€r Ej AS A1KL OKRAJNEGA LJUDSKEGA ODBORA LJUBLJANA LJUBLJANA, 22. FEBRUARJA 195? LETO IV., štev. 15 OKRAJNI LJUDSKI ODBOR POROČILO 0 DELU SVETA ZA KMETIJSTVO IN GOZDARSTVO ZA LETO 1956 Kmetijsko politiko na območju ®krajn je do mesecu junija vodil gospodarski svet Ol.O, odnosno Kmetijski odbor pri Gospodarskem SV('tu. l*o I. juniju, t. j. po reorganizaciji ()|,() pa je posle odboru in naloge Gospodarskega sveta po vpra-[«nju kmetijstva prevzel Svet za kmetijstvo in gozdarstvo. , Odbor zn kmetijstvo je štel 12 nlunov ter je imel od januarju do J!l,liju G sej, na katerih je razpravni (, kmetijski dejavnosti na ob-j|lll<‘ju okraju, o izvršitvi plana knietijske proizvodnje za leto 1955 Cr o planu kmetijske proizvodnje /,il leto 19%. V zvezi s tem je po-. 'hobim proučil problematiko sociali-^•tiiiili kmetijskih obratov, dal svo-n kritične pripombe in smernice za jmduljnji razvoj posestev, kur nuj 11 se upoštevalo pri izdelavi perspektivnih planov posestev. Oelo odbora je nadaljeval Svet kmetijstvo in gozdarstvo, ki je počasno z drugimi sveti pričel z ,e|oin meseca junija in je imel do P'1'Ca |pta 10 s<-j. C lani svetu so se J'J .redno udeleževali z izjemo ene-r* člana. Svet šteje 10 članov, med Iporimi so 4 kmetijski in 2 gozdar-‘*a strokovn jaka. I Osnovne naloge za delo sveta so S*11 nakazane v Družbenem planu [.'P Za leto 10%, t. j„ da vodi po-vVko na območju okraju glede knic-Iske proizvodnje, da podvzema in ^pllaga ()l O ukrepe, ki bodo vpli-na' čim hitrejšo in cenejšo kme-S(jsko proizvodnjo. Skrbeti mora, da va krepijo socialistične pozicije na Hi j" * čemer naj se zlasti zagotovi i.l" ll*!"ji napredek kmetijstva na >;»čj„ okraja. Hi, v? Potrebe kmetijsko dejavnosti |l)r "la v družbenera planu za leto v ’ Predvidena finančna sredstva ,rpi hi 271 milijonov dinarjev, la •k|- vVa Sl> so 'zrl»> ra In v namenskih si ‘"Lli ter so bila po družbenem u,“' razdeljena: jagodičevja, za pedološko kartiranje barja, za ureditev in razširitev toplih gred in rastlinjakov na socialističnih posestvih, za arondacijo in komasacijo zemljišč na državnih posestvih, za nabavo umetnih gnojil, za ureditev [lešnikov, za gnojilne, škropilne in semenske poizkuse, za nabavo plemenjakov in visoko kvalitetnih govedi za socialistični sektor, za pregled rodovniškega naraščaja ter za ostale potrebe. Veterinarska služba naj uporablja sredstva sklada prvenstveno za pobijanje živalskih kužnih bolezni, v zvezi s tem daje odškodnine za pobite živali, ki so obolele po nevarnih kužnih boleznih ter za organizacijo ter zaščito velerinursko-sanitarne službe. Podrobnosti o uporabi sredstev za veterinarsko službo so podane v posebnem poročilu veterinarske inšpekcije. /a vse navedene naloge je bilo potrošeno iz sklada za pospeševanje kmetijstva (vključno veterino) dinarjev 78,208.714. 2. Sredstva okrajnega investicijskega sklada za kmetijstvo v višini 66 mili j. din so bila namenjena za investicije na socialističnih kmetijskih posestvih. Svet je sprejel sklep, da se dajo tu sredstva posestvom kot posojilo pod naslednjimi pogoji: svet mnenja, da sc ta sredstva v celoti uporabijo za kmetijske investicije. Del teh sredstev naj se uporabi kot posojilo soe. kmetijskim obratom, ki so na ozemlju občine, ostali del pa naj občine uporabijo za ureditev skupnih pašnikov, napajališč, za manjše melioracije, za nabavo strojev KZ ter za ureditev veterinarskih ambulant, konjačij itd. Priporočilo Svetu je bilo poslano vsem občinam. Za področje mestnih občin je bil svet mnenja, da naj bi se ta sredstva stekala v enotni mestni sklad, iz katerega bi sc dajala posojila prvenstveno državnim kmetijskim posestvom, ki so na območju mestnih občin, ostanek pa naj se uporabi za namene, kot so predvideni za občine izven mestnega področju. Zaradi tehničnih ovir, t. j. predpisov o vodenju skladov, se ta sredstvu niso stekutu v enotni sklad, pač pa je večina občin na mestnem področju sredstva sklada dodeljevala kot posojilo socialističnim kmetijskim obratom, čeprav je bil sedež teh obratov v sosednji občini. Tako so bila sredstva mestnih občin v glavnem črpana v smislu predloga Sveta za kmetijstvo in gozdarstvo Ol.O. Drugačna pa je slika črpanja sredstev pri nekaterih občinah izven mestnega območja. za melioracije . . . 1 •/• obrestna mera. rok odplačila 50 let za dolgolet. nasade 2»/. „ M •• M 20 „ za nabavo živine . 1»/. „ H H H 5 .. za opremo 1*/o „ „ „ 10 „ za gospodar, posl. . 2»/. „ H „ H 40 „ za skladišča . . . . 2»/« M II M 10 „ za pnmož. zgradbe . 2«/. „ M „ 10 20 „ Navedeni pogoji so bili kot priporočilo poslani v vednost tudi vsem Old.O pri dodeljevanju sredstev iz občanskega investicijskega sklada. Sredstva okrajnega investicijskega sklada niso bila izkoriščena v letu R) na sklad za pospeševanje kmetijstvu (vklj. vet.) 85.000.000 din 1*1 na okrajni investicijski sklad........................ 66,000.000 „ c) na investicijski'sklad Obl.O ti skladi so dali materialno k,/a pospešeno rast in razvoj |(j->r. !lstva. V primerjavi z letom n j,, , |v bilo iz sklada za pospeševa-?tl3/V,ln<"tijstva porabljenih dinarjev • U’ v ><**n ,to |t,Vi Pr,‘d-t|j|( 'II črpanju sredstev navede-Nit-L H,l°v je svet vodil načelno Iin dal ' naslednje smernice: h j,,' T^edslva skladu za pospeševa-[hv,., nil'tijstva naj se uporabijo tv("° 711 tiste namene, ki *tqvi Ugotovili izpolnitev nalog, po-V,,:"ih ,v družbenem planu Ol.O. Nl)|-s" bila sredstva sklada upo-V , 1,0 Predvsem za analizo zem-K." reprodukcijo semenskega in rskega materiala, za vzdr-J*-‘ in obnovo sadovnjakov ter .................. 122.000.000 „ 19%. ker so bili krediti iz navedenega sklada odprti šele v mesecu oktobru, t. j. ob koncu gradbene sezone, pač pa so bila vsa sredstva razdeljena oziroma odobrena poedi-ii i m kmetijskim obratom. Do konca leta so posestva sklenila z banko pogodbo za 15 milijonov dinarjev. Pogodbe, so sklenjene za naslednje namene: gospodarske stavbe, opremo, nasade, načrte in za zgradbe družbenega standarda. Od razpoložljivih sredstev in dodeljenih sredstev ni sklenjeno pogodb za 18 milijonov dinarjev. Pogodb niso sklenila posestva, katera še nimajo pripravljenih načrtov. Ta posestva so: Komenda, Šmartno, Medvode in Boka Ici. 1. 7u sredstvu, ki so se stekala v občinske iuvesticijske sklade, je bil Po podatkih Obl.O je bilo pri vseh občinah (vključno mestnih) pobrano 87.S28.786 din nli 7I.7S«/« sredstev. ki so bila nrodvidena po družbenem planil. Od tega je uporabljeno zn kmetijske nnmene 4l,25(’/i>. t. j. 17.210.961 din. zn nekmetijske namene on 7.71 °/0 nli 6.181.000 din. in to pri občinah Grosuplje, Logatec in Ivančna gorica. Nerazdeljenih je ostalo 41,896.821 din ali 51 °/o poliranih prispevkov, in to: pri Obl.O Mengeš, Moravče, Ljubijnnu-Sentvid, Loška dolina. Medvode, Ivančna gorica. I.jubljnnu-Rudnik in Ljubijana-Siška. Sredstva, ki so jih občine dajale kot posojilo za nekmetijske namene, so bila uporabljena za elektrifikacijo, za adaptacijo poslopij, pri gradbenem podjetju in za nabavo strojev v tovarni. S tako politiko črpanja sredstev za nekmetijske namene se Svet ni strinjal ter je sprejel sklep, da se morajo sredstva vrnili nazaj v sklad ter uporabiti za kmetijske investicije, kot je predvideno po družbenem planu. Kmetijstvo pa ni imelo na razpolago le sredstev iz. skladov 01.0 in Obl.O. temveč jih je črpalo tudi iz drugih virov — zveznih, republiških ter sredstev OZZ iu KZ. Tako je bilo skupaj porabljenih za kmetijstvo na območju OLO v letu 1956 471 milijonov dinarjev. Svet ugotavlja, da se ostala razpoložljiva sredstva še niso črpala v mejah možnosti, pač pa so sc kmetijske gospodarske organizacije naslanjale v glavnem na okrajne vire, premalo pa so se posluževale kreditov iz zveznih investicijskih skladov. V bodoče naj bi po sklepu sveta zajemale sredstva za investicije iz okrajnih in občinskih investicijskih sredstev le tiste kmetijski- gospodarske organizacije, ki iz upravičenih razlogov no bi mogle dobiti kreditov iz zveznih investicijskih skladov, namenjenih zn kmetijstvo. Vri razdeljevanju sredstev iz investicijskih skladov je v letu 1957 treba upoštevati tudi potrebe zadružnega sektorja. Posestva, ki nimajo investicijskih programov, tudi v bodoče ne bodo dobila investicijskih kreditov. Zaradi enotnega pregleda nad sredstvi, ki so namenjena za potrebe kmetijstva iz različnih virov in zaradi boljše investicijske politike ter ekonomičnejše porabe razpoložljivih sredstev je Svet sklenil, da se pri OZZ Ljubljana ustanovi posebni odbor z nalogo, da vodi točno evidenco vseh razpoložljivih sredstev in evidenco o črpanju teli sredstev. Prav posebno pa mora odbor skrbeti za izdelavo investicijskih programov na posameznih kmetijskih obratih itd. Glede na naloge, ki jih je postavil družbeni plan za leto 1956, in smernice Sveta za kmetijstvo in gozdarstvo in na podlagi razpoložljivih sredstev sklada za pospeševanje kmetijstva, so bili po poedi-nih sektorjih in panogah kmetijstva izvršeni naslednji ukrepi ter doseženi sledeči uspehi: DrŽHvnn posestva Na območju okraja je 17 samostojnih večjih kmetijskih posestev s skupno površino 1260 ha in okoli 1200 glav govedi. Glede na klimatske in geografske prilike se večina posestev ukvarja predvsem s proizvodnjo živinoreje. v poljedelski proizvodnji pa s proizvodnjo semena žit in krompirja, nekatera posestva, kjer so ugodne klimatske razmere, pa gojijo tudi sadjarstvo (Šmartno pri Litiji, Boštanj. Prevoje). Posestva, ki so v bližini Ljubljane, gojijo poleg ostalega še zelenjavo. posebno sadike za prodajo. Da bi se ta vrsta proizvodnje povečala, je bila dodeljena posestvom Jesenkovo, Bokalce, Verd, Šmartno in Boštanj dotacija iz sklada za pospeševanje kmetijstva za popravilo in • izgradnjo toplih gred v višini 1,412.617 din. Količinska proizvodnja se je na posestvih v letu 19% povečala nasproti letu 1955 za okoli l4eZo. V poljedelstvu so se povečali hektarski donosi pri rži za 40 “/t, koruzi za 14e/e, pri krompirju za 10*/*, pri deteljah za 18*/«, pri krmni pesi za it •/• in pri travnikih za 9•/•. Državna posestva redijo v glavnem živino za nadpovprečno pro- izvodnjo in zaradi rodovniškega porekla, le okoli 30 do 33 °/o je še slabe živine, katero bo treba v bodočih letih postopoma zamenjati. Povprečna molznost krav v letu 1035 je znašala 2688 litrov, dočim je bila v letu 1956 povprečno 2750 litrov. Povprečna molznost krav znaša na nekaterih posestvih preko 3000 litrov, tako n. pr. na posestvu Bo-štanj 3216 litrov, nadpovprečno molznost pa dosega tudi posestvo Bokalee. ki je imelo v letu 1956 2817 litrov mleka po kravi. Večjo mlečnost posestva niso dosegla z nabavo večjih količin krepke krme, pač po zaradi boljše kvalitete doma pridelane krme in z izločitvijo živine slabe proizvodnosti. Za pravilni nadaljnji razvoj proizvodnje si morajo po sklepu sveta vsa posestva oskrbeti perspektivne gospodarske načrte. Ti načrti so v izdelavi in bodo verjetno gotovi do konca leta 1957 Osnova za izdelavo navedenih gospodarskih načrtov je ureditev zemljišč ho državnih posestvih. Zato ie svet mnenja, da je potrebno nadaljevati z arondacijo in komasacijo zemljišču na vseh posestvih, kjer so za to dani pogoji. Nekatera posestva, kot Zadobrova. Jesenkovo, Logatec, Smlednik. so s tem delom že pričela in dobila materialno pomoč iz sklada za pospeševanje kmetijstva. Skupaj je bilo aron dira n o ali po je v postopku okoli 90 ha površin. Za izboljšanje živinoreje na socialističnih kmetijskih 'obratih naj bi se po sklepu sveto posebno skrb posvetila izboljšanju travnikov, posebno zato, ker je večina travnikov na socialističnih kmetijskih obratih prevzetih po izidu Zakona o zemljiškem maksimumu. Ti travniki so bili od privatnikov večina samo izkoriščani in negnojeni, tako da je travna ruša redka in izčrpana in so pridelki kakovostno slabi, količinsko pa nizki. Za izboljšanje navedenega stanja je bila posestvom dodeljena pomoč v znesku 4.000 000 dinarjev predvsem za nabavo Tho-masove žlindre. Poleg tega so državna posestva nabavila skupno 42 glav goveje živine, delno za povečanje stnlcža. delno pa za zamenjavo kvalitetno slabše živine. V ta namen je bilo dodeljenih skladu 2.471.590 din. Posestva so v glavnem še nedograjena. ker jim za obratovali ie primanjkuje še gospodarskih zgradb, delno tudi strojev in produktivne živine. Za izgradnjo kmetijskih obratov so bili v letu 1956 na razpolago investicijski krediti, in to .zvezni, republiški. okrajni in občinski. Posestva se v letu 1956 niso udeleževala natečajev iz splošnega investicijskega sklada, n m on k so izkoriščala le kredite iz leta 1955. t. j. dodeljene trnnše za leto 1956. ki so znašale zn vsa posestva z izjemo posestev, ki deliliejo kot finančno samostojni zavodi. 34.340.000 din. Omenjeni krediti so bili odobreni prvenstveno za gradnje, zn "nabavo živine, opremo ter za nasade. V letu 1956 se posestva niso udeleževala natečajev zn kredite iz splošnega investicijskega sklada, ker niso imelo izdelanih ureditveno perspektivnih programov, kateri se zahtevajo pri razpisu kreditov, obenem na so imelo težave pri izdelavi gradbenih načrtov. Pri razpravi o osnutku predloga družbenega elana za leto 1957. ki en ie izdelal Zavod zn planiranje til.O jeseni leta 1956. je Svet sprejel načelne smernice in pripombe k elanom socialističnih kmetijskih posestev, predvsem glede realnega planiranja proizvodnje, ki na pod- ročju OLO Ljubljana ne more biti izpod republiškega povprečja. Nadalje, da se analizira odnos površin in proizvodnje med privatnim in državnim sektorjem in reši vprašanje organizacije dela in nagrajevanja po učinku na državnem sektorju. Državna posestva v bližini Ljubljane naj povečajo proizvodnjo zelenjave ter ne zmanjšujejo vzreje prašičev, kajti za to panogo živinoreje je možno dobiti razne odpadke, t. j. pomije iz menz, odpadlo kri v Klavnici, mesno moko iz Kafilerije in posneto mleko iz mlekarne. Socialistični kmetijski obrati, ki imajo vse pogoje za rejo produktivne živine, predvsem tisti, ki so v bližini tržišč, naj "čimbolj omejijo rejo mlade plemenske živine, pač pa nuj obnavljajo svojo čredo iz drugih socialističnih kmetijskih obratov, ki imajo predvsem pogoje za vzrejo mlade plemenske živine. Na vseh socialističnih kmetijskih obratih se mora izvajati stroga kontrola o proizvodnosti ter naj se redi le živina z nadpovprečno proizvodnostjo. Poljedelstvo Glede na konfiguracijo terena gre na področju OLO prvenstveno živinoreji in poljedelskim kulturam, ki so za dvig živinorejske proizvodnje zelo važne (travniki in krmske rastline). Poljedelske kulture služijo v glavnem le za prehrano domačega prebivalstva, z izjemo krompirja. ki je glavna poljska kultura in služi široki potrošnji ter daje kmetu večje dohodke, v bližini mest pa pride v poštev še zelenjava. Glede na ugodne pogoje zn pridelovanje semenskega krompirja se saditev dobrega sortnega krompirja priporoča posebno v hribovitih predelih. Po statističnih podatkih je bilo na območju okraja v letu 1956 skupno 43.07l ha ornih površin, ki so bile zasejane s sledečimi kulturami: z žiti . 19.768 ha z industr. rastlinami 156 ha z vrtninami 10.750 ha s krmnimi rastlinami 11.498 ha z ostalimi posevki 899 ha Po gornjem prikazu prevlada jejo na njivskih površinah žitarice. Po ugotovitvah zadnjih let pa sc opaža zmanjšanje površin pri krušnih žitih in povečanje novršin pri krmnih žitih in ostalih krimskih rastlinah. V zvezi s povečanjem krmnih rastlin se skuša doseči večjo proizvodnjo pri živini. Zelo važen pokazatelj o stanju poljedelstva ie hektarski donos, ki je rezultat kIimatsko-pedološkili pogojev. človeškega dela in prav tako agrotehničnih ukrepov. Naslednja tabela prikazuje povprečni hektarski donos (po podatkih statistične službe) za najvažnejše kulture v letu 1955 in 1956: travniki pirnica ječmen oves I. 1955 25,7 13,3 12.9 (0.0 1.1936 25,5 12,1 11,6 10.3 Pridelek pri žitaricah je bil v letu 1956 nižii kol v letu 1955 kljub vsem agrotehničnim ukrepom. Na nižji pridelek je vplivalo predvsem hladno in deževno vreme v I. polovici leta, ki je zaviral rast žitaric, poleg tega pa je bil močan napad rje. ki se ie pojavila tik pred do-zoritvi jo. Hektarski donos koruze, krompirja, krmnih rastlin in trav- nikov je v glavnem višji kot v letu 1955. Pridelek krompirju je predvsem višji zaradi večje uporabe kvalitetnega semena, racionalnejše otrošnje umetnih gnojil in za rast rompirja ugodnejšega vremena v II. polovici leta. Ker setev dobrih semen bistveno ne podražuje pridelovalnih stroškov, dviguje p ti pridelek pri žitih za cea. 15 i ter prašna snel na žitih, in «'? 'utiranje rastlinskih bolezni j>0s‘...»dijivcev je bilo iz skladu za iVztT^je kmetijstva izplačanih riii ‘lin- *kv,, 1, 80 zn zatiranje kolorud- ia hrošču in ameriškega kapar-tiec,n °*noyi člena 33 in 34 Tetnelj-kon- Zakonu o zaščiti rasllin in zn-okr . f) pristojnosti občinskih in hosM1"1 ’ Viudskih odborov sprejeli cjj0 ’.rie ,odredbe, izvedli orguniza->n„: 'n 'Zvuioli kontrolo nad zati-ttrg-h?’ "tedtem ko je bila tehnična ‘Peš,’Poverjena K7. in po- Ne z velikimi težavami, so !>ole, zatiranja karantenskih 'n nn 1 la škodljivcev s strani občin Hian vvnlnc službe še doknj iz-i nkor e’ vsekakor pa znatno bolje . H inl*lran'/! uukarantenskili bo-ttko ,,i škodljivcev, za kar kažejo Ur..” 'nf kmetijske zadruge Jemalo zanimanja. V zadnjili letih zaznamujemo v govedoreji tako številčno kukor tudi kvalitetno izboljšanje. Zaradi velikih potreb po mleku in drugih živalskih proizvodih se je močno povečalo število krav, predvsem v bližini .večjih potrošnik centrov, zaradi ugodnih pogojev pri prodaji mleka, v oddaljenejših predelih pa se je povečal interes za rejo plemenske živine ter živine za zakol. Število konj počasi pada. čemur je vzrok boljše izkoriščanje mehuni-zaetje, predvsem v socialističnem sektorju. Število ovac. prašičev in perutnine se po razpoložljivih podatkih ni vidno povečalo, vendar za te vrste živine podatki niso popolnoma točni, ker je bila v-letu 1956 izvedena le anketa pri 5°/o gospodarstev. Verjetno je število te vrste živine nekoliko večje, kar velja predvsem za perutnino. Zaradi ugodnih vremenskih prilik je bil pridelek krme zelo velik, zato je tudi prirastek živine razmeroma visok, in sicer je znašal: pri govedu 4745 ton, pri prašičih 4200 ton, pri ovcah 15 ton, pri perutnini 210 ton. Močno se je povečala mlečnost predvsem zaradi povečanja krmne osnove, in sicer: 1954. leta 40,012.800 litrov 1955. leta 45,036.250 litrov 1956. letu 46,995.000 litrov Na povečanje ni vplivalo samo številčno povečanje krav, ampak tudi povečana proizvodnja mleka in krav zaradi boljšega krmljenja, precej pa se že pozna vpliv selekcije goveje živine. V 121 kmetijskih zadrugah deluje sedaj 101 živinorejski odsek, od tega se v 76 zadrugah vrši molzna kontrola ter vodi rodovnik, v ostalih 22 odsekih pu je dejavnost usmerjena predvsem v preskrbo plemenjakov, organizacijo umetnega osemen jevan in ter odkup in prodajo klavne živine. Slabo deluje odkup v glavnem le po zadrugah v neposredni okolici Ljubljane. Za vzgojo rodovnjakov in molznih kontrolorjev sta se vršila dva tečaja, katerih se je udeležilo 58 rodovni-karjev. Tečaju je organizirala okrajna zadružna zveza ob sodelovanju kmetijske inšpekcije. Selekcija živine je v letu 1936 zajemala okoli 3000 krov, poleg tega pa še okoli 500 krav. pri katerih se vrši samo kontrola inolz-nosti. V istem razdobju je bilo zaradi nizke molznosti izločenih iz rodovnika okoli 350 krav. Povprečna nmlznost krav znaša 2450 litrov mleka, d očim znaša povprečna molz-nost vseh krnv le okoli 1300 litrov, kur pa vendar predstavlja 4*/« več kot v letu 1955, oziroma 81/« več kot v letu 1954, Temu so pripomogli ugodui pogoji. Ugodno vreme je dvignilo na okoli 9000 krav, tako da se je v glavnem kril primanjkljaj po plemenjakih, ki je obstajal v prejšnjih letih. Umetno osemenjevanje je skoraj v celoti že prešlo v neposredno upravljanje kmetijskih zadrug, dočim bo z letom 1957 prešlo na zadruge v celoti, obenem bo treba razširiti mrežo povsod, kjer so za to pogoji in kjer so zadruge pripravljene sodelovati ter tudi materialno pomagali. V letu 1956 je bilo osem večjih živinorejskih prireditev — pregledov rodovniške živino in pregledov potomcev po bikih semvnjakih, katerih namen je bil predvsem vpliv umetnega osemenjevanja. Na te preglede je bilo prignanih skupno 774 glav živini'. Tudi odkup mleka sc odvija skoraj v celoti po kmetijskih zadrugah. Količinsko sc je odkup izboljšal v glavnem zaradi večje ponudim, v manjši meri tudi zaradi razširitve odkupne inrežc. Da bi se omogočila razširitev odkupne mreže mleka, predvsem pa du se izboljša higiensko stanje zbiralnic, jc bilo urejenih več zbiralnic in manjših mlekarn. Urejenih jc bilo doslej 27 zbiralnic za mleko, od tega ena z dnevno kapaciteto do 4000 litrov mleka. Večino sredstev so v ta namen vložile kmetijske zadruge, OLO pa je odstopil tudi del dobička, ki bi ga kmetijske zadruge za leto 1955 morale odvesti okraju v skupnem znesku 5,579.058 din okrajni z.ndru/ni zvezi, da ga uporabi za navedene namene. Odkupne cene mleka so se v letu 1956 nekoliko dvignile, knr je tudi pozitivno vplivalo na odkup. Odkupne cene mleka so se gibale od 20 do 27 din za liter, odvisno v glavnem od oddaljenosti od mlekarne. Večino odkupljenega mleka je zajela ljubljanska mlekarna, manjši del pa mlekarni Vrhnika in Kamnik. Na količino odkupljenega mleka so v precejšnji meri vplivale odkupne cene. Za izboljšanje krmske osnove so se nadaljevala melioracijska dela na Barju. Horjulščici, Račni in Kamniški Bistrici. Razmeroma malo pa je bilo storjenega za izboljšanje planšarstva, to pn predvsem zaradi pomanjkanja finančnih sredstev, v precejšnji meri pa tudi zaradi premajhne zainteresiranosti pri pašnih upravičencih. Pravno stanje je v alpskih predelih v glavnem urejeno, planinski pašniki so dodeljeni v izkoriščanje kmetijskim zadrugam, razen v dveh primerih, kjer jc prenos planin na kmetijske zadruge v teku, dočim je uspelo skupne pašnike na Bloški planoti šele registrirati, pravno stanje pa jc še neurejeno. Posebna komisija je pregledala v alpskem predelu skupne planinske pašnike na Bibi in Limovski planini, pašnike na Gojški, Veliki in Mali planini, Konjščici in Dolu ter izvršila načelno razmejitev med pašniki in gozdnimi površinami. Tehnična komisija, ki je bila tej komisiji dana v pomoč, še ni pristopila k delu in bo svojo nalogo izvršila v letu 1957. Imenovana komisija je skupno z upravami pašnikov ugotovila tudi pomanjkljivosti ter potrebe, tako v pogledu organizacije kakor tudi melioracijskih del, ki jih bo potrebno še izvršiti. V bodoče bo potrebno posvečati planšarstvu več skrbi in dati na razpolago sredstva predvsem za nravno ureditev planinskih pašni-kot ter njihovo melioracijo. Za dvig živinorejske proizvodnje je bilo v tem letu na razpolago precej sredstev. Tako je bilo iz okrajnega sklada za pospeševanje kmetijstva uporabljenih skupno 6 milijonov 466.082 dinarjev, iz zveznega sklada za pospeševanje kmetijstva pa je bilo porabljenih 1.398.000 din predvsem za dvig vzreje prašičev bele pasme. Znesek je prejel živinorejski odsek Kmetijskega inštituta Slovenije, ki ga bo po OZZ izplačal rejskim središčem prašičev bele pasme, in sicer državnemu posestvu Črnelo. Ponoviče ter kmetijskim zadrugam St. Vid in Stari trg. Znesek bo uporabljen za kritje razlike med stroški vzreje ter dejansko prodajno ceno v glavnem merjašč-kov. delno pa tudi plemenskih svinj. Za zaščito živali pred nevarnimi kužnimi boleznimi jc skrbela veterinarska služba, katera je imela v letu nujvečjo borbo za pobijanje svinjske kuge in rdečice, kužne malokrvnosti konj, goveje tuberkuloze, kokošje kuge itd. Njena osnovna naloga je bila. da odkrije žarišče kužnih bolezni, da uniči, odnosno prepreči širjenje bolezni. Zaradi tega so bili podvzeti energični ukrepi, t. j., da so bile zaklane vse obolele živali. Du niso rejci živali bili preveč oškodovani ter da sc je navedeni ukrep izvajal, je bila dana odškodnina na pobite živali. Po sklepu Sveta je bilo določeno, da se plača 100-odstotna odškodnina za prašiče, ki so po prvem zaščitnem cepljenju proti svinjski kugi ponovno oboleli in poginili. Za prašiče, ki pa niso bili cepljeni proti svinjski kugi. so pa oboleli po tej bolezni, se da 50-odstotna odškodnina le v primeru, da so oddani v zakol na podlagi odločbe ObLO. Ta odškodnina se plača samo rejcem, ne na odkupnim odnosno trgovskim podjetjem. Oboleli konji po kužni slabokrvnosti, ki so poslani zn zakol na podlagi odločim Obl,O, se plača 50-odstotnu vrednost konja, ne glede na starost in pasmo živali. Kokoši, obolele po kokošji kugi. ki so bile pokončane po odločbi ObLO, se plača rejcu odškodnin# 50V« vrednosti živali. Večina pbčinskih ljudskih odborov ima že organizirano svojo veterinarsko službo. Mnenje Sveta za kmetijstvo In gozdarstvo je. da morajo pristojni sveti pri vseli občinskih ljudskih odborih samostojno voditi celotno veterinarsko politiko na svojem področju po občinskih veterinarjih, njihovo delo pa naj usmerja okrajna veterinarska inšpekcija. Ta naj se bavi izključno z inšpekcijsko službo. Poleg navedenega je Svet razpravljal tudi o problematiki Ljubljanskega barja in zavzel stališče, da sc morajo osebni interesi posameznikov podrediti interesom skupnosti. V zvezi s tem jc Svet predlagal, naj bi sc izdali odloki, ki bodo zaščitili površine pred neracionalnim izkoriščanjem zemljišč kot orne površine povsod tam, kjer je barjanska črnica plitka. Nadalje naj se z odloki omogoči, du se bo mreža odvodnih kanalov, napravila bolj smotrno, hitreje in ceneje kot doslej. Za izvedbo vseh navedenih del naj se ustanovi posebni organ, ki se bo ukvarjal izključno s problematiko barja ter izdelal perspektivni načrt za gospodarsko ureditev Barja. Za dosego večje proizvodnje naj bi se po predlogu Sveta napravil predlog, katere kulture na Barju najboljše uspevajo. Svet je predlagal tudi spremembo statutu Barjanske vodne skupnosti, da bi prišli bolj do izraza interesi skupnosti, ki daje najyeč sredstev za ureditev Barja. Dalje je razpravljal o planu dela Vodne skupnosti za Ljubljansko barje za leto 1956. Za raziskavo zemlje na barju, za poskusno polje v Lipah ter za izdelavo pedoloških kart za področje barja, je bilo iz sklada zn pospeševanje kmetijstva porabljenih sredstev v znesku ■$,990.181 dinarjev. Poleg ostalega je Svet razpravljal tudi o reviziji agrarne reforme pri višinskih kmetih, nadalje o dajanju garancij državnim kmetijskim posestvom, katerih je bilo danih 41. o ustanovitvi gospodarske poslovne zveze itd. S področja kmetijske zakonodaje je dal Svet priporočila oziroma dopolnitve k osnutku zakona o gozdnem skladu ter skladu zn pospeševanje kmetijstva, zakona o sadjarstvu jn vinogradništvu ter zakona o varstvu in uporabi kmetijskih zemljišč. Pri Svetu je delalo tudi več komisij. ki so zadolžene za konkretne naloge, tako komisija za ureditev pravnih odnosov zn razmejitev gozdov in pašnikov na področju Kamniških planin, komisija za licenciranje plemenjakov, komisija za ocenitev škode, povzročene po visokih talnih vodah, komisi ju za oeeno konj, obolelih po kužni malokrvnosti, ki so namenjeni za zakol ter komisija za pregled socialističnih kmetijskih obratov Markdvec. Vič in Medvode-Pirniče. Od navedenih ..komisij sta stalni komisiii: komisija za oceno konj, obolelih po kužni malokrvnosti in komisija za licenciranje plemenjakov, ki je imenovana do naslednjega licenciranja, to je za dobo enega leta. Svet je razpravi inl tudi o organizaciji kmetijske službe pri Obl .O in je mnenja, da. bi morale imeti svete za kmetijstvo in gozdarstvo vse občine, ki so po svoji strukturi kmetijskega značaja, kot na primer Loška dolina. Cerknica. Dobrova. Moravče. Po doscdaniih podatkih imajo sveti1 za kmetijstvo in gozdarstvo to ribčine: Grositnlie Ljubljen a-R" dni k. Litija. Kamnik. Logatec Domžale. Ivančna gorica in Ljubi jnna-Crnuče. Nadalje je Svet razpravljal tudi o delu kmetijskih strokovnjakov pri ObLO m bil mnenja. dqj sc jih povabi na sestanek, na katerem se naj razpravlja o delu kmetijskih strokovnjakov na terenu, o nalogah, ki so v zvezi' z zakonom o Pristojnosti ObLO (v pogledu kmetijstva), o sestavi družbenega plana za leto 1957, o črpan in iz sredstev skladov pri OLO in ObLO. ki so namen ioni za kmetijstvo Sestanek kmetijskih referentov ObLO je bil v mesecu decembru Svet je razpravi i«l tudi o kmetiivki inšpekciji'pri OTO in je bil mnenja, du se pri inšpekciji -predvidi mesto pravnika, ki bo vodil vso organizacijo atondsciic. komasacijo in pravne ureditve zom-liišč na socialističnih kmetijskih obratih. Gozdarstvo Gozdarska služba je pri OLO organizirana tako. du obstoja za ožje območje mesta samostojna uprava za gozdarstvo — Zeleni pas in Uprava za gozdarstvo OLO za ves ostali del okraja. Po vprašanju gozdarstva je svet razpravljal o realizaciji plana sečnje za I. polletje 1956 in o predlogu plana za leto' 1957. Svet je razpravljal tudi o predračunu dohodkov in izdatkov gozdnega sklada za leto 1956 ter bil mnenja, da naj sc v bodoče zagotovijo sredstva za urejanje hudournikov v gozdnem skladu, dočim naj se popravilo gozdnih cest mobilizira tudi lokalne faktorje, ki bodo pomagali z brezplačnimi prevozi in bodo stroški za popravilo pri vzdrževanju gozdnih cest manjši. Za neizkoriščena sredstva gozdnega sklada je bil Svet mnenja, da naj Uprava uporabi ta sredstva za nakup kompresorja, drobilcev in valjarjev, ki bodo služili za izboljšanje mehanizacije delu pri gradnji in vzdrževanju gozdnih cest. Svet je ugotovil, da uprava ni vodila dovolj skrbi za dotok in pravilno koriščenje sklada. Zato je predlagal, da se za leto 1957 plan izdatkov gozdnega sklada izdela bolj realno in predvidi čim več sredstev za ureditvene načrte, da * ne bodo zaradi pomanjkanja načrtov sredstva sklada ostala neizkoriščena. Svet je sprejel sklep, da upravni odbor sklada za gozdarstvo mora izdelati pravilnik o poslovanju sklada v smislu Uredbe o ustanovitvi in upravljanju gozdnih skladov (Ur. list FLRJ št. 22). Državna kmetijska posestva morajo takoj plačati takse za posekan les. kolikor so ta les prodala, kolikor pa je les namenjen za gradnje na posestvu, pa nuj posestva plačajo takse takoj, ko bodo imela za gradnje odobren investicijski kredit. Svet je razpravljal- tudi o odkupu in zamenjavi gozdnih parcel privatnih lastirikov na Rožniku in Šišenskem hribu ter bil mnenja, naj se to vprašanje rešuje istočasno s celotno ureditvijo parkovnega gozda. Pri razpravi o delu Uprave za gozdarstvo je Svet iz revizijskega poročila ugotovil, du knjigovodska služba pri upravi ni urejena in tildi ne ažurna, dalje du imruva nuna pregleda, koliko je ostalo iz prejšnjih let neplačane gozdne lukse od KZ in privatnih lustivkov gozda. Zuto je svet sprejel sklep, da se imenuje posebna komisija, ki bo podrobno proučila poslovanje Uprave zn gozdarstvo OLO in uprave za gozdarstvo — Zeleni pas OLO in imenovala v komisijo tudi svojega zastopnika. Komisija je pričela z delom po novem letu. O problematiki in izvršenih nalogah na področju gozdarstva jv podano posebno poročilo (poročilo Uprave za gozdarstvo). Zadružništvo Po podatkih OZ/, je bilo v lotu 1956 na območju okraju 119 kmetijskih zadrug splošnega tipa in 2 specialni zadrugi. V zadrugi je včlanjenih 18.855 članov. V sklopu zadruge posluje 675 pospeševalnih odsekov in sicer: živinorejskih 101, poljedelskih 106. sadjarskih 105, čebelarskih 61. mlekarskih 6. h runi L no-kredilnih 82. mladinskih 51 zvez Ženu zadrtižnic 51 planšarskih 5, gozdnih 92 in ostalih 15. Kmetijske zadruge so imele v letu iVy> 2t2,000.000 dinarjev uoijk ..a, ki je bil razdeljen: za investicije 76",o, obratni sklad 6°/t, rezervni sklad 8,2 °/o, anuitete 5 °/o, delež OLO kot investicijski sklad 5%, ristorno 1,8 °/o. Od navedenega je bilo porabljenega: za gradnjo zadružnih objektov 69,6 milijonov din. za opremo strojev in prevozna sredstva 115 milijonov din, za kmetijske investicije, nabavo plemenske živine, adaptacije in podobno 84.5 milijonov din. Za prav toliko so se povečala tudi družbena osnovna sredstvu. Sušilnic za sadje je bilo zgrajenih 5. V gradnji je le 10 poslovnih prostorov za KZ. Dograjenih jv bilo tudi 58 strojnih lop. V letu 1956 se je močno povečal odkup kmetijskih pridelkov in to za 52“/», na jbolj pa se je povečal odkup živine preko KZ in to za 40 °/o. Na območju okraju so še 4 zadružne ekonomije in to v Medvodah, Polhovemgradcu, Komendi in Viču. Navedene ekonomije imajo skupaj 257 ha obdelovalne zemlje ter redijo 157 glav živine, od tega 96 krav. Zadružne organizacije bodo morale v bodoče še bolj skrbeti, da v svoj krog zajamejo vse kmetijske pridelovalce. Utrjevati morajo notranjo organizacijo preko svojih pospeševalnih odsekov ter izobraževati članstvo, da sc bo posluževalo vseh naprednejših metod gospodarjenja. Delo upravnega odbora sklada za pospeševanje kmetijstva S skladom za pospeševanje kmetijstva upravlja upravni odbor skladu, ki je bil 'imenovan od OLO oktrobra 1955. Naloga odboru je, da upravlja s sredstvi skladu, ki so bila predvidena po družbenem planu in skrbi, du se ta sredstvu uporabijo za izpolnitev nalog, predvidenih po družbenem planu s področja kmetijstvu. Odbor je delal po smernicah družbenega planu za leto 1956, v pomoč pa mu je bila politika, ki mu jo je glede črpanja sredstev sklada nakazoval Svet za kmetijstvo in gozdarstvo. Na tej osnovi je bil izdelal predračun izdatkov sklada o katero pl je upravni odbor podrobno razpravljal. Kakšna je bila politika za črpanje sredstev, je že omenjeno pri poročilu Sveta. Osnovno vodilo je bilo. da sc sredstvu črpajo predvsem za nakup in pomoč pri produkciji kvalitetnega reprodukcijskega materiala, in to po vseh panogah kmetijske dejavnosti (pri poljedelstvu, semenarstvu, sadjarstvu, zaščiti in živinoreji) ter za izboljšan ie osnovnih pogojev za dvig kmetijske proizvodnje, posebno na socialističnih kmetijskih obratih. Odbor je razpravljal tudi o zaključni bilanci sklada za pospeševanje kmetijstva za leto 1955 m bilanco potrdil. Razpravljal je tudi o dodatnem proračunu sklada, katerega je bil« potrebno napraviti, ker se je v sklad nateklo več sredstev, kot je bilo po prvotnem planu predvideno. Nadalje ie razpravljal o p revi rini ra liju nekaterih postavk, katere sicer ne hi bile izkoriščen e v celoti. Sprejel je tudi popravek pravil in vskludil z osnovnimi smernicami predračuna dohodkov in izdatkov sklada za leto 1956. Na sejali je odbor razpravljal v 95 primerili tudi o poedinih vlogah in jih ugodno rešil. Na vsaki seji je odbor analiziral slanic dohodkov in i - b-itkov sklada V odboru je 10 članov, od tega trije ljudski odbor- niki. eden iz vrst državljanov in kmetijskih strokovnjakov. V leti 1956 je odbor imel 7 sej. Delo komisije za revizijo programov za področje kmetijstva in gozdarstva Rri izvajanju investicijske p"**'' tike na področju kmetijstva je bil' Svetu v pomoč tudi komisija za k vizijo investicijskih programov 1 kmetijsko in gozdarsko dejavno* ki je bila imenovana od OLO v j niju 1956. Nalogu komisije je, f strokovno ugotovi upravičenost i ■vesticije v kmetijski in gozdar*!'! proizvodnji, posebno z ozirom °! rentabilnost in nujnost investK'',1 Roleg ekonomskega pregleda kolk siju načrte tudi s tehnološke funkcionalne struni. Osnova vs»j koga investicijskega prog rumu I1; mora biti, da zajema potrebe t"1] v pogledu bodočega razvoju dej#*] nosti investitorju. Rruv glede tep je pri nekaterih elaboratih prem11'1 poudarka in so nekateri c-labor"1 le površno.sestavljeni. Komisijo sestavlja 8 strokovni* kov in to: 4 iz kmetijske, 1 iz iti zdarske, 2 iz gradbene in 1 iz ekl> nomske stroke. Komisju je obrti' navala 15 primerov investicijski elaboratov. Od navedenih elnl>i>r* tov so bili predloženi trije za čr|(* nje sredstev iz lastnega in vesti?') skega skladu, eden iz gozdne?1 skladu, ostalih 9 pa za črpati sredstev iz bančnih kreditov. ti 1’red razpravo so elaborati pfl' , gledani od strokovnih poročevalca " ekonomske, gradbene, gozdarske " c kmetijske stroke, ki dajo pismi'11' poročila ter pripombe na elabofj . Na podlagi pripomb poročevalcev ti . t.!l! 4 ..1—1--* ? '* • - I bili 4 elaborati vrnjeni v V enem primeru je komisija vrti*1 investitorju elaborat v poprav?' 1' r je pri pregledu ugotovila P!j mjkl jivosli v funkcionalnem 1 ! tehnološkem pogledu. Nujvečju težava pri delu ko"1! sije je v tem, da so nekateri i«v.‘ štiri iški programi takega značtij du bi se morali razpravljati na d*1 ali celo treh kpmisijali, tako n- j od komisije zn kmetijstvo in gozmj 1 sivo, komisije za trgovino in ko"! 1 sije zn obrt. To vprašanje je p<>s", J no perečo rri zgradbah KZ. v kti'( • rili so predvideni poslovni prost" I in tO: za pisarne, mesari h* eih'V|l| no. stanovanj«, razno skladišča ti, skratka zajemajo področja več ", ■ javnosti. Ge bi se o takih elaboratih r!'j | pravijalo na dveh ali treh kol"1', , iah. hi se za d'* v a preveč za vleki" J i bi bili previsoki stroški in vest ti1^ ( ia. zato je komisija predlagali** ' | ( bi se v lakih primerih povabil titi , član strokovn jak iz druge korneti,j j ki je pri navedenih investicijah ^ , interesirnn. da hi se s tem /uti lahko rešila pri eni komisiji. ■J Glani se sej redno udele/;l|J> in tudi aktivno sodelujejo pri f/i pravi. Nujno pa je imenovati *V>|ii* ga tainika komisije, ki naj I’1 (y zaposlen pri Tajništvu za gospl,ly,i! I stvo ali kmetijski inšpekciji- j,,*: administrativni posli v zvezi s j#ir ' mišiio. katerih pa ni bilo mah’ pisniki, odločbe, izšla va rar!, (# ostalih komisi Iah zn iiofricvnn1 vesticij.skih progmmov. (L>ul](‘ pnlio