Razgled. — Revlzija dljaških knjižnlcna čeških šolah. Predsedstvo dežeinega šolskega sveta za kraljevino Češko je odrediio, naj bi bile spodaj omenjcne knjige iz dijaških šolskih knjižnic izločene in uviščene v dotične učiteljske knjižn;ce: 1. Ed. pl.Ambacha: nDeca uboge vdove", 2. Sv. Cech: »Hanumati", 3. I. Čermak: ,Hory", 4. I. Černy: MNaši vzori štedljivosti", 5. Fr. BHy: Jzbrani Havličkovi spisi", 6. H. Sienkiewic7.: ,Z ognjem in m^čem**, 7. H. Sienkievv.cz: »Potop", 8. Kar. Svetia: BTri povidke", 9. P. Sula: BRano", 10. E. de Amicis: »Srce", 11. A. Jirasek: BIz minulih dob", 12. K. Katal: BKaj sta si dva rnladeniča dopisovala", 13. St. Kiima: nSl;ke iz Slovaškega", 14. M. Konopnicka: BIz dobrega studenca", 15. A. Rehakova: „2 daimstinskega juga". — Umrl je dunajski vseučiliški profesor dr. Josip Poliak. — Padii dijaki — čestnl doktorjl. Naučno miiiistrsjvo v Rimu je naročilo, da se vsem padlim dijakom-visokošolcem podeli v znak hvaležnosti dofnovine in v počeščenje utnrlih častno doktorstvo. — Otvoritev alban^kih šol. Iz Belgrada poročajo, da so bile v Mitrovšci, na Kosovetn in v Vučilrnu otvorjene aibanskonarodne šole. Pri cftvoritvi šole v Vučitrnu je b'l navzoč generalnimajcr baron v. Bothmer. — Nemški jezik v ljudskih šolah v Pjotrkovu odpravljen. V Pjotrkovu izhajajoči nDziennik Narodowy" je prejel sledeče uradno obvestilo: BC. inkr. etapno poveljstvo smatra izjave učiteljev in uč teljic pjotrkovskih Ijudskih šol, kakor so bile podane na zapisnik dnc 25 septembra, glede odpravitve nemškega jezika iz učnega načrta Ijudskih šo! kol izraz želj in mišljenja staršev. Upoštevajoč voljo staršev, odpravlja c in kr. etapno poveljstvo pouk nemškega jezika v mestnih ljudskih šolah in izpreminja dosedanjo štirirazrednico v tnrazrednico v smislu dopisa c. in kr, vojaške gubernialne uprave z dae 31. septembra 1916, št. 10195 Schneider m. p., podpolkovnik". — Za hrvatsko rnedicinsko fakulteto v Zagrebu je nahranih že nad 2 000.000 K. — Ruskl profesorjl na Anglcškem. V Cambridge na Angieškcin so prišli ruski visokošolski profesorji, da bcdo imeli prcdavanja o vsem.. kar rnore angleške visukošolce zanimati o Rusiii. To je r.ov korak za boljšo medsebojno spcznavanje Rusije in AngU.ške, od katerega si obetajo zlasti Angleži gospodarske koristi. Na angleških visokih šolah imajo že povsod stolice za pouk ruskega jezika. — Nemške šole na Romitnskem. Že leta 1730 so nemški protestantje ustanovili v Bukareštu ncmško šolo, v zadnjih letih pa se je zaradi priseljevanja Nemcev iz Avstro Ogrske in iz Nemčiie število nemških šol na Romunskem znatno pomnožilo. Zdaj so imeli Nemci v Bukareštu realno gimnazijo, ki je bija z njo združena dešk-?. in dekliška Ijudska šola, penzionst za defke  n deklice, višja dekliška šola in trgovska  šola. L. 1913 je bilo na tem za^odu 2373  učencev in učenk. Pa tudi v drugih romunskih mestih so imeli nemške šole, največ v zvezi s protestantskimi in židovskimi verskimi občinami. Nemško-židovska šola v Galacu je že leta 1903 praznovala svojo 251etnico. Zdaj so vse te šole zsprli. — Šolske^ knjlžnice na Češkem. Dež. šol. svet na Češkem je odredil, da se iz čeških šolskih knjižnic odstranijo naslednje knjige; Edvard p|. Ambach: Otroci, uboge vdove:SvatoplukČech: Hanuman; J. Čermak; Gore; J. Černy: Naši zgledi za štedljivost: Henrik Sienkiewicz: Vesoljni potop; F. Bily: Zbirka iz Havličkovih del; Karolina Svetla: Tri povesti; P. Sula: Jutro; E. de Amicis: Srce; Alojzij Jirasek: Iz minulih časov; K. Kalal: Kaj sta si pisala dva dečka; S. Klima: Slike iz Siovaške; Marija Konopnicka: Iz dobregavira; A Rehakova: O dalmatinskem jugu. — Koliko je Slovencev v Ameriki ? Slovencev v Ameriki je po najnovejših poročilih 250.000. — Zaplenjeni spisi Zmaja Jovana Jovanoviča. Kr. Sodišče v Novem Sadu je sklenilo. da se zaplenijo vsi spisi znanega srbskega pisatelja pesnika Zmaja Jovana Jovanoviča. v— "Narodnl vListy v Pragi so nabrali za Češko Matico Šolsko cn milijon kron. — Srbska šoja na Češkem. V taborišču Brumov na Češkero, kjer je nad 200 srbskih otrok. so otvorili te dni srbsko šolo. Taborišče ima tudi svoj kinematograf. — Historičen dan. Dne 9. pret. m. je minilo 840 let, odkar so hrvatski velikaši in škofje izvolili bivšega bana Dimitra Zvonimira za svojega kralja. Bilo je to v letu 1076 v cerkvi svetega Petra na Solinskem polju. Ko je bil po papeževem odposlancu ovenčan s krono, zastavo, .mečetn in žezlom, je položil velezanimivo zaobljubo v roke odposlanca in prisotnih velikašev kot vladar Hrvatske in Dalmacije. — Ženska v'soka šola za socialne poklice. Vojna je ustvarila razmere, zaradi katerih je nastalo na Nemškem innogo povpraševanja po znanstveno izobraženih ženskah, zlasti za socialna dela. V Nemčiji so imeli že zdaj več zavodov, na katerih so se ženske izobrazovale za socialne uradnice, a ti zavodi so bili jako neenaki in niso zadostovali. Zdaj je mesto Kolonija ustanovilo posebno visoko šolo, v kateri se bodo ženske izobraževale za socialne poklice, v prvi vrsti za posle socialnih uradov, za nadzorovanje ženskih delavskih razmer, otrok, stanovanj, posredovanje služb itd. it^. T ¦ bo piva vis^Ua šnla 'e ' r^t . — V^>eučilište v Gemu. B ig s>vi mnistrski svet je sklenil, da so neveijavni vsi diplomi vseučilišča v Gentu, izdani v času nemške invazije. — Od ključalničarskega pomočnika do učenjaka. V Plonu na Nemškem je umri ravnatelj ondotne biologične postaje, profesor dr. Oton Zacharias. Rojen je bib leta 1846. v Lipskem in postal ključalničarski pomočnik. Šele v starosti 19. let se je učil gimnazijskih predmetov in to poleg svojega ključalničarskega dela, napravil maturo in se posvelil prirodoslovju. Postal je jako znamenit učenjak ter si pridobil za znanost in za narodno gospodarstvo velikih zaslug. — V Novem pri Sarajevu so Uršulinke ustanoviie nemško privatno šolo. — 70 lefnica hrvatskega učenjaka. Znani hrvatski učenjak in starinoslovec msgr. don Bulič je praznoval te dni v Spljitu svojo 70 ietnico. — Ustavljen roman. Praška MNar. politika" je prijavljala v podlistku Jiraskov rotnan nHusitski kralj", pa je iz cenzurnih ozirov ustavila nadalnje priobčenje. — Prepovedana knjiga. Anglež Seton Watson (Scotus Viatcr) je spisal znano knjigo o Jugosiovanih, ki je izšla 1. 1913 v Beriinu tudi v nemškem prevodu. Hrvatska deželna viada je zdaj ukazala, da je odstraniti to knjigo iz vseh šolskih knjižmc in zavodov na Hrvatskem. — Največja knjižnica za slepce na svetu. Zavod za slepce v ulici Durcc v Parizu ima največjo knjižnico za slepce na svetu, saj šteje, kakor trdi BTemps", več nego'45 000 snopičev v Braillcrovih pismenkah, ki so bile prej (prcd vojno) posojane v vse dele sveta. V Franciji sami ima ta knjižnica ninogo filialk po deparfernentih. V današnjih dneh čita to knjižnico čez dva tisoč slepcev. Upiava si prizadeva knjižnico po potrebi pripraviti in preurediti za one, ki bodo v vojni ob oči. — Židovski žargon na Poljskem. Počasi, a dosiedno poizkušajo Židje na Poljskem pridobiti svojemu žargonu javno veljavo. Ta žargon je mešanica nemških in hebrejskih ter nekaterih slovanskih besed. Sicer se odločni Židje, kakor dr. Nussbaum, temu ustavljajo, a brez uspeha. Zdaj so Z'dje zaprosili dovoljenja, da smejo v Piocku usianoviti osemraztedno realko, v kateri bi bil pouk delorna v poljskem jeziku, deloma v židovskem žargonu. — Ženske na rtemškšh vseučiliščih študirajo v vojni dobi v večjem številu nego pred vojno. V četrtem vojnem semestru je bilo na višjih šolah zapisanih dijakinj za tretjino več, kakor jih je bilo v mirtiem času. Njih število tvori 5460, torej za 1300 več kakor pred vojno. Najbolj je obiskovana modroslovna fakulteta, nato pa povestnica, matematska in prirodoslovje. Tu je šfudiraio 3665 dijakinj, tnedicini se je posvetilo 1394, zobozdravništvu 58, farmaciji pa 22. Državoznanstvo je študiralo 213, pravo 93, a evangelijsko bogoslovje 14 žen. Na nemških vseučiliščih je razmerje ženskih k inoškim kakor 42 3 k 100. — Cirilica in Ukrajincl. »Ukrainische Korrespodenz" je priobčila članek proiesorja dr. Ščukarja, ki zaključuje tako-le: »Kot posledica naravnega razvoja, kot znak smotrnega stremljenja po neoviranem razvoju narodne literature in kot sredstvo v preprečenje poizkusov asimilacije tvori ukrajinska pisava v svoji sedanji moderni formi po narodu samem ustvarjen ščit in nedotakljivo imovino naroda, stremečega po višjih kulturnih smotrih. Je sestaven del ukrajlnske narodnosti."