenje dela, energije in toplote, dodal avt. p.). Že sedaj otroci uporabljajo v prvem razredu samo spodnjo polovico table, ker druge polovice ne dosežejo. Dalje, ni jasno, ali bomo imeli v prvi triadi slo venščino, matematiko, spoznavanje narave in družbe kot učne predmete ali bo pouk v tej triadi temeljil na sistemu vrtca - govorni razvoj, predstavitev pojmov... Ali se bodo otroci opismenjevali tri leta ali...« - Toda v tujini, kjer je 6-letni začetek osnovne šole dolgoletna praksa, so to že proučili. Ali ni možno graditi na njihovih izkušnjah? »Zelo velik problem je, da mi prepogosto poenostavljamo in rečemo: Američani imajo pa tako, Nemci tako, Italijani tako itd. Oni operirajo z 200-, 70- ali 50-milijonsko generacijo prebivalstva, Slovenija pa z le 2 milijonoma. Mi imamo le 20.000 otrok. Zato moramo zelo previdno ravnati pri izobraževanju, da ohranimo to populacijsko maso. Z vsakim otrokom, ki se izgubi, je konec. Lahko je bilo najti v Rusiji Bubko med 200 milijoni prebivalstva. 10 jih odpade, zago tovo pa eden ostane, preživi. V Sloveniji pa, če se pojavi en dober skakaklec v daljino, kot je Gregor Cankar, čuvaj ga kot Boga, ker se ga ne da nadomestiti. Ko govorimo o nacionalni strategiji šolstva, se moramo primeijati predvsem z sebi podobnima recimo z Nizozemci, Danci, Švedi... Še zlasti pa so nam lahko vzorniki Norvežani. Ko se Slovenci pri dvomilijon-ski masi razporedimo s 4-mili-jonsko Norveško, pa delimo z dva, bomo na realnih tleh. Razdelimo medalje norveških atletikov na pol, se primerjajmo in videli bomo, da smo na ničli, če ne upoštevamo Britte Bilač, ki smo jo ,uvozili’.« - Znano je, da ste zagovornik vpeljevanja nekaterih novosti, t. j. eksperimentalnih oblik dela v naše šolstvo. »Ko smo delali spremembe, smo hoteli razbiti monolitnost šole ravno z eksperimentalnimi oblikami dela. Poleg delovanje šol cerkvenega tipa smo mogočih tudi druge konceptualne oblike, kot je to, na primer, walfdorska šola oziroma pedagogika. To je zanimiva stvar, ki je za drugačne ljudi. Največji srh je spreletel strokovnjake iz tujine, ko so prišli v Slovenijo in videli, da bi hotele biti vse šole waldorfskega tipa. Na svetu pa je to štiri tisočinke promila, torej neomembno vredno število. Gre za otroke, ki imajo drugačno filozofijo življenja, to je alternativno šolo s hermetično zaprtim sistemom oziroma tehnologijo. Takšne šole so lahko v Sloveniji le 2 ali tri. Zelo koristni so tudi njeni elementi, vendar to so obenem iztrgani odlomki iz celote. Treba je biti torej previden.« - Koncept je torej po vašem dobro zamišljen, potrebno pa ga je dodelati...? »Veste kaj, ta koncept zahteva več sprememb. Spremeniti bo potrebno tudi samo ar hitekturo šole, ki bo imela mlajše in manjše šolarje, z drugačnimi zahtevami, spremeniti tudi organizacijo prehrane, počitka itd. Treba bo spremeniti organizacijo dela. Če imate mlajše otroke, se pojavi povsem drug sistem. Tretja stvar: ogromno bo treba vložiti v usposabljanje učiteljev. Treba bo menjati filozofijo dela. Vse roferme uspejo ali padejo z učiteljem. Kaj bo z didaktičnimi materiali za tako šolo? Vrsto inovancij, kot so opisno ocenjevanje, podaljšano opismenjevanje, zgodnje uvajanje naravoslovja idr. bi morali preverjati vsaj par let na šolah, potem pa to strokovno ovrednoti in uvesti kot stalno vsebino za vse šole. Prodati samo ogrodje pa je kot hladna hiša. Moj zadržek je, da se ta hip preveč ukvarjamo, kako ta koncept spraviti v pravno formo, in to delajo premalo kompentetni ljudje; gre tudi za zapiranje v ozke kroge, delamo neke klane... Še enkrat pravim, da bi pri vsem tem še kako potrebovali človeka, kot je dr. Srečko Zakrajšek.« - Kaj pa pravite o prehodu osnovnošolcev v srednje šole in o maturi, ki se je spet vrnila šole? »Ena četrtina srednješolcev, ki se je v minulem šolskem letu prostovoljno prijavila k poskusni maturi, je ni uspešno opravila. To je zame katastrofa, poraz. Doseči bi morali vsaj 90-odstotni uspeh. Danes ni problem pripeljati dijaka do mature. Recimo za bežigrajsko gimnazijo sem prepričan, da ima večina dijakov višji inteligenčni kvocient kot profesorji, ki jih učijo. Toda kaj se dogaja? Za gimnanzijo zberete same najboljše osnovnošolce, odličnjake s 150 in več točkami, potem pa so med njimi tudi ponavljalci. Tu je nekaj narobe. Nivo gimnazijskega znanja bi dosegli, tudi če profesorjev ne bi imeli. Torej, če ne bo ustreznih vsebin v osnovni šoli, novih prijemov, to preverjeno, če učitelji ne bodo imeli na voljo dovolj gradiva, potem ... Nemški učitelj se ne ukvarja z aplikacijami (lepljenjem znakov na zemljevid ali flane-logram, dodal avt. p.), ampak gre v kabinet in vzame, kar potrebuje. To naredijo v državnih službah ali pa naročijo pri podjetnikik. On samo jemlje in izbira tehnologije, ki bodo učinkovitejše. Naš učitelj pa se roma to doseči z jlj^nek svetom . Če pa .. z uJ jezni mladenki P^hjbiiaije' nistrstvi in vlado, t mora ukvarjati z vsem, ne le s svojim profesionalnim statusom.« Gre za srčno kulturo - Tudi Zveza prijateljev mladine posredno posega v vzgojo in izobraževanje. Vi ste predsednik te organizacije. Kako bi jo opredelili? »Zveza prijateljev mladine Slovenije je civilna organizi umnost.« partijt - Bili ste kljub temu ste leta D bile volitve zaP ZPM, kandidatih pred Demosovo K« Katjo Bohovo. otnica’ »Da, moja .naspRohova k«1 volitvah je bila g tedanja ministrica ^vo stvo, kar je bilo . - vladni resor m ie bil^J ganizacija. AmPafJ M Dem«.: < ljudi. Zato sem še velik« najboljšo P^ian^ sva skupaj ra^ H aCija, družinska T° )£ S sem dobil volitve. dela logično, Imel sfpr0sto< v organizaciji kot [' Občinske zveze j $ Djo To je bila kata jot* P, prvi katastrof^ ^1 mosa proti skemu ministru. članstva v Zvezi pn »Jaz tega n* K vam. Bil sem neka munistov, m to rgaflizaclJ*^. raca v partij5 & boj^ mi je preja. o0e j ljučili zaradi te Tudt " moje neumno ! .j6i u profesorji so Oijtično j,0|ja vedno deloval P° g znanstvene tez v pd so hoteli .sprajvj0lS^ prostor oziroma nodajo.« - prijateljev s Moč noseč'r želite pred^ P n 'p ” UČENCI IN UČITELJI - Pri učiteljih zabavnost, strogost, red, prijaznost, pravi učitelj jjJ dobro razlago snovi. Pomembno ie’ . znanja iz predmeta, ki ga poučuje, ter da J J ;klope stezic, ki vodijo k sreči?! , 1 “Ko k t?e %kA£rn° razmišljanje ^Gol^.^Hateljice šole ^dalii 'z Ljutomerja. SK-»dabi našim Pr Pravj]i lepši jutr š- £ Misel ; t0 Je njihovo iZa°’roke ?Ij njihovega iKi.dank,'JOtrebujejO ) Sprav 7 ajdeJ° Pot’ t’’ »LSe viZaPJe' ko zapuš-sw »it S Zam' 'n odhajaj° tudi del 1 I za dobro Jtt?v otrok in varo- ek«' % tn«l! S*’«!8 eij F .d«Js C Mrstvp°trok ,n yaro-?Zvojnp n°'delovnega & °ddelka za % er z motene N sKabJa^^a za de-j« ^no ^anje, ki živijo N., i?r'lag0- ^o osnovne KVfc pr»*™-k? V 2o- m?koncert. ki JSi d ktobra, ob 19. M Cank ran' osnovne K Kv±Cvetka G°-h\ Požari 1 za Pomoč p°nia„etlm občine k^One organ'z'rati S "'k z^ar. Slednje glasbil tvza& barvc "> IV °trok "'k' duševno N>cert.. kDcl izk«-L % nai. boc|o torej KPa tUdjPteb glasbil ^Po^^mb^ Tkaj rbo0 ^ebnVT5^"’ I° QPfavi' k' kl lma K.Ko JanJu storitev 1 'Ja p’bi rllNei^fer nr druge na' h Hni cent V°Z za var’ kSa’ 1 terjaP'er' saJ sedaj 1 goto ^d' Prevoz tega LV'b 'zdelkov Mfti IePeliaj; er ga nimajo Z »i -n -uau, ne morejo b. žilnih pokrov’-iVMm za 10 žc Pr'dob''' V '^ganizatorji zah-uspeli privabiti 'n glasbene sku-Ovii; certu pa se bodo IV1 iz otroci z glasb'b IV?* Na k0,ncc' k ,s srebrnim znakom \VMi a Slovenije spom-Karla Schna-^Cna' k' je prek dru-n i^Wbu organiziral zbira-VV« ’ Cvetka Golarja tei se mu tak° Pri’atr s s° jih namreč obte str°iu sta' KKt-16- gospodmj-A ir , dru&'m’ kar )e 'tl z?,ienee velike vred-vMi kar so darovalcem koncer torej velja. prav za vse. še posebej za tiste, ki otroke in šolo Cvetka Golarja in njen utrip, delo in življenje ne poznajo, kajti... »ljudje še malo vedo, kdo smo. Preveč obremenjeni s predsodki nam dajejo pečat,« je povedala direktorica šole Irena Cvetko, »mi pa skušamo poskrbeti za vse tisto, kar je dobro za naše otroke.« MH jali starši, svetovalci in učitelji učencev ter v njih povedali svoja spoznanja o učinkih preventivnega dela. Po besedah direktorja Centra, Borisa Sunka, ki je odgovore vprašanih strnil, nihče ni ugotavljal, da pomoč ne bi bila potrebna in pri nobenem otroku se stanje ni poslabšalo. Statistično obdelani odgovori so pokazali, da so izboljšanje pri otrocih opazili v 73-odstotnem deležu izvajalci ali svetovalci otrok, pri starših je ta delež 84-odsto-ten in v šoli 58-odstoten. Svetovalci in starši so bolj kot šola opazili tudi spremembe pri otrocih na področju osebnostne rasti, medtem ko so v šoli dali večji poudarek učni uspešnosti teh otrok. »Te ugotovitve so nam osnova za nadaljevanje, ker se nam zdi, da so napori upravičeni in delo ima svoj smisel,« je ugotavljal Boris Šunko. S preventivnim delom v pomoč otrokom bodo torej nadaljevali, ga dopolnili in popravili. »Predvsem bomo poglobili stike s šolo, želimo si, da bi jih bilo več, ter da bi bili vključeni v tim vsi, ki imajo opravka z otrokom. Predlagamo občasne timske sestanke na šolah. O nekaterih otrocih z vedenjskimi težavami bomo imeli srečanja šolski svetovalni delavci, starši, otroci ter predstavniki Centra, kar pri nekaterih že tudi teče, da si po- vemo, kaj se od koga pričaku- je.«(Boris Šunko) S preventivnim delom tudi v tem šolskem letu nadaljuje pet svetovalcev, pomagajo šestindvajsetim otrokom iz sedemnajstih družin, strokovnost njihovega dela preverjajo s super vizijo, ki jo opravlja Janez Vidmar s Svetovalnega centra Maribor, sicer pa priznani strokovnjak na svetovalnem področju. »To naše delo pojmujemo kot neke vrste pomoč, storitev za dom, o čemer govori že sprejeti zakon o socialnem varstvu, kar pa nasploh še ni povsem zaživelo. Torej ne gre samo za učno pomoč otroku, čeprav je tudi šolska uspešnost za uspešnost otroka še kako pomembna. Pomoč pri učenju nam je vstopnica v družino, ob tem pa je mogoče narediti še marsikaj drugo. Sam učni uspeh nam ni končni cilj, ampak to, da je otrok uspešen v življenju. Za to pa ti nekateri otroci potrebujejo več neposrednega stika ter to, da se z njim nekdo ukvarja,« je povedal direktor Centra za socialno delo Boris Šunko in priznal, da prijateljskega, toplega in čustvenega stika, ki se rodi med svetovalcem in otrokom, ter navezanosti ne more ustvariti niti nadomestiti nobeno strokovno delo - ne njihovo kot tudi drugih delavcev svetovalnih inštitucij. MAJDA HORVAT Pokojninski in zdravstveni zavod Napovedane likvidnostne težave Zavod za zdravstveno zavarovanje je avgusta na svoj račun prejel 9 milijard 750 milijonov tolaijev, njihovih odllivov pa je bilo za 9 milijard 840 milijonov. Ugotavljajo, da so se odlivi povečali tudi v poletnih mesecih, saj se poraba zdravil kljub pričakovanju ni znižala, prav tako je bilo potrebnega več denarja za pripomočke ter denarna nadomestila. Zavod pa bo moral opraviti tudi poračun izvajalcem ali zdravstvenim zavodom, za kar bodo namenili 4 milijarde tolaijev, ki jih bodo vzeli od lanskih presežkov. V svojem poročilu o poslovanju pa tudi ugotavljajo: Omenjeni finančni tokovi že sedaj povzročajo zaskrbljenost glede likvidnosti Zavoda v prihodnjem letu, saj grobe ocene kažejo, da takšnega obsega programa obveznega zdravstvenega zavarovanja na osnovi prihodka od prispevnih stopenj v sedanji višini (12,7 odstotkov) ne bo mogoče zagotoviti. Slednje moramo razumeti kot napoved, da se bo zaradi tega nekaj moralo dogoditi. Ne le da likvidnostne težave napoveduje Zavod za zdravstveno zavarovanje, ki smo ga doslej poznali po njegovih visokih presežkih, je prav to, torej izgube, pred časom napovedal tudi Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Torej kar dva največja socialna in paradržavna sklada, ki sta bila doslej znana po dobrem poslovanju in po tem, da sta posojala denar celo državnemu proračunu, se sedaj pomikata proti robu poslovne uspešnosti. Ker ne moremo pričakovati, da si bosta prispevno stopnjo lahko popravila navzgor in si tako povečala prihodke po tej poti, ostajajo pač druge poti reševanja finančnih težav. Morda bodo priškrnili zagotovljeni obseg pravic, oziroma večji delež prenesli v prostovoljno zavarovanje, katerega zdravstvo pozna že drugo leto, pokojninski sistem pa ga tudi pripravlja. Likvidnostne težave zdravstvene zavarovalnice se bodo lahko poznale tudi pri izvajalcih. Vsaj ta čas, dokler lastninjenje ni dokončano, država ne bo mogla dopustiti, da zdrkne čez rob tudi pokojninski zavod in zato lahko pričakujemo, da mu bo proračun moral z denarjem stati ob strani. Sicer pa je proračun še vedno velik dolžnik pokojninskemu zavodu za posebne pokojnine, ki bi jih proračun moral poplačati pokojninskemu zavodu in jih doslej še ni. MH Soboška občina praznuje Pomembna prenova druge osemletke Boljše razmere za učno-vzgojni proces Ob soboškem občinskem prazniku je bila v Murski Soboti slovesna otvoritev prizidka in obnovljene druge osemletke, skoraj sto let starega šolskega poslopja. Prisrčen kulturni program s številnimi recitacijskimi, pevskimi, glasbenimi in plesnimi točkami je privabil precej gostov, domačinov, staršev in drugih. Po uvodnih besedah ravnatelja Ludvika Nemca, ki seje še enkrat toplo zahvalil vsem, ki so na kakršenkoli način prispevali svoj delež pri obnovi šole, sta spregovorila še podpredsednica soboškega izvršnega sveta (odgovorna za družbene dejavnosti) Brigita Bavčar in pomočnik šolskega ministra Pavle Zgaga. Sobotne slovesnosti se je udeležiTtudi predsednik države Milan Kučan, nekoč učenec na tej šoli, ki je na simboličen način prerezal trak. Ob tej priložnosti je povedal tudi naslednje: »Želim vam, spoštovani učitelji in dragi otroci, da bi se v tej šoli dobro in prijazno počutili, tako kot sem se sam in moji sošolci ob svojem času. Danes je velik praznik. Želim si, da bi se ga mogli udeležiti vsi, ko so v njej trgali hlače in krila, vsa velika družina učiteljev in otrok, ki se šola. Kajti samo poslopje, tudi če je povsem novo, je hladna lupina, seštevek bolj ali manj posrečeno postavljenih zidov, ki zaživijo šele takrat, kadar jih napolnijo otroški smeh, strogi zven zvonca in učiteljeva beseda, ki ji otroci prisluhnejo, ker je verodostojna, nezlagana in iskrena.« Celotna naložba (izvajalec del je bil SGP Pomgrad) je vredna 165 milijonov tolarjev, ki so jih zbrali iz občinskega in državnega proračuna, precej pa je bilo tudi prostovoljnih z OTVORITVENE SLOVESNOSTI PRI DRUGI OSEMLETKI - Kljub meglenemu vremenu je bilo sobotno dopoldne pri tej soboški šoli nadvse živahno in praznično. Fotografija: N. JUHNOV prispevkov občanov. Okrog 450 učencev bo tako imelo poslej na 1648 kvadratnih metrih znatno boljše delovne in bivalne razmere. Sicer pa so v prizidku šest specializiranih učilnic za predmetni pouk in dve učilnici za razredni pouk, knjižnica, večnamenski prostor, kuhinja z jedilnico, garderobe, sanitarije in hišnikovo stanovanje. V starem šolskem poslopju pa so obnovili vso električno napeljavo, vrata, podboje in tla v učilnicah. Pri tem velja omeniti, da so veliko razumevanja za obnovo druge osemletke pokazala tudi številna podjetja, saj so za nakup učil prispevala 4,3 milijona tolarjev, podarila pa so tudi televizor, računalnik, fotokopirni stroj, umetniške slike in drugo. MILAN JERŠE Ko usihajo občine O zapuščini šolstvu in vrtcem, kulturi in zdravstvu Podpredsednica murskosoboške občinske vlade in sekretarka sekretariata za družbene dejavnosti Brigita Bavčar je sklicala tiskovno konferenco, na kateri so strokovni'delavci novinaijem poročali o opravljenem delu, predvsem naložbah v letih 1990 do ’94. »Kot sem zapisala na vabilo za to tiskovno konferenco, je bil občinski praznik pravšnji za ta sklic, da vas seznanimo, kaj je bilo v tem in zadnjih štirih letih narejenega na področju družbenih dejavnostih,« je v uvodu povedala sklicateljica tiskovne konference in tako posredno in pozneje tudi neposredno zavrnila ugibanja, ali je to storila zaradi bližajočih se volitev. In četudi je to lahko že tudi nabiranje točk pri volilcih, je nekaj vendar treba ugotoviti: strokovni delavci sekterariata za družbene dejavnosti so novinarjem resnično imeli kaj povedati in največ prav Jože Stvarnik, zadolžen za osnovno šolstvo. Slednji je opravil po besedah Brigite Bavčar temeljito analizo stanja, kako naj bi, ko sedanja občina usahne, še naprej delovalo osnovno šolstvo, kateri objekti bi morali imeti prioriteto in kako bi pristojno ministrstvo priskočilo na pomoč tam, kjer manjše občine ne bodo zmogle zbrati dovolj denaija. Odgovorno ministrtsvo ima sveženj vlog za obnove in gradnje šol ter telovadnic in nemajhen je tudi ta, ki so jim ga poslali s soboške občine. Po besedah Jožeta Stvarnika je »težak« kar nekaj več kot 8 tisoč kvadratnih metrov osnovnošolskih površin, ali v denarju 883 milijonov tolarjev. Tudi zapuščina štiriletnega dela ni mala. Osnovni šoli v Bakovcih in Kuzmi so dokončali še s pomočjo denarja zbranega s samoprispevkom. Lani so končali šolo v Fokovcih, vrednost naložbe je po preračunu 120 milijonov tolarjev. Potem so obnovili drugo osemletko v Murski Soboti (165 milijonov), naredili prizidek k bogojanski šoli (90 milijonov), kjer bodo z deli nadaljevali tudi v prihodnjem letu, in tu je še prva osemletka, kjer delajo prizidek, vreden vsaj 30 milijonov. Na sekretariatu pa so pripravili tudi seznam šol, ki bodo morale priti na republiški seznam za obnove. Program je v skladu z republiškim natečajem za sofinanciranje investicij v šolski prostor, ki je bil objavljen v Uradnem listu in so ga z občine že tudi poslali na pristojno ministrstvo. Na seznamu so šole v Šalovcih, Svetem Juriju, na Cankovi, pri Gradu, na Tišini, telovadnice pa bi morali zgraditi še pri prvi osemletki v Murski Soboti in bakovski šoli. Skupaj torej več kot 8 tisoč kvadratnih metrov šolskih površin. Z občinskim denarjem so pomagali tudi vrtcem. Sofinanciranje gradnjo vrtca v Dokležovju, prostore so uredili tudi malčkom v Fokovcih in Cankovi, letos pa so začeli z obnovo vrtca v Prosenjakovcih, obnovo kuhinje v vrtcu na Gregorčičevi v Murski Soboti, malčkom v Bogojini pa so uredili igralnico. Vrtce in igrališča so bogatili tudi z novimi igračami in opremo. V predstavljenem obdobju so z denarjem iz naslova kulture predvsem obnavljali gradove v Murski Soboti, Beltincih in v Rakičanu, zadovoljni z opravljenim pa so lahko tudi športniki, saj je bilo zgrajenih več športnih objektov. Manj denarja je bilo za naložbe v zdravstvu, saj so za to namenili nekaj manj kot 21 milijonov tolarjev. V tem času so dokonačali zdravstveno postajo v Rogašovcih, obnovili streho zdravstvenega doma v Murski Soboti, kupili reševalna vozila in drugo. MH stran 8 vestnik, 20. oktobraJ99^ občine Reportaža po občinskem abecednem redu občina s polnim U Vlili IVI« samozavedanjem V šestdesetih letih je dr. Angela Piskernik v knjigi Spomeniško Pomurje o Beltincih še pisala kot o »nekdanjem kulturnem središču prekmurskih Slovencev«. Dandanes se o Beltincih ne govori niti več kot o »nekdanjem kulturnem središču« Prekmurja. Slava njega dni je šla v pozabo. Od tistega »nekdaj« je z beltinsko osrednjostjo nenehno šlo navzdol. Kdaj bolj in spet drugič manj strmo. Krivo za to pa je vsega po malem. Nekaj celo beltinska grofica. ki je nasprotovala, da bi železniška proga presekala njeno posest. Čeprav je bila grofica, takratni sistem še ni bil tak kot tisti potlej, ko so vladali tako imenovani rdeči grofje. Zato je morala gospa grofica za preprečitev kaj žrtvovati. Namesto železniške po staje imajo Beltinčani od takrat »zverinjek«. Župan Peterka, ki je bil seveda mož političnega vpliva in je tako uredil, da se je proga Beltincem ognila, je dobil od grofice gozd, ki se mu pravi Peterkov zverinjek. Nek njegov »kompanjon« pri lobiranju proti železni cesti pa si je menda prislužil skladovnico drv. Drva so zdaj že gotovo pokurjena, »zverinjek« še raste, čeprav brez zveri. Železniška postaja pa je odsihmal samo po imenu beltinska. Stoji namreč na lipovski katastrski občini. Takratni župan je vsaj še bil domačin. V letih pod oblastjo komunizma Beltinčani večidel niso imeli župana iz domačega kraja. Če že tisti domači ni bil preveč za obči blagor, so bili ti še toliko manj. Beltinci pa so tonili v pravo markovsko malodušje. Zlagoma so se začeli sami sebi smiliti. Mnogi, ki so čutili, kako kraju gineva nekdanji 'žar, so postali cinični in zagrenjeni; to omenjamo kot prispevek h kaki prihodnji študiji o beltinski duši. En »zverinjek« in dva parka Ko je Piskernikova tisto zapisala, enega od obeh beltinskih parkov že ni bilo več. Župani, ki se seveda niso tako imenovali, saj naj ne bi bilo po revoluciji nič več tako kot prej, niso sesali duha kraja, ker so bili prišleki. Zato tudi niso razumeli, kakšno simbolno in energetsko moč imata dva parka. Kakšno pa je mesto, ki ima dva parka? Tako mesto je bodisi veliko ali pa je kraj preudarnih ljudi s spoštovanja vrednim izročilom. Beltinci veliko mesto niso, ono drugo, kraj primernih ljudi na primernem mestu, pa so prenehali biti. Župani in siceršnja vaška oblast dveh parkov torej niso spoštovali, razen tega pa je pritiskala jara gospoda. Potrebovala je zazidalne parcele. Pa so en park posekali, tako da je Piskernikova pisala, kako na prej bogat park spominja »samo še osamljeno drevo«. »Nerazsodni ljudje so njegovo družbo dragocenih dreves do zadnjega podrli in pokurili.« je dodala. “LOKALNE VOLITVE ’94— PRAVILA ČASOPISA VESTNIK IN RADIA MURSKI VAL ZA PREDVOLILNI ČAS V obeh medijih bomo profesionalno spremljali predvolilna dogajanja, tako da bodo bralci in poslušalci dobili osnovno informacijo o programih vseh strank in kandidatov na volitvah. Pri tem se bomo zavzemali za novinarsko in uredniško neodvisnost obeh medijev. Da bi se izognili zlorabam, velja pravilo, da se kandidati na volitvah in strankarski prvaki od 4. novembra do 4. decembra 1994 ne morejo pojavljati v obeh medijih kot avtorji člankov ali sogovorniki, razen v plačanih prispevkih. PONUDBA ZA OGLAŠEVANJE Za redne volitve v občinske svete in volitve županov ponujamo političnim strankam in zainteresiranim posameznikom možnosti oglaševanja v tedniku VESTNIK in na MURSKEM VALU. MURSKI VAL: 1. Zakup programskega časa na MURSKEM VALU (razen nedelje): odi 3.30-15.301 ura programa v živo 61.000,00 1/2 ure prog, v živo 33.000,00 2. Radijski oglasi: od po do pe - 8.55,12.55,17.55, 20.55 ob sobotah - 8.55,12.55,14.25,17.55 ob nedeljah - 8.25,9.55,12.20,15.30 I sekunda: 242,00 3. Obvestila: od po do so bloki: 6.25,10.05,12.05,16.25 1 obvestilo: 3.500,00 VESTNIK: 1. Zakup časopisne strani: 280.000,00 Zakup 1/2 strani 143.000,00 Zakup 1/4 strani 78.000,00 1 cm v koloni : 1.400,00 PRIPRAVA IN VODENJE KAMPANJE Strankam in zainteresiranim posameznikom lahko celotno volilno kampanjo pripravi in vodi tudi agencija VENERA. Priprava akcije (sveto- vanje, izdelava medla piana) 97.000,00 Strokovno besedilo M stran) 11.000,00 Časopisni oglas (oblikovanje in lektura) 20.000,00 Podjetje za informiranje Agencija VENERA Grad, ki se je prestrašil železnice Cankova-Tišina Tišina: smer sever Tišinčankam in Tišinčanom stvari očitno rade pobegnejo na sever. Najbrž so vmes kakšna strujanja ali kaj. Nekoč, v času turških vpadov, so jim junci oddirjali z Marijino podobo vse tja do Marije Lan-kovvitz. Podobo so pred Turki skrili v gozd in ko so jo naložili na voz, da bi jo odpeljali nazaj v cerkev, so voli rekli Tišini zbogom in dandanašnji je tišin-ska Marija v Avstriji. Verniki, ki se hočejo pokloniti nekdanji zavetnici kraja, tega ne morejo narediti v fami cerkvi, v kateri je nekoč župnikoval dr. Iva-nocy, temveč morajo poromati na sever. Zdaj je Tišinčanom še sedež občine pobegnil tja gor na sever, na Cankovo. »Odločitev Državnega zbora je popolnoma neživljenjska in ne upošteva življenjskih, prometnih in ostalih tokov prebivalcev naših dveh KS,« piše v pismu Ustavnemu sodišču, ki ga je za KS Tišina podpisal Alojz Gomboc. Gomboc in njegovi hočejo ustavni spor zaradi odločitve Državnega zbora. No, tisto kar v resnici hočejo, je občina Tišina, v kateri naj bi bili naslednji kraji: Borejci, Gederovci, Gradišče, Krajna, Murski Petrovci, Murski Črnci, Petanjci, Rankovci, Sodišinci, Tropovci in Vanča vas. To bi skupaj dalo 4350 duš. Kar je manj od 5000, števila, ki šteje za nekak evropski kriterij za dovolj gospodarsko močne občine, a bi se razlika navrgla iz obmejnega statusa, ki bi ga imela občina. Ko naštevajo nadaljnje razloge, ki da jih kvalificirajo za samostojno občino, navajajo, da je Tišina že bila občina, in to do leta 1941 in od 1945. do 1956.; da »je v skoraj v vsakem naselju občine Tišina trgovina«', da je do zdravstvenega doma v Soboti dobra prometna povezava; da imajo pošto; da so vsa naselja komunalno urejena; da so vse vaške ceste asfaltirane; da imajo opremljeno sejno sobo in tako dalje. Sejna soba, ki je obenem poročna dvorana, je res opremljena. Celo preveč. Tudi z veliko stensko tapetno slikarijo, ki prikazuje sladkoben gozd z jezerom v ospredju, po rastju sodeč bi lahko zadeva, če gre 'za povečano fotografijo, obstajala kje na Floridi. Najbrž se jim je taka nedomoljubna nerodnost primerila tudi zato, ker nimajo svoje občine in se jim zato zdi, da pač nimajo biti na kaj ponosni in se nimajo z ničemer domačim poistovetiti. Tišinski mladoporočenci zatorej izrekajo svoje državljanske prisege strmeč v pocu-kran floridski gozdič, namesto da bi zasanjali o svojem prihodnjem ljubljenju s pogledom na domači log. »Ljudje so na referendumu bili proti občini Tišina, ker so mislili, da jim bo v soboški boljše. Zdaj, ko je parlament odločil, naj bomo v cankovski občini, pravijo, da je bolje imeti svojo občino,« pripoveduje Gomboc. Preteklo zimo so sanirali zadnje divje odlagališče odpadkov, ker jim je tako »Po sili obstoječi« park, kakor je nadalje zapisala, je »park okrog graščine Zichyjev«. Nekaj tega parka je ostalo do danes, čeprav je že takrat delal »vtis pozabljenega«. Preden se je začelo nanj pozabljati, je obsegal 14 ha, v njem je rastlo 1600 drevesnih vrst, od tega polovico iz eksotičnih dežel. Samo grmičevja je bilo 600 vrst. Ko je po tem parku hodila Piskernikova, je bil »največji del« redkega rastja že uničen, vendar se je bilo še mogoče razveseliti »prijazne skupine do-bov, jesenov, brestov, smrek in borov ter dvojčkov in trojčkov gorskega javora«. Bili so tudi (od eksotičnih vrst) še katalpe, magnolije, rdeči ameriški hrasti, močvirski hrasti in laški bresti, žalni jeseni »in najbolj dekorativni tulipovci«. Graščina Zichyjev še stoji. Bili so časi, ko je kazalo, da ne bo več dolgo, po tistem, ko so iz nje preselili šolo. Zdaj stoji celo z novo streho. Zadnje čase jo krajevna skupnost počasneje obnavlja, nekaj najbrž zato, ker jim je pošel denar, nekaj pa gotovo tudi zato, hiša radoživosti. njenem na avstrij z lastniško pra^ Cankova tam čez P kovci (Zeltmg) Cankovčani so M* stroogrskth cas soj0 kraju gramoznico’ liški ljudje o z odpadki, avsž inrn0'ah , Cankovčane tož ' zadevo sanirati tako, moznico, ki 5 Ljjo, p0S° predtem zasuli Z Za tišinsko občino: Alojz Gomboc, predsednik sveta KS, pred »domoljubnim prizorom« na stenski tapeti v poročni dvorani odredil sanitarni inšpektor; cesto do šole, zaradi katere je tišinski odbornik v soboški občinski skupnosti Franc Horvat imel nekaj ganljivih nastopov, so s papriji že asfaltirali, čemur se reče, da »imajo vso dokumentacijo«', s krajevnimi skupnostmi vzdolž Mure se pogovarjajo, kaj bi bilo potrebno narediti za boljše varovanje ob-murske ekologije. Leksikon Dravske banovine piše o potoku Mokošu, da je »redek primer hitro tekočega in bistrega potoka v Prekmurju«. Danes Mokošu skorajda ne bi mogli več reči potok, sploh pa ne bister. Z odbornikom Horvatom se funkcionarji KS nekaj bodejo. »Cele večere nam je Horvat držal šolo o tem, kako moramo in kako ne smemo,« je rekel Gomboc. Karkoli je že Horvat s tem mislil, nečesa primernega za občinsko gospodarstvo se bodo kot samostojna občina, če to bodo, vsekakor morali spomniti. Imajo nekaj izvirov mineralne vode, pa jim to kaj malo koristi. »Zelo primeren kraj za skromno in ceneno letovišče,« piše v Leksikonu Dravske banovine pod geslom Tišina. Lovci ne hodijo naravnost Če bo Tišina sedež občine v mejah, kot jih predlagajo v pismu Ustavnemu sodišču, bo Krajna na meji z občino Cankova. Kar lahko pomeni, da se bosta Cankova in Tišina o njej prepirali. Moški v gostilni niso bili ne za eno in ne za drugo novo občino. Od alkohola rahlo zaziban moški je rekel, da cankovska lovska družina hoče kupiti rankovski lovski dom. Meja med občinami, če bosta iz zdajšnje ene nove nastali dve, prav tako novi, potem tako ali tako več ne bo pomembna, ker »lovci po deveti uri dopoldne ne hodijo več naravnost«, Je rekel možak. Cankova: ob mrzlem studencu s tujo vodo Cankovski rojak Avgust Pavel, znani jezikoslovec, ima na ker se šušlja, da bi, ob pomoči spretnega advokata, sorodniki zadnje beltinske grofice Marije Zichy utegnili pokazati, da je bila rajnka lastnica gradu jugoslovanska državljanka. To pa je za obstoječi zakon o denacionalizaciji ključnega pomena. Sorodniki Zichyjev bi park v tem primeru lahko dobili nazaj. Eden od grofičnih nečakov -se piše Avgust Szecheny in je amaterski zgodovinar. Od madžarske revolucije leta 1956 živi na Dunaju in piše romantizirano zgodovino svoje rodbine in madžarskega kraljestva. V enem od spisov - tovrstni spisi so sploh značilni za predstavnike njegovega stanu, za razdedinjene, pregnane, obubožane in spekulativne plemiče - trdi, da prihaja ime Beltinci iz hunskega jezika. Znani prekmurski zgodovinar dr. Zelko je bil drugačnega mnenja. Kraj naj bi dobil ime po rodbinskem imenu Beleta oziroma Ba-lata, za katerega je dokazal, da je slovansko. Nekateri drugi, bolj lahkotni etimologi, se ne morejo ki se beb odreči asociativnosti, k . blesti iz imena inpra J prišlo ime kraja od n 8 vsaj objekta, od belega sto p od bele zastave. Eno.ah drugoP naj bi bilo v razbojnikih lt.nci sredi velikega gozda- K J BreZ se prvič omenja letanj izpričane povezave z F J se. Tako za\se samoti”^. deža nove občine, t v tej državi m. »Po 0 Beltinci delitev na nove « pravi. nastopali v na- sedanji predsednik KS» nejši prihodnji zup Libiji®”' Malo se jih najde takih, k bilo jasno, da nwr J reformiran! zopet občina. Še c e; za manj komunisti, ki so bi P|tjncepred-kot za več občin, so jju lagali za sedež občin h ^0 vse, kar naj bi P° -zva' le-ta imela. In vseg ^jžakovd-srni Lipa. DokleW,c..nGa„. Melinci. Bratonci, L F Beltjnsk čani - 8695 prebivalceke banoV,ne župnija je v času D štela le malo manj. vaškem trgu postavljen doprsni kip. Pavlove profesorske oči gledajo naravnost v pročelje nove občinske zgradbe. Za zdaj je v zgradbi še krajevni urad. In kot v dokaz, da Cankova izpoljnjuje pogoje za ustanovitev občine, je v isti zgradbi še splošna in zobna ambulanta. Vse druge ustanove, potrebne za »polnokrvno« občino, so razpostavljene okrog trga. Kmalu bodo imeli tudi apoteko, v stavbi nekdanje kantorjeve hiše, ki jo je v javno uporabo podarila župnija, čisto v ekumenskem duhu, saj naj bi bila lastnica lekarne protestantka. Nečel-nica krajevnega urada gospa Osojnikova uraduje v lepem uradu, s cvetjem in ovijalkami po stenah. Na steni poročne sobe visi slika Bleda v snegu. Malo bližje domu je podoba od tiste v tišinski poročni sobi vsekakor. Čisto domača pa kajpada ni. Krajevni urad gospe Osojnikove ureja davkoplačevalske in druge stike z državo za 2275 ljudi, »skupaj s Tišino bi imela občina Cankova- Tišina 6610 prebivalcev; če se bo Tišina ločila, jih bomo imeli očitno premalo za občino«. Omenja tri mejne prehode z Avstrijo, ki so lahko, kot se reče, pomemben vir dohodkov nove občine. Sinjeoka, razborita in sploh telesno opazna soseda krajevnega urada, zdravnica Peričeva, je tudi poudarjala cankovsko odprtost v svet. Tako pozna svojo faro tudi župnik Fakin, ki v zborniku, izdanem na svetlo ob stoletnici cankovskega gasilskega društva, piše, da se je nekdaj po »tej dolini razvijala živahna trgovina« in da so zemljiški gospodje od raznih nesreč in turških pobojev razredčeno prebivalstvo nadomeščali s priseljenci iz Karantanije in severnega kajkavskega ozemlja. Danes prehajanja čez mejo več ne redčijo ljudi, prej bi se lahko zgodilo nasprotno. Zdravnica razposajeno pripominja, da je z Avstrijci razvito »bilateralno seksualno sodelovanje«, ki sega vse tja do Gerlinec, kjer naj bi se ustanavljala nekakšna Avgust J le n«*6 pred oči stavbe ske občine ^ča«1. W Da ne > ^nd° kuli^ imeli KU , prednosti pred IC p . je župnik kveIte 5? cankovske ce da bi »Pripoveduje se' cerkev grad'' 1754 kjer je bilo 1 -e je izg1 središče; tam. pa je P. sein nilo in Pr' .« ;e v kovo.« ^ujm1 pastir že 25 ie Ciganov, k prosit naokrog^paSti^f svojega d^g radodarna, iti ■ ski Cigani, ki* 0^ sije na kmalu zan , s krajem, k° / prun X . »»»K Tako p« '“lo'”'?#'/#’ gasilskem Zvča^je A vode pa več ne pijel Šobo^/^A>’, vodovod od val Gospa Okab. Itinci Brez [3 tinci, jnfrf pravi, erjej' a*# iinne Iti«« lirani manj predirna jfino z va-ovci. G««' insk« jvine cd° 10 V dt pv-;|(0 iv«« iSO USD !oi' T^^^T-TUR-a so v petek, 14. oktobra, v sejni sobi inskih3-r V. Mariboru predstavili rezultate prve faze ureditve hdstavnvnsk'k turist'čnih cest. Predstavitve so se udeležili tudi ki °^^n’ P° katerih bodo poteale vinske turistične ^ata p ,končanem srečanju prejeli dva projekta velikega vi 7' 'ma nas'ov Skupne naslove, drugi pa je načrt ii, nske ceste. Predstavnik soboške občine je odšel praznih Ut ie^^nske turistične ce-WtJ Projekta CRPOV, >speževren ’C usmerianie kija, L V0nJe razvoja pode-Ftatitor ° tud' nar°čnik in ^tvozab®3. Projekta Minico izva' > et'jstvo in gozdar-pa so BPI-Biro V 'n inženiring M Mark Or’ Kmetijski za-^arhit ?r’ Lrbis, urbani-ko uek.^ura’ projektiranje ^"bor in Landart, ^■0 'n projektiranje feZ'na' Cilj celotne ak-* vZ°kteno Prikazati pro-' ^Veni'' tupstičnih cest ^inulr'’ definirali naj bi ^tev Za njihovo ures-kiti«/311 Pa tesneje pove- S^"ska cesta je N. s kmetova- ^laihi L?avnosti ob vinski ,lle Podrejene kme- W or.,,1181'2™ gostinski po-p0 tako pa je del turi- ŽJSnj“dte iOhranjenost in ■ Ao2, ku'turnc krajine. v ,etih 1991/92, rePon' VSe obstoječe po-/jsobi|p°Sanicznih občinah, /'^anp -Vlnske ceste doslej Ii^ni ln d°bro označene "Sloven3 severovzhodnem v Ljutomersko- oktobra l/' bi’ |£S' f?1 ormoških in Radgonsko-kapel-skih goricah, se tukajšnjim občinam ne zdi (glede na to, da so vso gradivo dobili od njih), da bi bilo opravljeno veliko raziskovalno in koristno delo. Moti jih tudi imenovanje posameznih vinskih cest, npr. pod Kapelsko vinsko turistično cesto spada tudi vinska cesta po Za sobotno srečanje pomurskih sadjarjev v sadnem vrtu v Otovcih bi sicer lahko zapisali, da je uspelo, vendar ni v celoti izpolnilo pričakovanj organizatorjev, ki so na srečanje pričakovali večje število udeležencev. Je pa res, da seje konec tedna zvrstilo še veliko drugih prireditev, saj so se mnogi odpravili na Trezino se-nje v Soboto ali na praznično srečanje na Vaneči (svoj praznik je slavila soboška občina), kmetijci pa so želeli izkoristiti sobotni dan še za dela na poljih. Sobotnega srečanja so se udeležili tudi gostje iz Madžarske in Slovaške, ki so v sadnem vrtu zasadili svoje drevo, to pa je storil tudi predsednik slovenske države Milan Kučan. V sadnem vrtu v Otovcih naj bi na enem mestu zbrali vse stare 5% in.?a PriZnana « Vovenska ži-«t7iana Erjavca V *a rePuW>ška ^P^evanje • M,st«tvu 'kftos ^rskl zavod i d Zadfavčeve- V infV28-na p«%ni^do govorili 5ih živa« kak-^PosvctnNa lo stro-C Priča- ht 2 vse s? ke sveto- j ?V0nja v ekonomiki - 6r krmnOKUn’lnoznc in**?"6 na \ Področju. L kovač Težave med vrenjem mosta Letošnji mošti, ki so bili »predelani« iz zelo različnega grozdja, glede na zdravstveno stanje in vsebnost sladkoija in kislin, se tudi različno obnašajo v sodih med alkoholnim vrenjem. Nekje je bila faza burnega vrenja kratka, dan dva, drugje tudi več dni, najboljše vrenje pa je, ko to poteka počasi in pri nižjih temperaturah 15-18 stopinj. Važno je le, da nam kvasovke prevrevajo sladkor v etilni alkohol in ta preostanek sladkorja mora kletar spremljati. Najboljše je meritve izvajati v tedenskih presledkih proti koncu vrenja pogosteje, in to s re-fraktometrom. Poglejmo si v naslednji razpredelnici ostanek nepovretega sladkorja v g/1 v mladem vinu, izmerjen s refraktometrom, ki nam kaže oekslejeve stopinje in stopinje »Brix«: Stopinje Oekslejeve Ostanek sladkorja v g/1 Brix stop. 4 17,3 5 21,3 6 26,3 6,5 28,3 7 , 30,3 7,5 32,3 8,0 34,3 9,0 38,3 10,0 42,4 11,0 46,5 12,0 50,6 prevreto prevreto prevreto 10 15 20 30 40 50 60 - suho vino - polsuho v. - polsladko v. - sladka vina Podatki v razpredelnici so za približno ugotovitev preostanka sladkorja, kar pa je za prakso popolnoma zadosti. Če nam vrenje pojenjuje in je preostanek sladkorja v mladem vinu še prevelik, posebej še, če je imel mošt malo sladkorja, moramo vrenje speljati do konca. Spodbuditev vrenja dosežemo z razpihovanjem mladega vina v sodu (kvasovke potrebujejo zrak za svoj razvoj), do- 110 v 1» ZHMMtitliM.M Nič NE »IN.1 »» «6 ‘ solimmojtuo icotužo « Mi *■ n rnotLeMe s noauo letošnje fr a „ {-• kmetijska panorama Strkovnjaki so izbrali naslednjih 20 slovenskih vinskih cest: Briška vinska turistična cesta (VTC), Vipavska VTC, Kraška VTC. Istrska VTC, Belokranjska VTC. Podgoijanska VTC, Dolnje Dolenjska VTC, Gornje Dolenjska VTC, Bizeljska VTC. Šmarsko Virštanjska VTC, Haloška VTC. Ptujska VTC, Srednje Slovenjegoriška VIC, Ormoška VTC, Jeruzalemska VTC, Kapelska VTC, Podpohorska VTC, Mariborska VTC, Pesniška VTC in Lendavsa VTC. Radgonskih goricah, vinska cesta po Prekmurskih goricah pa sorte jablan, doslej so jih zasadili že nekaj čez 40, še letos pa jim bodo dodali nove, saj se je za saditev prijavilo več kot 30 interesentov. je priključena k Vinski turistični cesti Lendavskih goric. Na posvetu se je tudi pojavilo vprašanje, kako da so določeno zbrano gradivo predali. drugim podjetjem (agencijam), ki tiskajo zemljevide in druge publikacije in s tem služijo na njihov račun. Mnogo jih dvomi, da bodo projekti zaživeli, če ne bodo strokovno in finančno podprti s proračunskimi sredstvi. Prve vinske ceste, ki naj bi jih oživili s skupnimi močmi, so Briška , Mariborska in Bizeljska vinska cesta. BERNARDA B.PEČEK Stare sorte v sadnem vrtu Okoli 50 članov pomurskega sadjarskega društva se je v nedeljo udeležilo tudi republiške sadjarske razstave v Metliki. L. KOVAČ V sadnem vrtu, ki ga v Otovcih na Goričkem ureja Sadjarsko društvo Pomuija, naj bi zbrali vse stare sorte jablan. Doslej so zasadili že okoli 40 različnih sort, kmalu pa jim bodo dodali še nove. grevanjem mladega vina (najboljše z grelcem, direktno v sodu), dodatkom selekcioniranih kvasovk iž rodu Bayanus, ki prevrevajo pri nižjih temperaturah in tudi že pri višjih obstoječih alkoholnih stopnjah v mladem vinu. Proti koncu alkoholnega vrenja se lahko pojavi tako imenovani boekser (vonj po gnilih jajcih), čemur je v večini primerov krivo elementarno žveplo, ki pride v mošt z grozdjem iz vinograda (škropiva na podlagi žvepla), žveplo ostaja tudi v stenah soda, če smo čez leto suho konzervirali leseno posodo in premalo namakali sod pred vkletenjem mošta. Tudi kapljanje žvepla na traku, ko žveplamo moker sod, je lahko vzrok za napako, ki se je sramuje vsak vinogradnik, čeprav je to najbolj nedolžna napaka. Ko jo opazimo (zvohamo), svetujemo takojšen zračen pretok, če je mlado vino prevrelo do željene stopnje, je lahko to sočasno prvi pretok, s primernim žveplanjem. Če pa vrenje ni steklo do željene meje, pa kljub temu zračno pretočimo, vendar mladega vina ne žveplamo, da vrenje steče do konca. Važen ukrep proti koncu vrenja je tudi dolivanje ali dopolnjevanje sodov z mladim vinom, da izpodrivamo zrak iz praznega prostora v zgornji polovici soda, ki zaradi premajhne količine ogljikovega dioksida, ki se je ustvarjal med vrenjem, čedalje bolj prodira v sod. V stiku z zrakom (kisikom), posebej še,, če je bilo grozdje močno nagnito in smo mošt premalo žveplali, pride v tej fazi do porjavitve mladega vina (napravimo si test v. kozarcu). Tako vino moramo dožveplati, lahko' s praškasto obliko žvepla ali tekočo, lahko pa se tudi odločimo za prvi pretok in žveplamo z dvema trakoma na hektoliter. Mlado vino je kot otrok, mora biti pod budnim očesom kletarja, ki ga spoznava in ga vzgaja v željeni cilj - dobro vino. Ernest Novak, dipl. inž. agr. PKiDElka- Priporočljiv dnevni odvzem silaže Silosi so že kar nekaj časa napolnjeni in kmalu jih bomo začeli odpirati. Mlečnokislinska fermentacija je zaključena, kakovost silaže bo v največji meri odvisna od kakovosti silirnega materiala in pravilnega postopka pri siliranju. Kakovost silaže želimo ohraniti po odprtju silosa. Pri tem je odločilni faktor, ki vpliva na kakovost silaže, pravilen dnevni odvzem. Dnevni odvzem silaže je odvisen od več faktorjev: 1. vrste silosa, 2. dimenzij silosa, 3. vrste silaže, 4. vrste in kategorije živali, 5. priporočjive debeline odvzema (min. 10 cm), 6. letnega časa. Ad 1. Poznamo različne vrste silosov: okrogli stolpni, koritasti. satasti, silirne jame... Na našem terenu so še vedno najbolj razširjeni okrogli stolpni in koritasti silosi. Dnevni odvzem je odvisen od površine silosa. Izračun površine je naslednji: za okrogli silos: n X r2 in za koritasti silos: š x v (m2) Ad 2. Dimenzije silosa so lahko zelo različne. V okroglem silosu je pomemben premer silosa, pri koritastem silosu pa širina silosa in višina silaže v njem. Ad 3. Pomembno je, kakšno vrsto silaže imamo v silosu. Vsaka vrsta silaže ima svoje specifične lastnosti, razlikuje se po teži. Za primerjavo navajam težo najpogostejših silaž: travna silaža s 33 % SS 500-550 kg/m3 in koruzna silaža v voščeni zrelosti 650-700 kg/m3. Ad 4. Od vrste in kategorije živali je odvisno, kakšno vrsto silaže in v kakšni količini bomo uporabljali. Ad 5. Priporočljiva debelina dnevnega odvzema je 10 cm. Iz tega lahko praktično izračunamo dnevni odvzem silaže v silosu brez nevarnosti naknadne fermentacije oz. kvarjenja silaže. Pri tem je potrebno paziti, da se pri odvzemu čim manj rahlja ostala silaža. Zrahljana silaža je manj stabilna od zbite - stlačene silaže. Ad 6. Od letnega časa je odvisna naknadna fermentacija. Predvsem v letnih mesecih oz. v toplih dnevih nam bo pri neustreznem dnevnem odvzemu prišlo do kvarjenja silaže. Navedel bom nekaj konkretnih primerov za pravilen dnevni odvzem silaže: 1. Izračun odvzema v koritastem silosu za 10 krav molznic, 15 govejih pitancev teže 350 kg in 2 plemenski telici teže 500 kg; v silosu je travna silaža s 33% SS. Izračun dnevnih potreb po silaži: 10 krav x 28 kg = 280 kg 15 pitancev x 12 kg = 180 kg 2 pl. telici x 18 kg = 36 kg skupaj: 496 kg Silos je 4,0 m širok, 15 m dolg, silažni kup je visok 1,9 m. Izračun priporočljivega dnevnega odvzema: š x v x d = 4,0 m x 1,9 m x 0,1 m = 0,76 m3 = 399 kg Pri naštetem staležu živine in pri dnevnem obroku, kjer vključujemo kot glavno osnovno krmo travno silažo, ne bo problemov z dnevnim odvzemom. Do problemov pri odvzemu bo prihajalo pri majhnem staležu živine in preveliki površini odprtega silosa. Zato se za majhne črede gradnja silosa sploh ne priporoča. V poštev pride vakuumsko siliranje pod folijo in silažne bale. Prvi način je precej naporen in premalo praktičen, drugi pa je precej drag, saj je potrebno bale 4-krat, pri siliranju ostarelega materiala pa celo 6-krat zaviti v folijo. 2. Izračun odvzema v stolpnem silosu premera 3 m za 8 krav molznic, 2 plemenski telici teže 500 kg in 10 govejih pitancev teže 450 kg; v silosu je koruzna silaža silirana v voščeni zrelosti. Izračun dnevnih potreb po silaži: 8 krav molznic x 25 kg = 200 kg 2 pl. telici x 15 kg = 30 kg 10 gov. pitancev x 15 kg= 150 kg skupaj: 380 kg Izračun priporočljivega dnevnega odvzema koruzne silaže: n x r2 x d = 3,14 x 2,25 m x 0,1 m = 0,7 m3 = 472 kg Po celotni površini okroglega stolpnega silosa je dnevni odvzem premajhen, zato priporočamo odvzem samo na polovici površine, drugo polovico pa naslednji dan. V zimskem času pri nizkih dnevnih temperaturah lahko imamo debelino odvzetega sloja samo 5 cm, vendar moramo paziti, da se površina ne rahlja. sestavil- Janez Lebar, dipl. inž. kmet. Kmetijska svetovalna služba pri ZVS za Pomurje Murska Sobota Le kdo ne pozna slike slikarja Ivana Groharja, ki je 1907. leta ustvaril sliko Sejalec, na kateri je upodobil sejalca pri sejanju ozimin. Danes to delo v večini opravljajo stroji, toda mi smo na terenu naleteli na »SE-JALKO«, ko bi jo poimenovali po Groharju, Angelo Ploj v Negovi. Kot nam je povedala, sejejo ročno zato, ker je parcela mala in za stroj skoraj nedostopna. To delo pa opravlja že več kot trideset let. S »sejačo«, ki je opremljena z »ručo«, da si jo lahko naprta čez rame, je sejala pšenico, mož Tonček pa ji je mešal v mešalcu za beton pšenico z razkužilom. Povedal je še, da je sejačo, ki je narejena iz slame, dobila za pol litra »žgajice«. Besedilo in posnetek: Ludvik Kramberger stran 10 nasveti Dogajanja na ljubljanski borzi Spoštovane bralke in bralci, tokrat bo poročanje o dogajanjih na Ljubljanski borzi oziroma na trgu vrednostnih papirjev zajemalo obdobje med torkom, 11.10. in ponedeljkom, 17. 10. 1994. V tem tednu so kar tri delnice presegle 30-odstotni padec tečaja. 13. 10. 1994 je presegla 30-od-stotno zmanjšanje tečaja redna delnica Dadas (146037) glede na tečaj 3. avgusta tega leta (213-450), zato je delniška družba Dadas naslednjega dne objavila sporočilo za javnost. V njem je obvestila javnost, da od zadnjega sporočila za javnost (3. 8. 1994) v družbi ni prišlo do poslovnih dogodkov, ki bi lahko vplivali na spremembo tečaja. Dodali so še, da je revizijska družba Martinovič k.d. opravila revizijo bilance na dan 30. junij 1994, katera je bila objavljena v Delu 1. oktobra 1994 v prospektu za uvrstitev delnic v kotacijo na Ljubljanski borzi. 14. 10. sta zmanjšanje tečaja za več kot trideset odstotkov zabeležili redna delnica Probanke in prednostna delnica Promofin. Delniška družba Primofin je v soboto, 15. 10. 1994 objavila sporočilo za javnost, v katerem je obvestila, da v d.d. ni bilo nobenih poslovnih dogodkov, ki bi lahko vplivali na spreminjanje cen vrednostnih papirjev, in da družba normalno posluje. Objavili so tudi število izdanih delnic (10000 prednostnih pri-nosniških z nominalo 50.000 tolarjev in 2000 rednih imenskih z nominalo 250.000 tolarjev), knjigovodsko vrednost delnice (59129 tolarjev), dividendo za leto 1993 (5400 tolarjev), število zastavljenih delnic za najeta posojila (1140 rednih delnic SKB in 790 delnic Dadas) ter večinske lastnike (Petrol Trgovina r.o. Ljubljana in Probanka d.d. Maribor). Dodali so še, da ima lahko na poslovno politiko podjetja direktno ali posredno odločilen vpliv Dadas d.d. Trbovlje. Delniška družba Probanka do 18. 10. 1994 ni objavila sporočila za javnost, zato se z njihovo delnico naslednje dni ni trgovalo. Uvrščena kotacija I - obveznice Nespremenjen enotni tečaj (100,9) je tako v torek kot v sredo zadržala obveznica RSL 1, v torek je bilo za 8,8 mio tolarjev prometa, v sredo pa skoraj pol manj in sicer nekaj več kot 4,4 mio tolarjev. V četrtek je njen enotni tečaj padel na 100,7, ko je bilo le za 436 tisoč tolarjev prometa, v petek se je vrnil na 100,9 ob 53 mio tolarjev prometa, v ponedeljek pa porasel na 101,1 (več kot 4,3 mio tolarjev prometa). Pravtako kot RSL 1 je v torek nespremenjen enotni tečaj zadržala tudi obveznica RSL 2, ko je bilo za malenkost manj kot 83 mio tolarjev Čuta prvih borov H. Bratit« 68250 «0608 62-236. TaKtak« 0608 62-852 POSLOVALNICA LJUBLJANA Slovanska tasta 54. MuMJana 6IOOO V 061 131-155. Talataks: 061 131-347 MA/UBOH Partizanska cesta 3-5. 62000 Maribor «062 29-460. Tatafaks: 062 29-460 prometa, naslednjega dne pa je padel na 102,8 ob 27,5 mio tolarjev prometa. Tudi v četrtek je njen enotni tečaj padel, tokrat na 102,5. ko je bilo za več kot 10.6 mio tolarjev prometa, v petek pa padel na 101,8 ob 48,7 mio tolarjev prometa. Enotni tečaj obveznice RSL 1 z izkoriščeno davčno olajšavo je v torek iz 98,8 porasel na 99,0, ko je bilo za 70 tisoč tolarjev prometa, vendar je naslednjega dne padel za kar 2,32 odstotka na 96,7 ob prometu 103 tisoč tolarjev. V petek je njen enotni tečaj porasel na 97,0, ko je bilo za 289 tisoč tolarjev prometa. V petek je bil po dobrem tednu opravljen promet tudi z obveznico RSL 2 z izkoriščeno davčno olajšavo (319 tisoč tolarjev), njen enotni tečaj pa je iz 99,6 padel na 99,0. V ponedeljek je bil z 1 lotom te obveznice sklenjen aplikacijski posel po tečaju 99,1. Uvrščena kotacija I - redne delnice Na torkovem borznem sestanku je enotni tečaj redne delnice SKB iz 34681 rahlo porasel na 34702, ko je bilo za nekaj manj kot 16.5 mio ' tolarjev prometa, naslednjega dne pa na 35114 ob 60 mio tolarjev prometa. V četrtek je njen enotni tečaj padel na 34967, ko je bilo za več kot 7,5 mio tolarjev prometa, v petek na 34338 ob več kot 44,4 mio tolarjev prometa, v ponedeljek pa padel za 1,8 odstotka na 32923 (več kot 1,4 mio tolarjev prometa). Uvrščena kotacija I - prednostne delnice Padel je nekoliko v torek enotni tečaj prednostne delnice SKB in sicer iz 32446 na 32105, ko je bilo za nekaj manj kot 8,3 mio tolarjev prometa, naslednjega dne pa na 32078 ob nekaj manj kot 20,7 mio tolarjev prometa. V četrtek je njen enotni tečaj rahlo padel na 32000, ko je bilo za malo manj kot 3 mio tolarjev prometa, v petek pa na 30860 ob več kot 21,6 mio tolarjev prometa. V ponedeljek je njen enotni tečaj padel na 28790, kar predstavlja padec tečaja za 3,56 odstotka. prometa pa je bilo za nekaj manj kot 5 mio tolarjev. Uvrščena kotacija II - obveznice Za 0,6 odstotne točke na 106,0 je v torek poskočil enotni tečaj obveznice SKB 1, ko je bilo za nekaj manj kot 3,2 mio tolarjev prometa, vendar je naslednjega dne padel na 105,6 ob 1,4 mio tolarjev prometa. V četrtek so bili po nespremenjenem tečaju sklenjeni aplikacijski posli v vrednosti 85 tisoč tolarjev, v petek pa je njen enotni tečaj padel na 105,5, ko je bilo za nekaj manj kot 3 mio tolarjev prometa. V ponedeljek je njen enotni tečaj padel na 105,2, prometa pa je bilo za 847 tisoč tolarjev. Uvrščena kotacija II redne delnice V torek je enotni tečaj delnice Probanke iz 15954 padel na 15624, ko je bilo za več kot 1,5 mio tolarjev prometa, naslednjega dne pa na 15219 ob 6,4 mio tolarjev prometa. V četrtek je njen enotni tečaj padel na 14800, ko je bilo za več kot 1,4 mio tolarjev prometa, v petek pa BANČNI SERVIS CREDITANSTALT - NOVA BANKA vam v svojih enotah po Sloveniji omogoča bančni servis. Tolarsko poslovanje: - plačila položnic; - plačila z virmanskimi nalogi; - izplačilo čekov tekočih računov drugih bank v Sloveniji. Devizno poslovanje: - devizna nakazila v Sloveniji; - devizna nakazila v tujino; - menjava deviz. Preverite našo ponudbo v Enoti M. Sobota na Lendavski 11, dnevno od 8.-16. ure in v soboto od 8.-11. ure. Creditanstalt - Nova banka d.d. Z nami do uspeha na 13927 ob nekaj manj kot 10,4 mio tolarjev prometa. Prosti trg - obveznice Z obveznico LEK 2 so bili v torek sklenjeni aplikacijski posli v vrednosti 60 tisoč tolarjev in sicer po več kot dva meseca stabilnem tečaju 107,0, naslednjega dne pa v vrednosti 608 tisoč tolarjev po tečaju 108,0. Tudi v petek so bili s to obveznico sklenjeni aplikacijski posli, tokrat ponovno po tečaju 107,0 v vrednosti 95 tisoč tolarjev. V sredo je enotni tečaj obveznice Občina Zagorje iz 77,6 poskočil kar na 79,0 ( + 1,8 odstotka), prometa pa je bilo za 1,1 mio tolarjev. Naslednjega dne so investitorji povpraševali po njej po enakem tečaju, vendar je imetniki niso bili pripravljeni prodati po tečajih, nižjih od 81,0. V petek je njen enotni tečaj poskočil na 80,3, ko je bilo za nekaj manj kot 1,2 mio tolarjev prometa, v ponedeljek pa na 82,0 (138 tisoč tolarjev prometa). Z obveznico PTT Ljubljana so bili v sredo prijavljeni aplikacijski posli v vrednosti 35 tisoč tolarjev po tečaju 103,0, kar je predstavljalo porast tečaja za 0,4 odstotne točke, vendar so bili od četrtka do vključno ponedeljka sklenjeni aplikacijski posli ponovno po tečaju 102,6 v skupni vrednosti 70 tisoč tolarjev. Tudi z obveznico PTT Nova Gorica so bili v sredo, pravtako pa tudi v četrtek sklenjeni aplikacijski posli v skupni vrednosti 454 tisoč tolarjev po tečaju 98,5 (+0,3 odstotne točke), v petek pa je njen enotni tečaj padel na 97,0, ko je bilo za 72 tisoč tolarjev prometa. V torek, sredo ter ponedeljek so bili z obveznico Rogaška 1 prijavljeni aplikacijski posli v skupni vrednosti 317 tisoč tolarjev po nespremenjenem tečaju 94,0. Po dvanajstih dneh se je 17. 10. trgovalo z obveznico VIP 1, njen enotni tečaj je padel za 0,8 odstotne točke na 100,2, prometa pa je bilo za več kot 4 mio tolarjev. Prosti trg - redne debiice Enotni tečaj redne delnice BTBR je v sredo padel za 120 tolarjev na 12880, ko je bilo za nekaj manj kot 1,3 mio tolarjev prometa. Naslednjega dne so investitorji povpraševali po njen po tečaju 12400, imetniki pa so jo bili pripravljeni prodati po tečaju 13000. V petek je njen enotni tečaj porasel na 12930, ko je bilo za kar 38,8 mio tolarjev prometa, v ponedeljek so bili prijavljeni aplikacijski posli v vrednosti 9,7 mio tolarjev, enotni tečaj pa se je izoblikoval na 12130. Na torkovem borznem sestanku je enotni tečaj delnice Dadas iz 162817 padel na 160400, ko je bilo za 2,4 mio tolarjev prometa, naslednjega dne pa kar za 6,47 odstotka na 150018 ob 12 mio tolarjev prometa. Tudi v četrtek je njen enotni tečaj padel, tokrat na 146037, ko je bilo za več kot 3,9 mio tolarjev, v petek na 134836 ob 26 mio tolarjev prometa, v ponedeljek pa na 128731 (13,1 mio tolarjev prometa). V torek je enotni tečaj delnice Finmedia iz 23928 padel na 23391, ko je bilo za 5,4 mio tolarjev prometa, naslednjega dne na 22882 ob več kot 3,5 mio tolarjev prometa, v četrtek pa na 22658 (nekaj manj kot 2,4 mio tolarjev prometa). V petek je njen enotni tečaj rahlo porasel na 22738, prometa pa je bilo za več kot 9,6 mio tolarjev. 12. 10. je enotni tečaj delnice LEK iz 12200 padel na 12000, ko je bilo le za 40 tisoč tolarjev prometa, v četrtek porasel na 12218 ob prometu 208 tisoč tolarjev, v petek pa padel na 11521 (323 tisoč tolarjev prometa). V ponedeljek je njen enotni tečaj poskočil na 12500, prometa pa je bilo za 125 tisoč tolarjev. Enotni tečaj delnice MK Založba je v torek sicer iz 9345 padel na 9,00, ko je bilo za 819 tisoč tolarjev prometa, vendar je naslednjega dne porasel na 9325 ob nekaj manj kot 6,7 mio tolarjev prometa. V četrtek je njen enotni tečaj ponovno padel, tokrat na 9183, ko je bilo za nekaj manj kot 1,4 mio tolarjev prometa, v petek pa porasel na 9309 ob malenkost manj kot 10 mio tolarjev prometa. V ponedeljek so bili prijavljeni aplikacijski posli v vrednosti več kot 1,8 mio tolarjev po tečaju 9400. Na torkovem borznem sestanku je padel tudi enotni tečaj delnice NIKA in sicer iz 103678 na 102000, ko je bilo le za 306 tisoč tolarjev prometa (3 loti), naslednjega dne pa na 100962 ob nekaj manj kot 8.2 mio tolarjev prometa. BOŽINOVIČ TONČKA Tržni inšpektorji opozarjajo gobarje Gobe, gobe, gobice... Sezona nabiranja gob je sicer že dosegla vrhunec v poletnih mesecih, vendar če bo gobavem vreme naklonjeno, jih čaka še nekaj užitkov pri jesenski beri (sivke, lisičke...). Ko so tisti ta pravi gobaiji že v mislih nabirali gobe na »svojih« mestih, je Vlada Republike Slovenije konec junija sprejela Uredbo o zavarovanju samoniklih gliv. V uredbi je taksativno navedeno 70 vrst gob, ki jih je na celotnem območju Republike Slovenije prepovedano nabirati. Prepoved pa ne velja za velike gobane (jurčke) in navadno lisičko, ki sta za prodajo, nakup in tudi v kulinariki najzanimivejši. Glede na uredbo je dovoljen odkup gob. ki pa ga lahko opravljajo le domače pravne osebe ali samostojni podjetniki, ki so registrirani za trgovino z gobami (na našem območju vrši odkup Droga Portorož in podjetje Cvetko - Cro-fungo iz občine Ormož), za potrebe svoje dejavnosti pa tudi tisti, ki so registrirani za predelavo gob in za gostinsko dejavnost. Navedeni podjetji imata s fizičnimi osebami, ki izpolnjujejo minimalne tehnične pogoje za odkup gob, sklenjeno pogodbo. Odkupovalec mora glede na uredbo voditi evidenco o odkupljenih gobah, v kateri morajo biti zajeti naslednji podatki: ime in priimek ali firma odkupovalca, naslov odkupovalca, kraj odkupa, ime in priimek posameznika - nabiralca, vrsto in količino odkupljenih gob, datum odkupa, podpis posameznika nabiralca. fevidenca se mora pri odku-povalcu hraniti do naslednjega koledarskega leta. Odkupovalec mora tudi do 31. dec. tekočega leta predložiti Ministrstvu za kmetijstvo in gozdarstvo letni zbirnik iz evidenc. In kaj je v uredbi za »velike« gobarje najpomembnejše? Dnevno lahko naberejo največ dva kilograma gob in jih le toliko, dva kilograma lahko odprodajo odkupovalcu ali končnemu potrošniku. Če ena goba tehta več kot 2 kilograma, lahko nabere le to gobo. Uredba tudi prepoveduje iznos gob in gobjih izdelkov iz Republike Slovenije. Dovoljen pa je izvoz gob in gobjih izdelkov, vendar mora izvoznik poleg druge dokumentacije, ki spremlja pošiljko ob izvozu, carinskim organom predložiti pisno izjavo odkupovalca, da so gobe odkupljene v skladu s to uredbo. Nadzor nad izvajanjem prepovedi in omenjevanjem nabiranja gob opravljajo gozdarska inšpekcija, inšpekcija za varstvo okolja ter pooblaščena nadzorna služba za varstvo parkov in drugih zavarovanih naravnih znamenitosti, nad trgovanjem z gobami tržna inšpekcija, nad izvozom in iznosom pa carinski organi in mejna kmetijska inšpekcija. Kakšno kazen lahko pričakuje pravna oseba ali posameznik, če se ne ravna po sprejeti uredbi? Z najmanj 100.000,00 tolarjev je kaznovana pravna oseba, z najmanj 15.000 tolarjev pa se kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe: - če nabere in odproda več kot 2 kilograma gob dnevno po dence o odkupu, -če vrši iznos ab^. ustrezne spremljajo mentacije. . . trgo- - če ni registrirana vino z gobami, ozl^ko jejav-delavo gob ali gostms nost. je kazen Za posameznika J insi, najmanj 15.000 to cer: .. ki jih - če nabira gobe. K J. $ prepovedano nabran, nabira podgobje g । • _ če nabira gobe na o jih,kjerjetoPrepov^ rodni in regijski par gozdni rezervati), k ^ne S - če prodaja ve je gob, kot je dovoben0’^ " te ^Vzunaj Rep“’ na območju Ko blike Slovenije. d posa- Na kraju same*" meznika izterja d ,gObe - če namerno um in podgobja, feot 2 k'10' _ če nabere vec grama gob, pfipia* _ če uporablja ^u)e ra s katerimi lahko P stišče ali Pod^]®ob grobo " - če nabranih g J n6 pr« očisti na k' naša v trdm enm omogočala širjenj Aotlo Letos verjetno ne izrečene kazni, pOz» nimo, da je JOjodila> , uredbo in njena k9ti.J kor pa se kasne) pjevedn tega nismo vedel ■ nas ne opravičuje- s *te J J misliti na nas tu(ji omogočiti. dad gOzda obp. uživali v samot g $ ranju gob. finance Spremembe pri potnih stroških V drugi polovici oktobra bo začela veljati spremenjena uredba o višini povračil stroškov v zvezi z delom in drugih prejemkov, ki se pri ugotavljanju davčne osnove priznavajo kot odhodek. Povedano s preprostimi besedami, uredba določa, od katerih prejemkov ni treba plačati davka. Nova uredba spreminja le višino dnevnice ter stroškov službenih potovanj v tujino, ki se ne štejejo v davčno osnovo. Ta znesek je bil doslej določen z odstotki od povprečne mesečne plače v slovenskem gospodarstvu, po novem pa so zneski določeni absolutno. Dokapitalizacija se je razmahnila Podatki o usklajevanju zasebnih podjetij z določili zakona o gospodarskih družbah kažejo, da bomo imeli v Sloveniji tudi v prihodnje več deset tisoč družb z omejeno odgovornostjo. Še v začetku junija je sicer kazalo, da se bo število zasebnih podjetij zdesetkalo, danes pa je slika že povsem drugačna. Registrskim sodiščem je tako odslej vlogo za uskladitev družbe z določili zakona o gospodarskih družbah poslala več kot polovica vseh družb z omejeno odgovornostjo. Za marsikaterega podjetnika pa je bila poldrugi milijon vredna dokapitalizacija vendarle prevelik zalogaj. V teh primerih so se podjetniki odločali za preoblikovanje v družbo z neomejeno odgovornostjo, bodisi komanditno družbo, nekateri pa tudi za prenehanje družbe. Avtoceste brez protekcije Predsednik družbe za avtoceste pravi, da so razmeroma ostri razpisni pogoji, ki resda niso po meri slovenskih gradbenikov, posledica lani podpisanega transportnega sporazuma med Slovenijo in Evropsko unijo. Iz tega sporazuma izhaja tudi posojilo Evropske investicijske banke, pri katerem veljajo za vse enaki pogoji. Če Slovenija v to ne bi privolila, bi se posojilu pravzaprav odpovedala. Prepričanje slovenskih gradbenikov, da imajo pravico za 15 odstotkov višje cene, je torej zmotno. Pri tem lahko omenimo še to, da je Družba za avtoceste pod povsem enakimi pogoji kot pri spornem odseku avtoceste Arja vas-Vransko pripravila že petnajst licitacij. Doslej so skoraj vsa dela pridobila domača gradbena podjetja ■ rišlo in pritožb ni bilo, do zapletov pa J .Q vasj°1 ko je bil za gradnjo odseka ®®“aleC. Vranskim izbran italijanski izv J Bogatejši upokojenci za< Zavod za pokojninsko in mva' po, vanje v letošnjem letu posluje z 6 v skia glede na njegov finančni načr1 j rezu j s pričakovanji. Negativen p apa n« pričakujejo do novembra, dec . ko o j zavod posloval pozitivno. M je gjt njeni zavod krije izgubo, Pa ,g posle položaj upokojencev izboljšla■ a p0W znova uveljavljenega usklaj neto O-z rastjo plač, saj je P0^^, za slab^, teir v prvih sedmih mesecih narasi bjja v stotkov, gibanja pokojnin pa času še nekoliko izrazitejša. Nenavadne razsodbe na revizij Pt ugotaVS Na agenciji za plačilni Pr0"!ineSla P^pii-da revizija lastninjenja ne bo p tam« * vanih rezultatov, člane Par. ..pozarJ^u]11 sije za nadzor lastninjenja prakso sodišč, ki pri razsojanju |jajo U družbenega premoženja ne Piikova^0jil. čil zakona o lastninskem Pre ..^jh P povsem izničujejo pomen reV(2 bodoriho svoje višine in premajhne dav jfža J0 koplačevalcev. Res pa je,da Lita, JLi i" pobiranju davkov zelo neučm 'M nadomesti tam, kjer lahko: pr pplj obdavčitvi družbenih ppdjetij-• pile merno davčno porazdelitev ?aradi " korenite davčne spremembe, z bPK sti te naloge pa je končna res' precej daleč. SL^O-oktobra 1994 stran 11 kulturna obzorja ^pred dnevom mrtvih Opravo smo zamudili Svetosti ali o pobitih domobrancih) !Zr/ sem v strašne teme tvojih brezen: in ker bil pogled je moj zastrt od bridkosti, nisem vedel, Smrt, da si najskrivnostnejša Ljubezen. (Alojz Gradnik) 7®0 sliko, na kateri svetniški puščavnik stoji pri vhodu ?9*.no’ v kateri je grobo razpelo ter bela lobanja Ktii- ’n vo*la lobanja pomagata svetemu možu, da ostaja P“ščavi. Mar potem mrtev ohranja živega? Mar mrtvi občestvu živih? To n“še vPrašanje ob Pob,tlh •^^'k *er lobanja mrtvega govorita o svetosti in smrti, 0 v kakšnem sožitju sta svetost in smrt. placijo brezinteresne smrti, samo smrt pa še nismo skusili. Naše govorjenje o svetosti nekako visi v zraku. Najti moramo pričo, ki je svetost sama. vsak kristjan pade na kolena ter gineva od sramu pred Bo- v® svetost žIca/I trenutku n-. n!Več vezan ne na 5 Mi ne ne na ljudi hto aOvtva sv°ie živ,jc' Vek n,ma več n0‘ S, no?’ nobenega hre-Sn±n? želje v zad' Sa tn/ }e človel< brez popolnoma > Človek v smrti □ V ,nterese teža t MihsvJe onstran vseh Sveto!' svetov. SvJUd’. nevezano, je ^'Vcv07 'n če hočemo it. bomo rekli: fes svetosti kot bre-otnop^le™placije smrti prav mrtvi->a, govori o zakonu ,7o ?i>°Lrnrtv' posvetijo 7 kajti dokler Sle-Č'n>erese mrtl skoz' tu' 'n nas Je smrtl 4° skoz brezinte-KTiih jJ'70 0 svetosti, sveto. ./TPtavn »V sveti K^tveč 7 ne Posvetimo i(%i Posveti smrt. so mr-jM« er smo jih posve-brezinteresna $POZn Smrti nas Pri‘ ^■^vih spoznanja C1, «Vet^ s tem zakona po' Wieniu n? daJe Prebl' ‘ Obzorje svetle Svetosti, zato je AžMonr Zakon mr,vih na Smrt kot za-živ‘ienie’ V 'n noi’ ^Prav brez-Strnjene pobiti Nii/^ki h Vseeno prinesli Voljen-11 možnost P°-Pa b?n V P°svetitvi X a'UteL astala sPrava’ SiSrti e>navbrezin-brezinteresna. K^tere^ bi Prikli’ ^SidTno spravo, ven- \9 Pted .J Je svetost tiho l P^gom slovenske Svetost in oblast Svetost mrtvih prikliče svetost živih, vendar zakon mrtvih ni mogoče uzakoniti kot druge zakone, kajti smrti ni mogoče obvladovati, ker je smrt bre-zinteresna, vsak drug zakon pa temelji na določenem interesu. Mrtvi posvetijo žive in če mrtve ne spoštujemo, ne cenimo zakon mrtvih, potem ne spoštujemo in ne cenimo zakon živih. Samo totalitarne, stalinistične oblasti so si domišljale, da obvladujejo ter urejajo smrt, kar je strašno bridka iluzija, kajti noben oblastnik (npr. Stalin) ni mogel ne umreti, torej ni obvladoval smrti. Zakona smrti ni možno ujeti v zakon, ker je nenapisani zakon, kajti smrt je brezinte-resna. Naša prejšnja oblast je oskrunila zakon mrtvih in s tem zaprla pot svetosti. A vprašanje, klic svetosti je vseeno prišel in stara oblast je odšla. Zakon mrtvih je močnejši od vsakršne oblasti, oblast lahko preide, mrtvi ne bodo prešli. Toda hotenje po obvladovanju smrti, interesni odnos do smrti je ostal. Ta interesni odnos (kot odsev želje uzakoniti smrt) pa skrije zakon smrti, ki je zakon živih, zato posvetitev živih zamegli v daljave. Tu je en razlog, da zaman čakamo na zakon svetosti. Moramo pa pribiti: posvetijo nas mrti in ne živi. Ne moremo se ozirati na oblastniške želje živih, kajti tema ne pojasni luči, želja ne bo nikoli razložila brezinte-resno smrt. Svetost kot brezin-teresno kontemplacijo ne more pojasniti nobena, še tako čista želja, kajti želja je vedno interesna. Ko želimo nekaj želimo - smrt ne želi ničesar. Sedaj je naša naloga, da poiščemo lik, ki govori o svetosti v odličnem pomenu, kajti dokler smo živi, smo prepleteni z interesi. V redkih svetlih trenutkih - ko prebijemo grozo - doživimo resnično kontem- Kristus kot svetost V beli, samotni puščavi je Kristusa - po štiridesetih dnevih posta - skušal hudič, toda Kristus se ni dal vezati ne na kruh (bogastvo), ne na kraljestva tega sveta (politična in sploh vsaka oblast), in ni hotel skušati svojega Boga. Bomo rekli, da danes nočemo kruha (bogastva) ter nočemo imeti oblasti in ne bomo skušali Boga? Drugače rečeno: kdo je danes brez interesov? Kristus ni bil vezan na noben interes tega sveta, bil je popolnoma brezinteresen, hkrati pa je hodil v obličju svoje smrti, smrti na križu. Kristus je živel brezinteresno kontemplacijo smrti, zato je Kristus svetost sama. Zakon mrtvih, svetost mrtvih je zakon živih, svetost živih, ker pa je Kristus svetost sama, je v Kristusu tako zakon vseh mrtvih kot zakon vseh živih. Bi mi zmogli dajati brezinteresno ljubezen ob misli na smrt, še več, če bi bili križani od tistih, katerim prinašamo nauk brezinteresne ljubezen? Mar mi, ki smo vpregli ljubezen v voz naših interesov, sploh razumemo brezinteresno božjo ljubezen? Najbrž ne! Brezinteresni, umirajoči Kristus, On ki je prinesel sporočilo božje ljubezni, na križu - od Boga zapuščen - vsem odpušča. To lahko naredi samo božji sin, tega človek ne zmore in ne bo zmogel. Kristus kot svetost je na križu dopolnil, v popolni obliki, zakon tako mrtvih kot živih, Kristus je posvetil vse mrtve in žive. Ko je vse posvetil, je svet odrešil, kajti če človek ne prizna svetosti ne mrtvim ne živim, bo razstrelil zemeljsko kroglo, samo svetost nas lahko reši. Svetost kot izvir sprave Kristus ni bil vezan na noben interes tega sveta, zato njegov nauk o božji ljubezni, ne glede ne na socialno, ne psihološko, ne gospodarsko, ne politično ter ne na ideološko podobo človeka, vse našteto sploh ni važno za božjo ljubezen. Krščanska akcija je torej utemeljena v relativizaciji vseh dokončnih podob. Bog gleda le na ljubezen, ki je močnejša od smrti, tu pa gom. Krščanstva, čigar bistvo je Kristus kot oseba, ni mogoče zajeti v kakšno teorijo, kakšno idoelogijo, kajti Kristus je brezinteresen. Ljubezni, ki je močnejša od smrti, ni možno izraziti. Tu se nismo oddaljili od naše misli, pokazali smo, kaj pomeni svetost v odličnem pomenu. Če se vrnemo k spravi na Slovenskem. Trditev, da so domobranci ubijali v imenu vere, pomeni, da je Kristus nekdo, ki ubija in strelja. Glede na povedano je to nesmisel. Ce bi Kristus to delal, potem krščanstva nikoli ne bi bilo, kdo le od apostolov, bi tvegal življenje za takega Kristusa. Tu so še živi domobranci ugrabili Kristusa v interese, ki so nezdravi. Takšne trditve niso krščanske, kajti tu bi imel interes polno veljavo, s tem pa svetost, ki je brezinteresna kontemplacija smrti, odide od nas. Zopet vidimo interese, ki svetost odpelje na nezdrava tla. Če kakšen del slovenske cerkve zagovaija to trditev, da so domobranci branili vero z ubijanjem, potem ta del m krščanski. Hočem reči: bratomorna vojna, ki je bila pri nas, se z ozirom na domobrance, ne more utemeljiti v krščanstvu, Kristusu, ki je svetost sama. Mrtve domobrance in tudi mrtve partizane (tako verne kot komuniste) je posvetila smrt, šele njihova smrt daje možnost posvetitve življenja, ne pa neki zgodovinski/poh-tični razlogi. Mrtvi so nam v trenutku smrti dali razumevanje svetosti kot brezinteresne kontempla-cije smrti. Mrtvi nas opozarjajo, da bomo tudi mi nekoč v slovesu od sonc, lun, oblakov. Mrtvi nas posvetijo, ta svetost pa je brezinteresna. zato bi svetost prinesla brezinteresno spravo. Dr. Tine Hribar pravi: »Edino sprava z mrtvimi lahko prinese mir med živimi.« Sprava pa je lahko samo brez interesov, mi pa imamo sedaj interese do mrtvih, zato zameglimo, skrijemo zakon mrtvih in s tem zakon živih. Govorimo pa o političnih, gospodarskih itd. razlogih, znotraj interesov pa brezinteresna sprava ni možna, kajti pozabljamo na zakon mrtvih in je korak, da bomo pozabili na zakon živih. Sprava pa lahno odhaja od nas. CIRIL GRAH Vertikat Diagonal Horizontal Energie Sodelovanje Galerije Murska Sobota in Muzeja konkretne umetnosti Ingolstadt, se pravi inštitucij likovno-galerijske dejavnosti iz dveh partnerskih mest, poteka že od leta 1981, ko je Galerija M. Sobota predstavila v Ingol-stadtu eksponate 5. jugoslovanskega bienala male plastike. Doslej je soboška galerija pripravila za Ingolstadt številne razstave. Omenil bi samo najpomembnejše: leta 1984 Sodobno likovno prizadevanje v Pomurju, razstavo slik Nikolaja Beera, Sandija Červeka, Marjana Gumilarja, Zdenka Huzjana in Franca Mesariča leta 1988, razstavo grafik sodobnih pomurskih likovnih ustvarjalcev leta 1989 in pregledno razstavo slik, grafik in objektov Franca Mesariča leta 1993. Vse naštete razstave so spremljali katalogi s spremnimi študijami v slovenskem in nemškem jeziku. Muzej konkretne umetnosti, ki ga vodi g. Peter Volk-wein, pa je za našo galerijo pripravil številne zanimive razstave, od katerih bi izpostavil razstavo del iz stalne zbirke Muzeja konkretne umetnosti Ingolstadt (le-ta hrani dela največjih svetovnih avtotjev konkretne umetnosti Jo-sefa Albersa, Maxa Billa, Richarda P. Lohsea, Fridricha Vordemberge-Gildewarta, Giintherja Fruhtrunka...) leta 1986 in samostojno razstavo slik in risb Gerde Wasmuth Pohley, leta 1991. Tokrat pa je Muzej konkretne umetnosti pripravil posebej za razstavne prostore Galerije Murska Sobota razstavo z naslovom. Vertikal Diagonal Horizontal Energie, na kateri sodelujejo Jurgen Blum Kwiatowski iz Poljske, Ewert Hilgemann in Jan van Munster iz Nizozemske, Hell-muth Bruch, Josef Frdmel in Josef Linschinger iz Avstrije ter Victor Bonato, Wilhelm Koch, Ben Muthofer, Jo Ni-emeyer, Diet Sayler, Peter Staechelin, Jochen Scheithauer. H. J. Twardzik in Marylin Willis iz Nemčije. obmurskih krajih, ki ga v teh Romi ali Cigani Skupino avtorjev, ki svoje umetniške oblikovalne principe razvija iz bogatega besednjaka konkretne umetnosti, odlikuje živahna razstavna dejavnost. Leta 1986 je bila v Galeriji umetnikov v Miinchnu njihova prva skupna razstava. Naslednja postaja je bila nato leta 1987 v Klein-sassenu, kateremu je nato sledila razstava v Linzu. Leta 1989 sta bili dve razstavi na Finskem, v Umetniškem muzeju Aaland v Mariehamu in Muzeju Alvar Aalto v Jyvaskyla, ki nosi ime velikega finskega arhitekta, ki je sooblikoval nordijski dizajn v tesni duhovni sorodnosti s konkretno umetnostjo. Na povabilo strokovne zveze likovnih umetnikov v Hamburgu je bila v hamburškem Kunsthausu izvedena njihova razstava obogatena z deli avtorjev, ki živijo v Hamburgu. Nato sta sledili dve razstavi v Avstriji, v Steyerju in Ins-brucku. Pobudo zanju je dal Josef Linschinger, ki je tudi izvedel organizacijo. Po prvi predstavitvi multiplov avtorjev iz omenjene skupine v Muzeju konkretne umetnosti Ingolstadt leta 1992 je sledilo povabilo strokovnega združenja likovnih umetnikov Vorlarlberga, da bi se multipli, dopolnjeni z drugimi umetniškimi deli, razstavili v Thurn und Taxis Kiinstlerhaus palači v Bregenzu. Leta 1993 je bila referatu za kulturo mesta Ingolstadt predložena želja komunalnega podjetja, da bi njihovo izpraznjeno pisarniško nadstropje uporabili kot razstavni prostor. Tako so bili v zvezi namestitve umetniških eksponatov in instalacij v omenjene prostore povabljeni poleg avtorjev skupine Navpično-Poševno-Vodoravno še umetniki, ki v svojem umetniškem ustvarjanju posvečajo glavno pozornost uporabi energije v najrazličnejših oblikah. Galerija Murska Sobota predstavlja tako naslednje mesto, kjer avtorji omenjene skupine predstavljajo svoja dela, prirejena posebej za razstavne prostore soboške galerije. Franc Obal kulturni koledar 7'2accl' ' Romi ali Ci- gani. Ker je želel avtor po objavi prvega nadaljevanja nekatera svoja stališča še zaostriti, smo objavo prekinili in jo zdaj nadaljujemo.) Ob obstoju med njimi lastnih imenovanj, po katerih se med sabo razlikujejo ter obenem še zgovorno pričajo o njihovi esenci kot nomadskega naroda, pa je imenovanje Cigan potrebno in nujno, saj le-to potemtakem priča o njihovem skupnem izvoru ter skupni zgodovini in usodi - le po tem jih lahko razlikujemo od drugih neciganskih nomadskih skupin. Cigani med seboj Poimenovanje Cigan ima potemtakem še razpoznavno funkcijo. Po tem. kako so se sami med sabo imenovali in kako so bili imenovani, bi jih v grobem lahko razdelili na naslednje skupine: po območju ,od koder izvirajo; po območjih, kjer so bili naseljeni že zunaj pradomovine in od koder so se potem izselili; po območjih in državah, v katerih so živeli in živijo; po imenih večjih skupin, s katerimi so se izselili; po poklicu, ki so ga opravljali; po jeziku, katerega so govorili ali govorijo; po plemenski in rodovni pripadnosti in še bi lahko naštevali. Deli nekaterih poimenovanj so med seboj pomešani, pa tudi deli poimenovanj različnih skupin. kar ni tako pomembno. (dalje prihodnjič) RAZSTAVE MURSKA SOBOTA: V grajski galeriji razstavlja Vilko Gerlec. LENDAVA: v galeriji lenndavskega gradu je na ogled razstava male plastike. LJUTOMER: V galeriji Anteja Trstenjaka je od 20. do 23. oktobra VI. slikarskli ex tempore Ljutomer ’94. MORAVSKE TOPLICE: V hotelu Ajda razstavlja Jure Godec, akvarele MURSKA SOBOTA: V Galeriji je razstava Vertikal Diagonal Horizontal Energie. MURSKA SOBOTA: V prosotrih Pokrajinskega muzeja je od 18. oktobra razstava v gosteh, iz Pokrajinskega muzeja Celje: Kelti na Celjskem. MURSKA SOBOTA: V razstavnem salonu zavarovalnice Triglav razstavlja Tone Černi. DOGODKI LJUBLJANA: 14. oktobra so v Stekleni dvorani hotela Lev v Ljubljani imeli občni zbor Slovenskega protestanstkega društva. MURSKA SOBOTA: Na otvoritvi razstave Vertikal Diagonal Horizontal Energie je bilo nekaj prepadenih... Zakaj? Bomo pojasnili: zaradi konkretne umetnosti! stran 12 vestnik, 20. oktobra]^ verske skupnosti Pogovor z Nino Čož, direktorico Urada za verske skupnosti Republike Slovenije V Sloveniji deluje 26 cerkva - katere? Ustava Republike Slovenije določa, da so v naši državi vsakomur zagotovljene enake človekove pravice in temeljne svoboščine, ne glede na narodnost, raso, spol, jezik, vero, politično ali drugo prepričanje, gmotno r°jstvo> izobrazbo, družbeni položaj ali katerokoli drugo osebno okoliščino. Torej je tudi izpovedovanje vere in drugih opredelitev v zasebnem in javnem življenju - svobodno. Nihče pa se ni dolžan opredeliti glede svojega verskega ali drugega prepričanja. Starši imajo pravico, da v skladu s svojim prepričanjem zagotavljajo svojim otrokom versko in moralno vzgojo. Ustava tudi dovoljuje »uveljavljanje« ugovora vesti ... Protiustavno pa je vsakršno spodbujanje k narodni, rasni, verski ali drugi neenakopravnosti ter razpihovanje narodnega, rasnega, verskega ali drugega sovraštva in nestrpnosti. Tale uvod se mi je zdelo potrebno napisati predvsem zato, da smo si tako osvežili (ne)poznava-nje določil iz ustave - temeljnega pravnega akta države ki se nanašajo na verske skupnosti, ugovor vesti, pravico staršev do verske vzgoje svojih otrok ... Zdaj, po spremembi državnega režima, demokratizaciji ... mnoge človekove svoboščine niso samo na papirju, ampak jih lahko zares svobodno in brez bojazni, da bi se nam to maščevalo, izpolnjujemo. Tako je tudi z ustavno pravico do enakosti, ne glede na versko prepričanje. Po demokratizaciji ni bila več potrebna prejšnja »komunistična« komisija za odnose z verskimi skupnostmi, pa so jo ukinili. Toda potem. ko je Cerkev dobila pravico javnosti, so lani ustanovili »nadomestek« - tako imenovano mešano krovno komisijo, v kateri je 10 predstavnikov katoliške Cerkve in 10 članov vladnih organov oziroma posameznih ministrstev (pravosodje, šolstvo, zakonodaja, obramba, finance, kultura, zdravstvo, delo, urad za verske skupnosti), predsednik komisije pa je podpredsednik vlade Lojze Peterle. Pri krovni komisiji delujejo še tako imenovane podkomisije za posamezna področja, denimo za izobraževanje, financiranje, pravni položaj verskih skupnosti, kulturno udejstvovanje, pastoracijo posebnih kategorij občanov. Ustanovitev Urada za verske skupnosti - Bi lahko navedli kako konkretno zadevo, ki jo je obravnavala oziroma predlagala ta krovna komisija? sem ogovoril di rektorico vladnega Urada za verske skupnosti Nino Čož. »Mešana krovna komisija je vladi predlagala v sprejem več določenih sklepov, na primer pripravo novega zakona o verskih skupnostih, saj star, sprejet še v prejšnjem režimu 1976. leta, četudi je bil popravljan, ne odgovarja več. Od komisije je tudi prišel predlog za ustanovitev posebnega vladnega urada za verske' skupnosti.« - Na kakšen način je bil urad ustanovljen in kakšno je njegovo poslanstvo? »Od več verskih skupnosti je prišel predlog o nekem povezovalnem organu med njimi in državo. Tako je tudi prav, saj so vse skupnosti enakopravne. Sprva je to potekalo preko mene, ki sem bila svetovalka vlade za verske skupnosti, nato pa je po predhodnem soglasju Državnega zbora R Slovenije vlada ustanovila Urad za verske skupnosti. Sklep je podpisal predsednik dr. Janez Drnovšek. Urad je strokovna služba vlade, ki nudi strokovno pomoč in obvešča verske skupnosti o predpisih, drugih aktih in ukrepih, ki zadevajo njihovo delovanje; vodi evidenco v Sloveniji delujočih verskih skupnosti; izvaja sklepe vlade v zvezi s pokojninskim, invalidskim in zdravstvenim zavarovanjem duhovnikov in redovnikov; spremlja izvajanje predpisov, drugih aktov in ukrepov, ki zadevajo delovanje verskih skupnosti; urad sodeluje pri pripravi predpisov, drugih aktov in ukrepov, ki zadevajo verske skupnosti; pripravlja gradiva in predloge sklepov za odločanje vlade o zadevah s področja delovanja verskih skupnosti; organizira razgovore s predstavniki verskih skupnosti, kot so G. Nina Čož. direktorica vladnega Urada za verske skupnosti delovni sestanki, sprejemi ob novem letu in drugih praznikih ... ; Urad tudi sodeluje z ministrstvi in lokalnimi organi pri reševanju odprtih vprašanj verskih skupnosti.« Skupnosti in njihovi sedeži - Urad za verske skupnosti R Slovenije torej tudi vodi evidenco v Sloveniji delujočih verskih skupnosti. Zanima me, koliko skupnosti imate evidentiranih in kako se imenujejo. »Pri našem Uradu je svoje delovanje prijavilo 26 verskih skupnosti. in sicer: Rimokatoliška cerkev (Ljubljana), Evangeličanska cerkev (Murska Sobota), Srbska pravoslavna cerkev (Ljubljana), Islamska verska skupnost (Ljubljana), Slovenska starokatoliška cerkev v RS (Murska Sobota), Bin-koštna cerkev v RS (Murska Sobota), Kristusova cerkev bratov v RS (Maribor), Krščanska adven-tistična cerkev (Ljubljana), Zveza baptističnih cerkva b RS (Trbovlje), Jehovove priče - krščanska verska skupnost (Ljubljana), Judovska skupnost v RS (Ljubljana), Svobodna cerkev v RS (Celje), Skupnost za zavest Krišne (Ljubljana), Svobodna katoliška cerkev (Ljubljana), Združitvena cerkev (Ljubljana). Univerzalno življenje (Ljubljana). Bela gnostična cerkev - EGA (Ljubljana), Novoapostol-ska cerkev v RS (Maribor). Mednarodna šola zlatega rožnega venca. Lectorium Rosicrucianum (Ljubljana). Cerkev Jezusa Kristusa svetnikov zadnjih dni - mormoni (Ljubljana), Nacionalna ba-hajska skupnost v RS (Ljubljana), Ordo Templis Orientis - O. T. O. (Ljubljana). Reformatorska krščanska cerkev v Sloveniji (Motvar-jevci). Sri Radhakunda - skupnost za zaves Sri Gourange (Piran), Univerzalna gnostična cerkev (Žalec) in Makedonska pravoslavna cerkev v RS (Ljubljana).« Verske skupnosti in ne sekte - Naj povem, da sem presenečen nad številom teh skupnosti, saj sem menil, da jih je za polovico manj. Najbrž so vmes tudi sekte? »Ne ustava ne zakon o verskih skupnosti in drugi zakoni ne poznajo termina sekta, ampak verska skupnost. Kot take so se prijavile in kot verske skupnosti jih imamo v evidenci. Na Uradu za verske skupnosti pa pripravljamo knjižico, v kateri se bodo predstavile tiste verske skupnosti, ki so manj poznane ali pa širša javnost o njih sploh nič ne ve. Tako poznavanje bo dobrodošlo tudi našim poslancem, ki bodo odločali o predlogu novega zakona o verskih skupnostih. Pa tudi drugi se bodo lahko seznanili o tem, v kaj verujejo oziroma, kakšen je njihov nauk. Seveda pa nobeno od prijavljenih verskih skupnosti ne silimo, naj se predstavi na tak način. O verskih skupnosti, ki so bolj poznane, na primer o katoliški Cerkvi, pa tudi nima smisla znova pisati.« - Omenili ste že pripravo predloga zakona o verskih skupnosti. Kako daleč ste? »Urad za verske skupnosti je nosilec priprave. To pomeni, da verske skupnosti sodelujejo v pripravi tega zakona. Svoje bodo dodala tudi posamezna ministrstva in drugi, vlada bo zadevo proučila in predvidoma še pred koncem tega leta ponudila državnim poslancem v obravnavo in sprejem. V posamezne določbe se ne bi spuščala, povem pa naj vendarle, da bo nov zakon veliko bolj liberalen. Sicer pa smo s črtanjem nekaterih določil (prepovedi) v starem zakonu že na tej poti, na primer pravica javnosti srednjih verskih šol v Vipavi in Želimlju, pa teološke fakultete ... Klasična gimnazija Sv. Stanislava v Ljubljani pa tako in tako deluje s koncesijo države Slovenije.« Ker je predlagana sprememba členov »vojaškega« zakona aktualna tudi za pomursko območje, naj tukaj navedem spremembe, ki zadevajo ugovor vesti. Nabornik, ki želi uveljavljati ugovor vesti zaradi vojaške dolžnosti, ob pozivu pristojnega organa na nabor ali obveznosti v zvezi z naborom vloži prošnjo (najkasneje v petnajstih dneh po prejemu poziva) pri upravnem organu, pristojnem za obrambne zadeve ... Vojak, ki služi vojaški rok, lahko vloži prošnjo za priznanje ugovora vesti zaradi vojaške obveznosti pri pristojni upravi za obrambo. Vojaški obveznik, ki je že odslužil vojaški rok, pa prošnjo vloži pri upravnem organu, pristojnem za obrambne zadeve, ki ga vodi v vojaški evidenci ... Državljan, ki mu je priznan ugovor vesti zaradi vojaške dolžnosti po odsluženem vojaškem roku, je dolžan opraviti tridesetdnevno usposabljanje nalog zaščite in reševanja. Ugovora vojaški dolžnosti ni mogoče priznati tistemu, ki ima dovoljenje za nošenje in posest orožja, ki je bil kaznovan zaradi nelegalne posesti orožja ali kaznivo dejanje, storjeno z nasiljem oziroma tistemu, ki opravlja pridobi-tveno dejavnost, ki je povezana z orožjem. Tako je zapisano v predlogih sprememb, ki zadevajo ugovor vesti. Najbrž ni odveč, da sem to zapisal, saj, kot je znano, so ugovor vesti v glavnem uveljavljali iz verskih razlogov. Med temi so predvsem člani Jehovove verske skupnosti. - Ustava določa, daj vesti dopusten r pn«1 s um posebej določa zako ! ne omejujejo pravice n drugih oseh. Držat J p radi svojih religiozn^ ali humanitarnih raz s pripravljeni sodel°^ pl j) Ijanju vojaških o treba omogočiti, da obrambi države na .„^1/11 Kot vemo je predlog zakona o dopolnitvah vid11, veznosti. So skupnosti ozirom« P k„ dali kaj predlogov tu " šega urada? »Da.« Refundacija prispevkov iz - Imam čina nežM*«^ merah. Bi lahko P m! . s socialnim zavarii g nalog ’ »V skladu s sklep® skupnosti, meseč Pnskitldu spevke za L2W s p nikov in redovnic, oSebneg spevke) od zaJaI?jxie dohodka ah najn^je pokojninske osn . .delodajalci.« -Nazadnje bit« « Urad za versk ' hitre^ u tudi kaj pomaga ‘ čeni zahtevek . re51!®' dal^ po možnosti čimp . kak0 [udi skušamo ^ je postopekreš« povemo upravi oVorZ * oSn Tako je tekel pog^ ji rico Urada za [^janČ^ Nino Čož, Pra^ ^iti dje' kuhanje kave, mirno so čakali, da moč »ognja« °L^anec je 1 Potem so se odprla vrata. Močno pomanjšani pil. Nihče se ga ni bal v tako reducirani izdaji- fr »Oprostite, kolegi,« je pričel plesti. »Vse, delal za našo skupno dobro. Verjemite, malo J « splavali...« , . re;splaj«tji »Ne ga srat,« je rekel Boter. » Tudi Titanik bi P ^lal, ,t. Konrad je preslišal folklorni izraz, najbrž seje jadt preslišal. Ravno tako smo vsi prisotni preslišali nj nje, stokanje in tarnanje. . . teOretik Tistega dne smo doživeli šok. Cene, genia H udarec' izumitelj teorije in relativnosti časa, je doživel te onjinjdte Konrad je sedaj skrušeno pripovedoval: »oe sJje/ek pr^M f Milančka, tistega, ki sem ga prestavil v vas ° . fazib meseci. Njegov oddelek smo razformirali, ^Mrtic0'" službah. Kasneje sem ga dal za evidentičarja v poi Vsi smo se ga spominjali, a se nam to ni zdelo »Veste, kaj je naredil ta Milanček?« , eva Konrad je nadaljeval: »Ta isti Milanček je o kariic0, v delavnico hodil vsako jutro v službo, žigosa usedd rekel vratarju, da gre v delavnico. Zatem se je , in se odpeljal domov. Ob koncu šihta je P,lnapgko v s kartico in se mirno odpeljal domov. Odkril je « Kartico je imel še vedno tu, delal pa je v delavn . z vS° Cene je prebledel. On sam, kombinator ^n,’a ^pel^di1 svojega pronicljivega analitično-sintetičnega rati cas iz treh ur svobode, ob silnih tiapotl o relativnosti časa je uspel narediti čudež, trt uspe^^:i petnajst ur. Takole niče, bolje rečeno nihče P ^42 ur 51 $tJ toSa lO tP s^. p/1 w>* 'UP1 sti^1 > Sa konr>Op”j Bog, /mešali!), Klekl ne ?sia S|jL?aP^al- Prav zato, HnuJ dejstev - tako je > ^eni O ne, to še ^liuh« e bd Klekl čista kjet*ost. poineni samo? ^koroA?80'0 zaPisa* brez Pa je ost*< Od tukaj na-^Kejf/teenanje Klekla ^eraiak>Vn' konferenci je dr. !i%ieva "amreč govoril «. 7/'^ resnice o Kle-n rav.navanju dolga. J SlJ^0 'bčna opredelitev naravnanost ne / PrekJ’ da je za osvobo-največ J dr. ekl-« Zato je, tMuren einjak- potrebno ir n?$n poklicati iz N s? Zabe tistO, kar je uNri ^a- Najprej naj Ika » °ka’ se je glasila Sa, f ?n°v Kleklovega *' d?slej že govori So g°Zlju v Črenšov-»Nil V8 ndrUStVa’ 'n na vStov Smu- Tam so A jezju°r'b s°ciologi, no-^'^rji °S 0Vck teologi in J,: /tal n ° tem pisal Klekl? Oakov^ 0 V ev dlkc|je- bi govo-V^evZ^^kem duhu, resnice in po-frus^lga? Bi neko ?o-fc l'danesr tev> zaradi katere L Potr?k° v 'menu stvarne kont° Početi, pustil kv h i/ »Politično opre-> 'bloško naravna- S.K1ekl ne bi ostal K^kiu na Prižnici ne za Vft odrom v parla-ne v katerem '4 v S? Jih N izdaJal-'nab' Tukaj se J'i?s'^nimPrav.s Kleklovim S °$roma nač'nom govor-Greifi .P'sanja. Jožef ^h^stir! le k'! novinar k’ ni bil Za sv°j° stvar-Vr> bi lahtam° urednik in Wk°zi ni k° °b tem rekli, Cdi Pridita Vo pisan'e go‘ X. 8ar, politični vo- ki je stil sam? Naredi dejanje človeka, ali je človek dejaven v dejanju. Seveda malce zapletamo, a kaj se hoče. Vprašanje je načelno. Klekl je bil nekaj takega kot glasnik oziroma prerok. To dvoje, izražanje kolektivnega občutja in kolektivne slutnje, ni iz istega roda dejavnosti kot publicistika, politika, duhovništvo. To dvoje je dano, to človek ima ali nima. Seveda je od tega, če to ima ali nima, odvisno, kakšen je v siceršnjih de- govori to o posedovanju nekih globjih talentov? »Odkritelji« Kleklovega spomenika: Štefan Nerad, Ivan Camplin in Franc Kolenko. Spomenik stoji pred obnovljeno fasado Našega doma v Črensovcih. ditelj in prosvetitelj. Vsega tega ni mogoče ločevati; stil, to je človek, pravi neka priljubljena krilatica. Kleklov stil je potemtakem on sam, vse tisto, kar je bil, je prepoznati skozi način njegovega pisanja. Nič novega. Vse to so različni razčlenjevale! in adora-torji (zanalašč smo, v spomin V Našem domu bo sedež nove občine, poročna dvorana, arh>v, morda tudi Krekova banka. Še prej ga morajo Črensovci, skozi dogajanje, ki se imenuje denacionalizacija, dobit! od lendavske občine oziroma Zadružne zveze. na Kleklov publicistični stil, ki ni bil nič upreproščen, izbrali ta izraz, ki prihaja iz latinske liturgije in pomeni častilci Boga) že velikorat zapisali. Razlika, ki jo hočemo tukaj poudariti, je v tem, da o Kle-klovem pisanju nočemo soditi post festum. Kaj je namreč prej, človekovo (tematizirano) delovanje ali človek? Človek, javnosti, kakšen novinar je, kakšen politik in kakšen duhovnik. Kako je Klekl pisal, koliko demagoški, vzgojiteljski, političen in politikantski je ob tem bil, torej ni odvisno toliko od tega, da ni bil samo novinar. Kako navsezadnje to, da je lahko bil to in še vse drugo? Ne Po Kleklu Klekl O tem, kar je Bedernjak povedal, bi Klekl pisal z ognjem. Ne bi ostal samo pri »politični opredelitvi«, ampak bi se vprašal, čigava je bila ta opredelitev. Je bila to opredelitev vseh, se je ljudstvo tako samoopre-delilo ali pa je bila večina opredeljena z opredelitvijo manjšine? Kdo se je ideološko naravnaval? Ni bil nemara ideološko naravnan? Kot na dlani je, da bi Klekl uvedel tukaj označitev nasilnosti, prisiljeno-sti. in nesvobode. Vpletel bi prekletstvo komunizma oziroma brezboštva, ki je jahalo na ljudstvu in ga opomnil, naj stori vse, da se mu kaj takega ne primeri več. Kleklov razlagalni krog je zaprt, ni mogoče predpostavljati, da bi postal v današnjem času odpuščujoč in da bi omiljal izražanje. Prav nasprotno, dogodke, ki so se obrnili proti njegovemu prizadevanju, bi demoniziral do skrajnosti. Po našem bi žugal in izobčeval. Z neko glasniško, preroško in voditeljsko pravico. Ker bi želel očiščenje. Čeprav tukaj ni jasno, kako daleč bi šel. Kakor smo rekli, njegov razlagalni krog je zaprt, vse, kar je zapisal, je zapisano v tistem času. Klekl ne živi več, vsaka projekcija njegovega delovanja v naš čas je nepotrebna. Tudi preroki in glasniki so to šele za nazaj. Čas jih pre- verja. Klekl s svojim dolgotrajnim novinarstvom, političnim delovanjem, voditeljstvom, hranilništvom in duhovništvom ni pustil samo pečata, izoblikoval in potrdil je neko mentali-tetno potezo ljudstva. Po letih brez Klekla v javni zavesti imamo znova Klekla. Po Kleklu Klekl. Tale ogl v resnici 3x večji Kako so tekli Kleklovi dnevi Vprašanje ima dvojem odgovor. Kleklovi življenjski dnevi so v kratkem pregledu tekli takole. Rojen je bil na Krajni 1874, v šolo je hodil na Cankovi, bogoslovje je končal v Sombotelu. Najprej je bil duhovnik v domači župniji, potem so ga premestili na Gradiščansko, leta 1903 je prišel v Črenšovce, začel 1904. izdajati Marijin list, potem je bil župnik pri Sebeščanu, zbolel na srcu in na živcih in se leta 1910. kot upokojen preselil v Črenšovce. Tam je začel izdajati Novine, Marijin ogra-ček, izdal molitvenik Hodim k oltarskomi svestvi, Kalendar Srca Jezušovoga, bil je 9 let narodni poslanec v Beogradu, vodil je tretjerednike. Leta 1930 je blagoslovil Naš dom, leta 1941. so ga Nemci aretirali in predali Madžarom, ki so ga internirali. Leta 1945 se je vrnil v Črenšovce, 1947. se je preselil v Soboto in naslednje leto tam umrl. Letošnji Kleklovi dnevi, kot prireditev ob 120. obletnici njegovega rojstva, 75. obletnici združitve Prekmurja s Slovenijo in 90. obletnici začetka izhajanja Marijinega lista, so se začeli v petek, 14. oktobra, ko je bil Domači večer s Kleklom. Spominjali so se ga Štefan Nerad, Franc Kolenko, Anton Horvat, Lojze Kozar mlajši, upokojeni bogojanski župnik Gujtman, zdajšnji bogojanski župnik Stanko Zver, brata Štefan in Jože Gruškovnjak in drugi v Moderatorja večera sta bila Štefan Ftičar in Anton Tbrnar. Na sobotnem kulturnem večeru so odrsko predstavili Kleklovol dejavnost, nastopila so kulturna društva iz Črensovec, Žižkov in vseh treh Bistric. V nedeljo so Kleklu na čast govorili Dani Kolenko, član Kleklovega odbora, predsednik IS SO Lendava Štefan Gjerkeš in zunanji minister v odstopu Lojze Peterle. Mariborski škof Kramberger, s katerim so pozneje v črensovski cerkvi somaševali prekmurski in prleški duhovniki, je blagoslovil Kleklov spomenik, ki so ga odkrili Kleklov birmanec Stefan Nerad, Kleklov kršče-nec Franc Kolenko in Klelov sodelavec duhovnik Ivan Camplin. Kleklovo pesem Kaj je Mura šepetala je recitiral Jože Horvat, mladinskemu pevskemu zboru je dirigirala Mateja Horvat, peli so tudi beltinski pevci in igrali ljutomerski glasbeniki. V svetli Kleklovi tradiciji, ki je hotel biti zvest kronist, moramo dodati še, da je prireditev povezovala prijetna gospa. Klekl bi malo skoparil s hva-lami - če seveda odmislimo, da kljub morebitni nečimernosti ne bi opisal o svojem lastnem slavju - ko bi našteval člane Kleklovega odbora, dr. Karla Bedernjaka, Štefan Ftičarja, Jožeta Horvata, Antona Tor-narja, Marijo Kebel in Daniela Kolenka. ŠTEFAN SMEJ EUROIN FOND S ia^ pora' tu ki 1 *' lahko tu e “ti k n'ce ^r°ne ^^^rja, X. M. 10. 94! ČAS JE, DA SE ODLOČITE KRONA Odločite se lahko tudi drugače. Svojemu darilu se lahko odpoveste v korist razširitve Kronine akcije čiščenja obrežij slovenskih rek in morja, ki bo v teku do sredine novembra. Pokličite (061) 9788. Tudi ob koncu tedna lahko dobite vse informacije o Kroninih skladih, najpreprostejSem načinu zamenjave certifikatov za delnice in seveda o darilih za vlagatelje. Med darili so tudi igrače, če ne veste, komu bi jih podarili, se jim lahko odpoveste v korist slovenskih otroSkih bolnic. Podarjene prispevke bomo bolnicam v vaSem imenu izročili ob koncu akcije. Novo iz programa Hyundai ACCENT Predstavniki Avtobusnega prometa so v petek na grajskem dvorišču v Murski Soboti voznikom vozil Hyundai ter ostalim zainteresiranim predstavili novo vozilo iz programa korejskega proizvajalca, ki med ljubitelji jeklenih konjičkov postaja vedno popularnejši. stran 20. oktobra 1994 ODAJAMO Ob^itvena okna streha bo z Vanu' pestre Ponudbe ugodnih cen! °hranimo stil vrednosti ■ prihranek pri energiji • hrup ostaja zunaj ■ več stekla - več svetlobi ' trajnost - velika stabilnos lahko ravnanje brez vzdrževanja vse po naročilu ■ v KUP°n šlj^ Prosim, da mi brezplačno in neobvezujoče prospekte in podatke o prodajnih pogojih za 1 Ime in priimek Masični in donavski strešnik se med seboj ra Va’ S svojih značilnih oblikah. Zasnovana sta tako, skla^ i streha z Vami in z okoljem zaživela čim J n gotr Mehki obrisi klasičnega strešnika ustvarjajo p0 ^ stre-nji ritem in tradicionalno eleganco strehe. nje ' k oik pa s tekočimi linijami, ki ponazarjajo va I strehi daje živahen in zanimiv videz. kj str^n'^ I Oba sta. tako kot vsi Bramacovi betons ijh iz'z ■ izdelana po najsodobnejših tehnoloških PoSt°PgSka, B nih in kakovostnih naravnih surovin: mletega P ntov. Bi jak portlandskega cementa ter železooksidnih P1^ jZvodnjes3. I' radi učinkovitega nadzora na vseh stopnjah Pr .jrIienzij' ji zagotovljeni visoka kakovost in natančnost li kega strešnika. tev Ji. |L Oba. klasični in donavski strešnik, lahko i ■ ju c ig barvah: opečnato rdeči, rdeče-rjavi, temo‘J s kateB" _ Bramacov program originalnih dodatnih c C je| stripa I harmonično dopolnite streho ne glede na ni jje od M^j I v naštetih barvnih tonih ponuja vse strešne I do slemena. Naj gre za novo ali staro hišo, P -vanje s I konstrukciji z nagibom od 17 do 90° je P1 fCprosto' | s katerim koli modelom strešnika hitro in P j Naravne sestavine, ki zagotavljajo eko $ odaf^slO' Bj^ nost in trajnost Bramacovih strešnikov, g° P j^lej ji estetski videz strehe, so temeljne odlike, ki5 la^^jpo ■ veniji prepričale že več kot 15.000 zadovo J . s W' ■ hiš. Za kakovost strešnikov Vam Bramac J doda'^3 a pisno garancijo. Za isto obdobje dobite tu aC je h stvo za poškodbe zaradi zmrzali. Streha B gaoa It odločitev za vse življenje, ne glede na to, ka J k strešnikov boste izbrali. Za vse dodatne informacije in nasvete jujef 11 tehnično-informativni oddelek ali pošljite 1 r I----------- Bramacova vse i«. i odločitev med klasičnim in donavskim stresn ni preprosta. »se za streho Bramac d.o.o., Dobruška vas 45, 68275 Škocjan tel.: (068) 322007. faks: (068) 76290 ali Bramac d.o.o., Otiški vrh -Dravograd, 62373 Šentjanž tel.: (0602) 85074, faks: (0602) 85206 PRODA 994 20. oktobra 1994 stran 17 za vaš topel in prijeten dom nova vas p.o. na biokah podjetje za proizvodnjo izolacijskih izdelkov NOVA VAS 56 - 61385 NOVA VAS SLOVENIJA telefon:061/798-008. 798-060. 866-234, telefax: 798-011 INDUSTRIJSKA PRODAJALNA. telefon:061/798-075 pohištva Še je čas za vaš toplejši dom - izolirajte ga z izdelki NOVOLIT! um MTE IZ NAŠEGA PROGRAMA VAM PONUJAMO " Enoslojne lahke gradbene plošče NOVOLIT ali trislojne lahke gradbene plošče KOMBIPOR, KOMBIVOL !n kombikor _ Lahke lesno-cemente akustične plošče AKUTERM tistem toplotnoizolacijske fasade tip KOMBIFAS „ ^stemi hidromontažnih in obešenih stropov - u^ipožarna vrata s požarno odpornostjo 60 ali 90 minut I kadilnice, hladilne komore, hladilniška vrata in druga oprema za „ Rilsko industrijo pomore za tehnično obdelavo mesnih izdelkov (dimljenje, Kuhanje, barjenje, pečenje...) 1« 9 a I« PROIZVODNJA SANITARNIH CELIC LENDAVA d.o.o. SLOVENIJA GRADMAT, Nemčavci, BTC -telefon: 21 813 ^od' cevni radiatorji MUKE! senRoTEHnr' • ITISONI IN TOPLI PODI IZ UVOZA -KOLESA ŽE OD20,000,OOjolarjev-------- - SAMOKOLNICE Vse iz uvoza! PRI NAS SO NAKUPI VEDNO UGODNI! itisoni • topli podi • umetne trave... I Cene zelo ugodne. TRGOVSKO PROIZVODNO IN STORITVENO . PODJETJE, d.o.o. * ^UCONCIH IN DOKLEŽOVJU - telefon: 45-011, 45-012 preproge • tapisoni < » VARIŠ« 69220 Lendava Industrijska cesta 4b SLOVENIJA Telefon: h.c. (069) 76-111 prodaja: (069) 75-804 Telefax: (069) 75-806 90 /O IZVOZ SANITARNIH KABIN NA ZAHODNO Tl IŽIŠČF h oM?3 2 mizarskim ^?dbenim Cevni radiatorji MONCER so gospodarni, estetski, učinkoviti in dolgotrajni. So grelna telesa, ki dajejo stanovanjsko bivalnim prostorom estetski izgled In pravo počutje. Iz naše lastne proizvodnje vam še ponujamo: - raztegljive posode VARFLEX - hidroforske posode - akumulatorje toplote - cevne spiralne izmenjevalce toplote - rezervoarje za lahka tekoča goriva - tlačne posode - sanitarne kabine V ZALOGI VES GRADBENI MATERIAL CEVI, PLOČEVINA IN VSI DRUGI PROFILI ITI C tr§ov*na s pohištvom in VAu UvlVl^ gradbenim materialom V naših novih prodajnih prostorih prodajamo vse pohištvo ZA VAŠ DOM! ZIZKI63, tel. (069) 70780 Dostava na dom, in to zastonj. NOVOST: ponudba italijanskega stran 18 za vaš topel in prijeten dom MiKO J.™. STARA NOVA VAS 69242 KRIŽEVCI PRI LJUTOMERU TEL.:(069)87-424 Iz kakovostnih ALU-profilov naši strokovnjaki izdelujejo okna, vrata, izložbe, vitrine, zimske vrtove, zastekljene ALU-fasade in pregradne stene. Izdelujemo pa tudi vse druge kovinske konstrukcije (stopnišča, ograje). Sekcijska vrata dobro tesnijo, imajo lahek in miren tek, pri ročnem odpiranju niso potrebne velike sile in ni možnosti poškodb. Na željo naročnika opremimo vrata s popolno avtomatiko. r TRGOVINA KEGL Mladinska ulica 60, Murska Sobota telefon: 24080,31321 mobitel: (0609)624496 VSE ZA CENTRALNO KURJAVO: - radiatorji VOGEL-NOT, AKLIMAT, KORAD - peči FEROTHERM, SIME - gorilniki LIBELA, EKOFLAM, OLYMP - bojlerji in kopalniške peči p - bela tehnika in mali gospodinjski aparati GORENJE - barve, laki - kopalniška oprema - cisterne za kurilno olje MOŽNOST PLAČILA NA 5 ČEKOV BREZ OBRESTI TER BREZPLAČNA DOSTAVA NA DOM. Delovni čas: od 7.00 do 19.00, ob sobotah do 13.00. GRELNIKI IZ NARAVNEGA KAMNA Moč grelnika Dimenzija plošče Ogret 450 W 600 W 800 W 1000 W 1200 W 60 x 40 cm 80 x 40 cm 100 x 40 cm 100 x 50 cm 100 x 60 cm do 6 m2 do 8 m2 do 10 m. do 15 m2 do 20 m2 .... ~~ nukH* Ogrevanje z grelniki iz naravnega kamna združuje prednosti te Brezplačna montaža in prevoz. Na željo vam pošljemo tudi prospekte. Vsi naši izdelki so izdelani po najnovejši zahodni tehnologiji. Vgrajeno okno je primer klasične izvedbe, po naročilu pa izdelamo tudi polokrogle oblike oken in vrat. ETNA, d. o. o. Prodajalna ECONOMIC, Usnjarska 7, Maribor telefon: (062)221294 Odprto vsak dan od 9.00 do 13.00 in od 15.00 do 17.00, ob sobotah od 9.00 do 12.00. Ljudje z obeh bregov Mure slovijo kot preudarni gospodarji. Dobro znajo ravnati s časom in denarjem* Da ne bi izgubljali časa pri dobri naložbi denarja, smo pripravili vpisna mesta za certifikate v skoraj vsakem domačem kraju V vaši najbližji enoti LB Pomurske banke: PE Murska Sobota, ekspoziture: Murska Sobota (ulice: Kidričeva, Št. Kovača, Lendavska), Beltinci, G.Petrovci, Grad, M.Toplice, Rogašovci, Kuzma. PE Ljutomer, ekspozitura Križevci. PE Gornja Radgona, ekspozitura Radenci, agencija Videm ob Ščavnici, agencija Apače. PE Lendava, ekspoziture: Turniščj, Črenšovci, Dobrovnik. V vseh podružnicah Agencije za plačilni promet: Murska Sobota, Slovenska 2; ekspoziture: Gornja Radgona, Partizanska 20; Lendava, Mlinska 2; Ljutomer, Ormoška 3. TRGOVINA TERMO-JEREBIC, Odranci, Panonska 6; CERES, Martjanci. 19; TRGOVINA NA dr0BI^„^ 31; PUHAN & C0, Motvarjevci; TEKSTIL PLETILSTVO, Prosenjakovci 97a; SDK MURSKA SOBOTA, LJUTOMER „n.,lWA BOCNIK TRGOVINA KOROŠAK ANICA, Bučečovci 4; TRGOVINA RAJH MLADEN, Lukavci 39; TRGOvn " & BREDA, Cezanjevci; TRGOVINA PIHLAR ANGELA, Radomerje 3; MARKET FLORIJAN, Str°npL|KATESA MARKET S, Safarsko 45a; TRGOVINA VUGLAR MAJDA, Veržej, Majstrova 6; MESNICA । .^rOV6]’ HANŽEKOVIČ, Veržej; AGROPLAC, Veržej, Stari trg; BABIČ Podgradje, Podgradje 26a; MS KL NA Ključarovci 19; TRGOVINA EKOS, Berkovci; TRGOVINA MEGLA MONIKA, Mala Nedelja; THf DROBNO, Mota 30; TRGOVINA NA DROBNO, Cven 86a; SDK LJUTOMER, Ormoška 3 V dodatnih pooblaščenih vpisnih mestih: MURSKA SOBOTA MARKET 47, Vanča vas 47; R KUPŠINCI d.o.o., Kupšinci 67; TRGOVINA JAKOB, Rakičan, Tomšičeva 19; TRGOVINA TAMARA, Dokležovje, Nova ul.30; TRGOVINA GOMAJNA, Bratonci 109; TRGOVINA MAUČEC, Gančani 80; TRGOVINA JENEŠ, Lipovci 103; TRGOVINA AIBA, Bogojina; TRGO/INA AIBA, Mlajtinci; AGRO-MARKET, Tešanovci 39; TRGOVINA MARJETICA, Vučja Gomila 24; TRGOVINA BERDEN, Tišina 5; TRGOVINA BAUTA, Predanovci 43a; TRGOVINA BREZA, Brezovci 50; TRGOVINA TIM, Zenkovci 51 a; TRGOVINA IDA DANI, Vadarci 53; TRGOVINA BOŽA, Cankova 72b; Trgovsko podjetje DENIS GABER, Gerlinci 38; TRGOVINA 3M, Sotina 1; TRGOVINA MILAN HORVAT, Radovci 26; TRGOVINA OB JEZERU, Krašče 17a; TRGOVINA VALERIJA, Krog, Murnova 2; TRGOVINA ROBI, Bakovci, Ob potoku 5; TRGOVINA JANČAR, Murski Črnci 11; TRGOVINA GORIČANKA, Sebeborci 71; TRGOVINA AGROSVETEC, Černelavci, Ledavska 17; TRGOVINA BELPOL, Moščanci 50; TRGOVINA S.M.S., Dol. Slaveči 51; TRGOVINA MINI MARKET, Otovci 1a; GORIČAN- KA TRDKOVA, Trdkova 54; GORIČKA VAS SALOVCI, Salovci; AGRO HF KRIŽEVCI v Prekmurju, Križevci v Prekmurju; VEGA Skakovci, Skakovci 15; 0MNIA Beltinci, Ravenska 73a; BOKO CENTER, Ižakovci 58; TRGOVINA CARIBIC MARKET, Lipa; TRGOVINA TOPLAK METKO, Strehovci 29; TRGOVINA DA-NA, Domanjševci 92a; KRKA ŠULINCI, Šulinci 2; Pomurska In vssncijsKA Okužba GORNJA RADGONA . _|NA DRES^' KUZMIČ, Črnci; MINI MARKET FLISAR OLGA, Sp. Ščavnica; ZEMLJIČ, Črešnjevci; TRGOVIN'" ^CU'* KRISTINA, Podgorje; TRGOVINA VOGRIN ANTONIJA, Sp. Ivanjci; KOF, Negova; TURISTIČNA ^pa, KAM, Kapelska cesta, Radenci; TRGOVINA TKAVC BRIGITA, Police; MARK & TOURS, REFLEX, Gornja Radgona, Podgrad 4( Prodajni salon GRAD, Grajska 24, Gornja Radgona; gppNJ Podgrad 7, Gornja Radgona); Avtotrgovina NEŽIČ JOŽE, Lomanoše 32a, Gornja Radgona; S RADGONA, Partizanska 20 ■ ?5; LENDAVA nenKovc’'|A R-0 DOLAC, Dolga vas; TRGOVINA BOROVIČ, Mostje 59; TRGOVINA EMIL BEZENŠEK, qOdI^ TRGOVINA ELIZABETA, D. Lakoš 24; SVIS, Gaberje; TRGOVINA JAKŠIČ, Kapca 95; TRGOVu DARINKA, D. Bistrica 92; TRGOVINA TA-JA, G. Bistrica 7; TRGOVINA KOCET MARJAN, V. r $ TRGOVINA HORVAT ANASTAZIJA, Trnje 7c; TRGOVINA HORVAT VERA, Žižki 61 a; TRGOVINA gTER Odranci, Mladinska 10; TRGOVINA SUZANA, Nedelica 59; TRGOVINA TOPLM p^jšov^ " £ h Nedelica 78; TRGOVINA RAJ MARTIN, Gomilica 58a; TRGOVINA MA-FAM. Leflda^ J - Petišovska 80; TRGOVINA ABS, Čentiba 461; OUICK Sežana, Dolga vas; DSL KU '^strijs^ T SOLAR TOURS, Lendava; TRIOTEHNA, Lendava; KOBITEX, Kobilje; INTEGRAL, 1, Lendava; SDK LENDAVA, Mlinska 2 7 naložba v domači kraj Bogastvo naj ostane tu, kjer je srce. S 20. oktobra 1994 stran 19 za vsakogar nekaj Kateri hmen je vaš? Vsakemu astrološkemu zna-ustreza določen drag in Stag kamen. njegovo nošc-* Pa varuje vaše zdravje. Če Smete v to moč, si poglejte, lltt' je vaš kamen. ^EN- a-ametist \ diamant. d'arnant, žad, °Pal' ^aragd. kristal ^'ser' perla. rubin, safir, rdeči gorski ®»iks. diamant, topaz, rubin, DEVjca . s™ ahata, topaz, di- Sle *1CA: safir, topaz, k00nara8d’ $'Ser' °Pal-Sa| rubin, gorski turk'z- ametist, %, OnilP$' turkiz, safir, 'opaž. “'Ks, mesečev kamen, J°DNar. %6tl K- ametist, granit, klBf akvamarin, _ 1Ser. safir. Kakav Ta Sla tkUvna P'iača bo v Posr>ae bQ1jši okus, če (biti ^er 8a hranite banska? steklena ali por-Valilije ’ P°'°žite strok Prah Pome' ^aPrei i Borjem, še preden W£z mlekom, se ne mmjal v grudice. ^asbene Posušeno sadje shranite v vrečke, ki jih seši-jete iz tanke prepuščajoče tkanine (gaza in podobno). Napolnite jih s krhlji in obesite na kavlje v hladnem, suhem in temnem prostoru. Krhlji bodo hitro mehki, če dodate sladkor šele potem, ko jih že nekaj časa kuhate ali dušite. Krhlji so tudi zdravilni, saj blažijo želodčne težave. Zamrzovanje Pecivo lahko zamrznete še toplo (ne sme pa biti vroče). Meso razdelite na porcije, vendar naj zavoj ne tehta več kot dva kilograma in pol. Natajano ali popolnoma odtajano meso lahko vnovič zamrznete le, če je bilo prej skuhano ali pečeno, sicer se pokvari. Preden zamrznete zelenjavo, jo blanširajte, torej za 2-4 minute potopite v komaj opazno kipečo vodo. Zatem jo prelijte z mrzlo vodo in ohladite. Blanširana zelenjava obdrži lepo barvo in poln okus. Vestnik V pripravljeno pijačo kanite nekaj kapljic limoninega soka - tako bo kakav lažje prebavljiv. Če kakav, potem ko je zavrel, malo ohladite in še enkrat prekuhate, bo pijača bolj gosta. Madeže od kakava morate takoj sprati z mrzlo vodo in izginili bodo brez sledu. >„ lestvice skladb ibkb LtJC S- h ,AT’S W°MAN - Garth Brooks J PREQUENCY. KENNETH? - R. E. M. tS- VOU r?YE TO YOU - Boyz II Men T,T0o o-THERE-Hean pnnce k - Prince Ital. Joe & Markv Mark . HlNGS-JoeCocker I ^tn^enske ABAVNE GLASBE J Regina ' VIJOLIC-Hajdi 1 w ^JP n E ~ Sanja Mlinar ' ©NjArDominik Kozarič in, Ne n^leksander Mežek “OS ZNALA - Meri Avsenak ' 1 'l: 3' ~ Jan Plestenjak ž Hii“ I ^VRo^RODNOZABAVNE GLASBE i ’ vekron PA Z MARELOF t VEscP ‘ZmTa rU Ans Tonija Verderberja Prerod ' 0^- AIPsk' kvintet f ^ARn AJ DPtrr Ans;.Fra,'ca Miheliča 'noše'Nlešrfantie k ^EZNI - Primorski fantje k ^®NJA - Ans. Nika Zajca S ^^41,do četrtka, 27. oktobra 1994, na naslov: Murski val, A Murska .Sobota, za glasbene lestvice. I^nšt.42---------------------------------------- It •uja skladbo: _____ I K Ptiimek tp K ‘er naslov Jesenski nasveti Še posebno jeseni, ko nabirate sadje, ste v nevarnosti, da vas pičita čebela ali osa. In če se piku še niste izognili, si vsaj olajšajte bolečino, kar lahko zelo učinkovito storite s ščepcem soli, ki jo natrosite na boleče mesto. S tem boste preprečili oteklino in ublažili bolečino. Ko pa pripravljate ozimnico, za spremembo poleg sadne mar-malade poskusite tudi bučno. Poznavalci pravijo, da je zelo okusna, precej pa je moč izboljšati okus z limonino lupinico. In ko že zavezujete kozarce z marmelado in drugim vkuhanim sadjem, namažite notranjo stran papirja z jajčnim beljakom. Potem položite papir čez kozarec ter zavežite kot navadno. Beljak se bo prijel stekla in tako zaprl dostop zraku. Kuhajte z nami Mesna štruca z zelenjavo Damski sakoji za letošnjo jesen so zelo karirasti, kroji so »teli-rani« in se zapenjajo z eno vrsto preoblečenih gumbov. Žepi so običajno zgolj provi-zorni, njihova »strešica« pa je žametno obrobljena. Iz enobarvnega žameta je tudi zgorni del ovratnika. Poleg kravate in rokavic, ki so tudi kariraste, je vsa ostala garderoba stroga, nevsiljiva in enobarvna. Skratka, nošnja, ki je ob primerni obutvi več kot udobna. RADIO MV - MURSKI VAL - UKV 94,6 MHz (dopoldne tudi SV 648 kHz) Okrogli klobučki O mehkih čepicah smo že govorili, tokrat so na vrsti klobuki. V kratkem se jih bomo lotili, saj prihaja sezona, ko bo tudi glavo potrebno pokriti. Pravijo, da lahko klobuk nosite tudi brez podobne jope ali plašča, če imate na sebi vsaj nekaj barvno ustreznega - krilo, čevlje, nogavice ali pa samo rokavice. Petek - 5.40 Prebujajte se z nami - 7.00 Druga jutranja kronika - 7.30 Informacije v slovenščini, nemščini in madžarščini - 7.45 Mariborsko zvočno pismo - 8.00 Poročila - 8.10 Dopoldne na MV - 8.30 Mali oglasi - 9.15 Glasba - 10.00 Poročila - 11.15 Od petka do petka - 12.00 Poročila BBC-ja -12.30 Dežurni novinar v 1. osebi ednine -13.00 Danes do trinajstih -13.30 Popoldne na MV - 14.30 Romska oddaja -15.30 Dogodki in odmevi -16.25 Obvestila - 16.30 Poročila - 17.00 Ob koncu tedna - 17.30 1 = 2 in 3 in 4-18.00 MV-dur - 18.30 Poročila BBC-ja - 19.00 Dnevnik Radia Slovenija - 19.30 »Sipli mi« z Duškom in Sašom - 22.00 Vključujemo Radio Slovenija Sobota - 5.40 Prebujajte se z nami - 7.00 Druga jutranja kronika - 7.30 Informacije v slovenščini, nemščini in madžarščini - 7.50 Tržnica - 8.00 Poročila - 8.10 Dopoldne na MV - 9.15 Predstavljamo vam - 10.00 Poročila - 10.30 Potepajte se z nami - 11.00 Sobotni gost - 12.00 Poročila BBC-ja -12.30 Dežurni novinar v 1. osebi ednine - 13.00 Danes do trinajstih -13.30 Popoldne na MV - 14.30 Alterantivna oddaja - 16.25 Obvestila - 16.30 Poročila - 17.00 Ob koncu tedna - 18.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi - 18.30 Poročila BBC-ja - 19.00 Vključujemo Radio Slovenija Nedelja - 8.00 Začenjamo nov dan - 8.10 Panonski odmevi - 9.30 srečanje na Murskem valu - 10.30 Nedeljska kuhinja - 12.00 Poročila - 12.15 Nedeljsko premišljevanje - 12.30 Minute za kmetovalce - 13.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi - 18.30 Poročila BBC-ja - 19.00 Vključujemo Radio Slovenija Ponedeljek - 5.40 Prebujajte se z nami - 7.00 Druga jutranja kronika - 7.30 Informacije v slovenščini, nemščini in madžarščini - 7.45 Porabsko zvočno pismo - 8.00 Poročila - 8.10 Dopoldne na MV - 8.30 Mali oglasi - 10.00 Poročila - 10.15 Evropa v enem tednu - 12.00 Poročila BBC-ja - 12.30 Dežurni novinar v 1. osebi ednine - 13.00 Danes do trinajstih - 13.30 Popoldne na MV - 15.30 Dogodki in odmevi - 16.25 Obvestila - 16.30 Poročila - 17.00 Bilo je nekoč - 17.30 Šport - 18.00 S kranščakon, cekron, pa z marelof - 18.30 Poročila BBC-ja - 19.00 Dnevnik Radia Slovenija - 19.30 Večno zelene melodije z Benom - 22.00 Vključujemo Radio Slovenija Torek - 5.40 Prebujajte se z nami - 7.00 Druga jutranja kronika - 7.30 Informacije v slovenščini, nemščini in madžarščini - 7.45 Ljubljansko zvočno pismo - 8.00 Poročila - 8.10 Dopoldne na MV - 8. 30 Mali oglasi - 10.00 Poročila - 12.00 Poročila - 12.30 Dežurni novinar v 1. osebi ednine - 13.00 Danes do trinajstih - 13.30 Popoldne na MV - 15.30 Dogodki in odmevi - 16.25 Obvestila - 16.30 Poročila - 17.00 Tema popoldneva -17.30 Srebrne niti - 18.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi - 18.30 Poročila BBC-ja - 19.00 Dnevnik Radia Slovenija - 19.30 Mursko-morski val s Simono in Dušanom - 22.00 Vključujemo Radio Slovenija Sreda - 5.40 Prebujajte se z nami - 7.00 Druga jutranja kronika - 7.30 Informacije v slovenščini, nemščini in madžarščini - 7.45 Zagrebško zvočno pismo - 8.00 Poročila - 8.10 Dopoldne na MV - 8.30 Mali oglasi - 10 00 Poročila - 10.15 NSTSNMV - 12.00 Poročila BBC-ja - 12.30 Dežurni novinar v 1. osebi ednine - 13.00 Danes do trinajstih - 13.30 Popoldne na MV - 15.30 Dogodki in odmevi - 16.25 Obvestila - 16.30 Poročila - 17.00 Poslušamo vas - 17.30 Mali oglasi - 18.00 Na narodni farmi - 18.30 Poročila BBC-ja - 19.00 Dnevnik Radia Slovenija - 19.30 Glasbeni kviz s Smiljo - 22.00 Vključujemo Radio Slovenija Četrtek - 5.40 Prebujajte se z nami - 7.00 Druga jutranja kronika - 7.30 Informacije v slovenščini, nemščini in madžarščini - 7.40 Svetuje kmetijski strokovnjak - 8.00 Poročila - 8.10 Dopoldne na MV - 9.15 Sedem veličastnih - 10.00 Poročila - 11.15 Mali oglasi - 12.00 Poročila BBC - 12.30 Dežurni novinar v 1. osebi ednine - 13.00 Danes do trinajstih - 13.30 Popoldne na MV - 15.30 Dogodki in odmevi - 16.25 Obvestila - 16.30 Poročila - 17.00 To sem jaz - 18.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi - 18.30 Poročila BBC-ja - 19.00 Dnevnik Radia Slovenija - 19.30 Geza se zeza (humor in domača glasba) - 22.00 Vključujemo Radio Slovenija. Potrebujemo: Ikg sveže svinine, 1,5kg govedine, Idol zelenega graha, 2 korenini, korenčka, 3 žemlje ali 15 dag belega kruha (bolj suhega), 3dcl mleka, 2 žlici olja, 2 srednje debeli čebuli, zelen petršilj, 2 do 3 jajca, 5 do 7dag moke ali drobtin, sol, lOdag olja (za pečenje), zajemalko juhe. Meso v kosu na hitro operemo, zrežemo in zmeljemo. Grah in očiščen korenček skuhamo v slanem kropu in odcedimo. Mesu pridenemo v mleku namočen dobro ožet in pretlačen kruh ali žemlje, sesekljano in na olju prepraženo čebulo, kuhan in na drobno zrezan korenček, grah, sesekljan zelen petršilj, jajca, po potrebi moko ali drobtine in po okusu soli. Iz dobro premešane zmesi napravimo ne predebelo, lepo oblikovano štruco (lahko tudi dve), ki jo denemo na razbeljeno olje v pekač in polijemo tudi po vrhu z vročim oljem ter počasi pečemo v pečici 1 do 1.30 ure. Med pečenjem jo večkrat polijemo z oljem in sokom, ki se nabira v pekaču ter štruco z lopatico dva- do trikrat previdno privzdignemo, da se ne prime pekača. Te pečenke nikoli ne obračamo, ker vroča rada razpade. Pred serviranjem jo režemo na bolj debele, nekoliko poševne rezine - režemo z ostrim nožem in nekoliko ohlajeno. Na servirno ploščo jih naložimo kot strešno opeko. Sok v pekaču zalijemo z zajemalko juhe, ga prevremo in precedimo. Serviramo posebej k pečenki. Mesni štruci pridenemo na maslu pražene in mehko dušene gobice ali kuhane cvetove cvetače, brstični ohrovt in podobno. Vsaka mesna štruca se lepše speče in je boljšega okusa, če jo surovo zavijemo v svinjsko mrenico. Pečenko lahko serviramo s pečenim ali praženim krompirjem in sezonsko solato. Cilka Sukič Z zeljem nad težave O zdravilni moči zelja so že večkrat pisali; danes naj vas opozorimo na ugodno delovanje zelja na razjede na želodcu in dvanajsterniku. Seveda je mečkanje in stiskanje zelja bolj zamudno, kot jemanje tablet, je pa precej bolj zdravo in učinek je dolgotrajen. Kaj je treba storiti? Hraniti se je treba čim bolj lahko, uporabljati malo maščob, ostrih začimb in mesa. Po vsakem obroku pa moramo spiti vsaj dva decilitra izstisnjenega soka svežega zelja. Učinek bo še večji, če si čimvečkrat privoščimo solato iz mešanice svežega in kislega zelja. Ob tem seveda ne opustimo običajnega zdravljenja, samo zelje kot zdravilo lahko uporabljamo šele takrat, ko zdravniški izvidi jasno pokažejo izboljšanje. Vztrajati moramo vsaj en mesec, še bolje dva. Če nas zelje napenja, pijmo čez dan čaj iz kumine. Zelje, ohrovt in cvetača so zdravi in okusni, ni jih pa prijetno kuhati, ker se njihov ostri vonj širi po vsem stanovanju. Pomaga, če daste v kozico, kjer se kuha zelenjava, nekaj orehovih jedrc. Krpo dobro navlažite s primernim sredstvom za loščenje pohištva, jo zvijte v svitek in ovijte s platnom. Površina, s katero loščite, mora biti namreč povsem gladka. Pohištvo loščite z navzkrižnimi gibi. Platno, s katerim je ovita krpa, ki ste jo navlažili z loščilom, morate pogosteje menjavati, ker se hitro umaže. Počakajte, da loščilo nekaj časa deluje na površino pohištva, nato pa jo zdrgnite s suho volneno krpo. Mraz Rastline južnih krajev kivi in druge vrtne rastline, ki so občutljive na mraz, morate pravočasno zaščititi pred zimo, ker jih utegnejo sicer poškodovati že prve hladne noči. Predvsem je pomembno, da z rahlim materialom, denimo listjem ali slamo, pokrijete korenine in mladike, ki so pognale iz zemlje. Tudi če vrhovi mladik zmrznejo, se bodo prihodnje leto razvili močni grmi. Vzpenjavke in drevesa, občutljiva na mraz, zaščitite z rogo-zami iz slame. SESTAVIL MARKO NAPAST IZRAZITOST, PRETRES-UIV0ST OZIRALNI ZAIMEK ALI PRISLOV CERKVENO IZOBČENJE TELESNA OKONČINA GO?AV GRČIJI, VISOKA 2152 m AMERIŠKI FILMSKI KOMIK LAUREL JOSIP BROZ ŠTUDENT IRANISTIKE IT. SKLADATELJ (GIAN CARLO) TATVINA NA PODROČJU UMETNOSTI OBROK, DELEŽ NOBELU FIGURA PRI ČETVORKI SOSEDNJI ČRKI V ABECEDI NADUTOST. OŠABNOST REDOVNIŠKA PRIPRAVNICA ŠKOTSKI FILMSKI IGRALEC CONNERV ANGLEŠKA FILMSKA IGRALKA (JEAN) ROMAN WALTERJA SCOTTA RIMSKA PERCA OGRAJEN PROSTOR ZA ŽIVINO VOJAŠKA ENOTA JEZERO V JUŽNI TURČUI TEMNI DEL DNEVA MOŠKO IME IZREK, PREGOVOR WEBR0VA OPERA ARABSKI ŽREBEC OZKA DOLINA S STRMIMI STENAMI VEČJA ZNANSTVENA RAZPRAVA stran 20 vestnik, 2OjJktobra^ 8 coco O podlistki TRN V ANGLEŠKI KRONI Cilji in zahteve IRA IRA je že ničkolikokrat uradno izjavila, tako tudi leta 1987, »da so britanski politiki, in ne prebivalci Irske (Ulstra - op. N. K.) poglavitni razlog (današnji) delitvi in konfliktu v državi«. Zastavila si je jasen cilj, da bo pobijala britanske vojake v Ulstru toliko časa, da bo britanskemu parlamentu in javnosti postalo to klanje nesmiselno in bo zahtevalo odpoklic britanskih čet z otoka. Pri tem poudaija, da ji ne gre toliko za pobijanje vojakov samih, kot za učinek, ki ga s tem dosežejo v britanski javnosti, ki se bo prej ko slej morala vprašati, čemu prisotnost in žrtve med britanskimi vojaki. Da bi IRA podkrepila svoje zahteve in da bi se predvsem izognila nepotrebnim žrtvam med prebivalci Ulstra, je svoje aktivnosti prenesla tudi na britanski otok, ki po njihovih besedah ni bil soočen z resnostjo problema. stični dejavnosti. Ustanovitev združene socialistične republike, ki naj bi sledila umiku britanskih čet z otoka, je utopija, h kateri so se zatekali na začetku svojega delovanja. To vizijo jim je kmalu razblinil O sebi nikoli ne govorijo kot o teroristih, temveč zgolj kot o borcih za svobodo in svoj boj predstavljajo kot narodnoosvobodilni boj »zoper imperialistično in kolonialistično okupacijsko vojsko, kar pušča vne- Jerneja KATONA Drago PINTARIČ DROGE KOT CIVILIZACIJSKO VPRAŠANJE Program Program IRE je jasen. S sistematsko uporabo teroija je odločena »omogočiti irskemu narodu, da gospodari z bogastvom, ki ga premore 32 pokrajin, kjer bodo protestanti in katoliki uživali enake pravice«. Te besede zvenijo sicer zelo prepričljivo, vendar je, žal, irska vsakdanjost več kot le zgornje fraze. Kdo je ta irski narod, v čigar imenu IRA postavlja svoje zahteve in kaj mu IRA ponuja? Prebivalstvo Severne Irske sestavljajo 2/3 protestantov in 1/3 katolikov. Protestanti si še najmanj od vsega želijo, da bi jih predstavljala ilegalna manjšinska in povrhu še katoliška IRA. Protestantska skupnost si predvsem želi ohraniti in še okrepiti položaj znotraj Združenega kraljestva in se v imenu tega, podobno kot IRA zateka k vsem dovoljenim in nedovoljenim sredstvom, tudi k terori- Mejne ulice med četrtmi protestantov in katolikov so zvečine nenaseljene. Prehode med ulicami varujejo podobne železne ograje. vladni aparat v Dublinu, ki se je skupaj z vlado v Londonu spustil v skupen lov za pripadniki IRE. Na državni aparat v Dublinu gleda vsaj s tolikšno sovražnostjo kot na britanskega in dolgoročno, tako pravijo britanski viri, so za demokratične institucije v Repu bliki Irski ravno takšna grožnja kot za tiste v Severni Irski. Sčasoma so se odločili za zvezno republiko, ki bi vključevala vseh 9 zgodovinskih pokrajin Ulsterja, a so tudi to opustili in se danes nagibajo k bolj centraliziranemu sistemu. mar dejstvo, da je večina na Severnem Irskem zato, da ostane znotraj Združenega kraljestva«. O tem pričajo rezultati parlamentarnih volitev 1982. v Ulstru, ko je 70 odstotkov prebivalcev, torej skupno 2/3 protestantov in okoli 4 odstotke katolikov, odločilo, da se družbenopolitični položaj Severne Irske ne spremeni in volilo stranke, ki so za ohranitev položaja Severne Irske znotraj britanskega kraljestva. (Se nadaljuje) Zdaj pa (z izgubo religije) kot prezgodaj osirotel nedorasel otrok, nagnjen k delikvenci, še najbolj spominja na (potencialnega) narkomana. Le da njene »droge« niso samo droge in, kot je tipično za narkomana (in nam bolj domačega alkoholika), se svoje zasvojenosti niti sama ne zaveda. V njej vidi pravzaprav - svobodo! To pomeni, da si še ni zastavila najbolj bistvenih vprašanj o sebi, o življenju; kot vsakega pubertetnika jo je zgrozila in malo zresnila le misel lastnega konca (v obliki atomske katastrofe npr.), ki pa se ji sredi lagodnega in udobnega življenja zdi kratko malo neverjetna. Od preglobokih in pustih filozofskih vprašanj se je raje ozrla nazaj nase, k svoji lahkoživi razigranosti, se opijanila z lastnim občutkom (prividne) nadmoči, ki jo ima nad življenjem, občuduje svojo svobodo, je sama sebi edina meja in tudi najvišje merilo ter najgloblji odgovor. Ozrla se je naokrog in pri tem odkrila nekaj sebi enakih, a ne enakovrednih, kot meni sama - ni pa še dozorela za vpogled vase. Zato kar brž končajmo poglavje, v katerem smo se namerili stopiti na polje metafizičnih vprašanj, in se ogradimo v okvire, znotraj katerih naša civilizacija doživlja samo sebe, se namesto nje vprašajmo, kakšni zasvojenosti podlega in katera droga se je vtihotapila v njeno življenje. Artikel kot droga Morda bi dobro del že pogled v ogledalo (enega simbolov, ki ga postmodernistična literatura pogosto jemlje v misli in ga doživlja kot magičen odgovor brez vprašanja): Kakšna je podoba sveta ob koncu drugega tisočletja in kakšne so vrednote civilizacije, ki jo živimo? O sistemu ekonomske logike, ki je s svojim stremenjem k uspešnosti postal norma, smo že spregovorili in morali priznati, da se je polastil vseh področij človekovega življenja in celo njegovih odnosov. Opis vrednot in družbenih norm se bistveno loči od tistih, ki jih je poznala preteklost. Vede, ki se ukvarjajo s človekom in njegovimi dejavnostmi, so v svojih teoretičnih izhodiščih morale upoštevati dejstvo, da je za razumevanje posameznika ter motivov in vzrokov za njegovo početje potrebno upoštevati tudi sociološki okvir. Naravne danosti in tudi ljudje sami so postali predmeti, inštrumenti osvajalnega duha, ki mu je vodilo materialna korist. Človek - ključni dejavnik tržne verige - je postal predvsem porabnik - konzument; proti njemu (in zanj) je ustvarjen in usmerjen ogromen stroj marketinške propagande. Napačno pa bi bilo trditi - ali celo iz napisanega sklepati - da je ta miselnost človeku vsiljena proti volji. Sodobni človek poleg osnovnih potreb razvije še zapleten sestav (umetnih) psiholoških potreb. Z njimi brani svojega duha, svet domišljije in želja, ki se vedno bolj uresničuje ne iz človekove lastne notranjo- sti, ampak povezano s (preverjenimi) a. človeka rešujejo zmot. Z njihovim za -o njem pa presega potrebo po preživ i dopolnjuje z občutkom sreče, m to c kot obliko svobode. .. družbe so Osnovne postavke kapitalistične jna lastnina, individualnost in svoboa • 0. sodobnemu človeku poleg ekonom। sti pomeni predvsem psihološko v v>ja'privid katere išče identiteto in mu preos svobode. Doživlja jo kot moznos artikli, kar mu obenem daje L takšna nad ponujenim. Za odtujenega^! insebe zožena percepcija (celovitosti) zivj psi- deluje kot kompenzacija, kar mu s tOi ja hološko preživetje. Največ zasl 9 ^ot), »odrešujoča« moč artiklov deluje opagande’ gre pripisati industriji ekonomske p h ki artikle osmišlja. Ta ima zelo ra ..Lezi*' ugotavljanja in tudi oblikovanja P sporo-vih (psiholoških) potreb: propag . načrtno čila prek glavnega medija - te . L prodirajo v nezavedno in (re)®K streznear' želje, katerim asociativno pbnuja) tikle. . In kakšne so te psihološke pot pa je množičnih je npr. moda, njen nj več * mnogoobrazna: o modi pravzap gpremen'1 demo govoriti, prav tipično se J eSto d v modne trende, ki posamezniku ' rnic* tata dajejo svobodo v izbiri me। »soia v resnici pa to pomeni, da si zm rhnje obisk cirano podreja človeka; iz zgolj P |asti širi in njenega kroja domeno svojei celo3! človeka samega - zanj si ^ninM podobo - imidž, povezuje se s nUja v izD boli, narekuje prihodnje želje te। P gruny1 že kar izdelan pogled na svet ( , hippy itd.). ,■ LorsezdibaZCa Zgled mode smo izbrali, ker seca skupen vsem fenomenom s ^i, n (obstajajo moderni športi, mod derni načini preživljanja pms $ |0 mod ; derna dopustniška orientacija, |as’n službe ipd.), naslednja njihova način naL pa je da so vsi na tak ali duga njirrt C daj (tudi najbolj »ezoterični« gitern^L. pripadnost sektam in Pod0^ skupinam je pravzaprav ze'o v jvajs^ rave). Tako se zdi, da se življe stoletju ponuja v obliki artiklov. dro9aL, Ali se s tem naši glavni te,m 0, z Na. zasvojenosti - odmikamo. N ni PotLca da se ji približujemo po vec ।K j^a % slovna misel se zaokroži d . kj vs® .. z ugotovitvijo, da artikel kot s 9 širok čutnost in zadovoljstvo ter P' »jostr105 \ leto človekovih psiholoških n p^M^ luje kot droga, vendar gre definicU' vzporednost in enakoznacno in artikla). (Dalje^ NADA Sa VRNI SE 27 On je natanko vedel, da je lahko miren, premišljeno dobrohoten, a tudi odločen. Iz avtomobila je stopil s smehljajem in blag. Sklonil se je nazaj v avto in z zadnjega sedeža pobiral paketke. »Si pridna,« je rekel Sonji, ki ga je počakala vrh stopnic pri preklitnih vratih. »Moram biti.« Opazovala je paketke, ki jih je nosil v naročju. Jasno, z njimi se odkupuje. In vendar se je vedno ponovilo: zmučil.jo je s svojo odsotnostjo, a njena jeza se je spremenila v razjedajočo radost, v odpuščanje, polno prekletstva; samo da spet vidi njegov nikoli sproščeni in odkriti smehljaj in sliši mehak glas, za katerim se skriva nezlomljiva volja. Počakal je, da je stopila pred njim v hišo. Zdelo se ji je, da se je kljub vsemu vzdušje spremenilo. Samo da je pri hiši, čeprav on ni nikoli k temu vzdušju hotel kaj prispevati. Babica ga je sprejela z blaženim veseljem. Obrnila se je od štedilnika in ko je preletela zavitke, ji je obraz zažarel. Tudi Zdenka in Tatjana sta se z očmi prilepili nanje. »K večerji sem prišel, če ste že skuhali.« Velik komedijant, saj je znal pred babico zaigrati natanko tako, kakor si je želela. »Počakati boš moral. Bo pa kmalu, kar sedi.« Medtem je darila položil na mizo. Dekletci sta obsedeli in molče čakali, babica ni marala pogledati k mizi, Sonja pa si je za vrati nad školjko umivala roke. Babica se je branila: »Zakaj trošiš po nepotrebnem denar? Saj ne bi bilo treba.« Dekletci se paketkov, ki jima jih je prinesel striček Frčak, nista dotaknili, dokler jima ni dovolila mama. Babica se je naredila, kakor da njenega darila ne bi bilo. Le Sonja se je zavedala, kako Frčak ve, zakaj daje in zakaj jemlje. Njegova dobrota je odvratna, pa vendar koristna. Prinese v hišo vsega, od mesa do oblek in denarja. Kako bi živela z dvema otro- koma, nizko plačo in takšno hrbtenico. Kriza prihaja, dinar je vsak dan manj vreden, vse se draži. S težavo bi komaj oblekla in obula otroka. Majhna in nebogljena se čuti pri teh težavah, ki jo silijo, da je popustljiva in da na vse pristaja. So sile v življenju, ki jim ona ni kos, ki pa jih z lahkoto obvlada Frčak. On živi svoje trdno življenje in ne da blizu ne Sonji ne Kolblu, sploh nikomur. Samo z mnogo denarja je možno živeti tako neodvisno in zaradi denarja se brani vsega, kar bi ogrozilo njegovo prostost. On ve, zakaj si ne mara privezati na glavo sto težav, ki bi mu jih prinesla s seboj Sonja. Kar je.položil na mizo, so drobtinice, a znal jim je dati sijaj, kakor da bi podrl in na novo sezidal Dominkovo hišo. Kaj takega Sonja ne bi zmogla. Zato ne bo nikoli nič imela in ničesar ne bo mogla nuditi otrokoma. On pa pride, čuti, kaj je treba ukreniti, utrdi si s tem položaj in potem prav tako mimo, kakor je prišel, tudi odide. »Čigavo je kaj,« je vprašala Sonja in šla k mizi. Nekako se je privadila, da je v tem tudi del njene lastnine. Frčak je stopil ob njo. Čutila je njegov vonj. Vžgal se je v njej ogenj, ki ga je pogrešala, odkar ga ni bilo. Ako ne pride na teden vsaj enkrat, če ne dvakrat, se ji zdi, da se bo živčno zlomila. Njena volja do dela uplahne, česar se dotakne, ji je strašansko odveč; ni človeka, ki bi ga prenesla, še babice ne. Obe sta na robu izbruhov. In ko pride Frčak, se v njej vse umiri. Živčnost se umakne neki vrsti zadovoljstva in radosti. Zdaj je tu. Bližina njegovega telesa in njegove moči jo je prevzela. Po dolgem dolgem času, ki je trajal teden dni, bo njuno srečanje ponovilo igro z radostjo in z muko ter s strahom. »Babica, to je vaše,« je dejal. Potem je dva paketka potisnil k Tatjani in Zdenki, ki sta ju v zadregi potegnili k sebi. Dekleti sta dobili razen bonbonov še barvice in čopiče, kupljene v Avstriji, babica pa temno naglavno ruto, posejano s pozlačenimi svetlikajočimi se nitkami in veliko bonboniero. Sonji pa je prinesel orodje za manikiranje, lepo, kvalitetno, tudi iz Avstrije. »Zakaj trošiš toliko denarja,« je ponavljala babica, Frčak pa se je samo smehljal. V tako majhnem svetu živijo in v ta mali svet je vpeta tudi Sonja, kar mu je bilo prav. Ko si je Sonja ogledala svoje darilo, je šla v sobo in ga spravila v omaro. Imela je še zunaj delo, zato se ni vrnila. Dekletci sta znosili na mizo papir in začeli risati in se živahno pogovarjati. Babica pa je začela spet drobiti o svojem življenju, saj je imela vedno vtis, da je Frčak na novo rad posluša. Sploh si jo mogel z lahkoto pripraviti, da se je vračala v svojo preteklost. Spet jo je obnovila. Kmalu po poroki je ostala sama, noseča; mož je šel v Argentino, še preden je rodila. Nikoli ni poslal niti dinarja in nikoli ni pisal niti enega pisma. Začela je z otrokom živeti sama. In ne samo živeti sama. Težko in žalostno je bilo stanovati na ljudskem*, zdaj v tej zdaj v drugi hiši v Orloščeku in nikoli na svojem spočiti utrujeno telo. Odločila se je v tistih starih časih po prvi svetovni vojni, ko je bila kriza mnogo večja in neizprosnejša, kakor je sedaj, da si bo sezidala hišo. Majhno, še tako majhno, samo da se bo preselila vanjo in bo s svojega dvorišča gledala ljudi, ki bodo hodili mimo. Rodila je hčerko in ob otroku začela graditi iz nič. Nekateri so jo imeli za noro. Metali so ji celo polena pod noge. A ona je kljub temu prepevala. Prepevala celo, ko ji je bilo najtežje. Doma ali na njivi. Premagala se je in iskala v pesmi tolažbo. »Kako to zmoreš; sama si, brez pomoči, -------------------------7------------- . zadolžena, pa poješ,« so se ljudje čudili. A ona. in ki« težave, več je pela. In zrasla je hiša, ki stoji se dan tako rada. Kolikokrat je to povest Frčak že silS ’zna, a * skuša babico pozorno poslušati. Vse potankosti p JaJ" biti potrpežljiv. . jeve ; Ko se je Sonja vrnila v kuhinjo in slišala bani pjti ^ii najbrž Frčak spet sprožil ploščo. Z njo je skuka prijpP babico spraviti v dobro voljo. Z babico jo ie $Lne v^tnsi® omehčati, če je bilo treba. Ponavadi ni vedel, ka . se po ne, kako se bo odločila, ali bosta ostala dom jjagoo' odpeljala. To negotovost je moral premagati in se P > nemu Sonjinemu razpoloženju. iej nald'V P’ »Doma bova ostala,« je rekela Sonja. Čutil je vJ J ^ensK , dobro voljo. Kadar je taka, ga čaka lep večer. F zna s tako močjo pritegniti. , . . pojiava? jp « Striček Frčak je pri Dominikovih večerjat pose^6 ^jja ^ij z njimi, ko ostane. Darila so hišo razgibala, da p^jci la deklici preizkušali z barvicami tudi po večerji- un1 všeč. Sonja jo je morala odnesti _v sobo, da se zmastila. Vendar je bilo pn dekletcih malo nejevolje, ke -e pon vred prej spat. Striček Frčak je ostal pri njih, . oStih Ljc sj bosta z mamico šla v njeno sobo. Ob takih pr1 jLLk' SmT' soba postala kraj, kamor se ni smelo. Napo skrivnosten strah. Kaj počneta tam mama m uge dekletci ponavadi potihem opisovali. V šoli so .cam, šePeaiP ših ali stričkih, ki so tudi prihajali v hišo k ma ojejo i® povedati. Zato sta se tudi ta večer potegnili po .unega 5 da babica, ki je bila malo naglušna, ne bi slišal® je 1 smeha. man*6’ »Striček nama je prinesel barvice žaram , Zdenka. . ila skri^ »Saj vem,« je odgovorila Tatjanca, saj to m u »Misliš, da se zdaj že kljunčkata?« »Sta že odšla v sobo?« * »Sta.« rejda' »Misliš, da je striček na mamici?« guziF X’ »Na mamici ali pa je mamica na njem. Gjurov X’ njen ajtek najrajši na mamici.« * »Sarješev Milan pripelje svoje dekle domov. je rekla Žalikova Mojca. X »Barvice pa so zelo lepe.« i lepš^1* »Najlepše bodo v razredu. Nihče ne bo imel U. ^jir' jj sjj)J Dominkova hiša je ždela v temi in tisti, ki s ja limuzino na dvorišču in spuščene rolete, so ve p‘ jp minkovi hiši le ni. Iz sobe, kjer spi Sonja, je sko pj sa košček svetlobe, ki je bil znamenje, da Sonja v s joka2'sj y avto je stal v temi na dvorišču, kar je bil nespor je mimo, se mu je samo od sebe utrnila podoba,. Podoba o tem je bila živa in je vzpodbujal® ' otipljivo predstavljal, kako pod močnim hrdas * * na ljudskem - pri tujih ljudeh (Nadalr * rezek - odprtinica, reža 20. oktobra 1994 stran 21 kronika 1 Zgodilo seje... 3 M' sva-n P ivlja ISO sina )V0' ?rek ivid ned noči sna eba psi-da itM ide, lert iko-;ro-ino /rte ar-bolj ie nosila lik mi. 5ti-jke na ino h b,iz“ Ormoža prometno ne. >Ma ' v°znik tovor-Vi? Priklopnikom Stanko ^arad' domnevno oLVLZnje na nePregled-^tsnili ž?k-U S0 s Priklopnika i> Darti'S‘'^e betonski elementi W , na vozišče. Nasprtoti G,,? tovornjakar Hans B. iz iM.n.Je SVOie vozilo sicer Usoh »na kljub temu J^ki bloki zadeli levo m njegovega vozj|a eden ^s2?entov Pa Je zletel jtJn'avto Vincenca L. iz za avstr'j-^od^?|akom- Hudo se je ala s°Potnica Helena ^rla. le na kraju samem k'oZnjk Smrtn' nevarnosti pa Iz ^tejoTanega vzr°ka je z(a-bal OSPodarsko poslopje, Maticu u ena ’n slame> Pr> ®ki oi,«- : lz Lokavca v lenar-jC kar k • 'z Maribora so Hii . Pre>skovalnemu sodnijo iz Lenarta, ker ^lO* goljufala. To je smo zvedeli. liro ge, i in 15« pO' nP' rn® lOSt iro; n«' eh1 5«. \ia-1C« uje z« S >il' at« ; V it’ sl' c« d' n' 3'1 s' r il« Ji. n> H 3 v h e 9 Kolikšno škodo je utrpel kmetijski kombinat G. Radgona, obrat Črnci, še ni znano, saj so jo v začetku tedna šele ugotavljali. V soboto ob 23. uri je namreč izbruhnil požar na opuščenem govejem hlevu, v katerem je bila sicer vskladiš-čena slama. Poleg nje je zgorelo tudi ostrešje, ki meri 100 krat 15 metrov. * V petek, dan pred Tereziji-nim sejmom v Murski Soboti, je neznanec vlomil v tri stojnice na soboški tržnici in ukradel več oblačil in ženskih ročnih torbic, s čimer je lastnike oškodoval za 163.000 tolaijev. * Na regionalni cesti zunaj Sv. Jurija se je v nedeljo zgodila huda prometna nezgoda. Voznik osebnega avta-Franc B. se je pripeljal po regionalni cesti iz smeri Rogaševec proti Cankovi. Ko je pripeljal zunaj Sv. Jurija v blagi levi ovinek, je zapeljal na levi vozni pas v trenutku, ko je iz nasprotne smeri pripeljal pravilno po svojem voznem pasu voznik osebnega avta Anton M. Med voziloma je prišlo do čelnega trčenja. 44-letni Anton Madjar iz Ve-česlavec je utrpel tako hude poškodbe, saj je na kraju nesreče umrl. Voznik Franc B. in njegovi sopotnici Jovanka Š. in Hermina B. pa so dobili hude poškodbe. Lažje pa se je poškodoval sopotnik Denis Š. * Neznanec je vlomil v stanovanje v Kocljevi ulici in ukradel več zlatih obeskov, verižic in prstanov. Škoda znaša 95.000 tolaijev. * Z originalnim ključem, ki ga je nepridiprav našel v bližini vrat (pod predpražnikom?), je odprl vrata stanovanjske hiše v Puconcih in ukradel 56.000 tolarjev, nekaj mark in tisoč šilingov. * V kletnih prostorih stanovanjske hiše v Ulici arh. Novaka v Murski Soboti je okrog poldneva zagorelo. Vnela so se oblačila, ki so visela nad štedilnikom. Škode je za 20.000 tolaijev, požar pa so pogasili soboški gasilci. * Številni tujci, ki jih na slo-vesnko-madžarski meji zavrnejo, ilegalno preidejo mejo, vendar jih ponavadi kmalu odkrijejo kar na pomurskem območju. Štirim Romunom, ki so mejo prešli ilegalno, pa je uspelo priti v Ljubljano. A kaj, ko pa so jih tudi tam odkrili in ^vala župnijske Karitas lada človek v stiski vendarle ni sam, je dober odziv &j0 m)2uPn’jske Karitas. naj ljudje po svojih močeh poma-2 zdrj ■ a.$tev',ni družini Hozjanovih iz Velike Polane. sanitaru en'm' so jim med drugim uspeli urediti ^ris । Prostore. Klicu so se odzvala tudi štiri podjetja: Ug0 r^dava. Univerza! - Železotehna Velika Polana, Po$0(|eLendava in Emo iz Celja, ki je darovalo veliko IL. . »u ain ~ Že nekaj časa potekajo obnovitvena dela na ol? C6-b Ihova-Pograd pri Gornji Radgoni. Ob gradnji, i jasnem odvijanju prometa, gradbinci naletijo se na Med temi je gotovo mala kapelica, ki se je, o 1? 1« bj znašla na robu trase novega dela ceste. Kapelice jM« n^restavljali. Po ljudskem izročilu je dal nek gospodar JJi Pod;8*avb* v spomin na svojo ženo, ki je izgubila življenje nOanib konjev. Dragoceni Marijin kip pa je pred leti k ao|jp ^nosti za potrebe zaščite in reševanja na vodi. y s<> se sicer odrezali gasilci iz Vučje vasi. S***. varstva pred Mi ga Č ljutomerski ob-Mek dski zvezi dali po-n u, ka. v Preventivnemu namen je bil Prebivalstva. da Jarov ^nišali nevarnost 2 aj. Gasilska društva b^^izir iPa $e bodo tudi K& raz,i£"e 10 urienia-r^° tud- n, Pre>zkusili pa M. Ni' hidrantno orn-^5°^ gasilski rainbe tekme vodili, zatem pa po napasi v dveh minutah prejeli dva zadet \ ^aUjec ŠPORTNA NAPOVED V športni napovedi št. 12 sodeluje Anton Satler iz Radenec - dolgoletni nogometaš Mure in velik ljubitelj nogometa. Prognoziral je takole: Pari Napoved 1. MURA : Korotan 1 2. Izola : BELTINCI 2 3. Dravinja : BELTRANS 0 4. GRAMATEX : Piran 1 5. Slovan : NAFTA 2 6. BAKOVCI : Starše 1 7. RENKOVCI : Kob Ford 1 8. Dokležovje : Bratonci 0 9. Črenšovci : Odranci 1 10. Kobilje : Nedelica 0 ŠPORTNA NAPOVED ŠT. 12 NAP. 1. MURA : Korotan 2. Izola : BELTINCI 3. Dravinja : BELTRANS 4. GRAMATEX : Piran 5. Slovan : NAFTA 6. BAKOVCI : Starše 7. RENKOVCI : Kob Ford 8. Dokležovje : Bratonci 9. Črenšovci : Odranci 10. Kobilje : Nedelica Izpolnjene lističe pošljite na uredništvo Vestnika, Murska Sobota, Slovenska 41, najpozneje do sobote, 22. oktobra 1994. Pri žrebanju bomo upoštevali 8 pravilnih napovedi. Priimek in ime ter naslov Med številnimi reševalci športne napovedi št. 11, je imel 8 pravilnih tipov Rudolf Omahen, Slomškova 48, Murska Sobota. Nagrado lahko dvigne v naročniškem oddelku Vestnika, Murska Sobota, Slovenska 41. Pravilna rešitev: Vevče Donit : Mura 2, Beltinci : Jadran 1, Beltrans : Elan 1, Nafta : Steklar 1, Radeče : RCS Gramatex 1, Renkovci : Impol 1, Dravograd : Bakovci 1, Bratonci : Serdica 0, Hotiza : Črenšovci 0, Graničar : Kapca 1. Aluminij 9 8 0 1 26:13 16 Impol 9 6 2 1 19:6 14 BAKOVCI 9 6 1 2 31:7 13 Šentjur 9 6 0 3 28:10 12 Dravograd 9 6 0 3 16:17 12 Kob Ford 9 5 1 3 23:15 11 Pohorje 9 4 3 2 20:13 11 RENKOVCI 9 4 2 3 12:7 10 Starše 9 3 2 4 7:9 8 Kovinar 9 2 3 4 6:13 7 Sl. Gradec 9 2 16 10:21 5 Pobrežje 9 2 0 7 9:37 4 Svoboda 9 117 18:26 3 Žalec (-2) 9 0 0 9 6:37 0 I. MNL MS Rezultati 8. kola: Les : Tigop 3:0 Remet : Rakičan 1:4 Goričanka : Dokležovje 3:1 Bratonci : Serdica 0:0 Kerna : Vesna 3:1 Emal : Čarda 1:1 Serdica 8 4 4 0 11:5 12 Carda 8 3 4 1 11:5 10 Goričanka 8 4 2 2 13:9 10 Rakičan 8 4 13 10:8 9 Kerna 8 2 5 1 13:13 9 Emal 8 3 3 2 6:6 9 Bratonci 8 2 4 2 10:10 8 Les 8 2 3 3 10:9 7 Dokležovje 8 2 3 3 8:11 7 Remet 8 14 3 10:15 6 Tigop 8 2 15 11:13 5 Vesna 8 2 0 6 7:16 4 II. MNL MS Rezultati 8. kola: Bogojina Grad 8:2 Šalovci Prosenjak. 7:1 Hodoš Križevci 9:0 Apače Rotunda 2:1 Gančani Tromejnik 1:3 Cankova Tešanovci 2:0 Tromejnik 8 8 0 0 31:11 16 Bogojina 8 5 3 0 28:9 13 Cankoav 8 5 2 1 20:11 12 Apače 8 4 3 1 23:13 11 Šalovci 8 4 13 19:13 9 Tešanovci 8 4 0 4 18:14 8 Rotunda 8 3 2 3 12:10 8 Grad 8 3 1 4 25:23 7 Hodoš 8 2 15 18:21 5 Gančani 8 13 4 12:22 5 Prosenjak. 8 10 7 8:42 2 Križevci 8 0 0 8 6:31 0 II. ONL Lendava Rezultati 8. kola: Graničar Kapca 3:1 Opel Horser Dolina 6:0 Žitkovci Nafta V. 2:2 Opel H. 8 7 1 0 37:8 5 Žitkovci 8 3 3 2 22:15 9 Graničar 8 4 13 19:25 9 Dolina 8 2 2 4 13:27 6 Nafta V. 8 2 15 18:23 5 Kapca 8 12 5 7:18 4 1. ONL Lendava Rezultati 9. kola: Dobrovnik Panonija 1:3 Mostje Bistrica 1:1 Čentiba Kobilje 0:1 Nedelica Polana 2:0 Hotiza Črenšovci 1:1 Odranci Olimpija 4:0 Črenšovci 9 5 4 0 34:9 14 Odranci 9 6 2 1 25:7 14 Hotiza 9 6 2 1 16:9 14 Kobilje 9 5 3 1 18:12 13 Nedelica 9 4 2 3 15:11 10 Panonija 9 3 4 2 12:12 10 Dobrovnik 9 2 4 3 19:15 8 Olimpija 9 3 2 4 13:17 8 Bistrica 9 1 4 4 14:20 6 Čentiba 9 1 3 5 9:15 5 Polana 9 2 16 11:31 5 Mostje 9 0 1 8 9:37 1 1. ONL KMN Rezultati 5. kola: Predanovci Radenska Agrotim preloženo Interier MF 1:1 Grlava Žel. dveri 4:8 Str. vas Križevci 2:6 Križevci 5 5 0 0 24:6 10 Žel. dveri 5 5 0 0 24:12 10 Interier MF 5 2 12 12:8 5 Str. vas 5 2 12 17:16 5 Agrotim 5 12 2 12:17 4 Predanovci 4 1 0 3 5:14 2 Grlava 5 1 0 3 11:21 2 Radenska 4 0 0 4 7:18 0 Strelci I. SNL 10 golov : Škaper (Beltinci), 7 golov : Herceg (Beltinci), 6 golov : Poznič (Mura), 5 golov : Osterc (Beltinci), 3 gole : Topič (Mura), Nejman (Beltinci), 2 gola : Baranja (Mura), Breznik (Mura), Osterc (Beltinci), Nejman (Beltinci), Belec (Mura), Rous (Mura), Cener (Beltinci), 1 gol : Brezič (Mura), Krančič (Mura), Kokol (Mura), Bakula (Mura), Kosič (Beltinci), Poljšak (Mura), Cener (Beltinci), Jengurazov (Beltin Strelci II. SNL 3 gole : Novak (Gramatex), Brunec (Beltrans), Hranilovič (Nafta), 2 gola : Kukič (Gramatex), Šabjan (Nafza), Hranilovič (Nafta), A. Osterc (Beltrans), S. Lebar (Gramatex), Ropoša (Beltrans), Včroš (Gramatex), Vickovič (Nafta), Hozjan (Nafta), 1 gol : Vori (Gramatex), Zver (Gramatex), Bedč (Nafta), Gabor (Nafta), Ropoša (Gramatex), Hozjan (Nafta), Prekazi (Nafta), Gaševič (Nafta), Stojko (Beltrans). Novak (Nafta). Strelci III. SNL 13 golov : Jančar (Bakovci), 9 golov : Radikovič (Bakovci), 4 gole : Tompa (Renkovci), Koren (Renkovci), 3 gole : Sombolac (Bakovci), Buzeti (Bakovci), 2 gola : Kokaš (Bakovci), 1 gol : Papič (Bakovci), Vinčec (Renkovci), Zadravec (Renkovci). Prva državna rokometna liga___________ Dva poraza Bakovec , V nadaljevanju prvenstva v prvi državni ženski rokom6®! 4e. Bakovčane igrale z dvema močnima ekipama in po pričakovanju Najprej jih je premagala ekipa Mlinotesta iz Ajdovščine z Zmago so si gostje zagotovile Že v prvem polčasu. Strelke za ri„ec-Santlova 13. M. Buzetijeva 2, Hozjanova 2, Jakšičeva 2 ter Fratnjekova m Voharjeva po enega. V drugi tekmi P“ Bakovce v Ljubljani premagala Bakovce z 38:18 (19:8). Strelke ?? |biova Hozjanova 10. Santlova 4. Jakšičeva 2. M. Buzetijeva in ® je„a trčenega Po začetnih neuspehih rokometašic Bakovec je dosed nerja Branka Tresko zamenjal Močo Radulovič. Druga državna rokometna liga______—— Derbi dobil Polet v četrtem kolu prvenstva v drugi državni moški rok^ S«* Pomurka iz Bakovec premagala Dol pri Hrastniku z 29:22 (■ za Pomurko: Kavaš 5. Škraban 4. S. Buzeti 4. Okreša 4, je pd 1 Ritonja 3. Bedekovič 3 in J. Buzeti 2. V pomurskem dem0^7 premagal Krog s 18:15 (10:7). Strelci: Žugelj 7, Murgelj 4- , Sečko 2. Čemela in Merica po enega za Polet ter A. Kolma & p f 4. D. Kolmanko 2 ter Prem. Meolic. Titan in Hegeduš po eneg s 34 J Rokometaši Krškega pa so premagali Mladinca iz Murskih ]n (17:4). Strelci za Mladinca: Gomboc 5. Buzeti 2. Gregorine® nar enega. Druga državna košarkarska liga —— Tretja zmaga Pomurja jj V tretjem kolu prvenstva v drugi državni ženski ■eraiii|’1 Pomurje iz Murske Sobote v gosteh premagalo e P koS z visokim rezultatom 101:37 (44:19). Gostiteljice niso v0 /las LjO). Sobočankam. ki so iz minute v minuto povečevale vo ojjna 41$ H izvrstna Drožinova. Strelke za Pomurje: Cer 7 (ED- , ;n Za® Kolar 4. Sokolan 19 (1:3). Novak 11 (1:2). Kar 5 (1-(1:4). (Z. Tibaut) Zmagala Radenska V prvem kolu prvenstva v slovenski D-košarkarski d? gratk0^ 4 in premagala Koroško z 87:62 (42:25). Strelci za Ra£ler!s 5 Banič 15, Niderl 14. Tinev 14. Ulaga 9. Žižek 6. MauKo Vukotič 2. (B. Gabor). Pokalni rokomet —-----------—— Zamujena priložnost V povratni tekmi za pokal Rokomethe zveze čvrsti)0 Lii.^ Pomurke iz Bakovec zamudili lepo priložnost, gak0' v finala. V Murski Soboti jih je premagala Dobova z 29- s 3. Motokros---------------------——" Rogan prvak, Kitz drugi v Orehovi vasi je bila zadnja dirka za državno prve"5'^ 50«*') j?'1 V kategoriji do 80ccm je slavil 13-letni Oliver Roga" /Rad^W zmagal v obeh vožnjah in tako postal državni prvak. La”®retji. tretji V kategoriji do 125ccm je bil Vogrin (Radenci) ", ričko, je bil peti, v skupni uvrstitvi pa je zasedel drugo m Mauko drugi Na mednarodnem uličnem teku v Ilzu v Avstriji J l0nUv v teku na 10,5 km zasedel drugo mesto. Na prvem1 mar bil Klančar med veterani šesti, Jakopec pa sedmi- *vStrij' Na mednarodnem uličnem teku v Hitzendorfu v .gj dra» Radenec pri mladincih v teku na 7,6km dolgi progi za pa v absolutni kategoriji tretji mesto. (GG) Kegljanje------------------------ Poraz Nafte V prvem kolu medregijske ženske keljaške lige ^^S^age $ premagala Nafto iz Lendave s 5:3 (2220t2160). keglj^' fjič dosegle: Vargova 384. Utroševa 376 in Žalikova jn pa so še: Muličeva 352, Kermanova 145. Tišlerjeva kegljev. (M. Žalik) ^j}^20. oktobra 1994 stran 23 šport a državna A—moška odbojkarska liga------------ zmagi Vigrosa Pomuija prvenstva v 1. A-moški odbojkarski ligi je Vigros !J:0 ns.c ^urs^' S°boti brez težav premagal Pionirja iz Novega mesta iL .^:9, 15:5). V zaostali tekmi prvega kola je Vigros Pomurje 'WCoPrema8al FI PROM s 3:0 (15:6, 15:12, 15:8)' viSros Pomu,je: $Fr’ n*’ Marič, Kempa, Kerec, Bačvič, Novak, Topovšek, Pore-Odbojkarji Kamnika pa so v tretjem kolu s težavo premagali wXs3:2 ^16:17’ 1511, 15:7’ 11:15’ 15:13)' Mutomer: Kavmk, Hlrski’ »obar. Belec, Marič, Šiftar, Grut, Rajnar, Šumak, Savič. Po-bemk Wb' med Ljutomerom in Vigrosem Pomurjem bo na sporedu 2, ra v Ljutomeru. (NŠ, FM) I državna odbojkarska liga----------------------- W Sobote in Žibrata prvenstva v drugi državni ženski odbojkarski ligi je ii. Mežici premagala domačo ekipo s 3:0 (15:12, 15:10, 15:4). ^7«^, Forjan, Šlebinger, Zver, Posavec, Cipot, Moreč, ’8osteh aSat’ šiftar’ Novak. Odbojkarice Žibrata iz Ljutomera pa so »ttiLitV^ag3^ Šentvid s 3:1 (15:3, 15:12, 8:15, 15:3). Žibrat Ljuto-v l °’ Kolar, Ljubeč, Žibrat, Zidar, Šoštarič, Mlinarič, Premoš, ,U?bnlak- v6? prvenstva v drugi državni moški odbojkarski ligi je Nh ih ek'nc'h premagalo Claudio shop s 3:0 (15:12, 15:12, 15:7). Marko Janža, Mitja Janža, Krajcar, Lenarčič, L Gabor, Balažič, Balaže, Čeh. P arzavna odbojkarska liga---------------------- Radenec ^nAeni kolu prvenstva v tretji državni moški odbojkarski ligi so \o, Prei^aEaH drugo ekipo Fužinarja iz Raven s 3:0 in zabeležili prvo V UL ^l^Va^u tretie državne ženske odbojkarske lige je druga ekipa Sekin3F a drugo ekipo Pomurja s 3:0, druga ekipa Šempetra pa po Ljutomera s 3:0. h državna strelska liga------------------------- rWljiva zmaga Tumiščanov Tb št?rPrve državne strelske lige je od pomurskih ekip zmagala u.a Kovača Turnišče, ki je premagala SD I. Pohorskega s 1737:1711 krogov. Za Turnišče so tekmovali: Robi iSic 'rV,H Ravnikar 582 in Božidar Draškovič 571 krogov. SD v Ljubljani premagala SD Ljutomer s 1693:1683 krogov. Za ^"rovah: Rajko Robnik 572, Manuela Rudolf 565. Darko (Sna m-80v- SD A. Hohkraut iz Trbovelj pa je premagala SD XBhi 'saria Tišina s 1728:1714 krogov. Za Tišino so tekmovali: “kovec 572, Drago Pertoci 571 in Dušan Ziško 571 krogov. HK«. (j državna strelska liga-----—------------------ start Pomurke S k? kolu druge državne strelske lige je MI Pomurka iz Murske Sta°Vlnec premagala Celje s 1644:1604 krogov. Za Pomurko so Av. ^'lan Kreft 553, Tomaž Ščančar 547 in Martin Žigo 544 fSafeIoVa Jurkoviča iz Vidma, okrepljena s strelcem Pomurke NJPrernagala SD Rudar iz Hrastnika s 1686:1653 krogov. Z '"Kol? tekmovali: Sebastjan Vajda 571. Gorazd Kocbek 56; k °Cbek 552 krogov. h ^avna namiznoteniška liga .------------------- “Mi derbi Moravskim Toplicam CAifcu’11 prve državne moške namiznoteniške lige so odigrali dve Venili ravsk’h Toplic-Sobote so dosegli dve visoki zmagi . p so v Zalogu premagali Vesno, čeprav Je tesno Premagati Ungerja in gladko Benka. j kiS Raa 'miv’ čePrav rezultat kaže visoko zmago Moravskih Top ^•da^ončani bi si namreč zaslužili Še kakšno zmago. Dvoboj je ,i(M4adgona letos nima ekipe za vrh lestvice, medtem ko Mo av Kjorbi ?obota računajo na visoko uvrstitev. Radgona pa je doma po iMP0 odličnega Rihtariča ter Pomembnima zmagam Su.k.garjem in Kuzme nad Pertocijem premagala ekipo Kajuh AttijA^bljane, za katero igra 50-letni Vecko, ki je zanesljivo dobil Ib^lh Aj^oravske Toplice-Sobota 2:5 (Pavič : Unger 2:1, Šemrov V AnV ltek : Benkovič 1’2 Pavič-Šemrov : Benko-Benkovič 0.2, Žitek Unger 0:2. Šemrov : Benkovič 0:2) Moravce : Atr °’a : Radgona 6:1 (Benko : Fridrih 2:0, BenkovičL R“ » 2 lKu,Zma 2:°. Benko-Benkovič : Rihtanč-Kuzma 2. II Bi n : Fridah 2:0’ Benkovič : Kuzpia 2:V'l Kuižma P c*3 da so se ne^a~ tere zadeve na nogometnih igriščih močno . zaostrile, predvsem prekrški od zada}, ko ima igralec možnost doseči gol. Ker je tudi vaša sodniška organizacija prek nogometne zveze Slovenije članica FIFA, je dolžna upoštevati ta navodila. Katera so najpom em bnejša? »Dovoljena je tretja menjava igralca, in sicer vratarja, kar pri nas. v občinskih ligah ne pride v poštev, sajje dovoljenih 5 zamenjav. Pomembno se mi zdi preprete-vanje grobosti na igriščih, vključno s klopjo, kakor tudi puščanje prednosti, da bi se nogometna igra hitreje razvijala. seveda pa ne za vsako ceno. Prav tako je, ostrejše kaznovanje t. i. skritih prekrškov, kot je npr. udarec z laktom, kjer je nujna večja pomoč mejnih sodnikov, ko glavni sodnik spregleda tak prekršek. Poostrilo se je tudi kaznovanje zaradi groženj, suvanja, brcanja in drugač nega onemogočanja sodnikov Ob skupinskih protestih ko vsi igralci enega moštva obkolijo sodnika m protestirajo zaradi njegove odlo-čitve. mora sodnik obvezno enega od njih opomniti ah celo izključiti. Vratar, ki pn-beži iz svojega kazenskega prostora na nasprotno stran Lišča. da bi pomagal soigralcem pri njihovem protestu, mora biti vsaj opomnjen. Sedaj morajo imeti vratarji obvezno številko 1 ah 12, ko gr za rezervnega vratarja, pa morata biti tudi barvi njunih dresov različni. Uveden je tudi t. i. tehnični prostor, katerega pa pri nas zaenkrat še ni treba začrtati. To je prostor, v katerem se lahko nahaja le trener in na športen način daje navodila igralcem. Spremembe so tudi glede of-Sda položaja, ki je b.l vedno sooren med sodniki, igralci in gledalci. Navodila sodnikom v takem primeru so naslednja' mejni sodnik mora poča-vati s signalizacijo tako do go dokler se popolnoma ne prepriča, če je od soigralca JodPano žogo prejel resnično iaralec ki je V ofsajdu. Raz d8alja med soigralcema v ta-Žm primeru ni Pomembna^ ampak se upošteva vphv na igro.« Konjske dirke ——:__________________________________ Zaključek kasaške sezone v Ljutomeru Ob zaključku letošnje kasaške sezone je na ljutomerskem hipodromu v šestih točkah nastopilo 63 konjev iz slovenskih' in hrvaških klubov. Okrog 1500 gledalcev je pozdravilo štiri zmage prirediteljev; kar trikrat je zmagal Marko Slavič mlajši iz Ključarovec. Prvo mesto je osvojil med dveletntki z iveiine Lobell (1:21.6), z Albatrosom (1:21,9) in v najhitrejši dirki s Chartie Somollijem (1:19.1). V tej tekmi so Ljutomerčani osvojili drugo (Soul- man, Makoter), tretje (Leona II. Makovec) in četrto mesto (Scuri Lobell, M. Slavič, starejši). Na nastopu za 3- do 12-letne kasače na 2100 m dolgi progi je slavil Fear (Šonaja, Ljutomer) 1:27.9. Dirko pokroviteljev je dobil Vito Gyt>rek. Cestno podjetje Murska Sobota) s Que B , drugi je bil Branko Križan (MIR G. Radgona) z Alijo, tretji pa Dalibor Geder (SKB Radenci) s Koltom. (NŠ) Šah Rekord Charlia Somollija V Stožicah so bile kasaške dirke, kjer je.bil na sporedu tretji slovenski kasaški maraton na 4.000 m. Zmagal je Pelki II (Rezač, Ljubljana) s kilometrskim časom 1:24,0, medtem ko je bil lanskoletni zmagovec Duras (Jože Sagaj, Ključarovci) s kilometrskim časom 1:23,6 drugi. Sicer pa je bil najuspešnejši tekmovalec Marko Slavič, mlajši iz Ključarovec. ki je dosegel tri zmage. Odmevna je bila zlasti zmaga Charlie Somollija v dirki najhitrejših kasačev z novim slovenskim rekordom na dolge proge 1:16,7. Marko Slavič pa je zmagal tudi med dveletniki z Ivelino Lobell (1:22,0) in z Albatrosom v šesti dirki za 3- do 12-letne kasače (1:21,5). - Kaj je s temi ukrepi želela doseči FIFA? »Z vsemi temi ukrepi je FIFA uspela podaljšati razpoložljiv čas za igranje od 50 minut na svetovnem prvenstvu v Italiji do 60 minut čiste igre na prvenstvu v Ameriki. Tudi v naših ligah podaljšujemo ta čas igranja. Posebno sedaj, ko so okrog igrišč ograje in žoge ni možno brc- ŠTEFAN ŽIBRIK - Predsednik Medobčinskega društva nogometnih sodnikov. niti več tako daleč z igriška kot prej. Na ta način se igra lahko hitro nadaljuje.« - Zanimivo bi bilo zvedeti, kakšna navodila so dobili sodniki glede obveznega opomina igralcev? »Igralec dobi obvezen opomin, če je na nasprotnega nogometaša startal od zadaj in sta bila zadeta žoga in noga, kar velja tudi za zamujeni start, ko igralca obrne čez koleno. Ta kazen doleti nogometaša tudi zaradi taktičnega prekrška, kot so vlečenje, vlečenje za dres, spotikanje in drugo, kar bi lahko prispevalo k zavlačevanju ob ugodnem rezultatu. Opomin se dobi tudi ob zavlačevanju udarcev z žogo, ko je živi zid postavljen bliže od 9,15 metra (brez opozorila sodnika), če se igralec postavi pred žogo in ne dovoli hitrega izvajanja dosojenega prekrška. Razdaljo 9,15 metra ima pravico zahtevati od sodnika le izvajalec strela, vendar se mora le-ta izvajati šele po sodnikovem znaku.« - Kako pa je z obveznimi izključitvami? »To se zgodi takrat, ko nogometaš igra brezobzirno in od zadaj podre nasprotnega igralca, ki ima žogo v posesti, kakor tudi zaradi silovitega starta na nasprotnika brez žoge. Nogometaš je izključen tudi v primeru, če je njegov cilj nasprotnik, in ne žoga (to velja tudi za vratarja) ter igra na nasprotnika »preko žoge«. Sodnik pa mora rdeči karton pokazati tudi tistemu nogometašu, ki je preprečeval čisto situacijo za dosego gola z nogami ali rokami, kar se pripeti tudi vratarju, ki je to skušal doseči zunaj 16-metr-skega kazenskega prostora. Tudi udarci s komolcem v nos, vrat, pleksus in drugam ter nešportni lažji fizični napad na sodnika in ko igralec brcne žogo z mesta, od koder bi se moral izvajati strel, so za izključitev.« - Ali se nova nogometna pravila kažejo dovolj na samem igrišču? »Ker so bila nova pravila uporabljena že pred svetovnim prvenstvom, kar je sicer izjemno za dosedanjo politiko FIFE, so tudi naši gledalci imeli priložnost prek TV sprejemnikov spremljati izvajanje novih pravil sojenja, zato je bilo našim sodnikom nekoliko olajšano njihovo delo. Tako trenerji kot funkcionarji in gledalci so bili tako rekoč dobro seznanjeni z novostmi SP v nogometu. Ocenjujem, da so sodniki sodih v redu, saj so upoštevali navodila, ki so jih dobili pred samim prvenstvom. Na plenarnih sestankih pa skušamo s predavanji in s primeri iz prakse izenačiti merila sojenja. Pri tem se zavedamo, da je to posebno težka naloga, saj ljudje na žalost različno ocenjujejo posamezni dogodek na nogometnem igrišču. Moram pa pripomniti, da doslej kakih bistvenih problemov v odnosih med sodniki in klubi ni bilo, zato menim, da smo na pravi poti.« - Kaj še načrtujete na tem področju? »V korist nogometa smo na klubska vodstva naslovili prošnjo, da ponovno opozorijo igralce na športno obnašanje in fer igro, kajti sodniki morajo upoštevati pravila in jih uresničevati na igrišču. Povedati tudi moram, da sodniki, ki tega ne bodo upoštevali, ne bodo mogli soditi tekem. Ker se kakovost nogometa izboljšuje, se morajo temu primerno prilagoditi tudi sodniki. V prihodnje bomo skušali odpraviti pomanjkljivosti glede kontrole sojenja sodnikov, zato bomo pogosteje nadzirali sodniške odločitve v derbijih. Tiste mlade sodnike, ki si bodo s svojim dobrim, hrabrim in poštenim sojenjem to zaslužili, pa bomo predlagali za sojenje v višjem rangu tekmovanja v Sloveniji.« x MILAN JERŠE Odličen start Lendavčanov V prvem kolu tekmovanja v drugi slovenski šahovski ligi, kjer sodelujejo ekipe Lendave, Rokade iz Lendade in Gornje Radgona, so odlično štartali šahisti iz Lendave, saj so dosegli dve zmagi. ŠD Lendava je premagalo Slov. Bistrico s 5:1. Zmage za Lendavo so dosegli: Gaber. Strbad, Maričeva in Se-donja, remizirala pa sta Vučko in Žilavec. ŠD Rokada pa je premagala Slov. Konjice s 4:2. Zmage so dosegli: Vidič, Štumbergerejeva in Pukl, remizirala pa sta Gerenčer in Ivanec. Fužinar je premagal Bel-trans iz Radgone s 4,5:1,5 točke, (F. Bobovec) Tompa in Hodošček Na hitropoteznem mladinskem šahovskem turnirju Radenske--Pomgrada iz Murske Sobote za mesec oktober je med 10 šahisti zmagal Tompa z 9 točkami pred Števanečevo 7,5, Gombocem 6,5 in Kovačem 5,5 točke. Pri pionirjih pa je bil najboljši Hodošček s 5 točkami. Rokoborba------------------ Zec tretji V Puli je bilo mednarodno tekmovanje v rokoborbi Grand Prinx, na katerem je sodelovalo okrog 150 tekmovalcev iz 10 držav. V slovenski reprezentanci so sodelovali tudi štirje člani Rokoborskega kluba Murska Sobota. Najuspešnejši med njimi je bil Slavko Zec, ki je v kategoriji do 68kg zasedel tretje mesto. Uspešen je bil tudi Zoran Vukan, ki je v kategoriji do 74kg zasedel četrto mesto. Matej Horvat, ki je tekmoval v kategoriji do 52kg, je izpadel v drugem kolu, Rade Bačič pa je v kategoriji do 68 kg izpadel v borbi za 4. do 8. mesto. (EV) Sobočani za prvo mesto V soboto se začenja državno ekipno prvenstvo v rokoborbi. Sodelujeta tudi ekipi Murske Sobote in Ljutomera. Po ocenah strokovnjakov imajo največ možnosti za osvojitev prvega mesta rokoborci Murske Sobote. Ljutomerčani pa računajo mesto med prvimi tremi ekipami. Za Mursko Soboto bodo tekmovali: Horvat (52), Gomboc (57), Vugrinec (62), Šafarič (68), Zec (74), Bačič (82), Vukan (90), Mešiček (100) in Dužič (130). Za Ljutomer pa bodo nastopali: Žnidarič (48), Feuš (52), Lukašev (57), Vrbančič (62), Cipot (68), Sagaj (74), Halas (82), Pihlar (90), Kučan (100) in Horvat (130). (FM, NŠ) Hokej na travi Rezultati 4. kola: Predanovci : Pomurje 3:1 Lipovci : Svoboda 0:1 Železničar : Triglav 0:2 Rezultati 5. kola: Svoboda : Železničar 2:2 Pomurje : Lipovci 3:0 Lek : Predanovci 9:0 Lek 4 4 0 0 14:0 8 Triglav 4 3 0 1 19:2 6 Svoboda 5 2 1 2 5:5 5 Pomurje 4 2 0 2 5:5 4 Železničar 4 112 7:9 3 Lipovci 4 1 0 3 6:9 2 Predanovci 4 1 0 3 3:29 2 II. SKL - ženske POMURJE 2 2 0 140:104 4 ŠD Šentvid 2 2 0 126:103 4 Maribor ml. 2 1 1 150:128 3 Sežana 211121:107 3 Jesenice 2 0 2 96:132 2 Domžale 1 0 1 55:71 1 ŽKK Šentvid 1 0 1 43:90 1 stran 24 iz naših krajev 40 let gasilskega doma Lendava se lahko pohvali s 120-letno gasilsko tradicijo. V tem mestu so ustanovili gasilsko društvo med prvimi v naši pokrajini. V začetku so bili brez pravega gasilskega doma, potem pa so pred 90 leti zgradili leseni gasilski dom in zvonik, ki se ga bodo spominjali starejši Lendavčani, saj je svojemu namenu služil vse tja do petdesetih let. Pred 40 leti pa je gasilsko društvo dobilo nov dom, na katerega je bilo zelo ponosno in je še danes, čeprav v lendavskem gasilstvu ne gre vse tako, kot bi želeli. Ne vem, kdo je dovolil, da je gasilski dom popolnoma obkoljen z drugimi zgradbami, tako da nekateri niti ne vedo, kje je. V gasilskem domu hranijo predmete, ki so jih gasilci uporabljali pred sto leti, ustvarili so mali gasilski muzej, žal pa ta ni dostopen za druge ljudi, razen za člane gasilskega društva. Ob 40. obletnici novega gasilskega doma v Lendavi, zlasti pa sedaj v mesecu požarne varnosti, bi kazalo dom urediti tako, da bi si ga lahko ogledali tudi drugi ljudlje, ne le gasilci. Jani NATEGA - Na spomlad, ko je sicer čas za sajenje bučnic, je Alojz Gujtman iz Satahovec posadil seme tako imenovanih »šefov«, katere potem, ko zrastejo in se posušijo, lahko uporabljamo kot natego za izvlečenje vina. »Šefi«, ki jih je zraslo kar 15, pa so bili med rastjo bili tudi v okras domačije. Fotografija: F. Ku. ■ VERŽEJ - Člani Kajak kanu in rafting kluba Most iz Petanjec so skupaj s turističnimi delavci Zdravilišča Radenci pričeli z organiziranim raftingom po Muri. Tako vsak teden napolnijo pri Petanjcih po enega ali dva čolna za spust po Muri in pogumne turiste popeljejo po ne ravno mirni reki do Babičevega mlina v Veržeju, kjer je tudi poskrbljeno za okrepčilo. (G. G.) ■ MURSKA SOBOTA - Vse štiri pomurske občine so v samem slovenskem vrhu, kar zadeva proračunsko zagotavljanje denarja za razvoj drobnega gospodarstva. Lendavska je predvidela 46,000.000 tolarjev, ljutomerska 12,000.000, radgonska 11 in soboška občina 10,000.000 tolarjev. (G. G.) ■ GORNJA RADGONA - Delavci cestnega podjetja so uredili parkirišče ob stari stražnici sredi mesta, kjer bo zdaj na voljo prostor za 100 »konjičkov«. Nedvomno velika pridobitev za mesto. Sicer pa bi bili z deli že prej končali, ko bi jih ne morali prekiniti med kmetijskim sejmom, poleg tega pa so morali opraviti še nekaj dodatnih del, ki jih ob načrtovanju niso predvideli. (L. Kr.) ■ LENDAVA - Po projektu, ki ga je izdelal Goran Dominko, v Lendavi (delavci Gidosa) obnavljajo tri vodnjake na Kranjčevi ulici. Kristalno čista voda, ki nenehno teče iz njih, prihaja izpod hriba. Ureditev, ki bo stala 1,600.000 tolarjev, bo prispevek k lepši podobi mesteca in k razvoju turizma, saj so vodnjaki že lep čas znamenitost, ki je turisti ne prezro. (J. Ž.) ■ LENDAVA - Izšla je sedma številka brošurice Poti k Bogu, ki jo izdajajo in urejanjo duhovniki lendavske in soboške dekanije. Tudi tokrat je branje tematsko: vzgoja srca in duha. Je pa tudi veliko novih iz posameznih župnij. (J. Ž.) ■ GORNJA RADGONA - V teh dneh je 31 najbolj gmotno ogroženih družin radgonske občine prejelo denarno pomoč za nakup šolskih potrebščin. Občina je namreč centru za socialno delo v ta namen dodelila 300.000 tolarjev. V povprečju pride na družino manj kot 10.000 tolarjev, kar na videz ni dosti, ogroženim pa pomeni veliko. (F. KI.) is n ig t um BT® DOM! 49204 /NOSTI BENEDIKT !ČEVa38 ra V PREKMURJU TELEFON: (049) 54-138 DOM DUHOVNOSTI BENEDIKT V KANČEVCIH VABI MLADE NA DUHOVNO OBNOVO V ČASU JESENSKIH POČITNIC NA TEMO: »NI VEČ ŽALOSTI NE SMRTI, JE RADOST IN ŽIVLJENJE!« 28.10.-30.10. - SREDNJEŠOLCI, ŠTUDENTJE IN MLAJŠI ZAPOSLENI 2.11,- 4.11.-7. IN 8. RAZRED-FANTJE 4.11.- 6.11. - 7. IN 8. RAZRED - DEKLETA Duhovna obnova se začne prvi dan ob 18. uri in konča zadnji s kosilom ob 13. uri. Prijave in ostale informacije dobite po telefonu (069) 54138. Prijavite se čimprej. ZA ZAKONSKE PARE JE DOM DUHOVNOSTI PRIPRAVIL ZAKONSKI SEMINAR, ki bo od petka, 18. novembra (začetek ob 19. uri), do nedelje, 20. novembra (zaključek ob 14. uri). Srečanje bo vodil p. Vinko škafar (urednik Družinske priloge), z zakonskimi pari. Prijave in ostale informacije dobite v Domu duhovnosti. Zagate soboškega sklada stavbnih zemljišč Sklad stavbnih zemljišč občine Murska Sobota deluje že osmo leto. Kot izvajalec stavbnozemljiške politike se je v začetku svojega delovanja ukvaijal z gmotnimi težavami, v zadnjih letih pa je opravil veliko nalog, opredeljenih v letnih programih, čeprav je delovanje sklada oteženo zaradi neurejene zakonodaje na tem področju. Spomnimo se, daje bil leta 1991 sprejet zakon o denacionalizaciji, ki je prepovedal razpolaganje z nepremičninami, ki so predmet vrnitve. Leta 1992 je ustavno sodišče s sodbo razveljavilo del določb zakona o stavbnih zemljiščih, s katero je občina izgubila prednost nakupa pri prometu stavbnih zemljišč med fizičnimi osebami, s čimer je bila omejena možnost pridobivanja stavbnih zemljišč kot družbene lastnine. Sprejet pa je bil tudi zakon o skladu kmetijskih zemljišč in gozdov, ki je del nezazidanih stavbnih zemljišč prenesel v državno last. Vse to je seveda vplivalo na preložitev nekaterih nalog občinskega sklada stavbnih zemljišč v Murski Soboti. Tako so lani uspeli odkupiti le eno stanovanjsko hišo, in sicer na vogalu Gregorčičeve in Ulice arhitekta Novaka, ki so jo tudi porušili. Z Veletrgovino Potrošnik pa so se dogovarjali glede zamenjave nepremičnin v Kerenčičevi in Lendavski ulici, kar naj bi se zgodilo po izpraznitvi teh objektov. Sicer pa so na seji upravnega odbora sklada sprejeli tudi sklep o odpovedi najemnih razmerij vsem najemnikom v hišah, ki jih je sklad odkupil v preteklih letih, namenjene pa so bile za rušenje. Nadalje je sklad objavil razpis za zbiranje interesentov za gradnjo poslovno-stanovanj-skih objektov v Lendavski in Gregorčičevi ulici, objavil pa je tudi razpis za prodajo parcel za individualno gradnjo v Beltincih, za kar pa ni bilo interesentov. Omeniti velja tudi podatek, da je sklad skoraj 20 milijonov tolarjev namenil za sofinanciranje gradnje prizidka k drugi osemletki v Murski Soboti. In kaj še nameravajoposto-riti do konca leta? V program družbene gradnje so uvrstili ureditev in oddajo stavbnih zemljišč v Kerenčičevi, Lendavski, Gregorčičevi in Kocljevi ulici v Murski Soboti. Med individualno gradnjo je omenjeno le naselje Jugovo v Beltincih, med obrtno gradnjo pa na Noršinski cesti (za Mešičem) in pri Agroservisu. Vrednost vseh teh del ocenjujejo na dobrih 77,2 milijona to- larjev. MILAN JERŠE ■ MARTJANCI - Po dolgotrajnih pripravah so vendarle začeli z gradnjo prve faze kanalizacije. Ta naložba bo stala predvidoma 25 milijonov 600 tisoč tolarjev. To je gotovo velik zalogaj, pri čemer je vračunan prispevek krajanov, drugo polovico potrebnega denarja pa je obljubila soboška občina. Če bo denarja še vedno premalo, bodo najeli posojilo, ki bi ga odplačevali več let. M. J. ■ LEMERJE - Iz občinskega proračuna bodo zagotovili dodatnih 300 tisoč tolarjev za gradnjo vodovoda v predelu vasi, kjer stanujejo Romi. Sekretariat za varstvo okolja in urejanje prostora bo prispeval v ta namen 400 tisoč tolaijev. M. J. ■ CERKVENJAK Poslanci skupščine občine Lenart so na zadnji seji sprejeli sklep, da se na osnovni šoli v Cerkvenjaku ukine dvoizmenski pouk in potrdi predlog za dozidavo šole v letu 1966, ki po predračunu znaša 45,571.711 tolaijev. Delež občine bo znašal Lenart 23,785.855 tolaijev. Občina bo tudi z 42,241.775 tolarji sofinancirala telovadnico v Voličini, za katero znaša predračunska vrednost 71,529.174 tolarjev. S temi deli naj bi začeli že prihodnje leto. Lenarška občina se s tema odločitvama odziva na natečaj ministrstva za šolstvo in šport, objavljen junija letos. Gre za natečaj za sofinanciranje naložb v šolske prostore za odpravo dvoizmenskega pouka in za izboljšave prostorskih standardov osnovnih šol v Sloveniji. (Š. S.) ■ GORNJA RADGONA - V občini Gornja Radgona, ki ima 21.000 prebivalcev, je 10.823 davčnih zavezancev. Ugotovili so, da jih 440 ni izpolnilo obrazca za napoved dohodnine za leto 1993. Uprava za javne prihodke jih je na to posebej opozorila, odzvalo pa se jih je 221. Sicer pa bodo tisti, ki so odločbe že prejeli, morali doplačati 4,952.000 tolaijev, vrnili pa bodo 1,891.000 tolarjev preplačil. Zadnje odločbe o dohodnini bodo prišle konec tega meseca. (L. Kr.) J * Tudi v Žitkovcih vodovod žitkovci so png^ sica ob meji ne Dobrovnika, kamor jajo v trgovino in P gih opravkih, saj P brovnik. Po » v’ Lj. tično-teritonalni tvi bo vasi«• s« ostala v občim čeprav bLm°nobrov«^ v novo občino ® j^, t0?a ta -^e P^* oziroma jo je P »izpustil«. torej Zitkovci bod%nj,)a spet v lendavski bo sicer man]Ln ena od koč, toda še vedno e največjih v P°^%0dovod kovčani so se za le. odločili pred. je uspel° torna in uresničiti to žel) jaVski čeni bodo na jaVnim vodovod. Pred so končah dela nd kjje nem vodu. do zgrajen od L en ye Zitkovec, bo sp J vasi. Za gradnjo ^ pa lastna sredst . jim prispevala ob wdi V Žitkovcih te j jje bogato v okviru amat .e štva. V njem . e do sekcij, od. P djtvi dramske. P« turnega živi] J strokov pomagali tudi y gJ-njaki iz Madžare silskem domub skem času sk :ati dol?6 pomagati P^'no-zaba večere s kul jaIn nimi programu GRAD - Soboški grad sredi mestnega parka spet vzbuja pozornost, saj ima urejeno zunanjščino, vzdrževana pa je tudi notranjost. V njem so med drugim pokrajinski muzej, pionirski oddelek pokrajinske in študijske knjižnice, dvorana, razstavna galerija, turističlna agencija Piko, pred kratkim pa so se spet odprla vrata gostinskega lokala Grajski hram. - Fotografija: G. G. KAPELICA - Kdaj so na gričku Kugel na Negovi postavili prvotno Marijino kapelico, ni znano. Tisto so 1960. leta podrli, ker je bila v »napoto« novogradnji. Franc Kramberger je pozneje iz ostankov stare naredil »novo« kapelico in v njo postavil star Marijin kip, ki pa ga je pozneje nekdo ukradel. Povrh pa je letos v kapelico udarila strela. Nesrečna kapelica, bi lahko rekli. Pa sta se podvizala Stanko Rojko in Jože Kramberger in na svoje stroške obnovila ta sakralni objekt. - Fotografija: L. Kr. Obnovili pokopališče V Krajevni gkapnnsti Dolga vas so s® pred nedavnim odložili, da bodo zbrali denar za ureditev nekaterih komunalnih problemov. Najbolj jih je seveda bodlo v oči neurejeno pokopališče, ki leži tik ob cesti, ki pelje do mednarodnega mejnega preboda. Pokopališče je bilo torej na očeh vsem, ki so prišli v našo državo. In ker je skrb za umrle svojce tudi nekakšno ogledalo kraja, pa tudi države, je bilo potrebno nekaj storiti. Pred leti so že zgradili novo mrliško vežico, tokrat pa so podrli betonsko ograjo, ki jo je močno načel zob časa. Pokopališče so tudi razširili. Asfaltirali so prostor pred njim, uredili steze in obnovili zvonove. Za vse to so zbrali v gospodinjstvih po 7 tisočakov. Jani sredsteVSark šdle. Tan šole sploh ne nilcajo, tak so P'"1., f^tis<> kuhanega pa sirovega vina. Zdtoma so ov J fkiiper z osnovnoj šolo j Jiiršinci fačokarst J J pd zgrabili no se zabovali ž jin. Pa ne pikečeg . sandra. .... pa si V radgunski občini pa nemajo cajta pdh Hddinec, Svetega Jiirja, Apač, pa šč drugm drjčzgajo, gdo de kerega šolara f kero obrnčl so v Radgiml tak zavrtčli, ka do p' p p dece f šolo bliizik sedenajst miljdnof tolaroj^‘ j Fse dč v redik, čč nede zan ha drugi včtčr, P^ jjjšll spldda; ta kak je dčc» . čton, ka so kdme V Križofcih pri Lo,' aerki, pa v Lukojet ’ ^t . d piti vino, ka je pre voda ekološko katastroj flO’ občina pa jin je pre p6slala beograjski _ ^njpilei morčjo sami »usaglasiti«, ka se občina pre P1 za piicajč vinskih kleti, ne pa stiirČncof! ^1^20. oktobra 1994 stran 25 iz naših krajev ^nentiramo Cene telefonskih priključkov niso mačji kašelj! je tako po čakanju na telefonske priključke kot njiho-še vedno na prvem mestu v Sloveniji. In nič ne kaze, kaj kmalu znebili te neprijetnosti. Morda so korak «Iralizaciji slovenske PTT najbolj pozdravili prav tisti Po- S, že dolgo čakajo na telefonski priključek, saj 4 tisoč mark ^or sa morali nekateri odšteti za telefonski priključek, V PTT podjetju Murska Sobota tako visoke cene h ns ,8a priključka opravičujejo z izredno visokimi stroski. ®U|ju je povprečna cena za telefonski priključek 190 tisoca-|/U^jan> pa le 61 tisoč. Zdaj imajo 23.500 telefonskih ®ibii i V’ kar Pomeni 18 telefonov na sto prebivalcev. Letos °ne dobilo še kakih 3 tisoč čakajočih. Naj bi .... Kajti nejšega denarja iz povišane cene telefonskega impulza ta. PO-delavcev padel v vodo. Po drugi strani pa prizadeti Wa 8 Se PTT še vedno obnaša kot monopolist, ker trmasto na tako visoki ceni telefonskega priključka. lik rTzii0 je’ da d° omenje- ■čii'^ Posameznimi ^Zat Vuna^ rePubhki pri-'tltfoni,0' .er je celotni sistem ^ek )a Z^° zastarel in je X t-P^uje dobe tako pri n . nskega priključka, ""Pulza ? Cena^ telefonskega GE-A U’teL 32 920 - ZELO ~ Otr.°^e kavbojke že za copati. Športni, pod-1-300 SIT, otroške bom-milT’,r^e l'3® SIT, otroški pajaci iFln otroški kompleti 1.900 SIT. ^odrasle Leviš, Diesel. SIT ter svilene tre-aodrasleže 5.300 SIT. m906 “PICOLO«, Prežihova Mojimi ct a’ ’ 24 652 se priporoča >>trajna« 3.000 SIT, St. « 1-000 SIT in »vodna« 800 IŠČEMO ŽENSKO za nego in pomoč starejši osebi v Avstriji - Deutschlands-bergu, tedensko od ponedeljka do petka. Plačamo 6.000 ATS mesečno. Nudimo tudi hrano in prenočišče. Tel.: 48 672. ml013 Pri ZAHVALI za umrlim Alojzem Maričem iz Pertoč 25 delo KV MIZARJA zaposlimo redno ali honorarno. OD po dogovoru. LESARSTVO JERIČ, tel.: 26 551. Krog. Plečnikova 42. m985 ZAPOSLIMO PEKA z delovnimi izkušnjami. Pekarna Rž. Fekonja, Gornja Radgona, tel.: 069 60 596. m-ds je prišlo pri pripravi besedila za objavo do neljube napake. Pravilno besedilo žalujočih se glasi: ŽALUJOČI: žena Marija, sinovi Anton, Alojz in Štefan, hčerki Regina in Pavla z družinami, vnuki, vnukinje in drugo sorodstvo Za napako se vsem prizadetim iskreno opravičujemo! Počiva mirno v zemlji, telo naj tvoje, na grobu lučka v spomin ti večno naj gori. V SPOMIN Danes, 20. oktobra, je minilo žalostno leto, odkar nas je zapustila naša draga mama, babica in prababica Marija Jaroš iz Vučje gomile ZAHVALA ^Pričakovano in mnogo prezgodaj nas je zapustila naša draga Najinemu ljubemu dediju Prisrčna hvala vsem, ki se z dobro mislijo ustavite ob njegovem grobu in ji krasite zadnji dom. Vsi, ki smo te imeli radi Marija Anžlovar roj. Bakan 1936-1994 iz Bakovec, Mlinska 7 kreno se zahvaljujemo za izrečena sožalja in darovano p k cvetje. sebna hvala g. župniku za duhovno slovo in pevcem za Pete žalostinke, govornici za tople besede slovesa. Vsem še enkrat - iskrena hvala. Žalujoči vsi, ki smo jo imeli radi V 87 1 sest etU starost' Je v Mariboru umrla naša draga ra> mama, babica, prababica, svakinja in teta Lenka Ambrožič roj. Dittrich ^na°u°ta’ Beograd, Toronto, Ljub- ’ Maribor, Warnemunde, Frankfurt, Liibeck, Ottawa, Sollenau Rudiju v slovo Primož in Klemen Ponosna, trdna kakor skala, vso ljubezen si nam dala, za vse, prav vse ti še enkrat hvala. Bolečino da se skriti, pa tudi solze ni težko zatajiti, le drage mame nihče nam ne more več vrniti. ZAHVALA V-.ZiaM^r^mama, prababica in sestra Marija Sobočan roj. Hozjan iz Gomilic 111 Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, prijateljem, sorodnikom in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali vence, cvetje in za sv. maše. Iskrena hvala g. kaplanu za opravljen pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in g. Tkalcu za poslovilne besede. Najlepše se zahvaljujemo sodelavcem Planike. Mure. Marlesa in Štefanovim sodelavcem za podarjeno cvetje. Vsem skupaj in vsakomur posebej še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: otroci Marija, Bariča, Štefan, Olga, Stanko, Alojz, Tončka z družinami, sestra, vnuki in pravnuki Ni smrt tisto, kar nas loči, in življenje ni, kar druži nas, ■ so vezi močnejše. Brez pomena zanje so razdalje, kraj in čas. V SPOMIN Tiha bolečina spremlja spomin na 22. oktober pred 5 leti, ko nas je mnogo prezgodaj zapustil naš dragi mož, oče, dedek in tast Jakob Bračko iz Boračeve 19 Bolečina se da skriti, tudi solze ni težko zatajiti, a tebe nam ne more nihče več vrniti. rivala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njegovem grobu, mu prižigate sveče in prinašate cvetje. Zelo te pogrešamo: žena Angela, otroci Jože, Miljan, Branko, Helena in Nada z družinami ZAHVALA Dotrpela je naša mama, stara mama in prababica Rozalija Horvat iz Lendave sestri Fani in Margit, brata Feri in Jani, Majda z družinami in drugo sorodstvo Kako je prazen dom, dvorišče, naše oko zaman te išče, ni več tvojega smehljaja, le trud in delo tvojih pridnih rok za vedno nam ostaja. ZAHVALA V 63. letu nas je nenadoma zapustila naša draga žena, mama, tašča in babica Ema Hauko roj. Vukan q iz Petanjec 2 vs°rodnikom. sosedom, znancem in prijateljem, ki ste 1,1 izreki’ ,renutkih stali ob strani, darovali cvetje in za sv. maše ter h Pevc ' S0W. Posebna hvala g. župnikoma za pogrebni obred. a tudj Za odpete žalostinke ter govorniku za besede slovesa. . Porabništvu Kampuš za pogrebne storitve, kirurškemu oblaki e bolnišnice M. Sobote, kolektivu Mura I. izmene Moška na ter sindikatu Mure in ZP Panonki Semenarstvo. Žalujoči vsi njeni Zakaj si morala nam umreti, s teboj je bilo lepo živeti. Zdaj v grobu mirno spiš, a v naših srcih še živiš. ZAHVALA Tiho in brez slovesa nas je 30. septembra v 59. letu za vedno zapustila naša draga žena, sestra in hčerka Marija Žižek roj. Horvat iz Gančan 63 b t^1’ ki sm la Vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znan-tein ® nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, darovali k ve|itv' maše, nam izrekli sožalje in jo pospremili v tako ^nahv2iem ^teviiu k njenemu preranemu počitku. ® a g. kaplanu za pogrebni obred, pevcem za odpete a ostinke in govornici za besede slovesa. Franc, brat Ivan, mama Marika ter drugo sorodstvo Nekje daleč drobno upanje je plalo, a zaman, srce je nežno vztrepetalo in v večni sen zaspalo. Ob prerani in boleči izgubi dragega moža, očeta in dedija ZAHVALA Rudolfa Kereca iz Moščanec 49 a se zahvaljujemo vsem, ki ste ga v tako lepem številu pospremili k počitku, darovali cvetje, sveče ali v druge namene, nam ustno ali pisno izrazili sožalja. Hvala g. župniku za opravljen obred, pevcem za odpete žalostinke, g. Štefanu za odigrano Tišino, g. Marti in g. Preglju iz Jeklotehne ža ganljive besede slovesa. Iskrena hvala osebju Kliničnega centra in pljučnega oddelka soboške bolnišnice za zdravljenje in nego, patronažni službi in vsem, ki ste ga v času bolezni obiskovali. Prisrčna hvala vsem, še posebej sosedom, ki ste nam v najtežjih trenutkih pomagali. Žalujoči: žena Marija, sinovi Rudi z ženo Bojano, vnuka Primož in Klemen, Marjan z Marjanco in Srečko Kako je prazen dom, dvorišče naše, oko zaman te išče, ni ne tvojega smehljaja, le spomin nate ostaja. ZAHVALA V 69. letu nas je tragično zapustila draga žena, mama, babica in prababica Marija Žalig iz Gančan Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, posebno intenzivni negi Kirurgije v Splošni bolnišnici v Rakičanu, ki so ji pomagali reševati življenje. Zahvaljujemo se g. kaplanu, pevcem, pevkam, govornici in vsem, ki so jo pospremili na poti slovesa, ji prinašali cvetje in sveče, nam pa izrekli sožalje. Žalujoči: mož, posvojenka Tilka z možem, vnukinja Renata z družino, vnuk Albin, brat z družino in drugo sorodstvo Zahvaljujemo se vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, ji darovali cvetje in vence. Iskrena hvala g. župniku za pogrebni obred, doktor Fodorjevi in doktor Kulčarju, družinama Vidak in Mrazovič ter sosedom in sorodnikom za vso pomoč, ki so nam jo nudili. Lendava, 6. 10. 1994 Žalujoči: hčerka Dragica z Martinom, vnuki Tanja, Damjan, Jože in Karel z družinami in sestra Mariška. Minilo je leto, odkar si zatisnil trudne oči. Čas je ublažil bolečino, v najinih srcih pa še vedno rana skeli. V SPOMIN 21. oktobra bo minilo žalostno leto, odkar nas je zapustil naš najdražji mož, oče, sin in brat Jože Zadravec iz Kobilja 91 Iskrena hvala vsem, ki postojite ob njegovem preranem grobu in se s toplo mislijo spomnite nanj. Njegovi najdražji ZAHVALA Po dolgotrajni bolezni je v 84. letu tiho sklenila svojo življenjsko pot naša draga mama, babica in prababica Marija Gerenčer iz Strehovec Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo sorodnikom dobrim sosedom, prijateljem in vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, njen grob prekrili s cvetjem ter nam izrekli sožalje Prisrčna hvala g. župniku Zveru za pogrebni obred, pevcem iz Bogojine m pevskemu zboru Stefan Kovač iz M. Sobote za odpete žalostinke. Posebno se zahvaljujemo zdravnikom in osebju Oddelka ORL bolnišnice v M. Soboti za požrtvovalno zdravljenje in nego v času njene bolezni. Hvala tudi ga. Časarjevi za besede slovesa. M. Sobota, Lemerje, Nova Gorica, 12. oktober 1994 Žalujoči vsi, ki smo jo imeli radi Iz protesta, ker so spregledali njeno primerno »stasi-tost« in je niso povabili, da bi si na otvoritvi Murine trgovine European Fashion De-sign javno preoblačila Murine obleke, se je Milka Fisher - Mica za svečanost oblekla v Armanijevo intimno kolekcijo. Kot diplomirana rusolo-ginja je izjavila: »Evropskaja fašenska destinacija se začne spodaj, ne zgoraj!« *** »Sramota. Na otvoritvi trgovine s sirom dobite za pogostitev sir, z mesom meso, z zelenjavo zelenjavo. Z otvoritve Murine trgovine pa sem moral «odhlamu-drati» v istih hlačah, kot sem prišel tja.« Ker je avtor gornje izjave v procesu županje-nja, kar pomeni, da si prizadeva postati župan ene od novih občin, ga ne bomo imenovali. Njegovo volilno geslo je: Tekstilna tovarna plus elek-trifikacje je enako kapitalizem. *** Jože Kocuvan - Kocbecu-van je s kratkega obiska Hongkonga, kjer je predaval o mukah tranzicije, kakor jih po propadu komunizma doživlja krščanska demokracija - prebivalci Hongkonga se pripravljajo na tranzicijo v nasprotni smeri, ker jih bodo kmalu prevzeli komunistični Kitajci - pripeljal rdečega zmaja, ki je imel namesto nog srpe in kladiva. Potem ga je oblečen v svetega Jurija na videmskem trgu zaklal. Tako je videmska občina dobila ime Sveti Jurij in vsi so zadovoljni. *** Janko Halb - Capone bo kmalu izdal priročnik za nove župane z naslovom Kako živimo kot angeli in se izognemo odpadkom. Halb še vedno odklanja, da bi imel pri hiši smetnjak. *** Potem ko je Vito Gydrek - Pflasterštajn, glavni cestar PPR, zmagal na konjskih dirkah v Ljutomeru s kobilo Que B. je rekel: »Hipodromi mi bolj ležijo kot ceste.« Strinjala se je celo kobila, ki je dodala: »Zmagala sem, ker mi ni bilo treba teči po Pfla-sterštajnovi podlagi.« ' *** »Če me bosta poslanska kolega Džuban - El Cid in Šiftar - Čarli, ki sta s svojimi predlogi za nove občine razbila vzhodno madžarsko linijo, še kdaj prosila, da z njima zaplešem čardaš, jima bom dala košarico. In ko bosta v parlamentarni menzi naslednjič jedla bograč in pila bikaver, jima bom vse skupaj zlila po glavi.« Ljuba članica Prezidija Anju Mariška je razjarjena. *** Evgen Sapač - Brzič je članom svoje stranke že razdelil antipropagandno predvolilno orodje: lesene vile. S pomočjo gasilskih čet jim bodo sneli tudi plakate, ki bodo pribiti v višini golobnjakov. KOKJ Radgonski mehurčki Megla mi je prišla v pljuča. Kašljam in kašljam, pa se ne morem izkašljati... Eh, kaj vam bom govoril, saj veste, kako smo mi starejši ljudje. Vsako leto, ko pride jesen, mislimo, da ne bomo preživeli naslednjega dne. Potem pa spet posije sonce in nam požene kri. Če ne sonce, pa kakšen moštek ali vinček. Ho, spet bomo imeli dobro kapljico. Vsi, ki ne živite med vinogradi, sploh ne veste, kaj je to vino in vinogradništvo. Na žalost pa bi tudi naši vinogradniki potrebovali kakšne poklicne komercialiste, da bi jim pomagali prodajati vso to vino. Saj ne, da ga ne morejo prodati, le da bi jim pomagali dobiti za vino boljše cene, kot ga ima pivo. Ali ni to sramota: če ste pili kakšno uvoženo pivo, je to dražje kot liter domačega vina?! Na primer neko irsko pivo, ki ga dobite v novem lokalu v Gornji Radgoni (lokal je sicer prvi pravi lokalček, kakršnih bi moralo biti na Gornjem grisu več), stane 250 tolarjev. Našemu najmlajšemu mulcu, srenješolcu, sem kar lepo povedal, da za mojo penzijo ne bo pil uvoženega piva. Naj pije domače »svetsko« pivo ali pa kar vino. Tudi mi smo pili le vino, pa nam kaj manjka? Ne vem, kaj vidijo v tem pivu, ko pa je vino naše pristno in res dobro. In veste, kaj je glavna tema pogovorov ob poskušanju mošta? Jaz pa vem, ker v njih sodelujem: kako župnik skrbi za ponudbo na vinski cesti! Če mislite, da to ne gre skupaj, se motite. Naš župnik je dal obnoviti kipe (tudi ob vinski cesti na Janžev Vrh), da bi jih turisti lahko občudovali v »svežih« barvah in kiparskih sposobnostih zidarjev. Vsem hoče dokazati, da so zidarji tudi dobri kiparji in restavratorji in da je mogoče takšne kipe obnoviti po zelo nizki ceni. Zakaj bi plačevali drago delo, če pa to ni potrebno, ker se v teh krajih itak nihče ne spozna na umetnost; končno je pa vseeno, če ima popravljeni kip svetnika namesto rok vile. Tako je župnik prvi, ki skrbi za pravilno ponudbo kulturnozgodovinske dediščine! Sicer pa po novem v Radgonskih goricah nimamo več vinskih cest: po novem je to vse ena velika Kapelska vinska turistična cesta. Nazadnje bomo še mi prišli pod Kapelske gorice, pod kapelsko občino... ali imajo oni boljše vino, močnejšega direktorja in lepše kleti ali je to zato, ker imajo cerkev na višjem hribu. Ne vem, jaz več nič ne razumem! Radgončan En TOTI IN TOTA iz Lotmerka E. vse pride na dan! Opravičujeva se neznancu, ki je na plakat za Prleško bratev pripisal, da bo na njej tudi Ciccolina s seksi progiamom midva pa sva ga zaradi tega označila, da ima le bujno domišljijo. Medtem smo lahko slišali, da je bilo v Ljutomeru celo več Ciccolin, ki so jih občudovali obiskovalci nočnega kluba Monte Carlo, ki deluje (je deloval) v sposojenih prostorih lotmerškega hotela Jeruzalem. Italijanske »boginje seksa« sicer (bojda) ni bilo med njimi, plesale in mešale moškim glave pa so Ukrajinke in med njimi tudi ena Slovenka. Po še nepotrjenih ugotovitvah naj bi se vse tudi prodajale. »Tajna služba« je menda našla tudi poseben kotiček, ki je služil za »vroča« druženja. Ampak če je v ta namen zares služila vojaška postelja, potem... Upava, da D. L., j. v,., -L., L. H., L. B., M. P., B. Z., M. K. in I. P. ne bodo užaljeni, če jih nisva uvrstila ne seznam tistih, ki bi utegnili koristiti »sladke usluge« Ciccolin v lot-merškem klubu Monte Carlo. Prav tako ne verjameva, da bi se tamkaj lahko znašli delavci iz sadovnjaka pri Godemarcih, saj niso bili pogodbeno zavarovani. Tudi o g. Turriju iz Italije, ki je nekaj časa vodil zdaj že propadlo čevljarsko podjetje Turri-In v Lotmerki, menda ni nobenih podatkov, da bi zahajal v ta klub, čeprav naj bi našo občino oškodoval za okrog 118 milijonov tolarjev. Zlobni jeziki pravijo, da si je on lahko zbiral med nekaterimi Ciccoli-d^rVn’’ & Pa2 zares okoristil, pa pristojni organi še vedno le raziskujejo. Zdi se nama, da bo nazadnje ostalo vse skupaj nepojasnjeno, oziroma da krivcev ne bo, čeprav je bila storjena velika družbena škoda. Minuli petek so v prostorih soboškega TVD Partizana pripravili degustacijo zdrave prehrane. Podjetje Biofarm iz Lendave (zakonca Krvišek) je pripravilo pšenično meso ali seitan, sezamove žemljice, fižolov namaz in še kaj. Možno je bilo kupiti tudi domače polnovredne testenine, biološko pridobljeno pšenico in seitan. V bodoče se bodo kupci zdrave hrane lahko oskrbovali v trgovinici Astrea v M. Soboti, kajti tudi športniki, ki se prehranjujejo z nemastno hrano, imajo več možnosti za boljše uspehe, je povedala gospa Krviškova. Fotografija: nj Niste sami Vestnik je z vami! Cene sadja in zelenjave Tržnica Osrednja Koprska Murska ljubljan. tržnica Sobota tržnica Jabolka 40-70 30-100 80 Pomaranče 180 — 200 Limone 180 100-180 240-250 Banane 120 80-120 150 Kiwi 350 440 — Grozdje 230 100-150 200 krompir 25 40 40 Paprika 60-100 160-200 120-180 Paradižnik 320 200-300 150-300 Zelje 20 40-70 100 Čebula 70 100-180 120 Česen 250 200-250 400-500 Korenje 80 80-120 200 Solata 150 350-150 350-450 Radič 180 — 400 Kostanji 100 200 — Lendavski pereči Pozdravljeni! Ker sem slišal veliko kritike na mojo prekmurščino v zadnjih Perečih, češ da v tako nemogočem narečju še sam gospod Klekl niso pisali, se vračam h knjižnemu jeziku. Seveda pa ne morem kar tako mimo Kleklovin slovesnostih, ki so bile v petek, soboto in nedeljo, saj je bilo to osrednje dogajanje v moji, zazdaj še lendavski občini- Zadnjič, ko sem pisal, kako je bilo na blagoslovitvi crensovskega Našega doma pred M leti (v Žižkih imajo Vas dom!), sem omenil nekaj nekdanjih gospodinj, ki so za takratno slovesnost spekle vrtanke, in se vprašal, ali bodo tako velikodušne tudi sedanje gospodinje? Pozneje, ko je Mo to že v časopisu, sem se kaznoval (samobičanje!), ka)« ustrelil sem kozla, ko pa bi moral vedeti, da so ženske W zd£f rad°darne. Na uho mi je prišlo, da so Črenšovčankh ■ »Ziškanjarke«, »Trjančarke«, Gornje- Srednje-in Dolonje. bistričanke kar tekmovale, katera bo staknila več novi škatel od obutve, da bi jih poznje obložile Z belim papirje m vanje dale dobrote. Te so sicer zbirali na osnovni šon v Crenšovcih, poznje pa jih ponudili sladokuscem, demm v petek na prireditvi Domači večer s Kleklom (Perec' koruzne in Ocvirkove pogače, tepke, krapci, vlijane pogače. .), v soboto po kulturnem večeru (kar je ost,. i. petka), v nedeljo pa so lepa dekleta po vpadnih^ prestrezala obiskovalce osrednje slovesnosti in nu..-.o civo Tisti, ki pa so jih pogostili v šoli ali Vukovi go^G. med drugim jedli domači kruh in vrtanke. Imen vseh sej ne morem zapisati, omenim naj le Neradovo Terezijo Kustečevo Marijo, ki sta spekli veliko perecev. Prva P' menda prinesla okroglo sto. Bog plačaj tudi v mojem 1^. Zdaj, ko m nič prepovedano, še več: o tistem, kar je' nekoč tabu, prepovedana tema, naši novinarji na v pišejo. Tak sem tudi sam, saj sem moral biti kot pT predsednik zadruge na »liniji«. Zdaj med drugim prebiram Novine, Ograček pa Kalendar Srca Jezušov°6 vidim, da so gospodje pisali celo lepše članke kor sedanji novinarji. Zdaj pa me je zamikalo, da o . »preplonkam« del poročila o proslavljanju 25-letnice b m 20-letnice »sloboščine« Slovenske krajine v Crens^ U . septembra 1938. leta. Tedaj so na Našem domu oj ploščo Z napisom: Z mogočno Marijino pomočjo je sla duhovnik v Črensovcih leta 1904, dne 8. decembra- -TVfS^lik^prijin list za poglobitev verskega ^‘v^en^ralnb° narodnih in verskih praViŽ^lMli^ bodne Slovenske Krajine. Leta 1929 je ustanovilPr' č„-a jilnico v Slovenski Krajini. Leta 1928 pa je zidal Nas,“ :e pri-katoliško prosveto in ustanovil Agrarno zadrugo, ki) jn0 borila kruh našemu narodu. Popotnik, zaupaj v M P°moč! ^bil Zaupal sem v dobre ljudi in se v nedeljo v množici pred Našim domom. Bil je resnično veh rhjt pa se je zbralo toliko ljudi in sam gospod minister .po prišel. Da bi se ljudem še bolj prikupil, je nekaj m spod prekmursko »gučal«. Dobri so bili cerkveni pevci, škof, ki je blagoslovil Kleklov kip, dobra je valka, dobro pa je »rezala« tudi »pleh muzika"-mi ^lo opisalo »žiškovska«, a resnici je treba v oči: ljutomerska. Le kje, za vraga, pa so babmafk^ de inštrumenti, na katere so svojčas igrali godci iz .j fna so morali zdaj »uvoziti« godbo z druge strani izmed prvih nalog, ki jih mora uresničiti predsedn .^Jti Crenšovci, je pihalna godba. Rabimo jo na veleP^N ^ko pogrebnih sprehodih in - bogme - tudi na veselica zaigrala. Spominjam se namreč takih časov, ko sep s0 se nje daleč slišalo in tako so ljudje preslišali fante, * s koli bili. Za to, da tega zdaj ni več, je prav gotov° tudi Jožef Klekl(in). Zbogom! Prejšnjič nismo napisali imena nagrajenke iz 41. številke Vestnika, ker sta se prepoznali dve. Po »soočenju« seje izkazalo, daje srečnica Vesna Novak iz Bakovec, Ob Muri 31. V zadnji številki pa seje prepoznal (in mi smo prepoznali njega) MIHA KLEMENČIČ iz Ljutomera, Vrtna 18. Tudi tokrat je bila nagrada 10.000 tolaijev. Igre je konec - še naprej ostanite dobre volje! NE RECITE NIČESAR, LE NASMEHNITE SE! Company Veščica d.o.o. ^^ 69000 MURSKA SOBOTA. Veščica 4e, tel.:069/23 507, fax:31 576 Cene rabljenih avtomobilov Na sejem rabljenih avtomobilov pri soboškem Agroservisu so prodajalci v nedeljo pripeljali 39 vozil, prodali pa 3. Znamka avtomobila Letnik Prevoz, km Cena Golf JXD 1987 87.000 8.000 DEM Zastava 128 1987 64.000 2.000 DEM Jugo 45 A 1989 51.000 2.500 DEM Zastava 128 1988 73.000 3.500 DEM VW jetta JX 1987 90.000 8.400 DEM Škoda favorit 1992 9.000 10.000 DEM Daihatsu charade TD 1991 42.000 11.800 DEM Nissan sonny slx 1987 97.000 9.200 DEM Lada samara 1988 66.000 5.300 DEM Zastava 126 p 1986 58.000 1.250 DEM Renault 5 c 1991 38.000 810.000 SIT Peugeot 405 GL 1988 118.000 14.000 DEM Golf D 1986 111.000 9.700 DEM Fiat uno D 1987 85.000 6.700 DEM Turnišče: cene pujsku' Odkupne cene prašičev so se v zadnjem st£ cene pujskov pa na sejmu v Turnišču še vzttaj^^j 7 d» L Minuli četrtek so rejci ponujali 20 pujskov, star' f ^1J tednov in težkih od 15 do 20 kilogramov. Za P bilo potrebno odšteti od 9.000 do 12.000 tolaPvanje pa so zamenjali vsi pujski, saj je bilo povpra»e od ponudbe. /O Pomurska banka Moja domača Menjalniški tečaj Pomurske banke 14. oktobra 1994, tečaji i prodfj?.' 1994 od 00.00. Srednji tečaj Banke Slovenije velja od 15. oktobra 199 Država Avstrija Francija Nemčija Italija Švica ZDA Enota 100 100 100 100 100 1 Banka Slovenije 1.144,1191 2.350,2349 8.051,5069 7,9017 9.676,3010 122,7372 Nakup L052JW 2.234,00 L730.00 7,45 9JS0.00 Z BANKOMATOM - 24 ur na dan l"" petkih in Svetkih) • lahko dvignete gotovino, . • potožite denar na tekoči račun a • plačate račun s plačilnim nalogorn' Če ne veste kako, vam bodo to z veselje^0 v vaši enoti LB Pomurske banke Bankomati LB Ljubljanske banke so na^ v vseh večjih krajih Slovenije!