€r u ANMIK LJUBLJANA, 7. MARCA 1958 OKRAJNEGA LJUDSKEGA ODBORA L JUBLJANA LETO V., ŠTEV. 19 Delo Senata za prekrške v letu 1957 ORGANIZACIJA UPRAVNEGA KAZNOVANJA V preteklem letu sc organizacija in kadrovska zasedba okrajnega senata in sodnikov za prekrške ni v ničemer spremenila. Zadeve "senata 3a prekrške je opravljal poleg predsednika senatu tudi namestnik predsedniku, zadeve okrajnega sodnika za prekrške pa je opravljalo pet okrajnih sodnikov. Število porotnikov, ki sodelujejo pri delu senata, je prav tako ostalo isto, t. j. .16. Z gotovostjo smemo trditi, da je ta posebni organ okrajnega ljudskega odbora sedaj organizacijsko in kadrovsko toliko utrjen, da je sposoben kvalitetno in normalno funkcionirati. Zaradi personalnih sprememb smo v teku leta izgubili tri izmed štirih namestnikov sodnikov za prekrške, tako da pridržani storilci prekrškov niso bili takoj obravnavani, temveč so v večini primerov čakali na rednega sodnika za prekrške, v kolikor Pa so bili storilci prekrškov pridržani do iztreznitve, bili pa so v redu prijavljeni in imeli osebne izkazuje«, so bili izpuščeni, prijava zoper njih pa je bila odstopljena sodniku za prekrške v nadaljnji Postopek. Na eni izmed zadnjih sej okrajnega ljudskega odbora v lanskem letu pa so bili imenovani štirje novi namestniki okrajnega sodnika za prekrške, tako da ta služba zopet deluje v turnusih in da so skoraj vsi pridržani storilci prekrškov ob izpustu že tudi kaznovani. Skoraj vse leto 1957 je v 28 občinah našega okraja opravljalo službo občinskega sodnika za prekrške l‘) sodnikov. Od tega števila je le Pet sodnikov opravljalo izključno le Posle sodnika, veti ostali so imeli Poleg sodniških zadev še druge dolžnosti v občinski upravi. Imeli smo Primere, da je sodnik, ki je delal 11 n dveh različnih področjih upravnega delovanja, reševal upravno zadevo kot sodnik zn nrekrške. Seveda '•e more to biti v skladu s splošnimi "ačeli kazenskega postopka. Nadalje Jino sc postavili na stališče, da po-Joža j sodnika ni združiiiv s kakršno koli podrcienostjp sodnika kateremu koli uslužbencu občinske uprave, fe je namreč sodnik zn prekrške istočasno referent v upravi in kot n k podrejen šefu. načelniku itd., P‘ brez dvoma prizadeta neodvis-"ost sodnika in prav tako njegova {^Pristranost, zlasti še, če upravno kazensko zadevo rešuje že prej kot referent v upravnem postopku. Tudi . ni v skladu z načeli zakonitosti 1'li z razvojem demokratičnosti v našem upravnem delovanju, i G tem vprašan in jc na podlagi t ° ,’.k rot n ili podatkov razpravljal ,"di okrajni svet za notranje za-!.\‘vc in splošno upravo na svoji tre-]l' seji dne 0. oktobra 1957. Na pod-**gi priporočila sveta je senat za ke stopil v stik s nrizadetimi ^'•'■inskimi ljudskimi odbori in sc g. njimi sporazumel, da zman jšamo levilo ljudi, ki delajo pri občin- skih ljudskih odborih na zadevah upravnega kaznovanja, istočasno pa da ti sodniki opravljajo res samo posle sodnikov za prekrške, pa čeprav eden za več občin skupaj. Do konca preteklega leta smo v glavnem vprašanje rgšili, ni pa še rešeno v celoti, število ljudi, ki delajo na občinah po upravnem kaznovanju, smo zmanjšali od prejšnjih 19 na 12 in dosegli, da skoraj povsod že opravljajo izključno le posle sodnika za prekrške. UPRAVNE KAZENSKE ZADEVE Okrajni sodniki za prekrške so v letu 1957 obravnavali 7598 upravno kazenskih zadev. Od tega števila je 416 zadev ostalo nerešenih iz leta 1956, novih prijav pa so prejeli okrajni sodniki 7152. Z izrekom kazni je bilo rešenih 4848 obravnavanih zadev, v 1281 primerih je bil postopek ustavi jen, 890 zadev pa je bilo odstopljenih drugim organom. Zadev, ki so v delu in čakajo rešitve, imajo okrajni sodniki 579. V zgoraj navedeno število obravnavanih zadev ni všteto 179 primerov pravne pomoči, ki so jo okrajni sodniki nudili po zaprosilu drugi Ii organov. Občinskim sodnikom za prekrške je iz leta 1956 ostalo 452 še nerešenih zadev, v teku letu 1957 pa so prejeli še 9501 zadevo, tako da so v preteklem letu obravnavali skupaj 9955 upravno kazenskih zadev. Z izrekom kazni so rešili 5467 predmetov, v 1275 primerih so postopek ustavili in v 2930 primerih zadeve odstopili drugim pristojnim organom. Za leto 1958 »jim je ostalo 261 nerešenih predmetov, ki so v delti. Omenimo naj še, da so občinski sodniki za prekrške nudili pravno pomoč drugim organom v 805 primerih. ■ V naslednjem podaiamo pregled pravnomočno izrečenih kazni po posameznih vrstah prekrškov, ki so hit! obravnavani v letu 1957 po okrajnih sodnikih za prekrške v primerjavi z enakim pregledom iz leta 1956. Leto lavni red in mir Lažne novice Omalovaževanje Izmikanje delu Pijančevanje na javnem kraju Prostituci jn Igru ng slepo srečo in beračenje Pravni položaj verskih skupnosti Ostali predpisi s področja javnega reda in notranje ureditve Neprijave bivališča Osebne izkaznice Nabiranje prispevkov Ncprijava prireditev Obmejni pas Javni promet Nedovoljena posest orožja 1956 1957 2621 1845 45 7 76 53 340 220 It 9 17 14 181 133 3 2 161 71 178 105 226 135 18 19 76 24 20 19 1569 1764 m M Gozdni prekrški Ribolov in lov Trgovinski predpisi Obrtni predpisi Gostinstvo Gradbeništvo Finance Ostali gospodarski predpisi Socialno zavarovanje Delovna razmerja Zdravstveni predpisi Prosveta Higienska tehnična zaščita pri delu Zakon o narodni obrambi Odloki OLO in ObLO Pregled pravnomočno kazni, ki so jih izrekli občinski sodniki za prekrške v letu 1957 v primerjavi z letom 1956, je naslednji: 576 322 40 31 45 68 9 10 77 43 38 55 4 28 88 139 821 388 53 27 42 68 1 — 9 124 123 24 28 izrečenih Gornjim podatkom dodajamo še številčni prikaz vseh pravnomočno izrečenih upravnih kazni, ki so jih v preteklem letu izrekli okrajni in občinski sodniki za prekrške skupaj v primerjavi z enakimi podatki za leto 1956. Leto Predpisi s področja javnega reda in notranje ureditve Leto 1956 1957 411 207 Ncprijava bivališča 777 413 Osebne izkaznice 1133 410 Javni promet 4167 2128 Nedovoljena posest orožja 1 —- Predvoja.ška vzgoja Gozdni predpisi 8 16 44 7 Ribolov in lov 13 5 Trgovinski predpisi 35 24 Obrtni predpisi 488 241 Gostinstvo 44 28 Gradbeništvo 222 133 Finance 11 2 Ostali gospodarski predpisi 230 243 Socialno zavarovanje 11 5 Delovna razmerja 115 150 Zdravstveni predpisi 252 78 Prosveta 113 63 Učenci v gospodarstvu 3 8 Higienska tehnična zaščita pri delu 11 15 Zakon o narodni obrambi 28 89 Odloki OLO in ObLO 1193 879 Javili red in mir Lažne novice Omalovaževanje Izmikanje delu Pijančevanje na javnem kraju Prostitucija Igra na slepo srečo in beračenje Pravni položaj verskih skupnosti Ostali predpisi s področja javnega reda in notra-v nje ureditve Neprijuva bivališča Osebne izkaznice Nabiranje prispevkov Ncprijava prireditev Obmejni pas lavni promet Nedovoljena posest orožja P red vojaška vzgoja Gozdni prekrški Ribolov in lov Trgovinski predpisi Obrtni predpisi Gostinstvo Gradbeništvo Finance Ostali gospodarski predpisi Socialno zavarovanje Delovna razmerja Zdravstveni predpisi Prosveta Učenci v gospodarstvu Higienska tehnična zaščita pri delu Zakon o narodni obrambi Odloki OLO in ObLO 10% 2621 45 77 540 11. 17 181 580 955 1359 19 76 20 5736 112 8 592 53 81 497 121 260 15 317 832 168 294 114 3 20 152 1217 1957 1845 7 53 220 9 14 278 518 545 19 24 19 3891 62 55 329 36 92 251 71 168 30 382 393 176 146 63 9 k 15 203 907 Cc primerjamo število upravno kaznovanih državljanov v letu 1956 (15.436) s številom upravno kaznovanih v letu 1957 (10.123), lahko že VABILO na 4. skupno sejo Okrajnega zbora in Zbora proizvajalcev OLO Ljubljana Na podlagi 83. člena Zakona o okrajnih ljudskih odborih ter 48. člena Statuta okraja Ljubljana sklicujem 4. skupno sejo obeli zborov, ki bo v petek, dne 14. marca 1938, ob 9. uri dopoldne v veliki sejni dvorani na Magistratu v Ljubljani, Predlagam naslednji dnevni red: 1. Razprava in sklepanje o družbenem planu okraja Ljubljana za leto 1958. 2. Razprava in sklepanje o odloku o proračunu Okrajnega ljudskega odbora Ljubljana za leto 1958. 3. Personalne zadeve. Vsak ljudski odbornik im* pravico ustno ali pismeno predlagati spremembo ali dopolnitev dnevnega reda. Morebitno odsotnost javite Skupščinski pisarni OLO, Kresija, sob« št. 16, I. nad. (telefon 21-939). Predsednik Okrajnega ljudskega odbora dr. Marijan Dermastia 1. r. na ''rvi pogled ugotovimo močan padec upravno kaznovanih v preteklem letu. Padanje števila kaznovanih smo zaznamovali že v drugem polletju 1956 in lc-to sc je nadaljevalo še v prvem polletju preteklega leta, medtem ko je število kaznovanih v drugem polletju lanskega leta zopet v rahlem porastu. Nc glede na vse tc okoliščine je bilo v letu 1957 upravno kaznovanih 5313 državljanov manj kot leta 1956. Nasprotno pa že nekaj let opažamo staini porast kaznovanih pravnih oseb. Le-teh je bilo leta 1955 kaznovanih 16, leta 1956 63, lani že 75. Socialni sestav upravno kaznovanih je ostal približno enak sestavu iz prejšnjih let in je naslednji: Sodniki za prekrške so v letu 1957 delavcev kmetov uslužbencev obrlnikov ostalih kaznovali okrajni 2138 507 Tl 12 444 894 občinski 2996 512 655 403 482 skupaj • 5134 1019 1747 847 1376 ali 50,75% 10,03% 17,26% 8,34% 13,6% kakšne kazni so sodniki za prekrške izrekli v preteklem letu zoper fizične osebe, vidimo iz naslednjega prikaza: število izrečenih zapornih kazni . . . skupno trajanje v dnevih ....... 5046 Denarne kazni: nad 10.000 din.......................... nad 5000 do 10.000 din.................. nad 3000 do 5000 din.................... nad 2000 do 3000 din.................... nad 1000 do 2000 din.........................1560 nad 500 do 1000 din..................... do 500 din . . •........................ ukori . . . .•.......................... S kakšnimi kaznimi so bile kaznovane pravne osebe, pa vidimo z naslednjega prijcaza: okrajri sod. občinski sod. nad 50.000 din.................................. 1 — nad 10.000 do 50.000 din........................ 8 — nad 5000 do 10.000 din.......................... 5 — nad 1000 do 5000 din........................... 41 3 do 1000 din . .'............................. 6 1 okrajni sod. občinski sod. 490 10 5046 65 35 1 71 48 228 80 364 158 1560 744 1379 1422 1442 2539 165 166 KAZNOVALNA POLITIKA Kaznovalna politika sodnikov za prekrške v pogledu izreka višine kazni se v preteklem letu ni bistveno spremenila. Usmerjali smo jo tako, da je le-ta čimbolj enotna in smotrna. Pri nekaterih vrstah prekrškov smo kazni nekoliko poostrili, ker so postale kršitve predpisov v določeni panogi problem (v prometu — vpžnja brez vozniškega dovoljenja in vožnja v vinjenem stanju). Da bi bila kaznovalna politika kolikor toliko enotna, smo o njej razpravljali tudi na delovni konferenci občinskih sodnikov za prekrške, po gotovih vprašanjih pa smo jim pošiljali navodila, kako naj določene vrste prekrškov tretirajo. Zoper mladoletnike je vodil upravno kazenski postopek vedno eden in isti okrajni sodnik za prekrške. Zapornih kazni zoper mladoletnike nismo izrekali. Pri odmeri kazni smo vedno gledali. v kakšnih okoliščinah je bilo dejanje storjeno, kakšne so bile posledice storjenega dejanja in to, kdo je storilec, t. j. njegovo predkazno-vonost. socialno stanje itd. Ce je bilo le mogoče smo v okviru zakonitih možnosti izrekali kazni brez predhodnega zaslišanja, in sicer v primerih, ko je šlo za malenkostni prekršek, ki ga ie uslužbenec T.M sam in neposredno ugotovil. S tem smo prihranili državljanom na času in stroških, ki hi iih utrpeli, če hi jih klicali na zaslišanje zaradi več ali manj malenkostnih stvari. Zapornih kazni smo izrekli v preteklem letu mnogo manj kot v prejšnjih letih. V letu 1955 je bila izrečena po sodnikih za prekrške flOI zaporna kazen, leta 1956 je bilo izrečenih 1057, lani le 500 zapornih kazni. Zadnja številka nam jasno kaže, da je primerov težjih kršitev javnega reda, miru in družbene di- scipline nasploh dosti manj. Veliko večino (370) zapornih kazni smo izrekli zoper tiste, ki sc izmikajo delu ter klatijo okrog, ne da bi prijavili svojega bivališča in imeli v redu osebne dokumente. Zaradi izredno drznega vedenja na javnem kraju je bilo kaznovanih na zaporno kazen 60 storilcev, zaradi beračenja 21, vdajanja igri na slepo srečo 14, zaradi vožnje motornega vozila v vinjenem stanju 11, zarodi prostitucije 10 itd. PRIJAVLJANJE PREKRŠKOV Ce primerjamo število prijav, prejetih v prvem polletju lanskega leta 7320 s številom prijav, prejetih v drugem polletju 9271, ugotovimo precejšen porast v drugem polletju. Nodaljno zanimiva ugotovitev je ta, da so n. pr. okrajni sodniki prejeli leta 1956 od Ljudske milice in TN7, nad 76% vseh prijav, lansko leto nekaj nad 60%. po drugi strani so isti sodniki prejeli od upravnih organov ObLO in OLQ leta 1956 okrog 3,7°/o vseli prijav. lani pa okrog 31%. V tem vidimo vse bolj okrepljeno dejavnost in učinkovitost poslovanja upravnih organov ObLO in OI.O. Vzroki padcu števila nriiav, ki iih prejemamo s strani T.M in TN7-. ie spremenjena prijavna politika TNZ. ki je usmerjalo T.judsko milico v primerih lažjih kršitev cestnoprometnega in tildi javnega reda in miru bolj na opozarjanje državljanov in manj na prijavljanje. Rahel porast poslanih prijav v lanskem letu tfidi pri tržni in sanitarni inšpekciji, padec pa pri Biroju zn posredovanje dela in Zavodu za socialno zavarovanje. Upravičeno sklepamo, da so razmeroma številna kaznovanja v letu 1956 vseh tistih odgovornih oseb v gospodarskih organizacijah in ustanovah, ki so dolžna prijavljati Biroju za posredova- nje dela prosta delovna mesta oziroma prijavljati in odjavljati v predpisanem roku zavarovance Zavodu za socialno zavarovanje, dosegla namen in da se je stanje v tem pogledu bistveno popravilo. Zavod za socialno zavarovanje nam je namreč leta 1956 poslal 1112 prijav, lani le 319, Biro za posredovanje dela pa leta 1956 102 prijavi, lani le 39. Računamo, da bomo od inšpekcij, ki so prešle iz okrajnega na občinske ljudske odbore in ko se bodo te utrdile, prejemali od njih več prijav. Razni upravni organi ljudskih odborov prijavljajo predvsem take' kršitve predpisov, kot so na primer stanovanjske zadeve, predvojnšku vzgoja, varstvo živine pred kužnimi boleznimi, varstvo rastlin pred boleznimi in škodljivci, šolstvo itd. NAJPOGOSTEJŠE KRŠITVE PREDPISOV a) Prometni prekrški Čeprav je število kaznovanih prometnih prekrškov lansko leto v odnosu na leto preje močno padlo, st) lc-ti še vedno najštevilnejši (35,4% vseh prekrškov) in so ostali na približno enaki relativni višini v odnosu do ostalih. Medtem ko je število vseh drugih kaznovanih prometnih prekrškov močno padlo, je število kršilcev predpisov o voznikih motornih vozil v odnosu na leto 1956 močno poraslo. Leta 1956 smo namreč kaznovali 514 kršilcev teh predpisov, lani pa 708. Velika večina teli prekrškov odpade na tiste, ki vozijo brez vozniškega dovoljenja, tem pa slede vozniki, ki vozijo motorno vozilo v vinjenem stanju.. Prav proti tem kršilcem smo tudi zaostrili kaznovalno politiko. Ob vse bolj občutnem oornstu motornega prometa na naših cestah je do neke mere razumljiv oorns* ti- vrste prekrškov. Naštetim prekrškom na je po drugi strani neredko nripisati prometne nesreče ki iih povzročijo vinjeni ali tisti voznih’ ki nimajo vozniškega dovoljenja. Mnenin smo. da >e nrav. da ravno naproti tem kršilcem zaostrimo nekoliko našo kaznovalno politiko. O tem nroble-mn ie Svet za notranje zadeve in splošno unravo 01.0 že razpravljal in nam nrinoročnl tako zaostreno politiko Taka zaostrena politika ie do neke mere vidna tudi v tem. da so bili leta 1956 kaznovani z zaporno kazniio 4 vozniki, ki so piinni vozili motorna 'roz''n. lansko leto j ib in bilo 11. Predlanskim je bilo pravnomočno odvzetih 50 vozniških dovoljeni, lani pa 60. Kazni za druge, Inžic prometne prekrške, ki so v večini so bile razmeroma nizke, sni ie bilo več kot polovico vseli prometnih prekrškov kaznovanih z denarno kazniio do 500 dinnriev ali z ukorom. Vzroki teli prekrškov so predvsem malomarnost. nepazljivost in lahkomiselnost. h) Prekrški zoper invni red. mir in notrnnio ureditev Prekrški s tega področja so po svoji številčnosti ostali im drugem mestu in predstavi in jo 23.9% vseli kaznovanih prekrškov (leto 1956 24.t%) in so ostali v odnosu do ostalih prekrškov v skoraj istem sorazmerju. Ker na ie skupno število kaznovanih prekrškov močno nndlo, je insno,