Zdravstvena pismenost odraslih v Sloveniji Rezultati Nacionalne raziskave zdravstvene pismenosti v Sloveniji (HLS-SI ) 19 Zdravstvena pismenost odraslih v Sloveniji. Rezultati Nacionalne raziskave zdravstvene pismenosti v Sloveniji (HLS-SI ) 19 Avtorji: Mitja Vrdelja, Sanja Vrbovšek, Nejc Berzelak Založil in izdal: Nacionalni inštitut za javno zdravje, Trubarjeva 2, Ljubljana Kraj in leto izdaje: Ljubljana, 2022 Oblikovanje: Nicha d. o. o. Brezplačni izvod Elektronska izdaja Dostopno na: https://www.nijz.si/ Nacionalna raziskava zdravstvene pismenosti v Sloveniji je potekala v okviru projekta Dvig zdravstvene pismenosti v Sloveniji – ZaPiS, ki ga sofinancirata Republika Slovenija v višini 20 % vrednosti in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada v višini 80 % vrednosti. Kataložni zapis o publikaciji (CIP) pripravili v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani COBISS.SI-ID 119471363 ISBN 978-961-6945-71-4 (PDF) Kazalo KAZALO SLIK IN TABEL 4 UVOD 5 KONCEPT ZDRAVSTVENE PISMENOSTI 7 METODOLOGIJA 9 Merjenje zdravstvene pismenosti 9 Izvedba Nacionalne raziskave zdravstvene pismenost v Sloveniji (HLS-SI ) 11 19 REZULTATI 13 Splošna zdravstvena pismenost 13 Zdravstvena obravnava 16 Preprečevanje bolezni (preventiva) 17 Promocija zdravja 18 Komunikacijska zdravstvena pismenost 19 Navigacijska zdravstvena pismenost 22 Zdravstvena pismenost na področju cepljenja 25 Digitalna zdravstvena pismenost 27 ZAKLJUČEK 31 VIRI 33 PRILOGA 1 ANKETNI VPRAŠALNIK NACIONALNE RAZISKAVE ZDRAVSTVENE PISMENOSTI V SLOVENIJI (HLS-SI ) 36 19 Kazalo slik in tabel Tabela 1: Matrika štirih dimenzij zdravstvene pismenosti na treh področjih skrbi za zdravje. 10 Tabela 2: Kategorije stopenj zdravstvene pismenosti. 11 Slika 1: Število oseb glede na končni status anketiranja. 12 Slika 2: Porazdelitev doseženega števila točk pri splošni zdravstveni pismenosti. 13 Slika 3: Kategorije dosežkov splošne zdravstvene pismenosti. 14 Slika 4: Povprečno doseženo število točk pri splošni zdravstveni pismenosti in njenih dimenzijah. 15 Slika 5: Ocene zahtevnosti izvedbe opravil, povezanih s splošno zdravstveno pismenostjo na področju zdravstvene obravnave. 16 Slika 6: Ocene zahtevnosti izvedbe opravil, povezanih s splošno zdravstveno pismenostjo na področju preprečevanja bolezni (preventive). 17 Slika 7: Ocene zahtevnosti izvedbe opravil, povezanih s splošno zdravstveno pismenostjo na področju promocije zdravja. 18 Slika 8: Zahtevnost izvedbe opravil, povezanih s komunikacijsko zdravstveno pismenostjo 19 Slika 9: Porazdelitev doseženega števila točk pri komunikacijski zdravstveni pismenosti. 20 Slika 10: Kategorije dosežkov komunikacijske zdravstvene pismenosti. 21 Slika 11: Zahtevnost izvedbe opravil, povezanih z navigacijsko zdravstveno pismenostjo 23 Slika 12: Porazdelitev doseženega števila točk pri navigacijski zdravstveni pismenosti. 24 Slika 13: Kategorije dosežkov navigacijske zdravstvene pismenosti. 24 Slika 14: Zahtevnost izvedbe opravil, povezanih z zdravstveno pismenostjo na področju cepljenja. 25 Slika 15: Mnenja o resničnosti izbranih trditev o neželenih posledicah cepljenja. 26 Slika 16: Mnenja o varnosti, učinkovitosti in pomembnosti cepljenja. 26 Slika 17: Strinjanje s trditvami, povezanimi z digitalno zdravstveno pismenostjo – spletna pismenost. 28 Slika 18: Strinjanje s trditvami, povezanimi z digitalno zdravstveno pismenostjo – zavedanje spletnih virov informacij. 28 Slika 19: Strinjanje s trditvami, povezanimi z digitalno zdravstveno pismenostjo – razumevanje spletnih informacij. 29 Slika 20: Strinjanje s trditvami, povezanimi z digitalno zdravstveno pismenostjo – prepoznavanje kakovosti in pomena spletnih informacij. 29 Slika 21: Strinjanje s trditvami, povezanimi z digitalno zdravstveno pismenostjo – preverjanje spletnih informacij. 30 Slika 22: Strinjanje s trditvami, povezanimi z digitalno zdravstveno pismenostjo – zaznana učinkovitost uporabe spletnih informacij. 30 4 Uvod Razvojna vizija slovenske resolucije o nacionalnem priporočili, zapisanimi v publikaciji Health Literacy: planu zdravstvenega varstva 2016–2025 z naslovom The solid facts (Kickbusch idr., 2013). Vizija te Skupaj za družbo zdravja (2016), ki predstavlja mreže, v katero je za zdaj vključenih 28 držav, je temeljno izhodišče za razvoj zdravstva v Sloveniji, povečati zdravstveno pismenost prebivalcev v vključuje sprejem in izvajanje ukrepov za krepitev evropski regiji Svetovne zdravstvene organizacije. in varovanje zdravja ter preprečevanje bolezni, Zato je potrebno zagotavljati kakovostne in hkrati pa izpostavlja tudi izboljšanje zdravstvene mednarodno primerljive podatke v podporo pismenosti prebivalcev Slovenije. Predpogoj za političnim odločitvam in pripravo ciljno usmerjenih načrtovanje in razvoj intervencij, ki lahko prispevajo praks (M-POHL, 2022). Mreža M-POHL podpira k izboljšanju zdravstvene pismenosti ter posledično zdravstveno pismenost s krepitvijo sodelovanja med k boljšemu zdravju in kakovosti življenja prebivalcev raziskovanjem in politiko; v Sloveniji je nacionalni Slovenije, je raziskovanje zdravstvene pismenosti v raziskovalni center za raziskovanje zdravstvene populaciji. pismenosti na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje, predstavniki politike pa so iz Direktorata To je mogoče s celostnim pristopom, ki obsega za javno zdravje na Ministrstvu za zdravje RS. raziskovanje vseh temeljnih dimenzij zdravstvene pismenosti – pridobivanja informacij, povezanih z V okviru mreže M-POHL je bila izvedena evropska zdravjem, njihovega razumevanja, presoje in uporabe raziskava zdravstvene pismenosti (Health Literacy – na področjih zdravstvene obravnave, preventive Survey 2019 – HLS-EU ), v katero je bilo vključenih 19 in promocije zdravja. Za razvoj ciljanih intervencij 42.445 anketirancev iz 17 držav evropske regije je ključnega pomena tudi proučevanje povezanosti Svetovne zdravstvene organizacije (Avstrija, zdravstvene pismenosti s socialnimi determinantami Belgija, Bolgarija, Češka, Danska, Francija, Nemčija, zdravja, zdravstvenim stanjem, vedenjem, povezanim z zdravjem, in uporabo zdravstvenih storitev. To nam omogoča identifikacijo populacijskih (pod)skupin, ki jim je potrebno nameniti posebno pozornost. Za razvoj ciljanih intervencij je ključnega pomena proučevanje povezanosti zdravstvene pismenosti s socialnimi Leta 2019 se je Slovenija vključila v mednarodno determinantami zdravja, zdravstvenim akcijsko mrežo za merjenje populacijske in stanjem, vedenjem, povezanim z zdravjem, organizacijske zdravstvene pismenosti M-POHL in uporabo zdravstvenih storitev. (angl. Action Network on Measuring Population To nam omogoča identifikacijo and Organizational Health Literacy of EHII – populacijskih skupin, ki jim je potrebno WHO Europe), ki jo je Evropski urad Svetovne nameniti posebno pozornost. zdravstvene organizacije vzpostavil v skladu s 5 Madžarska, Irska, Izrael, Italija, Norveška, Portugalska, Z raziskavo so bili pridobljeni reprezentativni podatki Ruska federacija, Slovaška, Slovenija in Švica). o zdravstveni pismenosti odraslih prebivalcev Slovenije. Izvedba na verjetnostnem vzorcu 3.360 Raziskava je proučevala tako splošno zdravstveno oseb omogoča identifikacijo posebej ranljivih pismenost kot specifične zdravstvene pismenosti, populacijskih skupin z vidika zdravstvene pismenosti in sicer navigacijsko, komunikacijsko, digitalno ter proučevanje njenih determinant in posledic. zdravstveno pismenost, zdravstveno pismenost na področju cepljenja ter zdravstveno pismenost v To poročilo predstavlja osnovne rezultate Nacionalne povezavi z zdravstvenimi stroški. raziskave zdravstvene pismenosti v Sloveniji (HLS-SI ). Pri tem se osredotoča na dosežene stopnje 19 Nacionalno raziskavo zdravstvene pismenosti zdravstvene pismenosti na različnih področjih in v Sloveniji (HLS-SI ), ki je potekala v okviru izpostavlja ključne probleme, ki zahtevajo posebej 19 mednarodne mreže M-POHL, so leta 2020 izvedli pozorno nadaljnjo obravnavo. raziskovalci Nacionalnega inštituta za javno zdravje. 6 Koncept zdravstvene pismenosti Rezultat 9. globalne konference o promociji zdravja, gre za širši in relacijski koncept, ki upošteva tako ki je leta 2016 potekala v Šanghaju in na kateri je stopnjo zdravstvene pismenosti posameznika kot sodelovalo 1260 visokih političnih predstavnikov kompleksnost konteksta (npr. zdravstvenega sistema), iz 131 držav, je Šanghajska deklaracija o promociji v katerem posameznik deluje. Zdravstvena pismenost zdravja (WHO, 2016), ki zdravje in dobro počutje tako obsega nabor kompetenc posameznika, vendar prebivalstva predstavlja kot temelj za zagotavljanje je odvisna tudi od značilnosti zdravstvenega sistema trajnostnega razvoja. Poudarja, da je zdravje in storitev, ki omogočajo oziroma ovirajo uporabo univerzalna pravica, temeljni vir za vsakdanje ustreznih zdravstvenih informacij za odločitve, življenje, skupni družbeni cilj in politična prioriteta povezane z zdravjem. Pacientova zmožnost vseh držav. Tri ključne stebre promocije zdravja pa razumevanja zdravstvenih navodil bo na primer večja, predstavljajo dobro upravljanje za zdravje, zdrava če jih bo na eni strani pacient zmožen interpretirati in mesta in zdravstvena pismenost. vprašati za pojasnilo, v kolikor bo v dvomih, ter če bo zdravstveni delavec svoj način komunikacije zmožen Zdravstvena pismenost je ključna determinanta prilagoditi pacientovim potrebam. Zdravstvena ter mediator in moderator zdravja. Je temelj za pismenost je tako dvosmeren odnos, kjer je mogoče opolnomočenje in aktivno participacijo posameznikov optimizirati kakovost interakcij med posamezniki pri skrbi za lastno zdravje in za njihovo uspešno in zdravstvenim sistemom (Dietscher idr., 2019; navigacijo po zdravstvenem sistemu. V vsakdanjem Kickbusch idr., 2013; Moreira, 2018). Zdravstvene življenju je relevantna za sprejemanje informiranih pismenosti ne determinirajo torej le zmožnosti odločitev glede zdravja, obvladovanje bolezni, posameznikov v populaciji, temveč tudi odzivnost razumevanje zdravstvenih sporočil, komuniciranje z zdravstvenih sistemov in storitev. Slednje imenujemo zdravstvenimi delavci, povezana je z zdravstvenimi izidi organizacijska zdravstvena pismenost, ki je relativno posameznikov in tudi s stroški zdravstvenega varstva. nov koncept in v Sloveniji še neraziskan. Zdravstvena pismenost je povezana s pismenostjo in obsega znanje, motivacijo in kompetence posameznikov za dostopanje do zdravstvenih informacij, njihovo razumevanje, presojo in uporabo za Zdravstvena pismenost obsega znanje, vsakodnevne odločitve, povezane s promocijo zdravja, motivacijo in kompetence posameznikov preventivo in zdravstveno obravnavo (Jakab, 2019; za dostopanje do zdravstvenih informacij, Rademakers in Heijmans, 2018; Sørensen idr., 2012, njihovo razumevanje, presojo 2013; Van den Broucke, 2014; WHO, 2016). in uporabo za vsakodnevne odločitve, povezane s promocijo zdravja, preventivo Vendar pa celovito razumevanje koncepta zdravstvene in zdravstveno oskrbo. pismenosti presega osredotočanje na posameznika, saj 7 Osebe z višjo stopnjo zdravstvene pismenosti v vpliva tudi na zdravstvene stroške. Zdravstveni vsakdanjem življenju sprejemajo boljše odločitve, ekonomisti namreč ocenjujejo, da omejena povezane z zdravjem, uporabljajo več preventivnih zdravstvena pismenost predstavlja 3–5 % izdatkov in manj akutnih zdravstvenih storitev, kot pacienti za zdravstveno varstvo (Eichler idr., 2009). so z zdravstvenimi delavci v večji meri zmožni komunicirati o svojih zdravstvenih težavah, bolje Glede na to, da je nizka stopnja zdravstvene razumejo možnosti zdravljenja ter lahko prevzamejo pismenosti povezana z različnimi negativnimi aktivnejšo in kompetentnejšo vlogo pri samooskrbi zdravstvenimi izidi, vključno s samooceno zdravja, svoje bolezni. Osebe z nizko stopnjo zdravstvene kakovostjo življenja in mortaliteto, je to eden pismenosti imajo tako slabše zdravstvene izide, največjih zdravstvenih izzivov 21. stoletja (Geboers slabše zdravje in preživetje, slabše znanje o zdravju, idr., 2018), ki ga bo treba v prihodnje naslavljati težje obvladujejo bolezni ter verjetneje neustrezno sistematično in sistemsko. uporabljajo zdravstvene storitve in večkrat vstopajo v zdravstveni sistem. Raziskave kažejo, da imajo na primer pacienti s kronično boleznijo in nizko stopnjo zdravstvene pismenosti več težav pri obvladovanju Zdravstvene pismenosti ne determinirajo svoje bolezni, večkrat vstopajo v zdravstveni sistem le zmožnosti posameznikov v populaciji, in imajo slabše zdravstvene izide (Berkman idr., temveč tudi odzivnost zdravstvenih 2011; Brach idr., 2012; Dietscher idr., 2019; Rowsell sistemov in storitev. idr., 2015; Schillinger idr., 2002). To posledično 8 Metodologija Merjenje zdravstvene pismenosti do zdravstvenih informacij, njihovega razumevanja, presojanja in uporabe za obvladovanje bolezni, Koncept zdravstvene pismenosti v zadnjih 15 letih v zdravstvenih tveganj in ohranjanje zdravja (Pelikan in evropskem prostoru vse bolj pridobiva na pomenu, Straßmayr, 2021; Sørensen idr., 2015). Kombinacija tako v raziskovanju, političnem diskurzu kot v praksi. štirih dimenzij obdelave zdravstvenih informacij Pred nekaj več kot 10 leti kljub naraščajočemu pomenu na treh področjih skrbi za zdravje je prikazana v zdravstvene pismenosti nismo imeli podatkov o matriki z dvanajstimi poddimenzijami zdravstvene stopnji zdravstvene pismenosti prebivalcev Evropske pismenosti (Tabela 1), ki so vključene v vprašalnik. unije. To vrzel je leta 2009 naslovila prva Evropska Merski instrument druge Evropske raziskave raziskava zdravstvene pismenosti (European Health zdravstvene pismenosti HLS-EU (European Health 19 Literacy (HLS-EU) project), katere cilj je bil merjenje Literacy Population Survey HLS ), ki je potekala med 19 in primerjava zdravstvene pismenosti v populacijah letoma 2019 in 2021 ter v katero je bila vključena izbranih držav v Evropi (HLS-EU Consortium, 2012). tudi Slovenija, temelji na vprašalniku HLS-EU-Q. Za njeno izvedbo je konzorcij HLS-EU, ki ga je sestavljalo devet raziskovalnih inštitutov iz Avstrije, Nacionalna raziskava zdravstvene pismenost v Bolgarije, Nemčije, Grčije, Irske, Nizozemske, Sloveniji (HLS-SI ) se je osredotočila na merjenje 19 Poljske in Španije, razvil evropski vprašalnik splošne, komunikacijske in navigacijske zdravstvene zdravstvene pismenosti (HLS-EU-Q), ki vključuje pismenosti, zdravstvene pismenosti na področju ključne dimenzije zdravstvene pismenosti, skladno cepljenja ter digitalne zdravstvene pismenosti. z definicijo in konceptualnim modelom Kristine Splošna zdravstvena pismenost populacije je bila Sørensen in drugih (Pelikan in Straßmayr, 2021; izmerjena na podlagi lestvice s 47 postavkami (HLS-Sørensen idr., 2012, 2013, 2015). EU-Q47), kjer so anketiranci ocenjevali zahtevnost 47 opravil na 12 poddimenzijah zdravstvene Vprašalnik HLS-EU-Q je bil razvit z namenom pismenosti, prikazanih v matriki (Tabela 1). Poleg merjenja zdravstvene pismenosti splošne tega je vprašalnik vključeval tudi 31 korelatov populacije in ne specifičnih skupin pacientov, zato (sociodemografski podatki, splošno zdravstveno se ne osredotoča na klinični oziroma medicinski stanje, z zdravjem povezan vedenjski slog, vidik, temveč zajema široko javnozdravstveno uporaba zdravstvenih storitev, iskanje zdravstvenih perspektivo. Vprašalnik HLS-EU-Q, utemeljen v informacij). V raziskavo HLS-EU je bilo prvič 19 javnem zdravju, meri zdravstveno pismenost na vključeno tudi merjenje specifičnih zdravstvenih treh področjih posameznikove skrbi za zdravje – pismenosti, in sicer komunikacijske zdravstvene v zdravstveni obravnavi, v okviru preprečevanja pismenosti (ocenjevanje zahtevnosti dodatnih 11 bolezni in promocije zdravja, in sicer z vidika dostopa opravil), navigacijske zdravstvene pismenosti 9 Tabela 1: Matrika štirih dimenzij zdravstvene pismenosti na treh področjih skrbi za zdravje. Vir: Sørensen idr. (2012) DOSTOPANJE/ PRIDOBIVANJE RAZUMEVANJE PRESOJANJE UPORABA ZDRAVSTVENIH ZDRAVSTVENIH ZDRAVSTVENIH ZDRAVSTVENIH INFORMACIJ INFORMACIJ INFORMACIJ INFORMACIJ Zmožnost Zmožnost Zmožnost sprejemanja Zmožnost za razumevanja ZDRAVSTVENA interpretacije informiranih dostopanje do medicinskih OBRAVNAVA in vrednotenja odločitev v okviru medicinskih/kliničnih informacij in medicinskih medicinske/ informacij. pridobivanje informacij. zdravstvene pomena. obravnave. Zmožnost Zmožnost Zmožnost Zmožnost za razumevanja PREPREČEVANJE interpretacije sprejemanja dostopanje do informacij glede BOLEZNI in vrednotenja informiranih informacij glede dejavnikov tveganja informacij o odločitev o dejavnikov tveganja. in pridobivanje dejavnikih tveganja. dejavnikih tveganja. pomena. Zmožnost Zmožnost Zmožnost Zmožnost razumevanja posodabljanja/ interpretacije sprejemanja informacij o PROMOCIJA nadgrajevanja in vrednotenja informiranih determinantah ZDRAVJA informacij o informacij o odločitev o zdravja v družbenem determinantah determinantah determinantah in fizičnem okolju zdravja v družbenem zdravja v družbenem zdravja v družbenem in pridobivanje in fizičnem okolju. in fizičnem okolju. in fizičnem okolju. pomena. (ocenjevanje zahtevnosti dodatnih 12 opravil) in posameznem področju je bilo izračunano kot vsota zdravstvene pismenosti na področju cepljenja ocen težavnosti, pretvorjena na interval od 0 do (ocenjevanje zahtevnosti štirih opravil s področja 100. Višje število doseženih točk pri tem predstavlja cepljenja ter izražena stališča o varnosti, učinkovitosti višjo stopnjo zdravstvene pismenosti. in pomembnosti cepljenja). Merski instrumenti za merjenje specifičnih zdravstvenih pismenosti so Za poenostavitev interpretacije stopenj zdravstvene v največji možni meri uporabili format za merjenje pismenosti je mogoče posameznike razvrstiti v eno splošne zdravstvene pismenosti. od štirih kategorij glede na doseženo število točk. Čeprav so meje do določene mere arbitrarne, nižja Težavnost opravil so anketiranci ocenjevali na dosežena kategorija izraža večjo verjetnost pojava lestvici od 1 (»zelo težko«) do 4 (»zelo lahko«). težav pri soočanju z različnimi opravili in situacijami, Doseženo število točk zdravstvene pismenosti na povezanimi z zdravjem. 10 Tabela 2: Kategorije stopenj zdravstvene pismenosti. Kategorije, opredeljene na osnovi kriterijev v literaturi (HLS-EU Consortium, 2012; Sørensen idr., 2015) Doseženo število točk Opisna kategorija dosežka 50 točk ali manj Nezadostna zdravstvena pismenost Nad 50–66 točk Problematična zdravstvena pismenost Nad 66–84 točk Zadostna zdravstvena pismenost Nad 84–100 točk Odlična zdravstvena pismenost Meje kategorij, opredeljene na podlagi literature uporabo dvostopenjskega stratificiranega vzorčenja (HLS-EU Consortium, 2012; Sørensen idr., 2015), iz Centralnega registra prebivalstva. predstavlja Tabela 2. Zbiranje podatkov se je pričelo marca 2020, vendar Nacionalna raziskava zdravstvene pismenost v je bilo zaradi pandemije covida-19 prekinjeno in Sloveniji (HLS-SI ) je vključevala tudi merjenje se je nadaljevalo med junijem in avgustom 2020. 19 digitalne zdravstvene pismenosti in je bila merjena Osebe, izbrane v vzorec, so bile z dopisom po pošti z uporabo inštrumenta, ki so ga razvili raziskovalci povabljene k izpolnjevanju anketnega vprašalnika s Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani na spletu. Za tiste, ki niso sodelovali prek spleta, (Petrič idr., 2017) in ga pred vključitvijo v raziskavo je bilo predvideno računalniško podprto osebno HLS-SI nadgradili. Inštrument sestavlja 32 trditev, anketiranje, ponujena pa je bila tudi možnost 19 ki so jih anketiranci ocenjevali na petstopenjski izpolnitve vprašalnika na papirju z vračilom po pošti. lestvici strinjanja. Stopnja digitalne zdravstvene pismenosti je bila izračunana kot vsota ocen izbranih Od izbranih 6.000 oseb jih 415 ni ustrezalo kriterijem trditev, pretvorjena na interval od 0 do 100. Ocene raziskave (Slika 1). Za sodelovanje v anketi se je strinjanja so bile pred seštevanjem kodirane tako, da odločilo 3.412 oseb, vendar jih 52 vprašalnika ni višja vrednost ocene kaže na višjo stopnjo digitalne izpolnilo v zadostni meri za vključitev v končno zdravstvene pismenosti. bazo podatkov. Ob upoštevanju 3.360 zadostno izpolnjenih vprašalnikov in 5.585 izbranih ustreznih Izvedba Nacionalne raziskave zdrav­ oseb za sodelovanje v raziskavi je bila stopnja stvene pismenost v Sloveniji (HLS­SI19) odgovora 60 %. Končni vzorec je bil utežen glede na spol, starost, statistično regijo in izobrazbo. Ciljna populacija raziskave so bili prebivalci Slovenije, stari 18 let ali več. Vzorec posameznikov za sodelovanje je bil izbran z verjetnostnim vzorčenjem, pri katerem ima vsaka enota iz populacije možnost izbora v vzorec z znano verjetnostjo. Vzorčenje je izvedel Statistični urad Republike Slovenije z 11 Slika 1: Število oseb glede na končni status anketiranja. Neustrezni Nezadostno izpolnjeni Poštna anketa 12 415 vprašalniki 52 Zavrnitve Drugi razlogi Spletna anketa Osebna anketa sodelovanja nesodelovanja 1.488 1.860 1.349 824 0 6.000 Neustrezni Nesodelujoči Nezadostno izpolnjeni vprašalniki Zadostno izpolnjeni vprašalniki 12 Rezultati Splošna zdravstvena pismenost pismenost (Slika 3), ki skupaj sestavljata kategorijo omejene zdravstvene pismenosti. Anketiranci so na lestvici splošne zdravstvene pismenosti v povprečju dosegli 67,9 točk od 100 možnih. Največ jih je doseglo rezultat med 60 in 70 točkami (Slika 2), slaba desetina manj kot 50 točk in približno enak delež več kot 90 točk. Glede na 48 % odraslih prebivalcev Slovenije ima doseženo število točk in ob upoštevanju kriterijev za omejeno zdravstveno pismenost. določanje kategorij dosežkov ima 48 % prebivalcev nezadostno ali problematično zdravstveno Slika 2: Porazdelitev doseženega števila točk pri splošni zdravstveni pismenosti. Doseženo število točk je izračunano na osnovi samoocene težavnosti izvedbe vsakega od 47 opravil, povezanih s splošno zdravstveno pismenostjo. Razpon možnega števila točk je med 0 in 100, višje število točk pomeni višjo doseženo stopnjo zdravstvene pismenosti. n = 3.360 50 % 39 % 40 % 30 % 20 % 18 % 15 % 12 % 10 % 8 % 5 % 0,2 % 0,4 % 0,8 % 2 % 0 % 0−10 >10−20 >20−30 >30−40 >40−50 >50−60 >60−70 >70−80 >80−90 >90−100 Doseženo število točk 13 Slika 3: Kategorije dosežkov splošne zdravstvene pismenosti. Kategorije dosežkov so postavljene glede na kriterije v literaturi (HLS-EU Consortium, 2012; Sørensen idr., 2015). n = 3.360 48 % omejena zdravstvena pismenost 8 % 40 % 37 % 14 % 0 % 50 % 100 % Nezadostna Problematična Zadostna Odlična (0−50 točk) (nad 50−66 točk) (nad 66−84 točk) (nad 84−100 točk) 14 Slika 4: Povprečno doseženo število točk pri splošni zdravstveni pismenosti in njenih dimenzijah. Doseženo število točk je za splošno zdravstveno pismenost izračunano na osnovi samoocene težavnosti izvedbe vsakega od 47 opravil. Za posamezne dimenzije je število točk izračunano na osnovi opravil, ki se nanašajo na to dimenzijo. Razpon možnega števila točk je za vsako dimenzijo med 0 in 100. n = 3.323–3.360 Splošna zdravstvena pismenost 67,9 Zdravstvena obravnava 70,2 Preprečevanje bolezni 67,8 očja zdravja Podr Promocija zdravja 66,0 Pridobivanje informacij 68,3 macij Razumevanje informacij 71,6 Presoja informacij 65,7 oces obdelave inforPr Uporaba informacij 66,5 0 točk 25 točk 50 točk 75 točk 100 točk Povprečno število doseženih točk Slika 4 prikazuje število doseženih točk po zanje ne predstavljata večjega problema. So pa posameznih dimenzijah splošne zdravstvene rezultati pokazali razlike v dimenzijah obdelave pismenosti, ki jih povzema Tabela 1. zdravstvenih informacij glede na področje skrbi za zdravje. Na področju zdravstvene obravnave Pri primerjavi vseh treh področij skrbi za zdravje so imajo odrasli prebivalci v Sloveniji največ težav povprečni dosežki najvišji na področju zdravstvene pri presojanju zdravstvenih informacij, medtem obravnave. Glede na faze procesa obdelave ko na področjih preventive in promocije zdravja zdravstvenih informacij so dosežki v povprečju največ težav zanje predstavlja uporaba pridobljenih višji pri pridobivanju in razumevanju informacij. informacij v vsakdanjem življenju. Ob tem je treba To pomeni, da imajo odrasle osebe v Sloveniji več upoštevati, da so razlike v dosežkih med dimenzijami težav pri presojanju in uporabi informacij, medtem odvisne od zahtevnosti specifičnih opravil, ki so v ko dostopanje do informacij in njihovo razumevanje vprašalniku merila posamezne dimenzije. 15 Zdravstvena obravnava medijih (46 % ocen “težko” ali “zelo težko”), presojo potrebnosti drugega zdravniškega mnenja Vprašalnik je na področju zdravstvene obravnave (31 %) ter presojo prednosti in slabosti različnih vključeval ocenjevanje opravil, povezanih z znanji možnosti zdravljenja (25 %). Nekoliko izstopajo tudi in kompetencami, ki jih ljudje potrebujejo, ko so ocenjene težavnosti iskanja informacij o simptomih in bolni oziroma v vlogi bolnika. Anketiranci so na tem zdravljenju bolezni ter ravnanju v nujnih zdravstvenih področju (Slika 5) kot najtežja opravila ocenili presojo primerih, ki jih je kot težko ali zelo težko ocenilo zanesljivosti informacij o boleznih v množičnih med 13 % in 15 % posameznikov. Ostala opravila na Slika 5: Ocene zahtevnosti izvedbe opravil, povezanih s splošno zdravstveno pismenostjo na področju zdravstvene obravnave. Doseženo število točk je za splošno zdravstveno pismenost izračunano na osnovi samoocene težavnosti izvedbe vsakega od 47 opravil. Za posamezne dimenzije je število točk izračunano na osnovi opravil, ki se nanašajo na to dimenzijo. Razpon možnega števila točk je za vsako dimenzijo med 0 in 100. n = 3.323–3.360 24 % 61 % 12 % 3 % Najti informacije o simptomih bolezni, ki so pomembne za vas 19 % 64 % 14 % 2 % Najti informacije o zdravljenju bolezni, ki so pomembne za vas macij 23 % 63 % 11 % 2 % Najti informacije o tem, kako ravnati v nujnih zdravstvenih primerih Pridobivanje infor 60 % 8 % 1 % Izvedeti, kje dobiti strokovno pomoč, ko ste bolni 30 % 30 % 61 % 8 % 1 % Razumeti, kar vam pove zdravnik 32 % 59 % 8 % 1 % Razumeti navodila za uporabo, ki so priložena zdravilu macij 27 % 63 % 9 % 1 % Razumeti informacije o tem, kaj narediti v nujnih zdravstvenih primerih infor Razumevanje 42 % 54 % 3 % 1 % Razumeti navodila vašega zdravnika ali farmacevta o jemanju zdravila 22 % 67 % 9 % 1 % Presoditi, v kolikšni meri informacije od vašega zdravnika veljajo za vas macij 13 % 61 % 23 % 2 % Presoditi, katere so prednosti in slabosti različnih možnosti zdravljenja 12 % 54 % 28 % 3 % Presoditi, ali morda potrebujete drugo zdravniško mnenje esoja infor 11 % 42 % 38 % 8 % Pr Presoditi, ali so informacije o boleznih v množičnih medijih zanesljive 21 % 69 % 8 % 1 % Uporabiti informacije od vašega zdravnika za sprejemanje odločitev o bolezni macij 40 % 56 % 4 % 1 % Upoštevati navodila na zdravilu 42 % 50 % 5 % 2 % Poklicati rešilca v nujnem zdravstvenem primeru 34 % 61 % 4 % 0,4 % Ukrepati na podlagi nasvetov zdravnika ali farmacevta Uporaba infor 0 % 25 % 50 % 75 % 100 % Zelo lahko Lahko Težko Zelo težko Brez odgovora 16 področju zdravstvene obravnave je kot težka ali zelo bolezni (preventive). Raziskava je pokazala, da so težka ocenila največ desetina anketirancev. anketiranci opravila s področja preprečevanja bolezni v večji meri ocenjevali kot težja v primerjavi z opravili Preprečevanje bolezni (preventiva) na področju zdravstvene obravnave. Ponovno izstopajo višji deleži ocen »težko« ali »zelo težko« Posamezniki s prisotnimi dejavniki tveganja za razvoj (Slika 6) pri presojanju informacij, zlasti zanesljivosti bolezni potrebujejo znanja in veščine za obdelavo medijskih informacij o zdravstvenih tveganjih (40 %), zdravstvenih informacij na področju preprečevanja potrebnih cepljenj (25 %) in presejalnih pregledov Slika 6: Ocene zahtevnosti izvedbe opravil, povezanih s splošno zdravstveno pismenostjo na področju preprečevanja bolezni (preventive). Opravila so razdeljena glede na štiri faze obdelave informacij s področja preprečevanja bolezni. Besedila nekaterih postavk so na sliki skrajšana. n = 3.360 39 % 52 % 7% 1 % Najti informacije o tem, kako obvladovati nezdrave navade 23 % 57 % 16% 3 % Najti informacije o spoprijemanju s težavami v duševnem zdravju macij 22 % 58 % 16% 3 % Najti informacije o priporočenih cepljenjih za vas ali vašo družino Pridobivanje infor Najti informacije o tem, kako obvladovati zdravstvena tveganja 28 % 60 % 9 % 2 % 42 % 52 % 4 % 1 % Razumeti informacije o nezdravih navadah macij 28 % 55 % 13 % 3 % Razumeti, zakaj bi vi ali vaša družina morda potrebovali cepljenja infor 35 % 52 % 9 % 2 % Razumevanje Razumeti informacije o priporočenih presejalnih pregledih ali testih 33 % 56 % 9 % 1 % Presoditi zanesljivost informacij o nezdravih navadah 27 % 59 % 13% 1 % Presoditi, kdaj morate iti k zdravniku na pregled macij 21 % 53 % 22% 3 % Presoditi, katera cepljenja morda potrebujete vi ali vaša družina 27 % 53 % 16% 3 % esoja infor Presoditi, katere presejalne preglede ali teste bi morali opraviti Pr Presoditi, ali so informacije v mn. medijih o zdravstvenih tveganjih zanesljive 13 % 46 % 34% 6 % 22 % 43 % 27% 7 % Se odločiti, ali bi se morali cepiti proti gripi 16 % 61 % 20% 3 % macij Se odločiti na podlagi nasvetov družine ali prijateljev o zaščiti pred boleznijo Uporaba infor 13 % 53 % 28% 6 % Se odločiti, kako se na podlagi info. v mn. medijih zaščititi pred boleznijo 0 % 25 % 50 % 75 % 100 % Zelo lahko Lahko Težko Zelo težko Brez odgovora 17 (19 %). Izrazita je tudi prisotnost težav pri uporabi ki jih posamezniki potrebujejo za ohranjanje in informacij za preprečevanje bolezni – odločitve za krepitev zdravja v skupnosti, na delovnem mestu, cepljenje proti gripi (34 %), odločitve o načinu zaščite v izobraževalnem sistemu, politiki in trgu (Sørensen pred boleznijo iz informacij v množičnih medijih (34 et al., 2012). Rezultati so pokazali precejšnjo %) in odločitve o zaščiti pred boleznijo na osnovi raznolikost ocen znotraj posameznih faz obdelave informacij s strani družine ali prijateljev (23 %). zdravstvenih informacij na tem področju (Slika 7). Po deležu ocen “težko” ali “zelo težko” pri Promocija zdravja pridobivanju informacij izstopajo iskanje informacij o zakonodajnih spremembah, ki lahko vplivajo na Splošna zdravstvena pismenost na področju zdravje posameznika ali družine (42 %), informacij promocije zdravja zajema znanja in kompetence, o tem, kako bi soseska lahko postala zdravju Slika 7: Ocene zahtevnosti izvedbe opravil, povezanih s splošno zdravstveno pismenostjo na področju promocije zdravja. Opravila so razdeljena glede na štiri faze obdelave informacij s področja promocije zdravja. Besedila nekaterih postavk so na sliki skrajšana. n = 3.360 41 % 52 % 6 % 1 % Najti informacije o zdravem življenjskem slogu macij 33 % 56 % 8 % 2 % Najti informacije o dejavnostih, dobrih za vaše duševno zdravje in dobro počutje 18 % 51 % 24 % 5 % Ugotoviti, kako bi lahko vaša soseska postala bolj zdravju prijazna Najti info. o zakonodajnih sprem., ki lahko vplivajo na zdravje vas ali družine 12 % 45 % 32 % 10 % 15 % 57 % 21 % 5 % Pridobivanje infor Najti informacije, kako spodbujati zdravje na delovnem mestu, v šoli, v soseski 26 % 65 % 8 % 1 % Razumeti nasvete družine ali prijateljev v povezavi z vašim zdravjem 20 % 56 % 19 % 4 % Razumeti informacije na embalaži živil macij 18 % 59 % 18 % 4 % infor Razumeti informacije v množičnih medijih o tem, kako izboljšati vaše zdravje Razumevanje Razumeti informacije o tem, kako ohranjati duševno zdravje 20 % 63 % 14 % 2 % 20 % 58 % 18 % 2 % Presoditi, kako lahko vaša soseska vpliva na vaše zdravje in dobro počutje 28 % 62 % 8 % 1 % esoja macij Presoditi, kako lahko bivalni pogoji vplivajo na vaše zdravje in dobro počutje Pr infor 32 % 60 % 6 % 1 % Presoditi, katere vsakodnevne navade vplivajo na vaše zdravje 24 % 59 % 15% 2 % Sprejemati odločitve za izboljšanje vašega zdravja in dobrega počutja macij 23 % 43 % 24 % 9 % Se pridružiti športnemu klubu ali vadbeni skupini, če želite telesno dejavnost 18 % 55 % 22 % 5 % Vplivati na življenjske razmere, ki imajo vpliv na vaše zdravje in dobro počutje 14 % 48 % 28 % 8 % Uporaba infor Sodelovati pri dejavnostih za boljše zdravje in dobro počutje v vaši skupnosti 0 % 25 % 50 % 75 % 100 % Zelo lahko Lahko Težko Zelo težko Brez odgovora 18 prijaznejša (29 %), in informacij za spodbujanje Komunikacijska zdravstvena pismenost zdravja v družbenem okolju posameznika (26 %). Dobra petina anketirancev kot težavno ocenjuje Komunikacijska zdravstvena pismenost se nanaša na razumevanje informacij na embalaži živil (23 %) in tiste komunikacijske in socialne veščine pacientov, informacij v množičnih medijih za izboljšanje zdravja ki jim omogočajo aktivno vključevanje v osebna (22 %). Izstopajo tudi opravila uporabe informacij srečanja z zdravstvenimi strokovnjaki, posredovanje na področju promocije zdravja – sodelovanje pri in iskanje informacij, ugotavljanje njihovega skupnostnih dejavnostih na področju zdravja (36 %), pomena, uporabo teh informacij pri koprodukciji pridružitev športnemu klubu ali vadbeni skupini (33 svoje zdravstvene obravnave in odločanju o njej. %) in vplivanje na življenjske razmere za zdravje ali Raziskava HLS-EU se osredotoča na komuniciranje 19 dobro počutje (27 %). med zdravnikom in pacientom (Nowak idr., 2021). Slika 8: Zahtevnost izvedbe opravil, povezanih s komunikacijsko zdravstveno pismenostjo Besedila nekaterih postavk so na sliki skrajšana. n = 3.360 43 % 51 % 5 % 0,5 % Svojemu zdravniku opisati razloge, zakaj ste prišli na posvet 37 % 55 % 6 % 1 % Doseči, da vas zdravnik posluša, ne da bi vas prekinjal 37 % 55 % 6 % 1 % Svojemu zdravniku razložiti skrbi, povezane z zdravjem 29 % 56 % 12 % 2 % Dobiti dovolj časa na posvetu s svojim zdravnikom 29 % 59 % 10 % 1 % Svojemu zdravniku izraziti osebna mnenja in želje 32 % 59 % 7 % 1 % Od svojega zdravnika dobiti informacije, ki jih potrebujete 33 % 59 % 6 % 1 % Razumeti besede, ki jih uporablja vaš zdravnik 36 % 57 % 6 % 1 % Svojemu zdravniku na posvetu postaviti vprašanja 26 % 61 % 10 % 1 % Biti vključen v sprejemanje odločitev o vašem zdravju v pogovoru z zdravnikom 33 % 60 % 6 % 1 % Se spomniti informacij, ki ste jih dobili od vašega zdravnika 31 % 62 % 5 % 1 % Uporabiti informacije, ki vam jih je dal vaš zdravnik pri skrbi za svoje zdravje 0 % 25 % 50 % 75 % 100 % Zelo lahko Lahko Težko Zelo težko Brez odgovora 19 Merjenje komunikacijske zdravstvene pismenosti zdravstveno pismenostjo, pri slovenskih anketirancih temelji na konceptualnem okvirju modela kliničnega prikazuje Slika 8. pogovora Calgary–Cambridge (Calgary–Cambridge Guide to Medical Interview, Silverman idr., 2013). Nizko ocenjena zahtevnost večine opravil se odraža v razmeroma visokem doseženem številu točk Rezultati raziskave so pokazali, da je večino pri komunikacijski zdravstveni pismenosti, ki je v opravil, povezanih s komunikacijo z zdravnikom, povprečju znašalo 74,7 točk od 100 možnih. Pri tem kot težka ali zelo težka ocenila manj kot desetina je četrtina anketirancev dosegla nad 90 točk, le pet anketirancev, pri čemer delež ocen “zelo težko” odstotkov pa polovico možnih točk ali manj (Slika 9). ni pri nobenem opravilu presegel 2 %. Več kot desetina anketirancev je izrazila težave s pridobitvijo zadostnega časa na posvetu s svojim zdravnikom (12 %), izražanjem osebnih mnenj in želja zdravniku (11 20 % odraslih prebivalcev Slovenije %) in vključenostjo v sprejemanje odločitev o svojem ima omejeno komunikacijsko zdravju v pogovoru z zdravnikom (11 %). Zahtevnost zdravstveno pismenost. izvedbe opravil, povezanih s komunikacijsko Slika 9: Porazdelitev doseženega števila točk pri komunikacijski zdravstveni pismenosti. Doseženo število točk je izračunano na osnovi samoocene težavnosti izvedbe vsakega od 11 opravil, povezanih s komunikacijsko zdravstveno pismenostjo. Razpon možnega števila točk je med 0 in 100. n = 3.347 50 % 43 % 40 % 30 % 25 % 20 % 12 % 10 % 10 % 0,1 % 0,2 % 0,4 % 2 % 3 % 6 % 0 % 0−10 >10−20 >20−30 >30−40 >40−50 >50−60 >60−70 >70−80 >80−90 >90−100 Doseženo število točk 20 Skoraj tretjina anketirancev je po kriterijih problematično). Kljub relativno visokim dosežkom za kategorizacijo dosežkov dosegla odlično na tem področju tako nezanemarljiv del anketirancev komunikacijsko zdravstveno pismenost (Slika izraža določene težave pri komuniciranju z zdravniki. 10), petina pa omejeno (torej nezadostno ali Slika 10: Kategorije dosežkov komunikacijske zdravstvene pismenosti. Kategorije dosežkov so postavljene glede na kriterije v literaturi (HLS-EU Consortium, 2012; Sørensen idr., 2015). n = 3.347 20 % omejena zdravstvena pismenost 5 % 15 % 48 % 31 % 0 % 50 % 100 % Nezadostna Problematična Zadostna Odlična (0−50 točk) (nad 50−66 točk) (nad 66−84 točk) (nad 84−100 točk) 21 Navigacijska zdravstvena pismenost pismenostjo, saj je vsa kot težka ali zelo težka ocenilo več kot 15 % anketirancev (Slika 11). Pri tem Z naraščajočo kompleksnostjo zdravstvenih sistemov so razmeroma visoki deleži takšnih ocen prisotni se povečujejo tudi zahteve, s katerimi se morajo tudi pri nekaterih ključnih opravilih za orientacijo pri navigaciji po zdravstvenem sistemu soočiti v zdravstvenem sistemu, kot so presoja obsega njegovi uporabniki. Najti morajo na primer ustrezno zavarovalnega kritja za določeno storitev (38 %), vstopno točko v zdravstveni sistem, se tam ustrezno seznanitev s pacientovimi pravicami (38 %), odločanje orientirati, najti pravo mesto za rešitev svojih težav. za določeno zdravstveno storitev (29 %) in iskanje ustrezne osebe za svoja vprašanja v zdravstveni Zato je za soočanje s številnimi izzivi, pred katere ustanovi (28 %). Skoraj tretjina anketirancev kot uporabnike postavljajo kompleksen zdravstveni težko ali zelo težko ocenjuje tudi informiranje o sistem, njegove strukture, norme in funkcije, možnostih za lažjo orientacijo v zdravstvenem potrebna specifična navigacijska zdravstvena sistemu ter postaviti se zase, če oskrba ne izpolnjuje pismenost. Pomeni znanje, motivacijo in veščine, posameznikovih potreb. ki jih imajo ljudje za dostopanje, razumevanje, presojanje in uporabo informacij ter komuniciranja Povprečna dosežena stopnja navigacijske za ustrezno navigacijo po zdravstvenem sistemu, da zdravstvene pismenosti je bila 58,6 točk od 100 bi prejeli najustreznejšo zdravstveno obravnavo zase možnih, kar potrjuje v splošnem razmeroma visoko ali svoje bližnje. Instrument za merjenje navigacijske zaznano zahtevnost opravil na tem področju. Tretjina zdravstvene pismenosti v raziskavi HLS-SI sestavlja anketirancev je dosegla polovico točk ali manj, le 19 12 postavk, ki obsegajo specifična opravila na dobra dvajsetina pa nad 90 točk (Slika 12). Omejeno ravni sistema (makro nivo), organizacij (mezo nivo) navigacijsko zdravstveno pismenost ima glede na in interakcij (mikro nivo). Operacionalizirana je z kriterije 61 % odraslih prebivalcev Slovenije, slaba merjenjem težav, s katerimi se pacienti in uporabniki desetina pa odlično (Slika 13). soočajo pri dostopanju, razumevanju, presojanju in uporabi informacij za navigacijo po zdravstvenem sistemu (Griese idr., 2020; Schaeffer idr., 2021). Opravila na področju navigacijske zdravstvene 61 % odraslih prebivalcev Slovenije pismenosti se po ocenah anketirancev izkazujejo ima omejeno navigacijsko za izrazito zahtevnejša v primerjavi z opravili, zdravstveno pismenost. povezanimi s splošno in komunikacijsko zdravstveno 22 Slika 11: Zahtevnost izvedbe opravil, povezanih z navigacijsko zdravstveno pismenostjo Besedila nekaterih postavk so na sliki skrajšana. n = 3.360 15 % 53 % 25 % 6 % Razumeti informacije o tem, kako zdravstveni sistem deluje 16 % 64 % 17 % 2 % Presoditi, katero vrsto zdravstvene storitve potrebujete ob zdravstveni težavi 12 % 48 % 31 % 7 % Presoditi, kolikšen del zdravstvene storitve krije vaše zdravstveno zavarovanje 8 % 42 % 36 % 11 % Razumeti informacije o zdr. reformah, ki bi lahko vplivale na vašo zdr. oskrbo 11 % 50 % 31 % 7 % Izvedeti, kakšne so vaše pravice kot pacient ali uporabnik zdravstvenega sistema 15 % 55 % 25 % 4 % Se odločiti za določeno zdravstveno storitev 11 % 52 % 29 % 6 % Najti informacije o kakovosti določene zdravstvene storitve 9 % 46 % 37 % 6 % Presoditi, ali bo določena zdravstvena storitev izpolnila vaša pričakovanja 22 % 62 % 13 % 3 % Razumeti, kako se naročiti na določeno zdravstveno storitev 12 % 56 % 27 % 4 % Dobiti informacije o možnostih, ki vam lahko pomagajo se znajti v zdr. sistemu 13 % 58 % 24 % 4 % Najti ustrezno osebo za vaše vprašanje znotraj zdravstvene ustanove 18 % 50 % 25 % 5 % Se postaviti zase, če vaša zdravstvena oskrba ne zadovoljuje vaših potreb 0 % 25 % 50 % 75 % 100 % Zelo lahko Lahko Težko Zelo težko Brez odgovora 23 Slika 12: Porazdelitev doseženega števila točk pri navigacijski zdravstveni pismenosti. Doseženo število točk je izračunano na osnovi samoocene težavnosti izvedbe vsakega od 12 opravil, povezanih z navigacijsko zdravstveno pismenostjo. Razpon možnega števila točk je med 0 in 100. n = 3.318 50 % 40 % 33 % 30 % 20 % 18 % 15 % 10 % 10 % 7 % 6 % 6 % 1 % 2 % 3 % 0 % 0−10 >10−20 >20−30 >30−40 >40−50 >50−60 >60−70 >70−80 >80−90 >90−100 Doseženo število točk Slika 13: Kategorije dosežkov navigacijske zdravstvene pismenosti. Kategorije dosežkov so postavljene glede na kriterije v literaturi (HLS-EU Consortium, 2012; Sørensen idr., 2015). n = 3.318 61 % omejena zdravstvena pismenost 33 % 28 % 30 % 9 % 0 % 50 % 100 % Nezadostna Problematična Zadostna Odlična (0−50 točk) (nad 50−66 točk) (nad 66−84 točk) (nad 84−100 točk) 24 Zdravstvena pismenost na področju Zdravstveno pismenost na področju cepljenja so v cepljenja raziskavi HLS-SI merile štiri postavke v vprašalniku 19 HLS-EU-Q47 o splošni zdravstveni pismenosti in 9 Zdravstvena pismenost na področju cepljenja dodatnih postavk v dodatnem sklopu o zdravstveni se nanaša na znanje, motivacijo in veščine pismenosti na področju cepljenja: ena postavka o posameznikov za iskanje, razumevanje in presojo posameznikovem vedenju v povezavi s cepljenjem informacij, povezanih s cepljenjem, ter njihovo v preteklem petletnem obdobju, štiri postavke, uporabo za odločanje glede cepljenja. Za boljše ki se nanašajo na osebno zaupanje v cepljenje, tri razumevanje koncepta pa je potrebno razlikovanje postavke o mitih glede možnih tveganj ob cepljenju med zdravstveno pismenostjo na področju cepljenja ter ena postavka o tveganju za bolezen, za katero in drugimi relevantnimi determinantami s cepljenjem obstaja cepivo (Griebler idr., 2021). povezanega vedenja. Raziskave o determinantah (ne)cepljenja so pokazale, da odločitve za ali proti Slika 14 prikazuje ocene zahtevnosti izvedbe opravil cepljenju temeljijo na individualnih in kolektivnih v povezavi s cepljenjem, ki so bila izbrana iz nabora izkušnjah ter prepričanjih, znanju, situacijskih/ postavk za merjenje splošne zdravstvene pismenosti. kontekstualnih pogojih (informacije o cepljenju, Pri interpretaciji ugotovitev je smiselno upoštevati, stališča in znanje zdravnikov, lobiji proti ali za da je bila raziskava izvedena takoj po prvem valu cepljenje itd.) in samem cepljenju. Čeprav se je pandemije covida-19 in še pred razpoložljivostjo izkazalo, da je oklevanje glede cepljenja odvisno cepljenja proti tej bolezni. Anketiranci so tako od konteksta kot od cepiva, so bili identificirani najpogosteje izrazili težave s presojo potrebe po nekateri splošni dejavniki, ki vplivajo na (ne)cepljenje cepljenju proti gripi in odločanjem o cepljenju proti (Biasio idr., 2020; Griebler idr., 2021; Lorini idr., gripi, ki ju je kot težko ali zelo težko označila četrtina 2018). oziroma dobra tretjina anketirancev. Petina oseb je kot težavno ocenila iskanje informacij o priporočenih cepljenjih. Slika 14: Zahtevnost izvedbe opravil, povezanih z zdravstveno pismenostjo na področju cepljenja. Za vsako opravilo je prikazana porazdelitev deležev ocen od “zelo lahko” do “zelo težko”. Besedila nekaterih postavk so na sliki skrajšana. n = 3.360 22 % 58 % 16 % 3 % Najti informacije o priporočenih cepljenjih za vas ali vašo družino 28 % 55 % 13 % 3 % Razumeti, zakaj bi vi ali vaša družina morda potrebovali cepljenja 21 % 53 % 22 % 3 % Presoditi, katera cepljenja morda potrebujete vi ali vaša družina 22 % 43 % 27 % 7 % Se odločiti, ali bi se morali cepiti proti gripi 0 % 25 % 50 % 75 % 100 % Zelo lahko Lahko Težko Zelo težko Brez odgovora 25 Približno tretjina anketirancev meni, da držijo Najnižje je bilo strinjanje s trditvijo o združljivosti izbrani miti o domnevnih neželenih posledicah cepljenja z lastnimi verskimi prepričanji. cepljenja (Slika 15), razmeroma visok je tudi delež takšnih, ki se do posamezne trditve niso mogli ali želeli opredeliti. Kljub temu anketiranci izražajo prevladujoče pozitivna stališča do cepljenja (Slika 16). 86 % anketirancev se strinja, da so cepljenja pomembna za zaščito pred širjenjem resnih bolezni, le nekoliko manjši delež pa s tem, da cepljenja ponujajo pomembno zaščito zanje in za otroke. Slika 15: Mnenja o resničnosti izbranih trditev o neželenih posledicah cepljenja. n = 3.360 32 % 54 % 14 % Cepiva preobremenijo in oslabijo imunski sistem 35 % 53 % 12 % Cepiva lahko povzročijo bolezni, proti katerim ščitijo 31 % 58 % 12 % Cepiva pogosto povzročijo resne neželene učinke 0 % 25 % 50 % 75 % 100 % Drži Ne drži Brez odgovora Slika 16: Mnenja o varnosti, učinkovitosti in pomembnosti cepljenja. n = 3.360 2 % 8 % 54 % 32 % Cepljenja so pomembna za zaščito mene in mojih otrok 2 % 14 % 57 % 22 % Na splošno menim, da so cepljenja varna 1 % 12 % 59 % 23 % Na splošno menim, da so cepljenja učinkovita 7 % 10 % 47 % 30 % Cepljenje je združljivo z mojimi verskimi prepričanji 1 % 6 % 52 % 38 % Cepljenja so pomembna za preprečevanje širjenja (resnih) bolezni 0 % 25 % 50 % 75 % 100 % Zelo se ne strinjam Se ne strinjam Se strinjam Zelo se strinjam Brez odgovora 26 Digitalna zdravstvena pismenost zavedanja spletnih virov informacij (angl. awareness of sources), razumevanja spletnih informacij Pojav digitalnih medijev, ki je omogočil širok dostop do (angl. understanding information), prepoznavanja zdravstvenih informacij, vse večja količina informacij kakovosti in pomena spletnih informacij (angl. o preprečevanju in obvladovanju bolezni ter krepitvi recognizing quality), preverjanja spletnih zdravja, pa tudi naraščajoče število informacijskih informacij (angl. validating information) in zaznane kanalov za posredovanje teh informacij ter vse večja učinkovitosti uporabe spletnih informacij (angl. razpoložljivost in uporaba digitalnih (elektronskih) perceived efficiency). Anketiranci so ocenjevali virov v zdravstvu (npr. elektronske kartoteke, stopnjo strinjanja s posameznimi trditvami. telemedicinske rešitve, digitalne zdravstvene aplikacije, možnosti interaktive komunikacije z Na vprašanja o digitalni zdravstveni pismenosti so zdravstvenimi strokovnjaki – npr. naročanje na odgovarjali anketiranci, ki so v zadnjih 12 mesecih preglede ali sporočanje zdravstvenih izvidov) uporabili vsaj en spletni vir za iskanje z zdravjem predstavljajo nove izzive in zahteve po veščinah za povezanih informacij. Takšni sta jih bili dve tretjini. njihovo iskanje in uporabo. Obvladovanje velikega Med ključnimi ugotovitvami velja izpostaviti, da obsega razpoložljivih informacij ter ocenjevanje skoraj polovica anketirancev na internetu raje njihove kakovosti in zanesljivosti sta v informacijski prebere kratke in enostavne zdravstvene razlage dobi postali temeljni veščini digitalne zdravstvene kot pa strokovno zapletene pojasnitve. Hkrati dobra pismenosti, ki izhaja iz koncepta zdravstvene tretjina anketirancev pogosto ne razume strokovnih pismenosti. Nanaša se na kognitivne in socialne izrazov v nekaterih internetnih zdravstvenih veščine za pridobivanje, obdelavo, razumevanje, virih in zaradi količine informacij ne prepozna sporočanje in uporabo zdravstvenih informacij, za kvalitetnih in ključnih za svoje zdravje. Znaten delež funkcioniranje v sodobnem zdravstvenem sistemu in anketirancev algoritme spletnih iskalnikov (21 %) za vključevanje v ustrezno samooskrbo. Zajema tudi in število sledilcev (17 %) razume kot potencialno zmožnost posameznikove smiselne in učinkovite pomoč pri ločevanju kakovostnih od nekakovostnih navigacije po spletnem okolju (Levin-Zamir idr., zdravstvenih informacij. Stopnjo strinjanja s 2021; Nutbeam, 2021; Petrič idr., 2017; Squiers idr., posameznimi trditvami, povezanimi z digitalno 2012). zdravstveno pismenostjo, prikazujejo Slike 17–22. Digitalno zdravstveno pismenost v raziskavi HLS-SI je merilo 32 trditev v okviru šestih konceptov: 19 spletne pismenosti (angl. being smart on the net), 27 Slika 17: Strinjanje s trditvami, povezanimi z digitalno zdravstveno pismenostjo – spletna pismenost. Besedila nekaterih postavk so v grafičnem prikazu skrajšana. Vključeni so samo anketiranci, ki so v zadnjih 12 mesecih uporabili vsaj en spletni vir za pridobivanje informacij, povezanih z zdravjem. n = 2.250 Mislim, da lahko zaupamo večini informacij o zdravju, 8 % 25 % 39 % 25 % 2 % ki jih najdemo na internetu Zadovoljim se s prvim zdravstvenim virom na internetu, ki 28 % 40 % 20 % 10 % 1 % mi poda odgovore na moja vprašanja Na internetu raje preberem kratke in enostavne zdravstvene razlage kot 9 % 21 % 21 % 42 % 6 % strokovno zapletene pojasnitve Spletni iskalniki so že tako razviti, da sami ločijo nizko- in visokokvalitetne 15 % 28 % 30 % 20 % 1 % zdravstvene informacije Veliko število sledilcev na družbenih medijih je dokaz, da je objavljena 19 % 47 % 32 % 16 % 1 % informacija strokovno zanesljiva Zavedam se, da spletni iskalniki prilagodijo rezultate iskanja moji 1 % 7 % 18 % 50 % 20 % predhodni rabi spleta 0 % 25 % 50 % 75 % 100 % Sploh ne drži Ne drži Niti-niti Drži Popolnoma drži Brez odgovora Slika 18: Strinjanje s trditvami, povezanimi z digitalno zdravstveno pismenostjo – zavedanje spletnih virov informacij. Besedila nekaterih postavk so v grafičnem prikazu skrajšana. Vključeni so samo anketiranci, ki so v zadnjih 12 mesecih uporabili vsaj en spletni vir za pridobivanje informacij, povezanih z zdravjem. n = 2.250 2 % 11 % 30 % 51 % 4 % Vem, kateri viri z informacijami o zdravju so dostopni na internetu 8 % 30 % 26 % 30 % 4 % Ne vem, kako dostopati do znanstvenih rezultatov medicinskih raziskav na internetu 6 % 24 % 27 % 37 % 4 % Znam dostopati do strani/aplikacij, v katere vpišem svoje simptome za informacije o zdravstvenih težavah 1 % 6 % 20 % 62 % 8 % Vem, kako uporabljati internet, da pridem do odgovorov na svoja zdravstvena vprašanja 1 % 7 % 26 % 58 % 7 % Vem, kje lahko najdem uporabne vire z informacijami o zdravju na internetu 0 % 25 % 50 % 75 % 100 % Sploh ne drži Ne drži Niti-niti Drži Popolnoma drži Brez odgovora 28 Slika 19: Strinjanje s trditvami, povezanimi z digitalno zdravstveno pismenostjo – razumevanje spletnih informacij. Besedila nekaterih postavk so v grafičnem prikazu skrajšana. Vključeni so samo anketiranci, ki so v zadnjih 12 mesecih uporabili vsaj en spletni vir za pridobivanje informacij, povezanih z zdravjem. n = 2.250 Včasih ne vem, kje na internetu začeti iskati informacije o zdravju, ko se soočam z 13 % 41 % 23 % 20 % 2 % zdravstveno težavo Pogosto ne razumem strokovnih izrazov, ki jih uporabljajo nekateri zdravstveni 6 % 28 % 30 % 32 % 3 % viri na internetu Zaradi velike količine informacij na internetu mi ne uspe prepoznati kvalitetnih 4 % 28 % 32 % 30 % 4 % informacij za moje zdravje Iz informacij o zdravju na internetu mi je včasih težko razumeti ključne informacije, 3 % 26 % 32 % 34 % 2 % pomembne za zdravje 2 % 17 % 43 % 34 % 3 % Z zdravjem povezane informacije, ki jih najdem na internetu, v celoti razumem 0 % 25 % 50 % 75 % 100 % Sploh ne drži Ne drži Niti-niti Drži Popolnoma drži Brez odgovora Slika 20: Strinjanje s trditvami, povezanimi z digitalno zdravstveno pismenostjo – prepoznavanje kakovosti in pomena spletnih informacij. Besedila nekaterih postavk so v grafičnem prikazu skrajšana. Vključeni so samo anketiranci, ki so v zadnjih 12 mesecih uporabili vsaj en spletni vir za pridobivanje informacij, povezanih z zdravjem. n = 2.250 2 % 11 % 29 % 50 % 6 % Znam ločiti nizkokvalitetne od visokokvalitetnih informacij o zdravju na internetu 1 % 9 % 30 % 53 % 5 % Iz informacij o zdravju na internetu brez težav razberem bistvo 2 % 17 % 29 % 43 % 6 % Imam dovolj znanja, da lahko ocenim kvaliteto virov na internetu Na internetu lahko najdem veliko informacij, a ne znam izluščiti tistih, ki pridejo prav pri 5 % 31 % 32 % 29 % 2 % skrbi za zdravje Iz informacij na internetu znam razbrati, kaj je uporabno za reševanje 2 % 8 % 29 % 56 % 4 % mojih zdravstvenih težav 0 % 25 % 50 % 75 % 100 % Sploh ne drži Ne drži Niti-niti Drži Popolnoma drži Brez odgovora 29 Slika 21: Strinjanje s trditvami, povezanimi z digitalno zdravstveno pismenostjo – preverjanje spletnih informacij. Besedila nekaterih postavk so v grafičnem prikazu skrajšana. Vključeni so samo anketiranci, ki so v zadnjih 12 mesecih uporabili vsaj en spletni vir za pridobivanje informacij, povezanih z zdravjem. n = 2.250 Če na internetu najdem zase uporabno informacijo o zdravju, me 14 % 42 % 19 % 22 % 1 % niti ne zanima, kdo je njen avtor Ko najdem informacije o zdravju na internetu, si vzamem dovolj časa, da 1 % 7 % 18 % 63 % 9 % jih res razumem 2 % 19 % 32 % 43 % 2 % Informacije o zdravju, ki jih najdem na internetu, si sam/a razložim Ko na internetu najdem informacijo, pomembno za zdravje, jo preverim 1 % 9 % 18 % 58 % 12 % tudi pri drugih spletnih virih Pomembno mi je, da informacijo, povezano z zdravjem, ki sem jo našel na 1 % 5 % 13 % 62 % 18 % internetu, preverim pri drugih virih Če dvomim o zanesljivosti informacij o zdravju na internetu, koga vprašam 1 % 5 % 13 % 68 % 11 % za pojasnitev 0 % 25 % 50 % 75 % 100 % Sploh ne drži Ne drži Niti-niti Drži Popolnoma drži Brez odgovora Slika 22: Strinjanje s trditvami, povezanimi z digitalno zdravstveno pismenostjo – zaznana učinkovitost uporabe spletnih informacij. Besedila nekaterih postavk so v grafičnem prikazu skrajšana. Vključeni so samo anketiranci, ki so v zadnjih 12 mesecih uporabili vsaj en spletni vir za pridobivanje informacij, povezanih z zdravjem. n = 2.250 3 % 9 % 25 % 49 % 12 % Počutim se samozavestno v uporabi interneta za izboljšanje svojega zdravja 2 % 12 % 27 % 48 % 9 % Internet je zelo uporaben za lažje sprejemanje odločitev glede mojega zdravja Zelo pomembno mi je, da lahko dostopam do z zdravjem povezanih virov na 2 % 7 % 19 % 58 % 13% internetu Vem, kako uporabiti informacije, ki jih najdem na internetu, da izboljšam svoje 2 % 6 % 22 % 61 % 8 % zdravstveno stanje 7 % 46 % 33 % 11 % 1 % Na internetu ponavadi ne najdem zase uporabnih zdravstvenih informacij 0 % 25 % 50 % 75 % 100 % Sploh ne drži Ne drži Niti-niti Drži Popolnoma drži Brez odgovora 30 Zaključek področja so izpostavili presojanje zanesljivosti informacij v medijih, presojanje potrebnosti drugega Zdravstvena pismenost je ena ključnih determinant zdravniškega mnenja ter presojanje prednosti in zdravja. Izhodišče za načrtovanje in razvoj intervencij slabosti različnih možnosti zdravljenja. Kot nekoliko in aktivnosti za izboljševanje zdravstvene pismenosti težja izpostavljajo obdelavo zdravstvenih informacij odraslih oseb v Sloveniji predstavljajo podatki o na področju preprečevanja bolezni in promocije zdravstveni pismenosti v populaciji, ki jih do sedaj zdravja, kjer kot najtežja ocenjujejo opravila, nismo imeli. To vrzel je zapolnila prva Nacionalna povezana z uporabo zdravstvenih informacij raziskava zdravstvene pismenosti v Sloveniji (HLS-v svojem vsakdanjem življenju. Med osmimi SI ), izvedena na verjetnostnem vzorcu 3.360 najtežje ocenjenimi opravili, povezanimi s splošno 19 odraslih oseb, ki je potekala v okviru mednarodne zdravstveno pismenostjo, se tri nanašajo na presojo mreže za merjenje populacijske in organizacijske in uporabo informacij iz množičnih medijev, pri zdravstvene pismenosti M-POHL. Z raziskavo so bili čemer so še posebej izrazite težave pri presojanju pridobljeni reprezentativni podatki o zdravstveni zanesljivosti informacij o boleznih v množičnih medijih. pismenosti odraslih prebivalcev Slovenije. To Razlogov za to je veliko, nedvomno pa je k temu raziskovalno poročilo predstavlja ključne rezultate pomembno prispeval intenziven vzpon interneta osnovne deskriptivne analize podatkov, s in novih tehnologij v zadnjih letih ter mediatizacija poudarkom na identifikaciji zahtevnosti posameznih družbe. K še večji informacijski kompleksnosti in s opravil obdelave zdravstvenih informacij na različnih tem težavnosti prepoznavanja pravih kredibilnih področjih posameznikove skrbi za zdravje – v okviru informacij pa je pomembno prispevala pandemija zdravstvene obravnave, preprečevanja bolezni in covida-19 in epidemija različnih informacij, tako promocije zdravja. ustreznih kot neustreznih. Raziskava je pokazala, da ima vsak drugi odrasli Kot problematična se nakazujejo tudi nekatera prebivalec Slovenije omejeno splošno zdravstveno druga opravila, ki so lahko bistvenega pomena za pismenost. Z vidika splošne zdravstvene pismenosti, sprejemanje odločitev o svojem zdravju. Razmeroma ki zaobjema pridobivanje, razumevanje, presojo pogosto so anketiranci kot težavno ocenili na primer in uporabo zdravstvenih informacij, imajo odrasli presojanje različnih možnosti zdravljenja in potrebnih prebivalci Slovenije najmanj težav pri sprejemanju presejalnih pregledov, razumevanje informacij odločitev o zdravju na področju zdravstvene na embalaži zdravil in vključitev v športni klub ali obravnave. Pri tem imajo največ težav z dimenzijo vadbeno skupino, če želijo biti telesno dejavni. presojanja zdravstvenih informacij, nekoliko manj pa z dostopanjem do teh informacij in njihovim Raziskava je pokazala, da se odrasli prebivalci razumevanjem. Kot tri najtežja opravila s tega Slovenije z največ težavami soočajo pri orientiranju 31 v zdravstvenem sistemu, saj imata omejeno ustrezno poenostavljena predstavitev. navigacijsko zdravstveno pismenost skoraj dve Z vidika digitalne zdravstvene pismenosti je raziskava tretjini odraslih. To kaže tudi na pomembnost krepitve pokazala tudi na problematiko pomanjkanja kritične kompetenc navigacijske zdravstvene pismenosti presoje informacij, pridobljenih na spletu. Približno v populaciji ter implementacije uporabnikom/ četrtina anketirancev namreč trdi, da jih ne zanima, pacientom prijaznih poti za orientiranje v kdo je avtor informacije, ki jo najdejo na spletu, in zdravstvenih organizacijah in zdravstvenem sistemu v enakem deležu menijo, da lahko zaupajo večini nasploh. informacij o zdravju na spletu. Pomembno je, da spletni viri zanesljivih zdravstvenih informacij Omejeno komunikacijsko zdravstveno pismenost zagotavljajo ustrezno optimizacijo za spletne ima petina odraslih prebivalcev Slovenije. Različnih iskalnike, saj razmeroma velik del anketirancev vidikov komunikacije z zdravniki v splošnem niso meni, da spletni iskalniki ločujejo nizko in visoko ocenjevali kot težavnih, največji delež anketirancev kakovostne informacije. je kot najtežavnejšo ocenil zagotovitev časa za posvet s svojim zdravnikom. Rezultati raziskave HLS-SI izpostavljajo ključne 19 probleme, ki zahtevajo nadaljnjo obravnavo. Potreba po ustreznem naslavljanju težav se izkazuje Podatki bodo v nadaljnjih raziskovalnih aktivnostih tudi na področju cepljenja, saj je kljub v splošnem podrobneje analizirani z namenom identifikacije naklonjenim stališčem do cepljenja razmeroma posebej ranljivih skupin z nizko stopnjo zdravstvene velik del anketirancev izrazil težavnost odločanja pismenosti ter proučevanja determinant in posledic o cepljenju proti gripi in presojanja potreb po zdravstvene pismenosti v Sloveniji. Te ugotovitve posameznih cepljenjih. Problematiko nadalje bodo skupaj z rezultati drugih aktivnosti projekta izpostavlja precejšen delež anketirancev, ki so Dvig zdravstvene pismenosti v Sloveniji (ZaPiS) pritrdili različnim mitom glede stranskih učinkov predstavljale osnovo za pripravo usmerjenih cepiv. javnozdravstvenih intervencij na področju izboljšanja zdravstvene pismenosti odraslih prebivalcev Končno velja izpostaviti tudi pomembnost kritičnega Slovenije. vrednotenja zdravstvenih informacij, pridobljenih na spletu. Količina dostopnih in pogosto strokovno vprašljivih informacij predstavljata izziv tako za uporabnike spleta kot za strokovnjake in zdravstvene organizacije, ki želijo uporabnikom zagotoviti relevantne strokovne informacije. Pri tem stališča anketirancev kažejo, da je zanje pomembna 32 Viri Geboers, B., Reijneveld, S., Koot, J. in de Winter, A. (2018). Moving towards a comprehensive Berkman, N. D., Sheridan, S. L., Donahue, K. E., approach for health literacy interventions: Halpern, D. J. in Crotty, K. (2011). Low The development of a health literacy health literacy and health outcomes: An intervention model. International Journal of updated systematic review. Annals of Environmental Research and Public Health, Internal Medicine, 155(2), 97. https://doi. 15(6), 1268. https://doi.org/10.3390/ org/10.7326/0003-4819-155-2-201107190- ijerph15061268 00005 Griebler, R., Guttersrud, Ø., Cadeddu, C., Straßmayr, Biasio, L., Giambi, C., Fadda, G., Lorini, C., C., Link, T., Mikšová, D., Regazzi, L., Le, C., Bonaccorsi, G. in D’Ancona, F. (2020). Rosano, A., Palmieri, L., Levin-Zamir, D., Validation of an Italian tool to assess vaccine Finbråten, H. S., Vrdelja, M., van den Broucke, literacy in adulthood vaccination: A pilot S. in Pelikan, J. M. (2021). Vaccination health study. Annali Di Igiene Medicina Preventiva literacy. V HLS19 Consortium of the WHO e Di Comunità, 3, 205–222. https://doi. Action Network M-POHL (Ur.), International org/10.7416/ai.2020.2344 report on the methodology, results, and Brach, C., Keller, D., Hernandez, L., Baur, C., Parker, recommendations of the European health R., Dreyer, B., Schyve, P., Lemerise, A. J. literacy population survey 2019-2021 in Schillinger, D. (2012). Ten attributes of (HLS19) of M-POHL (str. 1–23). Austrian health literate health care organizations. National Public Health Institute. https://m- NAM Perspectives, 02(6). https://doi. pohl.net/Int_Report_methdology_results_ org/10.31478/201206a recommendations Dietscher, C., Pelikan, J., Bobek, J., Nowak, P. in Griese, L., Berens, E.-M., Nowak, P., Pelikan, J. World Health Organization. Regional Office M. in Schaeffer, D. (2020). Challenges for Europe. (2019). The Action Network on in navigating the health care system: Measuring Population and Organizational Development of an Instrument measuring Health Literacy (M-POHL): A network under navigation health literacy. International the umbrella of the WHO European Health Journal of Environmental Research and Information Initiative (EHII). Public Health Public Health, 17(16), 5731. https://doi. Panorama, 05(01), 65–71. WHO IRIS. org/10.3390/ijerph17165731 Eichler, K., Wieser, S. in Brügger, U. (2009). The costs HLS-EU Consortium. (2012). Comparative report on of limited health literacy: A systematic review. health literacy in eight EU member states. International Journal of Public Health, 54(5), http://www.health-literacy.eu 313–324. https://doi.org/10.1007/s00038- 009-0058-2 33 Jakab, Z. (2019). A road to equity: Health literacy Charafeddine, R., Mancini, J., Griebler, from a public health perspective. Public R., Griese, L., Kucera, Z., Link, T., Pelikan, Health Panorama, 5(2–3), 127–129. J. M., Schaeffer, D. in Vrdelja, M. (2021). Kickbusch, I., Pelikan, J. M., Apfel, F., Tsouros, A. D. Communicative Health Literacy with in World Health Organization (Ur.). (2013). physicians in health care services. V HLS19 Health literacy: The solid facts. World Consortium of the WHO Action Network Health Organization Regional Office for M-POHL (Ur.), International report on the Europe. https://apps.who.int/iris/bitstream/ methodology, results, and recommendations handle/10665/128703/e96854.pdf of the European health literacy population Levin-Zamir, D., Van den Broucke, S., Pelikan, J. M., survey 2019-2021 (HLS19) of M-POHL (str. Bíró, É., Bøggild, H., Bruton, L., De Gani, 1–23). Austrian National Public Health S. M., Gibney, S., Griebler, R., Griese, L., Institute. https://m-pohl.net/Int_Report_ Klocháňová, Z., Kucera, Z., Link, T., Mancini, methdology_results_recommendations J., Mikšová, D., Pettersen, K. S., Le, C., Nutbeam, D. (2021). From health education to Finbråten, H. S., Guttersrud, Ø., … Vrdelja, digital health literacy – building on the M. (2021). Digital health literacy. V HLS19 past to shape the future. Global Health Consortium of the WHO Action Network Promotion, 28(4), 51–55. https://doi. M-POHL (Ur.), International report on the org/10.1177/17579759211044079 methodology, results, and recommendations Pelikan, J. M. in Straßmayr, C. (2021). Background of of the European health literacy population the HLS19. V HLS19 Consortium of the WHO survey 2019-2021 (HLS19) of M-POHL (str. Action Network M-POHL (Ur.), International 1–23). Austrian National Public Health report on the methodology, results, and Institute. https://m-pohl.net/Int_Report_ recommendations of the European health methdology_results_recommendations literacy population survey 2019-2021 Lorini, C., Santomauro, F., Donzellini, M., Capecchi, (HLS19) of M-POHL (str. 1–23). Austrian L., Bechini, A., Boccalini, S., Bonanni, P. in National Public Health Institute. https://m-Bonaccorsi, G. (2018). Health literacy and pohl.net/Int_Report_methdology_results_ vaccination: A systematic review. Human recommendations Vaccines & Immunotherapeutics, 14(2), 478– Petrič, G., Atanasova, S. in Kamin, T. (2017). Ill 488. https://doi.org/10.1080/21645515.201 Literates or Illiterates? Investigating the 7.1392423 eHealth Literacy of Users of Online Health Moreira, L. (2018). Health literacy for people-Communities. Journal of Medical Internet centred age: Where do OECD countries Research, 19(10), e331. https://doi. stand? (OECD Health Working Paper org/10.2196/jmir.7372 No. 107; Health Working Papers). OECD. Rademakers, J. in Heijmans, M. (2018). Beyond https://www.oecd.org/officialdocuments/ reading and understanding: Health literacy publicdisplaydocumentpdf/?cote=DELSA/ as the capacity to act. International Journal HEA/WD/HWP(2018)4&docLanguage=En of Environmental Research and Public M-POHL. (2022). M-POHL - Action Network on Health, 15(8), 1676. https://doi.org/10.3390/ Measuring Population and Organizational ijerph15081676 Health Literacy. https://m-pohl.net Resolucija o nacionalnem planu zdravstvenega Nowak, P., Finbråten, H. S., Bíró, E., Bøggild, H., varstva 2016–2025 »Skupaj za družbo 34 zdravja« (Št. ReNPZV16–25). (2016). Državni den in Brand, H. (2015). Health literacy zbor Republike Slovenije. http://pisrs.si/Pis. in Europe: Comparative results of the web/pregledPredpisa?id=RESO102 European health literacy survey (HLS-EU). Rowsell, A., Muller, I., Murray, E., Little, P., Byrne, The European Journal of Public Health, C. D., Ganahl, K., Müller, G., Gibney, S., 25(6), 1053–1058. https://doi.org/10.1093/ Lyles, C. R., Lucas, A., Nutbeam, D. in eurpub/ckv043 Yardley, L. (2015). Views of people with Sørensen, K., Van den Broucke, S., Fullam, J., Doyle, high and low levels of health literacy G., Pelikan, J., Slonska, Z., Brand, H. in about a digital intervention to promote HLS-EU Consortium. (2012). Health literacy physical activity for diabetes: A qualitative and public health: A systematic review study in five countries. Journal of Medical and integration of definitions and models. Internet Research, 17(10), e230. https://doi. BMC Public Health, 12(1), 80. https://doi. org/10.2196/jmir.4999 org/10.1186/1471-2458-12-80 Schaeffer, D., Griese, L., de Arriaga, M. T., da Costa, Sørensen, K., Van den Broucke, S., Pelikan, J. M., A. S., Francisco, R., De Gani, S. M., Jaks, R., Fullam, J., Doyle, G., Slonska, Z., Kondilis, Kucera, Z., Levin-Zamir, D., Link, T., Mikšová, B., Stoffels, V., Osborne, R. H. in Brand, D., Nowak, P., Pelikan, J. M., da Silva, C. H. (2013). Measuring health literacy in R., Straßmayr, C., Touzani, R., Vrbovšek, S. populations: Illuminating the design and in Vrdelja, M. (2021). Navigational health development process of the European literacy. V HLS19 Consortium of the WHO Health Literacy Survey Questionnaire (HLS- Action Network M-POHL (Ur.), International EU-Q). BMC Public Health, 13(1), 948. report on the methodology, results, and https://doi.org/10.1186/1471-2458-13-948 recommendations of the European health Squiers, L., Peinado, S., Berkman, N., Boudewyns, literacy population survey 2019-2021 V. in McCormack, L. (2012). The health (HLS19) of M-POHL (str. 1–23). Austrian literacy skills framework. Journal of Health National Public Health Institute. https://m- Communication, 17(sup3), 30–54. https:// pohl.net/Int_Report_methdology_results_ doi.org/10.1080/10810730.2012.713442 recommendations Van den Broucke, S. (2014). Health literacy: A critical Schillinger, D., Grumbach, K., Piette, J., Wang, F., concept for public health. Archives of Public Osmond, D., Daher, C., Palacios, J., Sullivan, Health, 72(1), 10, 2049-3258-72–10. https:// G. D. in Bindman, A. B. (2002). Association doi.org/10.1186/2049-3258-72-10 of health literacy with diabetes outcomes. WHO. (2016). Shanghai declaration on promoting JAMA, 288(4), 475–482. https://doi. health in the 2030 agenda for sustainable org/10.1001/jama.288.4.475 development (WHO/NMH/PND/17.5). Silverman, J., Kurtz, S. M. in Draper, J. (2013). Skills World Health Organization. https://www. for communicating with patients (3. izd.). who.int/publications/i/item/WHO-NMH- Radcliffe Publishing. PND-17.5 Sørensen, K., Pelikan, J. M., Röthlin, F., Ganahl, K., Slonska, Z., Doyle, G., Fullam, J., Kondilis, B., Agrafiotis, D., Uiters, E., Falcon, M., Mensing, M., Tchamov, K., Broucke, S. van 35 Priloga 1 Anketni vprašalnik Nacionalne raziskave zdravstvene pismenosti v Sloveniji (HLS­SI19) Za uporabo vprašalnika ali kateregakoli njegovega dela je potrebno predhodno soglasje Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Zakon o državni statistiki (Uradni list RS št. 45/95 in št. 9/01) Letni program statističnih raziskovanj za 2019 (Uradni list RS, št. 75/18) Uredba Komisije (EU) št. 2018/255 o izvajanju Uredbe (ES) št. 1338/2008 Evropskega parlamenta in Sveta glede statističnih podatkov na podlagi evropske ankete o zdravju in zdravstvenem varstvu (EHIS) Nacionalna raziskava o zdravstveni pismenosti 2020 Zahvaljujemo se vam za pripravljenost sodelovati v Nacionalni raziskavi o zdravstveni pismenosti. Raziskava pokriva področje zdravstvene pismenosti, ki pomeni zmožnost dostopanja, razumevanja, presoje in uporabe zdravstvenih informacij za vsakodnevne odločitve, povezane z zdravstveno oskrbo, preprečevanjem bolezni in promocijo zdravja. Raziskava se bo izvedla v več evropskih državah s ciljem opisati in primerjati zdravstveno pismenost za informiranje zdravstvene politike. Za to anketo ste bili naključno izbrani. Vaši odgovori bodo zaupni, samo anonimizirani podatki se bodo uporabili za analizo in samo skupinski podatki se bodo poročali. Sledili bomo vsem zahtevam za zaščito podatkov. Kadarkoli lahko odstopite od raziskave, prav tako lahko kadarkoli umaknete vaše odgovore. S sodelovanjem se strinjate, da lahko vaše odgovore uporabimo v anonimini obliki v znanstvene namene. 36 Zdravstvena pismenost Z naslednjimi vprašanji bi radi ugotovili, katere naloge, povezane z ravnanjem z zdravstvenimi informacijami, so bolj ali manj lahke ali težke. Naslednja vprašanja so v zvezi z zdravstveno pismenostjo glede zdravstvenega varstva. Na naslednja vprašanja boste odgovarjali na lestvici od »zelo lahko« do »zelo težko«. Kako lahko ali težko … HLS-EU Tabelo izpolnjujte po vrsticah! Zelo lahko. Lahko. Težko. Zelo težko. 1 ... NAJDETE informacije o simptomih bolezni, ki so pomembne za vas? 4 3 2 1 2 ... NAJDETE informacije o zdravljenju bolezni, ki so pomembne za vas? 4 3 2 1 3 ... NAJDETE informacije o tem, kako ravnati v nujnih zdravstvenih primerih? 4 3 2 1 4 …IZVESTE, kje dobiti strokovno pomoč, ko ste bolni (npr. zdravnik, medicinska sestra, farmacevt, psiholog)? 4 3 2 1 5 …RAZUMETE, kar vam pove zdravnik? 4 3 2 1 6 …RAZUMETE navodila za uporabo, ki so priložena zdravilu? (informacije ali navodila, ki jih dobite v pisnih navodilih z zdravilom)? 4 3 2 1 7 …RAZUMETE informacije o tem, kaj narediti v nujnih zdravstvenih primerih? 4 3 2 1 8 ... RAZUMETE navodila vašega zdravnika ali farmacevta o jemanju predpisanega zdravila? 4 3 2 1 9 ... PRESODITE, v kolikšni meri informacije od vašega zdravnika veljajo za vas? 4 3 2 1 10 ... PRESODITE, katere so prednosti in slabosti različnih možnosti zdravljenja? 4 3 2 1 11 ... PRESODITE, ali morda potrebujete drugo zdravniško mnenje? 4 3 2 1 12 ... PRESODITE, ali so informacije o boleznih v množičnih medijih zanesljive (npr. časopisi, TV, internet)? 4 3 2 1 13 ... UPORABITE informacije, ki jih dobite pri vašem zdravniku, za sprejemanje odločitev o vaši bolezni? 4 3 2 1 14 …UPOŠTEVATE navodila na zdravilu? 4 3 2 1 15 ... POKLIČETE rešilca v nujnem zdravstvenem primeru? 4 3 2 1 16 …UKREPATE na podlagi nasvetov zdravnika ali farmacevta? 4 3 2 1 37 Naslednja vprašanja so v zvezi z zdravstveno pismenostjo glede preprečevanja bolezni. Na naslednja vprašanja boste odgovarjali na lestvici od »zelo lahko« do »zelo težko«. Kako lahko ali težko … HLS-EU Tabelo izpolnjujte po vrsticah! Zelo lahko. Lahko. Težko. Zelo težko. ... NAJDETE informacije o tem, kako obvladovati 17 nezdrave navade, kot so kajenje, nezadostna telesna 4 3 2 1 dejavnost ali prekomerno uživanje alkohola? 18 ... NAJDETE informacije o spoprijemanju s težavami v duševnem zdravju (npr. stres, depresija ali tesnoba)? 4 3 2 1 19 ... NAJDETE informacije o priporočenih cepljenjih za vas ali vašo družino? 4 3 2 1 ... NAJDETE informacije o tem, kako obvladovati 20 zdravstvena tveganja, kot so prekomerna telesna teža, 4 3 2 1 visok krvni tlak ali visoka raven holesterola? ... RAZUMETE informacije o nezdravih navadah, kot so 21 npr. kajenje, nezadostna telesna dejavnost in prekomerno 4 3 2 1 uživanje alkohola? 22 ... RAZUMETE, zakaj bi vi ali vaša družina morda potrebovali cepljenja? 4 3 2 1 ...RAZUMETE informacije o priporočenih presejalnih 23 pregledih ali testih (npr. SVIT, ZORA, DORA, raven 4 3 2 1 sladkorja v krvi)? …PRESODITE zanesljivost informacij o nezdravih 24 navadah, kot so kajenje, nezadostna telesna dejavnost, 4 3 2 1 prekomerno uživanje alkohola? 25 ... PRESODITE, kdaj morate iti k zdravniku na pregled? 4 3 2 1 26 ... PRESODITE, katera cepljenja morda potrebujete vi ali vaša družina? 4 3 2 1 … PRESODITE, katere presejalne preglede ali teste bi 27 morali opraviti (npr. SVIT, ZORA, DORA, raven sladkorja 4 3 2 1 v krvi)? …PRESODITE, ali so informacije v množičnih medijih 28 glede zdravstvenih tveganj zanesljive (npr. časopisi, TV ali 4 3 2 1 internet)? 29 ... SE ODLOČITE, ali bi se morali cepiti proti gripi? 4 3 2 1 30 ... SE ODLOČITE na podlagi nasvetov družine ali prijateljev glede zaščite pred boleznijo? 4 3 2 1 ... SE ODLOČITE o tem, kako se na podlagi informacij v 31 množičnih medijih (npr. časopisi, TV ali internet) zaščititi 4 3 2 1 pred boleznijo? 38 Naslednja vprašanja so v zvezi z zdravstveno pismenostjo glede spodbujanja zdravja. Na naslednja vprašanja boste odgovarjali na lestvici od »zelo lahko« do »zelo težko«. Kako lahko ali težko … HLS-EU Tabelo izpolnjujte po vrsticah! Zelo lahko. Lahko. Težko. Zelo težko. 32 ... NAJDETE informacije o zdravem življenjskem slogu, kot npr. telesna vadba ali zdrava prehrana? 4 3 2 1 ... NAJDETE informacije o dejavnostih, ki so dobre za vaše 33 duševno zdravje in dobro počutje (npr. sprostitev, telesna 4 3 2 1 vadba, joga)? ... UGOTOVITE, kako bi lahko vaša soseska postala 34 bolj zdravju prijazna (npr. zmanjševanje hrupa in onesneževanja, ustvarjanje zelenih površin, rekreacijskih 4 3 2 1 objektov oziroma objektov za prosti čas)? … NAJDETE informacije o spremembah zakonodaje, 35 ki lahko vplivajo na vaše zdravje ali zdravje vaše družine (npr. novi presejalni programi, določanje cen tobaka ali 4 3 2 1 prepoved kajenja itd.)? 36 ... NAJDETE informacije o tem, kako spodbujati zdravje na delovnem mestu, v šoli, v soseski? 4 3 2 1 37 ... RAZUMETE nasvete družine ali prijateljev v povezavi z vašim zdravjem? 4 3 2 1 38 ... RAZUMETE informacije na embalaži živil? 4 3 2 1 39 ... RAZUMETE informacije v množičnih medijih o tem, kako izboljšati vaše zdravje (npr. časopisi, TV ali internet)? 4 3 2 1 40 ... RAZUMETE informacije o tem, kako ohranjati duševno zdravje (ne glede na vir informacij)? 4 3 2 1 41 ... PRESODITE, kako lahko vaša soseska vpliva na vaše zdravje in dobro počutje? 4 3 2 1 42 ... PRESODITE, kako lahko vaši bivalni pogoji vplivajo na vaše zdravje in dobro počutje? 4 3 2 1 43 ... PRESODITE, katere vsakodnevne navade vplivajo na vaše zdravje (pivske in prehranjevalne navade, vadba itd.)? 4 3 2 1 44 ... SPREJEMATE ODLOČITVE za izboljšanje vašega zdravja in dobrega počutja? 4 3 2 1 45 ... SE PRIDRUŽITE športnemu klubu ali vadbeni skupini, če želite biti telesno dejavni? 4 3 2 1 ... VPLIVATE na vaše življenjske razmere, ki imajo vpliv na 46 vaše zdravje in dobro počutje (delovno mesto, spremembe 4 3 2 1 bivališča, mobilnost, vedenje v prostem času itd.)? ... SODELUJETE pri dejavnostih, ki izboljšujejo zdravje 47 in dobro počutje v vaši skupnosti (zmanjševanje hrupa in onesnaževanja, ustvarjanje zelenih površin, rekreacijskih 4 3 2 1 objektov oziroma objektov za prosti čas)? 39 Zdravstvene informacije Naslednje vprašanje se nanaša na vaše izkušnje z iskanjem informacij, povezanih z zdravjem. C-HI1 Ali ste kdaj iskali informacije o zdravju ali zdravstvenih temah v katerem koli viru (Viri informacij se nanašajo na knjige, brošure, časopise, revije, internet ali družbena omrežja, informacije na izdelkih itd.)? 1 – Da. C-DET6 Katero stopnjo javnoveljavne izobrazbe 2 – Ne. ste dosegli? 1 – Brez šolske izobrazbe. Osebne informacije 2 – Nedokončana osnovnošolska izobrazba. Z naslednjimi vprašanji bi vas želeli povprašati 3 – Osnovnošolska izobrazba. nekaj o vas. 4 – Nižja ali srednja poklicna izobrazba. 5 – Srednja strokovna izobrazba. C-DET1 Spol:. 6 – Srednja splošna izobrazba. 7 – Višja strokovna izobrazba, višješolska izobrazba. 1 – Moški. 8 – Visokošolska strokovna izobrazba (vključuje tudi 1. 2 – Ženski. bolonjsko stopnjo). 9 – Visokošolska univerzitetna izobrazba (vključuje tudi 2. bolonjsko stopnjo). C-DET2 Koliko ste stari? 10 – Specializacija. [Upoštevajo se dopolnjena leta starosti.] 11 – Magisterij. 12 – Doktorat. Starost: C-DET7 Kakšen je vaš trenutni zaposlitveni status? 1 – Zaposlen. 2 – Samozaposlen. C-DET3 Država rojstva? 3 – Brezposeln. 4 – Upokojenec. 5 – Nezmožen za delo (bolezen, invalidnost). C-DET4 V kateri državi je bil rojen vaš oče? 6 – Učenec, dijak, študent. 7 – Opravljam gospodinjska dela (plačana in neplačana). 8 – Drugo:_________________ C-DET5 V kateri državi je bila rojena vaša mati? C-DET8 Ali ste se kdaj usposabljali za poklic v zdravstvu (npr. kot medicinska sestra, zdravnik/ ca, farmacevt/ka)? 1 – Da. 2 – Ne. 40 C-DET9 Kako lahko ali težko si običajno privoščite C-DET12 Nam lahko na spodnji socialno-zdravila, če jih potrebujete, pa jih vaše osnovno ekonomski lestvici, kjer stopnja »1« ustreza ali dopolnilno zdravstveno zavarovanje ne krije? »najnižji ravni družbe«, stopnja »10« pa ustreza »najvišji ravni družbe« poveste, na katero stopnjo 1 – Zelo lahko. bi se uvrstili? 2 – Lahko. 3 – Težko. 1 – Najnižja socialno-ekonomska raven v družbi. 4 – Zelo težko. 2 3 4 C-DET10 Kako lahko ali težko si običajno s 5 finančnega vidika privoščite zdravstvene preglede 6 ali zdravljenje, če jih potrebujete (zdravstveni 7 pregledi in zdravljenja, ki jih vaše zdravstveno 8 zavarovanje ne krije v celoti, npr. zobne proteze, 9 očala, terapevtska zdravila in pripomočki, 10 – Najvišja socialno-ekonomska raven v družbi. samoplačniški pregledi itd.)? C-SSUP1 Koliko ljudi vam je tako blizu, da se lahko 1 – Zelo lahko. nanje zanesete v primeru resnih osebnih težav? 2 – Lahko. 3 – Težko. 1 – Nihče. 4 – Zelo težko. 2 – 1 ali 2. 3 – 3 do 5. 4 – 6 ali več. C-DET11 Kako lahko ali težko je za vas s finančnega vidika plačevati račune za življenjske C-SSUP2 Koliko zanimanja pokažejo ljudje za to, stroške vsak mesec? kar počnete? 1 – Zelo lahko. 1 – Veliko skrbi in zanimanja. 2 – Lahko. 2 – Nekaj skrbi in zanimanja. 3 – Težko. 3 – Ne vem zagotovo. 4 – Zelo težko. 4 – Malo skrbi in zanimanja. 5 – Nič skrbi in zanimanja. C-SSUP3 Ali lahko dobite pomoč sosedov, če jo potrebujete oziroma če bi jo potrebovali? 1 – Zelo enostavno. 2 – Enostavno. 3 – Možno. 4 – Težko. 5 – Zelo težko. 41 Življenjski stil in zdravje Sledijo vprašanja o vaši višini in teži ter o vaših navadah, povezanih z zdravjem. C-HLFST1 Kolikšna je vaša telesna višina (brez obutve)? cm C-HLFST2 Kolikšna je vaša telesna teža (brez oblačil in obutve)? [Nosečnice zabeležite težo pred nosečnostjo.] kg C-HLFST3 Tabelo izpolnjujte po vrsticah! Sploh Manj V običajnem tednu, koliko dni… ne/ kot en 1 2 3 4 5 6 7 nikoli. dan na dan. dneva. dneve. dneve. dni. dni. dni. teden. A ...kadite katerekoli tobačne izdelke? 99 0 1 2 3 4 5 6 7 ...pijete pijače, ki vsebujejo alkohol ( Nekateri primeri so pivo, vino, žgane pijače, koktajli, že B pripravljene mešane gazirane 99 0 1 2 3 4 5 6 7 alkoholne pijače, likerji, doma narejene alkoholne pijače …)? … ste bili telesno dejavni skupaj 30 minut ali več, pri čemer se vam je vsaj malo pospešilo dihanje ali srčni C utrip ( npr. ukvarjanje s športom ali drugimi prostočasnimi dejavnostmi, 99 0 1 2 3 4 5 6 7 v službi, opravljanje domačih ali vrtnih opravil ali pri potovanju z enega na drug kraj.)? …uživate sadje, zelenjavo ali solato (Izključeni so krompir, sveže stisnjeni D sadni in zelenjavni sokovi ter sokovi 99 0 1 2 3 4 5 6 7 iz koncentrata.)? 42 Splošno zdravstveno stanje za lastne potrebe ne za nekoga drugega, npr. reševalno vozilo, dežurni oddelek itd.)? Zdaj bi vas radi povprašali o vašem zdravju. -krat C-HSTAT1 Kakšno je vaše splošno zdravstveno stanje? C-HCUT2 Kolikokrat ste se v zadnjih 12 mesecih posvetovali s splošnim ali družinskim zdravnikom zaradi svojih osebnih zdravstvenih težav 1 – Zelo dobro. (upošteva se samo posvete za lastne potrebe in 2 – Dobro. ne kot spremljevalec otroka, zakonca itd.)? 3 – Srednje (niti dobro niti slabo). 4 – Slabo. 5 – Zelo slabo. -krat C-HSTAT2 Ali imate kakšno dolgotrajno bolezen ali C-HCUT3 Kolikokrat ste se v zadnjih 12 mesecih dolgotrajno zdravstveno težavo? Za dolgotrajno posvetovali z zdravnikom specialistom zaradi bolezen ali dolgotrajno zdravstveno težavo se svojih osebnih zdravstvenih težav (upošteva šteje taka bolezen/težava, ki traja ali se pričakuje, se samo posvete za lastne potrebe, in ne kot da bo trajala 6 mesecev ali več. spremljevalec otroka, zakonca itd.)? 1 – Da. -krat 2 – Ne. C-HCUT4 Kolikokrat ste bili v zadnjih 12 mesecih C-HSTAT3 V kolikšni meri ste v zadnjih 6 mesecih sprejeti v bolnišnico in ostali tam čez noč ali daljši ali dlje ovirani zaradi zdravstvenih težav pri čas? običajnih aktivnostih? -krat 1 – Zelo sem oviran/a. C-HCUT5 Kolikokrat ste bili v zadnjih 12 mesecih 2 – Zmerno sem oviran/a. sprejeti v bolnišnico v dnevno obravnavo, t.j. 3 – Sploh nisem oviran/a. zaradi diagnostike, zdravljenja ali druge vrste zdravstvene oskrbe, ki ni zahtevala prenočitve? Uporaba zdravstvene oskrbe -krat Naslednja vprašanja se nanašajo na vaše stike z C-HCUT6 Koliko dni ste bili v zadnjih 12 zdravstvenimi službami. Pri odgovarjanju upoštevajte mesecih odsotni z dela zaradi zdravstvenih težav samo tiste stike, ki se nanašajo na vaše lastno zdravje (upoštevajte vse bolezni, poškodbe in druge (in ne, ko ste bili v stiku kot spremljevalec otroka, zdravstvene težave, ki ste jih imeli in zaradi zakonca itd.). katerih ste bili odsotni z dela)? C-HCUT1 Kolikokrat ste v zadnjih 24 mesecih uporabili storitve službe za nujno medicinsko pomoč (upošteva se samo koriščenje nujnih služb 43 Komuniciranje v zdravstvenih storitvah Zdaj nas zanima, kako lahko ali težko vam je komunicirati s svojim zdravnikom. Pri odgovarjanju na ta vprašanja podajte splošno oceno svoje izkušnje pri komuniciranju s svojim zdravnikom. [Vaš zdravnik se nanaša na zdravnika, ki ga najpogosteje obiskujete in je odgovoren za spremljanje vašega zdravstvenega stanja. Če trenutno nimate zdravnika, imejte pri odgovarjanju v mislih svojega prejšnjega zdravnika.] Na naslednja vprašanja boste odgovarjali na lestvici od »zelo lahko« do »zelo težko«. OP-COM Kako lahko ali težko... Tabelo izpolnjujte po vrsticah! Zelo lahko. Lahko. Težko. Zelo težko. 1 … svojemu zdravniku OPIŠETE razloge, zakaj ste prišli na posvet? 4 3 2 1 2 …DOSEŽETE, da vas zdravnik posluša, ne da bi vas prekinjal? 4 3 2 1 3 … svojemu zdravniku RAZLOŽITE skrbi, povezane z zdravjem? 4 3 2 1 4 …DOBITE dovolj časa na posvetu s svojim zdravnikom? 4 3 2 1 5 … svojemu zdravniku IZRAZITE osebna mnenja in želje? 4 3 2 1 6 … od svojega zdravnika DOBITE informacije, ki jih potrebujete? 4 3 2 1 7 …RAZUMETE besede, ki jih uporablja vaš zdravnik? 4 3 2 1 8 … svojemu zdravniku na posvetu POSTAVITE vprašanja? 4 3 2 1 9 …je biti vključen v sprejemanje odločitev o vašem zdravju v pogovoru z vašim zdravnikom? 4 3 2 1 10 … se SPOMNITE informacij, ki ste jih dobili od vašega zdravnika? 4 3 2 1 11 …UPORABITE informacije, ki vam jih je dal vaš zdravnik pri skrbi za svoje zdravje? 4 3 2 1 44 Navigacijska zdravstvena pismenost Zdaj bi radi vedeli, kako lahko je pridobiti informacije o tem, kako se znajti v zdravstvenem sistemu. Ni pomembno, ali te informacije uporabljate zase ali za koga drugega. Pod »zdravstveno storitvijo« imamo v mislih zdravnika, zdravnika specialista, bolnišnico, negovalno bolnišnico in ustanovo za rehabilitacijo ali duševno zdravje. Na naslednja vprašanja boste odgovarjali na lestvici od »zelo lahko« do »zelo težko«. OP-NHL Kako lahko ali težko... Tabelo izpolnjujte po vrsticah! Zelo lahko. Lahko. Težko. Zelo težko. 1 …RAZUMETE informacije o tem, kako zdravstveni sistem deluje (npr. katere vrste zdravstvenih storitev so na voljo)? 4 3 2 1 2 …PRESODITE, katero vrsto zdravstvene storitve potrebujete v primeru zdravstvene težave? 4 3 2 1 3 …PRESODITE, kolikšen del zdravstvene storitve krije vaše zdravstveno zavarovanje (npr. ali so potrebna doplačila)? 4 3 2 1 4 …RAZUMETE informacije o aktualnih zdravstvenih reformah, ki bi lahko vplivale na vašo zdravstveno oskrbo? 4 3 2 1 5 ...IZVESTE, kakšne so vaše pravice kot pacient ali uporabnik zdravstvenega sistema? 4 3 2 1 6 …SE ODLOČITE za določeno zdravstveno storitev (npr. izbrati med različnimi bolnišnicami)? 4 3 2 1 7 …NAJDETE informacije o kakovosti določene zdravstvene storitve? 4 3 2 1 8 …PRESODITE, ali bo določena zdravstvena storitev izpolnila vaša pričakovanja? 4 3 2 1 9 …RAZUMETE, kako se naročiti na določeno zdravstveno storitev? 4 3 2 1 10 …DOBITE informacije o različnih možnostih, ki vam lahko pomagajo, da se boste lažje znašli v zdravstvenem sistemu? 4 3 2 1 …NAJDETE ustrezno osebo za vaše vprašanje znotraj zdravstvene 11 ustanove 4 3 2 1 (npr. v bolnišnici)? 12 … SE POSTAVITE zase, če vaša zdravstvena oskrba ne zadovoljuje vaših potreb? 4 3 2 1 45 Cepljenja Naslednji sklop vprašanj se nanaša na cepilno vedenje in na vaše mnenje o cepljenju. OP-VAC1 Ali se je kdorkoli v vaši ožji družini cepil v zadnjih petih letih? 1 – Da. 2 – Ne. OP-VAC2 Za vsako od naslednjih trditev navedite, ali drži ali ne. Tabelo izpolnjujte po vrsticah! Drži. Ne drži. 1 Cepiva preobremenijo in oslabijo imunski sistem. 1 2 2 Cepiva lahko povzročijo bolezni, proti katerim ščitijo. 1 2 3 Cepiva pogosto povzročijo resne neželene učinke (razen običajnih in začasnih reakcij v prvih nekaj dneh). 1 2 OP-VAC3 V kolikšni meri se strinjate z naslednjimi trditvami (na lestvici od »zelo se strinjam« do »zelo se ne strinjam«): Tabelo izpolnjujte po vrsticah! Zelo se Se Se ne Zelo se ne strinjam. strinjam. strinjam. strinjam. 1 Cepljenja so pomembna za zaščito mene in mojih otrok. 1 2 3 4 2 Na splošno menim, da so cepljenja varna. 1 2 3 4 3 Na splošno menim, da so cepljenja učinkovita. 1 2 3 4 4 Cepljenje je združljivo z mojimi verskimi prepričanji. 1 2 3 4 5 Cepljenja so pomembna za preprečevanje širjenja (resnih) bolezni. 1 2 3 4 OP-VAC4 Kako visoko ocenjujete tveganje, da bi brez cepljenja zboleli za boleznijo, proti kateri se sicer lahko cepite? 1 – Zelo visoko. 2 – Visoko. 3 – Nizko. 4 – Zelo nizko. 46 E­zdravje EZ1 Ali uporabljate storitve Na vprašanje EZ2 odgovorite samo, če ste pri eZdravja na spletnem portalu zVEM vprašanju EZ1 odgovorili z »Ne«. (zdravjeVsenaEnemMestu), npr. eNaročanje, EZ4 Zakaj ne uporabljate storitev vpogled v lastno zdravstveno dokumentacijo eZdravja na spletnem portalu zVEM ipd.? (zdravjeVsenaEnemMestu), npr. eNaročanje, vpogled v lastno zdravstveno dokumentacijo ipd. (Možnih je več odgovorov). 1 – Da. 2 – Ne. EZ4 1 – Ne poznam storitev eZdravja. Na vprašanje EZ2 odgovorite samo, če ste pri 2 – Nimam zadosti informacij o storitvah eZdravja. vprašanju EZ1 odgovorili z »Da«. – Nimam zadosti znanja / veščin za uporabo storitev 3 eZdravja. EZ2 Kolikokrat ste se na specialistični pregled / preiskavo naročili preko sistema eNaročanje? 4 – Ne uporabljam (nimam) računalnika. 5 – Nimam digitalnega potrdila. 6 – Nimam zaupanja v tovrsten način poslovanja. 1 – Nikoli. 7 – Nisem potreboval storitev eZdravja. 2 – 1-krat. 8 – Drugo (navedi): _______________________________. 3 – Od 2 do 5-krat. 4 – Od 6 do 10-krat. 5 – 11-krat ali več. Na vprašanje EZ3 odgovorite samo, če ste pri vprašanju EZ1 odgovorili z »Da«. EZ3 Kako pogosto dostopate do svoje zdravstvene dokumentacije na spletnem portalu zVEM? 1 – Nikoli. 2 – Enkrat na teden. 3 – Enkrat na mesec. 4 – Enkrat na leto. 5 – Večkrat na leto. 47 Sklop DPis: Digitalna pismenost V1 Kako pogosto ste v zadnjih 12 mesecih uporabljali spodaj navedene internetne aplikacije oz. storitve za pridobivanje z zdravjem povezanih informacij? Manj kot Tabelo izpolnjujte po vrsticah! Vsak dan. Nekajkrat na Nekajkrat na teden. mesec. enkrat Nikoli. mesečno. A Spletni iskalniki (npr. Google, Bing, Yahoo). 1 2 3 4 5 B Facebook strani, povezane z zdravjem. 1 2 3 4 5 C Spletni forumi v Sloveniji (npr. Med.Over. Net, Tekaskiforum.net, Ringaraja.net). 1 2 3 4 5 D Spletni forumi v tujini. 1 2 3 4 5 E Slovenska specializirana spletna mesta za z zdravjem povezanimi vprašanji (npr. 1 2 3 4 5 Nijz.si, Vizita.si, Zdravje.si). F Tuja specializirana spletna mesta za z zdravjem povezanimi vprašanji. 1 2 3 4 5 G Druga z zdravjem povezana spletna mesta. Katera? 1 2 3 4 5 48 V2 V tem delu se posvetimo vašim izkušnjam o uporabi interneta za namen iskanja z zdravjem povezanih informacij. Na lestvici od 1 (sploh ne drži) do 5 (popolnoma drži) ocenite, v kolikšni meri spodnje trditve držijo za vas. Tabelo izpolnjujte po vrsticah! Sploh ne drži. Ne drži. Niti niti. Drži. Popolnoma drži. A Počutim se samozavestnega/o v uporabi interneta za izboljšanje svojega zdravja. 1 2 3 4 5 B Internet je zelo uporaben za lažje sprejemanje odločitev glede mojega zdravja. 1 2 3 4 5 C Mislim, da lahko zaupamo večini informacij o zdravju, ki jih najdemo na internetu. 1 2 3 4 5 D Zadovoljim se s prvim zdravstvenim virom na internetu, ki mi poda odgovore na moja vprašanja. 1 2 3 4 5 E Na internetu si raje preberem kratke in enostavne zdravstvene razlage kot pa strokovno zapletene pojasnitve. 1 2 3 4 5 F Spletni iskalniki so že tako razviti, da sami ločijo nizko in visokokvalitetne zdravstvene informacije. 1 2 3 4 5 G Zelo pomembno mi je, da lahko dostopam do z zdravjem povezanih virov na internetu. 1 2 3 4 5 H Vem, kako uporabiti informacije, ki jih najdem na internetu, da izboljšam svoje zdravstveno stanje. 1 2 3 4 5 Veliko število sledilcev (osebe ali organizacije) na družbenih I medijih je dokaz, da je objavljena informacija strokovno 1 2 3 4 5 zanesljiva. J Na internetu ponavadi ne najdem zase uporabnih zdravstvenih informacij. 1 2 3 4 5 K Zavedam se, da spletni iskalniki (npr. Google, Bing, Yahoo) prilagodijo rezultate iskanja moji predhodni rabi spleta. 1 2 3 4 5 49 V3 Ali ste že kdaj prek interneta kupili kakšno zdravilo brez recepta, prehransko dopolnilo, kozmetiko ali zdravstveni pripomoček (npr. v spletni lekarni)? 1 – Da. 2 – Ne. V4 V kolikšni meri držijo oz. ne držijo za vas naslednje trditve na temo uporabe interneta za iskanje z zdravjem povezanih informacij? Tabelo izpolnjujte po vrsticah! Sploh ne drži. Ne drži. Niti niti. Drži. Popolnoma drži. Včasih ne vem, kje na internetu začeti iskati A informacije o zdravju, ko se soočam z zdravstveno 1 2 3 4 5 težavo. B Če na internetu najdem zase uporabno informacijo o zdravju, me niti ne zanima kdo je njen avtor. 1 2 3 4 5 C Pogosto ne razumem strokovnih izrazov, ki jih uporabljajo nekateri zdravstveni viri na internetu. 1 2 3 4 5 D Ko najdem informacije o zdravju na internetu, si vzamem dovolj časa, da jih res razumem. 1 2 3 4 5 E Zaradi velike količine informacij na internetu mi ne uspe prepoznati kvalitetnih informacij za moje zdravje. 1 2 3 4 5 F Informacije o zdravju, ki jih najdem na internetu, si sam/a razložim. 1 2 3 4 5 Ko na internetu najdem informacijo, ki je pomembna G za moje zdravje, preverim njeno točnost tudi pri 1 2 3 4 5 drugih spletnih virih. Iz informacij o zdravju na internetu mi je včasih težko H razumeti ključne informacije, pomembne za moje 1 2 3 4 5 zdravje. I Z zdravjem povezane informacije, ki jih najdem na internetu, v celoti razumem. 1 2 3 4 5 Pomembno mi je, da informacijo povezano z J zdravjem, ki sem jo našel/a na internet, preverim še pri drugih virih (npr. zdravniku, knjigah, prijateljih, 1 2 3 4 5 sorodnikih). 50 V5 Ali ste že kdaj poslali elektronsko pošto svojemu osebnemu zdravniku/ci oz. njegovi/njeni medicinski sestri? 1 – Da. 2 – Ne. V6 V kolikšni meri trditve na temo uporabe interneta v namen iskanja z zdravjem povezanih informacij držijo za vas? Tabelo izpolnjujte po vrsticah! Sploh ne drži. Ne drži. Niti niti. Drži. Popolnoma drži. A Vem, kateri viri z informacijami o zdravju so dostopni na internetu. 1 2 3 4 5 Ne vem, kako dostopati do znanstvenih B rezultatov medicinskih raziskav na 1 2 3 4 5 internetu. Znam ločiti nizkokvalitetne od C visokokvalitetnih informacij o zdravju na 1 2 3 4 5 internetu. D Iz informacij o zdravju na internetu brez težav razberem bistvo. 1 2 3 4 5 E Imam dovolj znanja, da lahko ocenim kvaliteto virov na internetu. 1 2 3 4 5 Če dvomim o zanesljivosti informacij o F zdravju na internetu, vprašam koga za 1 2 3 4 5 pojasnitev. Na internetu z lahkoto najdem veliko G zdravstvenih informacij, ampak ne znam izluščiti tistih, ki bi mi prišle prav pri skrbi 1 2 3 4 5 za zdravje. Znam dostopati do specializiranih H spletnih strani ali mobilnih aplikacij, v katere vpišem svoje simptome, da dobim 1 2 3 4 5 informacije o svojih zdravstvenih težavah. Iz informacij na internetu znam razbrati, I kaj je uporabno za reševanje mojih 1 2 3 4 5 zdravstvenih težav. Vem, kako uporabljati internet, da pridem J do odgovorov na svoja zdravstvena 1 2 3 4 5 vprašanja. K Vem, kje lahko najdem uporabne vire z informacijami o zdravju na internetu. 1 2 3 4 5 51 Nam lahko zaupate še vašo telefonsko številko izključno samo za potrebe morebitne kontrole in razčiščevanja podatkov? Telefonska številka: HVALA ZA SODELOVANJE! © Nacionalni inštitut za javno zdravje, 2020 52