DELAVSKA POLITIKA
GLASILO SOCIALISTIČNE STRANKE JUGOSLAVIJE.
Uredništvo (e ▼ Mariboru, Ruška cesta 5, poitni predal 22. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Uprava; Maribor, RuSka cesta 5, poitni predal 22. Ljubljana VII, Zadružni dom.		Izhaja vsako sredo in soboto. Naročnina za državo SHS znaša mesečno 10 Din, za inozemstvo mesečno 15 Din.	Malih oglasov, ki služijo v posredovanje in socijalne namene delavstva ter nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. Debelo tiskana beseda stane 1,— Din. Malih oglasov trgovskega značaja, stane beseda 1.— Din. V oglasnem delu stane pe-titna enostolpna vrsta 1,50 D. Pri večjem številu objav popust. Čekovni račun: 14.335. — Reklamacije se ne frankirajo.
itev.	94.	Sobota 24. novembra 1928.	Leto III.
S. Petejan odgovarja dr. Korošcu
Odgovor s. Petejana na izjave ministra dr, Korošca glede razpisa občinskih volitev v Mežici v Narodni skupščini dne 15. novembra 1928.
Gospodje narodni poslanci!
Dovolite, da najprej ugotovim nekoliko dejstev, iz katerih boste raz-videli, kako je prišlo do razpusta občinskega odbora v Mežici Ta občina leži na meji naše države in je čisto industrijski kraj. Radi tega je logično, da je v tej občini takoj, ko so se začele vršiti občinske volitve na podlagi splošne in enaike volilne pravice, dobila veliko večino — in sicer dve-tretjinsko večino — socijalistična stranka. Od tega časa dalje je bila ta občina vedno v rokah delavcev, v rokah socijalistične stranke. Razume se, da se je vodila občinska politika vedno v duhu koristi delavskega razreda. Občinski odborniki, ki so bili izvoljeni od delavcev in tudi iz vrst delavcev, so imeli*dolžnost, da se brigajo za koristi delavcev, da skrbe za stare delavce, da se brigajo za higi-jeno In zlasti za izobrazbo delavstva. Kdor je bil pred vojno v Mežici in je sedaj videl rezultate tega dela, je moral ugotoviti, da je med nekdaj in danes velik razloček in da se je mnogo storilo za mežiške rudarje. Občinska uprava je izvršila veliko delo za korist občanov. Če bi ne bila Storila ničesar drugega, kakor da je zgradila v težkih razmerah meščansko šolo, ki je največja šola te vrste v Sloveniji, bi bilo že to hvale vredno. Občinska uprava je začela graditi tudi vodovod, ki je bil za ta kraj brezdvomno zelo potreben.
Razume se, da je bilo za ta velika dela treba* dosti denarja in da je morala občina, oziroma šolski svet, ki je gradil šolo, iskati denarnih virov. V Mežici je neka angleška družba, ki ekspl&atira našo zemljo in naše delavce. Logično je, da je šla politika občinskega odbora za tem, da se občinski izdatki kolikor mogoče razdele tudi na to angleško družbo. Kajti, denar je pač treba dobiti od tistega, ki ga lahko da, in to je
angleška družba, ki odnaša v veliki večini svoj dobiček na Angleško, pri nas pa pušča revščino in tuberkulozo.
Toda, ko je ta družba začutila na svoji /koži novo občinsko politiko, ko je morala od svojega dobička nekaj plačati za preskrbo in izobrazbo ob-
čanov, je začela intrigirati, kako bi se to delo občini onemogočilo. Podčrtati moram značilno dejstvo, da je na
pritisk angleškega kapitala mariborski veliki župan Pirkmajer odredil,
da se oseba, ki je imela glavni vplivna občinsko politiko — to je
učitelj Moderndorfer —
preko noči premesti iz Mežice v Haloze. Ta učitelj se pa ni hotel podvreči diktatu angleškega kapitalizma, ampak se je rajši odpovedal službi. Sedaj se je pa pričel pritisk na drug način. Videlo se je, da se hoče z vsemi sredstvi onemogočiti delo občinskega odbora in šolskega sveta v Mežici. Začeli so iskati nepravilnosti v občinskem uradovanju; našel se je baje nered v računih pri gradbi šole in pri gradbi vodovoda. Pod co pretvezo se je razpustil občinski odbor. Po razpustu občinskega sveta, ko je prišel v Mežico komisar, ;'e bil učitelj Moderndorfer aretiran in, če se ne motim, še neki drugi delavski zaupniki. Rezultat pa je bil ta, da je bila
preiskava sploh ustavljena in da
ni bil nikdo kaznovan za krivde,
ki so se jim očitale. To je pač dokaz, da občinsko gospodarstvo ni bilo tako slabo, kakor se je trdilo, ampak da je bil občinski odbor razpuščen samo pod pritiskom angleškega kapitala, ki se je branil, da bi občini plačeval prispevke za zgraditev zgradb, ki so bile občini potrebne.
Angleški kapital je šel še dalje. Ni se zadovoljil s tem, da je vpregel v svojo službo naše oblasti. Kajti reči moram, da so bile naše oblasti verni sluge, ne koristi delavcev in naših državljanov, ampak
sluge angleškega kapitala,
ki je r.a to tudi odpustil iz dela delavce, ki so bili člani krajnega šolskega sveta in ki so imeli glavno vlogo v občinski politiki. Imamo torej na eni strani razpust občinskega odbora, na drugi strani zapor učitelja in nekaterih delavskih zaupnikov, na tretji strani pa še odpust ol dela ljudi, ki so se udeleževali te občinske politike.	j
Občinski odbor je bil razpuščen na podlagi zakona, ki velja še danes za občine na Korc tkem in ki se glat-i tako-le.
»Na podlagi § % zakona z dne 15. marca 1864, koroški deželni zakonik št. 5, more biti občinski za-stop razpuščen po deželni politični upravi. Občini je pridržana pravica rekurza na ministrstvo, toda b'rez odložilne moči.
Najpozneje v 6 tednih po razpustu morajo biti razpisane nove volitve.«
To je čisto jasen zakon, ki velja, kakor rečeno, za občine na bivšem Koroškem še danes. Po tem zakonu bi bile morale biti v 6 tednih po razpustu razpisane občinske volitve. Toda od tistega časa ni minilo' samo 6 tednov, tudi ne samo 6 mesecev, ampak 4. novembra t. I. sta minili že dve leti, toda gospod veliki župan mariborske oblasti še vedno ni razpisal novih občinskih volitev in je s tem čisto jasno kršil zakon. Gospod notranji minister je v svojem odgovoru rekel, da pravzaprav ne spada v njegovo kompetenco, da bi od'očal o tem, koliko časa naj obstoja v kaki občini komisarijat, ker je to stvar velikega župana. Toda gospod notranji minister ima dolžnost,
da kontrolira svoje podrejene organe,
ali se držijo zakona. Če je gospod veliki župan mariborske oblasti kršil zakon, ga mora notranji mnrster pozvati k redu in prisiliti, da lazpiše volitve, kakor zahteva zakon. Gospod veliki župan noče razpisati volitev z izgovorom, da v Mežici komisar še ni izvršil svojih poslov, da še ni ugotovil vsega, kar je občina dolžna, in da tudi še ni ugotovil vsega, kar se je v javnosti govorilo, a sodišče ni moglo ugotoviti.
Jaz sem v tej zadevi osebno interveniral pri gospodu velikemu županu, preden sem vložil interpelacijo. Šel sem tudi k gospodu notranjemu ministru in k šefu kabineta in sem tam dobil odgovor,
da se v občini Mežica ne morejo razpisati nove volitve radi tega, ker danes še ni podana
taka situacija, da bi bilo upati, da se ne izvoli tak občinski odbor, kot je bil do .sedaj.
Če bi se jutri vršile občinske volitve, tako se je reklo, bi zopet zmagala ona stranka, pod katero je bil občinski odbor razpuščen in radi katerega delovanja je moral priti v občino komisar.
Jaz ne bi želel, da bi se tudi v Sloveniji uveljavil sistem, ki vlada v nekaterih krajih naše države, da se namreč vodi občinska politika taso, kakor ustreza razpoloženju nekih ljudi, ne pa tako, kakor ustreza volji občanov. Spominjam se, kako je Slovenska ljudska stranka svojčas,
ko je bila v opoziciji, ostro kritizirala
vsak primer, ko se je dogodilo kaj sličnega pod prejšnjim režimom, ko so imeli v Sloveniji pristaši Samostojne demokratske stranke monopol na razpuščanje občinskih odborov. Danes bi morala Slovenska ljudska stranka, ki se je prej vedno borila za demokracijo, za svobodo in samoupravo, izbrisati ta madež, ki je sedaj v Sloveniji edini poleg še enega drugega primera, za katerega smo izvedeli danes. Slovenska ljudska stranka bi morala poskrbeti, da bi izginila tudi še ta dva edina komisarja, ki sta sedaj še v Sloveniji.
Odločno moram protestirati proti trditvi, da je v mežiški občini povečini komunizem. Prosim gospoda notranjega ministra, da vzame v roko volilne rezultate od leta 1920. pa do danes, in bo videl, da je imela v Mežici vedno večino socijalistična stranka. Zato ni taktno in ni lepo, da se taka občina proglaša za komunistično. Če bomo tako delali, bomo prišli do tega, da se bo
vsak teror nad narodom opravičeval s takozvano komunistično nevarnostjo.
Mi smo se vedno borili in se borimo tudi danes za samoupravo občin, ker smo mnenja, da je to edina možnost, da se urede razmere v naši državi. V naši državi bomo imeli zdrave razmere takrat, ko se bo občinska politika vodila po razpoloženju prebivalstva. Da se nahaja naša država v takem položaju, to je deloma zakrivila politika komisarjev, politika omejevanja svobodnega izražanja, kakršna se vodi v naši državi že od leta 1920. dalje.
(Konec prihodnjič.)
Za revizijo ustave.
V	naši državi so vse politične stranke za revizijo ustave. Vse režimske in vse opozicijonalne stranke. So-cijalisti smo seveda tudi iza revizijo ustave, toda, povemo takoj, da smo za revizijo, s katero bo zajamčena enakopravnost, svoboda ali kratko povedano, prava demokracija v državi. To je naša načelna zahteva, ki je tembolj utemeljena, ker se je pokazalo, da sedanja ustava ni jamčila v nikakršnem oziru za navedene prvine, ki gredo po načelu demokracije vsem državljanom enako.
Vprašanje pa je, koliko iskrena je zahteva po reviziji ustave meščanskim režimskim in opozicijonalnim strankam. Velik kos neiskrenosti že tiči v tem, da ne ena ne druga skupina definitivno ne pove, kakšno revizijo zahteva. Ne verujemo, da bi re-žimovci hoteli priznati enakopravnost vsem državljanom, ne verujemo, da bi hoteli odpraviti Avgijev hlev
korupcij in hegemonijo neke tajne sile, ki ima danes vso državo in ves administrativni aparat v nekakih kleščah, preko katerih ni mogoče ukreniti ničesar. Režimske stranke te volje še niso pokazale.
In v koliko so boljše meščanske opozicijonalne stranke? Izjavljajo le, zavedajoč se, da je beograjski čar-šiji težko priti do živega, da hočejo tudi sami za Hrvaško napraviti enako hegemonijo, morda v obliki personalne unije, to je, da bo srbski kralj tudi hrvaški kralj. Tega stališča, ki zagovarja ali samohrvaško ali pa državno hegemonijo, do katere bi se opo-zicijonalci radi dokopali, do danes še niso izpremenili. Zato tudi ta opozi-cijonalni blok ne more zbujati vere, da gre nje boj za demokracijo v državi.
Vprašanje revizije ustave pa vendar postaja vsak dan/aktualneje. Mi nočemo danes posegati globlje v to j vprašanje, ker ima ravno jutri |
širši glavni odbor naše stranke v Beogradu svojo sejo, da zavzame v prvi vrsti v tem vprašanju jasno stališče. Vprašanje revizije ustave pride morda že v kratkem med meščanskimi strankami v debato in do tedaj mora naša stranka vsekakor tudi javno povedati svoje stališče.
Za delavstvo in za socijalistično stranko ni vseeno, kako bo buržuazija hotela rešiti ustavno vprašanje. Buržuazija je cepljena po pokrajinah, a na obeh straneh so zanjo merodajni medsebojno si nasprotujoči hegemoni-stični interesi. Proti tej neiskreni bur-
žuaziji mora socijalistično delavstvo postaviti za celo državo eno enotno smernico v tem vprašanju, ker gre pri tem za demokratizacijo političnega in upravnega življenja v državi.
Že danes opozarjamo vso socijalistično javnost, da socijalisti te države ne smejo na noben način dopustiti, da bi ta politično anarhistična buržuazija zopet prevarila narod tako, kakor rfa vara že deset let. V ustavnem boju bomo imeli najboljšo priliko, še bližje spoznati moralno defektno politiko buržuazije na celi črti.
Izseljevalna politika.
Kaj pa domača industrija?
Vlada proklamira v svet, tki je hotela z zakonom o javnih delih in pomoči pasivnim krajem kolikor mogoče pomagati prizadetim; krajem. Nad!alje razglaša vlada, da se sklenejo konvencije z Nemčijo, Francijo,
Belgijo, Grčijo in Rumunijo. Zlasti Konvencije s Francijo obetajo, da se bo s sklenjeno pogodbo omogočilo, da dobi tam nad 100.000 naših delavcev iz pasivnih krajev zaslužek.'
To so čevlji za Vas!
z Karo varstv. znamko v podplatu.
Maribor, Koroška cesta 19
V	naši državi kakor tudi po drugih državah vlada velika nezaposlenost. Naravno je, da se nezaposleno delavstvo oprime vsake bilke, ki ima le videz, da mu olajša bedo, ter gre za kruhom v najtemnejšo negotovost in tudi ob zavesti, da ga čakajo na novem službenem mestu slabe soci-jalne in še slabše delovne razmere. Nekaj delavcev je že šlo v Francijo za najtežja iu najslabša dela in ob pogojih, ki niso prav dobri. Toda ti pogoji se tudi s sprejemom: konvencij ne bodo znatno izboljšali, ker v Franciji tudi ne manjka delavstva. Naseljevanje delavstva iz Jugoslavije, Slovaške in Poljske, pomeni le, da se to delavstvo vabi v Francijo in v druge enake države zato, da tam; opravlja najslaibša dela po konkurenčnih mezdah.
Razumemo izseljeniško politikov onih državah, ki so preobljudene, ali one, ki so svoje naravne zaklade že močno izčrpale ali pa imajo razvito industrijo preko mere svojih potreb. Toda v državi kakor je Jugoslavija, taka politika ni' na mestu. Naša država, kljub temu, da je bogata na poljskih pridelkih in rudah, na lesu, še vedno uvaža ogromne množine industrijskega blaga, čeprav bi lahko doma podprla razvoj gospodarstva in industrije kakoir tudi izvajala razna javna dela, ki! bi še dolgo zadoščala za to, da bi imelo naraščajoče delavstvo vsaj za silo potrebno eksistenco. V tej smeri se pa pri nas ne stori ničesar bistvenega, dasi bi bila ta smer gospodarske politike edino prava v držav®, ki ima razvojno možnost. Razen tega se tudi pri tistih navadnih delih, ki se pri nas izvajajo, plačujejo škandalozni zaslužki po 2 do 4 dinarje na uro.
Vzrok, da se mora tudi delavstvo zavzemati za iizseljevalno politiko, tiči v tem, da se vseh deset let obstoja države ni usmerilo gospodarske politike v zmisiiu naravnih zakonov in potreb.
Politiko, ki je dovedla tako daleč, da se je vlada začela baviti z vprašanjem, kako naj prodaja svoje največje bogastvo, delovno silo, inozemskim kapitalističnim državam v najhujšo eksploatacijo, čeprav bi lahko doma našla za vse te delavce dela in kruha, smemo pač imenovati ponesrečeno. In če danes slovenski klerikalizem smatra to za veliko socijal-no-politično zadevo, je to le limanica, na katero hoče obešati svoje »socijalino srce«.
Razmere so dovedle do tega, da tudi delavstvo ne vidi zaenkrat dru-
gega izhoda, toda s takim reševanjem tega vprašanja se bahati, pa imajo najmanj pravice tisti, ki so krivi današnjih razmer.
Socijalno-politične konvencije z drugimi državami so potrebne, ali dolžnost države je bila že zdavnaj, da bi jih bila izvedla.
Narodnogospodarsko je politika sedanje vlade ravno tako slaba kakor je bila politika prejšnjih vlad, ker je nje program, da proda delovno silo, ne pa, da jo doma porabi. Enako tiči tudi velik del krivde v tem, da so razne vlade spravljale državo v vedno večjo odvisnost raznih bančnih in industrijskih kartelov, ki so danes močnejši v državi kakor buržuazna vlada.
Gremo mendh po poti kapitalističnega absolutizma.
Religijozni socialisti.
Na Dunaju so imeli te dni tako zvairi religijozni socijalsti shod. To so sodrugi, ki so že organizirani v socijalistični stranki, ki pa se še trdno drže svojega verskega prepričanja. Ti ljudje so na eni strani spoznali, ali bolje rečeno, priznali razredni boj, a na drugi strani pa so tudi na jasnem, da se s tako zvanim krščanskimi socijatizmom absolutno nikamor ne pride. Poleg tega pa je vodja krščanskih socijalcev, bolje rečeno, klierikalcev, ki načeluje avstrijski' vladi, prelat dr. Seipel, s svojim skrajno reakcijonarnim ter brezobzirnim nastopanjem, mnogim vero iztrgal ali vsaj omajal; zlasti ob julijskih nemirih se je on silno osovira-žil pri šitrokih ljudskih množicah, ko je izrekel krilatico; »Keine Milde«, to se pravi: naj se z aretiranci postopa najkrutejše. Nasprotno pa je g. Seipel silno naklonjen bančnim magnatom, tudi, če so judje, kakor tudi napram ostalim velekapitalistom. Znano je, kako se ravno Seipel trudi, odpraviti' zaščito najemnikov in s tem suniti vse delavstvo v neizmerno revščino, samo zato, da bi prišli njegovi ljubljenci, hišni posestniki, do zlatih rent. Vse to vidi delavstvo, če tudi versko čuti in vsled tega se dandanes klerikalnemu izvajanju socija-lizma niso izneverili' samo verni delavci, ki se zavedajo visoke misije socijaliizma, marveč tudi intelektualci in celo — duhovniki. In na omenjenem shodu je govoril kanonik dr. Pfliegller, vodja duhovskega seminarja na Dunaju. Imel je zelo moder govor in med drugim priznal, da je razredni boj delavcem potreben. On razume, da mora današnjemu meščanskemu družabnemu ‘.redu slediti proletarski svetovni red, kot je sledil fevdalnemu meščanski redL Nadalje tudi dr. Pfliegiier priznava, da noben verski nauk našemu cilju ne nasprotuje glede podružabljenja produkcij-
skih sredstev, ki so koncentrirana v rokah velekapitala. Seveda, da si tudi on ni1 v marsikaterem vprašanju čisto na jasnem. On zameri soeija-lisitom, da po- svojem programu zahtevajo ločitev cerkve od države, ter se boji, da ‘bi to ne pomenilo preganjanja cerkve..Toda marksizem ni še nikoli bil za preganjanje cerkve, nasprotno: on jo je že branil. To je bilo za časa Bismarcka in nemškega državnika Falka, kakor so bili socijali-sti v stari Avstriji proti kancelpara-grafu, ki se ga je hotelo vnesti v novi volilni red. — Socijalisti stoje še vedno na stališču svobodne cerkve v svobodni državi, nikakor pa nočejo, da bi bila ena od druge odvisna; stojijo na stališču, da se naj nikogar ne odganja od cerkve, a tudi nikogar ne sili1 vanjo. So tedaj za popolno svobodo in toleranco. Še eno napako vidi dr. Pfliegler na socijalistih, ki je pa tudi precej zmotna. Pravi namreč, da socijalisti pristopivšim članom skušajo vero po sili iztrgati, kar seveda ni res. Res pa je, da je v socijalističnih vrstah sita mnogo svobodomislecev, ki seve agitirajoza svoje svetovno naziranje. Toda to se ne vrši nasilno. Za to je mnogo dokazov, da se socijalistov ne sodi, oziroma ne deti-po verskem prepričanju, ker to ne sme v boju za osvoboditev izpod kapitalističnega jarma nobene uloge igratu Toda to so vse stvari, o katerih se da razpravljati. Glavno pa je, da dr. Pfliegler priznava razredni boj, da veruje v socijalizem kot tak, ki bo prišel ter nasledil d'a-našnjo kapitalistično družbo, katera tlači ter izkorišča večino ljudstva.
Krščanski socijalci nasprotni re-ligijoznim socijalistom.
Kdor bi mislil, da so krščanski socijalci, recte klerikalci, zadovoljni z onimi socijalisti, ki izjavljajo: mi smo socijalisti, toda mi smo tudi verniki.
ta bi se motil. Ne, oni so jezni ter razburjeni radi tega pojava. Kajti njim: ni za to, ali kaj verjamejo, ali nič, marveč je njih stirah za stranko, ne za' vero. Saj vera klerikalcem, ki so kapitalistična stranka, ni cilj, marveč sredstvo do cilja. Cilj je vlada, je kapitalizem. Če bi se vsi proletarci združili in volili svojo delavsko stranko in če bi še tako pobožni bili, ne bi to kapitalistom nič koristilo. Klerikalci zastopajo interese mestne in podeželske buržuazije. Toda slabo bi bilo zanje, če bi bili navezani samo na glasove buržuazije. Zato piše »Reiichspost«, glavno glasilio avstrijskih klerikalcev, ki daje obenem tudi ton našim1 klerikalcem:, med drugim sledeče:
»Krščanstvu je dolžnost socijalno ravnati, toda izključuje pa socijali-stično 'prepričanje.«
Kaj pa je socijalizem? Stremljenje po osvoboditvi delavskega razreda izpod tlačanstva kapitalu. Velik del delavstva, dasi tudi relgijozen, je že davno spoznal, da je cerkev dekla kapitala in da je vera vodilni cerkveni gospodi samo koprena, s katero bi ta gospoda rada za vedno prikrita masi resnico, da je naloga cerkve braniti kapital pred izkoriščano delavsko maso, dasi to ni nikjer v verskem nauku zapopadeno. — Vse delavstvo, religijozno in svobodomiselno, sc bo moralo združiti in ko bo to storilo, tedaj bo zmagal socijalizem.__________________________
Leon Trocki:
Resnični položaj v Rusiji.
(Nadaljevanje.)
Položaj delavcev vedno slabši.
Radi premajhnega prostora moremo tudi iz tega poglavja Trocki-jeve knjige priobčiti le izvlečke. Na strani 40. pravi:
»... Razen tega dokazujejo vse statistike, da naraščanje plač Zll-nŠTdjtfztinafaščajbčo produktivnostjo dela. Intenziteta dela se veča — slabi delovni pogoji ostajajo pri starem.«
»... Racijonatizacija produkcije, ki se jo je sedaj uvedlo, bo neizogibno še bolj poslabšala položaj delavskega razreda:, če je ne bo spremljalo razširjenje industrije in trgovine, ki bi sprejela odpuščene delavce. V praksi se izteka »raeijonalizacija« cesto v odpuščanje delavcev in poslabšanje gmotnega položaja.«
»... Pri poslabšanju delovnih pogojev vedno najbolj trpi najslabot-
Zeiss-Punktal Peteln, Maribor: Besede tri, so za oči!
Gosposka ulica 5.
LEO SILA:
Človek mrtvaških lobanj.
Kronika raztrganih duš.	66
Pozabila sta za trenotek, da morata nazaj. Najraje bi ostala v tem občutju sredi padajočih snežink.
»Senja, ali mi sedaj že verjamete . . .«
Kot da sta oba mislila isto, je tudi Sonja vzravnala glavo in mu pogledala v oči. Zvonenje v daljavi je umiralo, potok je šumel živo kot fantovska pesem in snežinke so ju poljubljale. Komaj slišno je dejala:
»Tukaj verjamem.«
Trenutek molka.
»V maju še le mora bati lepo tukaj!«
»Da, v maju.«
In sta se zamislila v lepoto, ki sta jo občutila v sebi, okrog sebe, vse povsod.
Nato sta šla dalje. Do kolodvora nista spregovorila nobene besede več . . .
Ves čas je snežilo.
Leo se je ves vrgel na delo. Skromen v svojih zahtevah do Sonje se je zadovoljeval ves čas s tistimi tihimi besedami sredi snežene noči. »Tukaj verjamem.« Jasno mu je bilo, da mora Sonja s svojo strastno, po svobodi hrepenečo dušo, veliko trpeti v okovih starih sten in vseh tistih ljudi, ki se kretajo okrog nje. Nič ni obupaval, če je bila velikokrat hladna in tuja, kakor da bi se ne poznala nikoli. Vedno močnejša volja, kljubovati življenju, se je razvila v njem. In v tem je svojo ljubezen do Sonje zatrjeval, oelo Sonjo je pritegnil velikokrat iz njenih mračnih misli in neveselih razpoloženj.
Kakor nalašč so mu prišle Petkove »Žrtve« v roko. Z veseljem se je spravil nanje in že pet dni pred predstavo so naznanjali neobičajno rdeči letaki, da se vrši prva uprizoritev na predvečer delavskega praznika. To je bila želja Leonova. Preko Sonje je občutil vedno tesnejšo vez z onimi, ki stoje izven velikega življenja. Izven velike, pijančujoče in p°' litizirajoče gospode. Povsod, kjer je videl trpljenje, je spoznal sorodstvo. Samo čustveno vez je čutil do njih. Z razumom še ni prišel tako daleč, da bi vedel, ali so socijalisti in komunisti res take hudobe, taki vampirji, kot so pisali meščanski časopisi. Sicer se pa za časopisje niti ni več brigal. Politiko je zasovražil. Nekaj ogabnega, vlačugar-skega je spoznal v njej.
V tistih dneh pred napovedano predstavo se je zgodilo dvoje. Stane, ki je bil še vedno član Ljudskega odra, saj je bila nadstrankarska organizacija, je deset dni pred predstavo odpovedal svojo vlogo. Ni maral kratkomalo igrati. K sreči se je povrnil v mesto mlad mizarski pomočnik, ki je po treh vajah uspešno vskočil, tako, da je bila zasedba rešena. Zato si Leo Stanetove resnosti niti ni vzel preveč k srcu.
V .zaposlenosti izven šole in v razmetanosti svojih čustev, ki so se stekale harmonično le okrog Sonje in še tam ne vedno, se je precej odtujil članom kluba. Vsi so bili vsak zase. Le v trenutkih prevelike duševne napetosti so si odpirali svoje srčne kamrice in zaupali idrug drugemu. Najtrši je bil Leo. O Sonji ni hotel govoriti z nikomur. Sonja mu je bila nedotakljiva svetinja, ki jo ni mogel vbe-sediti. Franček mu je zato očital celo hinavščino. Kaj skrivaš, saj vemo vsi. Toda Leo je mislil dru-
gače. Res je skrival, toda skrival je samo zato, ker bi sicer postalo vsakdanje, brezpomembno. Umrlo bi. Sicer pa, čemu govoriti o tem, kar čutiš? To je petošolsko in je sentimentalno. Zato je trdovratno molčal, kadar je kdo napeljal pogovor na Sonjo in to v glavnem povsem dosledno do konca.
Mimogrede je opazil, da se je Januševo razpoloženje ponovno menjavalo. Prešernost je izginjala in v šolo je prinašal molitvenik. Celo drobne evangelije je nosil v šolo in bral. Včasih je bil siten, da je zavračal v pogovoru vsakogar. S profesorjem Pečarjem in njegovo matematiko sta se kregala v razredu najbolj dva: Stane in zadnje čase Januš. Nekaj prisilno razumarskega, sovraž-
se
nega je videl Januš v tem predmetu, tako, da je v zadnji konferenci padel. Mučil se je včasih pred tablo in nekoč je bleknil prav nerodno: Oprostite, gospod profesor, ne morem! — Boste že morali in ga je nagnal v klop. Tako se je zgodilo, da je Januš postal popolnoma desinteresiran. Otopel je. Zadnjo slovensko nalogo je napisal na petih straneh in vse, kar je mogel, je spravil pod svobodni naslov: Kaj najraje čitam? Odločil se je za nabožne knjige in priporočal evangelij. Profesor^ Janko se ni spuščal v globljo analizo, ker zato ni imel niti časa, niti primerne duševne moči. Lani je popravil okrog 3000 nalog. Pristavil je samo: Zanimivo.
V	tednu pred vprizoritvijo so pisali matematično nalogo. Januš je oddal prazen zvezek. Naslednjo uro je bila grščina. Stari profesor Kaves se ni malo začudil, ko je stopil sredi ure Januš pred kateder in izjavil, da gre domov. Ni mu dobro, pravi, in mogoče, da se sploh ne vrne več ... da izstopi.
(Dalje prihodnjič.)
nejša skupina neizučenih, sezonskih delavcev, žensk in miiadih delavcev.« ... Od približno treh in pol milijonov mezdnih delavcev na deželi je 1,600.000 poljedelskih pomožnih — moških in ženskih delavcev. Od njih je
samo 20 odstotkov strokovno organiziranih.
. Plače poljedelskih delavcev so navadno pod zakonitim minimom — in to često; tudi na sovjetskih posestvih. Realne plače povprečno ne presedajo
63 odstotkov predvojnega stanja. Delovni dan znaša redko manj kot deset ur.
.V večini slučajev je
delovni čas neomejen.
Plače se
neredno izplačujejo,
cesto šele po neznosnem, oklevanju ... ... V aprillu 1927 je znašalo uradno število vpisanih
brezposelnih 1,478.000!
Resnično število brezposelnih' je pa znašalo okrog dva milijona.
Število brezposelnih narašča neprimerno hitreje kakor pa celokupno število zaposlenih delavcev. Po petlletnem načrtu komisije za državna podjetja bodo naše industrije skozi vseh pet let potrebovale 400.000 stalno zaposlenih delavcev. To pomeni pri stalnem dotoku delavcev z dežele, da bo koncem leta 1931. poskočilo število brezposelnih na nič manj kot na
3 milijone
moških in žensk. Posledica takega stanja bo naraščajoče število otrok brez stanovanja,
beračev in prostitutk. Malenkostna odškodnina, ki se jo izplačuje brezposelnim, vzbuja upravi-
Dnevne
Krščanska ljubezen. Na oblastni
skupščini v Ljubljani je poročal dr. Brecelj kot referent, da se nahajajo na Kočevskem ubožci, ki so jih žrle podgane žive, ker so bili tako onemogli in izčrpani, da se niso mogli braniti podgan. To je ena žalostna slika, ki je referentu ušla z jezika. Mi pa vemo, da so večinoma vse -ib-čine malomarne v tem oziru. Tak dogodek dokazuje, kaj pomeni med narodom hinavska krščanska ljubezen do bližnjega, če tako zadevo presojamo s tega stališča. Še hujša obtožba pa je to z ozirom na socijalni čut, na socijalno pravičnost, po kateri ta grda kapitalistično vzgojena družba pušča, da žro podgane pri živem telesu onemogle trpine in delavce, ki so vse življenje garali za brezvestne lopove.
Tudi dr. Korošec za sporazum n»ed Srbi in Hrvati. Zakaj, izjavil je, da so vse štiri stranke, to je režimske, za siporazum, v imenu cele koalicije. — Naša razburjena buržuazija si torej kar ponuja roke — v oja-čenje države, kakor previdno pripominjaj® vsi, ki dajo izjave o tem vprašanju.
Davidovičeva demokratska stranka, pravi nje šef, je za decentraliza- j cijo administrativne oblasti in za ši-.roke samoupraive. Centralizem je za nas težak, ali tega so v velikem delu zakrivili oni, ki se danes proti njemu ljuto bore. Davidovič je trdno uver-jen, da mora priti do sporazuma med Srbi in Hrvati ter da notranje razmere prav nič ne ogrožajo državnega edinstva, ker se hočejo demokrati potruditi, da pride do konsolidacije. Demokratska stranka je bila vedno za sporazum in tudi sedaj dela z vso silo na to.
Bolj in bolj se tolažijo. Kralj se vrne v Beograd, pišejo. V notranjepolitičnem položaju se pričakujejo temeljite izpremembe. Pribičevič ima že pripravljene predloge, ki jih predloži kralju kot svoje mnenje, kako naj bi se rešila državna politična kriza. To že bobnajo sedaj več kot teden dni. Love se pač za bilko, bi rekli po pregovoru.
| čeno nevoljo. Povprečno dobe 11.9 rubljev, to je pet predvojnih rubljev.
... Pretekla leta je označevalo ostro naraščanje
delovnih sporov,
ki se jih je večinoma mesto s sporazumom,
udušilo s silo.
Vodstvo obratov se je poslabšalo. Nastavljanje in odpuščanje delavcev je izključno v rokah oblasti...
... Na kulturnem polju je potrebno, da posebno podčrtamo šofeki, problem. Delavcu postaja vedno težje, da bi dal otrokom vsaj osnovno vzgojo. Skoro v vseh okrajih z delavskim prebivalstvom manjka šol... Pomanjkanje šol in nezadostna preskrba otroških vrtcev
žene velik del delavskih otrok na ceste.«
Nato pripoveduje Trocki, da delavci tudi v strokovnih organizacijah nimajo več svobodne besede. V organizacijah odločajo samo plačani birokrati. In potem pravi Trocki dobesedno sledeče:
»Nezadovoljnost delavcev, ki ne najde v strokovnih organizacijah nobenega izraza, se razširja tajno. Ne smeš nastopati. Če hočeš obdržati svoj košček kruha, potem ne govori mnogo! Samo to zahteva nujno popolno izpremembo sedanje strokovne politike!«
Sodrugii povejte no to vsakokrat dekalističnimi lopovskim1 razbijačem, ko bodo govorili o »birokraciji« v našfh strokovnih organizacijah! Naše organizacije ščitijo delavca. Pri nas ima delavec zaščito vsaj v svoji organizaciji. Pod: boljševiki niti tega nima. Ce se stepo ne pokorava vsemu, je odpuščen ali pa mora iti celo v sibirsko pregnanstvo, kot je moral iti ustanovitelj rdeče armade Trocki.
(Dalje prihodnjič.)
novice.
Proračun ljubljanske oblastne
skupščine se je te dni obravnaval. Določenih je v proračunu en milijon dinarjev za socijalno skrb. Razumljivo je, da se mora s takimi in večjimi krediti podpreti one kraje in ustanove, kjer je najbolj potreba. Zato je poslanec s. Sitter povdaril razmere v trboveljskem revirju, kjer morajo rudarji pogosto praznovati in res vlada največja potreba. Predlagal je, da se neznatna podpora 50.000 Din zviša za 150.000 Din ter prispevek za Borzo dela istotako za 150.000 Din. Oblastni odbor pa namerava te podpore delati po svoji »uvidevnosti«, zato ni upošteval izpreminjevalnih predlogov poslanca s. Sitterja, ampak je odobril predloge poročevalca.
Spomenik socialističnim borcem.
V	okviru impozantnih svečanosti pri-likom desetletnice obstoja republike je odkrilo dunajsko delavstvo na Schmerlingplatzu poleg parlamenta krasen spomenik pokojnim avstrijskim socijalističnim prvakom Viktorju Adlerju, Jakobu Raumannu in Ferdinandu Hanuschu. Spomenik predstavlja na ozadju in na podstavkih, ki vplivajo z izredno silo, doprsne kipe v nadnaravni velikosti teh treh mož. Izdelan je po načrtu prof. Antona Hanaka, ki je izklesal tudi oprsje Adlerja, stoječe v sredini. Odkritja so se udeležili poleg vseh dunajskih delavskih organizacij in sto-tisočglave množice tudi inozemski gostje in sicer: za nemško soeijalno-demokratično stranko Karl Kautsky, za froncosko Aleksander Bračke, za dansko Stauning, za belgijsko Can-nille Huystnans, za rusko Dan, za italijanske socijaliste v emigraciji Pittoni; iz Čehoslovaške je prišel za češko socialistično stranko Toma-šek, za nemško dr. Čeh, iz Poljske Diamand, iz Ogrske številna delegacija pod vodstvom s. Peyerja. Govorili so Tandler, Renner, Seitz, za In- 1 ternacijonalo pa Huysmans.
Obstrukcijski govor se je pričel. Odsek za novelo zakona o zaščiti sta- j novanjskih najemnikov v avstrijskem parlamentu je začel svoje delo in so^ | drug Leuthner govori že tri seje, pa še ni končal. Seveda bodo vsi člani od
socijalistov govorili in bo menda nekaj mesecev preteklo, predno bodo socijalisti zgovorili in potem se bo igra pričela iznova, kajti sedaj se vrši generalna razprava. Če sploh pride do špecijalne, tedaj bo ista šla v neskončnost. Ta igra se sedaj že tretjič ponavlja.
Vlada Maniua na Romunskem je takoj ob nastopu skušala .pokazati svoja demokratična načela. Odpravi-la je cenzuro in ustavila preganjanja po zakonu o zaščiti države. Volitve v parlament je razpisala za 12. decembra, volitve v senat za 15. decembra in volitve v samoupravne institucije, kakor univerza, poljedelske zbornice itd., pa za 19. decembra. Vodstvo romunske socijalisit. stranke je na svoji seji, dne 12. novembra sprejelo resolucijo, s katero izraža upanje, da bo nova vlada ostala svojim prejšnjim obljubam zvesta in čimprej novelirala zakon o socijalni zaščiti ter odpravila reakcijonarne, protidelavske zakone prejšnje vlade. Ob enem opozarja novo vlado na naraščajočo brezposelnost.
Rumunsko policijo se bo reduciralo, Vlada je izdala naredbo, glasom katere se stalež policije zniža za 6000 mož. S tem se bo proračun zmanjšal za več kot 100 milijonov levov. Nova kmečka vlada, ki jo je sestavil Ma-niu, se zelo trudi pokazati narodu svojo demokracijo. Prvo njeno delo je bilo, da je odpravila obsedno stanje, ki je trajalo stalno po celi državi. Kaj, ko bi se g. Korošec hotel nekaj naučiti od svojega rumumskega kolega?
Na Čehoslovaškem sta sklenili nemška in češka socijalno demokratična stranka za predstoječe volitve v deželna zastopstva svoje kandidatne liste (vezati, da preprečita izgubo ostankov na glasovih, ki bi sicer prišli v prid meščanskim strankam. To je prvi vidni rezultat sporazuma med obema bratskima strankama, ki sta celih trideset let radi narodnostnih nesoglasij hodili ločena pota. — Izvršni cdbor nemške socijalno demokratične stranke na Čehoslovaškem je iznesel resolucijo, v kateri ostro protestira proti preganjanju tiskovne svobode, srednjeveški cenzuri in proti preganjanju delavskih mladinskih organizacij, katerih funkcionarji so bili radi svojega pacifističnega udejstvovanja obtoženi po zakonu o zaščiti države. Izjavlja, da je češka buržuazija svojo revolucionarno prošlost še davno pozabila in ob desetletnici republike hodi po stopinjah bivše avstrijske reakcije, pri čemur ji seveda zvesto sekundira nemška ‘buržuazija na Čehoslovaškem, ki ima v tem že svojo tradicijo.
Bolgarska socijalistična stranka
je imela 22. oktobra svoj' strankin zbor, na katerem je bila sprejeta obširna resolucija o političnem položaju v Bolgariji. Glede sodelovanja v vladi pravi ta resolucija: »Strankin zbor ne smatra sodelovanje v viadi kratkomalo za izdajstvo na socija-hzmu in delavskem razredu; vendar pa je tako sodelovanje mogoče in koristno le tedaj, če se vrši s sorodnimi delavskimi skupinami in samo v tem slučaju, če se delegacija v vladi naslanja na močno, zdravo in vsestransko dobro organizirano stranko.«
Holandska socijalno-demokratična stranka je obdržala 20. in 21. oktobra poseben kongres, ki se je pečal izključno samo z agrarnimi vprašanji. Agrarno vprašanje, ki je na Holandskem ravno tako pereče kakor pri nas, se je z vseh strani pretresalo in so se sprejeli razni važni sklepi. Tudi pri nas, kjer imamo toliko kmečkega proletarijata, bi bilo potrebno, da stranka izdela primeren socialističen agrarni program.
Vojna zveza Poljske in Romunije proti Rusiji. Ruska poročila vedo povedati, da sta sklenili Poljska in Romunija pod vodstvom Francije vojaško zvezo proti Rusiji. Potovanje Pilsudskega v Romunijo in štabnih ; častnikov rumunskih na Poljsko in > poljskih v Romunijo. Potoval je v obe ( deželi tudi francoski general Le | Rond. Dogovorili so se tudi o načinu dobavljanja vojnega materijala ter o ustanovitvi tovaren za vojni materijal v Romuniji in Jugoslaviji, ki jih po-kreneta podjetji Schneider-Creuzot
s počitkom vred je trajalo stvarjenje sveta, torej pomeni število 7 popolnost.
To je dokazano s 7 prednostmi, katere ima
&hichF*S
terpentin* BjgJ
Mih'™*
in Škodove tovarne. Pri eventualnih operacijah proti Rusiji bi sodelovala Francija s svojo mornarico. — Če so te vesti resnične, bodo pač rekli, da sklepajo vojne pogodbe zaradi — varnosti miru.
Z gradbo oklopne križarke se bo torej nadaljevalo. Po hudi, dva dni trajajoči debati, je nemški parlament odklonil socijalistični predlog, da se naj ne dovoli nadaljnih kreditov za gradbo toiiko sporne bojne 1 ladje. Med tem, ko so bile sprva šance za sprejem gornjega predloga še ugodne, so se iste v zadnjem trenutku poslabšale, ker se ni le centrum izneveril, temveč celo demokrati. To pa edino radi tega, ker je vojni minister, general Grosser, pretil z demisijo za slučaj, da socijalistični predlog prodre. Pri glasovanju so se vse meščanske stranke strnile ter glasovale kot en mož za gradbo in je bilo oddanih 255 glasov proti 210 za predlog, za katerega so' glasovali samo socijalisti in komunisti. To je zopet dokaz, kako težko je skupno delo z meščanskimi strankami, čestokrat se imenujejo demokrati. Veliko je k temu pripomoglo zadržanje predsednika republike, Hindenburga, ki je očitno nastopil proti socijalistom. V Nemčiji pač prevladuje še vedno stari pruski vojaški duh, kateremu se meščanstvo vseh vrst klanja kot nekdaj. Za enkrat socijalisti še niso iz tega izvajali konsekvence ter izstopili iz vlade.
Sidney Webb, znameniti angleški zadružni teoretik, se je radi svoje visoke starosti odpovedal kandidaturi na listi delavske stranke za prihodnje volitve v angleški parlament. Njegovo volilno okrožje Seahan je nato postavilo Ramsey Macdonalda za svojega kandidata, ki je obdržal 30. oktobra tu shod mas.
Obregonov morilec rekurira. Kot se poroča iz Mehike, se je v četrtek 21. tm. sklepalo pred vzklicnim sodiščem o rekurzu Obregonovega morilca Torala in nune Concepcion. To-ral je bil obsojen na smrt in nuna, ki ga je nagovarjala k umoru, pa na 20 let ječe.
Zopet političen umor v Soliji. V torek je bil v Sofiji umorjen prejšnji sofijski policijski predsednik Naum Pelevv. Dva napadalca sta ga zalotila v nekem trgovskem lokalu ter oddala več strelov iz revolverja nanj, na kar se je zgrudil. Pri tem sta enega trgovskega slugo zabodla, ki se je njima postavil na pot. Pelew je pozneje v bolnici umrl. Atentatorja sta pobegnila kot ponavadi.
I* trgovske gremijalne šole. O postopanju s trgovskimi vajenci v trgovski gremijal-m soh v Ljubljani sem že večkrat slišal pritožbe, vendar jim nisem verjel v mnenju, da so pretirane. Žal sem se moral dne 12. tm. na 'astne oči prepričati, kakšen duh vlada v tej šoli odnosno med uČntcljstvoin te šole* kar potrjuje, da so bile te pritožbe vendarle resnične. Omenjenega dne proti večeru sean šel skozi Komenskega ulico mimo šole na Ledini. Pred šolo sem opazil ravnatelja trgovske gremijalne šole g. Rajko Grum-a.
V istem trenotku je -pasiral mimo njega nek
duble, velure, pletenine, krzna sploh vse zimske obla* Silne pred* mete kupite najceneje pri tvrdki
L. Ornik, Maribor
Koroška c. 9 - tudi na obroke
trgovski vajenec, ki g. Gruma ni opazil in ga vsled tega ni mogel pozdraviti. No, g. Grum se je za to nehote izvršeno netaktnost vajenca na licu mesta na vajenčevi osebi maščeval s tem, da ga je trikrat pošteno lopnil z aktovko po glavi. To se je zgodilo na cesti, pred očmi pasantov. Ako to vpošte-vam, potem moram misliti, da je taJt način vzgajanja med zidovi trgovske gremijalne šole odnosno šole v Ledini, v kateri se ta šola drži, nekaj >prav vsakdanjega. Čudno ni potem, če je šola pri vajencih osovražena. Položaj ne samo trgovskih, temveč vajencev sploh, je splošno težak, da nevzdržen. Ako se pridružuje terorju in trpinčenju v obratih še tako postopanje z vajenci v šoli, •kdo naj se še čudi izčrpanemu fizičnemu stanju naše delavske mladine, ki vodi direktno v degeneracijo? — Očividec.
Okrožni urad popravlja: Prejeli smo: Okrožni urad preziru strokovne organizacije. Trditev, da Okrožni urad prezira strokovne organizacije, nikakor ni resnična. Zastopniki uprave'!so ponovno poudarjali na sejah ravnateljstva, da jim je vsako sodelovanje z nasveti in predlogi s strani raznih organizacij dobrodošlo. Uprava je predloge in opozorila organizacij tudi vedno upoštevala ter na razne dopise* vedno dala pojasnila in odgovore. Jasno pa je, da ni mogoče dati primernih pojasnil na dopise, dokler zadeva ni dokončno pojasnjena. Revizijski oddelek urada izvršuje v letošnjem letu stalno revizije obratov, ki se vrše' po točno fiksiranem načrtu. Tudi v zadevi, ki jo navaja zgoraj omenjena notica, je bila takoj odrejena obratna revizija, o uspehu katere bo
tudi organizacija, ki je stvar urgirala, dobila pojasnilo. — Ljubljana, dne 21. novembra 1928. Ravnatelji; dr. Bohinec.
Harlbor.
NARODNO GLEDALIŠČE.
Repertoar.
Petek, 23. nov.: Zaprto.	»
Sobota, 24, nov. ob 20.: »Adieu Mimi«. Pre-snijera.
Nedelja, 25. nov. ob 15.: »Oblaki«. Znižane cene. Kuponi. — Ob 20.: »On in njegova sestra«. Kuponi.
Charleston-opereta »Adieu Mimi«, ki je
pač radi svoje ^posebne veselosti in temperamentnosti, uspešno obšla s kor o vse operetne odre, se vprizori prvič na mariborskem odru v so/ooto, 24. t. m.
Nedelja v mariborskem gledališču, V nedeljo 25. t. m. se vprizori potpoldne zelo efektna drama »Oblaki«, ki je dosegla pri zadnjih dveh prizoritvah zelo lep uspeh. Predstava, ki nudi užitek odraslim kot mladini, traja le dve uri, in jo priporočarm tuci okoličanom. — Zvečer ob 20. uri pa se ponovi velezabavna burka »On in njeg iva sestra«, ki vzbuja salve smeha.
Mobilizacija patrijotov. Za dne
prvega decembra, se dela velikanski tamtam, »Garnizija« penzijoniranega generala ne zadošča, zato se mobilizira prebivalstvo cele države, da pohiti prvega decembra v Maribor in da se tukaj divi ter navduši za »krasno« ureditev te države, da pohvali zlasti sedanji režim z dr, Korošcem na čelu, ki se trudi odpraviti vise nedostatke — pardon — ki se trudi vse gospodarske panog« inozemskim kapitalističnim pijavkam zastaviti, v kolikor še niso. Četrtinska vožnja je, navizlic našim neznosno visokim železniškim tarifom, gotovo lepa vaba in radi verjamemo, da se bo našlo dovolj četr-tinskih »patrijotov«, ki bodo to priliko porabili. Ko bi bil tisti komite, z g. generalom Maistrom na čelu, mene za nasvet vprašal, na kak način bi se dalo največ ljudstva v mesto zvabiti, bi mu jaz svetoval: prosto vožnjo in vsakemu gostu najmanj eno dobro kosilo in liter vina povrh, pa bi bil uspeh naravnost sijajen. Poleg proslave ujedinjenja bodo naši dobro plačani in dobro rejeni patrijoti na prvega decembra proslavljali desetletnico smrti slovenske republike, k'i je živela, četudi samo en dober mesec in
ki jo je dr. Korošec pokopal. Usodna ironija je, da je ravno sedaj isti dr. Korošec na vladi, ki je prvega decembra 1918 pridružil Slovence Srbom, potem pa cela leta sovražno napadal vse, kar je srbskega, da celo kralja je označeval kot srbskega. Torej umetno ter prisiljeno navdušenje nas ne bo privedlo niti za ped do boljših gospodarskih in socijalnih razmer. Sicer pa se lahko navdušuje, kdor ima povod za to, mi delavci pa ga nimamo.	n.
Lep češki koncert bo priredila v Mariboru dne 25. novembra t. L zvečer v dvorani »Union« »Akademska Filharmonija« iz Prage, ki te dni koncertira po celi Jugoslaviji. 70 godbenikov bo izvajalo češke skladbe, med drugim svetovno znano Smetanovo »Ma vlast« (Moja domovina). Vsakomur, ki hoče res kaj lepega slišati, priporočamo obisk tega koncerta.
Devico Morilo o Polju.
Prav razveseljiv je uspeh, ki smo ga izvojevali v nedeljo, dne 18. t. m. pri občinskih volitvah v naši občini. Predvsem, ako upoštevamo, pod kakšnimi razmerami smo se gibali, in sicer kot samostojna lista, brez vsake primesi, s pravim imenom: Soci-jalistična stranka Jugoslavije! Odkrito smo priznavali, da smo socijalisti. Kot taki smo šli s ponosom med vo-lilce, na sestanke, na naše in druge shode in uspeh ni izostal. Priznati moramo, da se počasi le probujamo in zapuščamo ekstremistično frazer-stvo neumnosti, medtem pa pristopamo k pravemu praktičnemu .socialističnemu delu. Le to, in samo to, nam mora pomagati iz tega kaosa. Volilni izid je sledeči: SSJ 92 glasov in 3 odbornike, komunisti 116 glasov in 3 odbornike, krščanski socijalci 56 glasov in 2 odbornika, del. zveza SLS 120 glasov in 4 odbornike, SDJ 131 glasov in 4 odbornike, gospodarska lista (samostojneži, kmetski kler. in Šušterčijanci) 286 glasov in 9 odbornikov. Ker je v naši občini večina tovarniškega delavstva, je za nas so
cijaliste ta izid še vedno nezadovo--Ijiv. Vendar pa: iz malega raste veliko. Najbolj so se, kakor je pri njih navada, zaganjali v nas komunisti. Še njih glasilo št. 35 z dne 5. oktobra se je ljuto obregnilo na nas in še, kakor zna,, da je najbolj uspešno, z o-sebno gonjo, ki pravi proti koncu: . . . slovo delavstva naše občine bo pa žel, ko bo njegova lista prešla v preizkušnjo. Komentarja k temu ni potreba, številke same so pokazale obratno, da padajo oni pri vsakih volitvah. Pazijo naj, da se ne uresniči pregovor: Kdor drugim jamo koplje, sam vanjo pade!
zoloj.
Krajevna organizacija SSJ v Zalogu se najsrčnejše zahvaljuje vsem ss. volilcem in agitatorjem za uspeh pri občinskih volitvah. Sodrugi, po tej poti, vkljub vsemu, naprej!
\
CuStonJ.
V	nedeljo, dne 25. t. m. sklicuje krajevna organizacija SSJ v Gušta-nju v prostorih gostilne Milonig (pri pošti) ob 9. uri dopoldne shod, na katerem bo poročal sodrug Ošlak iz Maribora. — Dnevni red: Položaj delavstva v Jugoslaviji in občinska politika občine Guštanj. Sodružice in sodrugi se vabijo, da temu shodu polnoštevilno prisostvujejo.
Stadenci pri Mariboru.
D. T. E. »Svoboda« v Studenca priredi v nedeljo dne 2. dec. t. 1. svoj prvi dramatični nastop dece in članstva!
Nastop dece s svetovnoznanim pravljičnim igrokazom
„Snegulcica“
(Schneew!ttchen).
Za tem člani in članice1 z enodejanko »Rdeči Gašper na Francoskem« (Der rote Kasperl in Frankreich).
Z ozirom na to, da je ta prvi nastop dramatičnega odseka »Svobode« v Studencih povzročil obilo stroškov in požrtvova-nja posameznih sodelujočih, prosimo obilne Udeležbe s Ktrani »Svobodi« mikluulenesa občinstva. — Začetek točno ob 16. tin. — Vstopnina: Sedež 5 Din, za člane 3 Din,-stojišče in galerija 2 Din.
VABILO.
Vse spoštovane gospode delavce vabim, da se udeležite v soboto in nedeljo
delavskega koncerta.
Vino novo in staro, svinjska pojedina, vse za mali denar se priporoča za obilen obisk restavracija H. KoSU, Vetrinjska u. 24.
Najprimernejša
miklovževa darilo
za praktično uporabo: damske torbice, torbice za potovanje, spise, šole, tobak, smodke, denar itd. se dobi v najv. izbiri pri
Ivan Kravos
Aleksandrova cesta 13
Lastna torbarska delavnica: SlomSkov trg St. 6.
Naznanilo.
Dovoljujem si cenjenemu občinstvu naznaniti, da sem otvoril v Tattenbachovi ulici 14 (v hiši gosp. Gustinčiča)
paprovilEinicc n ovto-moHle in motorna ttolesn.
Potrudil se bom vsa dela pod jamstvom in brezkonkurenčnih cenah izvršiti. Za mnogo naročil prosi	Adolf	Engler.
			
Za Miklavža |		Za Miklavia	
L	„LUNA“		L
n	EKPORTNA HIŠA		II
U	Maribor, Aleksandrova 19		U
H A	Dobroznana najcenejša in najboljša tvrdka za nakup nogavic, moških nogavic (zoknov), rokavic, dokolenic, gamaš, hišnih čevljev, snežnih čevljev, perila, vezenice, čipk, svilenih trakov etc. Lasten izdelek pletenih jopic, puloverjev ter kompletnih oblek v vsaki veličini. Posebna razstava igrač ter božičnih okraskov.		H A
ciacinrarararancinrannrararanranncinnnnrann
ci
3
3
a
31
a
3
Ali ste že preizkusili
PROJfl" iečmenouo kavo?
tl
S
p
Dobiva se jo povsod. Dobiva se ]o povsod.
O
E»l
n
M
CI
hrt
krt
hrt
hrt
q
kM
n
hrt
n
krt
CI
hrt
cj
ci
3
CT
CI
t*
C
w
C*
k.
Ci
Ali ste že krili J
svoje potrebe v tiskovinah ■
o
Dobavljamo vse tiskovine v prvovrstni izpeljavi in po najnižjih cenah za vsa društva, industrijo, trgovine, pisarne itd.
ljudska tiskarna d. d.
Maribor, Sodna ulica št. 20
2
3
3
3
3
3
3
3
3
SS
33
STAVBENA, KONZUMNA IN GOSTILNIŠKA ZADRUGA
»DELAVSKI DOM"
—V TRBOVLJAH R. Z. Z O. Z.	—
Sprejema hranilne vloge in jih obrestuje po čistih 8 % od dne vloge do dne dviga. Ima 3 prodajalne, 2 v Trbovljah, 1 v Se-novu pri Rajhenburgu Član te zadruge lahko postane vsak, ki vplača delež in vpisnino, delež znaša 50 D, vpisnina 2'50 D
NAČELSTVO.
£
£
E
£
£
ss
£
sr
cs
s
Tiska: Ljudska tiskarna d. d. v Mariboru, predstaritel) Josip Oilak t Mariboru, — Za pokrajinsko načelstvo SSJ za Slovenijo izdaja in urejuje Viktor Eržen v Mariboru,