* ^ C30) 1956 <č>’^^986 TOZD Specialne baterije Šentvid pri Stični ZMAJZMAJZMAJZMAJZMAJZMAJZMAJZMAJZMAJZMAJZMAJZMAJZMAJZMAJZMAJZMAJZMAJZMAJZMAJZM' ZMAJ ZMAJ ZMAJZMAjaiAJZMAJZMAJZMAJZMAJZMAJZMAJZMAJZMAJZMAJZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJf ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ aiAj ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ glcib zmcua Glasilo delovne organizacije ISKRA Industrija baterij ZMAJ Številka 4 APRIL 1986, leto XXI Se bomo letos obnašali bolj odgovorno do predpisanega in dogovorjenega Zadnji teden v februarju smo potrjevali zaključni račun. In kakšna je končna številka? TOZD Baterije Ljubljana blizu 120.000. 000 din izgube, TOZD Specialne baterije skoraj 70.000. 000 din izgube. Poslovni rezultati DO Zmaj torej niso zadovoljivi. Vzrokov, ki so vplivali na slab rezultat je več. Posledica pa je, da so osebni dohodki v povprečju močno zaostajali za povprečjem republike in SOZD-a. Temu pa je sledila visoka fluktuacija strokovnih kadrov. Današnja bitka za stabilizacijo še posebno zahteva strokovnost, politično razgledanost in odločnost v stališčih vseh strokovnih delavcev, pa naj sodelujejo pri pripravljanju predpisov ali njihovem izvrševanju, nasvetih ali uveljavljanju sankcij. Danes smo v stanju, ko pretirana prisotnost večkrat "nezdravih" Rezanje potiskanih plošč na Škarjah na trakove in kasneje na ploščice, ki jih nato oblikujemo v kovinske plašče za baterije R 14 in R 20 kompromisov, običajno "pravno" argumentiranih, ogroža normalno graditev sedanjim pogojem in potrebam odgovarjajočega pravnega reda. Današnji čas zahteva veliko odločnosti, mnogo poguma, sposobnosti in prednosti, da bomo obvladali neskladja, ki rušijo ravnotežje razvojnih komponent in pretijo z zastojem tako v ekonomskem, političnem in družbenem razvoju sploh. Kakšne strokovne delavce potre- bujemo? Za sodišča, vsaj za redna, raz- ’ : meroma zelo natančno vemo, kakšne sodnike potrebujemo. Tudi za opravljanje drugih klasičnih proizvodnih nalog lahko dokaj jasno opredelimo obseg znanja zečetnikov in smeri njihovega izobraževanja. Samoupravno sodstvo, predvsem sodišča združenega dela, so si tudi že pridobila toliko izkušenj, da jim ni težko opisati, po kakšnem programu naj bi se usposabljal njihov sodnik. Takoj, ko se dotaknemo vprašanja kaj mora na svojem strokovnem področju vedeti in znati prav nik, ki dela v gospodarstvu, se stvari precej zapletejo. Če nanizamo samo nekaj misli iz razprav o izobraževanju pravnikov, so bile zahteve približno take: na normativnem področju pravniki , povedano s prispodobo, ne bi smeli graditi barak, temveč le palače; pravnikom, ki delajo v zunenje trgovinskih organizacijah bi morali omogočati podrobno poznavanje drugih pravnih sistemov, da bi lahko suvereno pripravljali ali obravnavali pogodbe s tujimi partnerji. Motiti se je človeško, a v zmoti vztrajati je satansko. Torej redno izobraževanje vseh strokovnih delavcev mora biti vodilo vsakemu in vsem. Spremembe izhajajo iz sedanjih razmer. Znova gre povdariti: vse bolj kot doslej naj bi zakon pravic postal tudi zakon dolžnosti in odgovornosti, kor prav tako neizogibnih sestavin medsebojnih delovnih razmerij delavcev v združenem delu. Zato pa je seveda pred delavci v slehernem de-lovenm okolju naloga, da uskladijo svoje delovanje z zakonskimi določili. Pri tem delu - kot vedno - ne bo mogoče mimo strokovnih zagat pa še manj mimo vprašanj, na katera pa bo dobro čimprej izoblikovati kar najbolj jasne in nedvoumne odgovore. Zato bo seveda še kako prav, da se strokovne moči vseh vrst, torej pripravljale! gradiv za samoupravne organe pravočasno in temeljito /ne le/ seznanijo s spremembami in dopolnitvami zakonskih besedil, hkrati z njimi pa natanko preučijo delovne razmere v okolju, za katere je koristno in nujno vpeljati novosti, kakor jih dovoljujejo ali narekujejo zakonske določbe. V preteklem letu smo uveljavili nov način vrednotenja del in nalog. Dodatmo smo začeli v večji meri pospeševati učinkovitost dela kreativnih kadrov. Motiviranje oz. stimuliranje za delo se je torej začelo. Manjkajo samo še dobri poslovni rezultati. Pa naj končam z besedami glavnega direktorja, ki jih je podal v intervjuju za naše glasilo: "Predvsem je pomembno, da je treba vsak dogovor ali sklep izpeljati in ne izpeljevati, uresničiti in ne uresničevati." dh Lepote slovenskih vasi Pod. tem naslovom je Darinka Kladnik lani objavljala feljton v Dnevniku in zapisala, da je v Šentvidu pri Stični še več arhitekturno zanimivih hiš in te so v glavnem v najstarejšem delu vasi, Starem trgu okrog cerkve Sv. Roka in pokopališča oh cerkvi. Ko se je sprehajala po vasi s fotoreporterjem Marjanom Oigličem, je zapisala v Dnevniku 12. novembra tudi tole: "Čisto slučajno pa sva zavila na dvorišče tovarne Iskra, industrije baterij, Tozd Specialne baterije. Kar ostrmela sva nad imenitnostjo dvorišča." Direktor TOZD-a Jože Hren jima je tedaj povedal: "Stavba, v kateri smo, ni spomeniško zaščitena. Bo pa ostala še nekaj časa takšna kot je in dvorišče tudi. Vzdržujemo vse, kolikor pač moremo, nimamo pa nobenih uničevalnih namenov. Tja do leta 1990 bo ta del ostal nespremenjen." V 21. nadaljevanju feljtona sta bili poleg teksta objavljeni še dve fotografiji in sicer parkovni del z okroglim vodometom ter detajl z vrat, ki vodijo v upravni del - ključavnica s kljuko v obliki roke in velikim ključem. Tudi mi, ki se pogosto ali celo dnevno gibljemo v tem okolju, marsikaj spregledamo takšne nadrobnosti, kot jih opazi slučajni obiskovalec s smislom za lepoto in občudovanjem številni zanimivosti. Slc^nlja Vsem bralcem glasila čestitamo delavski praznik 1. maj Uredništvo Dobimo se v Šentvidu ^30 }* v soboto 24. maja Letošnje jubilejno leto TOZD Specialne baterije ob 30 letnici obstoja bomo obeležili z nekaterimi manifestacijami, še posebej pa bomo proslavili datum ustanovitve obrata Zmaj izpred 30 let na osnovi sklepa delavskega sveta tovarne ZMAJ dne 25.maja 1957 Predvideno je, da bo glavna proslava v Šentvidu pri Stični v okviru tovarniških prostorov v soboto 24. maja letos s pričetkom ob 11. uri. Poleg priložnostnega umetniškega programa bodo podeljena še priznanja jubilantom dela za 10, 20 in 30 letno delovno dobo ter posebna prizna- la dvorišču TOZD Specialne baterije v Šentvidu pri Stični vodi pot skozi parkovni del, ki povezuje upravno zgradbo s proizvodnimi poslopji. '• • •—1 ZAVOD ZA kult: nja delovne organizacije. Po končani proslavi pa bo še piknik na vrtu tovarne. Odhod iz Ljubljane bo z avtobusi izpred hale TIVOLI /parkirni prostor/ ob 9.30 uri. Sicer pa boste o vsem še pravočasno obveščeni. NA PRIJETNO SNIDENJE !!! z naslovne strani Čudovit vrt z ribnikom v ospredju v TOZD Specialne baterije v Šentvidu pri Stični sicer ni bil v mesecu aprilu, ko je nastal posnetek, kaj dosti spomladansko privlačen. Upajmo pa in kar si tudi močno želimo, da se bo razbohotil v sončnem dnevu 24. maja in nam ponudil svoje bogato razkošje, ko se bomo po proslavi ob 30 letnici obstoja tega obrata zbrali delavci ZMAJA kar "na domačem vrtu". |8§jTOp HHHi Analiza nesreč pri delu v lanskem letu V zvezi z nesrečami se v praksi večkrat poslužujemo pregovora "kdor dela ta greši", vendar te besede lahko vzamemo le kot olajševalno okolnost. V preteklem letu je služba za varstvo pri delu izdelala statistično poročilo nesreč pri delu, iz katerega je razvidno, da je število nesreč v primerjavi z letom 1984 rahlo naraslo. V letu 1984 smo zabeležili 20, v letu 1985 pa 22 nesreč. Iz evidence je razvidno, da je število nesreč vedno največje v I. kvartalu tekočega leta tako pri nesrečah pri delu kot nesrečah na poti na delo in . na goti z dela. Pogostost nesreč na poti z dela ali na delo je večja predvsem zaradi zimskega časa, poledenelih cest, dvorišč, omejitve uporabe osebnih vozil ze prevoz na delo ter z dela ter gneče pri uporabi javnega prevoza, padci iz avtobusov, stiski prstov pri vratih in podobno. V prilogi so številke o gibanju nesreč pri delu ter pogostosti in resnosti teh poškodb, tako da poseben komentar ni potreben. Drugi elementi, ki jih ni mogoče razbrati iz priloge, se nanašajo na celo delovno organizacijo z navedbo TOZD ki odstopajo od povprečja DO: - vsakih 121,7 delovnih ur pride do nesreče pri delu, - za nadomestilo osebnega dohodka zaradi odsotnosti z dela oz. nesreče pri delu je izplačano približno 531.o33,- din, - v TOZD Baterije se je poškodovalo 7 moških in 8 žensk, v v TOZD Specialne baterije 2 moška in 1 ženska in v delovni skupnosti 3 moški in 1 ženska, - povprečna starost poškodova- nih delavcev je 37 let, - največ se poškodujejo delavci v starosti 30 t 40 let, - najbolj kritična ura za poškodbe je zjutraj med 6.in 8.uro in 11.ter 13. uro, - najbolj kritični dnevi za poškodbe so ponedeljek in konec delovnega tedna četrtek in petek. Ob takih dnevih so delavci najmanj skoncentrirani na delo (dnevi po vikendu, konec delovnega tedna), - najbolj kritični meseci za poškodbe so januar (vpliv vremenskih razmer), september (zmanjšana koncentracija po dopustih) in april (največji obseg dela), - kritični dnevi v mesecu so med 1. in lo. ter 23. in 3o., - hujša telesna poškodba je bila ena (padec okenskega krila) v DSSS zaradi slabega mehanizma, ki uravnava pomik okenskega krila, - največkrat se poškodujejo kvalificirani delavci in drugi strokovni kader, delavci z osnovno šolo in delavci z nepopolno osnovno šolo, - največkrat se poškodujejo delavci, ki imajo 1-4 leta delovnih izkušenj, sledijo delavci do 1 leta delovnih izkušenj in ostalo, v skladu z delovnimi izkušnjami (več izkušenj manj poškodb). Kategorizacija nesreč: Oblika nesreče: 1. razna stisnjenja 2. udarci ob predmete 3. opekline /vroče snovi, mat., kemikalije/ 4. tujki 5. vrezi 6. padci oseb 7. udarci predmetov Vzrok poškodbe: 1. delo proti predpisom 2. malomarnost do varstva pri delu 3. neprevidnost 4. neuporaba osebnih zaščitnih sredstev 5. neurejeni delovni prostori 6. slab tehnološki postopek 7. neurejene transportne poti 8. nezanesljive delovne priprave in naprave. vzrok - materialni povzročitelj: 1. delovne priprave 2. drobci 3. ročno orodje 4. razne kemične snovi 5. predmeti dela 6. poledenele ceste. Opozoriti je treba, da je to le peščica podatkov, ki jih daje analiza nesreč pri delu in na katere morajo biti pozorni prav vsi delavci. Povdariti je treba, da je pogostost in resnost nesreč v TOZD Specialne baterije v primerjavi s TOZD Baterije izredno majhna. Povedati pa je treba, da je v TOZD Baterije tudi večje število zaposlenih in večja stopnja mehanizacije, kar gotovo vpliva na večje število nesreč pri delu, čeprav so delovni pogoji v Ljubljani znatno boljši. Organiziranje in ureditev varstva pri delu ne sme sloneti samo na strokovnih službah in njihovih sodelavcih, temveč je treba osnove graditi že pri samih delavcih, jih vzgajati, poučevati in prepričati, kaj je upoštevanje predpisov iz varstva pri delu, navodila strokovnih služb in neposrednih vodij ter predvsem skrb za lastno varnost, saj je varstvo pri delu temeljna in osnovna dejavnost vsakega proizvodnega ali drugega organiziranega procesa. Matjaž Pungartnik Legenda izračuna: resnost - tozd Povprečno St. zaposlenih Štev. nesr. Štev. del. dni Štev. vseh štev. mestu Štev. d. dni štev. izgub. Štev. štev. izgub, d.dni štev. Resnost Pogostnost iLUJiiuoj. število nesreč =/št.izg.dni na nesrečo/ Skupaj Na delu Skupaj Na delu DSSS 96 4 45 372 2 16 128 2 29 244 11,2 8 4,2 2,1 tOZD‘I. 218 15 207 1656 13 184 1472 2 23 184 13,8 14,1 6,9 6 rožo n. 137 3 85 765 3 85 765 " - - 28,5 28,5 2,1 2,1 POGOSTNOST = DO 451 22 337 2793 18 285 2365 4 52 428 15,3 15,8 4,9 4 =/št.nesreč na 100 zaposl./ KAKO SO PRVIČ V PEČI ŽGALI OGLJENE ELEKTRODE Na pomlad leta 1957 je bilo jugoslovansko tržišče izredno zasičeno z uvoženimi elektrodami za kino projektorje, še vedno pa velik odpor kupcev do Zmajevih novih proizvodov. Zato so se razveselili prvega naročila iz Grčije za 5*000 parov elektrod. Istočasno je bilo veliko zanimanje za elektrode za žlebijen-je in patent zanje so za eno leto prijavili Patentnemu uradu. S trditvijo, "da smo prvi, ki izdelujemo te elektrode", so potekali razgovori o možni prodaji v vzhodnoevropske države preko Instituta za metalne konstrukcije v Ljubljani. V šentviškem obratu so pod vodstvom šefa kapitalne izgradnje Mundo pospešeno gradili dve kombinirani peči za žganje elektrod. Bolj so se zidarska dela približevala h koncu, bolj je naraščala nestrpnost, kako bosta peči delovali. Nestrpen pa je bil tudi takratni mojster oddelka Kalan, ki je že težko čakal srečnega trenutka, ko naj bi zložil elektrode v peč. Pred-no pa opišemo prvi preizkus delovanja peči kot otvoritveni "dogodek", si ogjejmo zanimivosti iz predpisanega tehnološkega postopka. Vlaganje elektrod v peč. Slika iz leta 1957 v obratu Šentvid. Elektrode različnih dolžin od 200 do 450 mm so na horizontalni stiskalnici s pritiskom 800 ton stiskali iz blokov valjaste oblike, ki so jih iz zgnetene mase v kotalniku komprimirali in ogrevali na 110 stopinj v elektro - tunelski peči. Iztis-kane elektrode različnih profilov glede na namen uporabe so takoj poravnali in jih zložili na police, kjer so se ohladile in strdile. Še rahlo tople so potem povezali v snope, jih zavili v ovojni papir in povezali s konopljeno vrvico. Tako pripravljene snope za žganje so transportirali do peči. Peč imenovana komorna, je imela koristno prostornino 5 kubične metre, za ogrevanje pa so upo- rabljali generatorski plin. V peči je bilo možno doseči največ 1450 stopinj. Na dno komore so najprej nasuli 15 do 20 centimetrov debelo plast livarskega keksa, nanj pa položili ovojni papir. Na to osnovo so navpično postavili povezane snope elektrod oddaljene od stene najmanj 150 mm. Ves prostor so zasuli zopet z livarskim koksom tako, da je bila vrhnja plast debela do 29 cm in ki je morala biti iz debelejše granulacije, da so plini, ki so nastajali pri hlapevanju veziva, katrana in katranske smole lahko nemoteno izstopali. Za predgrevanje je bilo potrebnih 60 ur, kasneje pa le 48 ur zato, ker so drugo peč predgrevali z odvodnimi dimnimi plini iz prve peči, ki so pri vstopu v dimni kanal imeli temperaturo še vedno 1250 stopinj in so jih po posebnem kanalnem sistemu dovajali do druge napolnjene komore. Tako so dosegli večjo ekonomičnost ter brezplamensko predgrevanje. Na vrhnjo plast livarskega koksa so položili Samotno opeko z vmesnimi presledki in končno pokrili peč s pokrovom. V času predgrevanja je temperatura dosegla 1000 stopinj, nakar so prižgali plin s polnim plamenom. Na temperaturi 1300 stopinj se je pričel obžig elektrod in trajal enakomerno 24 ur in tedaj so ostanki katrana in katranske smole v celoti grafitirali. Da bi se nadziral obžig, so bile v peči vgrajene line in vanje nameščeni Segerjevi stožci različnih številk in tako dosežena dovolj točna kontrola temperature. Ko je bil obžig končan, so peč ugasnili, takoj pa začeli z odvodnimi plini predgrevati naslednjo peč. Ugasla peč se je sama od sebe ohlajevala do 500 stopinj, potem pa ohlajevanje pospešili z vpihavanjem svežega zraka. Celoten postopek hlajenja je trajal približno 16 ur in ko je temperatura padla na 200 stopinj, so odstranili komorni pokrov in začeli prazniti peč. Žgane elektrode so transportirali v poseben oddelek v dokončno obdelavo. Kotalničar, ravnalec, vezalec v snope, vla-galec, žgalec in zidar-šamotar pa je le nekaj zanimivih nazivov priučenih delavcev v takratnem elektrodnem oddelku. Končno je napočil dan, ko je Munda odredil, da podžgejo peč za predgrevanje. Nekaj delavcev, ki so zaključili zadnja opravila pri polnitvi, je obstalo v krogu, pridružila pa sta se jim mojster Kalan in upravnik Brulc. Sem in tja je padla kaka beseda, vsi pa so zvedavo gledali, kaj se bo zgodilo. To je opazil Munda, stopil do Brulca in s prstom pokazal navzgor proti ostrešju: "Tovariš Brulc, ali vidite tisti leseni tram?" Podatki iz prospekta leta 1957 "Vidim, pa kaj..." mu je odvrnil Brulc. "Če peč ne bo delala,.bom visel tam gori." Nihče od prisotnih se ni nasmehnil, le spogledali so se. Kajti, kdor je takrat videl zagnanost šefa kapitalne izgradnje in spremljal njegovo delo pri gradnji peči, v njegovo izjavo niti najmanj ni podvomil. Potem je Munda izbral tri najboljše delavce za kurjače ter jih osebno nadzoroval. Niti z besedo ni nihče oporekal njegovim navodilom, pač pa so poslušno in ubogljivo kurili tako, da so se stene pričele režati od velikih razpok. Vse noči je vodja gradnje dežural z delavci, medtem pa so porabili več vreč Samotne moke, s katero so polnili velike razpoke v peči. Prva serija elektrod je izpadla zelo slabo, saj so bile pretirano žgane. Šele po štirih letih izkušenj se je zmanjšal izmet na 20 od prvotnih 80 odstotkov. PONOSNI NA USPEHE OB 30 LETNICI ZMAJA V letu 1957 delavci Zmaja še niso poznali zgodovine svoje tovarne do tolikšnih podrobnosti, kolikor zanje vemo danes. Vedeli niso niti to, da se je tovarna baterij HTDRA preimenovala v ZMAJ 19. avgusta 1926. leta, saj so 30 letnico obstoja obeležili z izdajo Biltena, ki je datiran z 22. julijem 1957. Da si bomo bolje predstavljali, kolikšen pomen je takratno vodstvo tovarne prisojalo novim proizvodnim programom in še zlasti ogljenografitnim izdelkom v novem šentviškem obratu, omenimo direktorja Stanka Petelina, ki je v Biltenu med drugim zapisal: "V teku zadnjega leta smo osvojili proizvodnjo nekaterih ogljenih izdelkov na primer oglj enih elektrod za kopiranje, ogljenih elektrod za kino projektorje, ogljenih elektrod za žlebijenje, nekaterih vrst og-1j enih krtačk itd. Če letošnja prodaja teh proizvodov ne bo posebno velika in bo precej manjša”, kot pa je bila planirana, ta proizvodnja predstavlja bodočnost za našo tovarno. Skoraj nihče v našem kolektivu ne dvomi, da ne bo proizvodnja ogljenih izdelkov čez nekaj let po svoji vrednosti in rentabilnosti na prvem mestu." Takšen pogled na perspektivo Zmaja je direktor s svojimi sodelavci naslanjal na širše uspehe in razvojne dosežke zadnjih nekaj let. Zato je nadaljeval: "Skoro neverjetno je, da je tovarna napravila tak razvoj skoraj brez strokovnega kadra. Pred petimi leti ni bilo v tovarni niti enega inženirja, prav tako pa tudi ni imela potrebnega kadra v samem obratu. Ves kader, ki ga ima tovarna danes, je bil vzgojen v teh petih letih bodisi s tečaji, bodisi s sprejemom v službo mladih inženirjev in štipendiranjem bodočih inženirjev. Danes imamo v tovarni sedem inženirjev kemije, strojništva in elektrotehnike ter preko 20 tehnikov in kvalificiranih delavcev. Poleg tega imamo še ELEKTRODE ZA 2LEBUENJE METALA, ELEKTRODE ZA 2LEBUENJE METALA. Dimenzije KINO ELEKTROD, bakrene ELEKTRODE ZA GRAFIČNO industrijo bakrene okrogle eliptične Sizes for cinema light coppered carbon Elektrodes for grofic purposes Electrodes (coppered round) for grooving Electrodes (eiliptic) for grooving the the metal metal HIP 0 9 X 355 HIN 0 8 X 230 HIP 0 8 X 355 HIN 0 7 X 230 HIP 0 7 X 355 HIN 0 6 X 230 LIC 0 9, 10, 11, 12, 13, 14, 15, 16, 17, 18, 20, 22 dolžina individualno do 500 mm lenght individuol up to 500 mm 0 10 X 300 0 9 X 300 0 8 X 300 0 7 X 300 0 6 X 300 0 6 X 14 X 300 0 6 X 18 X 300 iz vrst bivših delavk izvežban vodilni kader v vseh štirih obratih. Omeniti moramo še, da pred petimi leti v tovarni kljub enostavni in mali proizvodnji skoro ni bilo nikake evidence in obratne kontrole. Po večletnih naporih smo do danes le uspeli organizirati tako evidenco kakor tudi obratno kontrolo, čeprav so v tem pogledu še precejšnje pomanjkljivosti. Da to delo ni bilo tako enostavno, se najbolje vidi iz tega, da smo imeli pred petimi leti komaj okrog 50 norm medtem,, ko jih imamo sedaj že okrog 900." Brez dvoma je ZMAJ v proizvodnem, razvojnem in kadrovskem pogledu upravičeno beležil ogromen napredek v zadnjih petih letih in takšnega prikazoval tudi navzven. Znotraj tovarniških zidov pa so potekali hudi spopadi s posameznimi problemi, katerim so botrovali poslabšani medsebojni odnosi. OBČUTNE DENARNE KAZNI ZA NEUČINKOVITO DELO Do poletja 1957 so v Šentvidu adaptirali kartonažni oddelek. Porušili so steno v prostoru podaljška lakirnice /ki naj bi se kmalu preselila v Ljubljano/ in tako pridobili večjo delovno površino, uvedli pa tudi kontrolorja z nalogo, da pregleda in odgovarja za kakovost vsega materiala namenjenega za ljubljanski ZMAJ. Uredili so še garderobe in določili prostor za žabo jamo. V galvanskem oddelku so imeli proste zmogljivosti, zato so intenzivno iskali zunanja naročila. Galvanizer Borštnar Vinko pa se je iz Kranja preselil v Šentvid in Upravni odbor mu je namenil denarno pomoč za selitev. Zaradi večizmenskega dela pri žganju elektrod so pridobili še četrtega kurjača peči. V maju je bilo ugotovljeno, da so plače delavcev v Šentvidu viš- je kot v Ljubljani, zato so bile sporazumno z delavci zvišane norme. Ker je bilo pričakovati večja naročila v drugem polletju, so morali delavci in uslužbenci po sklepu Upravnega odbora izkoristiti letni dopust najkasneje do 1. avgusta. V nasprotnem primeru zapade in nihče ne more uveljaviti nikakršnega denarnega nadomestila. Povpraševanje po zmajevih ogljenih elektrodah pa je kljub nasičenosti tržišča postopoma naraščalo. Še zlasti so bile zanimive elektrode za žlebijenje in zato so predstavniki Zmaja obiskovali številne interesente in pri njih izvajali praktične demonstracije. Kako povečati proizvodnjo, produktivnost in kvaliteto, je bilo stalno vprašanje na rednih tedenskih sejah Upravnega odbora, ki se je soočal s kasnitvijo rokov za izpolnjevanje nalog. Že v marcu je bila izpostavljena ostra kritika, da vertikalna stiskalnica še ni gotova, čeprav je rok že potekel. Tudi horizontalna stiskalnica kasni, da pa so roki prekratki, je bilo slišati v opravičilo. Zaradi okvare stroja pri elektrodah delavci niso dosegli norme, zato jim je bil za marec priznan dodatek. Postavljena je bila zahteva, da se uvozi kemikalije iz Nemčije in da bi tako dosegli boljšo«kva-liteto elektrod. Na poletje so ugotavljali, da je organizacija dela v elektrodnem oddelku izredno slaba in skoraj nevzdržno stanje strojnega parka. V letu 1957 so v tovarni ZMAJ izdali zelo obsežen in bogat prospekt v obliki podolgovate knjižice in na reprezentativen način prikazali svoj proizvodni program, med katerim so tudi ogljenografitni izdelki še zlasti elektrode za kino projektorje. Kaznovanje delavcev v tem obdobju ni bilo redko in kaj rado se je udarilo po žepu tudi v primeru, če delavka ni pazila na čistočo, je bila kaznovana "na licu mesta" z denarno kaznijo. 0 tem je konkretno sklepal Upravni odbor 15. junija in je veljalo za vse delavke. Seveda pa takšno kaznovanje ni bilo namenjeno le nižjemu kadru. Segalo je tudi višje, celo do najvišjega uslužbenca v Zmaju. Komaj dobro je minilo proslavljanje 30 letnice Zmaja v okviru Dneva vstaje 22. julija, že so bili znani predlogi, da se kaznuje 7 visokih uslužbencev, njihovo pritožbo pa je obravnaval Upravni odbor 31. julija in jo zavrnil kot neutemeljeno. Potem je prišlo do izredne seje 5. avgusta 1957 in tedaj je Upravni odbor dokončno sprejel sklep, da se kaznuje 7 uslužbencev iz tehničnega vodstva, laboratorija in komerciale vključno direktorja zaradi slabega dela z 10 odstotnim znižanjem plač za nedoločeno dobo. Utemeljitev je bila podana v štirih točkah: 1. Nepravočasna in včasih nekvalitetna izdelava novih strojev, kakor tudi popravilo stare opre- me in s tem povečevanje zastojev v proizvodnji. 2. Kvaliteta baterij je v zadnjem času padla, kvar in lom se je zelo povečal, posledice so v številnih reklamacijah in preti nevarnost, da bi izgubili tuje in domače tržišče. 3. Proizvodnja in prodaja elektrod v glavnem stagnira zaradi pomanjkljive organizacije dela, prepočasne in nekvalitetne izdelave strojnega parka in zaradi nezadostnega prizadevanja prodajnega oddelka za elektrode. 4. Posamezni uslužbenci tehničnega vodstva in laboratorija kakor tudi drugi uslužbenci imajo nepravilen odnos do svoje okolice in do organov delavskega samoupravljanja. To se kaže predvsem v podcenjevanju drugih uslužbencev in delavcev ter v žaljivem odnosu do Upravnega odbora. Vzroki za takšno stanje pa so bili različni in na seji so bili omenjeni trije: a/ Pri mnogih uslužbencih se pri izpolnjevanju čuti premajhna discipliniranost in nezadostna odgovornost. b/ Smisel za organizacijo ni zadostno razvit pri nekaterih us-lužbeneih. c/ Nekateri uslužbenci vse preveč kažejo neko superiornost in domišljavost v odnosu do drugih uslužbencev, delavcev in organov samoupravljanja. Še pred to sejo Upravnega odbora pa sta šef kapitalne izgradnje Munda Alfred in inženir Trebše Pavel, ki se nista strinjala s predlagano kaznijo, zagrozila z odpovedjo. Po odhodu iz podjetja je Munda na predlog direktorja več mesecev delal honorarno predvsem za šentviški obrat. Čudne luči iz "Zmaja" ob podra- žitvi baterij, je bil čez tri kolone velik naslov članka v Dnevniku, ki je izšel v torek 9. julija 1957.- Tovarna' ZMAJ je namreč s 1. julijem podražila svoje izdelke v povprečju za 30 odstotkov in s tem sprožila veliko negodovanje v javnosti. Novinar J.K. iz Dnevnika se je oglasil v tovarni, da bi zvedel za vzroke takšne podražitve. 0 tem je med drugim zapisal: "Tovariša direktorja ni bilo doma in preden je odšel na službeno pot, je menda nastal dogovor, naj bi s takimi in podobnimi vprašanji počakali do njegove vrnitve." Brez dvoma je ta ugotovitev novinarja vplivala na ostrino članka in ko je pisal o prizadetosti kupcev, je dodal: "Stabilizacija tržišča ne prenese niti enega zmaja, niti ZMAJA." V soboto 27. julija je pod naslovom "Prodajali bodo samo boljše baterije" sicer izšlo v Dnevniku pojasnilo o podražitvah, ki so ga pripravili v Zmaju. Seveda pa se ni dalo s takšno zakasnitvijo oprati že zastarelega madeža. Če bi tedaj k sicer utemeljeni podražitvi baterij bili nekateri v tovarni bolj naklonjeni k vljudnemu pojasnilu na vprašanje novinarja, bi po izidu članka ne prišlo do poglobljenih medsebojnih trenj, ki so očitno pospešila priprave na kaznovanje vodilnih uslužbencev. Z namenom, da se posamezne službe okrepijo in da se poveča učinkovitost dela, so se za spremembo odločili tudi v komerciali. Zato so na Upravnem odboru 15.avgusta sklenili, da Štefana Brulca nastavijo za šefa komerciale. Tako je upravnik Brulc odšel iz obrata Šentvid, v katerem je bilo tedaj že 50 zaposlenih. Istočasno so Jožeta Anžurja določili za skladiščnika v Ljubljani in ki se je doslej dnevno vozil na Dolenjsko. Septembra so lakirnico preselili v boljši prostor, obratovati pa je pričela tudi polimica. Za kinoprojektor so določili lokacijo, kjer bi praktično preizkušali kvaliteto elektrod. Načrtovali so, da se kompletna proizvodnja svetilk preseli v nov obrat, da se zgradi nova greznica, uredijo moške in ženske garderobe s sanitarijami in da se predtem pridobi gradbeno dovoljenje. Zaradi boljšega nadzora po odhodu Brulca so določili, da se Štefan Poženel dvakrat tedensko vozi v Šentvid. S 7. novembrom pa je bilo v novem obratu organiziranih 5 oddelkov: - ogljeni izdelki - montaža svetilk - kartonaža - površinska obdelava - stranska proizvodnja Proizvodnja ogljenih izdelkov je več ali manj potekala uspešno po načrtih, pri žganju elektrod v komornih pečeh pa so bile odpravljene številne začetne težave. Zaloga v skladišču je naraščala in zato je bilo sredi decembra odločeno, da bodo odslej izdelovali elektrode le še po naročilu. Medtem pa so zlasti v komerciali iskali različne načine za prodajo elektrod v tujino. Z dne 3. decembra 1957 na primer so napisali "Ponudbo naših cen za BURMO Invest-Importu, Ran-goon z navedbo baterij, baterijskih svetilk in bakrenih elektrod 9 vrst pozitiv in 6 vrst negativ. Ob tem je zanimivo tudi to, da so amerikanke EJ, današnje R 20 ponudili v izvedbi kovinskega plašča. Še vedno pa so tedaj v ZMAJU že od vsega začetka osvajanja tehnologije za elektrode razmišljali, da bi zaradi sorodnih postopkov kaj zlahka dodali v proizvodni program ogljene krtačke. Odločitev je padla 3. oktobra 1957 in zaradi sodelovanja je že bil na poti v ZMAJ predstavnik firme MORGAN iz Londona. /se nadaljuje/ <&&(&(&&<%&&<&<&(&(&<&&<&<&<&(&(&(&(&<&<&<&(&<& Daleč proč od skrbi Letošnji jubilanti dela Kam? V Zmajeve počitniške kapacitete seveda. Na morje in v planine. Sonce, vonj borovcev in cipres. Slano morje in zasoljene cene. Vendar ne preveč. Glede na to, da vas samo spanje na morju letos stane od 1.2oo din dalje za eno noč, je penzion v počitniškem domu Zatišje, Savudrija s 1.5oo din kar poceni. Cena je enotna za vse člane skupnega gospodinjstva, od šolarčkov do upokojencev, pred in po sezoni pa z lo % popustom odštej-te 1.35o din. Za dojenčke plačate 2oo,- din na dan, za predšolske otroke pa l.o5o v oz. 945 din po sezoni. Penzionske storitve za tuje goste v sezoni so 2.6oo oz. 2.34o din, pred in po sezoni pa 1.82o oz. 1.638 din. Na razpolago so vam sobe s hladilnikom, kopalnico, odlična hrana, za povrhu pa še prijaznost. Za eno prikolico bo ZMAJ letos odštel kar okrog 20 starih milijonov. Za 1 dan letovanja pa boste namesto ekonomske cene 2.700 din, odšteli 1.400 din oz. 1.200 din pred in po sezoni. Izbirate lahko med kampi Mareda-Novigrad, Lanterna-Poreč in Stoja -Pula. Najmanj zanimanja je v juniju, ko lahko letujete od nekaj dni do celega meseca. Za Uskovnico, ki je vsa v cvetju najlepša junija^ni prijav. Zasedena bo v času letnih dopustov - julija in avgusta, pa septembra. Vse premalo pa jo koristimo za vikende. Za 2 sobi z dvema in eno s tremi ležišči ter kuhinjo pa boste odšteli 1.400 din na dan. Plačilo letovanja v 3 obrokih, vse informacije pa pri socialni delavki. Vsem želimo lepo vreme ter prijeten ter aktiven oddih. K. B. Delavski svet delovne organizacije je na svoji seji dne 4.4.1986 obravnaval plan sklada skupne porabe za leto 1986. Plan v eni od postavk zajema tudi izplačilo jubilejnih nagrad delavcem. Glede na okrnjena sredstva sklada skupne porabe v letošnjem letu, je delavski svet odločil, da se jubilejne nagrade izplačajo delavcem, ki v letošnjem letu napolnijo skupno delovno dobo 10, 20 in 30 let ter tistim, ki so napolnili skupno delovno dobo 30 let v zadnjih nekaj letih, pa jubilejne nagrade še niso preje- li. Jubilejne nagrade za delavce ki so že napolnili 20 ali 10 let delovne dobe v preteklih letih, pa nagrade še niso prejeli, bodo izplačene v prihodnjem letu. Jubilejne nagrade bodo izplačane po osnovi, ki velja za tekoče leto, tj. povprečni OD v SH Sloveniji v 9 mesecih preteklega leta, kar predstavlja za 10 letno delo (60 % od osnove) 28.857 din, za 20 letno delo (9o % od osnove) 43.285 din in za 30 letno delo (12o % od osnove) 57-714 din. 10 let delovne dobe FRIEDRICH Franc LIVADIČ Suada KHUHAR Metka VUKOVIČ Krista BAJRAMOVIČ Dulsa ČORDIČ Zineta MANOVA Vena SINANOVIČ Fikreta BAJC Marija SENICA Boris PAJEK Franc GRČAR Borut GORIŠEK Frančiška ROZINA Marija ZADEL Marija PETROVIČ Koviljka 20 let delovne dobe KOCMAN Marija JUGOVIČ Rudi RUPNIK Marija PODLOGAR Vlado NOVAK Ciril SIREC Nataša TRATNIK Jani KRISTAN Jožica 30 let delovne dobe BREZIGAR Bogdan KALIŠEK Jožica GERDINA Anton DUKARIČ Marija GROŠELJ Viktor PAVLIHA Frančiška TURJAČANIN Marija KRISTAN Franc KLEMENČIČ Karolina KOVAČ Ivan MARKOVIČ Katarina Več kot 30 let delovne dobe KAJDIŽ Andrej MILOVIČ Stanka ŠTRAUS Ivo OROŽIM Anton FRANCELJ Rudi GROJZDEK Peter JAKOMIN Milan STOJANOVIČ Aleksander DEBELEC Puro JURAS Milko MAYER Marijan PODGORELEC Angelca ŠTIH Milan ERJAVEC Albin SOTLER Angelca REGVAR Marija RISTEVSKI Zagorka SREBRNJAK Ivanka STRAH Dragica ZORC Genovefa ANŽLOVAR Jože JOVANOVIČ Marija JOVANOVIČ Milivoje KRAŠEVEC Miroslav DRAB Gabrijela DUŠA Štefanija GRDEN Franc JANOŠ Marija MANDELJ Edvard MEDVED Filip ULČAR Franc VIDIC Rozalija. Vse morebitne pripombe na objavljeni seznam sporočite v splošno kadrovsko področje do vključno 12. maja letos I Delovni čas slabo izkoriščamo Vsi podatki kažejo, da smo po produktivnosti ne samo na evropskem dnu, pač pa se tudi po jugoslovanskih merilih lahko razvrščamo že med tiste sredine, ki so pri nas značilne za okolja, ki jih obravnavamo s predznakom "zaosthli" ali "nerazviti". Sicer je res, da je za tako stanje "krivo" krizno obdobje, v katerem smo se znašli zaradi nekaterih neposrednih vplivov sistemskih neskladij družbene prakse, toda ob vsem tem je le treba priznati, da je veliko vzrokov za tako stanje v nas samih, ki se jih premalo zavedamo in nasploh premalo storimo, da bi jih obvladovali v vseh njenih razsežnostih in pojavnih oblikah. Tu je potrebno imeti predvsem v mislih: - učinkovitost poslovne "politike in strategijo v temeljnih organizacijah, - prilagodljivost razmeram in pogojem gospodarjenja ter - razvitemu občutku za poslovnost in donosnost v najširšem smislu teh pojmov. Na dlani je potem, če smo kritični oz. samokritični do presojanja učinkovitosti izvajanja vseh poslovnih funkcij, da je za tako klavrno izkazovanje rezultatov produktivnosti kriva slaba izkoriščenost delovnega časa. Iz izdelane analize absentizma za preteklo leto lahko ugotovimo, da je vsak delavec poprečno na delu (produktivno) samo cca 4 ure in 35 minut, sicer pa je bila poprečna odsotnost: - zaradi koriščenja letnih dopustov 199 ur - zaradi bolniške in porodniške 2o5 ur - zaradi odmora 127 ur - zaradi praznikov 72 ur - zaradi plačanih izostankov 39 ur - zaradi samoupravnega dela 33 ur - zaradi izredno plačanih dopustov 6,3 ure - zaradi drugih odsotnosti 4 ure. Najbolj nedvomno zaskrbljujejo naši "dosežki", ki so vezani na odsotnost zaradi bolniške, posebno še, če to odsotnost primerjamo s podatkom Regionalne zdravstvene skupnosti v Ljubljani za preteklo leto, ki znaša 4,8 % pri nas pa brez porodniške 6,22 % v TOZD Baterije pa celo 8,99 %• V lanskem letu smo zabeležili kumulativno rahel padec odsotnosti, kar kaže tudi grafikon, vendar je ta odsotnost v primer- Gibanje odsotnosti z dela zaradi bolezni z' \\ Ufa T/S3 i/83 Vat U/Bi 1/85 fafa ------TOZD Baterije ......TOZD Spec. baterije ------DSSS javi z regionalnim povprečjem še vedno sila visoka. 0 problematiki odsotnosti sicer razmeroma dosti govorimo, izkazuj emo tudi nekaj strokovnega in načrtnega dela, toda samo obravnava analiz absentizma, ki nam ga izdela socialna delavka vsako polletje in strokovne usmeritve strokovne službe resnično ne morejo reševati celovitosti te problematike pri nas, zlasti pa ne v TOZD Baterije. Namreč nedvomno je res, da se je potrebno s to problematiko spopadati kot ekonomsko kategorijo in to na interdisciplinarni način, frontno kot radi rečemo, strokovna služba, vodstveni in vodilni delavci, družbenopolitične organizacije in samoupravni organi. V TOZD Specialne baterije je brez dvoma k hvalevredno nizki odsotnosti zaradi bolniške (le 3,63 %) prispeval, mimo motiva samih delavcev, organiziran tedenski obisk zdravnika v samem TOZD. V Ljubljani pa se bo potrebno bolj zavedati, da je med nami nekaj takih, ki želijo biti bolni, ki se ne zavedajo, da zaradi njihove odsotnosti delo ni ažurno opravij eno, da morajo nekateri drugi delavci zato bolj poprijeti za delo, da je potrebno pogosto kadrovati dodatnega delavca, ki ogromno stane. Menim, da mora zato biti tudi zmanjšanje absentizma zajeto v sanacijskem programu. A.K. Odpotovala ? Z oznako pošte, da je odpotovala, smo dobili vrnjeno zadnje glasilo poslano na naslov: TURK Marija Lavričeva 3 61000 LJUBLJANA Z željo, da zvemo pravi vzrok odsotnosti naše upokojenke, pričakujemo kakršnokoli obvestilo, morda tudi spremembo naslova. Uredništvo "GLAS ZMAJA" izdaja mesečno v nakladi 550 izvodov delovna organizacija ISKRA - Industrija baterij ZMAJ n.sol.o. Ljubljana, Stegne številka 23. Glasilo ureja uredniški odbor: Jovanovič Milivoj, Krek Antonija, Matič Silva, Musič Ksenija, Tratnik Jani in Zrimšek Veljko. Odgovorni urednik: Mayer Marijan. Tiska tiskarna LJUBLJANA Oproščeno prometnega davka po pristojnem sklepu številka 421-1/73« ZAVOD ZA KULTURO fM IZOBRAŽEVANJE GROSUPLJE Upokojili sta se... Zorc Genovefa S 15. aprilom se je iz TOZD Baterije upokojila naša dolgoletna sodelavka ZORC Genovefa. V Zmaju se je zaposlila 9. junija 1958. leta in ves ta čas v baterijski proizvodnji delala pri spajanju. Začela je s spajanjem cinkovih čaš, nadaljevala s spajanjem kontaktov 9 voltnih baterij in kasneje baterij 3R 12. Čeprav smo ročno spajanje že zdavnaj ukinili, je za Zorčevo še vedno ostalo dovolj popravila zaradi na avtomatskem stroju izločenih baterij. Bila je vzor vestne delavke tako pri delu kot v odnosih do sodelavk. Ob odhodu v zasluženi pokoj ji izrekamo najboljše želje in, da nas ob prvi priložnosti spet obišče. Polnih 28 let s spajalnikom v rokah pri spajanju baterij Oven Marija Tudi v TOZD Specialne baterije so priredili slovesno poslovitev od svoje sodelavke OVEN Marije, ki se je starostno upokojila z 31. marcem letos. V Zmaju je bila zaposlena dobrih enajst let, saj njen prihod beležimo 16. januarja 1975 in ves ta čas je vestno opravljala delo čistilke. V imenu sodelavcev ji je direktor TOZD-a izrekel zahvalo za sodelovanje. Velja pa obenem izreči povabilo, da nas redno obiskuje na tradicionalnih srečanjih z našimi upokojenci. Ko se izteče zadnji delovni dan, zadnji dan v 35 letih dela in od tega kar v ZMAJU 28, nastopi trenutek slovesa od svojih dolgoletnih sodelavcev, iz svoje delovne sredine. Kopica najboljših želja in zahvala za dolgoletno delo in sodelovanje je izraz priznanja tudi v poslovilni zdravici Zorc Genovefe z glavnim direktorjem delovne organizacije Vladom Podlogarjem. Rojeni ('-'V// m MAJU Marija TUBJAČANIN Justina SATLER Frančiška ULČAR Rozalija PUCELJ Miran TOMŠIČ Milena GRBIČ Danica TODOROVIČ Bejsa DOBRAŠ Simona GEHMŠEK Štefanija DUŠA Stane PRAZNIK Cveto PUČNIK Senija BEKANOVIČ Dunja GROZNIK Vanja VRTARIČ Nadja LAVRENČIČ Milojka JAKIČ Rozalija NEMET Janko KOMPAN Marija KOCMAN Olga POPOVIČ Pavel PRAŠNIKAR Pavla GRABLJEVEC Rozalija MARKOVIČ Bogomir MIHELČIČ Marija ROZINA Jana GERBEC Marija FINEC Pavle ČEŠNOVAR Albina URANIČ čestitamo ! , —M , -- Redakcijo glasila smo zaključili 16. maja zadnji is k. Zadnji rok za oddajo člankov uredniku za majsko glasilo Jubilejni 10. turnir bovvling kluba Jskra-Zmaj" V dneh od 19. do 22. marca letos je pod pokroviteljstvom delovne organizacije Zmaj potekal v rekreacijskem centru TIVOLI 10. jubilejni turnir v bowlingu. štiri dni so merili moči in sposobnosti tekmovalci in tekmovalke iz različnih klubov iz Slovenije in Hrvatske in dosegli višek v soboto 22. marca, ko so bila po finalnih igrah razdeljena priznanja za dosežene uspehe. Tekmovalo je 8o moških in 15 žensk. Iz skupnih rezultatov objavljamo le uspehe naših tekmovalcev in tekmovalk. Takoj pa dodajmo, da so se v finale uvrstili kar trije igralci našega kluba in to Tomaž Križaj, Jani Tratnik in Janez Bolta. Spodaj: Tudi tekmovalke v bow-lingu, med njimi štiri, ki tekmujejo posamezno v okviru Zmajevega kluba, so dosegle vidne rezultate. Desno: Za spomin ob zaključku tekmovanja pa še skupinski posnetek finalistov 10. jubilejnega turnirja Zmajevega kluba v bowlingu. Vrstni red v moški ekipi je naslednji: Prvo mesto je zasedel Tomaž Križaj, šesti je bil Jani Tratnik, na 12. mestu Janez Bolta, 27. Igor Tršan, 28. Slavko Kovač, 62. Zdenko Vesel in 64. Franc Vezjak. Med ženskami so se uvrstile naslednje: 5. mesto Milka Bertoncelj, 7. Nives Tratnik, 9. Jana Vlah in 14. Tatjana Tratnik. Iz navedenih podatkov je razvidno, da se priimek TRATNIK pojavlja kar trikrat, zato omenjamo kot edinstveno zanimivost, da v Zmajevem bovling klubu aktivno in uspešno nastopa kar cela družina, za kar ji velja izreči posebno priznanje. Ugotovljeno je, da so 10. jubilejni turnir tekmovalci in organizatorji našega kluba uspešno izpeljali do kraja z materialno in moralno podporo delovne organizacije ZMAJ. Še Direktor delovne organizacije ZMAJ Vlado Podlogar podeljuje priznanje igralcu bowling kluba "Iskra-Zmaj" Tomažu Križaju za osvojeno prvo mesto med posamezniki. zlasti velja poudariti izredno naklonjenost in pomoč Toneta Orožima s področja reklame ter udeležbo glavnega direktorja Zmaja Vlada Podlogarja, ki je ob slovesnem zaključku turnirja podelil priznanja vsem najboljšim tekmovalcem in tekmovalkam. Zmajev bovrling klub obstoja že polnih deset let in ves ta čas je glavni vodja in organizator in obenem tekmovalec Jani Tratnik, ki mu velja izreči posebno priznanje, saj je uspel s svojimi soigralci doseči takšne uspešne rezultate v samem vrhu bovlinga v Jugoslaviji, da klub s ponosom nosi ime ISKRA - ZMAJ. M.n.