DELAVSKA ENOTNOST . DANES: Branko Babič: ZA VSEBINO GRE Mitja Švab: SKOK IZ LASTNE KOŽE Ivan Kristan: ZBORI VOLIVCEV V PODJETJIH Peter Dornik: PRAVILNIK O NAGRAJEVANJU NI ZA REKLAMO Dragutin Rakanovič: ■ BRANJEVCEV DNEVNIK Sobota, 9. aprila 1960 Štev. 14, leto XVm. V OKVIRU stih volivcev, ki govore na zborih. Zdaj je včasih tako, da občina odobri temu ali onemu društvu, organizaciji ali podjetju kar lepa sredstva. To so razgovori v dvoje ali troje. Volivci se pozneje s takimi predlogi sicer ne strinjajo, letni načrt pa kljub temu ne spremene, ker gre za »splošne interese-*. Mislimo, da bi bilo dobro, da bi prišli na zbore volivcev tudi člani, predstavniki takega društva, organizacije ali podjetja ter sami utemeljevali, zakaj je njihova zahteva utemeljena. Če bo šlo za stvar, ki bo resnično v interesu vseh, če bodo prepričali vse volivce, potem naj stvar obvelja. Največkrat pa je tako, da takih ljudi ni na v. Pred pisarno tajnika ob-tiskega ljudskega odbora na gorenjskem smo čakali, da tu-1 rienajavljeni pridemo na vrsto. Mnogo dela je te dni, povsod zbirajo in razprav-]ajo o zadnjih podatkih za družbene načrte. Ljudje Sl kljuko kar podajajo. Pred vrati tajnikove pisar-716 se je medtem zbralo tudi rtekaj tovarišic. Hočeš nočeš smo prisluhnili pogovoru, ki 3a posredujemo tudi vsem vo-bvcem: ''■Tega predloga pa ni v skupnem zapisniku.-* *Oh, to je bilo pa že tolikokrat zapisano, da najbrž ni-rnost za sodelovanje in ini-tem %ZT Se nf, b°r P°: ciativ° občanov pri uresniče-mZfZ j negodovali »nad vanju družbenega načrta. Vse ZsluZ’ ‘ mma polltlčnega velike uspehe pa smo dosegli s sodelovanjem in iniciativo Sicer pa bi bilo dobro, da vseh! bi občina vselej upoštevala MITJA ŠVAB 20.000 ŽELEZNIČARJEV RAZPRAVLJA O REORGANIZACIJI Skok iz lastne kože 4?SUSS*SJSUt “ "~llkl 2?.:■'•tt nobiaS“SBSS- NpSh150 ju80sl0vansfcih podjetij. pr,d dobrtm »Mi guLdie. Danes f.S.j z.Skm “^3, g S ^ »vodniTln ^ «sr„f‘tS^itj-ejS: ilh Ibra; ” ~ ?otrv,^; ? , mran transPort in za- skih svetov, postaj, sekcij in na- Predvsem: Vsi se strinjajo s več « ie odgovorilo da iih ovira bi za človeka škodliiv za nroiz- 01:11 Sindikati s svojimi ^?TakrZ|npta,eanroem ■ 8°?po^al;je- m?nskih P°djetij, načelniki in di- predlagano-reorganizacijo, ki pred- slab^ prehr|na> oddaljenost od vodnjo in za vSga posamezni- j^nimi ftališči in koncepti lahko ^ ^odar Sie TrL l gT TTZ tUdl n\fkuPmh. sestankih vdo racionalno .zkonsčanje vozne- ustreznem delovnem mestu itd. matično in poglobljeno politiko akt3Vllost lahko >menujemo ak- v kolektlvov “ lahko zatrjujemo, da parka' V° podJele Kbl Vsi ti odgovori nam torej jasno na tem področju, obenem pa tudi C|]a ~ p3 lma ?ekatere alab°Stl' S ZT*rZ° poYedo’ da je od pravilnega in za določene organizacijske ukre- ^ Z, PRTJATEJLJSTVO DVEH DE2ELA - INDONEZIJE IN JUGOSLAVIJE - BOGATI SVOJO VSEBINO V PONOVNEM SREČANJU PREDSEDNIKA SUKARNA IN PREDSEDNIKA TITA. Dr. AHMED SUKARNO. PREDSEDNIK INDONEZIJSKE REPUBLIKE, JE PRISPEL NA KRATEK OBISK V JUGOSLAVIJO. RAZGOVORI, KI JIH JE IMEL, S PREDSEDNIKOM TITOM. SO PODČRTALI SORODNOST POGLEDOV NA RAZNA MEDNARODNA VPRAŠANJA IN NOTRANJI RAZVOJ. KAKO IN KAJ JE S SOCIALNO-KADROVSKO SLUŽBO V GOSPODARSKIH ORGANIZACIJAH ZA VSEBINO GRE V decembru lani je predsedstvo Republiškega sveta bolj razbremenili delavce raznih ne proizvodnje. Ker pa so kadi, Zveze sindikatov Jugoslavije za Slovenijo na eni izmed težav in da bi se lahko inten- živi ljudje (z vsemi svojimi člo- »j predlagati delavskim svetom, „ai v SSUSST, 'SSK? S gospooarSKin. organizacijah uvedejo enotno kadrovsko- končno skrb za človeka, za so- nja, je tembolj potrebno tem Iju-socialno službo. Ta služba naj bi združevala vso pro- cialistične družbene odnose. Prav dem posvečati vso skrb kot problematiko s področja skrbi za Človeka od strokovne k temu ie usmerjena vsa naša izvajalcem in upravljavcem. Isto-vzgoje delavcev in njihovega uvajanja na delovnih drutžbena dejavnost. , V procesu časno pa je potrebno zagotoviti r.wv dejstva, da tudi strokovno sposobnost za de- _________Z . ,| ,. J. .t, J J v naših gospodarskih orgamzaci- javnost v posameznih sektorjih , I. J P snoresuje probleme ljudi in jlll uspo- jajj skrbi ni in da se delavski dela. Mislim, da ni potrebno po-sablja za proizvodnjo. sveti s temi problemi ne ukvar- sebej. poudarjati, da je od pra- Kaj je vodilo predsedstvo, da hodek in obenem ustvarjajo več- ^ slu^b’ ^dviln^tud^ vsebina dela^nanv je sprejelo tak sklep? Predvsem ja materialna bogastva za druž- k . k ^J J s to Probl(?ma.i- da se te spremembe’ ne' bi je imelo pred očmi konkretne bo, v kateri živijo in aktivno so- ko- marno razne c>dbore. ^d61- obelile ^mo nTnek™oraamza razmere, namreč da delavski sve- delujejo pri delitvi in porabi ke> komisije, ki se ukvarjajo z ki morain biti le ti temu področju še ne posveča- družbenih sredstev, s katerimi ^ojo m izobraževanjem kadrov, Dosledica vsehrne dela na tem jo dovolj pozornosti, in potrebe urejajo svoja življenjska vpraša- hJ&ousko-tehnieno zaščito, ureja- DOdr(>čiU- Seveda pa mora to po večji ih sistematični skrbi za nja. Torej vsestransko so zainte- stanovanjske probleme, pre- vsebillQ ^ela omogočiti predvsem človeka tako v interesu proiz- režirani za večjo proizvodnjo, ki hrane> oddiha itd. Vendar so te delavski svet s svoi0 politiko ki vodni, k« ljudi. Jta ojuog^a uat^SneJS živini- »STiS SoKf „S. Gospodarski vipom zadnjih S obravnavajo 'kot rnin važn« v S",'lll“t “ ” v zadnjem ia- let je namreč dobil nov polet z sm“eh p^ečSo nanese da okviru ^talih problemov, za ka- f. “^ ^avzeh za uveljavitev uvedbo nagrajevanja po učinku bi poveč^Sn^ela In ^ že delujejo posamezni sek- Uko^o" ifje n z izjjopo njenim sistemom de- s tem tudi materialna sredstva torji. Nekatere so vezane na teh- bala ta polHika v sotol^m spre- “JS.”*? SiSS.*^ ■»-«-»™‘ TofSS! od„Era- J ‘ tariat ali personalo, in zopet dru- + J-Je bll° 1to tudl za Res pa je, da proizvodnost ge na splošni sektor itd. Posledi- pnčakovatl- c.e Pomislimo, da tu dela ni odvisna samo od mate- ca take razbitosti teh dejavnosti ae gre ^ nekaj povsem novega, rialnih sredstev v proizvodnji in je, da organi samoupravljanja in ?° delavskl sveti na tem pod-radovoljitve osebnih dohodkov politične organizacije v podjetju ?roč;|u marsikaj storili, da (čeprav je to eden odločujočih (ZK, sindikat) ne poznajo vse IjVČZh PreCej ■ CtSa V, g ‘ f ji nraktično obču- skih pogojev delavcev kot tudi prevečkrat se še dogaja, da za- varisi v vodstvu te sindikalne o - ......... .P . .j;„+re živahno razpravo in dobro ude- dostimo J--------1 at se še dogaja, da za- variši v vodstvu te sindikalne or- m oeiavc. mui pmeueuu ^ demokratičnim načelom ganizacije vedo, da morajo se- jih, da upravljajo svoje podjM. =, direktor ookliče čred- znanjati svoje članstvo z delom, ter da si v njegovem okviru » ^ in poslovanjem svoje- režejo Kruh, ne pa cii di J, . ^ ,rir*“^srsBišr»at ‘».ni.« ..<>* ttftrsr Sf pokazali občni zbori nekaj po- sednika ali tajnika podružnice težavami -- i-~in ~nn,* nvTPm Vrnemera Dodn ____________________ _________________ ___ ka podružnice težavami in poslovanjem svoje- rez-eju vl£mki v javov, o katerih je vredno in po- na razgovor sv ožjem krogu«, ga podjetja. Tam prav g° ovo em pr e pri c eva 1 i n0Stni trebno razmisliti. kjer sklepajo in krojijo usodo razpravljajo s koiektivom o vaz- ^ Ne dolgo tega sem obiskala gospodarske organizacije in ko- nejših ukrepih , delavskeeaPupravliania. občni zbor nekega kolektiva, ži- lektiva, torej vseh delavcev. Še skega *n. ^ J t , NEDaVeRBEK vilske industrije. Po poročilih, ki veliko lažje pa je (in vnaprej zelo velik, imajo te sestanke v NLUA vukcu so se, kot je to običajno ob taki - DELAVSKA ENOTNOST Ustanovljena 20. novembra 1942 List Izdaja Republiški svet ZSJ za Slovenijo Glavni in odgovorni urednik MITJA ŠVAB UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR: DORNIK PETER. MAVER MILAN VOEJC JANEZ TEHNIČNI UREDNIK JANEZ SUSTER Lisi Izhaja v ureclnlSlu povezavi i -Radom- - Naslov uredništva in uprave: Ljubljana. Kopitarjeva J. post pred 284, telefon uredništva 39-181 do 185. 31 555 In 31-453 - Raiun pri Komunalni banki v Ljubljani št 600 705/1 83 - Posamezna številka stane 20 din -Naročnina je- četrtletna 250, polletna 500 In letna 1000 din - Lisi tiska CZP -Liudska pravica * - Poštnina plačana v gotovini priložnosti, zvrstila, je bila na vrsti razprava. Pri tem se je začelo, ali bolje povedano, sploh se ni začelo. Predsednik delovnega predsedstva je pozival ljuj di, naj razpravljajo. Nič. Drugič — nič. Tretjič — uspeh! Javil se je .tajnik podružnice. Videlo se je, da mu je bilo neugodno, pa je vendarle govoril. Nato se je stvar ponovila. Spet prvič, drugič, tretjič. (Tako nekako se menda vršijo licitacije.) Tedaj se je javil direktor. Razpravljal je sicer zelo zanimivo, vendar ko je nehal, je bila zaključena tudi razprava, ki se še niti ni pričela. Oglasil se ni noben delavec. Drugi primer. Občni zbor kolektiva nekega posestva. Skoro enaka slika kot v prvem primeru, le da so se zvrstila tri vprašanja. Odgovarjal eden — direktor. Skratka — razprava v stilu »Vi nam — mi vam«. Potem konec, Zakaj? Takih primerov je več. V zelo dobrem in obširnem poročilu izvršnega odbora sindikalne podružnice na primer zaslediš misel, da je potrebno v gradivu, ki ga uprava podjetja pripravi za seje organov upravljanja ali sestanke kolektiva, vse predloge izdelati tako temeljito, da o njih ni moč več razpravljati. Misel, ki gotovo ni slabo-namerna. je pa vsekakor značilna! In prav na tem občnem zboru, ki je bil sicer zelo živahen, saj je razpravljalo precej članov kolektiva (in nemalo delavcev) slišiš besede o potrebi sistematičnega nadzora sindikata nad poslovanjem podjetja. Kasneje pa spregovori neki delavec in ugotovi: »Sindjkat se v kolektivu ni uveljavil...« In ko končuje to misel, poziva sindikat, da se v bodočem letu mora bolj uveljaviti. Za to gre! Kdo je ta sindikat, ki naj se uveljavlja v kolektivu? Je to izvršni odbor podružnice, ali mogoče njen predsednik, kvečjemu še tajnik? So to ostali organi sindikata v komuni, okraju. ali kje drugje? V vseli teb in takih kolektivih ugotavljamo, da so vsi zaposleni tudi člani sindikata. Marsikje, kjer delavci molčijo ter stojijo ob strani, pa teea ne delajo zato ker ne bi hoteli sodelovati, ampak zato. ker ne poznajo pošlo . vanja in problematike svojega Boris K’dnč Delavci-upr a vij a vci s presežnim delom . , „ ii - j_ nem delu? Ta delež v družbene^ presežnem delu, s katerim bi r^z' polagale komune, dejansko spl®' ne bi bil odtujen neposrednim proizvajalcem, ampak bi bil tu ta pod njihovim neposrednim nadzorstvom, zlasti, z delovanjem komunalnega sveta proizvajalce • Ce stVar tako gledamo, vidirupj da se ta del družbenega pre®ez' veda - so naš dosedanji, bolj ali manj administrativni način upravljanja presežnega dela narekovali naš težki ekonomski položaj, naša zaostalost in potreba po graditvi tiste ključne industrije, ki je šele materialni temelj za resnični socialistični razvoj. Naše dosedanje ravnanje je bilo torej upravičeno in je vodilo k utrditvi materialnih temeljev socialistične graditve države. Vendar pa ne bi bilo prav, razglašati za splošna socialistična načela to, kar smo storili zaradi nujnosti in s čimer bomo morali prav v -smislu socialističnega razvoja pretrgati, kakor hitro nam bodo objektivni pogoji to dovolili. Zgodovinska zasluga naše Par- Mislim, da so te splošne smer-tije je v tem, da smo v nasprotju niče v glavnem naslednje: s sovjetsko teorijo in prakso tudi t p0pOinoma je treba pretr- glede prisvajanja presežnega dela z lažnQ marksistično predpo- in upravljanja Pceseznega dela že gt da socialistično> to je to«*™ PTT™« ni proizvajalci so že udeleženi dela samo tisto prisvajanje, ki pri upravljanju presežnega dela. pomeni popolno odtujevanje pre- Družbene plane o prelivanju pre- sežnega dela neposrednim proiz- ua ltt —-—''-».-h- 0 sežnega dela in o njegovi uporabi vajalcem oziroma komunam. Prav nega dela, ki se mora neogiun javno pretresajo delavski sveti in to mnenje pa je teoretična »izbo- prelivati od neposrednega uprav' sindikalne organizacije itd., daje- diščna točka« birokratskega siste- ijanja delovnih kolektivov, delaj' io glede njih svoje pripombe itd. ma. Ce lahko zaupamo neposred- sklh SVetov in komun v druga , nim proizvajalcem upravljanje področja in druge republike, celo Na tem mestu pa je vendar proizvajairlth sredstev, tedaj lab- ^ venkih izdatkih države za treba poudariti, da smo prav gle- ko jzročimo njihovemu neposred- Obrambo kakor tudi za ključ' de te bistvene značilnosti sociali- nemu upravljanju tudi del raz- no kapitalno graditev, občutn0 stičnih proizvodnih odnosov šele širjene reprodukcije, in to prav zmanjšuje v primeri z dosedanjimi na začetku in da zahteva ta pro- do tistih mej, da tako neposredno administrativnim sistemom r®2' ces nadaljnjih korakov naše dr- upravljanje presežnega dela ne bi širjene reprodukcije, žave v smislu sociaUsUčnega pa^ 2. Ni treba, da bi se to druž- upravljanja presežnega dela. Se- bodo pK naf. zlasti po končani beno nujno prelivanje presežneg ključni kapitalni graditvi vidno ^ela., vr.®110, samo 2 razširile. Zakaj se, recimo, naša družbenih planov. Del tega p podjetja ne bi mogla solidno re- vanja se lahko vrši tudi z navao_ konstruirati in razširiti iz presež- mm delovanjem objektivnih eKo-nega dela, ki so ga sama produci- nomskih zakonov. Ce namreč z rala? To ne bi v ničemer pome- gotovimo potrebne tehnične pog nilo njihove lastnine nad akumu- ie> se bo del presežnega de > d ladjo, kakor tudi njihovo uprav- terega imajo pravico upravljat Ijanje tovarn ne pomeni njihove podjetja m komune, nedvornn lastnine nad tovarnami. Zakaj ne stalno vlagal v banko, ker § va, bi mogli delovni kolektivi na te- bo mogoče takoj uporabiti, ban« melju neposrednega upravljanja 5® ga.lahk? f prernlš J6”!1??, * nia, z večjim delom presežnega dela, de amm sistemom kreditiranja, ki ga proizvajajo, graditi svojega dokler lezi neuporabljen, p družbenega standarda — stanova- kot kredit tja, kjer je tre nja, ambulante itd. itd.? Zakaj ne Potreben in kjer se dokaze renta bi mogle komune, katerih delo bilnost njegove naložbe, lahko postane v nadaljnjem raz- 3. Dosedanji sistem tako ime' Ne nameravam predlagati kon- voju naše socialistične demokra- novanih ključnih investicij je de' kretnih tehničnih in strokovno- cije dejansko in zelo hitro pred- jansko še vedno proračunski, f0? ekonomskih receptov. Konkretna met neposredne kontrole delovnih Ukor koli smo ga doslej skusa obdelava te problematike zahteva množic in neposrednih proizvajal- na raznovrstne načine reorganiz1' še določenega tehničnega in stro- cev, prevzeti večino prosvetnih in rati. Proračunski je zato, ker S kovno-ekonomskega študija. Gre zdravstvenih materialnih izdat- ni dovolj upoštevan moment ie pa za splošne smernice, po katerih kov kakor tudi večino drugih iz- labilnosti in racionalnosti na se moramo ravnati v nadaljnjem datkov za družbeni standard, se- melju delovanja objektivnih eko-razvijanju socialistično-demokra- veda s pogojem, da jim naši nomskih zakonov, in ne samo a Učnega upravljanja presežnega družbeni plani zagotove dovolj ministrativnega odrejanja, kadar 'dela. velik delež v družbenem presež- gre za investicije. Moment renta- Dvajset tisoč železničarjev ZborI volivcev # v podjetjih razpravlja o reorganizaciji (Nadaljevanje s 1. strani) tmn' toyarna z ekonomskiini eno-2~11; Ti obrati — tovarne se pove-rfnJi?i-v ^nteresu skupnosti, to je Tak 'k° transportno podjetje, j: ? i® tudi delavsko samouprav-tinV-8' ^se osnovne pratdce in dolž-tr stl bodo imeli delavski sveti (Jr^Poftnih obratov, veliko pravic osnater5alnih!, upravljtrnje z vsemi ^ovnimi sredstvi, zgradbami, opreza ’ 0^orn°tivami, orodji in stroji cii V2<^rzevanje prog itd., amortiza-Sospodarjenje z investicijskimi astvi, ki so jih ustvarili sami ali »ar,*0 bila dodeljena, razpola-J® s skladi itd.) pa bodo imeli ^elav6ki sveti ekonomskih enot. n snj° delali primerjavo s tovar-ti h1?3-’ zaPišemo, da bi znali ime-oelavski sveti ekonomskih enot jih . ezraci veliko več pravic, kot Sv Irnai° sedaj obratni delavski v 11 najbolje organizirane tovarne, rt ,ne bodo tudi tovarniški centralni avski sveti pogumneje prepuščali r,. ^tialnih pravde obratnim delav-svetom. V nekem smislu bi let, torei železnice v prihodnjem n celo prehiteti slabše organizi-ana Podjetja. SKOK iz LASTNE KOŽE rDelavsUih svetov bo sicer manj, tnal ■'e sedai> ko ga ima že vsaka ^ai° večja postaja. Železničarjev sv moti> sai 80 povedali na po-st5 . ^eP° število primerov, ki ilu-bj. iraj°, kako brezpomembno in j-^Ptavno je bilo to samouprav-dru«6' Pr’mer: de 3® hotelo neko Ob] V0 °b®siti na ograjo postaje , siasno desko, tega ni mogel odo-postajenačelnik ali vsaj delav-1 svet postaje, marveč edinole pripojen organ ŽTP v Ljubljani. Ce j , ®tvar taka pri oglasni deski, si šej 0 mislimo, kako omejeno je bilo e gospodarjenje z obratnimi in novnimi sredstvi. Predlog reorga-^ zacije pa gradi na tem, da mora - ekonomska enota tako zaokro-i®na' da bo lahko samo gospodarila la nierda vrednost opravljenega de-n' Ustvarjala sklade, nagrajevala za-Pov06 po de'u ^d. Gre torej za vsem nove odnose in posvetova-la so že opozorila, da bodo želez-.■ c.ar!i tu in tam kar težko skočili a tastne kože. To ni nič čudnega, če so morali 'Ttašati že za vsako malenkost višji 8an. Samoiniciativd tu ni bilo me-a m bi prišla, če bi jo že kdo kazal, kaj hitro navzkriž s pred-de^1 ?ovse Pa velja na železnici že ,edetja in zato, pravimo, ni nič p- .ega, če se nekateri težko vživ-tak V Predlog, ki postavlja odnose ako rekoč na glavo. »Kako bom od- ločil to in to, če pravi predpis številka ta in ta, člen tak in tak itd., da mora to odločiti ta in ta,« so spraševali na posvetu. (Vse predpise znajo vsi železničarji na izust, to smo se lahko prepričali.) V takih in podobnih vprašanjih je bilo čutiti, kako močno je centralizem omejil samostojnost in iniciativnost posameznika ter kolektiva. Zato bo verjetno velika naloga sindikata železničarjev, da pripravi to veliko delovno armado na samostojno gospodarjenje, na delo z lastno glavo in na skok iz kože, ki je oklepala. Tako je bilo rečeno na posvetu v Celju. Nekateri, čeprav zelo redki, pa reorganizacije zaradi tega sploh niso sposobni razumeti. Vzemimo za primer ŽEP (železniško elektro podjetje). Na ljubljanskem posvetovanju smo slišali primer, kako je moral dobiti postajenačelnik v I>ravo-gradu lepo število dovoljenj od sekcij in višjih organov in kako je končno prišel nekdo iz ŽEP, ki ima sedež v Ljubljani, popravljati majhno okvaro električne napeljave na postaji. Nekaterim ne gre v glavo, da bi to lahko opravil električar iz bližnje elektrarne, in sicer takoj, brez dovoljenj in brez voženj iz Ljubljane v Dravograd. In res. Zakaj se ne bi tudi železnica kot vsako drugo podjetje posluževala uslug drugih podjetij, še celo, če bi bile te usluge cenejše. Zakaj ne bi ŽEP, ki se boji za delo (to delo pa so, kot je razvidno iz primera, velikokrat prave drobnarije) skrbel le za elektrifikacijske načrte in gradnje? Centralizem je nekaterim tako prešel v kri, da ga bo treba včasih zlomiti, pa čeprav čez koleno. To velja tudi za tiste, ki menijo, da jih bo spravila reorganizacija ob zavidljivejše »položaje«. PRIPRAVE, TODA BREZ ODLAŠANJA Na posvetih pa smo slišali že drugo misel. Reorganizacije, kakršno predvideva osnutek, ne bo mogoče uresničiti čez noč. Na tako reorganizacijo se je treba temeljito pripravili in brez odlašanja. V marsikaterem železniškem obratu bi že lahko uredili notranjo delitev sredstev tako kot v drugih podjetjih, čeprav bi bilo nagrajevanje po učinku tu in tam omejeno, ker so zvrha navzdol določeni normativi za vsako delo, pa bi lahko prav s tem zbrali mnogo izkušenj. Železničarji sami se pritožujejo, da so plačani vsi enako, čeprav vedo, saj se med seboj poznajo, da na enakem delovnem mestu dosezajo zelo različne delovne uspehe. Že zdaj bi morali železničarji v posa- meznih ekonomskih enotah razmiš- kem primeru trpeli obe enoti, ta- Sistem socialistične demokra- kaj lahko izrodijo d formalnost Ijati in pripravljati pravilnike, ki ko bolje kot slabše opremljena clIe Pr* na* za ^em> da za" ln jih potem nekateri smatrajo bodo omogočili nagel prehod na do- Vsega, kar so govorili na teh po- Sotovi proizvajalcem odločilen zgolj za nepotreben paralelizem bro gospodarjenje in nagrajevanje svetih, niti ne kanimo zapisati. Orne- oplio na razdelitev družbenih s terenskimi zbori volivcev in za po delu. »Ne čakajte na direktive, nili bi le še zanimanje, ki ga ka- sredstev. Temu cilju je prirejena odvečno delo. Do nepotrebna dvo-ki so včasih zelo dobre, včasih pa žejo železničarji za odnos z obči- celotna organizacija ljudske ob- Urnosti prihaja predvsem v ti-tudi slabe,« je bilo rečeno na po- nami in okraji. Železničarji priča- lasti od občinskih ljudskih odbo- stih občinah, kjer si zbor proiz-svetu v Ljubljani. Tudi v tem pogle- kujejo, da bo reorganizacija, ki bo r°o do Zvezne ljudske skupščine, vajalcev ni docela na jasnem o du se je treba postaviti na lastne dala posameznim ekonomskim eno- in sicer prek zbora proizvajalcev svojih nalogah v odnosu do go-noge, kajti konec bo s prakso, ki je tam in obratom dejanske material- kot drugega doma v ljudskem spodarskih organizacij in je utes-v veljavi: vsi so čakali na predloge ne osnove za gospodarjenje, vpli- odboru oziroma skupščini. Prav njen ter okupiran z raznimi for- ......... ' ’ 'v *- '- ■ ■ ’• — .--i- i-v .. • jotovo pa je, da si uspešnega malnimi odloki, garancijami itd. 'ela zbora proizvajalcev ne mo- Da pa bi bili kljub temu tdemo- in iniciativo iz hiše, to je direkcije vala tudi na izboljšano sodelovanje z občinami. Toda pravilna je ugo- tovitev železničarjev, ki menijo, da remo zamisliti brez najtesnejše kratični<, skličejo zbore volivcev v Ljubljani. Na posvetih je bilo mnogo govora še o odnosih med ekonom- bi bilo napak, če bi komune priča- povezave z volivci, brez stalnega v podjetjih, vendar z enakimi skimi edinicami, ki naj bi se v bo- kovale, da bo vse probleme lahko živega stika z delovnimi kolek- dnevnimi redi kot na terenskih doče urejali z medsebojnimi pogod- uredila železnica sama. Tudi ko- tivi, z organi delavskega samo- zborih volivcev, tako, da sta po-bami. O tem, da bo treba videti mune bodo morale prej ali slej spo- upravljanja, s proizvajalci. Med stavljena v enak položaj kmečko tudi skupne interese in prostovoljno znati, da je železniški transport in vrstami oblik, ki zagotavljajo naselje in industrijsko podjetje. združevati sredstva za najvažnejša prevoz potnikov prav tako del go- zboru proizvajalcev ta potreben Razumljivo, da takšen zbor vo-popravila, oziroma nakupe novih spodarjenja, oziroma del življenjske stik, so brez dvoma najpomemb- livcev ni interesanten za nobe-strojev in naprav, predvsem pa zato, ravni občanov. Tako spoznanje bi nejši zbori volivcev v podjetjih, nega. ker bi bilo nemogoče obnoviti vse po reorganizaciji lahko zagotovilo Ponekod še zanemarjajo po- V razvitejših občinah, kot na naenkrat. Nič ne pomaga, če bi bila prav tako sodelovanje med železni- men zborov volivcev in smatrajo, primer v Kranju so zato odločno ena enota dobro opremljena, sosed- žkimi podjetji in ekonomskimi eno- da na njih ni mogoče sprejeti do- odklonili tezo o >dvotirnosti< zbo-nja pa tako slabo, da ne bi zmogla tami kot velja sicer za ostale go-transporta, ki bi ga ji posredovala spodarske dejavnosti. bolje opremljena. Škodo bi v vsa- Vse prodajalne koles niso takšne, kakršno vam predstavljamo; niti niso vsi prodajalci v teh trgovinah takšni, kakršnega smo srečali! Prav pa bi bilo, da bi se vse trgovine s kolesi pri nas pohvalile, češ — to se dogaja za našimi izložbenimi okni! Prodajalec se je namuznil go- preden se je vpisal v prvi razred lobradcu, ki je samozavestno zlo- osemletke! Vozil se je po dvori-žil na mizo vrsto tisočakov in šču, tu in tam je pobegnil na gospodovalno sprožil roko proti ulico ali se celo izgubil kam dlje. izložbenemu oknu. »Voziti pa že znam!« »Tistole zeleno, s prestavami!« Kratek in odločen odgovor. »Pa bo dovolj denarja še za Lastnik novega kolesa, kdo ve dinamo in luč? »Preštejte in boste videli!« Ijeno ošvrknil prodajalca. Prihranek je zadostoval. Služ- gleda sta se srečala, beno zadovoljstvo prodajalca se »Vem, vem, da znaš sesti na je lahno skremžilo pred iskreno kolo in pritisniti na pedala. Ne radostjo mladega fanta, ki si je vem pa, če znaš voziti? To le ni mel roke ob popolnoma novem samo ekvilibristika, umetnost kolesu. Malone se ga ni upal do- ravnotežja! To je vse kaj več.« takniti! Mesece in mesece je po- Užaljenost se je spremenila v končnih zaključkov, ki bi bili rov volivcev. Zahtevali so, da pri-osnova za neko politiko. Zato se dejo na dnevni red zborov voliv-MITJA ŠVAB v takšnih primerih zbori volivcev cev v podjetjih problemi, ki zanimajo kolektive kot celoto ali pa proizvajalce kot posameznike: problemi, ki se tičejo odnosov med podjetjem in občino (kreditna politika, davčna politika), problemi družbenega standarda o občinskem merilu in merilu podjetja (katere objekte in službe bo zagotovila občina v sodelovanju s ¥ TRGOVINI S KOLESI »V minulem letu je bilo na naših šolah kar 311 prometnih podjetji, katere pa podjetja sa-krožkov, ki jih je obiskovalo 8500 ma), problemi združevanja in ko-pionirjev. Kaj ti nisi bil med operacije med podjetji (s kakšni-njimi?« mi ukrepi zagotoviti materialni »Ne, takrat še nisem imel ko- interes podjetij za kooperacijo lesa.« itd.), problemi združevanja sred- »Poglej...« štev v okviru občine, problemi na- Prodajalec je pokazal z roko grajevanja (kako s politiko občina lično izdelan diagram, ki je ne zagotoviti, da. bodo podjetja visel na steni med policami. brez bojazni uvajala nove stimu-V Sloveniji je danes 11.184 laj!™e, oh.ljke^ grajevanja po avtomobilov, 18.684 motorjev, ^činjcu) itd. Ce ima torej zbor 9000 tovornjakov, 14.000 mope- Proizvajalcev jasno politiko in se kateri po številu, je skoraj uža- d 50 000 Jkonjsj,ih g nPad zaveda problemov, ki so za pod- 500.000 koles! K temu lahko pri- Jctja življenske važnosti potem štejemo se 300.000 tujih avtomobilov, ki požirajo kilometre na naših cestah. nikakor ni nobene >dvotirnosfi<, ampak člani zbora proizvajalcev sami iščejo stikov z volivci, ker ^ToreT^však četrti Slovenec že^’0 pred Spanjem o Ijud-■lorej, vsaK c evru siovenec » Ima kolo! Pod tem diagramom je molče skem odboru o perečih vprašanjih zvedeti za stališče volivcev. Zbori volivcev so lahko tudi zelo koristno zdravilo za zbor proizvajalcev, ki boleha na ne- stajal pred trgovino, prešteval v negotovo čudenje. Kupec tisti Sovorua taneia: duhu denar, ki ga je štedil in hip res ni vedel, kam meri pro- Lani je bilo pri nas 5325 ne- ^__________________________ _________ ___ obenem ugibal dan, ko bo lahko dajalec s svojo razlago. Zvedel je. sre^ in karambolov. 228 žrtev je ustreznem sestavu. Na nekem zbo-tudi on eden izmed tisočev, ki »Slovenija je na drugem me- !?d davek za te nesreče. Ti dve ru proizvajalcev, kjer so bili pri-skrajšujejo sebi pot in čas s tem sbu v uvnipi, kar se tiče kolesar- ^tevilki sta toliko bolj porazni, šotni samo trije delavci, je občin-starim prijateljem človeka. jev. Samo Danska in pa Belgija ^oukor pomislimo °k tehh na ski sindikalni svet ob razpravi o »Zračnice so prazne. Napolnili sta jj kost Nekatera naša indu- 1 j1’, k sm? ^ h družbenem planu le s težavo jih bomo, da boš lahko kar sedel strijska središča, na primer Je- srečah, "a denarno škodo, ki je uspei da so D pIan vnesU hldi in se odpeljal. Saj menda znaš senice) pa Se celo oduhujejo z z nesrečami rasla. najvažnejše smernice glede navoziti, ali ne?« visokim evropskim nadpovpreč- Lastnik novega zelenega ko- grajevanja po učinku. C e bi pred Kakšno neumestno vprašanje! jem Vse to tl pripovedujem zato, iesa s prestavami, dinamom in tem imeli zbore volivcev (n bi se Fant se je učil vožnje s kolesom, da ^ znal bolje presoditi svoje lučjo je zmedeno porinil svojega jih udeleževali direktorji — člani kolesarske pravice na cesti, ki ljubljenčka skozi vrata trgovine, zbora proizvajalcev, potem bi dnosti in racionalnosti pri dolo-0a?iu ključnih investicij lahko Pride pri nas v celoti do izraza s Ptemišljenim kreditnim sistemom '■arodne banke. Kreditni sistem Predpostavlja seveda anuitete in Presti. Sovjetski »teoretiki« topi lahko zaženejo hrup, da po-“tePijo kredit, anuitete in obresti trintev h kapitalističnim meto-tp*11'-1168 ie sicer’ da kredit, anui-lT® in obresti po obliki ustrezajo ^agovni proizvodnji in zameni. oda mi se glede na naše nizke foizvajalne sile blagovni projz-odnji in zameni še dolgo ne bo-bl° mogli odreči, vendar se ta ‘agovna proizvodnja in zamena izvajata več na temelju kapi-‘^lističmh, ampak socialističnih Proizvodnih odnosov, sicer še kot rianek starega v novem, vendar Pa že kot sredstvo In metoda sofističnega razdeljevanja. Po teta se vrača v družbene fonde presežnega dela, ne pa k privatnemu prisvajalcu tujega presežnega dela. V takih pogojih predstavljajo tudi obresti edinole družbeno kontrolo in zagotovilo, da je družbeno presežno delo, ki je bilo dano neki socialistični skupnosti v neposredno upravljanje, izkoriščeno racionalno, rentabilno, da omogoča obresti, ki so kot take spet del družbenega presežnega dela. Lahko bi kdo ugovarjal, da bi obresti, ki bi jih zahtevali zvezni družbeni fondi, kadar bi šlo za kreditiranje posameznih zaostalih republik, dišale po starem izkoriščevalskem načinu. Strinjam se s tem, vendar vztrajam na obrestih. Zvezni družbeni fondi jih lahko mirno prepuste zaostalim republikam oziroma področjem samim, da jih samostojno upravljajo. Obresti pa .tetekem so kredit, anuitete in Ptefa stara metoda samo po ouki, po vsebini pa ne več. Kre-n se daje na temelju družbenega Prisvajanja presežnega dela in a uporablja za družbene namene ga lahko v smislu konkretnega upravljanja družbenega predenja izkoriščajo bodisi nepo-j,®dni proizvajalci komune, bo-0181 zaostale republike itd. Anui- Enajstega aprila bo minilo sedem let, odkar je prerana smrt iztrgala iz naše srede enega najplodovitej-ših in največjih sinov naše domovine, doslednega revolucionarja, misleca in pogumnega ustvarjalca socialističnih družbenih odnosov — tovariša Borisa Kidriča morajo obstajati, ker sicer nimamo avtomatičnega nadzorstva na temelju objektivnih ekonomskih zakonov nad racionalnostjo investicije. Seveda pa ne trdim, da se da vse to, kar sem tu navedel, izvesti kar čez noč. Ne gre za to. Nujno potrebno pa je, da se usmerjamo k vsemu temu, t j. da se starih metod ne držimo dlje, kakor to zahteva nujna potreba in da krenemo korak naprej v utrjevanju in poglabljanju naših socialističnih proizvodnih odnosov takoj, kakor hitro nam objektivni pogoji to dovolijo. Prav v tem pa je dejansko socialistični proces — nenehno odpravljanje vsega, kar bi moglo, če bi trajalo predolgo, škodovati utrjevanju, poglabljanju in nadaljnjemu razvijanju socialističnih proizvodnih odnosov. Z vsemi temi ukrepi glede upravljanja presežnega dela, glede sistema kreditiranja in investicij, bomo dali najtrdnejši materialni temelj tudi varčevanju, katerega potrebo je tako ostro poudaril včeraj tov. Tito. Hkrati sem prepričan, da bomo s tako graditvijo novega gospodarskega sistema v materialnem pogledu izpodrezali korenine raznih loka-lizmov. Kaj pa je materialni temelj vseh teh lokalizmov? Mislim, da je materialni temelj teh lokalizmov, ki lahko škodljivo delujejo tudi v šovinističnem smislu besede, ravno v birokratskem upravljanju presežnega dela po državnem aparatu. Na temelju takega administrativnega upravljanja nastane hlastanje za presežnim delom med republiškimi in zveznimi državnokapitalistični-mi tendencami. Republiške držav-nokapitalistične tendence so se v danih pogojih pokazale seveda kot škodljivejše, ker rušijo celovito koncepcijo jugoslovanske ekonomike. Kdo pa lahko docela jamči, da so naši zvezni družbeni plani zmeraj pravilni, kolikor niso podvrženi nadzorstvu in korekturi objektivnih ekonomskih zakonov samih? Jaz osebno n. pr. ne morem. Tovariši in tovarišice! Prepričan sem, da bomo prispevali k svetli perspektivi socialističnega razvoja v naši državi in tudi socializma na svetu, ki nam jo je včeraj tako jasno, orisal tovariš Tito, tudi s tem, da se bomo vztrajno borili za nadaljnji razvoj našega novega gospodarskega sistema v smislu vsestranskega poglabljanja njegovega socialističnega značaja. (Iz razprave na VI. kongresu ZKJ v Zagrebu, od 2. do T, nov, 1952) ni in ne bo samo tvoja.« Prodajalec je vajeno napolnil zadnje kolo. Beseda pa mu še ni opoldanskem soncu, zastala — nič kolikokrat na dan pripoveduje o tem. Prodajalec je stopil za njim. bilo stanje prav gotovo drugačno. Prometni vrvež se je kopal v Razumljivo je, da demokracije ne moremo meriti samo po šte-Oba — kupec in prodajalec — oilu zborov volivcev. Imamo še sta še za trenutek pomolčala ob vrsto drugih oblik iskanja miš- »Veš pa tudi, mladi prijatelj, robu pločnika. Nič več ni bilo Ijenj in stališč volivcev, zlasti da je pri nas mnogo nesreč! V vprašanj, nič več odgovorov. A medsebojni kontakti zbora pro-lanskem letu jih je bilo več kot vendar se kupec še ni poslovil, izvajalcev in občinskega sindikal-pa kdajkoli poprej? Četrtino vseh Senca zakrbljenosti je legla na nega sveta, udeležba članov zbora nesreč pa so zakrivili kolesarji, njegovo čelo. Nikakor se ni ho- proizvajalcev na sejah delavskih Zakaj? Največkrat zaradi nepre- tela umakniti prešerni radosti, ki svetov in podobno. Letos se v vidnosti, pa tudi zaradi prometne jo je rodil nakup popolnoma no- Kranju poslužujejo tudi sestankov nediscipline, zaradi neznanja vega kolesa ob botrovanju dolgo- članov zbora proizvajalcev s ce-prometnih predpisov, ki lebde mesečne štednje, postajanju pred lotnim širšim političnim aktivom nad cesto in nad križišči. Brez izložbenim oknom, sanjarjenju, (člani DS, UO, sindikalne podruž- Fant je moral z zaupno besedo niče, organizacije ZK) in poudar-na dan:. jajo njihovo prednost predvsem »Malo sem vedel o vsem tem, zaradi kvalitetne razprave. Pred teh zakonov bi cesta sploh ne mogla živeti!« Tudi prvo kolo je bilo napolnjeno. Kupec bi že lahko odšel, prav nič pa ne vem, kako in kaj takšnimi sestanki ali pa po njih imajo še sestanke po obratih. Vse te različne oblike pa so slej ko prej le koristno dopolnilo zborov volivcev in jih ne morejo docela zamenjati. I. KRISTAN a je premagal neučakanost in bolj v skrbi za svoje novo kolo kot pa za sebe vprašal: »Kje pa naj spoznam tisto prometno disciplino, kot pravite?« naj naredim, da bo vse prav?« »Zapomni si le železni zakon ceste, pa bo vse dobro!« »In ta je?« »Na cesti nisi sam!« D. K. IIJIIIIII!IHIIIIIII!lllllllllllllllllllllllllll!l!lllll!llllllllll!ll!lllllllll!lllllll!lllll!l]|||||||||l!llll!l!linil!l!!!llllll!l!l!!!l!l!l!lllllllll!llllllllll!lllllll!l!linillllllllllll!llll!llll!ll!lllll!lll1llllll!llllllllllllllllll!l!lll!lllllllll!lllll!llllini I ANONIMNI OBISKOVALEC Vse kar je prav. Res se včasih zgodi, da človeku zmanjka korajže, pa mu besede zastanejo v grlu. Se pač še vedno zgodi tudi kaj takega. Nekomu večkrat, drugemu manjkrat. So pa tudi ljudje, ki se boje svoje lastne sence. O neki takšni nerodi so mi on-dan pripovedovali na Republiškem odboru sindikata kmetijskih in živilskih delavcev. Pride človek na sindikat. Nemirno stopica, vrti klobuk v rokah in obnaša se tako, kot bi ga nekdo preganjal. »■Tovariši,- pravi, »prišel sem...« Ne ve naprej. Išče besede. »Prišel sem, veste, po pojasnilo. Najprej pa mi, prosim, obljubite, da ne boste povedali, da sem prišel. Sploh mi, prosim, obljubite, da ne boste spraševali, od kod sem, iz katerega podjetja. Tako, anonimno, saj veste. Samo vprašal bi. Lahko se razve. In kdo bo umazan? Jaz, kdo drug!- Vidijo: strah ga je. Pa mu ničesar ne obljubijo. Kaj bi obljubljali? Pravijo: »Tovariš, ne bodite smešni. Povejte odkrito in pošteno, za kaj gre. Saj smo vendar na svojem. Jasna in odkrita beseda .. In tako dalje. Pa se človek ne ukloni. Vztraja: »Ne bom povedal, od kod sem. Lahko se razve. Samo vprašal bom: ali se lahko zgodi, da delavci, ki jim direktor ukaže, da morajo delati po delovnem času, ne dobe plačanih nadur?- »Ne sme se zgoditi. Ce jim direktor ukaže, napiše, jim podjetje mora plačati nadure.- »Hvala. In še eno vprašanje: ali je prav, da človeka, ki so ga zaprli in je v arestu presedel nekaj tednov, pa se je na obravnavi izkazalo, da ni kriv, prestavijo na slabše, man) plačano delovno mesto? Da ga, recimo, prestavi direktor, pa fant ni nič kriv?- »Ni prav. Če človek ni kriv, pač ni kriv. Zakaj potlej ka-zen?- »Hvala, tovariši, to sem hotel vedeti. Veste, hotel sem vedeti, kakšno je stališče sindikata. Ni prav! Tako tudi mi mislimo. Pa kaj hočemo? Naš direktor... Ne razume današnjega časa- Dene klobuk na glavo, se še enkrat zahvali, hoče oditi, pa ga vprašajo: »Zakaj takšna tajnost, anonimnost?« Čudi se, ker ga ne razumejo. »Saj sem vendar povedal. Lahko se razve. Kdo ve, kaj bi se zgodilo. Bil bi ogenj v strehi. Veste, jaz sem predsednik sindikalne podružnice, saj razumete.. .- In gre. Čuden svat, pa vendar resničen. Pred dnevi je obiskal Republiški odbor sindikata kmetijskih in živilskih delavcev. Sedaj pa res ne vem, k<}o ne razume današnjega časa. In tudi ne vem, na kaj so mislili ljudje iz njegovega (anonimnega) podjetja, ko so ga volili za predsednika izvršnega odbora sindikalne podružnice. JANEZ VOLJČ lll!!IIIII!ll!l!!lll!inilllllll1l1!lfliinillWIIII!llllll!1!l!llllllllllllllillllllllQlllillllllll!lll!llllllll!lllllllllllllllllllll!lll!l!lllllllllllllillllll!lll>llllllllllllllllllllllllllllllllll!lllillllll!!llllllllllllll!lllllllllllllll>lllllllllllllllll!!llllll RAZŠIRJENA SEJA PREDSEDSTVA REPUBLIŠKEGA ODBORA KOVINARJE^ ravilnik o nagrajevanju Dve skrajnosti sta nevarni ob uveljavljanju različ- &Sena bodoča politika^Mgrai6^. o stvari še ni razpravljal ski svet, ni začrtal načel, n bi jih uveljavil, pa čeprav se anketiranih podjetjih jo na zelo zahteven način jevanja, kot je delitev ose®*^, — premajhno zanimanje družbeno-političnih čini- prejemkov po^ enoti^ ^^i^opr0" tel jev v podjetju, da bi nagrajevanje, če je zaostalo, stiti ^zvršnim^ odborom sindi^ v sedmih podjetjih, ki o teh stva nih načinov nagrajevanja po delovnem učinku, in sicer: — samozadovoljstvo vodstev podjetij, predvsem pa pobudnikov za določen način nagrajevanja, in Tako je v Ljubljani in Beogradu. V Beogradu so gradbeniki zavarovali prostor okoli gradbišča s prenosnimi ograjami. Deske so obili s pločevino, jo po barvali, da je ne razjeda rja in tako lahko to ograjo prestavljajo, kamor je potrebno. Seveda, življenjska doba takšne ograje je precej dolgotrajna. Da, precej bolj kot ograje, ki jo vidite na drugi fotografiji Naši ljuSIjanski gradbeniki ograjujejo prostore še vedno s krajniki. Pravijo, da je to najcenejši material za podobne stvari. Mogoče! Toda kot je razbrati iz razgovorov z gradbeniki v Ljubljani, še nobeden ni izračunal ekonomske vrednosti te ograje in takšne, kot si jo je omislilo podjetje »Komgrad« iz Beograda. No, da ne bomo krivični. Vodstvo gradbenega podjetja »Megrad« je drugačnega mnenja. Pred šestimi leti je začelo izdelovati be- premaknili z mrtvega tira. O teh dveh slabostih reh sploh še niso sami razpr^ je razpravljalo predsedstvo Ijali, kot tudi tistim^v 23 P°nis0 sindikata kovinarjev Slovenije na zadnji seji, ki je bila »našli« časa in priložnosti, ^ ----o teh stvareh podrobneje pravljali s članstvom. Iz teh podatkov je moč raZ segU splot1 dne 31. marca letos v Klubu poslancev v Ljubljani. Podlaga za takšno razpravo— ma jih sploh uvajati; dalje raz-mimogrede rečeno zelo kritično— govori s predstavniki kolektivov jj, drugod, da se za stvari brati, da so marsikje res zadovoljni s tem, kar so dos tonske ograje za zavarovanje gradbišč, te še sedaj uporablja, jih še vnaprej izdeluje, ker sodijo, da so bile razprave na občnih zbo- kovinsko-predelovalne in elektro ne zanimajo. Obe skrajnosti P se jim to Izplača. Ali ne bi veljalo sestaviti ekonomskih izračunov, kaj je ceneje, betonska ali navadna rih o načinu nagrajevanja, rezul- industrije ter elektrogospodarstva enako škodljivi. Slabo je, ® 0 lesena ograja, ali ograja, kot jo ima »Komgrad«, posebno sedaj, ko se je les podražil in so dražji tudi tatih in o nujnosti, da začno v o dosedanjih uspehih in bodočih so samozadovoljni z uspehi, k1 krajniki. Konec koncev gre tudi za videz, ki ga ustvarja gradbeno podjetje nekje v sredini mesta, posameznih kolektivih načine na- nalogah na področju nagrajeva- jih dosegli trenutno z določ®!1 ko opravlja svoja dela. grajevanja izpopolnjevati, ozira- nja; razen tega pa tudi rezultati načinom nagrajevanja, kajti z ankete, ki sta jo izvedla tako Re- voljo takšnega mnenja se OB RAZPRAVI O SPREMEMBI IN DOPOLNITVI UREDBE O TRGOVANJU Ali tudi v prihodnje neenaki pogoji Ijajo naslednja zgrešena stalil8' — nagrajevanje po delovne^ učinku obravnavajo, uvajajo Ena izmed temeljnih ugotovi- izpopolnjujejo ločeno od publiški odbor kot tudi Centralni odbor sindikata kovinarjev Slovenije in Jugoslavije. Vh »Robce bi rad.« »Izberite!« prek grosista. Podjetji in Goran prav tako poslujeta sa- no tev vseh teh posvetovanj, raz- drugih procesov v proizvodnji ® prav in analize anket je bila, da Zato te stvari marsikje ne marsikje še niso doumeli tele števajo kot osnovo za normalne^ stvari: delitev dohodka in način pospešeni tok proizvodnja oblikovanja osebnih dohodkov je boljše poslovne odnose, nove w Elektron daj v razpravi predlog za ponov- stvar kolektivov samih. To pa gnove za strokovno izobraže' spremembo in dopolnitev te terja prizadevnost prav vseh nje itd. lezn1' -tlast rr“:zz Išlli llillit IPJIll ska podjetja SO dobila pri grosistu mogoče res kaj bolj- Tiskanina Kranj ki je priprav- hude, dahi odpravili te neenake ko ^ ŠegaTnovejše vzorce.« 1;,ena tegovati tudi s trgovino na pogoje, toda kot je moč razbrati la> določanju meril za nagraje budo kolektiva, da bi bilo fr® j------ -------- - v .to ali drugo stvar spremenit1 drobno. iz dosedanje razprave, so ti pred- vanje, strokovnem izobraževanju dopolniti. Takšno ravnanje, ki ne drži logi vse bolj in bolj okrnjeni, tako ln podobno. Tema dvema neoorostljivi1^ Takšen pomenek bi lahko sli- mer tole: volnarska industrija je samo 2a proizvajalce bombažnih da bi še naprej obveljal neenak Kjer se niso zavedali oziro- slabostima Pridružuje v šali marsikdaj v ljubljanski vele- sicer pripravljena prodajati de- tkanin, temveč še za proizvajalce položaj grosističnih in detajlistič- ma, kjer se še ne zavedajo teh _odfetiih da ie blagovnici Tromostje, v Na-ma, tajlistom svoje blago, toda popust drugih predmetov široke potroš- nih podjetij pri nakupu blaga — stvari, prav lahko pride do orne- ^ dela^-ca aa bolišo kakovost, podobnega o izbiri popelina za znaša kvečjemu 1 do 2 % in to njej seveda zožujejo izbiro blaga tako glede nakupa kot tudi popu- njenih slabosti ali skrajnosti, to varčevania z materialom raci0" srajce aD. drugo blago v celjskih v izjemnih primerih. Seveda pa na trgu. Grosist, ki kupi četrt- sta. Trgovinska zbornica Slovenije je do samozadovoljstva ali nede- nal izkoriščanie strojev & in mariborskih podjetjih in še kje se marsikdaj dogodi, da dobi trgo- letno ali polletno proizvodnjo bla- je že ugovarjala proti takšnim javnosti sindikalnih organizacij, na d čimtelie eosnodarjenja drugje. Potrošniki se ob izbiri vina‘na drobno zaželeno blago le ga v neki tovarni, s tem sicer stališčem. Delegati iz Slovenije, da bi način delitve dohodka in na- maihen ali ceio brezoomemb®11' blaga jezimo na trgovino in jo v omejenih količinah, kajti kup- olajša poslovanje proizvajalcu, to- ki bodo odšli na IX. kongres sindi- grajevanja sploh izboljšali, izpo- J t , ^ „ id iz mečemo vso v en koš. Prezremo cev je veliko, blaga, predvsem ka- da hkrati mu tudi nehote daje po- kata trgovinskih, gostinskih in tu- polnili tako, da bi bil vsakdo napa, da imamo trgovino na drobno kovostnega, pa razmeroma malo. tuho, da prav nič ne skrbi za iz- rističnih delavcev Jugoslavije (ta grajen za uspehe, ki jih je pri- in na debelo. In prav pogoji, ob Drugačna pa je stvar z bombaž- biro blaga — za pestrejše vzorce bo 14. do 16. aprila v Beogradu), speval k dohodku podjetja, kakršnih . posluje^ trgovina ^na nimi proizvodi. Tovarne kot In- in kvalitetnejše blago. Preprodaja bodo razen o drugem razpravljali ^al ie takšnih primerov še drobno, ki je potrošniku najbližja, tdes v Kranju, Predilnica in tkal- pa, razen drugega, podražuje pro- tudi. o teh načelih. . . . dokaj. To povedo podatki iz an- nica v Mariboru, Mariborska tek- izvode. Takšna načela bo treba vseka- ustvarjajo podobne neskladnosti na trgu, zbujajo pri nas potrošnikih nezadovoljstvo. V letošnjem družbenem planu dajajo blaga, temveč sklepajo po- krat spremenjena in dopolnjena, slovanju, kajti trgovina na drob-Slovenije je v poglavju, ki govori godbe le z grosisti. Tako lahko Toda kljub temu je sedaj že pre- no je že sedaj zainteresirana za o načelih za razvoj trgovine, tudi dobi na primer veleblagovnica cej zastarela glede na sedanje po- neposredne nabave pri proizvajal- In naslednja napaka, k1 haja iz prejšnjih je: da z d,e ci, ki imajo mnogo koristnih “ sprejemljivih pobud, kako u1®®] ti nagrajevanje po učinku, 1,8 vadno nobeden ne razpravlja, 24 kete, id jo je izpolnilo 57 podje- to nima nobeden časa. tole priporočilo: »Nabavne pogoje trgovskih podjetij na drobno pri proizvajalnih podjetjih je treba pri večjih nabavah blaga vskladiti s pogoji, ki veljajo za trgovino na debelo. Trgovske zbornice naj vplivajo pri proizvajalcih na uveljavitev načela enakih cen in ostalih dobavnih pogojev pri enakih količinah. S tem se bo povečal interes Tromostje v Ljubljani žepne rob- goje in perspektivni razvoj bla- cih, seveda pod enakimi pogoji, ce, ki jih tkejo v Inteksu samo govnega prometa. Prav zato je se- kot jih imajo grosisti. P. D. »STRAHU« - nov gradbeni material Pšenična slama je osnovna in skoraj edina surovina za proiz- ta tudi cele hiše in celo vrata v njih. Iz tega materiala zgrajena javljajo kakšni problemi ob uve- tako pomembne stvari, kot je r8f' Ijavljanju različnih načinov na- širitev in krepitev nagrgjevasi grajevanja, je odgovor 17 podje- po učinku. Takšno ravninje ^ tij - ni problemov. Na vpraša- von, da ljudje ki so v vodsjV nje, ali je delavski svet sprejel sindikata, niso prisluhnili sklep o uvajanju spodbudnejšega nja:m eianstva, napotkom, & " načina nagrajevanja, je moč raz- bili že nič kolikokrat izrečeni i brati, da v šestih podjetjih ko- napisani. Takšno nezani®3^ vinske industrije in v petih pod- je v prenesenem pomenu bese^ jetjih elektro-industrije - od 12, pj^v tako samozadovoljstvo ^ ki so izpolnili anketne liste - dikalnih organizacij. Prav z&v . prav tako negativen odgovor. Iz- ij0 takšnega obojestranskega nega gradbenega materiala je v vršni odbor sindikalne podružni- mozadovoljstva marsikdaj eni a tem, ker je hišo mogoče zgraditi ce v sedmih podjetjih kovmsko- drugi zunaj podjetja trde. trgovine na drobno za neposredne vodn-j0 teh plošč. Pod pritiskom poslopja so mnogo cenejša kot ti- v kratkem času. Osnova je lesena predelovalne industrije še ni raz- imajo nagrajevanje po rrir*-.-4 »il/-«? V« 4 v* ^ . ... ... ... i i i • i , i i i i •• i _ • ‘ _ <-> t r 1 n o 1 r\ rimi r? o Ari o m cnrvrUin H — _z i_iz :_iz____ tt — ~ uan^ nabave pri proizvajalcih in tako jn 0b segrevanju bodo iz slame sta, ki jih zidajo po klasičnem ali betonska konstrukcija, ki jo pravljal o drugačnem, spodbud- najbolje izpeljano. V resnici bo ustvarjena možnost za znižanje Vdelovali plošče, ki jih je treba načinu. Čeprav možnosti za gra- potem obložijo s ploščami dolo- nejšem načinu nagrajevanja. Sin- imajo pravilnike o nagrajev _z. 1 5 ...... .. v . .. . . - ^ « i • 4 1 m <1 n4 'Toni i o r*/nl/*vT!3 l_i i. _ za? . i_ • i_:1— T‘ stroškov posredovanja.« . _ kasneje oblepiti s posebnim pa- To priporočilo je bilo in je pjrjem, potem pa so uporabne v več kot potrebno. Trgovska pod- gradbeništvu. Nova tovarna bo jetja na drobno ali detajlistična proizvajala plošče standardne de-trgovina, kot pravimo, je v neena- beline 5 cm, širine 122 cm in dol-kem položaju. To osvetljujeta dve žine 4,5 m. Papir, s katerim bodo stvari: oblepljene te plošče, bo proizva- — Detajlistična trgovina nima jala ena izmed naših papirnic, takšnih ugodnosti pri proizvajal- Tovarna bo proizvedla okoli cu, kot jih ima grosist ali trgo- 170.000 kvadratnih metrov stra-vina na debelo kot pravimo, to je, mitnih plošč v dveh izmenah, ki ne dobi enakega popusta pri ceni bosta delali po 270 dni. Za pro-kupljenega blaga in izvodnjo te količine gradbenega — številna proizvajalna pod- materiala bodo porabili okoli jetja detajlistom sploh ne prodajo 340.000 kvadratnih metrov pa- ditev hiš iz stramita v naših razmerah še niso natančno proučili, nakazujejo že prvi proračuni možnost, da bi zgradili hišo s 50 kvadratnimi metri površine, s. štirimi prostori in z dvojnimi stenami za šest do sedem sto tisoč dinarjev. V skandinavskih deželah — na Švedskem in Norveškem — že resnici P8 a-niu ■**»'—--*—o----o-~--—j------- iiiiajKj ^*xa.viLUj.xvc o nct£,J- <-*j- n.o čene velikosti. Moti se, kdor mi- dikalna organizacija kot celota za reklamo, kajti te bi bilo fr®,, sli, da je v takih hišah hladno, pa ni razpravljala o tem v 23 ge precej, precej dopolnjevati^ Zime se v stramitni hiši ni treba podjetjih. blaga, pa čeprav ga naročijo toliko, kot marsikakšen podeželski grosist Grosistična podjetja dobe po pirja in okoli 3000 ton slame. Kvadratni meter stramita bo tehtal okoli 18 kg, stal pa bo kakih ______________ _______ _ 400 dinarjev. Vrednost letne presedanjih predpisih od proizvajalca izvodnje bo znašala 68 milijonov do 3 % rabata. Trgovina na drob- dinarjev. no pa teh ugodnosti ne uživa. Ne Plošče iz slame so v gradbeni- bi lahko sami sebi peli taK® bati, saj ljudje na evropskem se- Če je moč verjeti odgovorom nezasluženo samohvalo. _ veru že leta in leta stanujejo v samo na omenjena vprašanja, po- Predsedstvo je, kot re^en0Va. takih hišah, ki uspešno kljubu- tem je tudi moč sklepati, da lo kritično ocenilo te in še n®ai0 jejo najhujšemu snežnemu mete- marsikje prevladuje samozado- tere druge slabosti, kajti iz^ 50 žu in nizkim temperaturam. , voljstvo ob odgovoru, da se ne je iz stališča, da so tam. kjer „ Stramit je zelo primeren tudi pojavljajo prav nikakršni proble- nagrajevanje po delovnem. u jj za graditev industrijskih objek- mi ob sedanjem načinu nagraje- ku dobro izpeljali, dosegh vrsto let gradijo iz stramita zelo tov, cenenih hišic za letovanje in vanja. Dalje, da je v določenih dobre rezultate. Plan so izPj jj lepe hiše. Prednost tega praktič- počitniških domov. podjetjih vsaj za sedaj, prepu- vali tako, kot so sklenili lam letos, storilnost je naraščala narašča, skladno s tem so n3* ščali tudi osebni dohodki, .m res delavcev za gospodarjenje je vse večji. Takšna kritična 0 na — namenjena predvsem 18 meroma majhnemu številu KAJ PRAVIJO ŠTEVILKE Vsako leto bogatejši spodarskih organizacij — je P* jj proučevanj anket in opoz° Gospodarstveniki sodijo, da Je Jezik gospodarstvenikov Je svoje- vala hitra in obsežna industrializa- ,h™wv Pvair rezultati, ^ . _.=______________________ . dvoje meril, in sicer rast narodnega vrsten. Bogastvo, ustvarjeno s člove- cija pri nas. ODunui zooiov. r-rav ljar' liživa Jih tudi v tistih nrimerih štvu večstransko UDorabne in Si- dohodka in bogastvo neke dežele Skim delom, delo le-tl v glavnem na Industrializacija pa Je tudi vpil- SO Jih dosegli V večini eosp uživa Jih tudi V tisnn pnmenn, SWU vecstransKO upoiauiie, ru najb(}11ši reeenio, stalne sklade in zaloge. Po pravilu vala na sestav skladov. Hitreje so skih oreanizacii. kier SO nagm , , . » , ______ i~„i = -;ir, najboljši barometer, da tako rečemo, stalne sklade in zaloge. Po pravilu vala na sestav skladov. Hitreje so skih organizacij, kjer SO ------------------------------ ko kot rečeno kupi velike koli- cer za vmesne stene, za izolacijo za proizvodni učinek, potrošnjo v dele na stalne sklade približno štiri namreč naraščali proizvodni skladi, • . Holrmmem učinku ^ Čine blaga. Predstavniki števil- zidov, stropov in streh, na tleh državi in gospodarski napredek do- petine bogastva. Stalni skladi so predvsem industrija in rudarstvo, jevarije po ueiovnem uc nih +rf>iw<;kih nodietii na drobno iih ie mogoče uporabiti kot pod- ločene dežele v časovnem obdobju, osnovna sredstva v gospodarstvu, da- Pred prvo svetovno vojno sta bili bro izpeljan, je spodbudilo p mn trgOVSKin podjetij na arocno 1“ Je mogoce upoiauiu not pu Kako naraWal dohodek, smo v te3 lje Javne dobrine, kot na primer ce- Industrija in rudarstvo najmlajši sedstvo. da ie tembolj kritij v Ljubljani in tudi v drugih in- logo za parket m kot podlogo, rubrlkl že piSaU v prejšnji številki. ‘ in mestnih središčih čez katero dajo linolej ali poli- Tokrat nekaj besed o drugem merilu bogastvu. dustrijskih Slovenije vedo povedati na pri- vinil. Po svetu gradijo iz strami- ije javne dobrine, kot na primer ce- industrija in rudarstvo najmlajši sedstvo da je tembolj •>*-- ., Vse toiSl|mentfjejo^ gospodar^ventki petkrn^ v" premen ocenilo tudi določeno zaostajaj proizvodne sklade. Med neproizvodne pa za šestkrat večja kot osnovna na tem področju, Slabosti, BOGASTVO JUGOSLAVIJE Nova vrednost stalnih proizvodnih in neproizvodnih skladov je naraščala takole: « , :1 U I I ' S 1 « 1 Jlpli »iis? Š M. * j ' I- JtAO* ■ iiiii« sklade pa štejejo objekte družbenega sredstva industrije in rudarstva. Tik bilo doslej Sicer moč OP3® , standarda. Oboji skladi so lahko že pred vojno leta 1939 so bila osnovna šteri*U ali v uporabi, ali pa šele v izgradnji sredstva v kmetijstvu še vedno v razmeroma majnnem ,, , , , , , .. 2,5-krat, v prometu pa trikrat večja podjetij. Za tiste kolektive, w Sedaj poglejmo kako so narašča,a kot osnovna sredstva industrije in se oklevaio ali bi se odločili ,, ti skladi v posameznih obdobjih, ali rudarstva. Ogromna Investicijska f® r! Jroievonia, ^ kako je naraščalo bogastvo pri nas sredstva, ki smo jih porabili za raz- to ail ono OD11KO nagrajeva -(podatki: Naša stvarnost št. Z, 1960, voj industrije, to je za gradnjo no- kjer je določen način nagraj . dr. Ivo Vinski: Porast narodnega do- vih tovarn in odpiranje novih rud- nia ge v veljavi vendar S° n hodka in bogastvo Jugoslavije). V nikov in obnavljanje zastarelih na- i „ -n-..;.!! ,n ’ kjef 0 medvojnem času, to je od leta 1919 prav, so vplivala na tako hiter rast , 11 1-1 za ,’yn,,:ejOi do 1939 so porasli stalni skladi za 45>/t industrije in rudarstva, da sta se ti teh stvareh Šele premišljuj ali 1,8”/« letno. V dvanajstih povoj- dve panogi že pred dvema letoma naj b} ^a kritična ocena nih letih, to je od 1947. do 1959. leta uvrstili na prvo mesto. nai no za&pl0®, pa so rasli ti skladi neprimerno hi- Primerjava o gibanju investicij v zorno, naj ne zaostajajo .j treje, in sicer povprečno letno za medvojnem in povojnem obdobju mm razvojem. Nagrajevanje i•y,, 311 v vsem obdobju skupaj za pove, da je raven neto investicij v spremljajo S kritičnim OČeSff« 66,/“- Vrednost teh skladov se je po- povojnem obdobju porasla za oko« . ... , , . . izp0^ * ' večala v medvojnem obdobju za 22”/. šestkrat, raven novih investicij na kajti ie tako ga je mogoče Ary illlll« i i 1920 1950 1959 /9*7 T95~5 pa 01 ga jc ali l0/o letno, od leta 1947 do 1958 pa za okoli trikrat. Takšne naložbe za polnjevati in dopolnjevati - so Je vrednost povečala za 80tf/9 ozi- razvoj industrije in rudarstva ter zaželene uspehe V doloČefl^1 /^/O ^ roma S°/o letno. Na takšno gibanje tudi drugih panog so seveda izredno skladov in tako hitro povečanje pospešile gospodarski razvoj Jugo-. oduouJU* Vrednost stalnih skladov v milijardah dinarjev izračunanih po cenah v letu 1953 vrednosti v povojnem času je vpii- slavijo in nas obogatile. Peter Dornil* 3 o ^ 'š ^ ^ 'i H H ^ Wit o o DOMAČI TURIST V NEMILOSTI OBMORSKIH KOMUN 8ke^°Kate naravne lepote jadran- kakor da ti ljudje v dubrovniških vor črno na belem. Pismo, ki je malo verjamejo, ker še gostilne, ljud' r^e privabliaj° zmeraj več gostinskih in turističnih objek- prispelo 9. marca iz občinskega ki jo že tri leta ureja, ni spravil hez (“e^0 maihna’ bo nedavna tih ne bi nič potrošili. ljudskega odbora Mali Lošinj, v red. Verjetno je šel občinski . »ana naselja oživljajo v po- Podobne težave imajo tudi kamor spadajo tudi Nerezine, pa ljudski odbor temu upravniku na fih i ^ne^' Sprva so bili doma- slovenski kolektivi in počitniške je prosilce neprijetno presenetilo: led in pričakuje večje dohodke lem n °Vl^arjev vsi veseb- Spre- zveze. V Nerezinah ima Počitni- »V zvezi z vašo prošnjo, da bi od gostinskih uslug in prenoči- iet rf1 80 z odprtimi rokami, ška zveza OSS Vič tri leta v na- vam v Nerezinah dali v najem šča, o katerem sanja upravnik, j;a udl 80 prišli s šotori. Zadnje jemu več hiš in nekaj zasebnih hišo št. 3 v ulici Gortana, vam medtem ko domačini menijo, da do 6 Pa se zmeral holj ohlajajo sob. Skupno pa okoli 100 ležišč, sporočamo, da je pri nas zelo pe- v tej hiši še zlepa ne bo stanoval-rojakov. Prijemlje se jih de- 2e lani pa ti prostori niso zado- reče stanovanjsko vprašanje. Hi- cev ne prenočišč. tako6 ™Zen'- Tursti!\e takse ščali' Zato1so organizatorji jeseni ša, ki jo želite kakor tudi vse c bo š1q tako na . res do. kmalu nI l JeJ\ da ?gab°lJTe Poizvedovali na tamošnjem kra- druge stavbe, ki so za zdaj pra- m ljudje kmalu bJ’do ime_ bi t bo nlč ceneiše- kakor jevnem uradu, ali bi jim odsto zne, bomo potrebovali za naše . . dostona do moria ob 1500 ikim0 domjen3e V kakem P0Čit' FUi •t.n°uvZrVed šterllnlh Pfržav- delovne ljudi, zato vaši prošnji J.ilometdrovl golgd jadranski obali! u- Ijemh hiš, kjer nihče ne stanuje, ne moremo ustreči.-« Toda ne obupajmo! Iluzije, da S cer pa tudl do. Tajnik ni imel nobenih pomisle- Tako v uradnem sporočilu. izpodrinjene domačine za- "ovi raznih podjetij komun iz kov, celo razveselil se je ponud- Nerezinčani pa pravijo, da so meniali tuii turisti bo slej ko Notranjosti države in družbenih be, ko je zvedel, da nameravajo ustno obljubo snedli iz čisto dru- Dr i;lkonecJ Naša 0’bala je sicer ^fnizacij niso veliko na bolj- hišo adaptirati in za to prispe- gih razlogov. Upravnik tamošnje J ^ ^ 'j t t di Marsikje i dno .Obmorskim občinam so ve- vati okoli 150.000 dinarje^ gostiine se baje poteguje za to navsezadnje: ali d^ $ “o bolj v napoto. Zlepa ah zgr- Letos je počitniška skupnost hišo, češ da bo uredil v njej pre- t j ti DUstiio ob mor- a se skušajo otresti teh objek- iz previdnosti zahtevala ta dogo- nočišča. Domačini temu bolj ^ tako malo denar]a? gaj se kor NfSospodarskega turizma, ka- ..........i.,........ . ^ zadnje čase prav gostinci prito- Dravi ^ ® “ nm pravii°- Nekatere to odkrito vedo, druge pa se skušajo di-omatsko izviti in prekiniti na-lernne p hjimi. . . ^ai navedemo Primerov. Z ^f!e pogodbe, ki so jih sklenile samo nekaj Pogodbo trinajst let 1 Počitniška zveza iz Beograda -j.za petnajst let najela počitni-m dom v Cavtatu. Obe pogodbe-NN zveza in občinski ljudski obor — sta pogodbo podpisali ' novembra 1958. Letos 23. januarja pa je Počitniška zveza Prejela iz Cavtata pismo (štev. .367/3), v katerem je med dru-gim rečeno: »Glede na perspek-lvni načrt o razvoju turizma in gostinstva na področju naše obme ne moremo več dopuščati Negospodarskega turizma v Cav-ntu. v skladu s sklepom, ki na-N°mešča generalni urbanistični Načrt, vam tudi ne moremo odo-“fiti v tem kraju lokacije za po-ritniški tabor. Vaš tabor se mora Nujno preseliti z območja Cav-tNta. in sicer takoj.« so torej razveljali . - pred potekom zaradi Parspektivnega načrta, po katerem velja mladinski počitniški dom »Jadranka« kot objekt negospodarskega turizma! Pregrešili pa so se tudi proti Qrugi točki pogodbe, v kateri je rečeno: »Če vam odvzamemo omenjeno zemljišče, bodisi zaradi kake nove gradnje bodisi iz dru-fib upravičenih razlogov, vam Nomo odstopili drugo zemljišče splošne ljudske imovine.« Toda tega drugega zemljišča 'Uh ne dajo. Dubrovniškemu taboru republiškega odbora Prijateljev narave Srbije se obeta podobna Usoda. Zaprosil je, naj bi triletno Pogodbo, ki gre h koncu, podalj-Sali za petnajst let. Za uslugo bi se jim oddolžili s tem, da bi uredili obalo, razširili peščino, izboljšali sprehajalne steze, posta-vHi montažne paviljone, ribjo Državna tajnost Kdo bi mogel vedeti, da bo »-Kaj je narobe?-« upravnica prav takrat bolna? »Tovariš je novinar in noče »Malo smo pisali o Centru razumeti, da brez upravnice za usmerjanje v poklice. Med ne dajemo podatkov.« tistimi, ki se odločajo za po- »Tako je,« je rekla, klice, je le malo takih, ki ve- »No, prav, saj ne. potrebu- do, da imamo v Beogradu tudi jem podatkov. Dovolite mi, d.a takšno posvetovalnico. Pojdi se malo razgledam po vaših in napiši!« prostorih in prisostvujem de- Tako je rekel urednik. lu vaših strokovnjakov s Kdo bi mogel vnaprej ve- strankami,« je novinar vztra-deti, da bo tovarišica upravni- jal pri svojem, ca prav tisti dan odsotna? »Nikakor ne! To pa sploh Rekli boste: ne! Dokler psiholog dela, ne »Menda jo kdo nadome- sme biti nihče zraven... Glej šča!« ga no!« Toda: »Kako pa naj opišem vase »Nimam pooblastil, ne mo- delo? Zavod navsezadnje ni rem vam da,ti pojasnil in po- »državna skrivnost«, kali?« datkov. Tudi drugi ne more- »Ne vem. Počakajte do ju-j0^ • tri! Tovarišica upravnica bo Tako je sprejel poročevalca morda že zdrava.« tajnik te ustanove. Prav ta- Novinar je odšel z dolgim krat je nejevoljno zaprl pre- nosom. Naslednji dan je tele-dalček za malico. foniral. Novinar je doumel: tajnika »Ne, tovarišica je se vedno je zmotil pri malici. bolna!« Rubriko pa je treba napol- »Ali je nihče ne nadome-niti, sestavek je treba napisa- šča? Ali ni nikogar, ki bi dal ti ne glede na malice in kosi- podatke?« ia »Nikogar!« ' »Človek! Saj hočem le po- Tako — sestavka ni bilo. magati vaši ustanovi! Bralce Navsezadnje bi bilo zani-bi seznanil z vašim delom, mivo vedeti samo to, ali so tu-Ljudje malo vedo o vas.« di tovariša tajnika testirali »Ni res, da vedo malo o prav tam, preden so ga spre-nas. To ni res!« joli v službo v Centru za Pri sosednjih vratih je sta- usmerjanje v poklice? la mlada, učena ženska. B. V. žujejo nad tujci, češ da pijejo samo kislo vodo in sifon ter odpirajo konserve, ki so jih prinesli s seboj,medtem ko si naš človek privošči vino in toplo, sveže pripravljeno jed. Ne kaže pa čakati, da pridejo obmorske občine same do tega spoznanja. Počitek ob morju nam preveč pomeni, da bi jim ne stopili na prste. V skladu s priporočilom IV. plenuma Centralnega sveta ZSJ bi morali ta-mošnji sindikalni organi poseči vmes in razpravljati tudi o odločbah o turističnih taksah, ki so marsikje enake za domače in tuje turiste. V interesu kolektivov in vse naše skupnosti je, da naši delovni ljudje čimbolje izkoristijo letni oddih in se okrepijo za nadaljnje delo. In kje je lepše, kakor ob morju, če je človek zdrav? Letošnji dan zdravja — 7. april — je posvečen borbi proti malariji. Naša država se je obvezala, da bo do 1962. leta popolnoma izkoreninila malarijo na naših tleh. Ker v Sloveniji malarije praktično ni več, ima letošnji svetovni dan zdravja poudarek na borbi proti vsem nalezljivim boleznim, na razširjanju zdravstvene mreže sploh, na skrbi za zdravje vseh ljudi. Naj ob dnevu zdravja poudarimo, da so prav obratne ambulante v naših podjetjih važen činitelj za preprečevanje bolezni zaposlenih Še vedno se ponesreči vsak četrti delavec Kadrovsko-socialna služba v gospodarskih organizacijah (Nadaljevanje a 1. strani) vali vsebinsko stran tega vpra- vsebina. Potrebno je, da smo tu . . imravni liniii« name- Sanja, se za to odločili in šele široki, čeprav lahko zagovarja- h, =^čm^ o deiav- nato ukrepali tako politično kot mo, oziroma predlagamo določen L deTavfke wete da bi ti organizacijsko. Mislim, da ni po- naslov in obliko notranje orga-bi rTznravlTaho organi- trebno posebej poudarjati, da je nizacije. Treba pa je to prepu-o združevanju delavski svet tisti organ v pod- stiti v končno odločitev delav- teh služb *v enSTinTa- Jetju, ki mora in ima edini pra- skim svetom, zlasti, kako naj se mostnino področje skrbi za člo- vico odrejati naloge in temu pri- ti sektor ji imenujejo in kako naj ^ bo no^oložaiu in merno ukrepati. Žato moramo organizirajo posamezne službe. P^n^ ^talin vso politiko sindikatov tudi na Ni bistveno, ali se bo ta^ sektor važnosti enakovredno oftalim področju prenesti na deiav- imenoval kadrovsko-sociaim ali sektorjem v podjetju, obravna ^ ^ J zavzetli da bodo pa kako drugače, če bo pri tem le-to razumeli in jo uresničevali, zagotovljena vsebina skrbi za Ko smo temu področju dali «<>veka. Torej pomembna je vse-naslov kadrovsko-socialni sektor, bma, vse ostalo pa prepustmio smo predvsem mislili označiti delavskim svetom z te vsebine problematiko, ki sodi v področje bo tudi nujno sledila oblika no-skrbi za človeka in ki bi morala tranje organizacije, ki bo najbolj biti v njem združena. S tem se- odgovarjala. Torej, ogibajmo se veda nismo hoteli kategorično šablon in receptov >n^zavze-naj delavski sveti mimo za vsebino take politike, testavracijc in podobno. Urbani- ~ ~ ~ ~ ~ Se^kridijo p^dr^ stramko" m^rlsnTčnrskrb^alfr teval Mejnemu'71>simtku, TzTavil v majhni sobici provizomega »Manjkajo nam delavci. V težje akciji pr«^č SLdTnf tl ^"bRANKO BABIC letih ne bodo ničesar zgradili, gozdarskega posestva Kočevje je ijen in ni ljudi. Prišli bi, če bi in so predvsem lažje. Nekateri preveč šablonsko, kot da na j Republiški odbofHjev'dopisu, ki Sterni o Temsepogovarjal‘s imeli stanovanje... celosodijo, da jih ne bomoč . v firma predvsem vazna, ne pa je poslal v Dubrovnik, oblju- šefom obrata inženirjem Duša- Potem pa mi je pripovedoval, lesni industriji n o p bll> da bo prepustil vse novo nom Dobnikom, pogosto zvonil ~Pri nas je največ mladih de- (da pade komu es p g grajene objekte dubrovniški ob- telefon. Ne morem to imenovati lavcev, ki rastejo z obratom in nogo, da se odrgne ah pa cel Jtei, ko poteče pogodba. Ce pa prisluškovanje, če sem pač pri- so navezani nanj ter je zato z da koga. oplazi rezilo žage). 1 oda kga ne žele, bi jih demontirali sluhnil pogovoru. Eden me je njimi lepo sodelovati. Ni naloge, z d°bro varnostno vzgojo se da ‘n premestili! nrav oritesnil. Od nekod so ki je ne bi pravočasno izpolnili, odstotek tudi tak h nesreč zni- aobm odgovora. POKtnc>e dubrov- zfS j tni^tojača, Sh^SlVcev. Sto\i ?o taS^tembobra- g.r=j=.;;3 EHS2SŠ2 SBS/Ssr. brovrdku (v eni sezoni zakupi kateri niso za nobeno rabo« rem Kaznujemo ki pi iue g« So a«M mllilonov di„„- JSp*. mSiiS’ aa žli ^ Selo uspoSSo. »to » ni Ml«, S’ nkasko!: da za deset tlS^ ^Je n^kar ie v^ čas mSn maga. Pri mladih delavcih se to da je delavski svet posestva dal mri naši letoviščarji ne bi pla- tisto, na kar je ves cas mism, 7„ svoiim obratom nrav x -.»o, letoviščarji — r-- -----■ — — - Cali pol milijona dinarjev takse, tudi ko je telefoniral. ne dogaja.« za zgled svojim obratom prav »V tesna industriji je že tako varnostno slusžbo v lesno indu-veliko nesreč: vinjenemu pa se sirijskem obratu, lahko še prej^ kaj pripeti, ali Stvari sem si tudi pobliže ne?« sem vprašal. ogledal. Najprej me je presene- »Gotovo se bi, če takemu ne tila vellkost obrata. Kot kakšen bi dali takšnega dela, ob katerem kombinat! In zdaj se še znova se mu težko kaj pripeti ali pa gjrjj0 jp modernizirajo (delavci .ga enostavno poslali domov. Si- jQ da bodo najprej začeli ZUS - Pd: Vaša članica upo- na o pokojninskem zavarovanju. cer pa je prj nas drobnih nezgod „raditi nove garderobe, ker so gojenka je bila do 30. aprila To pomeni, da se všteje v po- še vedno precej, toda takih z sedanje pretesne Ko sem stopal 1941 skupaj zaposlena 28 let, 8 kojninsko dobo po citiranem za- večjimi posledicami ni.« skozi obrate Sem takoj opazil, mesecev in 15 dni. Potem pa je konu tudi doba zaposlitve, ki se Meni pa je že v Ljubljani da .e y de4vnicah daleč manj bila zaposlena neprekinjeno še po 63. členu prejšnjega zakona o znanec .namignil, da je v tem prabu kot v naših najbolje ure-1 leto od 1. 12. 1949 do 30. 11. socialnem zavarovanju ni mogla obratu precej nesreč. Baje je na j^^ lesno industrijskih podjet-1950. Celokupna njena zaposlitev upoštevati, če upokojenka izpol- ducate odrezanih prstov. V pi- jib v6ntiiacijo in odpraševanje ^ rednem delovnem razmerju njuje pogoj 25 ali več let pokoj- sarni so mi pokazali poročilo o gtrojev imajo precej dobro. Tijdi mej znaša 29 let, 8 mesecev in ninske dobe. V primeru, ki ga higiensko-tehnični zaščiti v^obra- stroji so zavarovani. Zdaj so za-i5 dni. Za starostno ' ' - i-.. »r Planinci in ostali ljubitelji planini preživite del letošnjega dopusta v lepem planinskem domu NA KALIŠČU pod Storžičem (1540 m) Dom bo redno obratoval od 30. aprila 1960 naprej. Sprejem pensionskih gostov omejen. — Rezervacije in informacije v pisarni Planinskega društva Kranj bodo pokojnino naVajate v svojem pismu, Vaša tu: V letu 1957 so imeli 383 za- geb nabavijati podajalne napra-> 26 let, 1 ^anica t0 po poslanih podatkih poslenih, nezgod pa ^124 in^l5.92^ ve ^ nekatere žage. Ne le, da d 115, k ilj enih ■slenih i: Vilna, — Odgovor: *Po 216. členu ^ prpe^S ^ “Z- IM _ nezgod, : zaradi^Iraterih pa varnih strojih_ pa so ji priznali samo 26 let, 1 članica to po noslanih podatkih poslenih, nezgod pa 124 in 15.920 mesec in 13 dni, ker so ji odbili Pj ^v^ kot 25 let izgubljemh dni. V^etu ^1958^ pa pokojninske dobe celo po od te, ali je"nj^ia"upokojitev pra- *|inf,aSa’ n^u^ ?ani 50 p” 415 “Polenih »meli ^^n^g^rna^najbolj"'^- Vilna _ oir ^lonn členu prejšnjega zaKona m upu- «qq nezeod. zaradi katerih pa ___-fi r s sr» iVi«; ^gpzznjrz; zzz *•;«> ko m bila zaposlena. Vprašuje- p° ki sp no citiranem 63. terjale 10.872 _ izgubljenih dni. praktično onemogočili vsako mož- zakona o pokojninskem zavaro- števal. Potemtakem je na pod 10 544 Zgubljenih dni. vanju se na zahtevek upokojenca lagi 216. in 20. člena zakona o To kaŽG da je neSreč sicer V delavnicah sprašujem, ali vračuna v pokojninsko dobo tu- pokojninskem zavarovanju Vaša vedno manj čeprav se je števi- se je med delavkami m delavci di tisti čas ki se po citiranem članica upravičena, da se ji od- [0 zaposlenih večalo. Še vedno kdo tudi ponesrečil. Povedali so zakonu sicer v to dobo prizna- meri pokojnina po razvrstitvi v pa se enkrat na leto ponesreči mi za neko tovarišico, ki je ze Va, ni se pa priznaval po prejš- pokojninski razred, ki ustreza vsak četrti delavec. To je veliko, pred leti izgubila prst. Vprašam Njih predpisih Pogoj za to pa njeni kvalifikaciji ter celokup- Vendar pa je čutiti napredek iz tudi, kdo se je ponesrečil lani. te, da tak upokojenec izpolnjuje ni za upokojitev vštevni dobi leta v leto, ne le glede pogosto- Več se jih je, toda poškodbejiiso Pogoje po 19. in 20. členu zako- 29 let, 8 mesecev in 15 dni. sti nesreč, temveč tudi na to, hude, D. D. Vso pozornost razvoju kmetijstva Letošnji družbeni plan postojnske komune predvideva, da bodo v tej občini ustvarili letos za 8 milijard 590 milijonov in 700,000 dinarjev družbenega bruto proizvoda, medtem ko bo narodni dohodek znašal 3 milijarde, 745 milijonov dinarjev. Največ sredstev bodo vložili v kmetijstvo, saj so bo vrednost kmetijske proizvodnje v primerjavi z lanskim letom povečala za 720 milijonov. I. V. Zmanjšati stroške Pred dnevi je zasedal delavski svet tovarne čokolade in likerjev Im-perial iz Vidma ter razpravljal o poslovanju v minulem letu. Iz poročila Je razvidno, da so presegli lanskoletni plan za 6 ®/o, kar je zadovoljiv uspeh, če upoštevamo, da so imeli precejšnje težave pri prodaji izdelkov. Bruto dohodek je znašal lani 156 milijonov ali 4 milijone na enega zaposlenega, čistega dohodka pa so ustvarili 32 milijonov, to je za 5 °/o več kot v prejšnjem letu ali 820.000 dinarjev na zaposlenega. Da dohodek ni bil še višji, Je vzrok predvsem v tem, ker so bili nekateri stroški previsoki. Največ stroškov je bilo zaradi popravil v proizvodnem obratu. S to investicijo so uspeli povečati storilnost dela za 6 %. Razen tega so lani nabavili nekaj kakaovca na prostem trgu po znatno višji ceni, kot je kakaovec, ki ga redno dobivajo. Del dohodka, ki je ostal podjetju po odbitku za osebne dohodke, je delavski svet razdelil na sklad skupne porabe, del je namenil za nabavo novega stroja Sklenili so, da bodo morali letos skrbneje gospodariti in ustvariti večji dohodek, tako da bodo povečali sklade podjetja in tudi osebne dohodke. K-čič IZ POBJETII IN OBČIH OB KONCU OBČNIH ZBOROV V CELJSKI OBČINI Sindikat naj ima lastna stališča V celjski občini so te dni zadnji še nimajo dovolj jasnih lastnih sta- lišč in se še vedno podrejajo mnenju vodilnih ljudi, zlasti v manjših gospodarskih organizacijah. Zato so povsod sklenili, da bo treba letos bolj prisluhniti mnenju članstva, organizirati sindikalno delo, tako, da bo v njem sodelovalo čimveč delavcev, ter se uveljaviti v podjetju z lastnimi stališče. Jože Bevc občni zbori sindikalnih podružnic. Dejstvo je, da se obračuni na letošnjih občnih zborih bistveno razlikujejo od prejšnjih let. Včasih so bila poročila pretežno splošna, letos pa so na občnih zborih zelo konkretno govorili o stališčih sindikata do gospodarjenja, do gospodarskih uspehov in neuspehov v lanskem letu. Grajali so nepravilnosti, toda ne zato, da bi nekoga »osebno napadali«, pač pa zato, da bi jih čim-prej odpravili. Vendar so se tu in tam še našli različni »občutljivci«, ki so grajo vzeli za osebni napad, končno pa so se le morali sprijazniti z mnenjem vseh članov sindikata. Pozitivno je tudi bilo, da se je v razpravi oglašalo veliko več delavcev iz neposredne proizvodnje kot nekoč. Na skoraj vseh občnih zborih pa se je izkazalo, da izvršni odbori ,, ^ , sindikalnih podružnic še vse prema- ™“aradi nizkih lo prisluhnejo mnenju kolektiva, da škov, saj je v obratu skupno zaposlenih le šest oseb. Sicer pa je tudi lokacija obrata zelo dobra, in tudi letos, ko je bila izredno vlažna zima, ni bilo motenj v dodelavi pršuta. Podjetje ima sedaj glavno odkupno bazo v osrednji in severni Sloveniji, vendar si bo letos skušalo zagotoviti odkup veCjega števila prašičev na Krasu, kar bo ugodno vplivalo na razvoj prašičereje v koprskem okraju. Bb Največja tovarna pršuta v državi Ko je »Hladilnica Koper« konec minulega leta adaptirala v Lokvah pri Divači prostore bivše vojašnice za svoj obrat za dodelavo pršuta, nihče ni Slutil, da se bo ta stranska dejavnost v podjetju tako kmalu bogato obrestovala. Povpraševanje po pršutu je namreč izredno veliko, tako doma kot v tujini. Zmogljivost obrata je 100 ton pršuta, vendar bodo ta obrat že letos razširili in proizvodnjo podvojili. KOMPLEKSNO NAGRAJEVANJE V KOMBINATU DELAMARI8 VELIK GOSPODARSKI USPEH Na občnem zboru sindikalne po- aktivnih, le komisija za družnice Kombinata konservne in- vprašanja je minulo leto zelo dustrije Delamaris v Izoli, ki ima delovala, kar so na občnem zbor« 1532 članov, so po nedavni združitvi ostro grajali. Prav ta komisija P štirih sorodnih podjetij prvič izvo- bi morala biti — kot zametek b ^ lili skupno sindikalno vodstvo. Do- doče kadrovsko-socialne službe slej je namreč vse štiri obrate po- najaktivnejša v podjetju. NeclvoB'" vezoval osrednji odbor, v katerega no bo ta pomanjkljivost vsaj sp so kooptirali nekaj članov iz vod- četka resno ovirala uveljavljanje štev obratnih podružnic. Kljub pri- sebnega kadrovsko-socialnega se zadevanju pa osrednji odbor ni torja, v katerem bodo združene vs uspel združiti člane sindikalne orga- službe, ki so že doslej tako ali n111 nizacije prej samostojnih gospodar- gače skrbele za človeka. _ ^ skih enot ter jih usmeriti k reševanju skupnih nalog združenega podjetja. Zato ni čudno, da so na občnem zboru grajali lokalistične težnje posameznikov. Kljub temu pa je bilo lani ven- Posvetovonje o trgovini Občni zbor zagorskih rudarjev Če bi ocenjevali posamezne občne zbore sindikalnih podružnic v zagorski občini, bi lahko smelo trdili, da je bil občni zbor rudarjev med najboljšimi. Poročilo je res bilo zelo temeljito, nič manj tehtna pa ni bila razprava. Govorili so predvsem o gospodarskem uspehu podjetja, o skrbi za delovnega človeka, o izobraževanju, medsebojnih odnosih itd. Največ pa so govorili o ustanavljanju ekonomskih enot. V rudniku bodo namreč kmalu organizirali osem ekonomskih enot in rudarji so prepričani, da bo takšna organizacija stimulativno vplivala na posameznike in celoto. V ekonomskih enotah bodo Izvolili obratne delavske svete. Lahko rečemo, da je sindikalna podružnica zagorskih rudarjev razumela in osvojila načela in napotke IV. kongresa Zveze sindikatov Jugoslavije. Pomembno je tudi dejstvo, da se je novi odbor podružnice kadrovsko zelo pomladil. k. Lani za 2 odstotka nad planom Lanskoletni proizvodni načrt je kolektiv Železarne Jesenice presegel za 2 %. Tako je bila proizvodnja presežena za preko 17.600 ton izdelkov. Tak porast proizvodnje gre predvsem Posvetovanje mladih železničarjev V Bohinju je bilo pred nedavnim posvetovanje mladih jugoslovanskih železničarjev (sklicali so ga na pobudo mladinskega aktiva ljubljanskega vozlišča), na katerem je 64 delegatov razpravljalo o nalogah Ljudske mladine ob bližnji reorganizaciji jugoslovanskih železnic. Delegati so precej razpravljali o tem, zakaj mladi ljudje v železniških podjetjih slabo sodelujejo v delavskih svetih. Včasih se zgodi, da se miadinci bojijo razpravljati na sejah delavskega sveta, ker zaseda- stolpnicah v Hočah in Limbušu 21 mi-njem prisostvujejo strokovnjaki in lijonov, za dograditev in opremo pri- hi CA lotiVr, ,, ri no ti In Ha hi Vnlršnn zidka pri zdravstvenem domu Radije bi se lahko pripetilo, da bi kakšno ,n ^ Zdravstveno postajo Vuzenica strokovno stvar preveč nerodno po- g milijonov, za ureditev in opremo vedali. Gotovo je v nekaterih ko- zdravstvene postaje Juršinci, Goriš-lektivih res tako, toda v delavskih " pa nič ne pomaga.« Visoka .matematika, ki jo težko ssumeš, čeprav dajemo prednost samopostrežbi. Naslednjega dne sem šla kosit v Ljudsko kuhinjo. Ob pol treh, kakor prejšnji dan v Triglav. V zadušljivi in veliko manj prijetni servirnici sem prisedla k študentoma, ki sem ju dan poprej videla v Triglavu. »Sta menjala menzo?« »Da, zdaj dokončno. Sita sva vrste pred samopostrežnim pultom. Ali ni neumno? Za mizo je tako malo abonentov, pri kuhinjskem oknu ti pa skoraj brada zraste od čakanja.« Mlada abonentka, ki je na videz neprizadeto sedela za našo mizo, je bušnila v smeh ob ponesrečeni primeri golobradega študenta. ZA 50 DINARJEV SI NE MOREMO DAJATI ZREZKOV Tudi načrti o 2000 toplih malicah, ki so jih imeli ob otvoritvi restavracije Triglav, so šli po vodi. Še tistih nekaj kolektivnih abonentov, ki so sprva jemali malico, jih je pustilo na cedilu. »Najboljšo voljo smo imeli, kuhali smo jim makaronovo meso, golaž s polento in izdatne enolončnice. Zrezkov jim pa ne moremo peči za 50 dinarjev,« užaljeno odgovori upravnik, če ga vprašate, zakaj so ob kolektivna naročila. Toda v Veletekstilu, Eliti in Triglavski tiskarni, kjer so do nedavna dobivali malico iz te restavracije, vedo povedati še kaj več. »Na zrezke še pomislili nismo,« pravijo v Veletekstilu. »Malico smo odpovedali zaradi — ne zamerite, če smo odkriti — nesnage. V enolončnicah smo večkrat našli pesek in koščke lesa. In kako pride krušni cmok v makaronovo meso, če je posoda pomita in hrana sveža?!« »Od kod pa zdaj dobivate malico?« »Iz hotela Union. Veliko bolj smo zadovoljni, pa jo dobivamo po isti ceni kakor iz Triglava.« V Triglavski tiskarni pa je samo 30 delavcev sprva jemalo malico iz Triglava. In prav ti so se uprli, da bi jo tam naročili za vse. »Polenta je dostikrat kisla in najbrž za enolončnice uporabljajo ostanke od prejšnjega dne,« so pojasnjevali. »Kam se boste pa zdaj obrnili?« »Še ne vemo. V Gradisovi obratni kuhinji dobro kuhajo, pa ne sprejmejo nikogar več. Vprašali smo tudi v hotelu Turist. 70 dinarjev pa je le malo preveč za malico.« Podjetja sprašujejo na vse strani, kdo bi jim pripravljal tople obroke, pet kotlov v restavraciji Triglav, ki skupno drže okoli 1500 litrov, pa brezplodno sameva. Investicija je postala zaradi nesolidne priprave hrane negospodarna. Tako je pač: moderni gospodinjski stroji lahko veliko pomagajo tistim, ki v kuhinji delajo, ne morejo pa hrane izboljšati, če živila niso dobra in če kuharice niso spretne. 17 MILIJONOV NA PLEČA ABONENTOV V restavraciji Triglav si ta neuspeh zelo čudno razlagajo. »Tri kilometre naokrog diši po študentih,« pravi upravnik. »Saj veste, da je bila prej tukaj študentovska menza. Servirnico moramo pregraditi in kupiti samopostrežni pult, pa bo drugače.« In,najbrž upravni odbor te menze tudi tako misli, drugače bi že poskušal v sedanjih razmerah kaj storiti. Skupno so celo prepričali tiste, ki imajo na okrajnem ljudskem odboru besedo, da jim bodo dali za izpeljavo novih načrtov 7 milijonov iz sklada za pobijanje alkoholizma. Za nove kotle in drugo kuhinjsko opremo jim p je pred otvoritvijo dala že občina iz | tega sklada pet milijonov. Tako bo p torej šlo 12 milijonov dinarjev druž- | benih sredstev za obrat, ki trenutno | ni niti na pol izkoriščen, medtem ko | je v drugih menzah in gostilnah ve- | lika gneča. Kako bo v prihodnje, je še vpra- | šanje. Kaj pomaga krasna bonbo- | niera, če so notri slabi bonboni? In | povrhu še dragi. In bonboni v obliki | kosil in večerij bodo v Ljudski re- \ stavraciji še kako dragi, kajti 17-mb = lijonskega kredita, ki ga nameravajo j vzeti za vse te novitete, ne bo plačal | nihče drug kot abonent. Seveda, če j bo voljan. Drugače pa bo menza še ! naprej — prazna. ŽAREK UPANJA Nazadnje sem v telefonskem imeniku poiskala še občinski sindikalni svet. Konec koncev so sindikati po-borniki za zdravo prehrano in dobro izkoriščen proti čas. »Ne razumem, kaj pa je v Triglavu narobe?« mi je odgovoril neznanec, ki se ukvarja s temi vprašanji. »Slišal sem, da jim je precej abonentov ušlo, to že, ampak o slabi organizaciji nič ne vem. Hvala, da ste nam povedali. Takoj se pomenimo o tem.« Droben žarek upanja na bolje! Mogoče se bo kdaj tudi občinski zbor proizvajalcev pozanimal, kako je s to restavracijo in denarjem, ki ga je občina vložila vanjo. Toda vse intervencije od zunaj ne bodo veliko zalegle, dokler se ne bo zavzel sam kolektiv, ljudje, ki delajo v Triglavu. Drugim lahko pomagajo z nasveti, subvencijami in pri najemanju posojil, menzašev pa jim nihče ne bo pripeljal. Te bo privabila samo dobra in poceni hrana. i BOLJ ZARES KOT ZA ŠALO Branjevcev dnevnik 31. MARCA: Že zdavnaj sem položil stogramsko ploščico v skodelico, v kateri tehtam čebulo, krompir in redkvice (z druge skodelice pa nikoli ne vzamem uteži), toda kaj pomaga! Eh, ko bi prodajal banane ali pomaranče.' Skušam jih dobiti, pa ne gre in ne gre. Tudi danes sem bil v centralnem skladišču sadja in zelenjave in rekel šefu Simonu: »■Dober dan, šef/« Molčal je. Takoj sem vedel, koliko je ura, zato sem kar sam odgovoril: »Torej nimate!« »Le kaj te tako mika to sadje!« je rekel. Kar nekam užaljen se mi je zdel. Pa mu nisem povedal. Navsezadnje tudi sam \ ve, da se pri tem sadju najbolje zasluži: poma-; ranče po 190, banane po tri sto. Eh, da, tole! I 1. APRILA: Čas je, da postanemo pošteni: v skodelico 1 bom dal lažjo ploščico, zato pa moram na vsak 1 način dobiti pomaranče in banane. »Dober dan, šef Simon!« | In je rekel: | »Sadja ni!« Za nalašč sem ostal v tistem centralnem | skladišču. Videti hočem, sem si rekel, ali bo kdo | drug dobil sadje. In glejte, prišel je Jožef, tisti iz prodajalne 1 na vogalu. Niti dober dan ni voščil, le v roke | sta si segla s Simonom. Takoj potem je dal Si-| mon desnico v žep in z njo podrgnil po njem. »Oprosti, Jožef, za higieno je treba skrbeti,« s je rekel. MARIOLA KOBAL Ogenj je v strehi! Iskro, ki je si-že dolgo časa tlela, je zanetila nJ1?, dolskega upravitelja na Mostu a Soči, ko je neki dan ihtivo stre-a ria svojo sosedo: ».“Naj boste vi, ki vam še šole no-61° postaviti!« . Zakaj in od kod takšna grožnja, ^ksen plaz besedi, nam pravzaprav malo - — - so stim Boj za šolo mar; bolj smo radovedni, kdo tisti »vi« in kaj se skriva za ti-“ »nočejo«!? ». No, prvi so vsekakor domačini, osčani, drugo pa zadeva občino in Kraj jn republiko! Prvi že leta in ,eta Prisluškujejo obljubam, da jim ° občina ali okraj ali republika gradila novo šolo, ki je Mostu prav 0 potrebna kot uspešnejša turi-rčPa propaganda na račun Soče, ki ® Prav tam zbira v lepo, zelenomo-ro jezero; drugi pa že leta in leta p isluškujejo potrebam domačinov n se tudi že leta in leta odločajo. Toda, na zboru volivcev na Mo-d na Soči so vsa mogoča predvi-evanja in namigovanja zajezila Slasno in razločno izgovorjene be-ede, ki so se kot pika na koncu svka prilepile ob grožnjo, s kate-0 smo začeli to pripoved. >, “Jaz vam pa povem, da je šola na uostu propadla. Okrajni svet za mstvo je že sklenil, da šole na Motu ne bo! Končno pa na Mostu ta-0 Mi^tako vse propada.« Mož, ki je to povedal, zida hišo Tolminu. Ob tem je tudi prosvet-»i delavec. Zakaj si torej ne bi omi-shl Prijetnega bivanja v mestecu, ki v® razvija? Zakaj bi mu ne postavili “0lo tik pred njegovo, še nedogra-leno hišico? Vseh teh domnevanj možak sicer ?i obesil na veliki zvon! V bitko za solo je poslal drugačne argumente, Ki so bolj prepričljivo ropotali po vratih okraja in republike. Kakšni bili ti, »argumenti«, nihče ne ve, diti ne občina! Občinski možje vedo t® to, da so morali biti ti argumenti ®ila tehtni, saj je odgovor na njih Kratko malo pometel z vsemi ostali-thi željami in načrti. Glasil se je: »Če boste šolo v Tolminu gra-“tlr. vam bomo dali denar, če pa bi jo radi postavili na Mostu, se obrišite pod nosom!« Občina je ta odgovor modro obrnila sebi in svojim občanom v prid. Rekli so, češ, če je že tako, le naj odrinejo kakšen milijon, mi pa jim sezidamo »magari« na Mengorah (hrib nad Tolminom, znan izza prve svetovne vojne!)! Pameten odgovor. drugi se vozijo z avtobusi, spet tretji pa skočijo k pouku tako rekoč kar čez cesto. Poslednji so gotovo najza-dovoljnejši, stanujejo pač v Tolminu. Kakorkoli že, šola še ni. pretesna in šolarjem še ni treba čakati v vrsti na prgišče učenosti. Na Mostu na.Soči pa stoji šola, ki ima le tri učilnice. Lansko leto AAA-« Kdo bi se tudi odrekel denarju, ki mu pripada po vsej pravici?! Na geografijo kraja in pa na to, kaj že imajo in kaj bi še potrebovali, so hočeš, nočeš pozabili. Na vse to je pozabil tudi prosvetni delavec, ki zida hišo'v Tolminu.. V Tolminu stoji osemletka, ki ima 11 učilnic. Lepih in svetlih! Ne sicer najmodernejših, na vsak način pa so dostojne učitelja in učenca. V te učilnice hodi približno 600 otrok. Nekateri kolovratijo peš ure in dlje, so s pravcato matematično preračunljivostjo stlačili v te tri učilnice pet razredov, na jesen pa bodo morali ustanoviti še šesti razred. V šolskih klopeh se stiskajo otroci iz Mosta in pa iz okoliških krajev. Blizu 400 jih je, ki brusijo pete po cestah, ki vodijo iz Bače, Modreje, Bočnika, Loga ali pa iz Kozmeric proti Mostu in v hram učenosti. Število otrok v Tolminu, v katerem so všteti tudi otroci iz Mosta, ki obiskujejo višji razred osemletke, se lahko smeje številu otrok na Mo- stu; učilnice na Mostu pa sramežlji- \ vo povešajo glavo pred učilnicami v j Tolminu. Kljub očitni razliki, pa se ; vsevprek govori o novi šoli, ki naj ; bi stala v Tolminu! Moščani ogorčeno godrnjajo: »Kako to, da gre v naši občini i vse tja, kjer že nekaj je, malo ali j nič pa tja, kjer še nikoli ničesar ni ! bilo! Naši ljudje' se vozijo na delo v Tolmin, v Podbrdo, v Novo Gorico, na Jesenice, hodijo nakupovat v Tolmin ali v Solkan; otroci pa morajo trapati v šolo jeseni in pozimi v kraj, ki je od nas oddaljen celih pet kilometrov!« To misel je upravičeno izrekel zbor volivcev na Mostu na Soči. Povedal pa jo je zavoljo tega, da bi jo kdo ujel na uho, da bi tudi Meščanom in njihovim potrebam kdaj kdo prisluhnil. Zbor vendar ni samo zaradi zbora, a mnenje prebivalcev le zaradi lepšega! Občina je sicer prisluhnila potrebam Mosta, niti jim ni samo prikimala, pač pa jim je tudi obljubila vso svojo veljavo v boju za novo šolo. Žal pa so se hitro našli posamezniki, ki so s svojim vplivom prezidali vsa mogoča mnenja in že skoraj uveljavili svoja, ki nikakor niso vezana na domačine in njihove otroke, ampak le na prag hiše, ki jo zidajo nekje v Tolminu. Pravimo — skoraj! To zaradi tega, ker se pridružujemo tistemu delu domačinov, prebivalcev Mosta na Soči, ki še vedno upajo, da bodo nova šolska vrata le stala v njihovem kraju, kar bi bilo prav in pošteno Zakon' o šolski reformi graja ustanavljanje velikih šolskih centrov in poudarja gradnjo šol, osemletk, kjerkoli so za to dani pogoji. Več kot samo najosnovnejše pogoje za novo šolo-pa ima prav gotovo Most na Soči. Ce pa bo le obveljala trma posa- = meznika in pa grožnja, ki jo je ta g trma rodila, potem pa zidajmo šolo ^ kjerkoli, »magari« na Mengorah! n Denar bo sicer izkoriščen, občani pa s ne bodo zadovoljni, njihovi otroci pa g še toliko manj! DUŠAN KRALJ 1 Prišel je tudi tisti s Krivega trga. Simonu je segel v roko, ta pa spet, kot bi ga pičila kača. Desnico je vtaknil v žep: »Oprosti, za higieno je treba skrbeti!« Ni kaj reči, kulturen človek je, to mi je zelo všeč. Prav. takrat je prišel po ulici znanec Leo. Stekel sem k njemu in mu segel v roko. Medtem ko sem drgnil desno dlan po notranji strani žepa in govoril: »Oprosti, Leo, za higieno je treba skrbeti,« je Simon že stehtal onima dvema pomaranŠe in banane. »Kaj naj to pomeni; Simon?« sem ga vprašal. »Že prej sta naročila!« mi je pojasnil. »Ali jih imaš še kaj?« »Nič več!« i 2. APRILA: Prav gotovo bo kdo rekel, da je bil tisti moj včerajšnji sklep, da bom dal v skodelico na tehtnici 'tanjšo kovinsko ploščico, le prvoaprilska domislica. Pa ni, častna beseda! Kaj morem, ko pa mi tisti Simon ne da pomaranč in banan! Aha, čakaj... V roko mu bom segel. Sel sem v centralno skladišče. »Zdravo, Simon!« Simon mi je pretipal vso dlan, kakor da sem, ; hm, gospodična. »Nič fli!« je rekel. Takrat se mi je posvetilo: Stopil sem na' najbližje stranišče, izbrskal iz i listnice tisočak, ga nekajkrat zganil in ga vzel l v desno dlan, pa se spet vrnil v centralno skla-\ dišče. Prav pred Simona sem se postavil in mu j segel v roko. Moja dlan je ostala prazna, Simon pa si je v | žepu drgnil roko in govoril: »Oprosti, prijatelj, toda za higieno je treba 1 skrbeti.« Dal mi je pomaranče in banane. Seveda ne za j tisti tisočak, temveč za drug denar ... Tistih tisoč dinarjev primanjkljaja... Nič l lažjega: v skodelico na tehtnici sem že dal konjsko podkev. Dragutin Rakanovič dogodki V SVETU OD TEDNA DO TEDNA SUKARNO V JUGOSLAVIJI Predsednik republike Indonezije je prispel v torek popoldne na tridnevni obisk v Jugoslavijo kot gost predsednika Tita. To je tretji obisk indonezijskega predsednika v Jugoslaviji in njegovo peto srečanje s tovarišem Titom. Na puljskem letališču sta indonezijskega državnika sprejela predsednik Tito in njegova soproga! Visokemu gostu so izkazali najvišje časti, srečanje državnikov in prijateljev pa je bilo toplo in zelo prisrčno. , V družbi predsednika Tita Je gost iz Indonezije odpotoval iz Pulja na Brione. Po krajšem bivanju na Brionih je predsednik Sukamo obiskal Postojno, Bled in Zagreb. Včeraj popoldne je šef in- NAŠA PARLAMENTARNA ELEGACIJA NA JAPONSKEM 2e več dni se mudi na Japonskem jugoslovanska parlamentarna delegacija, ki jo vodi dr. Mladen Ivekovič, predsednik Zveznega zbora pri Zvezni ljudski skupščini. V ponedeljek je delegacijo sprejel japonski cesar Hirohito. Med avdienco se je japonski cesar zanimal za napredek Jugoslavije in želel delegaciji prijetno bivanje. Delegacija je obiskala tudi predsednika japonske vlade Kišija in zunanjega ministra. Razgovori z japonskimi državniki so potekali v prisrčnem vzdušju. Japonci so pokazali posebno zanimanje za razširitev gospodarskih stikov med obema deželama. Razen mnogih političnih osebnosti v glavnem mestu so člani naše delegacije obiskali med tednom tudi več podjetij in ustanov ha Japonskem. USTANOVITEV ZDRUŽENE SOCIALISTIČNE STRANKE FRANCIJE Na kongresu združitve Avtonomne socialistične stranke, Unije socialistične levice in Tribune komunizma so donezijske države odšel iz Jugoslavije deljo ustanovili v Franciji novo poli- in se z zagrebškega letališča odpeljal Bolgarijo. Med tridnevnim bivanjem predsednika Sukarna sta se državnika razgo-varjala o sodobnem dogajanju po svetu, ki zanima obe deželi, in o krepitvi indonezijsko-jugoslovanskega sodelovanja. VARNOSTNI SVET OBSODIL JUŽNOAFRIŠKO UNIJO tično formacijo — Združeno socialistično stranko. Za sekretarja so izvolili dosedanjega generalnega sekretarja Avtonomne socialistične stranke. Na kongresu je nova stranka sprejela statut, pripravlja pa tudi program. Kongi*esu združitve so prisostvovale tudi številne delegacije socialističnih strank in gibanj v drugih deželah. Delegata SZDLJ sta bila na tem kongresu Varnostni svet ZN je i. aprila spre- Puniša Perovič in Predrag Ajtič. Puniša jel resolucijo, ki poziva vlado Južno- Perovič je pozdravil kongres v imenu afriške unije, naj v interesu ohranitve Socialistične zveze delovnih ljudi Jugo-svetovnega miru opusti politiko rasne slavije. Poti pomiritve r Malo nepričakovano se je sredi ki, ko se je odločil za potovanje atomskih velesil. Ta prepoved je razuma, zahtevajo novo pri: obiska Hruščeva v Franciji in ko- v ZDA. Glede na ameriško raz- že zdavnaj postala bistveni del vanje, da bi končno le doseguT maj deset dni po obisku v Parizu položenje do take možnosti bi mo- splošnih zahtev večine dežel, naj sporazum. Na dveh zahodnih britanski premier Macmillan od- rali domnevati, da je Macmillan se konča neodgovorna, nevarna lah je, da pokažeta pri teh P0®^ pravil v Washington. Te okoli- skušal vplivati na ZDA, da bi igra s človeškimi življenji, s ti- janjih prav toliko dobre voli® ščine so dale povod za številne vsaj zmanjšale ali pa povsem stim, kar je človeku najbolj dra- razumevanja, kolikor ga je P\ komentarje in razlage ozadja tega opustile podporo francosko-nem- goceno, se pravi, z njegovim kazala SZ, ko je sprejela hiu nisli. ,.n( Dogodki v Parizu in morebn® zanimivega obiska, čeprav je bilo škega grupiranja, ki je Britanijo zdravjem in z zdravljeni njego- zamisli. j drugi-strani je pre- Dogodki v Farizi eni oogoi za uspeh novosti v sovjetsko- ovirati spo*^ Macmillan se je odpravil v Wa- zuma v Ženevi. Spričo sedanj«^ že večkrat javno povedano, da gre zelo prizadelo in materialno oško- vih otrok. Po drugi-strani je pre- uusoukj v r-anzu in j, predvsem za britansko prizadeva- dovalo. Skratka, računati bi bilo poved bistveni pogoj za uspeh novosti v sovjetsko-francoskih ^ nje, ublažiti ameriško stališče do treba s tem, da se bosta anglo- razgovorov nedavnih sovjetskih predlogov v saksonski sili še bolj zbližali, če štirih o razorožitvi, nosih ne bi smeli Ženevi in nekako zgladiti pot sko- bi se pokazala znamenja kakrš- shington zato, da bi ZDA spre- položaja bi mogle te novosti rajšnjemu sestanku štirih na vrhu. nega koli francosko-sovjetskega jele sovjetske predloge kot osnovo uravnovesiti splošen francoslriP^ =~r-S=i SSSsHm BSBTsSS 3= SfiSž odpravil na to pot zaradi sploš' nega de Gaullovega stališča in iz bojazni, da bi mogel i. LtTJ O C, »-lili L/V-J1J W 1. 1 ailV-iJCL, IVI v t v vri. v tu .. » v tit*i*»_.v*i** »Ji*- --- , -A> očitno ne namerava zapustiti jem, kaže, da mu je to uspelo. drugi strani pa bi v pravem u ___________ 1 - Z _ _______________x 1 T-7 _ _ . , . . . mi-flrii -ic-v, *»r-. X v+f. 1 ^ TTI Ol P ^ saa-r ASThSKSS vpz-ip cnornvump kr.t hi hiln dom> kakc>r se je to v preteklosti še intenzivnosti, ki bi jih prepo- tike, ki grozi, da bo v nadaljm večje sporazume, kot pa bi bilo prav Londonu in Washingtonu. redno dogajalo. Vse to pa bistveno ne spremi- ved ne obsegala! kakor tudi‘druga razvoju povzročila nevarne^ vprašanja, ki jih bo treba urediti trese po vsej- Evropi in po sv Jure Putni® Francija že dolgo vztraja na nja dejstva, da je Macmillan po- pred sklenitvijo dokončnega spetem, naj jo ZDA in Velika Bnta- hitel z odzivom na Eisenhower-nija sprejmejo kot tretjo članico jevo vabiio, ker so sovjetski pred-ozjega vladajočega kluba v NATO logi v zvezi s prepovedjo atom-in sploh v zahodno skupnost v skih eksplozij ustvarili hov po-katen hoče imeti enake pravice, jožaj, ki je v Britaniji zbudil očit- Anglo-saksonsko odklanjanje ali no olajšanje, v ZDA pa občutek segregacije. Za resolucijo je glasovalo devet članic Varnostnega sveta, medtem ko sta se francoski in britanski predstavnik vzdržala glasovanja. Resolucija predvideva, naj bi generalni sekretar ZN Hammarskjbld po posvetovanju z vlado Južnoafriške unije predlagal ukrepe, ki bi zagotovili spoštovanje ciljev in načel Ustanovne listine ZN. DE GAULLE V LONDONU Predsednik francoske republike de Gaulle je v torek odpotoval na uradni obisk v Veliko Britanijo. V Londonu so mu priredili pravi kraljevski sprejem. Kraljica Elizabeta je z najvišjimi dosto- NEODVISNOST FEDERACIJE MALI Po dvomesečnih pogajanjih so v ponedeljek podpisali v Parizu sporazum o priznanju neodvisnosti Federacije Mali, ki jo sestavljata Sudan in Senegal. Voditelji federacije so podpisali na predsedstvu francoske vlade v Parizu spo-ražum o »prenosu francoskih pristojnosti na Senegal in Sudan« in potrdili sporazum o sodelovanju Federacje Mali Francijo. Po določilih tega sporazuma bo postala Federacija Mali neodvisna dežela v okviru prenovljene Francosko-afriške skupnosti. vsaj izmikanje tem francoskim zmedenosti in neprijetnosti, zahtevam je eden izined razlogov, Zaradi svojega splošnega ^ vpznie5? l°žaja v sodobnem svetu in zaradi vezuje z Zahodno Nemčijo v pn- K. da hi ustvarila nakp rnnenja, da bi nadaljevanje hlad- vret. evropsko Ironlo in tako Iz- SIŠ* -/» za^™. ■r"*«- ■» ^ seliu agssrsss^sa: ni gospodarsko vojno med bri- . _ .. _ z Vzhodom. Zato so Bntanci spre-tansko skupino sedmih in fran- ... „ . . , „ „ cosko-nemško skupino šestih, po drugi pa sprožilo krizo vzdolž vse zahodne fronte, v kateri so jeli sovjetske predloge kot pameten popust, ki ga ne gre odklanjati, zlasti še, ker pomeni sprejem nedavnih ameriških in zahod- vnA C črnem ha strani Rritaniie ticuaviuu amctiioKuu m zmii-ju- ? rSzjmS p, n, strLfSeS »‘h U.i V Londonu »pravteeno sko-nemške grupacije. menijo, da bi bil sprejem sovjet- vite j so vzmet za uresničenje ten bo širši problem razorožitve osred-aspiracij, zlasti še, ker poteka v nja ra2prav. znamenju čedalje večje moči Za- Ge bi bllo r^pojož^n^ v ZDA hodne Nemčije, kot pa bi to mo- takšno^, kakršno je bilo v Čamp gla zagotoviti zveza z Nemčijo. Davidu, bi sovjetske predloge pri Fronta prota Vzhodu zlasti na prlči sprejeli, zato niti ne bi na-osnovi znamh skupmh spominov stala sedanja neprijetna, čudna in interesov glede na vehkonem- motnja_ Vse pa kaže> ^ se je od_ škl ekspanzionizem, spričo kate- tigj v ameriški pohtiki spreme-rega si je težko zapirata oči, bi po- nilo to in. ono ter ponovno pri-memla za francosko politiko bi- bajaj0 na dan dvomi in predsodki stveno okrepitev njenega^ sploš- v: odnosu do vzhodnega partnerja, nega položaja, zlasti ^pa bi pove- Težko je najti razlago takega raz-čala možnosti za pntask na Anglo- voja, zelo verjetno pa je, da je saksonce. Ah in v kolikšnem ob- nastal v dokajšnjem obsegu pod segu bo de Gaulle izkoristil pri- vplivom Adenauerja in ob podpori ložnost, ki se mu ponuja, se bo vseb tistih krogov v zahodnih de- kmalu pokazalo, čeprav je že zdaj želah ki jih je nova smer vzne-težko dvomiti o tem da bi bil vo- miriia in h jim je _ vsakemu Ijan povsem zamuditi redko ugod- lz svojega razloga - bolj všeč na-no možnost. dalj evan j e hladne vojne. Spričo tega bi ne mogli iz- Prepoved jedrskih eksplozij ključevati možnosti, da je Mac- zdaj ni več niti politično vpraša-millan upošteval tudi verjetnost nje niti zadeva, ki bi zanimala ali takega razvoja v francoski politi- bila v pristojnosti samo treh LONDON — Z velikimi ceremonijami in pisanim sprejemom so Londončani sprejeli v svoji sredi in pozdravili predsednika francoske republike Charlesa de Ganila. Na angleških tleh mu je najprej segla v roko angleška kraljica Elizabeta. Na fotografiji: angleška kraljica in predsednik de Gaulle med gostim špalirjem na londonskih ulicah. janstveniki kraljevske hiše in vlade sprejela de Ganila na železniški postaji Victoria. Po slavnostnem ceremonialu sta se kraljica in de Ganile odpeljala v po-zlaSenih kočijah do kraljevske rezidence v Buckinghamski palači, kjer se je nastanil francoski predsednik. Obisk predsednika de Ganila v Ve- NOVA BURMANSKA VLADA Nova burmanska vlada s predsedni- kom U Nujem je v ponedeljek prisegla. V novi vladi je predsednik U Nu prevzel resor obrambe, notranjih zadev, demokratizacije lokalne uprave in infor macij. V torek je novi predsednik razložil liki Britaniji je ceremonialnega značaja.-..skupščini program svoje vlade. U Nu je V programu, ki so ga pripravili za nje- rekel, da bo nova burmanska vlada na. govo bivanje, niso predvideni daljši raz- daljevala politiko pozitivne nevtralnosti govori z britanskim premierom, tako da in ostajanja izven blokov ter si priza-od obiska ne pričakujejo pomembnejših devala navezati z vsemi deželami prija-političuih rezultatov. teljske stike za utrditev miru na svetu. -iiVlUGES — Pet tisoč kmetov je v tem malem francosK^ mestecu demonstriralo proti lokalni oblasti, ki je mimo precejšnih davkov hotela uveljaviti še nekatere svoje precej visoke takse. SODOBNA GIBANJA V RAZVITIH IN NERAZVITIH DEŽELAH (II) Vloga delavstva sestavlja industrijsko delavstj le 5,7 °/o nacionalne delovne si1’ v Keniji 1.4%, v Tanganjiki 3 na Madagaskarju 3,2% in c®'0ie rudarski Severni Rodeziji 14,3 %. V resoluciji, ki jo je sprejel delovni komite indijske obrt — v mnogih deželah, na pri Čeprav delavski razred v ^ lonijan in nerazvitih deželah 11 Kongresne stranke 14. januarja 1960 na zasedanju v du^trije11-ne^bflpSuirok . . Bangaloru, je rečeno med drugim: »Kmetijski in indu- proces kapitalistične preobrazbe, bolj organiziran odred teh dez strijski delavci so osnovni, življenjski element v skup- ^^oSeTeVa^i^^g&nem0^ nj?v^azvit^dežela^značiln0’ predstavlja posebno pomembn^ ____^ ________________ ga dela vse nacionalne delori1 i—Ve^da bi "sprožil širok sile, pa nedvomno pomeni n3-,' kapitalistične preobrazbe, bolj organiziran odred teh dez •A*'': __ _• _ JI 4 -m Lr/-* ra 'ro oinriitraln/V nosti, zato naj imajo najpomembnejšo, vlogo pri gra- tako^ imenovani imoclerni gospo- da so ga njegovi voditelji načdj ditvi ekonomske moči dežele.« darski sektor, ki je bil v rokah in pod vodstvom belcev« Na drugi celini, v Afriki, prav Pogosto ta metoda ni zagotd-tako vidimo, da imajo sindikalne vila zadostne mobilizacije doma- ma no depolitizirali« in ga usmeri r______________________ v izključni boj za mezde,, pa V ' ■ ”7’ za sindikalno gibanje v nera' Ta proces razvoja kaprtahz- vitih deželah značilna visok« »od zunaj« v pogojih kolo- sj0pnja »politizacije« in angaZ1 organizacije odločilno vlogo v če delovne sile, zato so koloniza- nializma pojasnjuje določene ranosti v protikolonialnem os*0' prolikolonialnem osvobodilnem tor ji uvedli odkrito nasilje irr or- specifične družbene in ekonom- i—km--_:u:— boju.. . . . ^ ganizirali preganjanje domačega ske pojave v nerazvitih deželah. stopnja »politizacije . mauzmu pujtisuj uje uuiuceive ' torji uvedli odkrito nasilje irr or- spi 'Od kod ta pomembna vloga p^ebivdstva^later^ de^po^ Razred domačih kapitalistov - -?Teza industrijskim ; SrboTi^v^LdvfsnTm0^' tem Prodaliu7 sllžnost- d™gega oziroma nacionalna buržoazija - Itatltela^mnog" UsSeje v ^ spodars(em ;£™|» deM ki ,» RJ? k* ’ "T****!? KtS Sfii Bele kolonizatorje so v azij- v Severno Ameriko. zator in okupator, hkrati pa tudi tentno nezaposlenega« kmetijss. ske in afriške dežele vabila zlasti Kior ni*; ni Kil« ri«^«i; glavni socialni , izkoriščevalec. ga delavca. Z davki pritiska naravna bogastva in cenena de- beli »civilizatorji« preganjali do- Ko pripelje kolonialna revoluci- neodvisnost kmeta in ga pos,^. lovna sila. Organizirali so plan- i * F 6 j -j. Ja ao poraza koloniali taže, rudnike in celo določene m.aČ7.P7e^va,lstvo “ ‘ |anj,al1 .f° ja (fo poraza koloniafnega poli- no spreminja bodisi v zadolž« rodovitne tjgnega ffospostva, se kmalu za- nega proizvajalca in kapitalis ik« aruznena struKtura je v »uajcui« ucicmu . leta torej v nekem smislu »obglav- oziroma plantažniku. OrgaUL "(oljarne, čistilnice bombaža, mli- na< da so organizirali plantaže pogasj pa ge priseljenec. Koloni- ga delavca na zemlji, ki jo je f!8 ne ipd.). Kolonizatorska politika P°d vodstvom bebh priseljencev. zajorska družbena struktura je v »najem« belemu yeleposestn% je težila, prvič, za zagotovitvijo K0®11002) «? .®amo P° .YPon« cenene delovne sile, in drugič, za v Alžiriji zaplenili pol preprečevanjem razrednega or- hjona hektarov zemlje, ganiziranja te delovne sile. hh sto letih pa 3,5 militi mi-v minu- Ijena«. ranost tega proletariziranega 1 , klik f. 3,5 milijona kekt- . ^ff*5**SK 'St.Tt Doo.bc deloono ,«o ,o oobi- i setinn pitalizem takor vsak drug spre- mestnega proietar;ata. lizirali na več načinov. Z raz- MOSKVA — Ves svet je s simpatijami pozdravil štiri sovjetske mornarje, ki jih je vihar zanesel v čolnu daleč na Pacifik, pa so potem 42 dni zdržali brez vode in kruha upirajoč se morju, orkanom in obupu, dokler jih ni našla ameriška letalonosilka. Iz San Francisca so mornarje vozili po ZDA in jih v New Yorku vkrcali na ladjo, od koder so se vrnili domov. V Moskvi jih je sprejel minister za narodno obrambo maršal Malinovski. Na sliki: Krušovski, Poplavski, Fedotov in Cigančuk med Parižani. ‘SSlii i mili! izvodnjo tistega blaga, ki ga je Posledica kolonizacije je usta- lavski razred, zaposlen v kapita- svojo »civilizacijo in kulturo4; bilo mogoče prodati in zanj do- novitev kapitalističnega gospo- lističnem podjetju, le nizek od- Velik del kolonialnih intelektU' biti denar ter plačati davke, ali darskega sektorja, ki se je vce- stotek vse nacionalne delovne alcev, ki prihajajo na evrops®8 pa je morala poslati del svoje pil na domačo družbeno in go- sile. Vsa Indija je imela na pri- univerze, pa ostane zvest svoj®' delovne sile na plantažo, v rud- spodarsko strukturo. Beli kolo- mer leta 1929 komaj 1,7 milijo- mu ljudstvu in se postavlja a® nik ali v tovarno, da so delavci nializem je »razkrojil« domače na industrijskih delavcev. V Bel- čelo njegovega osvobodilnega P', zaslužili denar, potreben za dav- kmetijstvo, ali pa ga vsaj začel gijskem Kongu, ki sodi med »in- banja. Razen tega sili mateiiaM ke, in ga prinesli v vas. razkrajati ter je uničil domačo dustrialižirana« afriška ozemlja, položaj kolonialnega intelektuah XV.Z to-*' Težave integracije r(T • ^ Jzraelu je minilo zadnjih nekaj let V nenehnem lavske organizacije Izraela resno kakšno pozornost posveča Hista-pnzadevanju, da bi zagotovili osnovne živlieniske lotile teSa kot ene sv°iih najvaž- drut priseljencem. Poglabljanje POfifriTiak ___• rii * i • t d ** • npižih nalog Opnpralna konfede- nHcrnvomrvc+i pogoje sto tisočem oriseliencev ki so nenehno nri. ne]šlh nal°S- Generalna konfede- čuta odgovornosti med priseljen- hajaii V novo rfr^vo PoJ1^ tolfi t„ PJ racija žldovskih delavcev Hista- ci se kaže v skrbno sestavljenem novi ip., ?V° drz TV0' , ° . e*u .4®» J® oda usta- drut, ki je zasnovana na znatno sistemu volitev in v usposabljanji •• 18 drzava izrael, je prispelo V deželo nad širših temeljih kot le federacija nju vodilnih lokalnih teles orga- "Ulljon priseljencev, ki SO bih tako rekoč brez gmot' sindikalnih organizacij, je spre- nizacije. Glede na občutljivost, Olh dobrin. iela širok program za integracijo, s katero sprejemajo priseljenci ečina priseljencev je prišla Sl.Jrael iz dežel Bližnjega in vzk°da ter iz Severne so a- Sv°ie Prejšnje bivališče .večinoma zapuščali iz mate-in nia zlogov. Živeli so v bedi SVArev®čini, zato so vložili vse t- l6 uPe v novo državo, od ka-eot S? Pričakovali, da jim bo za-t-f^le boljše življenje. Orien-si« priseljenci — tako jim pra-sehl-V lzraelu — niso prinesli s vri°l ničesar, tudi delati niso bili j :enl Po sodobnem načinu. Nova i;f.a.Va iih je zaposlila kot nekva-iri, rano ali polkvalificirano de-no silo. Ker imajo priseljenci je prihajalo do izraza negodovanje in razočaranje priseljencev glede njihovega družbenega po- Ta program zajema nekaj podro- sklepe ali nasvete starih, je začel ložaja. Materialno približevanje °brazba itd. čij, kakor so delo in delovni odnosi, zdravstveno in socialno zavarovanje, splošna in tehnična iz- ravni starih naseljencev jih ni sorazmerno približalo tudi v družbenem pogledu, zato so se’ čutili v neenakopravnem položaju. Takš' Eno osnovnih načel Histadruta glede priseljencev je, da je zagotovitev stalnega dela prvi resnični 'ukrep za integracijo novih čla- no nezadovoljstvo kažejo pogosto no^, družbe. V tem okviru je Hi- tudi javno, na primer med neredi v Vadi Salibu in v drugih priseljenskih krajih. Na sestanku priseljencev iz Iraka so mladi intelektualci takole odgovarjali skupini starih naseljencev; »Vse dokler nam vi, stari, ne boste dovolili sodelovati stadrut zasnoval dvojno akcijo. Po eni strani se zavzema za stalno zaposlitev priseljencev pri graditvi novih podjetij in pri organizaciji kmetijskih skupnosti. V krajih, kjer živijo priseljenci, je Histadrut odprl šest novih tovarn, zdaj pa gradijo še osem in- Histadrut uvajati v te organe veliko število mlajših priseljencev, ki so se že izkazali. Tako sestavljajo priseljenci zdaj že 23 lokalnih vodilnih teles Histadruta -to so krajevni sindikalni sveti — med skupno 68, kolikor jih je v vsej deželi. To je zelo okrepilo njihov vpliv. Glede socialnega skrbstva je Histadrut uvedel vrsto ukrepov za priseljence, in sicer med drugim poseben dodatek za družine z velikim številom otrok. Ker so to skoraj izključno družine priseljencev iz orientalskih dežel, je novi, sistem pomenil neposredno ZaU imajv Slan, ne uosie aovonn soaeiovati , ‘ >. številne družine, ki morajo v oblasti, ste odgovorni za napa- ^sirijskih podjetij. Solel Boneh, izboljšanje njihovega položaja kv rl- °d zaslužka le enega, ne- ke v politiki integracije, ki ste jo Histadrutovo gradbeno podjetje Sprejeli so zakon, po katerem do-aiificiranega rednika, se polo- formulirali in izvedli, ne da bi se maiyeme te vrste v deželi) zapo- biyajo družine z več kot tremi rvri i ___._________ , i. . slini* v ton Irraiin ti n e,o1 --- j „ j 0l , orientalskih priseljencev ni posvetovali z nami. Ne moremo s v teb krajih več tisoč pri s nUt^°..spremenil v Primerjavi deliti z vami niti zaslug ne kri- seljencev-g^^^Hiim. Zato teh ljudi ni mo- tike Vse dotlej, dokler ne bomo Po drugi form F^terialno preskrbeti le s hkrati z vami odgovorni tudi mi.« Ve*i ° zajamčenim delom, tem- Kakor je pokazala praksa, in-DrL36 Petrebna cela vrsta drugih, tegracija ni in ne more biti le edvsem socialnih ukrepov. stvar državne intervencije, pa naj Vprašanje integracije te naj- se ta še tako prilagaja in pre- strani meni Histadrut, da je strokovno usposabljanje priseljencev zelo pomemben činitelj v procesu integracije. Prevladuje mnenje, da ne more biti. hiti govora o izboljševanju ottoki naslednji poseben dodatek: za četrtega otroka šest izraelskih ' funtov (okoli 2000 din), za petega sedem funtov, za šestega osem, za sedmega devet funtov ter za vsakega nadaljnjega otroka po 10 funtov. Histadrutov program dopolnju- skupine priseljencev je zelo usmerja. S tem se morajo ukvar- življenjske ravni priseljencev, ni- je vrsta ukrepov na prosvetnem zapleteno. Znašli so se v povsem jati predvsem razni družbeni či- 44 iih ni mogoče obravnavati kot ih vzgojnem področju. Organizi-“dvih razmerah, -v okolju z dru- nitelji — organizacije in ustanove, enakopravne državljane, dokler rajo posebne seminarje, na kate-sačnimi delovnimi in življenjski- Potem ko so urejene najnujnejše bodo le nekvalificirana delovna rih govorijo o integraciji, prire-■j11 navadami ter družbenimi od- materialne razmere, pride na vr- sila- Zato so organizirali -v pri- jajo tečaje hebrejskega jezika (od osi. Naleteli so na odpor evrop- sto zelo občutljivo področje člo- sel jonski h krajih številne tečaje 1. 1955 je bilo 150.000 slušateljev) “kih priseljencev, ki se bojijo, da veških in družbenih odnosov, pri in seminarje za strokovno uspo- "------ - aparat ne more HISTADRUTOV PROGRAM ZA INTEGRACIJO Prav zaradi takega pojmovanja so se sindikalne, oziroma de- sabljanje. V Histadrutov! mreži srednjetehniških šol »Amal« sestavljajo nad polovico vseh učencev otroci priseljencev. Če vemo, da je v splošnih srednjih šolah le 22 odstotkov priseljenskih otrok glede na vse šolarje, spoznamo, in tako dalje. Proces je seveda dolg in zahteva sistematično delo in potrpljenje. Po dosedanjih rezultatih pa lahko pričakujemo, da bodo Histadrutov! napori prinesli zaželene uspehe pri oblikovanju enotne družbene skupnosti v Izraelu- T. Olič ®e. bo zaradi prihoda Zidov iz čemer državni Orientalskih dežel »znižala kul- biti učinkovit. “hriia raven« Izraela in da bo ta ~e*ela postala enaka nerazvitim, jkostalim sosedam. Hkrati so na-na resno negodovanje in odpor starih prebivalcev, ki so Prepričani, da so s težavnim de-.dm ustvarili tisto, kar Izrael zdaj ma in kar bodo priseljenci »po-soltnilK se naseljenci se bojijo, da A b° njihova življenjska raven *djzala, če bodo priseljencem zagotovili boljše življenjske in de-ovne, razmere. Prav zato so vča-Jb gluhi za pogoste pritožbe pri- *aslu^ij0 ’ TVJnZeio raziimefi' niiho Ji ’^.e^eh .J11*1®?!® tišine« — tako skupno 11,196.460 vpisanih volivcev. Vo- izkušnje iz leta 1956 pa so prisilile Li-v6Ba n3?'w - i rfZ,U™ tl np ,? g'4'*'«0 Korejci svoji domovini _ so ne- lilna udeležba je znašala 94,3 •/„. Ker je beralno stranko k resnejšim »volilnim Položaja. To Stališče najbolje davno odmevali streh iz pušk. Padale bila Singmau Riju potrebna le tretjina prioravam«. Kakšne so bile. kaže sno-r.Pnazarjajp besede starega prise- »DEMOKRACIJA« POD 38. VZPOREDNIKOM Jbravstveno službo?’ Vse lo smo •Tol,TceT> htvab-“DrJ Cu'Pjotfg? ČkVVolliteir opu- ,e nneraici ze pred zaceucom vc hlorali ustvariti U ki haj bi odločili, ali bo prišel na mesto zicijske Demokratske stranke in njegov polnili volilne skrinjice z gl UBivdiiU! predsednika republike ze četrtič ostareli volilni nasprotnik, je umrl 15. febru- svojo stranko. Dalje, organizira iju potrebna le tretjina pripravam«. Kakšne so bile, kaže spo- &-'t\---................ v . .re Y30. zah te* ^ ^ raz- iavi.: Demokrati na primer trclijo, da liberalci že pred začetkom volitev na--:i: —1:1— -ug z glasovi za ganizirali so za- predsednika republike ze četrtič ostareli volilni nasprotnik, je umrl 15. febru- svojo stranko. Dalje, Singman Bi, ki ni kazal pripravljenosti, arja v Washingtonu. Smrt opozicijskega stophiško glasovanje za tiste, ki sami da bi se umaknil s tega položaja, in tudi kandidata za predsednika je prišla v niso mogli priti na ' DRUŽBENA NEENAKOPRAVNOST niti. Nihče niti na"Koreji niti izven nje mesec dni in to po”juž’nokorejškem vo- toHvcb alOza'take‘,*’ki' jhdi sp Ni ap i-znnlnilo nričakovanip ni pričakoval, da bi volitve za prcdsed- lilnem zakonu ni več mogoče zamenjati livci so stopali v volilne kab: l se izpolnilo pričakovanje, mka ,n podpredsednika republike mogle kandidatov. Iz simpatije lahko volivci skupinah po trije. Opozicija r , . . ---v-v— — predsednika je prišla v niso mogli”priti na volitve. Spričo tega ne strahu, da bi ga mogel kdo odstra- trenutku, ko je bilo do volitev le še je bilo mogoče voliti tudi za izmišljene --------------------------- .... —......... .... ................................ - ■ >. ... ..iloh ni Yo. ine samo v ravi, da so da »v-cvivvivaiijc nilta jn podpredsednika republike mogle kandidatov. Iz simpatije _____________ ________ H/ V10 nove ra2m6re avtoma- postaviti na kocko ponovno izvolitev volijo le mrtvega kandidata, vendar taki “čno izoblikovale tudi nove nava- Singman Rija spričo sistema oblasti in glasovi niso veljavni. Tako je dobil pri bricplipnoih tpr iih čez noč 'h™6'- 7 katerih so bile volitve. Ven- umrli dr. Cu Pjong Ok nad milijon gla-SDrpniJ51!86336110111 Ii 31"i - t-0C dar f® J® v,se t0 riraddo pozornost kot sov. Volitve so se končale tako kot pred J^ememle V prav take drzavlja- novo potrdilo nedemokratičnega ravna- štirimi leti, ko je opozicijski kandidat ra> Kot SO Stari naseljenci. Učinek nj® režima, ki sodi med najbolj de- .... . . - £ bil celo nasproten, čimboljši sp0te Jr.dJiih^voTit^nlh rezultatih je ^•postajah materialni pogoji, bolj dobil Singman Ri 9^3.1 9Jb33.37f) glasov od »VAAAUAA J >- St t. t V.t j AV C* AA VI A VA » za predsednika prav tako umrl tik pred volitvami. Čudno naključje! Južnokorejski oblastnik očitno " upinah po trije. Opozicija pravi, da so si liberalci izmislili tak način volitev, da bi v vsako skupino volivcev vrinili predstavnika lokalne oblasti, ki bi kontroliral, koga bo kdo volil. T3 M 4 —. 4 ‘ A J —- 1 J 1 S — « HM M I H—.—.M M - P® na stran delavskega razreda Ijivo s svojo pobudo zelo po-proletariziranih kmetov. Ko- membno vlogo pri gospodarski °nialni intelektualec namreč graditvi dežele. Gospodarska nobi evropsko izobrazbo, vendar usoda nerazvitih dežel je odvis-riu gospodarski razvoj oziroma na od pobude in delovnega po-Phcasni gospodarski in kulturni leta širokih množic. Ni si mogo-“aPredek kolonije ne dasta do- če zamišljati gospodarskega raz-'°lj priložnosti, da bi se ustrez- voja s stimulacijo profitov. Za-"° zaposlil. vedni delavski razred, ki ni več , Ta specifična kolonialna druž- Pr‘PJavl.jeV. lelati za profit,e ,tu; struktura pojasnjuje dvig Jih kapitalistov, ne mara delati Seku Tura p0 ifGTAN (Splošni aitl za pr”fl R ?lastnih‘ izkP«-^eza delavcev črne Afrike) ali »V---- y ščevalcev. Kolonialna ekonomika lahko gre zato po poti gospodarskega razvoja le pod pogojem, če run Jv-U-* • i •! ii cialmh problemov. Premier Nehru je že leta 1955 izjavil na letni skupščini indijskih kongresnih sindikatov: »2e večkrat sem rekel, da mora biti nia v kolonijah boj za mezde naš cilj socialistična družba. Kaj torna Mboje po kenijskem si nikalnem gibanju ali Dangeja todiji v vodstvo nacio 1 bhodilnega gibanja p onializmu. Sindikati v kolonijah ^tganizirajo stavke za višje me- “e prinese pomembnih rezulta-Jdv- Še v tridesetih letih tega stoletja je zaslužil indijski de-lavec 50-krat manj kot povprečni delavec v Angliji. Mezde bom-Pfjskih tekstilnih delavcev so oile v kolonializmu manjše, kot J® bila vredna hrana jetnikov v Zaporih. Medtem ko je proizvedla 'zsa industrija bakrenih rudnikov v Severni Rodeziji 1937. leta Jzednost 12 milijonov funt šter-hngov, so dobili kapitalisti pet niilijonov dobička, za mezde ‘J-000 domačih rudarjev pa so Plačali le 244.000 funt šterlingov. »Rezervna armada« brezposelnih Tasi je obdržala mezde kolonialnih delavcev na zelo nizki drugega zares niti ne more biti.« Podobno izjavlja premier Gane Nkrumah. da želi zgraditi »socialistično družbo, v kateri bo veljalo načelo .vsakomur po njegovih sposobnostih1«. Predsednik federacije Mali Sengor izjavlja, da je treba najti »afriško pot v socializem«, predsednik Gvineje Seku Ture pa se izreka za »afriški socializem«, ki bo temeljil na zadružnem gibanju in industrializaciji. Med najbolj specifičnimi pojavi sodobnega svetovnega razvoja je prav to, da subjektivne sile socializma niso najbolj razvite v deželah z najbolj razvitimi proizvajalnimi silami, temveč je — tako kaže — prav obratno. irai, Koga bo Kdo volu. Protest proti volilnim malverzacij so se- v južnih delih dežele spremenili v velike demonstracije. Policija je hotela razgnati demonstrante, zato je baje stre-prenese opozicije, zato ima do nje grob, Ijala v zrak. Zaradi tistega >streljanja v oster odnos Mnogi nasprotniki režima zrak« pa je bilo v Masanu ubitih 40 so z glavo plačali svoj sklep, da bodo ljudi. Nekaj žrtev je bilo tudi v Po-nasprotovhli Singman Riju. Ne gre le za hangii, Kvangjuju in drugod, navadne demonstrante, ki so javno, za- Tako organizirane in izvedene vo-našajoč se na proklamirane demokra- litve so nazadnje prinesle liberalnemu tične pravice, manifestirali nezadovolj- kandidatu za podpredsednika Li Ki Pon-stvo z režimom in so jih zato prerešetali gu prepričljivo zmago. Dobil je 8,2, policijski streli, temveč tudi za znane Džon Čang pa 1,8 milijona glasov, politike in javne delavce, ki so se za- Samozavesten in vesel, kakršen je bil pletli v politični boj s Singman Rijem, po volilni zmagi, je Singman Ri po vo-Na drugih in tretjih predsedniških litvah spet javno razložil nekatere izvolitvah leta 1952 in 1956 je bil eden iz- med svojih starih blaznih načrtov o na-med Singman Rijevih kandidatskih na- daljnji usodi Koreje. Zagovornik >poho-sprotnikov 60-Ietni voditelj Progresivni da na sever« je takoj po volitvah omenil stranke čo Bong Am. Zaradi skrbno za- želji?, da bi z vojaško intervencij UVAAAIAAVV A-.VAAAg A A AAA . AJ IA A CA \A J O AA A U XI snovanega volilnega sistema ni mogel prodreti, vendar se je Singman Riju za- Južn^ seveda meril že s tem, da je nastopil kot kan- Predsedhiku ZDA didat. Večletni napadi in gonja proti *1-1 “**— Čo Bong Amu so se končali s konstruiranim procesom in z obsodbo na smrt na vešalih. Obtožba: vohunil je v korist Severne Koreje in se s tem pregrešil proti zakonu o nacionalni varnosti. Šinioki, glavni nasprotni kandidat na volitvah leta 1956 in voditelj Demokrat- M ~ 1 aA A — - J ammIamI a. m vojaško intervencijo >osvo-Severno'Korejo in jo združili željo, c bodili« ....... ....... pod njegovim vodstvom JA Eisenhowerju je poslal -pismo z zahtevo, naj ZDA podpro Južno Korejo v >osvobodilni vojni«. Če pa ZDA tega ne bi hotele, naj vsaj »molčijo in sedijo križem rok«, dokler ne bo on opravil. Ni treba posebej poudarjati, da takšni bolni načrti lahko spravijo v nevarnost svetovni mir, zlasti še, če vemo, irl □ »m r» • ske stranke, pa ni živ dočakal dneva da ima Južna Koreja moderno atomsko volitev. Umrl je komaj deset dni poprej, orožje, na primer atomske topove, plo-vendar je dobil 1,8 milijona glasov. Da ščadi za izstreljevanje atomskih in kr-je Siniokova smrt rešila Singman Rija mar jenih izstrelkov itd. Upravičeno pa resnih skrbi, je pokazal rezultat volitev je upanje, da svetovna javnost, ki z podpredsednika. Demokratski kandidat olajšanjem spremlja vsak pozitivni na-Džon Čang je dobil 200.000 glasov več por za pomiritev po svetu, ne bo do-kot Singman Rijev kandidat Li Ki Pong. volila, da bi pomembne rezultate, do-Smrt dr. Ču Pjong Oka pa je prejš- sežene v zadnjem času na.tem področju, nji mesec spet odstranila volilne skrbi ogrožali s svojim samovoljnim ravna-Singman Rija in ponovno potisnila v njem »demokrati« in »strategi«, kakršni ospredje volitve podpredsednika. Grenke so Singman Ri in njemu enaki. T. O- rayni, pogosto celo pod življenj-let* °trok v starost' do sestfh v najhujšo krizo in do propada- K,, kdo.i.lni oroULm. m- “«K K SučlinS 1» S sil S «W-I . gospodarske St’;.'*™' odre'J finega boja. zgradijo na novih gospodarskih Po osvoboditvi kolonij izpod temeljih novo, socialistično nadoblasti tujih imperialistov ima stavbo. delavski razred povsem razum- Janez Stanovnik BEOGRAD — Predsednik republike Josip Broz-Tito je minuli teden sprejel veleposlanika Gane Syn»ona Delingtona Kumacha, ki mu je izročil akreditivna pisma. Potem se je predsednik Tito zadržal dalj časa v prisrčnem razgovoru s predstavnikom te mlade afriške države. •N ZM , . '.V v' ‘,74 s; -n, -M Moclerna oblika otroškega dela Nedavno je ugotovil neki za-hodnonemški list, da je na predstavah »strip-teasa« v hamburških nočnih lokalih mogoče videti štirinajstletna dekleta. Ta novica je povzročila razumljivo ogorčenje javnosti, vendar se prirejevalci takih predstav menda ne vznemirjajo posebno, ker imajo že preizkušene metode, po katerih »falzificirajo« leta teh dekletc, seveda če bi bilo potrebno. V senci senzacij te vrste pa se skorajda neopazno širijo čedalje pogostejši ter bolj in bolj razširjeni pojavi otroškega dela. Tako na primer delajo v neki veleblagovnici pokrajine Hessen vajenci, mlajši od šestnajst let, povprečno po 49 ur in 45 minut, torej skoraj petdeset ur na teden. V nekaterih dnevih so dekleta in dečki na delu celo do enajstih zvečer, potem pa nadaljujejo delo že naslednje jutro ob pol devetih. Tiste dni delajo po dvanajst ur. Motil bi se, kdor bi mislil, da dobivajo vajenci za delo čez uro določeno odškodnino v dodatnem oddihu. Ne, ker so »pošteno« plačani — na osnovi najnižje plačne lestvice za vajence. Ni težko uganiti. kako vpliva tako naporno delo na otroški organizem. Delavske organizacije in njihovi voditelji so se že v prejšnjem stoletju ogorčeno borili proti otroškemu delu prav zaradi škodljivih posledic. Zdaj smo v atomski dobi. pa so menda — po mnenju zahodnonemških poslovnih ljudi — tudi posledice drugačne! Zahodnonemškl tisk trdi. da je na tisoče podjetij, ki zaposlujejo otroke pod enakimi pogoji kot hessenska veleblagovnica. Zlasti težaven le njihov položaj v kmetijstvu, kjer dela mladina po navadi 60 ur tedensko ali še več. Morda se bo kdo vprašal: Kje pa so zakoni, kje je inšpekcija dela? Zakon je, in sicer še iz hitlerjevskih časov, iz leta 1938. Ta zakon še vedno velja, ker zahodno-nemški Bundestag očitno še ni imel časa, da bi sprejel novega v skladu z osnutkom zakona za zaščito otrok in mladine. Osnutek so predložili leta 1953. V teh šestih letih so napredovali vsaj toliko. da je odbor za družinska in mladinska vprašanja pri Bunde,-tagu storili šele prvi korak In sprejel del planiranega zakona, več pa ne. Spričo tega se morajo kontrolni organi še dalje ravnati po hitlerjevskem zakonu. In zdaj novi čudež: nadzornih organov skorajda ni ali jih vsaj ni dovolj. Na Bavarskem na primer nadzoruje en sam uradnik mladinsko delo v tisoč podjetjih! Čeprav učinkovita kontrola ni mogoča, so leta 1959 ugotovili na mesec povprečno po 960 prekrškov proti zakonu o zaščiti mladine pri delu. Kakšna bi bila ta številka, če bi opravljalo to delo več nadzornih organov? Pričakovanje, da bo novi zakon bolje zaščitil moderno otroško delo, je bilo — tako kaže — preveč optimistično. Sindikati imajo resne pripombe in očitke na račun Odbora za družinska in mladinska vprašanja, ker je ta odbor vnesel občutno poslabšanje v prvotni predlog novega zakona. Seveda je še prezgodaj ugibati, kakšen bo zakon v dokončni obliki, znano pa je prizadevanje delodajalcev, da bi delovni čas vajencev kar se da malo skrajševali, češ da bi obilica prostega časa škodljivo vplivala na mladino. Ni izključeno, da bo ta ganljiva skrb vplivala tudi na besedilo novega zakona. Vsekakor pa za sedaj ostane vse po starem. B. R. SVETOVNA SINDALNA FEDERACIJA Proti oborožitvi Zahodne Nemčije Svetovna sindikalna federacija je nedavno objavila sporočilo v zvezi z najnovejšimi vestmi o oborožitvi Z«ahodne Nemčije in o njenih zahtevah po vojaških oporiščih v drugih deželah. V trenutku,,, ko se je v Ženevi sestal odbor desetih, da bi razpravljal o predlogih za splošno razorožitev, in nekaj tednov pred sestankom na vrhu — je rečeno v sporočilu — delavci in vsi narodi po svetu pozdravljajo prizadevanje za splošno razorožitev in izražajo enodušno željo, naj bi enkrat za vselej preprečili nevarnost vojne. Takim željam pa se upirajo agresivni krogi kapitalističnih dežel in tako spravljajo v nevarnost svetovni mir. Se posebna nevarnost za mir po svetu so zadnje akcije Zvezne , republike Nemčije, pravi sporočilo. S pomočjo vojaških monopolov, zlasti še vojaških monopolov ZDA, zahodnonemškl militaristični kr.ogi izvajajo atomsko oborožitev in krepijo svojo agresivno armado. Od Norveške do Grčije oblikujejo sistem vojaških oporišč, se pogajajo s Francom o sklenitvi vojaških pogodb, pripravljajo dogovore s silami japonske reakcije itd. V zaključku sporočila je rečeno, da izraža Svetovna sindikalna federacija popolno solidarnost z delavci v Zvezni republiki Nemčiji., ki odločno nastopajo proti akcijam militaristov in si skupaj s tovariši iz Nemške demokratične republike prizadevajo, da bi zavrli takšno politiko. ŠTRAIKI - DEMONSTRACIJE GRČIJA ip. s policijo. Stavkajoči rudarji ,. •»■M-. AJ A* A*. » AAAA..I X «A At HA JA so zahtevali boljšo delovne pogo-STAVKA TISKARJEV KONČANA je in višje mezde. Družba pa je Po 25-dnevni stavki tiskarskih delavcev so grški bralci 1. aprila spet dobili dnevne liste. Med stavko, ki je bila ena doslej najdaljših v Grčiji, so izhajale le izredne izdaje nekaterih začasnih listov in trije listi v tujih jezikih. Do stavke je prišlo zaradi ukinitve deleža dohodkov od oglasov, ki je poprej prihajal v sklad socialnega zavarovanja tiskarskih delavcev. Po sestanku predsednika združenja lastnikov listov s predstavniki stavkajočih so objavili skupno sporočilo, ki je tiskarske delavce pozvalo,- naj se vrnejo na delo. Zagotovili so jim, da jih bodo sprejeli na delo pod prejšnjimi pogoji. Delavsko zavarovanje bodo po izjavi predsednika združenja lastnikov listov uredili v okviru nove kolektivne delovne pogodbe. • KENIJA KAMPANJA ZA OSVOBODITEV KENIJATE Nacionalna konvencijska stranka Kenija, ki jo vodi Tom Mboja, je sprožila novo kampanjo za osvoboditev znanega kenijskega voditelja Džoma Kenijate. Stranka je organizirala zbiranje podpisov z zahtevo, naj se Džomo Ke-nijata vrne iz izgnanstva. Iz zapora so ga izpustili lani — v ječi je bil sedem let zaradi obtožbe, da je vodil gibanje Mau-Mau — vendar so ga takoj odpeljali v oddaljen kraj Severne Kenije. ISLANDIJA USPEH RIBIČEV V Rejkjaviku, glavnem mestu Islandije, so se sporazumeli predstavniki ribiških družb in posadk ribiških ladij. Ribiči so stavkali dlje časa. Sporazum jamči ribičem za 40 odstotkov višje odkupne cene rib. Razen tega so sklenili sporazum o večjih plačah in o nekaterih drugih ugodnostih za ribiče. JAPONSKA SPOPADI V RUDNIKU V premogovniku pri Omata-Kiušiu, ki je last velike rudniške družbe Micui, so se stavkajoči spopadli s skupino stavkokazov zavrnila njihove zahteve ter je z grožnjaJhi in s podkupovanjem nagovorila del delavcev, da se niso pridružili stavki. S policijo in s temi stavkokazi so skušali lastniki rudnikov zasesti jame in iz njih pregnati stavkajoče, ki so se v njih utrdili. V hudem spopadu je bilo ranjenih nad 120 ljudi, enega rudarja pa so ubili. Ob njegovem pogrebu je bil velik miting, ki so ga organizirali Generalni svet sindikatov Japonske (SOHIO), Socialistična stranka in Komunistična partija Japonske. Govorniki so ostro obsojali poskuse lastnikov rudnikov, da bi zasejali med rudarji razdor in povzročili prelivanje krvi. OMAN AKCIJA UPORNIKOV Omansko predstavništvo v Damasku je sporočilo, da so oman-ski borci te dni večkrat napadli britanske utrdbe in konvoje v Omanu. Med drugim so napadli tudi britansko trdnjavo pri mestu Tanufa. Po tem boju so britanski vojaki iz maščevanja s topovi obstreljevali mesto in razdejali nekaj hiš. Bile so tudi človeške žrtve. BOLIVIJA PROTEST ŽELEZNIČARJEV Iz protesta proti višjim tarifam na železnici so delavci in nameščenci na železniški progi La Paz—Antafogasta napovedali stavko. Stavkajoči poudarjajo, da bodo višje tarife vplivale na promet in s tem tudi na njihov položaj. NIGERIJA ULTIMAT JAVNIH USLUŽBENCEV Deset tisoč uslužbencev, zaposlenih v lokalni upravi v vzhodnem delu Nigerije, je zagrozilo s stavko, če ne bi bila sprejeta njihova zahteva. Predstavniki sindikata uslužbencev ■ so izročili pokrajinski vladi ultimat, v katerem sporočajo, da bodo čez 15 dni stavkali vsi uslužbenci. Če vlada ne bo ugodila njihovi zahtevi. Vladi so dali rok od 1. do 15. aprila za posredovanje v s' # u, da bi se izognila napovedani stavki. ... po poročilu Svetovne zdravstvene organizacije po vsem svetu stalno narašča število smrt-*' nih primerov zaradi raka. Strokovnjaki te organizacije pravijo, da je kajenje poglavitni povzročitelj raka na pljučih. ... so na naborih leta 1959 v ZDA proglasili 73 odstotkov rekrutov za nesposobne zaradi telesnih, mentalnih in moralnih napak. Leta 1958 je znašal ta odstotek 66. ...je LR • Kitajska planirala za letos 18,400.000 ton jekla, kar je 38 odstotkov več kot lani, in 27,5 milijona ton surovega železa ali 34 odstotkov več kot leta 1958. ... so francoske oblasti izdale odlok, ki ob sobotah, nedeljah in praznikih omejuje hitrost na avtomobilskih cestah. Ob šestih zju- traj do desetih zvečer je v teh dneh dovoljena hitrost za avtomobile 10U km, za avtobuse 85 km in za kamione 65 km. ...so letala 17 družb, ki vzdržujejo letalski promet med Severno Ameriko in Evropo, prepeljala lani 1,539.934 potnikov ali za 19,2 odstotka več kot leta 1958. ... je bil zadnje dni marca v Carigradu blaten dež. Strokovnjaki so ta pojav, ki ga doslej še niso zaznamovali v Turčiji, razložili z nakopičenim prahom v oblakih po viharjih v puščavskih delih Male Azije. ... so v ZDA dosegli letos januarja mesečni rekord v proizvodnji električne energije. ZDA so proizvedle 46 milijard kWh električne energije, torej milijardo več kot decembra 1958. Ta mesec je imel dosedanji rekord. _____________________— / PRED LETOŠNJIMI TEČAJI ZVEZE SVOBOD IN PROSVETNIH DRUŠTEV V KOPRU V ospredju: klubi Sto petdeset že V vsakdanjem življenju lahko pred- za posamezna področja estetske katerimi smo napravili stavi ja dokajšnjo količino nečesa. Pojem obsežnosti, vzg^eeležencem tečaiev ^ že bUo všeč inTesa“i želijo več ozi' zajet v tej sicef skromni številki, pa dobi se dosti večjo predhodno poslali teze za posa- roma manj. .. , mezne teme, tako da se bodo lah- »Kakšen pa. je bil letošnji \T TVIl S pomembnost in veličino, če spregovorimo na primer o ■1-N.i V JJTioLCtiiU. g jjo podjetjih, društvih in klubih. Takrat se v'trenutku ko že doma pogovorili med seboj ziv?« • __ ^ '_______: 1: ..T), Mladinska knjiga nam je z romanom tržaškega pisatelja Borisa Pahorja »Kreš v pristanu« predstavila zanimivo delo iz živ-. Ijenja primorskih Slovencev med obema vojnama. Pisatelj, znan po iskanju modernejših smeri v leposlovju, se tudi tokrat ni izneveril tradiciji. »Kres v pristanu« ni ' roman, kot smo jih vajeni na Slovenskem. V njem namreč ni glavnega junaka, ni zaokrožene zgodbe. Junak je primorsko ljudstvo, ki ga je krivična priključitev k Italiji močno prizadela; številni ljudje prenašajo tegobe novih razmer vsak po svoje. Skoraj vsi pa čutijo trpkost, žalost, niso se še prav znašli v novih pogojih, a jih že trda roka krepko stiska za vrat. »Kres v pristanu« je bolj podoben zbirki nedokončanih novel kot romanu v klasičnem smislu. Zato tudi njegova kvaliteta močno niha, od močne doživetosti do fragmentarnosti. Iz številnih zgodb močno izstopa kraja premoga iz vagonov, požig kulturnega doma, tegobe branjevca in njegovega sina, temperamentna Fani in kot krona vsega — smrt goričkega pevca, ki so ga z ricinovim oljem in mučenjem usmrtili črnosrajčniki. Njegov nastop pred ubijalci, predvsem pa njegova smrt se povzpneta do pretresljive in veličastne simbolike. V zbiranju ljudstva ob slutnji njegove smrti, je čutiti upor, samozavest primorskega ljudstva, čutiti je iskre, ki bodo prižgale močan kres upora, ki se je končal z zmago. Večji del Primdrske je priključene k domovini. Veliko Slovencev pa je še ostalo pod Italijo in ti vsak na svoj način občutijo tegobe in zapostavljanja od tujih oblastnikov. -i Presenečenj e Za likovno življenje • v Sloveniji res ne moremo reči, da je enolično, ker nas vedno znova preseneča: največkrat ugodno. Največje presenečenje zadnjega časa pa niso niti nagrajenci te ali one družbe niti kakšno mednarodno ime, ampak je »odkritje leta« 49-letni upokojeni čevljar Janez Sedej iz Zirov, ki nikdar v življenju ni hodil v slikarsko šolo in je začel slikati šele leta 1955. Do sedaj je naslikal 2Ž originalnih del z ~Oljnato barvo na lesonitne plošče. Značilno za razpoloženje med našim občinstvom je bilo pravo romanje v škofjeloški muzej, kjer je bila zadiije tedne razstava 17 njegovih del v starinskem okroglem stolpu preurejenega gradu. Upravnik muzeja, A. Pavlovec, je imel toliko zdravega smisla za lepo in dovolj poguma, da je razstavil podobe neznanega diletanta, ki je postal preko noči slaven po vsej Sloveniji. Uspeh razstave je upravičil tveganje in odkril nov pojav pri nas: da je v Žireh na delu skupina amaterjev slikarjev — naivnih slikarjev, kot jih imenujemo. V čem je skrivnost Sedejevega uspeha? Skrivnosti ni. Sedej slika stvari, ki jih ima rad. Alpska pokrajina okoli Zirov, domača vas z gasilskim stolpom, gozdovi, senožeti, golo drevje. V dobi, ko odhajajo naši slikarji na kozmične izlete in v razumsko špekulirane kompozicije, pomenijo te vrste podobe pravo olajšanje, ne samo zaradi svoje motivike, še bolj zaradi tega, kako so naslikane. Vsebina je stara in domača, način pa je .sicer naiven, toda svež in moderen. Vse običajne fraze, kot prečiščena kompozicija etc. etc. brez katerih danes skoraj ne pišemo in ne govorimo o slikah, bi lahko ponovili tudi tu, samo da nam tu ni treba brskati za razumskim razlaganjem in za krčevitim napenjanjem, da bi neukemu gledalcu pokazali ogrodje in zgradbo slike. Sedejeve pokrajine — spomladi, pozimi — imajo v sebi tisto, kar nas elementarno in čustveno prevzame, ne da bi si morali šele dopovedovati, da je to Uspela kompozicija, kombinacija teh in teh barv, za katere vem, da učinkujejo name tako in tako, torej mi mora biti slika všeč. Sicer je res, da so hribi in smreke stvari, ki na pravega Slovenca nikoli ne zgreše svojega učinka, toda v Sedejevih slikah je še nekaj več: sporočilo v vidni- obliki in v barvah, ki ga človek iz Žirov pošilja o svojem domačem kraju. F. Z. »Evgenij Onjegm« Pravzaprav so bile napovedane Kogojeve »Črne maske« — namreč za televizijski prenos iz naše opere — in nemara bi bilo zelo poučno in koristno, če bi izvedeli, zakaj jih je moral zamenjati »Evgenij Onjegin«. Naša misel je takale: Marij Kogoj je eden naših največjih glasbenikov in njegove »Črne maske« so delo, s katerim se lahko predstavimo na Slehernem odru sveta. Trije ustvarjalci predstave, ki bi jo naj prenašala 30. marca naša televizijska mreža, so dobili zanjo Prešernove nagrade: režiser Hinko Leskovšek, dirigent Samo Hubad in baritonist Samo Smerkolj. Število tistih, ki so si zadnja leta lahko sami ogledali to uprizoritev v ljubljanskem opernem gledališču, je verjetno silno majhno v primerjavi z vsemi, ki redno zasledujejo domače televizijske programe. Ni se torej težko odločiti, katera izmed obeh oper bi bila v našem televizijskem programu potreb-nejša in bolj zanimiva. Res je treba kulturo graditi zelo premišljeno, toda treba jo je graditi tudi z lastnimi deli. Tako smo torej v sredo, 30. marca gledali Čajkovskega dobro znano in priljubljeno opero o Evgeniju Onjeginu. Predstavi se je (zlasti v začetnem nastopu zbora in baleta) poznalo, da ni več stalno Ha sporedu in da ne teče več tako spontano kot v času svojih prvih repriz. Vendar je bila pod vodstvom dirigenta Boga Leskovica vseskozi dovolj solidna in zanesljiva, V glavnih vlogah so nastopili sopranistka Vilma Bukovčeva (Tatjana), baritonist Samo Smerkolj (Onjegin) in tenorist Gašper Dermota (Lenski). Televizijsko slikovno režijo je vodil Fran Žižek. nami” 7arišp strniena nndoba vseh tistih mnoffo- in se Popravili na debato. Sicer »Precej večji od lanskega. _ pred nami^ zarise strnjena podoba \sen_ tisTiii miio|o pa bodo imeli seminarji razen do vseh prijavljencev seveda nisi« pre(javanj o delu klubov mogli sprejeti. To tudi k'5'7p 0 enako vsebino kot lani. Se vedno so bili lanski udeležene ubih. In če sedaj povemo, da bo po približnih raču- potrebujemo vodilni kader, ki pa voljni in da so lahko pri - JC ki T # ^---------- ■ ---z - - - o - uctutiii triad v aiij u ucj-u. ^ . e jo našo predstavo O teli 150 podjetjih, društvih ah enako vsebino kot lani. Se vedno so bili lanski udeleženci -Kaj pa sestav udeležencev. »Je zelo širok. Od intelektu31' razen tega pa bodo zvedeli nekaj cev do delavcev. Skušali smo dof tudi o tem, kako organizirati in seči, da bi imeli na seminarjj1. svoje111 ^ ,T____ vr' v --------------------- ------ _ _ Izot nih do jeseni v okviru Svobod in prosvetnih društev mora imeti razen organizatorskih delu praktično izkoristili vse o, ... x *i ii* 4 cm i i i sposobnosti tudi nekaj teoretične- so shsali na seminarjih, v y po vsej Sloveniji ustanovljenih blizu 150 klubov, se ga praktičnega strokovnega bodah pa so tudi veliko bolj P istočasno vprašamo, kakšna bo vsebina in oblika dela znanja ter mora spoznati vse žili, da so izbrali za seminar) v teh klubih. možne oblike dela v okviru Svo- ljudi, od katerih bodo imeli r bod in prosvetnih društev. Reži- čim več koristi.« Odgovor na to pa seveda ni narjev sestavljen tako, da bomo serji bodo tako kot lani vsestran-tako preprost, ker si klubi kot za- lahko prav vse seznanili z osnov- sko analizirali tri dramska dela, četek nove smeri v kulturno-pro- nimi principi dela v klubih, ob- -----------■t— — ’—1----------J-1! — svetni dejavnosti Svobod šele enem pa posredovali nekaj prak- f _ . iščejo svojo obliko. Če je osnova tičnih navodil in napotkov. Vodje pripraviti razne proslave in pri- čim več mladine. In med VOpj' kulturnoestetska vzgoja, čim širše klubov pa naj bi na seminarju reditve. Novost bo seminar za klubov ter režiserji je res Pr možnosti za najrazličnejše vrste slišali in videli čim' več praktič- vodje filmskih krožkov. Po stati- težna večina mlajših, ki se bo kulturnega razvedrila in izobraz-, nih primerov, kakšna naj bi prav- stičnih podatkih imajo Svobode z večjo vnemo oprijeli novi be za vsakogar, in to ne na pod- zaprav bila likovna in glasbena več kot 50 kinoprojektorjev in oblik.« lagi nekontrolirane kvalitete, am- vzgoja, kako sestavljati literarne torej lahko prav tu premaknemo »Po vsem tem pričakujete, Q pak predvsem z upoštevanjem večere in podobno. Udeleženci bo- repertoarno politiko kot splošno bodo letošnji tečaji pomaga kvalitetne vsebine in idejne usme- do slišali precej predavanj iz po- filmsko vzgojo z mrtve točke. Si- uresničiti tiste zamisli, ki naj ritve, ima lahko konkretna dejav- sameznih področij estetske vzgo- cer že izdajamo Filmske razgle- sčasoma kulturnemu življenju nost posameznega kluba več ina- je, ki jih bomo dopolnjevali s de, vendar je to premalo, ker pro- Svobodah in prosvetnih društvi čic, prilagojenih možnostim, za- filmi, diapozitivi in magnetofon- gramski sveti prav zaradi po- dale neposrednejšo, živahnejšo i htevam in potrebam ljudi samih, skimi posnetki. Boljša predavanja, manjkanja ljudi, ki bi bolje razu- bogatejšo vsebino?« . Izkušenj je do sedaj še bore malo od katerih bomo nekatera že prej meli pomen in vlogo filma, ne »To si vsekakor želimo. in je danes klub za marsikoga še praktično preizkusili na terenu in morejo dovolj vplivati na izbiro pa bo uspeh odvisen od udeležen vedno samo prostor za shajanje, videli, kako jih bodo ljudje sploh programa. Predavanja na vseh cev, to je, kako bodo znali 1 družabno klepetanje in morda še sprejeli, pa bo izdal Prosvetni tečajih pa bomo letos omejili na osnovne papotke uporabljati 1 f j no nrirrvAniiro £oe+ ur* stalno dopolnjevati v praksi. za spremljanje televizijskih pro- servis kot ciklostirane ^priročnike šest *ur dnevno. Gel spi CH11.JCU1JC LCUJ Vl/JijaiVllA OCAVIO IV V/O ^lXVAWO UAA XX OV_0 U iUL VAlltVAAVf. v t'*«*—— , gramov. To pa je seveda premalo in bodo na razpolago vsem klu- Pri sestavljanju programov skupaj se šele učimo in izkusn) in ljudje si želijo kaj več. Vodje bom. Sčasoma bo tako nastala smo upoštevali tudi mnenja in bodo pokazale, kaj je dobro i Svobod in klubov si zato belijo neka sistematično urejena zbirka želje lanskoletnih tečajnikov, med kaj bi bilo lahko bolje.« -n18 glave, kako v programe vnesti več načrtnosti in stalnosti. Prav gotovo n.e bo mogoče takoj vse spraviti na zeleno vejo in bo potrebno večletno sistematično delo in proučevanje, kaj je možno napraviti v klubih in kaj ne. Ena pomembnih izpodbud in konkretnih napotkov bodo nedvomno letošnji seminarji, v Kopru, ki jih tako kot lani pripravlja svet .Svobod in prosvetnih društev. Čeprav bodo na teh seminarjih obravnavali širšo problematiko organizacije posameznih oblik dejavnosti Svobod, bo letos dve tretjini programa vseh seminarjev posvečenih prav proučevanju dela v klubih z razliko od lanskega leta, ko je bilo na prvem mestu izobraževanje. , r • Od 26. junija do 7. avgusta sc |p§ bo v Kopru zvrstilo preko 500 ljudi iz vse Slovenije na šestih te- Ifff čajih: za predsednike in tajnike občinskih svetov Svobod, za predsednike in tajnike prosvetnih društev, za vodje klubov, za režiserje amaterskih gledaliških skupin, za režiserje lutkovnih gleda- IMjp lišč in za vodje filmskih sekcij. Tajnik sveta Svobod Vfnko Trinkaus nam je povedal nekaj značilnosti in novosti iz programa letošnjih seminarjev. »Ker menimo, da imajo kfubi najboljše pogoje, kako poživiti in obogatiti celotno kulturno in družabno življenje v nekem kraju, bo večji del programa vseh semi- h /anima.io časopisi in revije zapiski zapiski zapiski zapiski zapiski zapiski zapiski zapiski zapiski zapiski zapiski mil Hill! Preko 16 milijonov za strokovno izobraževanje Vzporedno z reorganizacijo železarne in uvajanjem novega načina nagrajevanja po enoti proizvoda jeseniški železarji že nekaj let prehajajo iz masovne tonske proizvodnje v kvalitetno večfazno proizvodnjo. Na domačem in svetovnem trgu so vedno večje potrebe bo plemenitih jeklih in drugih kvalitetnih izdelkih. Jeseniški plav-žarji, jeklarji in valjavci morajo izdelati vedno več orodnih in plemenitih jekel, bele pločevine, varilnih elektrod, patentirane žice in drugih kvalitetnih izdelkov, ki jih nujno potrebuje naša lahka, predelovalna, ladijska, elektro in embalažna industrija, prav tako pa tudi kupci iz drugih evropskih in izven-evropskih držav. Za izvedbo tega programa in plana pa nikakor ne zadostujejo samo milijardne investicije, ki so vložene in se še vedno vlagajo v nove mehanizirane in modernizirane obrate železarne. Jeseniški železarski kolektiv prvenstveno potrebuje metalurške strokovnjake, visokokvalificirane inžinirje, tehnike in mojstre, katerih je v železarni še vedno premalo. Zato uprava železarne skupaj s kadrovskim sektorjem in organi delavskega samoupravljanja in sindikalno organizacijo posvečajo veliko skrb strokovni vzgoji članov kolektiva. Centralni DS železarne je pri delitvi ustvarjenih dohodkov v letu 1959 namenil iz sklada splošne porabe preko 16 milijonov za strokovno izobraževanje članov kolektiva. Ta znatna sredstva bodo jeseniški železarji v prvi vrsti uporabili za delo centra za izobraževanje, kateremu je priključena Metalurška industrijska' šola, šola za visokokvalificirane kadre in oddelek za izobraževanje odraslih, znatna sredstva pa bodo dodelili tudi Klubu mladih delavcev in Društvil inži-nirjev in tehnikov v železarpi, za štipendije dijakov in slušateljev, srednjih, višjih in visokih tehničnih in ekonomskih šol, za ekskurzije, študijska potovanja, za številne tečaje, predavanja in seminarje, kjer si člani kolektiva pridobivajo širše in višje strokovno znanje. Študentje m podietie Klub dolenjskih visokošol-cev si je zadal nalogo, da študente čimbolj približa gospodarskim organizacijam in da jih seznani z vsemi problemi komune. Sami študentje so večkrat želeli, da bi si lahko ogledali podjetja svojega okraja. Ta želja oziroma predlog pa je bil tudi sprejet. Študentje, ki obiščejo določeno podjetje, si ogledajo celoten delovni proces, po končanem obhodu pa se sestanejo s predstavniki delavskega samoupravljanja in se z njimi pogovore o številnih vpra- šanjih podjetja. Tako se spoznajo s pravo vlogo delavskih svetov in upravnih odborov. Veliko je seveda tudi govora o štipendijah in načelih o štipendiranju. Ravno ob tem primeru ljudje iz proizvodnje študente seznanjajo, kakšne strokovnjake pričakujejo z univerze, mladi ljudje pa vidijo, kako je tesna povezava s kolektivom in praktičnim življenjem osnova, da se strokovnjak na svojem mestu znajde. Marsikdo vidi tovarno samo od zunaj, ne more pa spoznati vseh notranjih problemov, ne opazi truda celotnega kolektiva. To pa bi tisti, ki se bodo čez nekaj let vključili v življenjski tok kolektiva, morali poznati. Vsak štipendist bi se moral med prakso v svojem podjetju pogovoriti z ljudmi o vsem, kar mora vedeti bodoči strokovnjak in delati oziroma prakticirati največ na tistem področju, kjer bo kasneje zaposlen. Pri določanju delovnega mesta med prakso moramo biti previdni. Praktikant naj se najprej seznani s celotnim delovnim procesom, pri tem pa mu mora pomagati ves kolektiv. Praktikant mora v tem času seveda biti enakovreden drugim članom kolektiva, ker so žal še primeri, da je praktikant nezaželen. študentje morajo sodelovati tudi pri reševanju drugih ekonomskih — družbenih problemov. Tako bodo študentje določene občine obiskovali seje občinskih ljudskih odborov in študente, ki se niso udeležili zasedanja, seznanjali z raznimi vprašanji. S. D. Priročnik za aranžerje Slovenci doslej še nism0 imeli knjige o modernem aiaD' žiranju in dekoriranju. To so zlasti občutile vajenske šole tr' govinske stroke, kjer je araH' žiranje in dekofiranje učni predmet: to je bila ovira Prl prirejanju aranžerskih tečaje^ in ne v zadnji vrsti je to otez-kočalo tudi delo v šoli za araH' že rje. Zaradi tega je odbor za založništvo pri Trgovinski zbornici LRS pred tremi leti pozval z javnim razpisom strokovnjake, da prispevajo primerne rokopise za šolsko učno knjigo 0 aranžiranju in dekoriranju za vajenske šole trgovinske stroke. Osnova za sestavo take knjige je bila v glavnem ve' liavni učni načrt za predrnet dekoriranja in aranžiranja. razpis je bilo poslanih več rokopisov, celo iz drugih reP1}-j lik; prvo nagrado pa je dobu rokopis strokovnjaka Leopold® Kernca »Temeljni nauki 0 aranžiranju in dekoriranju«. J® rokopis je izšel pri Državni z®' ložbi Slovenije kot posebn® knjiga v zbirki šolskih učnih knjig za vajenske šole trgovinske stroke. S to knjigo, ki je — kakor že rečeno — prva knjiga o modernem aranžiranju in dekoriranju v slovenski književnosti, bo mogoče poenotiti in vskladn1 pouk na vseh naših šolah trgovinske stroke in odobril jo J® po oceni strokovnjakov tudi Svet za šolstvo LRS. Cv. A. K- SPREHOD SKOZI STOLETJA V MUZEJU UPORABNIH UMETNOSTI V BEOGRADU ■ miM Kjer s© j© čas ustavil mm S posvetovanja Zveze prijateljev mladine in Zveze delavskih in ljudskih univerz o izobraževanju staršev za starše, šola za življenje Morda bi naslov lahko koga prevaral. Naj se sejta j starši spet povrnejo v šolske klopi? Ne, daleč od tega. šole za starše in šole za življenje so le ena od 0rganizacijskih oblik izobraževanja staršev, odraslih zakoncev in doraščajoče mladine. Njihov namen pa ni Poučevanje, ampak s predavanji, nasveti, pojasnili, razgovori pomagati pri vzgoji otrok ter pri utrjevanju novih socialističnih odnosov med zakonci, med starši in otroki, med mladinci in mladinkami, med ljudmi in oružbo. Lahko še dodamo vzgojne posvetovalnice, rodi-oljske scstiftnkcj vfiFstvcnG ustemovc^ delno mdiOj fask* Revizijo ter druga občasna predavanja, pa dobimo fklop najraznovrstnejših oblik, ki so vse namenjene ^temu cilju: izobraževanju staršev in doraščajoče mladine. , eutlm, da sem slab vzgojitelj svo rt1 otrok... ker bi želela utrditi “noše v družini... kot oče in še *>'o, ker to znanje potrebujem, sem I1»mreč predsednik šolskega odbo- . sama sicer nimam otrok, ven-^ar aktivno delam v društvu in ,ern. da mi je to znanje potrebno ... *er mislim, da bi morali še mnogo Premenlti v odnosih med ljudmi 111 v družinskem življenju... To je nekaj odgovorov iz ankete j. udeleženci šole za starše Ijub-x anske Delavske univerze na vpra-^je: Zakaj ste se odločili za po-ečanje predavanj. Brez razlage so PrePričljiv primer, kako so ljudje Prejeli in razumeli vlogo šole za r^še, kot posredovalca novega in Potrebnega znanja ter oblikovalca J ulovih nazorov. Tovrstna predava-Ja (naj navedema nekaj tem: '/-Sojni smotri naše družbe, Zakon-ka zveza, Otrok in šola. Družinska konomika. Otrok, knjiga in film, Polna vzgoja otrok, Bolezen v dru-ln*. Odnosi med zakoncema, Ali so Pravilni odnosi med ljudmi v va-ein delovnem kolektivu) so tudi po .togih krajih imela velik odmev, ar dokazuje, kako starši vedno bolj Ij Jo, da so istočasno z industria-Jkacijo, s spreminjanjem socialne ruk ture, z enakopravnostjo žene, .pilotnim našim družbenim razvo-J m, nastale spremembe v miselno-, 1 in nazorih ljudi, tako v družbi 'tot v družim. VČERAJ IN DANES Misel o izobraževanju staršev ni °va. Občasna vzgojna predavanja VUL ljubljanski festival ljubljanski festival si je v letih že ustvaril svoje emelje, sl skušal pridobiti čim-ec skalnih obiskovalcev, kvalitet-e Prireditve, da bi tako res po-tal osrednja kulturna prireditev Poletnih mesecih. Kljub priza-uevanjem se to v celoti še ni resničilo, predvsem pa ni postal množična prireditev, kar pa je ®den prvih pogojev za uspeh. Letošnje prireditve ljubljanskega festivala se bodo nekoliko razlikovale od prejšnjih. Odločili s® se, da bo ves festival posvečen baletu in bomo tako v prvi polo-**ci julija videli kar 11 baletnih Predstav petih opernih baletnih ansamblov. S tem skušajo doseči Pnredttelji enotno vsebino in ubliko ter dati festivalu širše, jugoslovansko obeležje, obenem Pa povečati zanimanje za fes ti- so bila že od osvoboditve dalje, vendar je prva šola za starše nastala leta 1955 v Ljubljani. Od takrat do danes se je število šol povzpelo na 87 in lahko že govorimo o izdelani strukturi in načelnem programu izobraževanja staršev. S sistematsko vzgojo staršev, odraslih zakoncev in odraščajoče mladine je prva pričela Zveza prijateljev mladine, pozneje pa so se ji pridružile še druge organizacije, predvsem Zveza delavskih in ljudskih univerz. Danes se lahko že pohvalijo s precejšnjimi uspehi, saj so marsikje šole za starše najpriljubljenejša oblika izobraževanja. Se ena značilnost: večina udeležencev je iz delavskih in kmečkih vrst, v čemer se naše šole razlikujejo od podobnih v tujini, kjer je največ intelektualcev. Manj razveseljivo je, da je v teh šolah precej več žensk kot moških. Zato mnenja: ta predavanja bi morali slišati tudi možje, niso tako redka. Se so večkrat zastareli nazori o družini zaviralci vzpostavljanja enakopravnih odnosov med možem in ženo, ki ima morda kljub polni zaposlenosti v svojih rokah vso vzgojo otrok in gospodinjstvo. Zato pri izobraževanju staršev ne gre samo za pedagoške napotke, ampak za širšo družbeno vzgojo, ki bo oblikovala celotno socialistično zavest državljanov. Družina, v kateri bo prevladovalo soglasje, zdravi medsebojni odnosi, enakopravnost in ki bo poznala principe socialistične morale in družbene zakonitosti, se bo mnogo laže in uspešneje uveljavljala v političnem, poklicnem in družbenem delu kot tudi pri vzgoji otrok, tako da ne bo nobenih nasprotij med vzgojo doma in v šoli. ŠOLA ZA ŽIVLJENJE Že v mladosti mora med spoloma nastati pristen in prijateljski stik, ki ga zastareli predsodki ne bi smeli ovirati in ki naj privede do boljšega poznavanja drugega spola. Še vedno smo pri spolni vzgoji preveč neodločni in nenačrtni. Pravilna in pravočasna poučitev o spolnih in drugih vprašanjih, pred katerimi se znajde človek, lahko prepreči ali omili nekatere pojave, kot prezgodnjo zanositev, splav, duševne motnje. Šole za življenje, kakor so imenovali tovrstno vzgojo mladine, pa morajo v svojih programih seveda upoštevati tudi druge faktorje, ki vplivajo na razvoj mladega človeka in oblikovanje njegove osebnosti ter zavirajo afi pospešujejo njegovo pripravljenost in zrelost za zakon in življenje. Mlademu človeku bi mo- rale pri vseh njegovih osebnih in vati specifičnosti in zahteve kraja družinskih težavah pomagati tudi ali podjetja. druge organizacije, šole in pred- Za primer, kako lahko program vsem podjetja. Mlad človek, ki pri- upošteva specifičnost podjetja, si de v podjetje, tu marsikdaj naleti oglejmo program šole za življenje na nerazumevanje, ker se pač takoj v Tobačni tovarni v Ljubljani. Naj-ne znajde, a pomaga mu nihče. Za- prej so zbrali vse potrebne stati-to je ena osnovnih nalog pri vzgoj- stične podatke in potem ni bilo tež-nem delu z mladino prizadevanje ko. Večina zaposlenih je žensk — za humanizacijo odnosov v kolek- poudarek predavanj mora biti torej tivu. na problemih žensk. 50 odstotkov je Za primer, kako nepravilni od- nepfočenih ~ to zah.teva dojena nosi lahko škodujejo, smo izbrali Plavanja o pripravi za zakon m g*) iz pi,™ p,,,*,, otrok — potrebno je predavanje o »Do sedaj sem bila ng kmetiji, popolni in nepopolni družini s po-zaposlila sem se v tekstilni tovar- udarkom na vzgojnih in materialnih ni, po službi pomagam v družini, problemih samohranilk ter o po-katera mi nudi hrano in stanova- moči, ki jo pri tem daje družba, nje. Nisem srečna. V tovarno sto- In tako so upoštevali pri programu pam z neodločnim korakom, ker mi še vse druge značilnosti, delo ne steče gladko. Namreč, bo- jim se mojstra in si ne upam ga prositi, da me pouči. Do vseh se čutim podrejeno. Delam s trudom, LITARATURA, FILM, RADIO, TV... Vzporedno z ugotovitvijo, da so ne bojim se dela nikdar, ker vem, $e šo^ za starše za življenje in kaj pravi pregovor: Kdor ne dela, drugekoblike tovrs’tnega izobraževana] ne jč Ali moje delo v tkal- .a že , UVeijavile, pa dobimo niči je prehudo in ni odmerjeno na dokaj slabŠQ slikQ j p Iedu ri. takšen način kakor ga imajo drug,- merne literature ^ ponazoritvenih d .toriti116 ^ PreS°' sredstev' V “loti je v Sloveniji iz- diti, kaj ml Je storiti.« šlo po vojn. le 58 vzgojnih z^rav. stvenih in pedagoških publikacij. KJE IN KAKO Niti ni avtorjev, ki bi se lotili za- S.,^ ?oincg. izobza*™,. SSPS-SSSLSli &Ž &pT najbolj .Uto ^ 25‘oS =vajc ™Kn. pod^j/iz ?i,- nrimeme oblike ki na seveda teme- J Ja m vzg°je °trok m mladine, primerne oblike, ki pa seveda teme- prav b} bilo> če bi skrb za izda,0 ]lJ0 na Tsta ne™ m nairtnfm Pr°- Vse tovrstne literature prevzela ena gramu Najboljši pogoji za tovrstno sama zaIožb izobraževanje so v stanovanjskih Razen literature imajo lahko po-naseljih v ozki povezav, s šolo ali memben u racU Jtelevizija in varstveno vzgojno ustanovo nujno film Rad^ ima že’dokaj ^ pa bi morali kljub težavnejšim po organiziran program za vzgojna pre-gojem izobraževanje staršev m mla- V . .. „ . e ,‘ , dine uvesti tudi v podjetjih. Za nri te eviriii _ ni T ^ f metode dela ni določenih predpisov neaktualnnJ M 'P a vdasdl že ali norm. Vendar pa so osnova še "do e nrL P? i P°na^ vedno masovne oblike (predavanje, med domačimi le malo^ak™ bi S=, rSiptS; s, “r.«T.rXLxr6;rT p, ne bi smeli zanemarjati viSJ. nTn^SimSTje^nS‘£ S' zrUm- ?v** individualnih pogovorov ter usta- LSu ^ ( ?d?Jem navijanje vzgojnih posvetovalnic za >>PIes mladostiK.) Prav mko nimamo S- ^^lomtaS “ mi, predvsem ženskami, ki so dru- iv[orda b;J hif v ’ P1 1 j.ia ‘ ma' s? r rr* »s1 u,ss. &s,fvss^Tpsrz“ s ;np„o,;fBo“ nimanje zn nedeljnjo izobrabo in predei.njih Sli v inlah j h doiS j,m s tem omogočijo večjo aktiv- nili ter 'nat0 tista_ ki’ JUstreza°o, posredovali vsem interesentom. S tem pa so seveda tesno pove- * zana druga vprašanja: razbremeni- Zveza plljateljev mladine in Zve. stenovan^s^ikupnost)! pomoTpri veidfe^ste^rld toev^krST'6" S1<> in vzgoji bizob (vsrstvlo iZS “ SSn “SrCT, obraževanja za starše nedvomno po- j-atere^uzotnvitvi1'16 ^Vl.ppyzell ne' trebno sodelovanje vseh izobražen ^ ? 7 za^Ju7čke- Z^ izminii. .. za pnjateljev mladine in Zveza de- hovesa dela^ J vskladltev ni1' lavskih in ljudskih univerz sta skli-g ’ cali posvetovanje zato, da bi sku- Ceprav so že in naj bi še nadalje paj z drugimi organizacijami pro-glavno skrb za organicijo šol in pre- učili dosedanje delo In nakazali no-davanj prevzele delavske univerze, ve smernice. S skupnimi napori in ki že imajo potrebne kadre in po- s sodelovanjem drugih ustanov in znajo metode dela, so soodgovorna organizacij bo izobraževanje star-za idejni in strokovni nivo pred- šev in odrasle mladine dobilo tisto vsem društva Zveze prijateljev mla- širino, ki je nujna in potrebna, dine. Programi pa morajo upošte- M. S. Sodobno oblikovanje pri nas je pod vplivom ljudske tvornosti ter obrtne in umetnoobrtne dejavnosti, ki se je razvijala do druge vojne. Izlet skozi čas in sprehod mimo stvari od najstarejših časov do naših dni nam bo pojasnil ta odnos. Beograjski muzej uporabne umetnosti je lahko prostor razmišljanja med tem potovanjem. Na 750 kvadratnih metrih razstavnega prostora je v šestih oddelkih razporejenih po zgodovinskih obdobjih 6800 predmetov: zbirke iz kovin, pohištvo, tekstil, steklo, keramika, porcelan, noše, knjige in lepaki. Med sprehodom od predmeta do predmeta ugotovimo tisto tanko, vendar močno nit, ki spleta podobo minulih časov s sedanjimi. Do 12. stoletja je le malo podatkov o tem, kako so naši predniki izdelovali predmete za vsakdanjo rabo. Nekaj nam povedo le likovni viri — freske na cerkvenih stenah. V tem obdobju ugotavljamo, da se oblikovanje razvija v skladu s tradicijo slovanske ljudske tvornosti, prežele s prevzetimi elementi prvotnih prebivalcev Balkanskega polotoka. Za keramične predmete so značilne okorne, tope oblike. V prvi skupini imajo predmeti ravne robove in ročno vrezane okraske, v drugi so izdelani delno na lončarskem kolesu z zavihanim obodom in so živahneje popisani, tiste iz tretje so oblikovali na lončarskem kolesu ter jih bogato okrasili s črtami in risbami. Na njih so tudi znaki posameznih obrtnikov, kar dokazuje, da se je obrtništvo v tistem času že izluščilo iz prejšnje anonimnosti. Tudi obdelava kovin je bila razvita. Značilna je izdelava nakita, ki je očitno pod vzhodnjaškim vplivom. Tekstilno blago je živahno pobarvano in ima razne vzorce. V obdobju od 12. do 15. stoletja se je gospodarstvo nenehno razvijalo. Obrt se je ločila od ljudske tvornosti. Ker je bila dežela bogata, je plemstvo kupovalo na tujem trgu luksuzne predmete. Uvažali so nakit, tekstilno blago, posodo iz dragih kovin in drugo. Tako se je krepil vpliv Vzhoda in Zahoda. V tem obdobju je bila intenzivna zlasti obdelava kovin. Ljudje so izdelovali predmete iz srebra, zlata, železa in bakra. Zlate In srebrne uhane so krasili z dragimi kamni ali s figuricami živali. Zapestnice so večinoma iz pletene srebrne žice. Pohištvo so izdelovali v globokem rezu. Proti koncu 14. stoletja je bil v oblačenju zaznaven vpliv Zahoda: preprost, ozek kroj, s pasom do stegen. Ljudske noše so bile iz grobega platna in iz kožuhovine. V tem obdobju se je razvilo zlasti lončarstvo. Obrtniki so izdelovali fino, pološčeno keramiko z vrezanimi ali naslikanimi geometrijskimi liki in s podobami rastlin. Turški napad ni prekinil obrtne in umetniške ustvarjalnosti, ki se je v 16. in 17. stoletju zgrnila okoli patriarhije v Peči. Obrtniki so se osamosvojili in se združili v cehe. V dekorativni umetnosti je čutiti vpliv Orienta, ohranil pa se je tudi gotski slog, ki so ga primorski kraji posredovali iz Italije. Dolga doba turške oblasti Je počasi vsiljevala vzhodni okus in slog, ki sta v 17. in 18. stoletja, prodirala v vse oblike življeitja v Srbiji in v deželah južno od nje. Značilna je intarzija bisernim v pohištvu iz druge polovice 17. stoletja, kar je popolnoma turški vpliv. Po tem načinu so izdelovali pohištvo vse do 19. stoletja. Uporabljali so goveje in želvje kosti, pa tudi pisane rečne in jezerske školjke. Materialna kultura pa jš ohranila najlepši izraz v krajih severno od Save in Donave, med ljudmi, katerih predniki so v 15., 16. in 17. stoletju bežali pred Turki. V teh krajih so varovali tradicijo, sprejemali pa so tudi iz Srednje Evrope. Umetniki in obrtniki so delali pod vplivom slogov, ki sta prevladovala v Evropi v 17. in 18. stoletju — barok in rokoko — hkrati pa so gojili tudi domačo tvornost. Okoli leta 1820 je viden močan vpliv bidermajerskega sloga, v drugi polovici prejšnjega stoletja pa secesije. Ta sloga sta se z nekaterimi spremembami ohranila Še do danes. Osnovna značilnost secesije je sprostitev iz klasično-akademskega sloga in vrnitev k naravi. Okraski so polni Ušpa, motivi so vzeti iz narave in iz družabnega življenja. Ta smer je pomembna, ker oživlja staro obrt in ljudsko tvornost. V tem obdobju je začela Evropa prehajati na industrijsko proizvodnjo, ki so se ji prilagodile tudi oblike. Čas po osvoboditvi izpod turške oblasti in obdobje med obema vojnama nima določene podobe. Ker industrija pri nas še ni bila dovolj razvita, tudi ni bilo možnosti za industrijsko oblikovanje. • Na sprehodu po muzeju uporabne umetnosti ugotavljamo dvoje. Umetniška in obrtna dejavnost, ki sta se ločili od ljudske tvornosti, sta bili vedno pod tujim vplivom in sta se tako sčasoma spreminjali. Ljudska tvornost pa je ostala zvesta tradiciji ter je neizčrpen vir novih, izvirnih stvaritev in nacionalnih oblik. Oddelek sodobnega oblikovanja ima le malo predmetov, zato ni mogoče zanesljivo soditi o sedanjih težnjah. Po tistem, kar vidimo okoli sebe, pa menimo takole: čeprav se v sodobni industrijski proizvodnji po javi jd čedalje več novih, modernih oblik (zlasti pri raznih aparatih in strojih), pa v oblikovanju najširšega kroga uporabnih predmetov (tekstila, pohištva, stekla in drugega) zasledimo še vedno, čeprav malo spremenjene tradicionalne oblike. To izhaja iz tega, ker so proizvajalci v posameznih predelih navezani še vetlno predvsem na najbližja ekonomska področja, kjer ljudje še ne čutijo potreb po novem in vrednotijo le že udomačene, lokalne estetske 'oblike. Čeprav je ta težnja konservativna, so jo proizvajalci sprejeli kot maniro, ker ima za mnoge mik nacionalnega sloga, vendar je to le nujno prehodno etapa v industrijskem oblikovanju. Jovan Petrovič F I L M . " •■v’ v Štiglic končuje »Deveti krog« Znani slovenski režiser France Štiglic že dalj časa snema v zagrebških ateljejih svoj najnovejši film »Deveti krog«. Producent Je zagrebški Jadran film, eno najuspešnejših jugoslovanskih filmskih podjetij, ki bo prav s tem delom proslavilo petnajsto obletnico dela, zakaj Stigličev film je petindvajseti celovečerni nfnetniški film, ki ga je to podjetje v petnajstih letih posnelo. V glavnih vlogah nastopata debntanta, beograjska srednješolka Dušica Žegarac, ki igra Židinjo Ruth, in mladi splitski gledališki igralec Boris Dvornik — Ivo. Za kamero stoji znani slovenski snemalec Ivan Marinček, medtem ko je scenografijo oskrbel Zelimir Zagotta. Vsi, ki so videli posneti material novega filma, se o njem zelo ugodno izražajo. Producent je celo predlagal naši komisiji za izbor filmov za prikazovanje na tujih festivalih, da pregleda doslej posneto gradivo in ga upošteva kot jugoslovanskega zastopnika > na letošnjem festivalu v Cannes«. »Statistike nam posredujejo hladne številke in v njih ni gorja, ki se skriva za njimi,« pripoveduje o svojem delu scenaristka, zagrebška novinarka Zora Dirnbach. »Pripovedujejo, da je v minuli vojni bilo uničenih šest milijonov Zidov. Polovico naroda so uničili. V Ju* goslaviji je pred vojno živelo 70.000 Zi* dov, danes jih je komaj 6000. To ni zgodba mojega filma, je pa njegova tema. To je. tema o trpljenju ljudi, ki so bili obsojeni na umiranje samo zato, ker so se rodili v napačnem času, na rtapačnem meridijann in pod šestero-krako zvezdo, ki je v trenutku, ko so se rodili, niso sami izbrali, vendar pa se od nje niso mogli nikdar ločiti, ker je pošastna ideologija, ki je razplamenela tudi antisemitizem, pečatila s to zvezdo njihovo življenje in tudi njih smrt. Hkrati je to tema o tistih, ki takšne monstruozne ideje niso hoteli nikoli sprejeti in ki so oporni proti njej premagali vojno in njene nesmisle, da bi se nikoli več ne ponovili...« Tudi drugi slovenski film ... Ze minnli teden je ekipa Frantlška Capa posnela nekaj kodrov novega slovenskega celovečernega filma »Vohun X«, ki ga je režiser Fratišek Cap pripravil romanu Milana Nikoliča. V ponede-bo ekipa startala zares, in sicer v ateljejih »Film-Servisa« v Piranu. Po predvidevanjih vodstva bo snemanje končano okoli 20. maja, tako da obstojajo vse možnosti, da bo na letošnjem puljskem festivalu slovenska filmsko produkcija zastopana najmanj z dvema po n Ijek celovečernima filmoma. V glavnih vlogah nastopa vrsta znanih jugoslovanskih igralcev, v naslovni vlogi dvojnega vohuna Mirka pa znani Duško Jnničijevič. ki je pred leti dosegel velik uspeh v naslovni vlogi Han-žekovičevega filma »Stojan Mntikaša«. Glavno žensko vlogo igra Tamara Miletič, znana iz filma »Deklica in hrost«. V filmu nastopajo še Nikola Simič, Lojze Rozman, Ivica Zupančičeva in drugi. Film bo izrazito akcijski. Te nevšečnosti so skušali preprečiti z neposredno povezavo človeških mo-žgan s posebnim elektronskim pilotom. V možganih so znanstveniki iskali električne valove, pod učinkom katerih se premikajo roke. Poskusi niso uspeli, ker pošljejo možgani v delcu sekunde na tisoče tokov, ki se prepletajo in ki jih ne morejo ločiti niti najnatančnejši instrumenti. Novo spodbudo na tem področju so dali sovjetski znanstveniki Kobrinski, Cisina, Vejtlina in Jakobsen. Domislili so se, da živčnih impulzov ne bi prestrezali v možganih, temveč nekje na ramenih. Tako naj bi dobili že izbrane električne tokove. Ker nastaja mišični krč v roki in v dlani oziroma v prstih, je bilo treba spremeniti obliko električnih ukazov iz možgan. Sovjetski raziskovalci v moskovskem centralnem inštitutu'za proteze so konstruirali umetno roko, ki lahko neposredno in takoj izpolnjuje ukaze možgan. To nenavadno »skupno vprego« človeka in mehanizma so začeli uporabljati po več mesecih poskusov, ponavljanja in preverjanja. Pod laktom pritrdijo na roko posebno elektrostatično zapestnico, ki z indukcijo prestreza živčne tokove in jih pošilja v elektronski amplifikator. Ta deluje na sistem zvez, ki ženejo majhne električne motorje. Motorji upravljajo jekleno roko, ki zmore vse osnovne gibe človeške roke. Jeklena roka je tako občutljiva, da zadostuje že misel, da bi človek s takšno zapestnico rad prijel kozarec z vodo, in roka brž izpolni ukaz. Na ukaz misli lahko roka tre orehe ali lešnike, prižiga cigarete, vrti električno stikalo ali pritiska na tipke pisalnega stroja. Nedavno so sovjetski raziskovalci avtomatično roko tako izpopolnili, da se premika celo na ukaz, ki ga posreduje radijski oddajnik. Pravijo, da bodo z orjaškimi avtomatičnimi rokami dvigali z morskega dna potopljene ladje, razen tega pa tudi najmanjše predmete, ker je takšna roka zelo natančna. Sovjetski strokovnjaki za vesoljsko medicino menijo, da bodo bodoče vesoljske ladje s človeško posadko opremljene s takimi roboti zraven živih pilotov. Pilot bo sedel križem rok v naslanjaču, njegov mehanični robot pa bo izpolnil vsak njegov miselni ukaz in tako uravnaval polet. Naši novi rušilci Kdor pazljivo spremlja naš tisk, je opazil, da so listi v minulih nekaj mesecih trikrat pisali o izročitvi novih rušilcev naši vojni mornarici. Rušilci so zdaj vojne ladje z največjim številom nalog, ki jih lahko izpolnijo. Hkrati so te ladje hitre in močne. Letošnjo zimo so naši novi rušilci « »Split«, »Koper« in »Pula« skupaj z nekatef1 ■ drugimi, ki jih imamo od prej, sodelovali P praktičnih vajah na morju. Kakšni so in čemus žijo naši novi rušilci, ki se lahko glede hitr°^ oborožitve in elektronske opreme merijo s rim koli modernim rušilcem po svetu? Razvoj elektronike je danes dosegel tako stopnjo, da lahko inženirji sestavljajo izredno majhne električne aparate in priprave. Tako je radijski sprejemnik, ki ga uporabljajo na umetnem satelitu Atlas, tehtal komaj 280 gramov. Prav tako že preiskujejo miniaturne elektronske komandne naprave, ki bodo avtomatsko vodile let in pristanek reaktivnih letal. Za sestavljanje tako majhnih naprav pa so seveda potrebni izredno precizni elektronski instrumenti (na sliki) Elektronska roka Že zdavnaj so ugotovili, da zaidejo preizkusni piloti v trenutkih izrednili živčnih naporov v krizo, ko njihovi možgani delujejo povsem normalno, mišice na rokah in na nogah pa ne zmorejo več gibov, ki jih ukazujejo možgani. Zaradi zakasnelih električnih impulzov iz možgan v mišice se je primerilo že mnogo nesreč. Velika, vitka ladja, iz katere obrisov so štrlele številne topovske cevi, se je nenadoma pojavila v zalivu. Bil je rušilec, ki je plul na odprto morje. Šele o prvem večernem mraku so na poveljniškem mostu vključili navigacijski radar. Njegova antena, tik nad poveljniškim mostičem, se je začela obračati. Tiho žvižganje je to jasno potrjevalo. Hitre potniške ladje so ostajale na levi in desni za rušilcem. Dohiteval jih je in jih puščal za seboj. Čeprav je bil poveljniški most visoko nad krovom, ljudje na njem, niti mornarji opazovalci nad njim niti topniški oficirji v stolpu »direktorja« niso imeli najboljšega pogleda na morske širjave. Naj se zdi še tako čudno: najboljši pregled nad vsem je imelo nekaj oficirjev in podoficirjev, ki so se zaprli v prostor brez oken globoko pod poveljniškim mostom. Na vratih v ta prostor so bile tri črke: BOC. To pomeni, da je tam »brodski obveščevalni center«. Njegove »oči« so visoko na ladijskem jamboru. To sta dve veliki železni mreži, dve močni radarski anteni, ki se počasi vrtita, nevidni elektromagnetni valovi pa natančno pregledajo sleherni kotiček pomorskega in zračnega prostranstva okoli ladje večkrat po deset kilometrov daleč. SPREGOVORIL JE »GLAVNI KALIBER« Vse, kar sta »otipali« obe radarski anteni, se je videlo na radarskem zaslonu v prostoru BOC. Na zaslonu opazovalnega radarja za morsko gladino se je pojavila jasna svetla pika. Oficirji v BOC so brž presodili, kaj je. Bila je patruljna ladja. Potem ko so obvestili poveljniški most, je prišel ukaz, da je patruljni čoln »sovražnik« in da ga je treba »uničiti«. To je bila tarča za topničarje, zato so oficirji v BOC obvestili »direktorja« o cilju in o kraju, kje je. »Direktor« je stolp visoko nad poveljniškim mostom. Iz njega štrlijo na obeh krajih konci velikega optičnega daljnomera. Ce bi bilo podnevi, bi oficirji v »direktorju« počakali. Ko bi se patruljni čoln pokazal iznad obzorja, bi z dvema optičnima napravama izmerili razdaljo. Zdaj pa je bila noč in optičnih pripomočkov niso mogli uporabiti. Zato so v »direktorju« vključili »topniški merilni radar«. Njegova velika antena se je dvigala nad »direk- torja«. Obrnila se je proti »patruljni ladji«. Poslala je elektromagnetne valove, ki so se odbili in se vrnili. Časovni presledek med oddajo in vrnitvijo, torej čas za pot tja in nazaj, se je pokazal na radarskem zaslonu v »direktorju« kot točno izmerjena razdalja. Čeprav se je rušilec malo premaknil na valovih, ki jih'je gnal veter »jugo«, je imela antena topniškega radarja neprestano »na očeh« naznačeni cilj. Bila je stabilizirana, pozibavanje ladje je ni moglo premakniti. Medtem ko je opazovalni radar, ki meri natančno, čeprav seže daleč, iskal druge cilje, je topniški radar, ki ima, nekoliko manjši akcijski radij, natančno izmeril razdaljo do cilja. Podatki o oddaljenosti patruljnega čolna so šli v rušilčevo topniško centralo. Tam so bili pred komandantom ladijskih topov in nekaj drugih oficirjev, podoficirjev in mornarjev elektronski računski stroji, pravzaprav majhni »elektronski možgani«. Ti nagli računski stroji, v katere so vložili podatke o hitrosti lastne ladje, o hitrosti in gibanju »sovražne« ladje, o hitrosti vetra itd., sp v trenutku avtomatično izračunali, kam je treba naravnati topovske cevi in kako tempirati granate. Ljudje v ladijski topniški centrali so premaknili nekaj ročic in pritisnili na vrsto gumbov. Hkrati so se premaknili topovski stolpi. Posadka v njih tako rekoč ni imela dela. Le polnilci so morali vložiti granate. Vžigalniki so bili že poprej avtomatično tempirani, in sicer medtem ko je dvigalo spravilo granate iz municijske celice v topovski stolp. Prišel je trenutek, ko bi bilo treba ustreliti. V topniški centrali je zadoščal pritisk na gumb. Hkrati je počilo iz vseh štirih topov »glavnega kalibra«. Ljudje ob topovih so bili le neme priče vsega, kar se je dogajalo. Tam so bili samo zato, da bi premikali stolpe in topove ter jih ročno tempirali v primeru, če bi nastopila okvara na električni zvezi med topniško centralo in njimi. Salva je bila izstreljena, prvi je sledila druga. Dovolj. Posadki na patruljen čolnu se niti sanjalo ni, da so jo »potopili«. OPAZOVALEC ZRAČNIH IN PODVODNIH CILJEV V ladijskem obveščevalnem centru so bili še dalje »na preži«. In res, ne NOVO PRI NAS IN V SVETU »UZGI-2« V Sovjetski zvezi so konstruirali ultrazvočni impulzni generator »UZGI-2«, s katerim Je mogoče ugotavljati vpliv ultrazvočnih nihajev na nastanek usedlin v parnih kotlih, prav tako pa tudi snovi, ki se naberejo na spodnjih delih ladij. Naprava preprečuje nabiranje apnenčevih plasti v parnih kotlih. Stroj za kopanje prekopov Pri graditvi nekega prekopa v Kaliforniji so preizkusili nov stroj, ki opravlja skoraj vsa potrebna dela. Potem ko Izkoplje zemljo, splanlra teren in betonira. Veliki stroj upravlja tehnik z elektronskimi napravami. »Računalo« za diagnoze Neki londonski zdravnik je hotel povečati hitrost in zanesljivost ugotavljanja bolezni pri posameznih bolnikih. Izdelal Je 60 cm dolgo »računalo«. Instrument vsebuje toliko podatkov, da je na njem mogoče zbrati značilnosti za S37 različnih bolezni. Nova metoda za pregled olja Avtomobilisti pogosto ne vedo, kdaj je treba zamenjati olje v motorju. Pri tem naj bi jim pomagala ameriška Iznajdba. To je poseben kontrolni papir, ki je tako prepariran, da nazorno pokaže, da olje ni čisto, brž ko ga potopijo vanj. Papir prav tako spremeni barvo, če je olju primešana kislina. JHIII' ŽEMLJA, KI NA NJEJ ŽIVIMO Ptica — kirurg ... O galebu vemo, da izvrstno leta in da zvesto spremlja ladje. Najdete ga na vseh poldnevnikih. Prebivalci obalnih krajev pravijo, da je ta ptič Vesele narave in da ga je mogoče udomačiti. Le malokdo pa ve, da je galeb kirurg morskih slonov, saj pri porodu prekljuje popkovino. Samica tega sama ne zmore, zato ji priskoči galeb na pomoč s svojim kljunom kot kirurškim pripomočkom. Cargelanovi otoki so na področju Antarktike. Francozi so zgradili na njih postaje za letalske in ladijske zveze. Tja pogosto zahajajo naravoslovci, ki zatrjujejo, da je to otočje pravo kraljestvo pingvinov. Morski sloni so pravzaprav veliki tjulnji, ki so včasih do šest metrov dolgi in tehtajo do štiri tone. To so razdražljive živali, ki so dobile ime po tem, ker se jim smrček v jezi napihne in se podaljša kot slonji rilec. Na obalah omenjenega otoka jih je na tisoče. Samice so nekoliko manjše, opazovalec pa dobi vtis, da jih je nekaj manj kot samcev, ki se borijo zanje. Med porodom si samica ne more sama pomagati, zato prileti galeb, ki iz višav opazuje dogodek na zemlji. Brž ko se oglasi »slonček«, prileti galeb in spretno opravi kirurški poseg. Res je sicer, da se galebi tako tudi hranijo, vendar drži, da se morski sloni ne bi mogli kotiti, če bi ne bilo teh ptic. Zanimivo pa je, da živijo na tistih otokih še druge ptice, na primer albatrosi in pingvini, vendar je kirurg le galeb, ki velja pri tem za nezmotljivega specialista. ... m ptica detektiv 2e kot otroci smo slišali in brali, da kukavica podtika svoja jajca v gnezda drugih, manjših ptičev. Ce se to zgodi, morajo pravi mladiči tistega gnezda poginiti, ker jih mala kukavica zanesljivo vrže iz gnezda. Najbolj zanimivo pa je, da opeharjeni starši niti ne opazijo sleparije. V Združenih državah Amerike živi še druga ptica, ki podtika svoja jajca v tuja gnezda. To je tako imenovana volovska ptica. Kukavico in to volovsko ptico štejejo ameriški naravoslovci za največja lenuha v ptičjem svetu. Volovska ptica si niti hrane ne išče sama. Potika se okoli goveda na paši. Krave in voli z nogami splašijo kobilice, ki skačejo, ptice pa jih potem lovijo. Vendar se tudi med ptiči najde mojster, ki odkrije ukano kukavice in volovske ptice. To je rumena penica, edina ptica, ki ji oni dve ne moreta podtakniti svojih jajc. Penica je malo večja od vrabca in velja za pravega detektiva v ptičjem svetu. Nezmotljivo odkrije zahrbtno ukano. Najbolj zanimivo pa je, da’ rumena penica ne vrže podtaknjenega jajca iz svojega gnezda, marveč splete nad starim novo gnezdo. Tako je tuje jajce ujeto v starem gnezdu. Naravoslovci so naleteli že na tn gnezda rumene penice. V prvem in drugem so odkrili jajce ene izmed tiho-tapk, v tretjem pa vesele mladiče skrbnih staršev. Sicer pa so penice veseli ptiči. Vseh je nad 25 vrst in so zelo koristne. V teh pomladnih dneh se zbirajo tudi v naših sadovnjakih in gajih. brez razloga. Položaj se na morju nehno spreminja. Namesto patrulj11 ^ čolna so bila zdaj na vidiku leta a*njli je ugotovil radar za odkrivanje zra ciljev. Podatke o letalih je dobil izmed »direktorjev« protiletaskih pov. Upravljavec »direktorja« — k' ,0 podoficir — je naravnal svojo na^aru v določeno smer. Podnevi bi v okuia^, jasno videl letala, ponoči pa je vide' JV*»J**V ViVAS-J. iV-KClACt, d , , p* le svetlo piko, pravzaprav odboj niškega protiletaskega radarja. Kakor so se premikala letala. jih je podoficir spremljal s svojim * rektorjem«. Ni dovolil, da bi se sve pika — radarski odboj od letala bi, da bi podoficir pritisnil z desn'^ na »direktorja« na majhno vzmej ^ premaknila od »križca iz niti«, , ob štiricevnih in dvocevnih protiim ^ skih topovih so opazovali, kako so s ploščadi, na katerih so stali, skuP3^ topovi premikale ha levo in na de® kako so se cevi dvigale in spuso Tudi ti ljudje so bili ob orožju primer, da bi priskočili na P°m„ j0. bi se pokvarile ali če bi bile P0^.°Ljo vane avtomatične naprave. Zadosc štiri, šest ali osem topovskih cevi vsulo rafale proti letalu. Z ladijskega dna, iz prostora, ^ je podvodni električni lokator, so nehno prihajali ultra zvoki, ki s° ^ odbijali od vseh podvodnih ovir-zvoki bi kaj kmalu zasledili pod®, nico, če bi se skrivala v globinah. ^ tem bi rušilec ubral »lovsko pot«: » kih deset globinskih bomb bi brž elc^ plodiralo okoli podmornice. Bomb6 . zdrsnile v globino s krme ali z metj,e cev ob bokih, v smeri rušilčeve pi°v., pa bi poletele posebne protipodmori1’ ne bombe. Izstrelili bi jih raketni m talci, ki jim pravijo »ježi«. Stevan Kord# Plastični šotori Nedavno so v ZDA iznašli novo plastično snov za izdelavo stabilnih šotorov. Na zemljo postavijo žogo iz posebne snovi in Jo napihnejo. Tako dobijo kalup. Čeznjo brizgajo plasti nove plastične snovi, ki se strdi v pol ure. z nožem izrežejo vrata ter izpustijo zrak iz kalupa, ki ga Je potem mogoče uporabiti za novo »gradnjo« in hišica je gotova. Pretovarjanje z velikih ladij V neki ameriški luki so nedavno iztovorili veliko ladjo s pomočjo manjših ladjic. Ladja, ki jo je treba izprazniti, ne zapluje v pristanišče, temveč ostane na gladini. Približa se ji manjša ladja. V zadnjem delu velike tovorne ladje se odpro vrata, takoj potem pa se spusti most proti manjši ladji. Tovor prevažajo z večje ladje na manjšo tovorni avtomobili. Aluminij proti rji Zunanji deli jekla in litega železa radi rjavijo, zato jih po navadi prevlečejo s tanko plastjo cinka ali pa pobarvajo z mini-jem. V ZDA so izoblikovali nov postopek za preprečevanje rje. V ta namen so uporabili aluminij. Kovinske dele, ki se topijo šele iznad 750 stopinj, namočijo v staljeni aluminij, ki se ne oprime le površine, temveč prodre tudi do 2,5 milimetra globoko. Ta postopek je cenejši in trpežnejši kot po-cinkovanje. um Veliki in mali IZUMI Plinska luč Sredi osemnajstega stoletja so Dil« uUce v Angliji prav kot v vseh evro;J) skih mestih ponoči v temi. Ljudje ’ nosili leščerbe v rokah In sl svetili 1 pot. ,e v angleškem mestu Birminghamu ' bila takrat tovarna »Bulton in Wa‘' K lastniku Bultonu je prišel mlajši »L ški in se ponudi) v službo kot teWKl Bulton ga je hotel odsloviti, pa se Jh brž premislil, ko je opazil v fante”,, rokah — lesen klobuk. Takoj potem j Izvedel, da si je ta fant — pisal .se L VVilliam Murdock — sam zamislil in ^ stružnici tudi izdelal tisti leseni klolm* Bultonu je bbo vSeč, ko Je videl. ““ si Je fant izmislil nekaj novega. ga Je sprejel v službo, . Ko se je mladi tehnik neke ne odpravljaj domov, ni mogel najti be, zato se je brez nje napotil v teni” noč. Pot Je bila dolga, tema pa v‘*i' da je videl le nekaj metrov pred Ko Je šel mimo kupa črnega premes ’ se Je spomnil, da Je že večkrat vide ■ kako Iz premoga uhaja plin vedel i, da zaradi tega plina pogosto izbruh” požar. Iz žepa Je vzel svinjski me”1'' ga napolnil s plinom, vtaknil v eev* svojo pipo in prižgal plin, ki j« .J” časi uhajal. Plin je zagorel z modrim* stim plamenom. .. Murdock seveda ni vedel, kako l3*'K| bi vse to eksplodiralo, vendar je srečo, zakaj v njegovih rokah je g°re prva plinska svetilka! Doma sta s prijateljem mnogo re neje In skrbneje obravnavala in prouc” vala to odkritje. Potem ko sta v svmJ ske mehurje nastregla dovolj premog0' nega plina, sta na koncu privezala c stare puške. Plin je sicer gorel, ven03* se je na vso moč kadilo, ker ga seveu*’ nista prečistila. ,,, Murdockov prijatelj Clagg je D”3"«, postopek, po katerem je plin mog00, prečistiti in to tako, da ga je spuS^ »kozi vodo. Kmalu potem Je osvetljevala majh” prodajalno plinska luč. Ljudje so se » cer smejali, vendar mlada Izumitelja 0‘ sta vrgla puške v koruzo Clagg 3e . Londonu zgradil prvi veliki rezervo3* za plin Ko ga je dozidal, je londone* občina prepovedala uporabo plinsK11 svetilk, ker so menili, da bi bilo uničenega pol Londona, če bi eksplodira* plinski rezervoar Izumitelja sta povabila predstav”*' ke mestne občine in druge meščan«' naj si ogledajo njun rezervoar. Ko 1 prišli, je Clagg zaprl vrata in rekel: »Zdaj mi dovolite, da na enem koncu prevrtam kotel in prižgem pl*”’ i, bo uhajal. Tako se boste prepričali. ^ se ne more nič zgoditi.« Vsi so ostali z rezervoarju, ker a” Se bali, da bi Jih drugi zasmehovali ko bojazljivce Clagg je zares storil, kar J" bil napovedal In nič se ni zgodilo, ... Takrat sta Murdock in Clagg doM1** dovoljenje, da smeta del Londona oPr!ž miti s plinskimi svetilkami. Kmalu P,h tem so tudi v drugih angleških mesu” in drugod po svetu začeli uvajati P””' sko luč. Vendar ni šlo povsod brez odpo”3 in težav. Ugledni nemški list »Kolnsk” novice« Je pisal o plinski razsvetlj»vl' »Proti naravi je spreminjati not! dan. To škoduje zdravju, ker se bo” ljudje zadrževali na ulicah pozno v no In se bodo prehladili Prav tako bod" dlje posedali po gostilnah Konji se bodo bali luči, nepridipravi pa bodo osvetljenih ulicah še bolj predrzni.« Štiridesetletnica podjetja in 10 let samoupravljanja v mariborski »Metalni« Kronist bi čisto na kratko zapisal: »V METALNI, tovarni Konstrukcij in strojnih naprav v Mariboru, se pripravljajo na Praznovanje štiridesetletnice ob-stoja. podjetja in desetletnice, odkar so delavci prevzeli gospodarjenje v tovarni v svoje roke. Uredili bodo .. .♦ To bi bla vest; kratko obve-stilp o slavju kovinarjev na Tez-dem. Toda — mar ni tako — takšen jubilej, in še dvakratni ^rh vsegp., je pač najboljša priložnost, da se človek dodobra razgovori o vsem, kar se je dosodilo v teh letih. Da se prav razumemo — šele v dneh med 22. in 26. majem bo METALNA slavila svoj jubilej. Toda že zdaj, pa čeprav v tovarni pomudiš samo za bip, je očitno, da se je v srca ^200 zaposlenih delavcev že prikradla praznična mrzličnost. Ljudje ugibajo vse mogoče. No ia, čeprav uradnega programa se niso objavili, prav vsak dobro ve, da se bodo zvrstile prireditve (od kulturno-zabavnih do športnih), ki se nanje vsi nastopajoči z vso resnostjo pripravljajo; da bodo dobili nagrade in priznanja delavci, ki so v tovarni več kot deset let (našteli bi jih lahko več kot 300); da bo "NAŠA TOVARNA« - njihov tovarniški list z 2000 izvodi naklade izšla v slavnostni obleki; da bo skratka tiste dni resnično slavje, z govori in z mnogimi Povabljenimi gosti. Toda vse to in še marsikaj drugega, kar še sodi v okvir jubilejnih prireditev, je komajda zunanje obeležje. 0BMTN1 DELAVSKI SVETI — NOVI UPRAVLJAVCI Drugo desetletje samoupravljanja bodo namreč začeli z novim mejnikom. Pred desetimi leti so izvolili svoj prvi delavski svet. Zdaj v podjetju uvajajo obratne delavske svete. Doslej je o gospodarjenju odločal 61-članski delavski svet, Poslej bo namesto njega 41-članski centralni delavski svet, toda rte-zen njega bo imelo svojo besedo Se pet obratnih delavskih svetov s skupaj 72 člani. Skoraj še enkrat toliko delavcev kot doslej bo torej najbolj aktivno sodelovalo pri upravljanju podjetja. Kaj pravijo delavci o uvajanju obratnih delavskih svetov? Zadovoljni so in tudi malce zaskrbljeni. Zadovoljni zato, ker morda zato, ker se ne bi čutili dovolj sposobne, da si naložijo nove dolžnosti, ampak predvsem zategadelj, ker se zavedajo odgovornosti, ki jih bodo prevzeli nase njihovi obratni delavski sveti. Toda prav to, da je tako zanimanje in skrb za delo obratnih delavskih svetov čutiti že zdaj, preden so jih sploh izvolili, kaže na to, da je kolektiv naših hidrocentral... Zanje je izdelala 17.000 ton hidromehanske opreme in 9000 ton visokotlačnih cevi. Za lažjo primerjavo — vso opremo bi lahko naložili na vlak, ki bi bil dolg »■samo« 26 kilometrov ... In podjetje črne metalurgije? Železarni na Jesenicah, pa oni v Nikšiču in še kateri je metalna dobavila žerjave, zgradila ZA BOLJŠE ŽIVLJENJSKE POGOJE ZAPOSLENIH LJUDI Kaj še beremo o skrbi za ljudi? Podatkov, starejših in novejših, je kajpada precej; prav vsem se niti domisliti ne moreš. Nekaj pa je vendarle takih reči, ki naravnost zbodejo v oči in vzbudijo nadvse prijetne občutke. Tovarna je uredila in opremila lastno zdravstveno ambulanto. Podjetje ima svojega zdravnika, ki mimo kurativnega dela precej skrbi tudi za preventivo. Med drugim so namreč v tovarni vpeljali obvezne sistematične zdravstvene preglede za delavce, ki so zaposleni na zdravju škodljivih delovnih mestih. Podjetje daje tudi znatna sredstva za higiensko tehnično varstvo — okoli 12 milijonov letno. V tovarni smo zvedeli, da se te naložbe dobro obrestujejo, saj. število nezgod in nesreč pri delu naglo pada. In še — tudi zobovje si lahko člani kolektiva zdravijo v tovarniški zobni ambulanti, ki ima na voljo stalnega terapevta. Pogostokrat ponavljamo: letni oddih je zato, da si človek odpočije, da bi se čil vrnil nazaj še zdaleč ni dovolj. Stanovanjska komisija ima namreč v rokah več kot 400 prošenj za dodelitev stanovanja! Kako se bodo v podjetju izvili iz te zadrege, še ne vedo. Rečemo pa lah-,ko to, da je treba pritrditi predlogu sindikalne organizacije in uprave podjetja, da dobršen del lanskoletnega čistega dohodka podjetja, ki bi ga sicer lahko razdelili med kolektiv, uporabijo za gradnjo stanovanj. ♦ In še o drugih področjih skrbi za člane kolektiva! Rekli smo, da bodo v podjetju uvedli obratne delavske svete. Da bi novoizvoljeni člani delavskega sveta in upravnega odbora laže opravljali svoje delo, je že doslej podjetje iz leta v leto pošiljalo na seminarje za člane delavskih svetov, ki jih je prirejal okrajni odbor SZDL, do 12 članov kolektiva. To prakso bodo kajpak obdržali tudi v prihodnje. Podjetju manjka po približnih izračunih okoli 150, če ne 200 delavcev. Toda ne samo to. Tudi strokovna raven zaposlenih delavcev še ne zadovoljuje. V podjetju so trdno odločeni, da bodo bodisi sami — s tečaji in podobno — in s pomočjo strokovnih šol, v nekaj letih le zbrali potrebni kader, ga pri- hodnje kajpada ne nameravajo popolnoma opustiti. Spoznali pa so, da bodo morali, če hočejo bolje gospodariti, usmeriti svojo proizvodnjo tudi na izdelovanje serijskih izdelkov. Nekaj takih stvari (premične žerjave tipa POHORC, žitne silose in drugo) so že zdaj vpeljali v svoj proizvodni program. Kolektiv pa pripravlja tudi vrsto drugih proizvodnih novosti. Med njimi jaaj opienimo posebno' izvedbo žerjavov, ki bodo primerni prav za vsa naša pristanišča, skratka za univerzalno uporabo. Te luške žerjave pa smo doslej morali uvažati! Potem: doslej je tovarna izdelovala in dobavljala le posamezne dele opreme. Poslej, tako , , A < ........ I n DESETIM MILIJARDAM NASPROTI Predsednik sedanjega delavskega sveta STANKO LILEK čutijo, da se jim je tovarna še bolj približala; da je še bolj njihova. Skrbi pa tudi niso brez Podlage. “Izkušenj še ni,« pravijo. Toda, ko bi bilo samo to! Tudi prvemu delavskemu svetu, in še pozneje, ni šlo vse po maslu. Zajec tiči v drugem grmu. Eden izmed vzrokov, zakaj namreč sorazmerno mnogo delavcev zapusti podjetje, je tudi ta, da doslej še niso pripravili zares spodbudnega sistema nagrajevanja po učinku dela. Z drugim Polletjem letos — tako obetajo — bodo, za zdaj sicer šele poskusno, uvedli ekonomske enote. Tako upajo, da bodo (s prihodnjim letom, ko bo , šlo zares) vendarle uveljavili načelo: “•Vsakomur po njegovem delu!« in vsaj deloma zavrli odhajanje delavcev iz podjetja, kar jim Povzroča velike težave, saj ima-io v tovarni že tako in tako Premalo delavcev. No, in predvsem to, da bodo morali obratni delavski sveti na dveh področjih hkrati zaorati v ledino in prevzeti dokajšnjo odgovornost, to zrelo premislil, ko se je odločil za to vsebinsko obogatitev v samoupravljanju znotraj podjetja. Ne bo odveč, če omenimo, da kandidatov za centralni delavski svet In za obratne delavske svet ne manjka. O njih so se dodobra razgovorili zadnje dni na proizvodnih sestankih. Izbrali so najboljše, najbolj prizadevne delavce; malone še enkrat toliko, ■ kolikor jih bo izvoljenih. Zato tudi pri volitvah odločitev ne bo lahka! KRONIKE PRIPOVEDUJEJO Kaj vse lahko povedo zapiski! Če drugega ne, obudijo vsaj spomine. Če pogledamo nazaj, na štiri desetletja METALNE, na prvifi deset let samoupravljanja v podjetju, teh spominov niti ni malo. No, upoštevati velja tudi to, da se je pravi razvoj METALNE začel šele po zadnji vojni. Odtlej pa do današnjih dni je kolektiv dosegel takšne uspehe, da je nanje zares lahko ponosen. * Naj prikličemo v spomin nekaj drobcev iz povojnega “življenja« METALNE! Ni prijetno spominjati se Kar vojnih dni, pa vendarle 100 bomb je padlo na tisti predel na Teznem, kjer je domovalo Splošno gradbeno-tehnično podjetje; “dete«, ki je po vojni preraslo v METALNO. Tako je kolektiv v prvih dveh povojnih letih predvsem obnavljal svojo tovarno, proizvodnjo pa usmerjal v obnovo poškodovanih mostov in drugih komunikacij. Most čez Savo pri Pančevu je na primer v dobršni meri, čeprav s skromno opremo, pomagala obnoviti ravno METALNA. Potem pa se je podjetje s petletnim planom vključilo v splošne napore za dokončno obnovitev in rast našega gospodarstva. Zanj je bila določena odgovorna naloga: pomagati pri izgradnji hidrocentral in črne metalurgije. Glede tega lahko omenimo številke, ki so same po sebi dovolj zgovorne, da bi potrebovale še dodatnega komentarja: V povojnih letih je METAL- skrbi kolektiv METALNE. Ne» NA sodelovala pri gradnji 30 proizvodne hale in drugo. Spet bi lahko navajali številke o tonah, številu zgrajenih objektov in drugem, pa — saj tega menda ni treba? ZA LETOS: 16.000 TON IZDELKOV Razumljivo je, da je proizvodnja rasla postopoma. Navedli bi le številke iz zadnjih let; v ilustracijo pa še to, da je najvišja predvojna proizvodnja prejšnjega Splošnega gradbeno-tehničnega podjetja) znesla 2400 ton izdelkov letno. V letu 1956 so v Metalni izdelali 11.000 ton raznih izdelkov. Leto dni pozneje je proizvodni obračun pokazal, da so dali na trg že 13.523 ton raznih konstrukcij in opreme v vrednosti 6.220,000.000 dinarjev. Za letos pa so rekli: “Obvezujemo se za 16.000 ton jeklenih konstrukcij, hidromehanske opreme, transportnih naprav (žerjavov in transporterjev), industr. opreme za barvno metalurgijo in kemično industrijo (med drugim tudi naprav za sušenje-oplemenjeva-nje premogov), ladijskih poklop-cev, silosov za žito z vso potrebno opremo, poljedelskih strojev, pa še drobiža (raznih vijakov in podobno). To, kar smo omenili, je na kratko povedano tudi celotni proizvodni program mariborske METALNE. Ti podatki povedo svoje. Najprej o prizadevnosti kolektiva, ki se ne ustraši visoko zastavljenih proizvodnih načrtov. Iz teh navedb pa je moč razbrati tudi to, da se mora kolektiv tega podjetja precej namučiti, da še lahko zmaguje tako širok proizvodni program, ki razen redkih izjem pomeni predvsem posamično proizvodnjo; skratka pravo prototipsko dejavnost, ki terja obilo truda, daje pa bolj pičle obresti. No, kako bi si tudi glede tega pomagali, da bi izdelovali vrednejše izdelke, v METALNI precej razmišljajo. Vendar več o tem pozneje. Zdaj vendar prelistavamo kronike podjetja... na svoje delovno mesto. Mariborska METALNA šteje v vrsto tistih redkih podjetij, ki so — da tako rečemo — vzorno poskrbela za letni oddih svojih ljudi. Letošnji razpored letnih dopustov je narejen že zdaj. Izmed 2200 članov kolektiva pa jih bo kar 1200 Jvmes je tudi nekaj svojce^} preživelo cenen oddih v treh počitniških domovih tega podjetja, in sicer v Poreču, v Vrsarju in na Pohorju! Ze pred sedmimi leti je METALNA odprla tovarniško restavracijo. Le-'ta daje zdaj okoli 350 kosil po pristopni ceni 80 din za obrok, medtem ko abonentje za večerjo plačajo po 60 din. Razen tega je podjetje uvedlo tople malice (po 30 dinarjev), ki se je nanje aboniralo okoli 350 delavcev. Najbolj boleč problem pri skrbi za zaposlene delavce — stanovanjski vozel — smo prihranili Za nazadnje. Kar je res, je res: po vojni je tovarna zgradila 200 stanovanj, letos bo dokončanih še 12 družinskih sta- ' novanj in prav toliko samskih sob. Toda to za potrebe podjetja Delavci mariborske “Metalne« opravljajo svoje delo najpogosteje na prostem. Poleti je takšno delo čestokrat prijetno, v zimskem času — ob snegu in burji — pa je dvakrat težko merno strokovno usposobili; se pravi — usposobili za delo na konkretnih delovnih mestih, ne glede na formalno kvalifikacijo. Omenili smo, da so se v tovarni namenili napraviti korak naprej glede nagrajevanja. Zdaj, če že govorimo o skrbi za ljudi, pa velja omeniti še to, da je sindikalna podružnica poskrbela tudi za zelo razgibano športno življenje med člani kolektiva. Med vsemi najboljši so šahisti, ki so si v minulem letu priborili pravico do nastopa v republiškem tekmovanju kovinarjev. Nič kaj dosti pa za njimi ne zaostajajo smučarji pa namiznoteniški igralci in drugi. KORAKI V JUTRIŠNJE DNI Kakšne načrte imajo v METALNI, da bi dajali na trg vrednejše izdelke? Rekli smo, da izdelujejo v podjetju predvsem individualne izdelke. Tudi 1500 in še več različnih izdelkov letno dajo na trg! No, te proizvodnje v pri- Predsednik sindikalne podružnice ANTON OBERŽAN so se odločili v podjetju, bodo — če le mogoče — prevzeli naročila za kompletno mehansko opremo tovarn. Seveda, če sami ne bodo vsega zmogli, bo pa kooperacija pomagala. METALNA na primer že zdaj živo in plodno proizvodno sodeluje s Strojnimi tovarnami v Trbovljah in še z drugimi podjetji. In še nekaj važnega obravnavajo v tovarni, ko govore o jutrišnji METALNI. Podjetje se namreč pripravlja na rekonstrukcijo. Ta ni potrebna samo zavoljo preusmeritve proizvodnega programa, ampak tudi zaradi velikih potreb našega gospodarstva. Investicijski elaborat in idejni načrti za rekonstrukcijo so že potrjeni, zdaj pa bo treba poskrbeti še za sredstva. Potrebovali bodo nekako 1 milijardo in 200 milijonov dinarjev. Računajo, da bo po opravljeni rekonstrukciji, ki naj bi jo začeli že letos, tovarna povečala vrednost svoje proizvodnje za 30 do 40 odstotkov. Tako se nismo dosti zmotili, ko smo že v naslovu zapisali, da je ob dvojnem jubileju kolektiv METALNE nared, da se napoti naprej, proti desetim milijardam letne proizvodnje. * Neverjetno mnogo pove teh nekaj vtisov, ki si jih človek nabere v METALNI, pa naj se tamkaj pomudi samo za nekaj kratkih trenutkov ali pa tudi za dlje. Prav vse to pa je tudi porok, da bo kolektiv praznoval štiridesetletnico obstoja podjetja in deseto obletnico delavskega samoupravljanja v podjetju ne samo v znamenju uspehov, doseženih v. zadnjih letih, ampak tudi ob trežnem premisleku o načrtih in prihodnjem razvoju svojega podjetja; “naše tovarne«, kakor sami pravijo! _ Je papirnate vrvi na dveh Iz- med njih, se slekel in sezul ter se samo v perilu, ki je bilo sicer vlažno, vendar toplo, zaril globoko v slamo. ss';."S“i(a?r£:,arrr ™ spreminja v gorečo baklo, ki gori in požira vs«, kar doseže. __,^° Je hil°, zadnje, česar se je spominjal, Pa P°greznil v globoko, nemirno spanje, polno groze in zasledovanja. nrL1? J”* morda *»>« kriva- 1® bodo njega Takrat se mu je vtihotapila misel. Prišla je počasi kot črv in začela gristi. Zakaj sta stekla tista Nemca proti aschaffenburški po-staJ*-..AU ne bosta po telefonu sporočila na najblizjo postajo, kjer se bo ustavil ta vlak, da je v zadnjem vagonu ubežnik, sumljiv človek brez listin, nekdo, ki je napadel raj-hovske varnostne organe in pobegnil? Ali V •tem.primeru sPreJ®Ia na postaji četa žandarjev in agentov, ki bodo gotovo mnogo spretnejši kot tisti rahitični suhec? Spoznaval je, da se ne sme dalje peljati s tem vlakom in tudi ne potovati v tej smeri. Domiselni možgani kmečkega fanta so odločili: skok iz vlaka, po ovinkih v Aschaffenburg in potem dalje v določeni smeri, pa četudi peš. Pogledal je proti Aschaffenburgu. s težavo je zaznal obrise postaje, ki se je kopala v toplih, migetajočih sončnih žarkih. Vlak je vozil z vso brzino, proga je bila speljana po gričevnati pokrajini, ki Je bila vsa v zelenju. Odločil se je. Stopil Je na desno stran. Pod železniškim nasipom, na katerem je bila dvotirna proga, je rasla zelena detelja. Branko je zlezel na drugo stopnico, se obrnil v smeri vožnje, počepnil ter se z vso močjo pognal poševno naprej. Ujel se je na noge, vendar je takoj padel na trebuh. Ni se premaknil, vse dokler je slišal sopihanje lokomotive in enakomerno drdranje koles. Potem je vstal, sl počesal lase in se počasi, skoraj veselo napotil ob progi proti aschaffenburški postaji, s pogledom je iskal eesto, ki bi ga pripeljala v mesto. Pramen svetlobe je kot velikanska kača lezel proti kraju v močvirju, kjer Je stal Zoran do gležnjev v vodi in sopihal od napora. Človeški glasovi so se oddaljevali proti hiši in dalje proti reki. Zoran je vedel, da se bodo kmalu vrnili in zavili na to stran, ker bodo spoznali, da je močvirje še edino možno skrivališče. Žarometi so obstali na gosti travi pod redkim vrbovim grmičevjem. Svetli pramen Je počasi preiskoval vsak seženj močvirja. Zoran je vedel, da se tam ne sme zadrževati, če hoče priti do ceste in izginiti v gozdu, katerega obrise je videl v daljavi. Skrbno je pazil, da ne bi delal šuma. Lezel je v hladno vodo In s težavo dvigal noge, ki so se pri vsakem koraku zarile globoko v zemljo. Žaromet je bil daleč pred njim. Ko Je pregledal močvirje do konca, se je naglo vrnil. Ravno dovolj časa je še imel Zoran, da je počepnil v blatno vodo, ko je pramen svetlobe šinil nad njegovo glavo in se ustavil tam daleč pri hiši. Spet glasovi. Zoran se Je pognal v vodo, ki mu je že po nekaj korakih segala tik do brade. Zapletel se je in se opotekel. Menil je, da je že sredi močvirja. Glasovi preganjalcev so bili zelo blizu, na robu močvirne globeli. Zoran je obstal. »Le v to smer Je mogel uiti,« Je nekdo rekel. »Kdo pa vam jamči, da se ni skril za ograjo, šel medtem, ko smo bili ml pri hiši, na cesto In izginil v gozdu?« Je vprašal drug. »Jaz pa pravim, da Je še vedno tam nekje,« je prvi glas vztrajal pri svojem. Potem so glasovi utihnili. Na cesti je spet zabrnel motor. Motociklist se je še enkrat pognal proti gozdu. Zdaj ni bilo več nevarnosti, da bi ga slišali. Očitno sta se vrnila tudi onadva, to Je Zoran uganil po glasovih, ki so se od- fo^r^kir jo^eT^ue?113412 žarome- rPeihvspem Motociklist se je vračal. Zoran je v vsej Preteke1 nekaj metrov, nato pa se je zdrvel mimo °b Moto<=*klist je to^,ZSran eakal Se nekaJ trenutkov, po-V e spIaz11 cl° roba vozišča ter se ..fa1.. ?be, smerl' Kolikor daleč je mogel videti skozi meglo, ki se je čedalje boli gostila, m opazil nič sumljivega. ”e, l® Pr*11® mišice so se tresle. Vse ga je bolelo. Telo se je nenadoma spremenilo v umiriti06 str0J’ kl se nikakor ni mogel Tekel je Zoran in skakal, mahal z roka-mi, samo da bi se ogrel. Brž ko je obstal, Po f ,, za™n na vročem telesu hladno pe- skakovaf.4 63 J'e 2aČe,° 4reSti’ spe‘ * P«' »Zdaj bi ml prišla prav švabska ropotar-nica, polna slame,« je pomislil in se odpravil dalje. Zavil je na levo, ker je upal, da bo pnsei tako v bližino vasi Kirchelinde. J«, da bo na tej planoti, na kakem travniku ob gozdu našel poljsko lopo. . Po1 ure.-. Tekel je, pa spet hodil. Gozd je ostal za njim. Zoran je šel čez posejano njivo, nato pa cez širok travnik z ograjo. Zdelo se mu je, da bi nekje na robu te široke, zelene preproge, ki se je izgubljala v megli, morala biti kaka lopa. Ni se motil. Bil je velik kozolec s podstrešjem, kjer so po navadi spravljali seno ali slamo. “Pazi! Samokres je naravnan v tvoj it ^4,<< ,e. *ekel tistl 7 brazgotino in zločin-s,k‘m pogledom. Nenad je odgrnil črno zaveso in se obrnil proti temnemu stopnišču. »Ce se boš pomišljal ali počel neumnosti, bom pritisnil na petelina.« Nenadovi možgani so delali kot stroj. Kaj naj stori, kako naj pretenta tega norca, ki ga ne bo niti najmanj pekla vest, četudi bo uresničil svojo grožnjo? Ce bi ga napadel ... To bi bilo preveč pustolovsko in nepremišljeno. Morda bi dobil kakih deset ah trideset metrov naskoka. Pa potem? Mar mu bo v zatemnjenem mestu, kjer ga bo iz teme opazovalo sto in sto parov oči, uspelo uiti in nadaljevati pot po železnici? AH se ne bo vse mesto kot krdelo podivjanih lovskih psov pognalo za ubežnikom, ki mu že tako pohajajo moči? Nemec je bil previden. Tri stopnice za njim je šel, z levico je tipal po steni, desnico s samokresom Je tiščal v žep. Grozil je in klel, kakor da njegove prejšnje besede niso bile dovolj prepričljive. Tisti trenutek ... Ko sta stopila na cesto, so se oglasile sirene. Tulile so, zavijale in se združevale v tisto znano melodijo, ki je napovedovala prihod sovražnih letal. Tiho mesto je oživelo. Vrvež, govorica, vmes kletvice mestnih stražnikov, namenje-ne tistim, skozi katerih nezadostno zatemnjena okna je uhajal kak pramenček svetlo- Z nekaj skoki se je pognal čez cesto, nato pa je izginil v temi. Precej strmo je bilo. To Je bilo Zoranu kar prav, saj se je razgibal in si ogrel telo, ki je drgetalo od mraza. Pol ure je lezel navkreber in se medtem še enkrat okopal, vendar to pot v lastnem znoju, potem pa se je znašel na jasi, ki se mu je zdela primerna za kratek počitek, toliko, da bi se slekel ter dobro ožel vsak kos obleke posebej. Ko se je čez nekaj minut oblekel, ga je spet neprijetno streslo. Začelo se je nekje pri ledvicah, potem pa se je po rebrih in hrbtenici širilo na vse strani, v vlažnem zraku In lahnem vetru, ki je le za spoznanje premikul veje, je Zoran drgetal kot šiba na vodi. Zobje so žnu šklepetali. Trebušne, hrbt- Približal se Je počasi, ker ni vedel, ali ka ali pa se je njemu po tisti slepeči svetlob1 vse zdelo bleščeče, svetlo, belo ... Pogled mu je obstal na nečem, kar j® gorelo In sc kadilo nedaleč od njega. Široko je razprl oči, ko je videl, da je bila to tista hiša na vogalu ozke ulice, izpred katere j® stekel proti vodometu. Hiša se je sprem®* nila v veliko baklo, katere plameni so obliznili še dve sosednji, na pol porušeni P0* slopjl. Nenad Je vstal. V glavi mu Je šumelo, zlasti v ušesih. Imel Je občutek, kakor ča se je napihnil in da bo zdaj zdaj eksplo* airal. Opotekel se je, skušal se je obdržati na nogah. Opletal je z rokami, obraz pa se n’” je razlezel v srečen nasmeh. Bil je cel, P polnoma cel, le omotičen. Iz leve dlani je curljala kri. ----- ----—— Spored Radia Ljubljana za teden od 11. do II. aprila □EK TOREK sircnn __ PONEDELJEK U. aprila 5.00—8.00 Dobro Jutro! (pisan glasbeni spored) 8.06 Fefldx Mendelssohn: Pe- smi brez besed 8.26 Panorama ritmov ta melodij 8.40 Pojeta ženski zbor Svobode iz Celja ta Gorenjski vokalni kvintet 9.00 Naš podlistek — Arthur Clarc: Življenje na Marsu —IH. 9.20 Matineja orkestra RTV Ljubljana 10.10 Majhni zabavni ansambli 10.35 Tretje dejanje Thomaso- ve opere Mignon H.30 Oddaja za otroke a) Naš novinar na poti okoli sveta — Disneyeva dežela (nadaljevanje); b) Marjan Kazina: Abeceda v pesmicah 12.00 Kvartet Darka Skober-neta 12.15 Kmetijski nasveti — Doif-ka Boštjančič: SZDL ta kmečka žena 12.25 Dalmatinske narodne 12.45 G. Gershrvin: Kubanska uvertura 13.30 Madžarski napevi in plesi v priredbah za klavir in violino 13.55 Od popevke do popevke 14.20 Zanimivosti iz znanosti ta tehnike 14-35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo 15.15 Reklame ta zabavna glasba 15.40 Naši popotniki na tujem — Kapa' Suklje: Na mednarodnem seminarju v Salzburgu 16.00 V svetu opernih melodij 17.10 Srečno vožnjo! (Šoferjem na pot) 18.00 Radijska univerza — ing. Janko Čuček: Kako nastane barva 18.15 Marjan Kozina: Ilova gora (Orkester Slovenske filharmonije) 18.30 Športni tednik 19.30 Radijski dnevnik 20.00 Glasbeni mozaik za zabavo 20.45 Kulturni globus 21.00 Pod južnim nebom — ansambel Roberto del Gado 21.17—22.53 S Haydnovega festivala v Budimpešti 22.53 F. E, Bach: Preludij za violončelo in klavir 23.10 Zvoki iz studia 14 23.45 L. M. Škerjanc: Godatal kvartet št. 4 TOREK 12. aprila 5.00—8.00 Dobro jutro! (pisan glasbeni spored) 6.30—6.40 Reklame 8.05 Jutranje glasbeno popotovanj e 8.55 Radijska šola za srednjo stopnjo — Tončkovi prijatelji in kače 9.25 Zabavni orkester RTV Ljubljana 9.45 Prizor iz Mascagnijeve opere Cavafileria rusti-cana 10.10 Izberite melodijo tedna! 11.00 Josef Suk: Štiri skladbe za violino in klavir op. 17 11.30 Od vaflička do guarache 12.00 Trlo Avgusita Stanka 12.15 Kmetijski nasveti —Slavko Bidovec: Zboljšajmo pridelovanj e sončnic 12.25 Pet popevk za pet pevcev 12.40 Venček narodnih 13.15 Obvestili a in zabavna glasba 13.30 Z ansamblom beograjske opere 14.05 Radijska Sola za višjo stopnjo — Smili jan Rozman: Usodni korak 14.35 Olaude-Vvoire: Suita St. Moritz 14.45 Samospeve Modesta Mu-šorgskega poje basist Miroslav Camgalovič 15.15 Reklame in zabavna glasba 15.40 Usti iz domače književnosti — Trije makedonski pesniki 16.00 Izbrali smo za vas 17.10 Razgovor z volivci 17.20 L. van Beethoven: Simfonija št. 2 v D-duru 18.00 Iz zbornika spominov 18.20 Kotiček za mlade ljubitelje glasbe — Tinčkov razgovor z dirigentom (ponovitev) 18.45 Razgovori o mednarodnih vprašanjih 19.00 Obvestila reklame in zabavna glasba 19.30 Radijski dnevnik 20.00 Pesmi nemških romantikov 20.30 Radijska igra — Vladimir Maj akovski: Stenica 21.45 Pevca Niilla Pizzi in Marcel Fabris 22.15 Slavna dela komomo-gflasbene literature —XVI. oddaja 23.10 Zabaval vas bo Ljubljanski jazz ansambel 23.35 Plesni zvoki SREDA 13. aprila 5.00—8.00 Dobro jutro! (pisan glasbeni spored) 6.30—6.40 Reklame 8.05 Mladina poje — Predstavljamo vam mlade pevce iz Gornje Radgone 8-30 Godaiini ansambel Boruta Lesjaka in zabavni orkester RTV Beograd 9.00 Jezikovni pogovori (ponovitev 9.15 Violina in klavir pripovedujeta 9.46 Pevca Jo Stafford ta Tennessee Eirnle Ford 10.10 Petdeset minut pri jugoslovanskih skladateljih 1L00 Potpuri za zabavo 11.30 Oddaja Za cicibane — a) E. Petiška: Tri zgodbe; b) Pojte z nami, cicibani 12.00 Baletna glasba iz opere Faust 12.15 Kmetijski nasveti — ing. France Adamič: Program obnove sadnih dreves 12.25 Pisani zvoki z Dravskega polja 12.45 Od tu in tam z zabavnim orkestrom Rudy Risavy 13.16 Obvestila ta zaibavna glasba 13-30 pihalni orkester JLA 13.50 Klavir v ritmu 14.05 Radijska šola za srednjo stopnjo: Tinčkovi prijatelji in kače 14.35 Poje Komorni zbor RTV Ljubljana 15.15 Reklame in zabavna glasba 15.40 Novost na knjižni polici — Erich M. Remargue: Izposojeno življenje 16.00 Koncert po željah 17.10 Sestanek ob petih 17.30 Ruleta za zabavo 18.00 Kulturna kronika 18.20 Iz slovenske solistične glasbe — XV. oddaja — Lucijan Marija Škerjanc — II. dal 18.45 Domače aktualnosti 19.00 Obvestila, reklame ta zabavna glasba 20.00 Ali jih poznate? — XIV. oddaja 20.25 Igra orkester Latvrence WeOk 20.40 Radijske operne priredbe 22.15 V ritmu z ansamblom Mcjmirja Sepeta 22.40 Ameriške popevke 23.10 Modema, plesna glasba 23.30 Ivo Potrč; Druga simfonija 24.00 Zadnja poročila ta zaključek oddaje ČETRTEK 14. aprila 5.00—8.00 Dobro jutro! (pisan glasbeni spored) 8.05 Glasbene slike 8.35 Dve operni uverturi 8.55 Radijska šota z® višjo stopnjo — Smiljan Rozman: Usodni korak (ponovitev) 9.25 Rado Simoniti dirigira 9.45 Violinist Branko Pajevič prinaša pozdrav iz Srbije 10.10 Ali vam ugaja? 10.40 Pet minut za novo pesmico a) Modest Gretry: Osel ta kukarvica b) Pozdravi mladim risarjem 11.00 Richard Strauss: Iz Italije 11.45 Pevca Gabi Novak ta Bruno Rosetand 12.00 Češka- -godba 12.15 Kmetijski nasveti — ing. Peter Vari: Kaj voliva na proizvodni strošek mileka 12.25 Pozdrav z gora 12.40 Ansambel in pevci Milana Starateta 13.15 Obvestila ta zabavna glasba 13.30 Zvočna mavrica 13.55 Arije iz opere Evgenij Onjegin 14.20 Šport in športniki 14.35 Naši poslušaltei čestitajo ta pozdravljajo 15.15 Reklame in zabavna glasba, „ 15.40 S knjižnega trga 16.00 s popevkami čez kontinente 16.29 Solistična glasba treh mladih domačih skladateljev 17.10 »Vodica čista se vila« — Slovenske skladbe poje Mariborski komorni zbor 17.30 Plesni zvoki velikih mest 18.00 Turistična oddaja 18.15 Spoznavajmo naše umetnike — XXVI. oddaja-Basist Drago Bemardič 18.45 Radijska univerza — Jože Pemuš: Visokošolski študij in poklicno usmerjanje 19.00 Obvestila, reklame ta zabavna glasba 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov 20.45 Lepe melodije 21.00 Literarni večer — Arabska poezija 21.40 Komorni intermezzo 22.15 Po svetu jazza 23.10 Nočni koncert PETEK 15. aprila 5.00—8.00 Dobro jutro! 8.05 Poljski ansambel Ma-zowsze 8.30 Dve simfonični pesnitvi 9.00 Naš podlistek — Arthur Oliare: Življenje na Marsu — iv. 9.20 Veliki orkestri — znane melodije 9.40 Kotiček za mlade ljubitelje glasbe — Obisk v operi 10.10 Zvočna paleta 10.33 Mezzosopranistka Božena Glavak in tenorist Janez Lipušček izvajata jugoslovanske samospeve 11.00 Za vsakogar nekaj iz zabavne glasbe 11.30 Družina ta dom 11.45 Ansambel Srečka Dražila 12.00 Angleške delavske pihalne godbe igrajo 12.16 Kmetijski nasveti — ing. Jože Šilc: Najprimernejši čas in način za setev koruze 12.26 Italijanski operni dvospevi 13.30 Skladbe Janeza Komarja izvaja Mariborski inštru-mentalni ansambel 13.50 Prepeva Ljubljanski oktet 14.05 Radijska šola za nižjo stopnjo — E. Adamič: Češnja vabi v svate 14.36 Priljubljene popevke 15.40 Iz svetovne književnosti — Shirley Jackson: Loterija 16.00 Petkov koncert ob štirih 17.10 Razgovor z volivci 17.20 Orkester Harry Hermann 17.40 Poje moški komorni zbor iz Celja 18.00 Človek in zdravje — As1s. dr. Baziiija Pregelj: O duševno nerazvitih ta duševno zaostalih otrocih 18.10 Domače polke in valčki 18.30 Iz naših kolektivov 20.00 Po tipkah ta strunah — Orkester Malcolm Lo-ckyer 20.15 Tedenski pregled 20.30 Glasbene oddaja — 21.15 Oddaja o morščakih 22.15 Angleški plesni Erič Dela,ney 22.30 Nočni operni koncert 23.10 Plesni zvoki s kvintetom Jožeta Kampiča 23.30 Poje Louis Armstrong 23/40 Fetar Stojanovič: Godalni trio št. 2 v G-duru zunanjepolitični oblike — v. Kaj je koncert? morju ta po- orkester SOBOTA 16. aprila 5.00—8.00 Dobro Jutro! (pisan glasbeni spored) 5.30—6.40 Reklame 8.05 Iz del skladatelja Nikole Herrigonje 8.40 Plesni orkester Billy May 8.55 Radijska šola za nižjo stopnjo — E. Adamič: Češnja vabi v svate 9.25 Citailniška romantika v zborih 9.40 Iz filmov ta glasbenih revij 10.10 Mozairtove, Verdijeve ta Puccinijeve arije 11.00 Radi bi vas zabavali 11.30 Pionirski tednik 11.50 Kvintet Kamilo iz Celja 12.00 Georges Bizet: Lepotica iz Pertha — suita 12.15 Kmetijski nasveti — Jože Kregar: Pridelovanje paradižnika Iz paprike 12.25 Domači napevi izpod zelenega Pohorja 12.45 Ritmi Latinske Amerike 13.15 Obvestila in zabavna glasba 13.30 Skozi naše vasi.. . domača in narodna glasba 13.53 Božidar Kunc: Sedem valčkov za klavir — B. Smetana: Češki plesi za klavir 14.20 Zanimivosti iz znanosti ta tehnike 14.35 Naši posilušailci čestitajo in pozdravljajo 15.15 Reklame m zabavna glasba 15.40 Na platnu smo videli 16.00 Slovenska pesem od romantike do danes — XIII. oddaja — Alojz Srebotnj ak 16.30 Vedri zvoki 17.10 Glasbena križanka št. 23 18.00 Jezikovni pogovori 18.15 Pevec Ivo Robič s češkim plesnim orkestrom 18.30 Trio Slavka Avsenika 18.45 Okno v štet 19.00 Obvestila, reklame ta zabavna glasba 19.30 Radijski dnevnik 20.00 Pokaži, kaj znaš! 21.30 Za prijaten konec tedna 22.15 Oddaja za naše izseljence 23.10 Do poCnočd v plesnem ritmu 24.00 Zadnja poročila ta zaključek tedna IL PROGRAM 22.15—23.00 Nočna plesna glasba NEDELJA 17. aprila 8.00—6.30 Jutranji pozdrav 7.35 Pesmi ta plesi jugosl vajaskih narodov 8.00 Mladinska radijska IS — Aleksander ■ Popovi Stolp v oblakih 8.40 A. Dvorak: štirje alova stki plesi št. 8 v g-mol št. 2 v e-moiu, št. 4 v 1 duru ta št. 1 v C-dur 9.00 Veselo v novi teden! 10.00 Še pomnite, tovariši. Tone Šegula: Napad 10.30 Kita lepih melodij 11.00 Lahka glasba 11.30 Silvo Matelič: Utrinki današnjih dni 12.00 Naši poslušane! čestital in pozdravljajo —I. 13.30 Za našo vas 13.45 Koncert pri vas doma 14.15 Naš: post ušalci čestital in pozdravljajo.—II. 15.15 Reklame 15.30 Zbori in samospevi V’ sili j a Mirka 15.46 Klavir v ritmu 16.00 Humoreska tega tedna Mihail šolohov; O kol®’ ku in koprivi 16.20 Rudolf Matz: P osa vsi ples 16.30 Šestdeset minut športa 1 glasbe 17.30 Radijska Igra — Pal HUhnerfeld: Sam sebi s vražnik 18.15 Stevan Hrtstič: Suita : balleta Ohridska legendi 18.30 Melodije za vsako grlo 18.45 Kmečka godba Igra 19.30 Radijski dnevnik ta šport na poročila 20.06 Izberite melodijo tedni 21.00 Skice iz življenja Richaa da Wagnerja —IV odds ja Tristan in Izolda 22.15 Zaplešite z nami 23.00 Poročila in pregled tisk 23.10 Popevke se vrstijo 23.38 Muzro Oliementl: Sonat Didone abbandonata 24.00 Zadnja poročila ta z3 ključek oddaje IL PROGRAM 12.00 Nedeljski simfonični kon cert 13.10 Poje zbor Slovenske ’i-' harmonije 13.30 Plesna glasba 13.44 A. Dvofak: Dumky — tri, op. 90 14.15 Od popevke do popevk1 15.10—16.00 z našimi ta tuj Im pevci lig Ml M iBI um m Silijillb BI J A Š P Htt« Ijp »Delamo dobro, lili le mladina beži...« Telovadno društvo, o ka-er®mv mislim pripovedovati, ajorl ni osamljen primer, 1 ni garjeva ovca v sicer ravem tropu. Nasprotno, fr Zatrjevanju vodnikov in innkcionarjev sodi društvo eo dobra društva, med ti-® katerimi smo lahko za-voljni in ki bi jih lahko Postavljali drugim za zgled. v° 80 povedali in tako je čilo zapishl v poro- j^rav, gotovo so rezultati, katerih govore, sad priza-“e"a^ia mnogih požrtvoval-h elanov in moramo takoj Povedati, da znamo to delo eftiti in da želimo, da bi s Prav tolikšno vnemo delova-1 se naprej. Tisto kar v po-°cilu hode v oči in nad čemer bi se bilo vredno zami-“ti, pa je nekaj drugega. redi naštevanja uspehov in opisovanja marljivega dela stoji tudi stavek, v katerem 80 Potožili nad težavami, s katerimi se morajo boriti, takole pravijo: , »Edino kar nam jemlje Peselje (pa to menda ne sa-mo nam!) je to, da mladina v določeni starostni dobi preneha z vadbo, tako, da je včasih vse delo zaman.« Povežimo zdaj še enkrat £8e ugotovitve v celoto, da ho Podoba bolj zaokrožena: društvo je marljivo, člani delajo dobro, uspehi so tu, le to nesrečna mladina noče nikakor razumeti, da je vse kar ji ponujajo samo njej v korist in da ji vsi hočejo samo dobro — pa kar na lepem pobere šila in kopita ter ni več na spregled! Zares nerodna zadeval Zlasti še, če tako ni samo pri njih, ampak je pojav splošnega značaja! Ali ne bi bilo prav, če bi Se nad to nerodno zadevo JPolo globlje zamislili? Najbolj preprost opazovalec se namreč vpraša: Zakaj? Nih-če ne misli trditi, da imajo mladi ljudje vedno prav, vendar, če »v določeni starostni dobi« — bolj po domače rečeno: takrat ko iz otroka postane mladenič, ko se Prejšnji ubogljivosti zoper-stavi težnja po samostojnem Presojanju in odločanju — korporativno zapuščajo telovadnice, potem to dejstvo ne hi smelo vodstvu društva sa-mo jemati veselje do dela, marveč bi ga moralo prav to napotiti k bolj kritični presoji lastnega dela in k iskanju vzrokov doma, v vrstah tistih, ki so ostali, ne pa samo pri onih, ki odhajajo. Oglejmo-si nekaj številk. V društvu je včlanjenih okrog 320 članov, toliko jih namreč plačuje članarino. Od te številke takoj odštejmo 80 podpornih članov in 60 kegljačev, pa nam ostane na papirju nekako 180 telovadcev, na papirju pravim zato, ker jih hodi k telovadbi v resnici precej manj. Približno sto. No, zdaj pa postavimo teh sto na rešeto in preštejmo: pionirjev in pionirk — 40, mladincev — 27, mladink — 25, članov — 7, in članic — 5/ Tisto nad čemer se pritožujejo vodniki društva, je v številkah dovolj otipljivo prikazano. Studenček, ki je veselo zažuborel, kar naenkrat usahne, izgubi se kdo ve kam in od množice naraščaja, ki je obetal, da bo popol-nil vrzeli, ostane samo nekaj posameznikov in posameznic! Izgubljati zaradi tega veselja do dela nič ne pomaga. Nekoč bo treba ugrizniti v kislo jabolko, ki smo ga sami pridelali in se vprašati: Smo s takšnim stanjem zadovoljni? Če smo, potem je vse v redu in kar tako naprej, če pa nismo, ja, potem najbrže ne delamo tako dobro, kakor mislimo, da delamo. Potem je morda naš program preveč šablonski, preveč tog m premalo pester? Morda bi si želeli mladi ljud> je še kaj drugega razen strumnih vaj, korakanja, discipline in vsega tistega Tyrševega duha, ki še vedno straši v premnogih telovadnicah? Ne vem, zato pravim »morda«. O vsem tem pa bi se lahko v društvu hitro prepričali, če bi se pogovorili z mladino, preden jim ta pobegne. Potem bi že vedeli, kaj je narobe in kaj bi bilo treba Ukreniti. Če zaključimo z malce ponesrečeno prispodobo — v mislih imam krčmo v Butalah, v kateri so stregli gostom s postanimi cmoki. Propadla je in potem so si skočili mestni možje v lase, češ kdo je kriv! Alj ljudje, ki postanih, cmokov niso hoteli jesti, ali gospodinje, ki jih je postavljala na mizo. m. r.|pp te Izlet planincev »TAM« DROBCI IZ ŽIVLJENJA LITOSTROJSKIH ŠPORTNIKOV. SLIKA LEVO: SMUČARJI NA VRŠIČU. KJER SO SE LANI UDELEŽILI SMUČARSKEGA PRVENSTVA KOVINARJEV. V SREDINI: »ZDRAVO! ZDRAVO! ZDRAVO!« . . . TAKIH NOGOMETNIH ENAJSTORK IMAJO V TOVARNI KAR PRECEJ. DESNO: ZA KEGLJANJE, KI JE ZELO PRILJUBLJENO. SE ZANIMA OKROG 300 DELAVCEV; ŽAL MORAJO ’ GOSTOVATI NA TUJIH KEGLJIŠČIH. KER SVOJEGA NIMAJO. NA SLIKI: MOŠTVO UPRAVNEGA ODBORA PROTI TOVARNIŠKEMU ODBORU SINDIKATA. * / Športno društvo št. 1 V Litostroju so ustanovili prvo športno društvo, ki bo delovalo neposredno v tovarni. Kup problemov in težav pa tudi dela voljnih ljudi ne manjka. Ali so samoupravni organi in vodstvo podjetja pokazali dovolj razumevanja za potrebe delavcev po športnem udejstvovanju? Prvi sneg je padel, ko so v Tovarni motornih koles v Kopru ustanovili prvo te-lesnovzgojno društvo Partizan, ki naj bi delovalo v samem podjetju; no, in ko je zadnji sneg skopnel, so povsem na drugem koncu, tokrat v Litostroju, ustanovili športno društvo Litostroj. V obeh primerih je bil osnovni namen ta, da s samostojno društveno organizacijo omogočijo slehernemu delovnemu človeku v podjetju udejstvovanje na športnem področju, in sicer v takšni obliki, ki najbolj ustreza njihovim zahtevam in potrebam. Da je športna rekreacija postala današnjemu človeku nujna potreba, je postalo že tako jasno, da tega res ni treba še posebej dokazovati. Gornjo trditev najbolje potrjuje sama ustanovitev športnega društva v Litostroju, saj je to društvo dobesedno zraslo iz 1 j udi samih, brez iniciative od zgoraj in brez rožnatih pogojev. Nasprotno: z velikimi materialnimi težavami so se morali boriti športniki Litostroja, s tolikšnimi, da se jfe treba zahvaliti le njihovi žilavi upornosti, da niso klonili pred njimi. Prav je, če posežemo nekoliko nazaj in si ogledamo nastanek društva. V nedeljo so planinci TAM priredili izlet na Boč. Tega izleta Se je prvič udeležila tudi novoustanovljena pionirska skupina, ki zajema otroke članov kolektiva. Otroci gredo na izlete pod vodstvom posebej za to določenih tovarišev-planincev, ki odgovarjajo za varstvo in prehrano otrok. Izleta se je udeležilo preko 70 odras-tui in mladine. Z izletom so bili vsi izredno zadovoljni in želijo, da Planinska skupina TAM podobne izlete čim pogosteje prireja. Vse ^aže, da je program izletov, ki je bil objavljen v kolektivu, pripomogel k povečanju članstva. K. J. Kje bi dobili 5000 din? V livarnah in montažnih halah Litostroja nastajajo pod številnimi spretnimi rokami gigantski stroji in napravd, s katerimi se ponašamo ne le doma, ampak tudi daleč preko naših meja. Pod istimi rokami so nastali tudi skromni, a zato nič manj dragoceni športni objekti, na katerih se je pričelo porajati prvo športno življenje v tovarni. Tako je nastalo na primer nogometno igrišče (danes ga je urbanistični načrt sicer že spremenil v zazidano stanovanjsko površino), 1600 prostovoljnih delovnih ur so porabili delavci za njegovo dograditev. Sprejeli so obvezo, da ga bodo dokončali do Dneva mladosti; trdo so garali in niti dež jim ni mogel preprečiti, da ne bi te svoje obljube do roka izpolnili. Zgradili so si igrišče, rekli bi iz nič in brez nič in ko so bili gotovi, so zadeli ob skoro nepremagljivo oviro — kje dobiti 10.000 dinarjev za potrebno športno opremo?! Kakor se je zdela ovira nepremostljiva, so jo sčasoma le premagali in med posameznimi obrati se je razvila živahna nogometna dejavnost. Razpisali so tekmovanje za prvenstvo Litostroja, odigrali okrog 50 nogometnih tekem, obljubljenega pokala pa zmagovalcu tega velikega kolektiva nipo mogli izročiti — ker ni bilo 5000 dinarjev, da bi ga kupili. Tako kot nogometaši, so si tudi balinarji sami uredili prvovrstno dvostezno balinišče za borih 5000 dinarjev. Za zgraditev podobnega balinišča v nekem drugem podjetju so tam porabili 360.000 dinarjev. Pa kaj jim pomaga samo balinišče, ko pa nimajo dovolj krogel. Lani so z muko nabavili eno garnituro, zdaj bi rabili še eno, pa spet ne vedo, kje bi dobili denar. Z diapozitivi nad delavski svet Poleg strelcev, šahistov, kegljačev, namiznih tenisačev in smučarjev, obstaja v tovarni že vrsto let tudi planinsko društvo, ki združuje preko 400 članov kolektiva, prav letos pa obljubljajo, da bodo to število povečali na 600. Članom te planinske skupine gre v prvi vrsti zasluga, da ima Litostroj svojo planinsko postojanko na Sorški planini in da prav letos dograjujejo še drugo. In spet so bile roke delavcev-plan inčev tiste, ki so same postavile prijazno kočo. čeprav seveda tokrat ni šlo brez materialne podpore sindikata in podjetja. Vendar si je bilo treba tudi to podporo trdo priboriti. Da bi prepričali člane delavskega sveta o umestnosti graditve, so člani planinskega društva prefotografirali iz vseh zornih kotov celotno področje in delavskemu svetu predvajali barvne diapozitive o prirodnih lepotah tega zares prelepega kota naših gora. Še in še bi lahko naštevali primere, ki govore, kako živo so čutili člani kolektiva potrebo po športnem izživljanju in kaj vse 80 bili za t° pripravljeni žrtvovati. Naj omenimo samo še zadnjo akcijo, ki so jo letos pričeli v obratu jeklo-livarna in ki jo je povzela nato še sivolivarna. Oboji z namenom, da bi si pod okriljem bodočega športnega društva zagotovili potrebna finančna sredstva. Dogovorili so se, da bodo z nadurnim delom, za katerega se bodo odrekli plačilu, zbrali potrebna sredstva. Na ta način so zbrali do danes (samo z neto zaslužkom delavcev ki so se temu zaslužku odrekli!) preko 200.000 dinarjev. »Ali imate garancijo?« Po vsem tem, kar smo povedali, zveni nekako čudno vprašanje predsednika upravnega odbora podjetja, ko je vprašal, če imajo garancijo, da društvo ne bo propadlo. Kakšno garancijo? Mar ne predstavljajo ljudje, ki so za svoj šport pripravljeni toliko žrtvovati, najboljše garancije? Prav bi bilo, če bi jim del bremena pomagalo nositi tudi podjetje, ki bi moralo biti najbolj zainteresirano — če že ne drugače, pa iz čisto ekonomskih vzrokov — da so njegovi člani zdravi, močni, hitri in spretni, saj to pomeni hkrati večjo proizvodnost in zmanjšanje števila nesreč pri delu. Čeprav smo uvodoma dejali, da sta pomen in korist športne rekreacije že toliko znana stvar, da tega ni treba več posebej dokazovati, pa kaže, da to vsem v podjetju le še ni tako jasno, kot bi jim moralo biti. . Dedek Mraz naj bi pomagal? Prejšnje leto je bilo za športne namere v podjetju planiranih 250.000 dinarjev, dobili pa so jih 150.000. Za letošnje leto pa so planirali 450.000 dinarjev. Če upoštevamo, da se je od celotnega števila zaposlenih (2600) skoraj polovica izjavila, da bi želela sodelovati v kakšni športni panogi in če upoštevamo, da bi se utegnila tudi letos planirana vsota zmanjšati, potem bo v tem našem najmodernejšem podjetju, odpadlo na poedinca za njegovo športno dejavnost okoli 250 dinarjev za vse leto... Prav zato je sindikalna organizacija že postavila vprašanje, ali ne bi likvidirali Dedka Mraza ter onih 600.000 dinarjev, ki so na- menjeni za obdarovanje otrok, dodelili športnemu društvu za športne potrebe. Ubogi Dedek Mraz! Najbrž ni računal, da bo moral na stara leta zapustiti otroke in se posvetiti reševanju športnih problemov za odrasle. Sicer je stvar kolektiva, kako bo odločil. Sodimo le, da je Dedek Mraz ena stvar, športna rekreacija za odrasle pa druga, da ima vsaka od njih svoj povsem določen namen in da tega ne kaže zmašiti v en koš. Pa vendar se ne bojijo težav! Čeprav trenutne materialne možnosti niso rožnate, gledajo Litostroici z zaupanjem v novo ustanovljeno društvo in v njegovo prihodnost. Upravni odbor društva se je že povezal z Industrijsko kovinarsko šolo o skupnem izkoriščanju in skupni gradgji, športnih igrišč. Prav tako je ze izdelal načrt za formiranje štaba delovnih brigad, ki naj bi pomagale graditi Športna igrišča. O programu samem so med športnimi delavci še precej neenotna mnenja, čeprav so si načeloma vsi edini, cla je osnovna naloga novega društva množičnost. Razlike nastajajo pri reševanju konkretnih nalog pri vrsti konkretnih vprašanj, kako se lotiti določenih stvari. O tem. kdo izmed njih ima prav, ne bi razpravljali, kajti to bodo pokazale izkušnje. Prepričani smo le, da bo kolektiv, ki je bil kos številnim mnogo bolj zapletenim problemom v svoji proizvodnji, našel tudi najbolj ustrezno obliko za zdravo športno dejavnost, za razvedrilo in oddih svojih članov, pa naj si bo to na športnem igrišču ali na izletih, ki jih prireja planinsko društvo. Takrat bomo o delu športnega društva Litostroj obširneje pisali. v BOR B I Z A T 0 C K E MARIBOR PRIPRAVLJA V POČASTITEV DNEVA USTANOVITVE OF Predvidoma naj bi sodelovale ekipe iz vsega okraja — Prireditelj pričakuje veliko udeležbo — Praktične nagrade za najboljše Orientacijski tek Te dni je bila na OSS v Mariboru seja vodstva pripravljalnega odbora prvega orientacijskega krosa v Mariboru. Sicer so podobne prireditve priredili doslej že pripadniki predvojaške vzgoje, toda letos namerava OSS to koristno športno panogo razširiti in popularizirati med vsemi športnimi ter družbeno-političnimi organizacijami. Ta nova panoga je po vsej Jugoslaviji že dobro znana in prav gotovo bo ta tek tudi v Mariboru in okolici našel vrsto posnemalcev. Tekmovanje bo urejeno v počasitev dneva ustanovitve OF. Po daljši razpravi so se prisotni sporazumeli za 17. april kot datum prireditve. Rok je sicer dokaj kratek,, toda v odboru so zbrani sami prizadevni športni delavci, tako da ne dvomimo v uspeh te masovne prireditve. OSS poziva vse, ki nameravajo sodelovati na orientacijskem teku, da se v čim večjem številu prijavijo na naslov OSS Maribor, Maistrova 5 (komisija za šport). Kdo ima pravico nastopa? Prijavijo se lahko vse telovadne in športne organizacije, vse šole, kolektivi podjetij in ustanov, ekipe JLA, LMS, SZDL, ZB, LM, pionirske organizacije ka- kor tudi vse ostale masovne organizacije in skupine. Vsak aktiv lahko nastopi tudi z dvema ali tremi ekipami. Kraj in čas zbirališča bo OSS objavil naknadno v dnevnem tisku in po radiu. Na zbirališču in na cilju pa bo za ekipe dobro preskrbljeno. Na razpolago bodo slačilnice in toplo okrepčilo. Ekipo sestavlja 5 članov, ki morajo obhoditi vse kontrolne postaje, uspešno opraviti postavljene naloge in priti skupno na cilj. Vsako moštvo dobi tri minute pred startom zemljevid z nalogo in vrisanimi kontrolnimi postajami ter startom in ciljem. Razen tega bo vsaka ekipa prejela tudi kompas, ki jih bo dal na razpolago aktiv predvojaške vzgoje. Tri prvoplasira-ne ekipe bodo prejele praktična darila, ostalih 7 pa spominske plakete. Sedaj pa še poglejmo, kako bodo tekmovalci razdeljeni in kakšna bp dolžina prog: . mladinci, rojeni leta 1941 in kasneje — 3000 m; mladinkg, rojene leta 1942 in kasneje — 1500 m; člani, rojeni leta 1940 in prej 5000 m; članice, rojene leta 1941 in prej — 2500 m; člani, aktivni športniki — 7000 m. Okrajni sindikalni svet upa, da bo to veliko tekmovanje, ki je nekaka vaja za Pohod ob žici okupirane Ljubljane, za udeležence iz mariborskega okraja dobro uspelo in da bo udeležba rekordna. 2e sedaj pa opozarja vse, ki se nameravajo prijaviti, da pričnejo s treningi posebno pri čitanju zemljevidov in rokovanju s kompasom! B. S. 1 2 3 K 5 1 6 ? 8 9 10 k 11 12 13 % M 15 16 i? BI 18 19 n W 21 22 m 23 i 5" 25 28 1 H s 27 28 29 30 M 31 32 " 1 3>i i 35 36 37 3fTl 39 40 41 «r~ S"! V5 1 KRIŽANKA ŠTEV 13 Vodoravno: 1. zaščitenec, varovanec, 6. zaposlitev, 11. japonska dolžinska mera, 12. likovna umetnina, narejena iz pietete, 15. kemični simbol za lahko kovino. 16. večje število, 18. premoženje, 19. površinski sloj Zemlje, 20. tiskarska črka, 22. priimek našega znanega violinista (Igor), 23. listnato drevo z užitnim plodom, 24. obdobje, 25. okrajšana oblika veznika (Prešeren), 26. tuja črka, neznanka v enačbi. 27. ločilo, 29. bolezen žita, 31. slonov zob, 34. starogrška boginja jeze, 35. najtežji vodikov izotop, »supertežki vodik«, 37. muslimansko moško ime, 38. osebni zaimek, 39. nanašajoč se na kaj drugega, 41. indijski denar, 42. vrsta grabežljive rečne ribe, 43. radijska naprava. Navpično: 1. del roke, 2. kopati po zemlji, 3. sosedna soglasnika, 4. pripovedne pesnitve. 5. okrajšano moško ime, 6. pojem, použijem, 7. podoba, 8. učenje, 9- veliki svežnji stisnjene slame, 10. bog mohamedan-cev, 13. polnadštropje, visoko pritličje, 14. nalepke, 17. gradbena snov, 19. iver, 21. napla-čilo, 23. organ vida. 27. osvežujoča opojna pijača, 28. šarenica v očesu,' 29. zmrznjen sneg, ivje, 30. iglasto drevo, 32. delovni polet, 33. okence, 35. število, 36. japonska denarna enota, 39. zaporedna soglasnika, 40. začetnici slavnega izumitelja s področja elektrotehnike, ki je bil našega rodu. REŠITEV KRI2ANKE IZ PREJŠNJE ŠTEVILKE Vodoravno: 1. patenti, 7. ugovori, 13. ogib, 14. tlaka, 16. utor, 17. Nanos, 19. idila, 21. oda, i, 22. Ankara, 24. imenik, p. 27. ioni, 28. ocet, n, 29. čistka, 31. Arabec, r, 34. Ali, 35. Itaka, 37. arija, 39 Kola, 41. otodi, 43. imam, 44. anatema, 45. etiketa. Kombinirajmo Beli na potezi dobi Beli: Kgl, Dc3, Te3, Lb2, Sh6, Pa3, e5, g2, h2 (9) Črni: Kg7, Dd7, Tb8, Sd5, Sh7, Pa7, c5, f7, g6 (9) Boljšim poznavalcem šahovske igre bo že prvi pogled na to pozicijo razkril silno premoč belega na črni diagonali, saj samo beli kmet začasno krije črnega kralja pred dvojnim šahom. Kaj zato, če trenutno visita bela dama in skakač, ko pa odloča poteza, ko odloča tempo. To okoliščino je Damjanovič proti Sofrevskemu na državnem prvenstvu takoj vnovčil in jo spremenil v odločilno materialno. prednost. •afiep o>pn m ipo 'Z ‘SO--S ‘ii+93 T lAajisaH KUPON 55 NAŠA NAGRADNA UGANKA Danes objavljamo zadnjo slikovno uganko iz vrste štirih nagradnih ugank: »Jekleni orjaki«. Kakor ste najbrže že sami uganili, motiv tokrat ni iz domačih krajev, temveč predstavlja jeklenega orjaka, ki se je zavrtal v blatno dno nekje v Mehiškem zalivu. Cernu se je zagrizel tako globoko in kaj si obeta najti tam spodaj, pa morate uganiti sami. Za tiste, za katere bi bila uganka pretrd oreh, povemo še to, da poznamo podobne naprave tudi pri nas v Sloveniji in da z njimi prav uspešno vrtajo naši »beli rudarji«. Odgovorite nam torej, kako se imenuje naprava na sliki in čemu služi. Odgovore vseh štirih objavljenih ugank pošljite na naš naslov: »Delavska enotnost«, Ljubljana, Kopitarjeva 2 (za nagradno uganko!) in sicer najkasneje do 17. aprila. Prosimo, da rešitvam v pismu ne pozabite priložiti tudi nagradnega kupona. , Nagrade, ki jih bomo izžrebali, so: 1. nagrada: 7000 din, 2. nagrada: 5000 din, 3. nagrada: 3000 din, 4. pet nagrad po 1000 din. Vabimo Vas, da se udeležite reševanja naše naslednje serije nagradnih slikovnih ugank, ki jih bomo pričeli objavljati v prihodnji številki. — Vstani Janez, skoro bo poldne! — Daj mir, ali ne vidiš, da gledam oddajo »Za našo vas«! — Druge nagrajujejo po enoti proizvoda, mene pa še umerjajo zaradi tega. I NATEČAJ - ZA tajnika pozo j: 20LFT PRMCSF ZA TAJNICO Pozo J: 20 let — Agronom, ki smo ga štipendirali, nam pošilja svojo gospodinjo. Pravi, da se naj kar z njo zmenimo, saj je tudi štipendijo dobivala ona. BREZ BESED — Veste, naši podnajemniki imajo majhen družabni večer. — Hej, Tone, zbudi se! Izvoljen si v delovno predsedstvo. Doslej daroval 56 litrov krvi Rekord Djordja Radoviča doslej v naši državi še ni bil presežen. Djordje, poljski delavec iz vasi Fantina pri Kosovski Mitroviči, je do danes daroval splošni bolnišnici v Kosovski Mitroviči 56 litrov svoje krvi. 'Prvič je daroval kri pred sedemnajstimi, leti kot pomoč hudo obolelemu tovarišu. Ko je videl, da mu dajanje krvi ne škoduje in da zanj ne predstavlja nobeno »breme«, je s tem svojim plemenitim dejanjem nadaljeval, saj je vedel, da vedno primanjkuje te dragocene rdeče tekočine. Ker je Djordje še naprej na spisku rednih prostovoljnih dajalcev krvi, bo svoj rekord v bližnji prihodnosti še presegel. Uprava splošne bolnišnice v Kosovski Mitroviči je predlagala, da se Djordju Radoviču podeli stalna pokojnina z ozirnom na vse njegove zasluge pri oskrbovanju bolnišnice z ustrezajočo količino krvi. 35 let stari čevlji — samo za svečane prilike Darinka Dragovič, kmetica iz vasi Bojiča pri Gornji Morači v Črni gori, skrbno hrani čevlje, ki jih je kupila pred 35 leti na dan svoje poroke. Čevlji so še danes dobro ohranjeni, tako da jim človek ne bi mogel prisoditi tolikšne starosti, še posebno ne, ker takratna oblika postaja modema prav v današnjih dneh. Darinka jih obuva zelo redko, enkrat ali dvakrat na leto, se pravi — samo ob svečanih prilikah. Živi pripadnik gorskega carja Najstarejši človek v Posavini Milan Mihailovič, rojen v vasi Konatice pri Obrenovcu, se je rodil pred 103 leti. Zanimiva je preteklost tega čvrstega starca, saj je bil eden izmed glavnih pripadnikov v tem kraju dobro znanega haj- duka Djurice, znanega t pod imenom gorski car, ka ga je v svojem romanu oV večil Svetolik Rankovič. _ Milan Mihailovič se spominja tistih časov *ia-!?Ug(y vanja po planinah, bogatih s , stij in vsega, kar je zvezano s hajduškim način življenja. Starec še danes opravlja š Vilna hišna dela, ima S® zobe in lase ter izreden spoivri, saj se z neverjetno točnos ^ spominja mnogih dogodkov, se pripetili pred 50, 80 in več leti. Da otroci ne zaspij0^ Verjetno najbolj nenaVj^6 Zvon'.*! zvonik so zgradili v vasi_ $ ■<. dan pri Svetozar niso zgradili pri cei . to običaj, marveč na clvul''rvi dan pri Svetozarevu. ________... __________Idvori^ osnovne šole. Čeprav bi na pogled človek mislil, da je ^gr. nik v kakršnikoli zvezi z koj skim običajem, je treba ta povedati, da prvi pogled va g Dolžnost tega zvonika h3.1?1 n ni v tem, da bi klical vernik ^ pobožnim opravilom, temveč liko bolj praktičen in kons Zvonovi tega zvonika klic ^ otroke osnovne šole k PoU'cU„i5. šolo prihajajo otroci iz PreC ^ njega števila okoliških vasi tako so vaščani prišli na da bi z zvonjenjem opozaO otroke in njihove starše, da , čas odhoda v šolo. Tako v šoli »zvoni« precej pred PrlC]{o kom pouka, se pravi takrat, je »še čas«. Svojevrsten vodnjofc ; Ko je lani Jovan Milan0^ iz vasi Stamnica, nedaleč , Petrovca na Mlavi,, začel sek neko trhlo vrbo, ni niti s'u ^ da bo. iz posekanega štora^ vrbe pritekla bistra • In vendar se je prav Jovan Milanovič j<= —... t nato štor samo dobro očistit notranje strani, odstraniti perelo sredino in že je n35.^, vodnjak, ki se ga danes P®* žujejo mnogi prebivalci Sta niče. IZVOZNO-UVOZNO PODJETJE »SLOVENIJA SADJE« LJUBLJANA razpisuje prosto delovno mesto za pomožnega iinančnega knjigovodjo (knjigovodkinjo) za takoj ali po dogovoru V t .• > Pogoji: primerna strokovna izobrazba ali praksa v finančnih poslih.