117
Slovansko slovstvo.
*  Knjiga 6. jugoslavenske akademije pod naslovom ,,Rad jugoslav. akademije znanosti i umetnosti" je prišla ravnokar na svetlo, — Jako zanimiva knjiga razpada v 3 dele: Prvi obsega razprave: „0 osveti, mirenju i vraždi po negdašnjem srbsko-hrvat-skom pravnom običaju" od dr. P. Petranoviča, — >>Bo-skovičeva elementa materiae napram današnjoj atomi-stici" od J. Torbara, — „ Akcenti u glagola" od Gj. Danici ca, — „Kaj^so hudourni vrtinci" od dr. S. Šubica, — „Avgust Slajher. Nekrolog od V. Jagica. Drugi del obsega književne obznane: „Glasnik srpskog ucenog društva 23. 24. od Gj. Daničica, — protokol Šabačkoga magistrata od 1808. do 1812. od dr. V. Bogošica, — o znaczeniu prawa rzymskiego i rzymsko-byzantinskiego u nard6w slowidnskich; wylo-žyl R. Hube, od dr. V. Boješiča, — Fr. Kanitz, Ser-bien. Historisch-ethnograf. Reisestudien aus den Jahren 1859—1868, — F. Kanitz, Reise in Stidserbien und Nordbulgarien, ausgefuhrt im Jahre 1864, od dr. P. Matkoviča. Tretji del ima izvode iz zapisnikov jugo-slavjanske akademije.
*  Snopič 3. mesečnega časnika, ki ga v Trstu pod naslovom „Pod Lipo" izdaja J. V. Vrdelski, je prišel na svetlo. — Vsi trije snopiči (cena vsacemu je 10 soldov)  imajo mnogo podučnega in kratkočasnega gradiva nabranega.   V 3. snopiču nahajamo ^življenjepisne črtice  o  Jožefu Bezek-u,  rojenem Slovencu v Planini,  zdaj   že   skoraj   40  let  bivajočem   v   Trstu,   ki je bil izprva pek, a zdaj je slaven ur ar, kakor „Pod-lipski" pravi.   Le bolj samouk je razstavil v lanski izložbi tržaško uro,  nad ktero je vse strmelo in ki mu je prinesla sreberno svetinjo —   samo njemu med tolikimi  tržaškimi urarji.    Popis te ure  v  slovenskem jeziku je g. Bezek, ki razun maternega (slov.) jezika govori italijanski,   nemški  in francoski,   časniku „Pod lipo" sam izročil.    Naj ga podamo tudi našim bralcem, kteri imajo z urami posebno veselje:   „Ta ura je stolp (turen)   na   štiri  vogle;   vsaka   plat   nam  kako   drugo stvar kaže; mašinaje k chronometer, in teče na kamenih. Prva plat te ure kaže minute, sekunde in pa dan meseca, druga kaže solnčni pot ali obroč zemlje, v kte-rem solnce celo leto izhaja in zahaja,   kakor tudi uro, ob kteri se to pripetuje, tretja kaže ure in minute sfe številkami  (vsako  minuto  skoči  druga številka noter), četrta kaže  na tanko  rast in  odjemanje  ali staranje meseca (lune).   Ta ura bije vsako četrt ure,  in vsako uro dela muziko.    Na vrhu turna je neka tako imeno-
vana šanca se štirimi topovi, na sredi pa ranta stoječa po konci z banderom ali zastavo na vrhu. Pet minut predpoldne se vzdigne kroglica na to ranto, ravno kakor se pripetuje na veliki tržaški svetilnici (laterni) pri luki na starem lazaretu, in prav opoldne pade, se sproži in vstreli. Ura potem bije in gode". Pač lepa stvar! Za prihodnjo razstavo napravi pa naš Bezek uro, kije ne bo treba nikdar navijati!"
* „brencelj" in „Juri s pušo", uni v Ljubljani, ta v Trstu, v eno mer pikata in streljata, vsak po svoje, nasprotnike slovenskega prava v nemškutar-skem ali lahonskem taboru. Tega načela bi pa se moral „Juri s pušo" zmirom strogo držati, da nikoli ni kukavica, ki jajčica svoja poklada v — tuje gnjezdo, in da posnema nasprotnike, kteri nad „svojimi" čujejo kot koklja nad piščeti. „Brencelj" v svojih izvirnih humoreskah je v vsakem listu strah protivnikom slovenskega prava.