Leto I.
Leposloven in znanstYer\ list?
Izdajatelji: Jos. Jurčič, Janko Kersnik, Fr. Leveč, dr. Ivan Tavčar.
V Ljubljani, 1. maja 1881.	Štev. 6.
Prorokovärge.
Zložil Ivan Jenko.
\ J» govjo na tebi, stari Korotan! i^^'Hlapci so sinovi tvoji, tujčev ti tlaČan.
Po gorah, kder bogom dedi vžigali so dar, Tuji rod gradi gradöve nam na srärn in kvar!
Kam poljiine, kam so gözdje, kam so nam vasi? Razgrabili so je tujci, hlapci njih smo mi."
Tako toži Branko sivi, klicat, gre sinöv; Sname ščit in meč opaše ter zapali krov:
„Vzeta nam je očevina. a zaman je boj; S hribov na doli, ravnine vre sovražni roj!
Kdor ne vč služiti vragu, kdor ne zna strahlt. Beži proč iz dedne zemlje, iskat si miru!
Dolu vabe reke bistre, vabi nas polj6: Tam po sta rej pravdi bratje svdbodni živč!"
Sedem krepkih sinov zbere k sebi Brankov glfls, Da ostAve v Korotanu drago dedno vtis.
Šest je izmej njih junakov, znan jim boj in smrt.: Meč desnici je orožje, v srci gnčv in črt.
Sedmi, dete mladoliko, ž njimi rad ne gre, Tdči mu okö otrOčje na obraz solz6.
Vede je iz očevfne pot na južno strän, Kder poji grmčča Sava Sörskih till ravän.
Tamkaj ötec se ustavi, sinom govori: „Zrle niso krajev lepših nikdar mi oči!
Preveselo se razpenja jasni lok nebži, In ponosno ga podpira sinji p äs gorä!
V gläsno pozdravilo reke nam bobnč okrög, Šepetu o mirnej sr6či nad vodämi lög.
In šum6 zeleni gözdje, a polj6 cveti, Vredno, da v krvavem boji öb-nje mož umre!-
,Oj ti polje, rivno pölje, bödi rödu v stan! Oj vi göre, strme gore, vragu stojte v br£n!Y
Meč in ščite odložili ter stesäli väs; Zibal sköraj se na njivi zläti jim je klas.
Kaj po gorah, kaj po sčlih kliče rög na boj. Da od Save daleč k jugu vre junakov roj?
Oj na pomoč brate zöve hrabri Ljudevit; K njemu četa vrla spčje, s tujcem se borit.
Tam so v bojih kri gazili, a priletel glas, Prižaloval je čez mčjo k Söri v tiho vas:
„Ljudevit, ponosni sökol, bil se k višku vzpel; Njemu vrag je perutnici z bridko strčlo vz61!a
Zažari se podncbesje, v beg ljudje teko: „Franki silni s Frijuldni kčče, hleve žgč!"
Meče prineso junaci, mlat in ščit na dan: „Hoj, na briin v krvavo scčo, bratje, höj na bran
Zbere sedem krepkih sinov zopet Brankov gläs, Da osti'ive v Sörskem pölji novodvörno vds.
Predno v boj otide ž njimi, starec govori: „Od premnožja vragov ljutih ne otme nas kri!
V böji svetem vas in mene čaka slavna smrt; A v denašnjem dnevi bode ves nam röd zatrt.
Ne zatrt. — Najljubše d6to mojih poznih lčt! Vrni se ter suženj örji zdanji otčev sv6t.
Gledi v tlä, pripögnen hodi in zakoplji meč, Da se vragu ne zablisne, smrtjo mu pretčč!
Ivan Resman: Po zimi.
263
A za toboj vnuci tvoji in za rödom rod Hlapci bodo v svojej zemlji, tujec njih gospöd.
Mej nar&di jih ne bode svčt oholi znal, Njih običaj in zakone, pravdo njih teptal.
A naposled zora pčči, pride velik diin,
V	gnčvu spone si železne razdrobi Slovan.
Mej vrstč narodov svitlih zadnji stöpi brht, A ne böja, mir in spravo njim oznanjevfrt.
Znamenja teh časov daljnih vnukom prorokuj. Da ne zatre jih v brezupu samosilnik tuj.
Reci, kadar tvoj iz zčmlje meč izraste siim, Da premalo v Sörskem polji vragom bode jam.
A iz naših grobov starih bör ozeleni,
V	oznanilo, da je konec bridkih 16t in dnij.
Deblo silno mu razgrne v sedem se vrhov, Ter pod njim si v zvezo roke sedem dä rodöv.8
Šel je Branko, šli sinovi bitvo zadnjo bit. Šli sovražnike junaški z mečem so kosit
A nobeden se pod domač nf povrnil strop, Tuji meč na Sörskem pölji vzköpal jim je grob.
Hrankovo prorokovanjc od nekdanjih let Tajno v srci vernem hrani ves posavski svet,.
Po zimi.
e padaj, padaj, boli sneg, Zapadi dol, zapadi breg. Na bregu malo hišiw
0, lotos tebe sem vesel. Ne bom te več ko lani klel. Ko hodil sem po bregu v vas, Po snegu truden delal gaz.
In v hiši sladko ljubico!
Glej. čakal sem te prav teškč, Teško sem čakal pust s tebo.
Da vzamem ljubo z brega k nrfm Oj, tjakaj v beli gornji hram.
Ivan Resman.
Rokovnjaei.
Historičen roman. Spisal Josip Jurčič. (Dalje.)
a ta način jc Poljak vsak dan več slišal in zvedel in začel je stvar premišljevati. In skoro se mu je zdelo, da se je nekoliko preveč lehkomiselno v njo vrgel in preveč samo sebe v ^ opasnost porinil. On je bil lovec in kot lovec bi se mu bil lc nekako zanimiv zdel lov na tatove, tako enkrat za izpremembo.
Zdaj ko jc videl, da lov, ki ga je začel, nikakor ni kak posel za veselje in za zabavo in da ima tudi za njegovo prihodnjost nevarno lice, bil bi, to si je na tihoma sam priznal, pač rad nekaj dal, ko bi se v celo stvar še nc bil mešal, zlasti ne po javnih oglasilih zoper Itokovnjače. Imel je vzrok zato in važen.
Ženil se je namreč. Kamniškega mestnega sodnika Gavriča lepa hči Rezika se je bila, iu sicer brez prave brainbe, udala, da se kot njegova žena preseli na Kolovec. Zadnjo nedeljo jc bil uže prvi oklic tega zakona. Kaj je torej bolj naravnega, nego da je Poljak mislil, ko je videl, kako nevarno jc začeto postopanje za Rokovnjači: „Ko bi bila le ta moja ženitev uže prej pri kraji."
Po drugej strani pa se je oglasil 111 o ž v njem in rekel je: ne, kar sem začel, to izvršim s pomočjo družili; odtegniti se zdaj ne morem, oporeči ne smem nič; da bi kdo smel reči, da sem se precej boječ umaknil, tega pa ne!
Tako je bilo mišljenje na Kolovci, ko je prišel Blaž Mozol s svojim poročilom tjakaj. Bilo je to poročilo precej zmedeno, malo je bilo prijemljivega na njem, mnogo nejasnega, a bilo je vendar nekaj. Zato jo pa živahnega gospoda Poljaka silno zanimalo in skušal je iz Blaža stvar zvedeti bolj na tanko, da si v mnozem oziru zastonj. ^ Ali Blaž jc, bolj vprašan, menj vedel; le toliko je ponavljal, da je Groga Ilokovnjač, in ne jeden zadnjih. O tem, to se ve, da ni bilo dvomiti, zlasti ne, ker je bil Nande, komaj izpažen, precej s tem
udal se, da je zginil s Paleževine. Prav na konci svojega pripovedovanja stoprav se domisli Blaž, da je Groga Bojcu naročal, naj gre k Brdskeniu pisarju, da Grogi nekaj o Francozih poroči.
Blaž se je začudil, kako je pri tem poslednjem poročilu Kolovški oskrbnik vesel in razburjen na noge poskočil. To se mu je izmej vsega najvažneje zdelo. Po tem je bilo mogoče najti sled še na dalje v tmino. Poljak torej Blaža izprašuje natančneje: ali ni morda še kaj več slišal, ali je gotovo, da ga je pošiljal k Brdskemu pisarju, kaj je ono o Francozih? Ali Blaž ni mogel ničesa več povedati, temuč spustil se je v svoja ugibanja: da so morda ti Francozje in ta njih Bonapart sami z Rokovnjači v zvezi in porazumljeni itd. S tacimi kombinacijami, to se ve, da Poljak ni bil soglasen. Videl je, da je Blaž vse povedal, kar ve, trebalo je zdaj na podlogi tega drugod iskati nadaljevanja.
Blaž dobi na svoje veliko veselje,obrok7 razpisane plače, ostalo pa mu Poljak obeta, kadar se stvar kaj zjasni. Mej tem naj Blaž sam gleda in požvedujo o teh stvareh, ne bode na njegovo škodo.
Ivo je Blaž s Kolovca odhajal in v gozd zavil, skozi kateri ga je steza domov vodila, zaükal je od veselja, ker mislil je o denarji in vinopitji. „Zdelo" je bil popolnem pozabil.
Jednajsto poglavje.
Ker grad, blago in čast Prišla jc meni v ln»t.
M. Vilbar.
Omcnjenje Brdskcga pisarja v Blaževej pri povesti je oskrbnika Poljaka napotila iti na Brdo, da se s tamošnjim gospodarjem posvetuje, kaj bi to vse pomenilo.
Grad Brdo je oddaljen jedno uro od Kolovca. Nekdaj lastnina ponosnih kranjskih plemenitašev Lambergov in pozneje Apfaltrernov, prešla je bila graščina ob tem času, ko se naša povest vrši iz lasti zapravljivih aristokratov, prejšnjih posestnikov, v roke marljivemu, podjetnemu in srečnemu plebejcu.
Ljubljanski advokat dr. Janez Burger je bil namreč 1803. kupil graščini Brdo in Volčji potok in je kot graščak opravljal posla patrimonijalne gospodske ter z dobrim gospodarstvom obe prej zanemarjeni posestvi spet povzdignil. Razume se, da mej sosedi graščaki novi lieplemenitokrvni naseljenec ni bil priljubljen. Čim bolj je bil
kak plemenitaš zadolžen, in se je imel bati, da tudi njegovo posestvo v tuje roke pride, v roke morda človeka, katerega oče je bil še odvisen kmetsk tlacan— in dr. Burger je bil res sin gorenjskega kmeta in si je le s svojimi študijami in svojim talentom tako visoko pomogel — tem bolj je po strani gledal soseda na Brdu, plebejskega vsiljenca. To se ve, da vsi tega niso njemu v obraz in naravnost kazali, ^ ker jim je duševno povsod gospodarja pokazati mogel in so ga tedaj mnogo potrebovali. Dr. Burger je bil pa prebistrega duha in je predobro poznal, da ne bi bil vsega tega prijateljstva „čutil,' da si je bil zopet na drugej strani preizobražen, da bi bil javno kazal, da ga čuti.
Bilo je torej povsem naravno, da je dr. Burger, kmetsk sin, ki seje sam višje povzpel, bil velik prijatelj Francozom, kateri so bili razklicali v svojej velike j revoluciji „egal i te", jed 11 a ko s t vseh stanov in svobodni razvoj individuva. Za to je bil Francozom hvaležen, ker je videl, da se njihova pridobitev po vsem svetu razširja. Poleg tega, to se ve da, ni odobraval nečlovečnosti in groznih prestopov te revolucije.
Francozje, ko so v našo deželo prišli, znali so se o razmerah in osobah v njej hitro in dobro poučiti. Zato so pa tudi brzo vedeli kdo izmej odličnjakov deižeianov je principijalen prijatelj jim, kdo protivnik. Tako je dr. Burger precej bil za „maira" ali velikega župana za ves okraj francoske vlade imenovan. Prevzel je ta častni posel, ker najbrž bi mu v tedanjih razmerah tudi ne bilo dosti pomagalo braniti se ga.
Poleg Francozov pak si je s tem svojim mišljenjem dr. Burger Brdski še jednega prijatelja pridobil, prav blizu v soseščini, namreč Kolovškega oskrbnika Poljaka. Tudi ta je navduševal se za Francoze in njih ideje in sicer tem bolj še, čim mlajši je bil od Brdskega soseda. Takisto sta bila kot jednako misleča moža i dobra prijatelja.
Ko pride Kolovški oskrbnik z Blaževo novico na Brdo, najde gospodarja v svojej pisarnici v gradu pri tleh. Precej in brez okolišev mu Poljak povč vse, celö nekako hlastno.
„Kaj je po tem tacem storiti?" vpraša Poljak naposled izkušenega Brdskega doktorja.
Čudeč se vsej stvari in zelo osupnen dr. Burger nekaj časa ni ničesa odgovoril, potem pa deji\l: „Dober svet*tu ni legdk; premisleka bode treba, mladi prijatelj."
„Jaz menim, da tu treba najprej, da svojega pisarja zaprete, krivooko človeče, katerega jaz nikoli nisem mogel videti. Iz njega bomo zvedeli več," reče Poljak.
„Ali ste dobro slišali, da je bil res moj pisar imenovan? Moj Janez Rak?"
„Prav dobro, vprašal sem moža večkrat, kako je on slišal, a kakova zamčna tudi ni verjetna, kajti Vi sami nemate tega Raka za svetnika."
„Nikoli nisem mislil, da imam v tem pisarji poštenega človeka pri hiši, pridržal sem ga le, ker me je vselej preprosil, kadar sem ga iz službe podil. Ali da imam zaveznika Rokovnjačev pod streho, vraga..."
Zdajci Burger hitro se stola vstane in položi prst na usta, da bi Poljak molčal. Bolj tiho mu de: „Zdi se mi, da je bil tačas, ko ste Vi prišli, tu zraven v sosednjej sobi, dal sem mu bil dela. Morda je naju poslušal!"
Rekši gre mož po prstih izza stola in odpre žvezne duri v sosednjo sobo, kjer je pisar navadno prepisaval, kar je dobil.
„Ni ga tu. A bil je, pisanje na mizi je skoro še mokro. Poslušal je," reče gospod maire.
„Potlej mora še v gradu biti! Uiti nam ne sme!" reče Poljak burno in hoče ven.
„Počasi, prijatelj, počasi," deje gospodar in potisne naglega soseda na stol. „Če je ta malopridnik res tovariš Rokovnjaške družbe, kakor ste mi Vi povedali, veste (in tu je govoril gospod nekoliko bolj tiho): meni ni nič zato. če mi sam uide izpod moje strehe, rajši vidim, da je ubčžen zunaj, nego da bi iiuel znotraj svojih zidov zaprtega, a bi mi enkrat po noči. ko se ne bi nihče nadejal, cela divja tropa zarad njega pristavo zapalila ali grad napadla. Rokovnjači niso še tako zli; ako jih na miru pustiš, ostanejo navadno tatovje; hudiči pa so, če jih dražiš. To ste Vi skušali sami s konjem, in Boga zahvalite, če ste se tako ceno odkupili."
Nevoljen in skoro užaljen reče Poljak:
„No, če bomo vsi tako mislili, mi omikanci tudi, potem je, to se ve, da žalostno. Sleeimo srajco in dajmo jim jo. Od Vas, gospod doktor, bi tacega odgovora ne bil pričakoval. Oprostite mi, da naravnost povem, jaz mislim, da pogumni možje moramo..."
„Najprej previdni biti!" seže mu doktor v besedo in ko hoče Poljak nadaljevati, ustavi ga rekoč z vsem svojim prijaznim mirom: „I)ajti mi le nekoliko besedij za pojasnjenjc izpregovoriti, morda mi potlej ne boste z besedami krivice delali. Jaz ne storim nobednega večjega koraka zoper Rokovnjače, dokler nam vlada svoje pomoči ne da, in sicer dejanske pomoči z vojaki, ne le s papirnimi ukazi in z željami, naj si občine pomagajo same Jaz ničesa prej ne storim, ker vem, da ničesa ne opravim. Dobro sem premislil stvar, dosti uže o njej poročal v Ljubljano, ustno in pismeno, in ravno zdaj imam spet upanje, da dobomo pomoč od^naše francoske vlade, ki je za javni red povsod še mnogo storila. Dokler se mi pa to upanje, kakor rečeno, vidno ne izpolni, t. j. dokler ne vidim dobrih vojaških pušk tu, ne storim nič. Nisem dovolj lehkoinišljen, da bi svoje z velikim trudom vsega življenja pridobljeno premoženje v gotovo nevarnost postavljal, a poleg tega ničesa ne dosegel in nikomur koristil. Kmet sam ne gre zoper nevidnega sovražnika . Ali če pojde vojak naprej, potem pojde tudi naš kmet za njim, tudi on je za red zavzet, in ako naredimo z vladno pomočjo mrežo črez celo Gorenjsko, potrebili bomo hitro naše velike gozde, kjer mora biti če ne največji pa gotovo najnevarnejši del teh pijavk naše dežele. Trdi se, da imajo v teško pristopnem gozdu Kamniškega mesta visoko nad izvirom Bistrice uže kar pol vasi lesenih hiš za zime. Blizu si jim tam ne upa nihče. In potem sem uže rekel, da je ta sovražnik povsem neviden, ne vemo koliko ga je. Enkrat se pokažejo posamezno, drugič potnike obstopijo po štirje vkup, drugod je bilo slišati, da jih je šestdeset hišo obstopilo, a pred dvema letoma je bila govorica, da jih je bilo cclö tri sto zbranih pri Vodicah, od koder so hoteli po noči na Ljubljano udariti. Poslednje je prav verjetno, če pomislite, do prav za prav ne vemo, kdo vse mej nami živi in se k Rokovnjačem šteje. Glejte, kdo bi si mislil, da mladi mož, ki je lepo kmetsko domovje kupil in lepo deklico pri sosednjej hiši snubi, kakor ta Nande, o katerem ste mi pripovedovali, ni nihče drug kot jeden njih ! In moj pisar! Res da mu nisem nikdar krivice delal s tem, da bi mu bil kaj poštenja prisojal. Zato sem se ga sam varoval. Ali da je ud te tatinske družbe, kakor mi Vi poročilo prinašate — in sicer mnoge reči, ki se jih zdaj domišljam, kažejo, da je Vaše poročilo resnično — to mi vendar ni na misel prišlo. Bog ve, koliko je tacih še! To ljudi straši, in jaz moram reči, mene tudi. Človek ima rad svojega sovražnika, če
mora ž njim opraviti imeti, na svitlem pred soboj, da ga vidi, koliko je opäsen. V temo, ko ga ne vidimo, ali je pred nami, ali za nami, ne gremo radi v boj ž njim. — Sicer pa, kakor sem uže prej rekel, francoska vlada nam misli pomagati, precej ko najpotrebnejše druge upravne stvari uredi. Počakaj 1110 in potrpimo morda še nekaj mesecev, če smo morali uže tako dolgo potrpeti. Tudi Vi ne trosite na svoj račun moči, preslaba je sama za-se, in z Vašim tastom skup sta preslaba, le verjemite mi."
Ko je graščak tu omenil Polj ako vega prihodnjega tasta, Kamniškega mestnega sodnika, domislil se je Kolovški oskrbnik svoje neveste, lepe Rezike, in morda ga je ta spomin tudi nekoliko nagnil, da se je bolj pohleven doktor Burgerjevim razlogom udal.
Govorila sta potem pri došlem kozarci vina še dolgo o stvari. Doktor je bil šel uže tudi iz sobe iti se vrnil s poročilom, da je res pisar Rak na nagloma zginil iz grada in da ga ni najti. Uže sta bila pogovore zavila 11a druge strani, ko Poljak spet preide k prvotnemu predmetu in . reče:
„Ali tega Vas še nisem vprašal, gospod doktor, kaj Vi mislite, kaj imajo Franc ožje opraviti v tej Rokovnjaške j stvari. Zakaj je Groga naročal, naj vaš pisar „poroči, kedaj Francoz je..." Tuše ve, da zmanjka stvari in ne vemo kaj je rekel: ali kedaj pridejo, ali kedaj odidejo, pa kam, kje in zakaj? Kako pride Rokovnjač s Francozi v dotiko? Jaz sem precej mislil, da tukaj se vpraša za kake posebne bogate Francoze, katere hoče soderga napasti in oropati. Kajti političnega uzroka kake zveze s Francozi in temi ljudmi vendar ne moremo iskati, tedaj ni druzega nagona misliti, kakor kak samo-priden, mislil bi jaz."
Pri teh besedah je bil Burger vstal, lice se mu je nenavadno zresnilo, šel je po sobi gori in doli in dejal:
„Prijatelj sosed, to bi pa utegnilo resnično biti.J „Kako mislite?"
Brdski gospodar gre dvakrat po sobi sem ter tja brez odgovora in nazadnje, kakor sam za-se ponavlja:
„To bi utegnilo nekaj biti; nekaj sitnega in velicega. In ravno v mojem okraji? Nazadnje še jaz kot maire velike sitnosti dobim in cela dežela se zopet omaže 11a svojo silno škodo K
„Kako mislite?" vpraša Poljak, ki tega ni razumel, kaj doktor
meni.
„Pač, pač utegne tako biti. Moj pisar se je ta teden več dnij po Črnem grabnu klatil. Ko bi to vse v zvezi bilo! Vraga!"
„Ali jaz Vas ne razumem, če le za-se govorite, gospod doktor," reče radovedni oskrbnik.
Doktor obstane pred njim in reče:
„Veste, gospod sosed, da ste skoro gotovo pravo zadeli, če sumite, da hote Rokovnjači Francoze napasti? Jaz se bojim, da je stvar s tem le v zvezi. Kakor veste, so Francozi našemu avstrijskemu papirnatemu denarju polno veljavo vzeli in plačevali smo jim z njim — žalibog! — le šesti del vrednosti, naredba, ki je poleg neusmiljenih druzih denarnih eksekucij pri našem ljudstvu Francozom moralno največ škodovala. S tem papirnatim denarjem pa Francozi vendar kupčijo delajo, pošiljajo ga črez avstrijsko mejo in ga z dobičkom zamenjavajo. Tega denarja gre nekaj doli od Celja mimo nas po cesti v Ljubljano vsak mesec, navadno prvega. In čudno se mi še le zdaj zdi, da so naši ljudje tu po Črnem grabnu zadnjič dvakrat uže prej vedeli, kedaj bodo Francozje ta zamenjeni denar tod mimo nosili, da si jaz nisem nič vedel. Pripovedoval mi je to poštar. In glejte, denes je predzadnji dan meseca. Kaj ko bi zopet tu kaj tacega bilo ? Ko bi na te Francoze Rokovnjači merili? Glede kase razumejo ti naši vladarji najmenj šale, zato gorje temu okraju, ko bi se jim kaj zlega zgodilo. Dovelj sitnostij smo uže imeli. Tu pa pač moram nekaj storiti, da vsaj svojo odgovornost zmanjšam. Menim, da je najbolje, da celo kombinacijo, — kajti kaj gotovega stvar vendar še ni — v Ljubljano poročim. To pa treba brž. Najbolje bi bilo, da bi sam šel v Ljubljano in osobno k Ms. Parisu, generalnemu tajniku našega intendanta. Pa ravno denes grem teško. Samo pismo poslati?"
„Dajte meni kako priporočilno pismo, pojdem jaz v Ljubljano," reče oskrbnik Poljak, „precej, konj je spočit, posebnega opravka nocoj nemam, jutri v jutro se pa uže vrnem, ali pa še to noč. To mi je ugodna prilika, da se še jaz seznanim s kacim gospodom francoske vlade."
Doktor je bil s tem precej zadovoljen in je dejal:
„Jaz Vam bom dal priporočilno pismo do generalnega sekreterja; stvar samo mu boste pa ustno povedali, saj znate bolje francosko nego li jaz. Samo glejte, da še nocoj do njega pridete. Ne pozabite w pa dostaviti, da mi ne poročamo dejanj in gotovosti, ampak da so to le naša ugibanja, naši računi na podlogi tega in tega. Če vlada
misli, da je treba kaj za nje previdnost storiti, naj stori. Ali če se bode jzkazalo, da naše svarilo ni bilo potrebno, mi ravno tako malo zato odgovornost prevzemamo, kakor bi mogli ali hoteli odgovorni biti, ko bi tega, kar smo slišali, vladi ne naznanili."
Doktor Burger potem natanko mladem^ sosedu še enkrat ponavlja in razvija, kako in zakaj si on kombinuje možni napad Rokovnjačev, napiše pismo, in pol ure kasneje je Poljak na brzem konji jahal po cesti proti Ljubljani.
{Dalje prihodnjič.)
Iz Preširnovega življenja, li.
Preširen v Ljubljanskih šolah.
Spisal Toma Zupan.
snda leta 1812., proti vsem Svetim, kadar so se začenjale ta čas šole v Ljubljani, bila je okrog tako čestitega kot vele-umnega moža Franca Ksaverija Kristijana, takrat na Rodinah župnika, zbrana ta-le vsakemu Slovencu znamenita družba. „Študent iz Žirovnice", kakor so mu po rojstnej vasi rekli domačini, Matija Cop, in učenec latinskih šol Jurij Legat, nekoliko starejši od Čopa in s Sela te tiste župnije doma*), sta namreč prišla od svojega domačega župnika konec, počitniške dobe se poslovit. Istega dne isto uro, tako je hotel prijazni slučaj, pripeljejo mati tudi ljubo dete, F r a n a P r e š i r n a, na Rodine iz enacega namena. V tem, ko je vnemal sila sposobni mož Kristijan vse tri svoje mlade župnijane k pridnemu izpolnjevanju ne obilih, a prevažnih učenških dolžnostij, obrne se Cop do malega Preširna prašajoč: „Deček! mi li znaš povedati, kaj se pravi .prav dobro' francoski?" „Tres — bien," se vprašancc brez pomisleka odreže. Čop, temu vprašanju odgovora menda sploh ne pričakujoč — ker še le jedno leto je bil Preširen na Lju-bljanskcj normalki — pohvali dete Preširna rekoč: „Le lepo napreduj, mali, potem utegne še kaj biti iz tebe".
To je bil, kolikor se zdeti more, prvi sestanek dveh naših velikanov in po radodamej usodi najbližnjih si rojakov. Kdo nas ne
*) Umrl upokojeni profesor francoskega jezika na dunajskej univerzi 1879. lota, 85 let star.
bi zavidal očetovskega starčka Kristijana mej temi tremi svojimi mladimi župnijam na Rodinab to uro? Verjetno je, da se do tega trenutka Cop in Preširen osobno celo nista poznala, ali vsaj, da nista občevala: ker v tistej starejšej dobi so le malo seznanjali se z manjšimi učenci oni višjih šol in še sošolci — tudi to je bil duh času — so se po-gostoma vikali mej seboj.
Bistra glava, ožje rojaštvo in le mal razloček v letih pa združi pozneje Frana Preširna z Matijo Čopom tako, da je Preširen brez Čopa in Čop brez Preširna le težko prebival, bodi si v šolah v Ljubljani, bodi si na počitnah doma.
Morda si bil, prijazni bralec, leta 1872. mej onimi, ki so se zbrali okrog Preširnovega doma v Vrbi. Menda ti, če si bil, do večera življenja ne bode iz spomina ta srečni dan, ki je ob pesnikovo zibel privabil naroda od Soče in Drave, od Kolpe in Save, in to ne naj-' slabejših sinov in hčera našega rodu. Saj ga je pa tudi praznovala narava sama: kako jasno je hliščalo solnce takrat nad Stolom in nad Triglavom; kako mil vetrec je božal valove Blejskega jezera, po kojih se je pevajoč vozila množica Preširnovih častilcev, iz bližnje Vrbe popoldan došla. _ In nas vse jo vodil nežnočutni duh onega izbornili naših mož. ki je moral vleči se vlani v prezgodnji grob norazumet; kojega spoznanje bode pa brezdvombeno v vstajenje dvignilo se takrat, ko zavlada mej nami splošneje eleganca in srce.
Prav tam, kjer smo slušali to uro slavnostnih govornikov vnetim besedam; prav tu pod cerkvico sv. Marka, kjer je U&t slikana od tal do vrha sv. Krištofa podoba, sta se učenca Ljubljanskih latinskih šol Čop in Preširen ob šolskih praznikih shajala najrajši. Prebirala sta tu pod cerkvico, zidano na najvišjej vaškej krnici, v travi počivajoč knjige, ki so njijnemu duhu prijalc takrat najbolj. Morda stojiš tu na kraji, kjer sta si stvarila ognjevita mladeniča svoje ideale: zidala si gradove v oblake. — Da! v oblake, ker niti Preširnu, niti Čopu ni dano bilo doseči onega vrhunca sreče, k L ga je vsak njiju zaželel na zemlji; ker ni Čop ni Preširen ni tega mogel storiti za narod in človeštvo, kar bi bila, ko bi bili daljši časi jima dani.
Uklanjajoč se britkej usodi je nekateri bralec z menoj vred — ob trenutkih odločenih takemu umovanju — uže o tej mogočnosti premišljal: da bi še dandenes mej nami bil lahko starina Čop in še mej nami SOletni starček Preširen svojo labudnico pevajoč. To bi se vneinal sedaj ob teh modrih svojega ljudstva naš mladi narastaj; to bi se
jima klanjalo Slovenstvo; to bi starčka kot dragocen zaklad čuval ves narod; to bi ja ponosno znal dvigniti na krepke svoje rame — a čemu žale misli nadaljevati: ker od nekdaj uže mej nami skoraj največja naša sovražnica, smrt, tako dosledno žanje in tako hudo!
Prva leta v Ljubljani je stanoval Preširen, kolikor sedaj še ve sestra mu Alenka, pri nekej Lizi na Poljanah.
Kako šoli prijazna je morala biti Ribičeva hiša tistih dnij, sklepaš, mladi bralec, iz tega, da so to dobo trije bratje-učenci: Fran, Josip in Jurij pri tej gospodinji na Poljanah skupaj bivali. In kar opazujemo v Ribičevej hiši, ni osamel vzgled z Gorenjskega teh časov. Ni čudo tedaj, zakaj je prav višje Gorenjsko takrat, pa uže tudi v starejšej dobi poprej porajalo za vse stanove toliko odličnjakov. In ne le ožjej domovini so se svetila njihova imena; v glavnih mestih raznih kronovin, v cesarjevej prestolnici; da! v inozemstvu je od davno sem z odliko se klicalo marsikako gorenjsko ime. — Ali nam napredovanje kaže, ali žuga nazadovanje, beri, dobrohotni bralec, iz sedanjih naših šolskih poročil. Tebi, mlajši čitatelj, tudi radi tega govorim o tej vsakako znamenitej prikazni iz starejše zgodbe v domovini, da naj ti je ravnilo po poti skozi latinske razrede — dobro vem, dostikrat trnjevej tej poti —; a pomni, da prav ta steza 111110-zega zatajevanja tudi tebe utegne voditi do enačili najuzvišenejših poklicev ali pa vsaj do plodnega delovanja za ljubo domovino. — Skoraj bi ob teh treh študentih ne bila mogla vsemu kaj Ribičeva dasi dosti imovita hiša; a bil je bistremu Gorenjcu, pesnikovemu očetu, vse skozi pod rame seči pripravljen strijc mu Jožef Preširen: „stari naš strijc", pravi pesnikova sestra Alenka, „ki so bili tako modri in dobri in so tako lepo izpolnjevali dolžnosti svojega stanu."
V višjih razredih pa Preširen skoraj nič več ni domačih veljal, ker bival je kot odgojitelj v Cekinovem ali Pagliaruzzijevem gradu, sedaj Kozlcrjevega posestva.
Kako se je učil Preširen v normal k i in kakšen gimnazijalec jc bil Preširen?
Nobeden zaznamek iz normalnih razredov tistih let mi ni bil do roke, zato naj za enkrat zadostuje ustno poročilo, da jc bil Preširen v vsem vzgleden deček v normal k i.
Štirje programi Ljubljanskih latinskih šol (Gymnasii academici Labaci) pa mi navajajo Preširna v prvem (in I. grammaticae classe,
1814), tretjem (in III. grammaticae classe, 1816), petem (in I. hu-manitatis classe, 1818) in šestem gimnazijskem (in II. humamtatis classe, 18ID) razredu; vselej nad ono usodno potezo, ki je 5—7 od-ličnjakov ločevala od vseh prvorednikov ali nezadostnikov istega razreda. In sicer ni bil le pohvaljcnec Preširen; ampak v 1. 3. in 5. razredu drugi in v G. tretji obdarovanec.
Kam je Ljubljanski učenec Preširen na šolske počitnice zahajal?
Kaj ne, mladenič, ko pride tisti dan, da imaš pričalo v rokah; ko veš, da bodeš dva cela meseca smel biti pri dragih roditeljih doma; ko veš, da se boš sedaj po lastnej izbiri s tisto vednostjo ukvarjal, ki se prilega tvojemu duhu najbolj ter to dopolnjeval, kar ni zmogla mej letom vsa pridnost v šoli — kako poseben ti je ta čut! In če ti pridenem, da niti ena doba poznejšega tvojega življenja se ne bo mogla primerjati temu brezskrbnemu času, ki ti ga šola ponuja, ne toži me. da ti jemljem kolikor toliko poezije življenja. Ne! tega bi ne hotel — želel bi le biti ti resnicoljuben kazalec v tvoje prihodnje čase, a želeč ti srečo tvojih najlepših sedanjih: uživaj jih vselej neobtežano vestjo in privoli, naj sc s teboj tudi jaz radujem tvoje mladosti edinih clnij.
Učenec Preširen je ob zlatej dobi šolskih počitnic prihitel k materi v Vrbo domov. Redno je prihajal dvakrat: o velikej noči in ob velikih praznikih iz Ljubljane. Vzbujena velikonočna narava in pa te jasne še snežene planine nad Vrbo: kaka čarobnost za mlado srce! Ob velikih počitnah pa je povrstonia dozorevaloaaa,sadje ta prosta meseca september in oktober v očetovem vrtu, prav tik doli pod cerkvico sv. Marka in bilo mladeniču vselej v veliko veselje.
O velikej noči redoma ni hodil drugam; a ko je pa daljšo počitniško dobo odbival Preširen določeni si čas v Vrbi doma, rekel je vselej: „Sedaj moram pa še strijce obiskati". Bili so to trije duhovni gospodje: Očetov strijc, torej pesniku stari strijc Josip Preširen, ta čas župnik na Kopanji; očetova brata ter pesniku "prava strijca Franc Ksaverij Preširen, sedaj župnik na Savi in Jakob Preširen, župnik v Borovnici.
Vsako leto priti k vsem trem in vsaj nekoliko bivati pri vseh, da ni bilo zamere, to je že terjalo nekake skrbne razvrstitve počitniških konečnih clnij. Pa še četrtega moža iz sorodja nam je omenjati: Antona Muhovea, župnika na Štajarskem blizo Celja v Polzeli. Enkrat vsaj, kar je bil Ljubljanski učenec, menda po dokončanem 7. razredu,
kot logik, se je naš pesnik tudi k temu možu na Štajarsko v poči tne podal.
Zato srečujemo zadnje dni meseca septembra in v oktobru čilega dijaka Preširna na potih, ki vodijo na Kopanj, do Borovnice, na Savo in najmenj enkrat ga vidimo tudi čez mejo mej Štajarsko in Kranjsko stopati. Na Štajarsko potujoč je Preširen menda slučajno sešel se s sedanjim 851etnim Kameniškim beneficijatom, Andrejem Valantom: ker pesnik kakor on, oba sta namenjena bila obiskati skupnega sorodnika, župnika v Polzeli.
Mladenič! ki hodiš ob počitnah čestokrat ta pota: po rojstnem pesnikovem kraji; okrog Borovnice; okrog Kopanja in na Savo ter kreneš morda proti Štajarskej meji — navajajoč to ozemlje sem si menil, da ti bodo odslej toliko častitejša vsa ta tla: saj je stopala po njih mladeniča Preširna noga!
Da se pozabljenja otmö in ker po slučaji sošolstva vsakako spomina vredna postaja njihova osobnost, naj ti tu te Preširnove součence naznanjam, ki so njemu samemu kot mladostni prijatelji bili dražji, in one, ki so po sreči življenja prišli v človeškej družbi do znamenitejše veljave.
Ljubljanske gimnazije programa iz leta 1819. se držeč sem od tadanjih 51 tih Preširnovih součencev 6. razreda naslednjim odličnejšim vsaj nekatere črtice pripisati bil v stanu.
Izmej vseh teh součencev najljubši je bil Prcšimu Simon Volk, rojen na Brdih, Radovljiške župnije, in umrl kot Radovljiški dekan. Menda ja je v posebno prijateljstvo zedinilo bližnje rojaštvo in brez-dvombeno je vplivala na Preširna ona Volkova individualnost, ki bi jo — naj si smem tu izposoditi svetih besedij — najlože znamoval z izrazom „Verus Israelita0. Saj je tega svojega prijatelja s šolskih klopij sestri Alenki pesnik sam v poznejšem življenji opisoval govoreč: „Tako nedolžen je bil ta Simon Volk kot učenec!" — Zvest prijatelj v latinskih šolah in posebno še pozneje kot uradnik je bil Preširnu bivajočemu v Ljubljani, Ludovik pl. Azula, rodom Ljubljančan. Lju-bljanskej deželnej sodniji svetnik je Azula postal in pozneje deželne nadsodnije svetovalec v Gradci umrl. Baron Mihael Zoisova hiša št. 18. v Ivriževniških ulicah je bila kedaj Azulova posest.
Ostali Preširnovi sošolci iz 6. razreda so naslednji: Oton grof Barbo-Wachsenstein iz Rakovnika. V kakšnej zvezi da je bil ta grof Oton z bivšim poslancem, grofom Josipom, nisem do dobrega zvedel. —
Josip Begelj, rojen iz Crkljan; zamrl kot lokalist v Stranjah pri Kameniku. — Josip Burger, iz Krašinje doma, zlasti v Metelčici dober pisatelj; leta 1870. umrl kot dekan v Šmartnem pri Litiji. — Ignacij Grum, Idrijčan; menda kot župnik v Adlešičah zamrl. — Filip Jakš, iz Ljubljane; umrl kot duhovnik v Ljubljani. — Štefan Kobal, iz Idrije rojen; kot lokalist v Zavräci zamrl. Bil je prijeten to mož, jako vese-lostnega srca. — Jurij Kosmač iz Loža, bivši skriptor v Ljubljanskej licejalnej knjižnici; znan „Čebeličar", ki je leta 1872. umrl. — Ivan Petrič iz Ljubljane. Bil je tajnik ljubljanske deželne sodnije in je umrl z naslovom deželne sodnije svetovalca tudi v Ljubljani. Bivša znamenita predstojnica ljubljanskemu uršulinskemu samostanu, mati Alojzija Petričeva, bila mu je sestra. — Josip Piller, Ljubljančan. Postal je svetnik deželne sodnije v Ljubljani, kjer še živi. — Matija Poljec iz Gorijan; umrl kot duhovnik. — Ivan Potočnik iz Selec; umrl takoj, ko je mašnik postal. — Fran Prusnik iz Ljubljane; umrl kot kanonik v Novemmestu. — Ivan Rant iz Ovšiš; umrl kot Velesovski župnik. Bil je ljub mož, ki je prav do svojih zadnjih dnij v družbi učencev in omikancev sploh posebno rad zahajal po gorenjskih gorah. — Prim. Slivnik iz Gorijan; zamrl administrator na Svetej Gori pri Vačah. — Lovro Stupica iz Moravč, župnik v Godoviči; umrl v JDobu v pokoji. — Matej Svetličič, Idrijčan; umrl kanonik v Novemmestu. — Pavel Šafar, iz Kamenika; umrl kot župnik v Dolu. — Anton pl. Scheichenstuel, Ljubljančan. Ta součenec je bil menda v vseh razredih pred Preširna lociran. Služboval je kot deželne nadsodnije svetnik in na zadnje bojč tudi kot deželnej nadsodniji predsednik v Tirolih. Bil je to jako darovit in v vsem življenji izvrsten mož: prikupen v občevanji, vedno vesel in poleg tega vrl katolik. Žena enacega mu duha, rodom Tirolka, je bila v Innsbrucku ustanovila sirotišno. — Andrej Tavzes iz Idrije; kot mašnik umrl. — Martin Urankar iz Krašinje; umrl kot župnik v Štangi. — Ivan Zavrl, iz Bitinja pri Kranji; umrl kot upokojeni beneficijat v Višnjej Gori. — Ivan Ženiva, iz Gorijan, lokalist v Dupljah na Gorenjskem; zamrl pa kot upokojenec v Kovorji. Slovel je po vsem Gorenjskem za veščega homeopata.
(Konec II. oddelka prihodnjič.)
Estetična načela pri obleki in stanovanji.
Spisal Ivan Franke.
VII.
jačela, da se je pri oblačilu ogibati vsega, kar je telesnej formi protivno, ne bo nihče oporekal. Zato bodi dovoljeno omeniti
____neke priprave, ki se sicer ne kaže očem, toliko bolj pa vpliva
na formo života, namreč k o rs et. Forma to mašine za stiskanje života je delana po modelu, ki ima veljati za vsako žensko, na individualnosti se ne gleda, korsetu se ne jemlje mera; če je preširok, nategnejo se motozi itd. Korseta ženstvu ne bode dotlej ubraniti, dokler ne bo prešla moda na sistemo svobodnega gubovanja. Vendar bi ga nežni spol ne smel zlorabiti in života ne tako neusmiljeno stiskati, kakor se še godi navadno, ali pa pri posebnih priložnostih. Greši se tako proti okusu in zdravju. Stisnena ženska ne more naravno sopsti, ne sope s pomočjo trebuha, ampak le s prsimi; če se količkaj zasope, dvigujejo se jej prsi prav vidno. Nekatere igralke pretiravajo v strastnih prizorih to napačno sopenje tako, da se jim prav vidi, kako so mučijo. Lep pa tudi ni stisnen život; prvič je okrogel črez pas, kakor sod, drugič zmanjšuje okrožje črez pas, ker se spodnja rebra udajo, a rame in ledja se ne morejo stiskati. Preozek pas k tem partijam ni primeren in harmonija rasti je uničena. Ko vidi človek na podobah ne dolgo minulih časov ženske sila ozkega pasu, mislil bi, da jim je bila takrat ideal za to osa, ki je vsaj dovelj tanka. Videči tak ozek pas, čudimo se mu ali ne občudujemo ga in domišljamo se nehote sile, s katero se je doseglo to pokvarjenje. Moda postavlja pas tudi više ali niže. Ni še dolgo tega, ko so se navduševale dame za kratek život, pasale so se visoko. V času Napoleona I. pasale so se dame dobro ped pod vratom, kolikor moči visoko. Nahaja se še dovelj podob iz navedenega časa, da se vsak lahko prepriča, je li to okusno ali ne. Previsoko pasanje okrajšuje preveč zgornji život, ki je potem prekratek in rame se vidijo primerno širše nego li so v resnici. Prenizko pasanje je še menj ugodno;
sploh se je prepasavati tam, kjer je život po naravi najožji, če uže mora biti naglašano. V naravi ni zaznamovan pri ženskej in je jedna njenih lepot, da zgornji del trupla prehaja v spodnjega v mehkih, upognenih črtah, zato ostane dobro umerjeno krilo brez naglašanega pasa, tako imenovana princes roba, najbolj ugodna in najlepša. V obče so ljudje harmonično v sebi rasteni, t. j. jeden del primeren drugim in skupnosti, le ta harmonija je različna: pri tankej visokej rasti drugačna, kakor pri kratkej in nemarno razloga, rušiti jo. Z ozirom na modne žurnale stoji ženstvo na tem stališči: kar je tiskano, mora biti tudi prav in lepo. Toda kar je morda za jedno, ni za vse in vsaka bi imela malo premišljati, ali jej bode ta ali ona forma ugodna. Moda in obleka je stalni predmet ženskih razgovarjanj in marsikatera glavica premišljuje, kako bi se bolj rnično in elegantno oblekla. V tem primišljevanji jo bo močno podpiralo, če pregleduje modne žurnale, zdaj skoraj vsakej dosežne od več let, in ako more, podobe kostimov prejšnjih časov, 11. pr. 15. in IG. stoletja, in narodnih noš. Okrožje se jej bo razširilo in zadobila bo nekako spretnost v razsodbi, kaj je okusno, kaj ni, ker ženstvo ima navadno mnogo talenta za vprašanja, ki se dostajejo dobrega okusa.
Lasje na glavi so obrazu to, kar je podobi okvir, obrobek. Izimši redke slučaje so temnejši od kože in kontrast ujejo k tej prijetno glede svitlosti in povzdigujejo živahnost. Vsled tega ne sme biti frizura, če še tako umctalna, nikdar premogočna in taka, da bi vlekla vid in pozornost bolj nase, nego obraz. Velika, zelo široka ali visoka frizura vekša glavo neprimerno in kazi se skupna harmonija, ker glava, če sama po sebi v še tako lepej primeri k životu, postane preobilna; glavi najbližji del, vrat, vidi se preslab, da bi nosil z lahkostjo tako maso. Najbolj se to čuti, kadar se teme ali vrlina stran glave popolnem skriva in se ne loči, koliko je glave, koliko las. Ženskemu značaju je bolj primerno, temu bo vsaka pritrdila, urejati toaleto tako, da skupni vtis nareja vtis lahkega in gra-eijoznega, nikdar ne težkega, saj jim prištevamo mej drugimi do-padljivimi lastnostmi tudi lahko hojo! Le čestitati je ženstvu, da je one preobilne stavbe iz svojih in tujih las opustilo, vsled katerih je vrlina partija tako nadvladala, da je imela majhna ženska skoraj toliko glave, knkor zgornjega života. Lasje naj obraz obrobi ju jejo tako, da pride njegova glavna forma, oval, v veljavo, zato ni ugodno česati jih nazaj s čela, katero postane tako previsoko in četverooglato, premoško;
kakor tudi ni posebno lepo, izpušati jih prenizko v čelo do obrvij. Grk inj e in Rimljanke so bile v toaletnej umetnosti jako spretne; v idealnih kipih in v portretih videti je glede frizure vselej lepa ovalna kontura ali obris obraza, čelo je bolj na tri ogle, lasje so črez ušesa položeni, da se le v spodnjem delu kažejo. Vsi umetniki, slikarji in kiparji so se držali glede las in frizure več ali menj idealnih zakonov grške forme ali so pa pustili lase slobodno razgrnene. Razven lepega okvirja obrazu imajo lasje še drug posel, da napravljajo namreč lep prehod od glave na ramena in vratu ozadje. Na zadnjem delu glave in v tilniku je pravi prostor kazati bogastvo las. Kadar se nosijo lasje v mreži, naj bi ne bila nikdar jednake barve z lasmi. Drobno blisketajoče se mrežice, na videz ali v resnici zlate in sre-berne, tudi iz biserov, kakeršue so nosile Benečanke v 10. stoletji, delajo prav mičen efekt. Razločujejo se dobro od las in vidi se, zakaj so tako, bolj kepi podobno, urejene.
Pri nobednem delu ženskega oblačila moda ne poskuša toliko svoje moči, iznajti novosti, kakor pri pok ri v a 1 u. Črni mrežasti vel (Schleier), kakeršnega so nosile in ga še nosijo Benečanke, pozabljen je pri civilnem svetu skoraj popolnem in le ženstvo bolj nizkega stanu nosi neko malo mrežasto stvar na glavi, katera nekoliko nanj spomina. Tako velik, da seže vsaj črez rame in do srede hrbta, da se jako lepo napravljati in daje nosilki nekaj zanimivega in je tudi eleganten, potem ni tako modi podvržen in velja jeden za dolgo časa. Zato bi smele za priložnosti, kadar je klobuk nepripraven, n. pr. na potovanji tako za izpremembo pripenjati si ga na glavo. Klobuk ženski je pravi proteus glede forme in krasbe, posnema mnogokrat one preteklih časov, toda tako površno, da izbriše značajnost in razločevalne momente. Najmenj mu pristuje sezati v moške forme, ker so pretrezne in prozaične. Varovati se je pa tudi druge skrajnosti, namreč oblagati ga preveč s krasbo. Močne in mej seboj različne barve v kolikor večjej masi nastavljati blizo obraza, temu ni nikdar ugodno, ker vlečejo pozornost preveč nase. Umetne, naravnim jako lepo ponarejene cvetice vsake vrste, trakovi in druge podrobnosti so gradivo, iz katerega se da sestavljati mična skupnost. Nojevo pero, belo ali sivo, od nekdaj uže v rabi za ta posel, je jedna najlepših, seveda tudi najdražjih krasb, zahteva pa pred vsem lepo narejen klobuk ali slamnik.
Kakor rebra pride tudi ženska noga v velike stiske in mora trpeti marsikatera hudo stiskanje — zaradi lepšega. Noga mora biti
19»
kar je moči majhna, to terja Evina hči od svojega črevljarja, naj dela potem kakor ve in zna, da le to doseže. V tem so dosegli Kitajci najvišji možni ideal; kitajska dama nosi šolničke komaj 4 palce dolge in 2 palca široke, ne more se torej z njo skušati nobedna Evropejka. Prosto ženstvo ima tudi na Kitajskem noge, kakeršne je Bog ustvaril, ker jih neobhodno potrebuje za hojo pri delu. Velika noga res ni lepa, v primeri k drugim udom premajhna pa tudi ne, ampak je karikatura.- Tista sleparija, tist humbug, tista neumnost, delati opetnico prav visoko in staviti jo ne pod peto, kamor gre, ampak od pete naprej bolj v sredo podplata, vzame na videz nogi nekaj dolgosti, vzame pa tudi mogočnost lahke in elastične hoje, gotovost in gibčnost stopinje in prisili život držati se v nekej nelepej, upognenej črti. Veliko bolj vspešno lepoti noge in vsega držanja bi bilo, ko bi dotične dame in črevljarji obračali trud, kar ga potrosijo zato, da bi nogo zmanjšali, na to, da bi se obuvalo lepo vleglo nogi po formah, ker ta je le malokdaj od narave spačena ali v neprimeri s telesom. Ker se je po navedenej slepariji skrajšana noga videla črez prste nekako debela in kepasta, iznašla je moda sedanjo špičasto obutev, in kdor hoče biti eleganten, mora se podvreči tej iznajdbi, katero bo morda v kratkem izpodrinila druga ravno tako protina-ravna neumnost.
II koncu tega oblačilnega premišljevanja bodi omenjeno še pravilo, proti kateremu grešiti se modi včasih zljubi, pravilo simetrije. Človek ima levo in desno stran, obe strani jednaki dotikati se v sredi, t. j. ustvarjeni smo simetrično. Vsled te simetrije je nos, ker brez para in samec, v sredi in zahtevamo od njega, da stoji vertikalno, v sime-tričnej osi, ne po strani ali na pošev. Žensko vrhnjo oblačilo pa včasih pravo pot simetrične srede zatrö in jo zmakne po strani, na pošev; da bi lase vrhu glave tako preprečila, ne pride nobednej na um, vendar bi ne bilo nič bolj čudno. Klobuček nositi malo po strani je kaj druzega, klobuk je vrhu glave in ne vznemirja njene simetrije, ker se obraz vedno vidi.
Toliko o estetičnih načelih pri obleki. Drugi del spisa pride v drugem tečaji na vrsto.
Jezikoslovne razprave.
Kupälo.
Spisal Fr. Levstik.
(Dalje.)
I>ehko je blagovoljni čitatelj uže v mojem zadnjem spisi uganil, da bi se poleg obrazov: krop-, koprn-, kopu- v slovanščini tudi bilo nadejati nohnfvemu obrazu: kap-, kateri bi značil sploh „gor-koto". Res nam to potrjuje Linde v svojem poljskem slövniki, kder pri besedi „gorac" nahajamo: cziowieka porywezego nazywamy goraco kapanego. Kopczynskiego grammatyka, 1780. L, III. 90., kar Linde nemški tako tolmači: kurz angebunden, hitzig, ter podaje potem še nekoliko primerov: goraco cie k a p a n o, skorys nazbyt. Cnapius, adagia 1632. 1.. 2f>3.; kto goraco kap any, predko sploszy ptaki. Potockiego Argienida, 334.; a pri besedi „kapany", par tic. praet. pass, v njem tudi čitamo: bardzoš goraco kapany. Potockiego Argienida, 188., kar Linde tolmači s temi besedami: bardzoš predki, porywczy, hitzköpfig, heiss vor der Stirne, ter primeta: cf. goraezka, in potem še dodaje: nie trzeba bydž goraco kapany m. Andr. Rvsinsk. 51.; goraco kapa ni byli, predko wyskoczyli, ze dždžu pod rynne tratili. Birkowskiego kazania obozowe, 1023. 1. Poljska beseda: predki, adj., znači: schnell, hastig, isto, kar: porywczy, adj., hastig, voreilig, jähzornig: hitzig, in samostavnik: goraezka, f., zaznamenava: Hitze, Jähzorn, innerliche Hitze, Fieberhitze; a stari Slovenje „Fieberhitze" brez okoliša imenoval: ogni, in , ignis, febris: ognmri žegoina, febricitans, v Ostromiri. Miki. lex. Sam Linde krivo misli, da beseda „kapany" (part, praet. pass.) znači „gebadet", in zatorej smo po doslednosti prisiljeni soditi, če tudi on tega nikder ne govori, da je „goraco kapany" iz prvine značilo: heiss gebadet; ali taka sodba je sama ob sebi vegasta, in tudi jo krepko izpodbija zgoraj povedani primer: goraco kapani byli, ze dždžu pod rvnne tratili; kajti če je to rekanje v poljskem jezici dobilo začetek od „gorkih kopelij", potem so brez dvojbe nezmiselne Birkovskega besede: goreče kopani so bili, in zato so prišli z dežja pod kap. Vrhu tega človeka mahoma izza
gorke kopeli osvoji trudnost, kar je znano tudi prostemu narodu. Vse to nam jasno pripoveduje, da tu nikakor ne misliti o glagoli, kateri staroslovenski slove: k a p a t i, novoslovenski: kopati, poljski: kapač, itd. ter znači: baden. Trčba je druge pomoči iskati. Vemo namreč, da časi kaka beseda še rabi v navadnem govori, če tudi se je nje prvotni zmisel do konca pozabil. Takej besedi jezik v podporo pridene kakšno drugo, obče razumno, katera ima ist pomen. V Nemcih je često slišati in citati: Leib und Leben; a tudi beseda „Leib" je nekdaj značila: vita, das Leben, in zatorej Weigand, Wörterb. I. 925. uči: die pleonastische Redensart „Leib und Leben" bildete sich, weil die alte Bedeutung von Leib (= Leben) schon entschwunden war. Mimo grede bodi rečeno, da i slovanska beseda: život, starostov.: životu, m. itd. iz početka znači samo „vita", in da je krivo le nemško zasekavanje, ako je to v nekaterem narečji zdaj tudi „Leib". Zatorej vse tjakaj meri, da je poljska beseda: kap any iz prvine uže sama zaznamenavala nekaj tacega, kakor „segret ali razkürjen, vroč", a ker so to ljudje pozabili kesneje, bilo je zaradi tega v neprestano podslömbo treba dodati: goraco, adv., kar tudi vzraža: toplo v najvišjej stopinji, toplo do paljenja. Linde. Glagol: kapač, na katerem stoji: kap any, part, praet. pass., značil je morebiti „heizen", ali kaj podobnega.
Tudi ruščini rabi podstava: kup- (starostov.: *kap-), heiss sein, brennen, o čemer svedoči tega jezika beseda:up al 111 ica, f., das Feuer auf freiem Felde, Bivouakfeuer, der Scheiterhaufen; vrhu tega je im: k upalo, n., das Brennkraut, ranunculus acris; litovski: kupol6 (-le) f., Johanniskraut, hypericum perforatum, vzpri-jetojena posodo; ruski: k up al in i ca, f., znači dalje: der Sturmhut, aconitum; a „Sturmhut" se ruski imenuje tudi: ljütikü, m.: starostov.: ljutü, adj., saevus, vehemens, violentus; srbski: ljut, adj., iratus, saevus; rus.: ljutyj, adj., grimmig, strenge, hastig, feurig; a „Brennkraut" Čehu slove: pryskyfnik, m., in poleg tega je češki: pry sky fee, m., Brandbläschen, pryskyfice, f., Baumharz: goreča stvar, pryskyfičnik, m., Gifthahnenfuss, Teufelsranunkel; poljski: prysk, m., glühende Kohlen oder Asche. Linde. Vse to nas vabi misliti, da pojem v onih besedah, katere so vzdete zgoraj omenjenim rastlinam: k upali niča itd., res ne more biti drug, nego li v besedah: 'k o p e r, m., anethum, ko p r i v a, f., Brennessel, namreč: heiss, brennend. Ruski je dalje: kup or ös ü, m., der Vitriol,
(k u p o r 6 s n a j a kislota, die Schwefelsäure. Ta samostavnik bi jaz delil: ku p or-os, dajoč mu obrazilo „os", kakeršno je v srb.: prk-os, m., der Trotz: prko-njiti se, v. r. impf., zürnen; malorus.: dziv-osy, plur., Wunderding, primeri: kundosic, v., bei den Haaren reissen; češki: rak-os, rok-os, m., Schilfrohr; poljski: dziw-osy, plur., wunderliches Zeug, krzyw-os, m., krummes I)ing, lat-os, m., einjähriges Thier. Miki. Gramm. II. 327.
Kupälo.
Od podstave (rus.): kup-, staroslov.: *kap-, heiss, brennend, po mojih mislih treba tudi proizvajati ruskega slutvo-boga po imeni k upal o, n. (*kapalo, v starejšem lici: *kapadlo), kar po vsem, kolikor sem do zdaj govoril o tej stväri, nikakor ne more značiti nič druzega, nego li samo: das Feuer (zur Zeit der Sommersonnenwende.) Beseda „kupalo" je v tem zmisli zdaj malo ne uže zamrla,
/ i/O 'Vt K . "i
ker je krščanska vera izpodrinila večino poganskih nazival in običajev, ako tudi ne vseh ter ne povsöd jednako. V ruskem narodnem govori še vender nahajamo: k u p a 1 a, m., der Johannistag,/! v a n ü K up al a, Johannes der Täufer. Pavlovskiy, russ.- deutsch. Wörter!)., 2. Aufl., Riga 1879. Tudi neko poljsko narečje še govori: na kupajla, namesto: na swietv Jan, zur Johanniszeit. Miki. Gramm. II. 100. Te besede nikder ne morem dobiti v poljskih slovnikih, kolikor je meni dostopnih. K u p a j 1 o stoji namesto: k u p a (11 o, kakor poljski: b r z e-c h a j X o, Zänker, k r z y k a j 1 o, Schreihals, namesto: b r z e c h a d t o, krzykadto. Miki. Gramm. II. 100. Težko je. trdno reči, ali se je poljska beseda: k u p a j 1 o hohnfka iznebfla stoprav kcsnöje, ali je na posodo vzeta iz ruščine. Vender se mi zdi resnici podobno, da so jo Lehi, koder jim še rabi, vzprijeli od ruskih sosedov, ker je toli redka v poljščini, katera ima drugo, prostemu narodu povsod znano ime: sobot k a, f., das Sonnenwendfeuer, in ker ne verjeti, da bi zgoraj povedana beseda „kapanv" (part, praet. pass.) še imela hohnik v sebi, a „kupajto" ne, če tudi sta obe /vzniknili iz istega glagola, a ne samo iz istega korena. Vrhu tega ne pozabiti, da se nahaja „ku-palo" v jedrnih ruskih cerkvenih zapisih poznejše dobe, in da pisatelji uže nčso tedftj znali prvotnega razuma rečene besede, ter so zaradi tega z veliko mrzostjo izrecno pripovedovali bajeslovno pomoto, kakor bi to bil res nekakšen bog poganskih časov. Da so v ruskem narodi malo ne usehnili vsi pravi in čisti viri ali studenci, kateri bi
nam svedočili, kaj si je ta beseda po resnici zaznamenavala, temu se ne čuditi; kajti pobožni krščenfki, še posebno duhovniki, od katerih jedinih imamo najstarejše a skope zabeležke, neso radi govorili o poganskej gnusoti; množim se je lepše zdelo molčati. Pri ostalih Slovanih, razven poljskega „kupajla", tega imena uže ne dobodeš ni v starejših spisih, ni v pripovedkah a ni v živem govori, kolikor je meni znano, ter nikakor ne moremo trdno vedeti, če li je, in katerim li Slovanom vrhu Rusov je nekdaj rabilo. Kako hoče brez obile knjižnosti in zgodovinskih zabeležkov drugače biti ? Nikogar ne tajno, koliko poganskih besed so s takim potem ljudje ali do dobrega izgubili z jezika, ali o njih do konca pozabili, kaj so iz prvine zaznamenavale. To se je po nekaterih krajih zgodilo hitreje, a po drugih pozneje, kakor je k njim prišlo krščanstvo poprej ali kesneje in kakor je ali zajetnejše ali šibkejše kali obrodilo ljudem v srcih. Tudi si je misliti, da vsa slovanska plemena povsod istih imen svojim bogovom neso uže odtlej imela, od kar so se töli^ široko raztegnila po zemlji, in da jih zatorej izvestno uže neso imela za onih Časov, kadar so prvič jela v zgodovfni stopati mej druge evropske narode. S kratka rCči, nikdar na sveti nema tolike zmete in take zmesi, kakeršna je v slovanskem bajeslovji, ki je za tega del j neizmerno težka vednost, ako tudi so bajeslovnega napisali uže mnogo, a malo na korist; kajti največ tega je ali glupo izmišljanje ali nekritično ugibanje ali samovoljno tolmačenje. Vrhu napake, omenjene uže poprej, da so domaČi pisatelji prepozno ter preskopo le tu in tam črhnili kaj o katerem poganskem bogi, svojega rodu, ker neso razumeli, koliko bi s tem bilo ustreženo bodočim vekom, nahajamo tudi še drugo zlo: nekateri so namreč ostalih slovanskih plemen bogove nezgodovinski in brez vesti po sili vgnčtali tudi v svojih rojakov božanstva. Tujih narodov knjižnici, ki so brez vednosti našega jezika pisali osobito o polabskih Slovanov bogovih, največ neso znali niti imen prav zabeležiti, a še menj so mogli dobro pogoditi notranje svojstvo in značaj bajeslovnega bitja. Ali čemii bi jih kdo grajal, k;\ niti Slovan sam svojih bogov poznejša leta nč bil/aöbelj vselej prav zapisati! V ruskih spomemcih čitamo: Dažba in Dašuba; Striba; Makoši in Mkoši; Semargla (acc. sing.), poleg: Dažibogu, Stribogu, Mokoši, vü S ima i vü RT gl a itd. A slovanska bajeslovna vednost je vrhu vsega tega vender brez dvojbe možna ter bode brez dvojbe tudi ustanovljena. Vrlo žal mije, ki\ zdaj nemam v roci bajeslovnih del učenih Rusov naše dobe.
Poprej le mimo grede v misel vzete poljske besede: sobotka, f., Sonnenwendfeuer, jaz ne bi proizvajal od „sobote", Samštag, staroslov.: sabo ta, f., sabbatum. Zdi se mi prenagljenost, jezikoslovne težave izpod nog spravljati z vohanjem tujega pridobitka povsod, kder koli slišimo glasove, po samem naključji podobne glasovom te ali one besede kacega druzega jezika. Tudi trebe na umi im£ti, da je ta beseda po vsej priliki ostala iz poganskih starodavnih časov, kadar Slovan še ne poznal zdanje „sobote" niti na posodo jemal od sosedov toliko, kolikor pozneje, izvrstno vsaj ne bajeslovnega naziväla. Jezik slovanskega plemena kaže ogromno samorodno krepost: rek in gor, ničst in vasij je na široko po Evropi Vznfknilo iz njega toliko, da se je čuditi, a kako li ne bi domačim, jako čislanim, po tedanjem razumi svetim običajem bil mogel najti sam svojih besed! Opömeniti je k temu, da na poljskej zemlji nahajamo obilo starodavnih, vmes tudi uže pred samim krščanstvom ustanovljenih vasij in mest, ki se zovö „Sobota" ali „Sobotka", in da je „Sobota" ali „Sobotka" tudi mesto in göra v Šlezdkih, Zobten, der Zobtenberg.
O tej gori Šafaffk piše: „duležite v nejednom ohledu jest prastare jmeno liorv Soboty (nvnf Zobtenberg), na 111'ž Staroslovane sve pfepamatnc svätky, Sobotkv jinenovane, sla v (val i." Slovanske starožitnosti, v Praze 1837., na 701. str. — Ne po vsem dokazano, da je „sobotka" i v začetki brez nobene dvojbe značila samo to, kar v poznejših dobah in kar zaznamenava še denes; a še menj verujem, da imamo v njej ime kacega božanstva, ako tudi Linde v slövniki primeta: „cf. S a bo t, božck Szlezaköw, czczonv na gorzc Zobtenberg", ker on z nobenim dokazom kakcršnega koli pisatelja na tem mdsti ne podpira svojega mnenja, in ker ne umejem, zakaj S a bot, a ne Sobot. Ce je res uže iz prvine značila samo „kresni ogenj", morda bi se utegnilo misliti, da je nje temni koren kakor koli v bližjem ali daljšem rodi z novoslo vensko besedo: zu b ülj, m., die Flamme, in s srbsko: zublja, f., usukana ldskova ali dobova luč. Kar se dostaje menjavanja mej glasoma „s" in „z", dalo bi se morda temu prispodobiti staroslov.: zidu, 111., zidu, 111., inurus, zida-teljl, m., aedificator, poleg: s udu, 111., murus, s uda tel j I, 111.. con d i tor; tudi staroslov.: s vag ari, 111., svegari, 111., der Schwamm, namesto česar je novoslov.: ž v ft g, 111., kresilna goba, a ruski tudi: čaga, f., unechter Zunderschwamm. - Erjavec v letop. slov. Matice 1880. 1., na 210. str. „Slovmk naučnv" veli, da ime:
sobotky, f. plur., za „kresni ogenj" rabi ogerskim Slovakom, ga-lfškim Poljakom in Belini Rusom. A vemo, da je podstava: sobot-krajevna imena obrodila tudi mej Cehi in Moravljani ter po ogerskej zemlji zunaj Slovakov in vrhu tega mej kranjskimi Sloveni. Ali meri to morebiti i po teh krajih na bogočastje v dnevih poletnega solno-vrata? Zgodovina molči o tem. kakor tudi o premnozih stvareh slovanskega bajeslovja. V Čehih je: S ob ot.ka, f., zelo staro mesece Boljeslavske oblasti, a na Moravskih tleli: Soboti n, in., Zoptau, neka vas, ter na Ogerskej: Sobotica, f., srbski: Suh o ti ca, f., Vuk, ogerski: Szabadka, Maria-Theresiopol, a v/Kranjcih: Sveta Sobota (ali Bukov Vrh), der Sabatberg. Freyerp~Ortschafts- und Schlösser namen in Krain, 12. Ali more vse to in drugo te vrste brez nobenega izimka biti od jedrne krščanske ..sobote" ? V srbsko nazivälo /„Subotica", Maria-Theresiopel, res vidimo, da je zaseknilo „sobotno" ime, katero Srbu slove: sub o ta, der Samstag; a to seje morda zgodilo proti sebi v mlajšej dobi, kakor svedoči ogersko lice te besede „Szabadka", katero bi slulo „Szubadka" brez dvojbe, ako bi mu „subot-" bilo v podstavo.
(Dalje prihodnjič.)
Verske bajke na Dolenjskem.
Priobčuje J. Trdin a.
(Dalje.)
18. Tisto noč, v katerej se je rodil Kristus, izpolnilo se je vsakemu človeku vse, kar koli si je želel. Kdor je hotel zlata, našel ga je drugi dan poln rudnik. Kdor je rajši imel rodovitno polje, plenjalo mu je od takrat žito desetkrat bolje, kakor vsem sosedom. Komur se je zdela voda premrzla, pritekel mu je studenec, ki je bil po zimi gorak, da ga je bilo veselje piti, po letu pa mrzel, da so delavci po polu ure daleč ponj hodili. Takrat se je odprl Pod-turnoin bistri Radež, hladni in krhki izvirek pri Ždinjej vasi in druge dobre vode. Nekaterim se je tožilo, tla se po zimi ni moči kopati in drugo jutro bruhal jim je pred hišo iz zemlje vroč studenec, da so se brez škode lahko v njem okopali. Tako so postale vse toplice. Ni mogoče prešteti vseh dobrot, katere so prišle tisto noč na zemljo. Pa tudi
dan denašnji ima sveti večer veliko moč. Ta in pa kresni večer gore zakladi, da lahko obogati, kdor jih ume vzdigniti. Sveti in kresni večer pogovarja se tudi živina, kaj se bo čez leto zgodilo. Kdor ima pri sebi praprotovo seme, jo dobro sliši ali ni nikomur svetovati, da jo gre poslušat, ker zve človek lahko svojo smrt ali kako drugo nesrečo, ki ga čaka bodoče leto. Kdor prinese na polunočnico s seboj v štiri peresca deteljo, spozna vsako čarovnico, ker so obrnene takrat vse proti cerkvenim vratom. In tako se vidi in doseže tisto noč še veliko drugih imenitnih rečij, če je človek brez smrtnega greha, sosebno rado pa se posreči takemu, ki je še popolnoma nedolžen. Moliti je vselej dobro in Bogu prijetno ali nikoli nas ne usliši rajši, kakor sveti večer, o polunočnici, ker se mu je rodil to uro edini sin in je vladalo radi njega obče veselje na nebu in na zemlji.
19.	Ko so šli sv. trije Kralji iskat novo rojenega kralja nebes in zemlje, nagovarjali so tudi svoje žene, da bi šle z njimi. Kraljice pa so se strašno raztogotile in rekle, da ne bodo nikoli spoznale višjega kralja nad saboj. In tako so šli sv. trije Kralji sami poklonit se Kristusu. Po njihovem odhodu so se kraljice posvetovale, kaj bi storile, da ne pridejo pod oblast novorojenega kralja nebes in zemlje. Uganile so tako, da se treba zapisati hudiču in ga prositi za svčt. Hudič jim svetuje, da naj kralje, svoje može, ostrupijo in zavladajo mesto njih same. Sv. trije Kralji so se poklonili Kristusu in se vrnili potem domu. Kraljice so jih prelepo pričakale in jim pripravile dobro kosilo, golobiče in grlice. Sv. trije Kralji se vsedejo. Predno začno kositi, narede nad jedjo novo znamenje, znamenje sv. križa. Golobiči in grlice začrne, da so bili bolj črni ko oglje. Kraljice pa oblede in se stresejo, ko vidijo, da jih je izdalo znamenje sv. križa. Namazale so se pod paziho s hudičevo mastjo in pobegnile na Klek k svojemu novemu ženinu hudiču. Sv. trije Kralji pa niso marali za vlado, ampak so se oblekli po meniško in šli oznanjevat sveto vero, vsak po svojej deželi: eden tamo, kjer solnce vshaja, drugi tamo, kjer solnce zahaja, tretji pa tamo, kjer solnce o poludan stoji. Bog jih je sprejel za prve svetnike v nebesih, njihove napuhnene babe pa hudič za prve copernice na zemlji.
20.	Ljudje pravijo o grlici ne le, da poje, grli, kruli in golči, ampak tudi, da ziblje in tlita Ko je bil .ležušek še v zibeli, imela je enkrat njegova mati Marija opravilo, zunaj hiše, in je velela grlici, da naj mesto nje ziblje Jezuška. Grlica pa je bila nerodna
in je Ježuška prevrnila. Marija se vrne v hišo in v strahu in nejevolji da grlici zaušnico. Od takrat se grlica, kadar poje, drži po strani in poje tako, kakor da bi zibala, golčeč z otožnim in zamolklim glasom v enomer: Tu-ta-tu, tu-ta-tu.
21.	Ko sta sv. Jožef in Marija z malim Ježuškom pobegnila v Egipet, poslal je kralj Herodež za njimi svoje vojake, da jih umore. Vojaki so jih uže skoraj došli in sv. Jožef in Marija sta klicala z milim glasom Boga na pomoč. V tistem kraji imel je hud razbojnik svoj brlog. Razbojnik je zaslišal kričanje in prišel gledat. Mali Ježušek mu se smili, da bi moral poginiti tako mlad, lep in nedolžen. Brž pripelje iz brloga konje, enega zase, enega za sv. Jožefa in enega za Marijo in Ježuška. Dobri konji odnesd svete popotnike vojakom izpred očij in jih rešijo. Razbojnik poljubi Ježuška in ga vpraša dobrovoljno, kaj mu bo dal za plačilo. Ježušek spregovori prvikrat in veli razbojniku: To, kar bom sam imel. Razbojnik se je vrnil v svoj brlog in je še mnogo let napadal ljudi in grabil tuje blago. Potem pa so ga ujeli in križali. Visel je na Golgati, na Kristusovej desnej strani in Bog mu je podelil milost, da je spoznal svoje grebe in se zanje pokesal. Kristus pa mu je izpolnil svojo obljubo in mu dal to, kar je sam imel: svoj sveti raj in večno izve-ličanje.
22.	Sv. Jožef, Marija in Ježušek so potovali v Egipet. Pot je bil pust in peščen. Ježušku pride v čeveljček droben kamenček, da se je moral izuti in stopiti z boso nožico na gola tla. Tamo, kjer je stala bela nožica Ježuškova, pognala je iz peščene zemlje lepa, neznana cvetlica — bela lilija, znamenje njegove angeljske nedolžnosti in čistosti.
23.	Sv. Jožef Marija in Ježušek prišli so na potu v Egipet v goščavo bodečega trnja. Sv. Jožef in Marija sta lepo pazila, da Ježuška ne uprašne trn ali grmovje; bilo je tako gosto, da ga nista mogla obvarovati. V ročico se mu je zasadil oster trn in iz rane padla je na zemljo kaplja krvi. Iz zemlje pa je pognala najlepša vseh cvetic na božjem svetu, veselje za vsako človeško oko, živo rudeči in žlahtno dišeči, š i p e k ali g a rt r o ž a.
24.	Preljubi slavček je bil od konca slab pevec, da so ga ljudje zaničevali in poslušali rajši vrabca kakor njega. Tiči so se skušali, kateri da zna najlepše peti in so tako obsodili, da poje najlepše veseli škrjanec, najgrje pa otožni slavček. Ta sodba je ubogega slavčka
tako užalila, da ni mogel ne jesti ne spati. V tistem kraji so prenočili takrat sv. Jožef, Marija in Ježušek. Sv. Jožef in Marija sta spala, Ježuška pa so od silnega truda tako noge bolele, da ni mogel zaspati. V temnej noči zdelo mu se je strašno pusto in žalostno. Globoko je vzdihnil: Oh, da bi me hotela kratkočasiti zdaj vsaj kaka tičica s svojim petjem — rad bi prosil zanjo Boga, naj jej podeli najlepši glas mej vsemi tičicami, da bo sebe in ves svet z njiny razveseljevala. Slavček sliši Ježuškove besede in mu začne prepevati in prepeval je tako lepo, tako sladko, da je Ježušek kmali zadremal in zaspal. Zdaj slavček ni več žaloval, veselo je pel vso noč svojo srečo, božjo slavo malega Ježuška in neskončno čast njegove matere Marije. Precej drugi dan so napravili tiči nov zbor, in na tem zboru so v en glas potrdili, da tiča ni bilo in ga ne bo, ki bi se mogel s slavcem kosati. In kar so razsodili tiči, potrdili so tudi ljudje. Slavček prepeva še zmerom najrajši in najlepše po noči, v hvaležni spomin tiste noči, v katerej mu je po Ježuškovej prošnji podelil Bog dragoceni dar sladkega, ves svet razveseljujočega petja.
25. Sv. Jožef, Marija in Ježušek so počivali na potu v Egipet enkrat pod lipo, enkrat pod gabrom in enkrat pod brinje vim grmom. Bog je blagoslovil ta drevesa, da nikoli v nobeno njih ne bo treščilo. In res se tudi še nikoli ni slišalo, da bila udarila strela kedaj v kak gaber ali brinjev grm. V lipo pa je treščilo že dostikrat, zato, ker je sama Boga prosila, da bi jej preklical svoj blagoslov. Rekla mu je: Mene sade najrajši k cerkvam. Kadar bo namenjeno, da bi moralo treščiti v cerkev, naj zadene strela rajša mene, malo vredno drevo, kakor tvoje dragoceno svetišče, da se ne zgodi kaka nečast svetemu Rešnjemu Telesu v altarji. Bog je lipi lepo prošnjo uslišal ali jej je podelil za to druge mnogo več vredne darove in časti kakor gabru in brinjevemu grmu. Postavil jo je, kakor je želela, za varhinjo svojih cerkva in pobožnih kristijanov, ki se v njih nahajajo. I)al jej je mehek in gladek les, da delajo iz njega podobarji svetnike in svetnice, ki stoje v altarjih. Dal jej je plemenito dišeče cvetje, na katerem nabirajo čebele najslajši med za ljudi in najboljši vosek za blagoslovljene sveče, ki gore pri maši in sploh pri službi božjej. Dal jej je lepo rast, ravno deblo, košate veje in svetlo perje, da se je obveseli vsak človek, že ko jo od daleč zagleda. Podaril jej je zdravilno moč za mnogotere bolezni in nje senci tako prijeten hlad1, da trudni popotnik pod nobenim drugim drevesom tako povoljno in v slast ne
počiva. Da si je mehka in nežna, ima vendar ta posebni blagoslov, da tudi v najhujšej zimi ne pozebe. Okolo nje pokajo od mraza najmočnejši hrasti, bukve in gabri, ona pa ostane zmirom zdrava in cela, kakor da raste kje tamo doli na gorkcm Talijanskem, ne pa v našej mrzlej deželi. In če vanjo tudi trešči, se še nikoli ni primerilo, da bi se od tega razčesnila in posušila. Strela jej odbije vrh ali kako vejo in deblo nekoliko osmodi in ogrebe, čez malo let pa se rane spet zacelijo in drevo tako zabrsti in zagosti, da mu se malo kje še kak kvar zazna.
20. Ko so prišli sv. Jožef, Marija in Ježušek v Egipet, so bili silno žejni, ker več dnij ni bilo najti nikjer studenca. Pri prvem vodnjaku prosijo ljudi, da bi smeli piti. Ti ljudje pa so bili neusmiljenega srca in jim niso dovolili, da bi si žejo pogasili. Vprašali so jih zaničljivo, če so mar pozabili pot do svojega doma, da se potep-ljejo tako po svetu. Pitali in žalili so jih z najgrjimi pridevki in kletvami; rekli so jim celo, da so cigani, kar je bilo pri Egipčanih najhujše razžaljenje in zasramovanje. Jokajo šla je sveta rodovina dalje. Bog je pa kaznil neusmiljene ljudi še tisto uro, da so pozabili p o t do s v o j c ga d o m a in se jeli potepati po širokem neznanem svetu. Kamorkoli so prišli, jih je vsak človek črtil in preklinjal, jih podil od svojega praga in jim še vode ne privoščil. Nihče jim ni rekel drugače, kakor cigani in Egiptarji in tako pravimo njihovim naslednikom še dan denašnji v svarilo in spomin, da pade vsaka kletev nazaj na tistega, ki jo nameni svojemu bližnjemu.
27. Marija se je, kar je bila živa, samo trikrat zasmijala. Prvikrat, ko je mali Ježušek zagledal na drevesu lepo jabelko in rekel: Jabolček, vidiš kako sem jaz še majhen, da te ne morem doseči. Ker ne morem jaz do tebe, pa pridi ti do mene, ker bi te tako rad pojedel. Tem priprostim besedam se je Marija zasmijala. Ali jablana je poslušala Ježuška in se nagnila k njemu, da je mogel jabelko utrgati. V drugo se je to takole zgodilo: Marija je Ježušku urezala prvo suk-njico in ga šaljivo vprašala, če ve, kako jo je treba narediti. Ježušek veli: O, to ni nič težko. Vidiš, ta rokavček se mora strniti tako, in ta tudi tako in oba rokavčka se morata prijeti stana tukaj pa spet tukaj in tako se napravi vse drugo tako, da bo suknjiča lepa in tako močna, da jo bom lahko nosil, še ko bom velik. Marija se nasmeje priprostim besedam Ježuškovim. Suknjiča pa se strne in naredi brez šiva vse tako, kakor je rekel Ježušek. In ta suknja je z njim vred
rastla in ostala cela in lepa, dokler je živel. Nosil jo je do svoje smrti. Po njegovej smrti pa so vadljali zanjo vojaki, kakor je pisano v svetem pismu. Tretjikrat se je nasmijala Marija Ježušku, ko je bil uže nekoliko odrastcl in je pomagal svojemu krušnemu očetu sv. Jožefu delati. Sv. Jožef je potreboval deske. Desko je našel, ali ko primeri, mu se zdi, da je nekoliko prekratka. Ježušek veli: Pa kaj zato, če je prekratka, dajva jo potegniti! Marija se zasmeje priprostim besedam. Sv. Jožef in Ježušek pa primeta desko in deska se jima tako potegne, da sta jo mogla porabiti.
28.	Ko je šel Kristus v puščavo, nameril se je na zmrzneno kačo. Kača se mu je smilila, pa jo je vzdignil, ugrel in oživil. Hudobna kača pa se je zavila Kristusu okolo roke in ga vpičila. Ker je znal vsak strup zagovoriti, mu ni mogla škoditi ali nebvaležnost ga je tako unevoljila, da je kačo preklel in obsodil, da ne bo nikdar več nobene gorkote občutila v svojem'truplu. Ta sodba se izvršuje še dan denašnji. Kače se ne prime nobeden žarek poletnega solnca. Kdor jo potipa, se lahko uveri, da ostane mrzla tudi v najhujšej vročini.
29.	V puščavi je hudič trikrat Kristusa skušal in ga ni mogel zmotiti. Ta hudič je bil Lucifer, kralj vse peklenske vojske. Ko je Lucifer videl, da je premagan, je bežal v svoje peklo nazaj. Hudiči pa so uže vedeli, kako strašno se je osramotil in so se nanj tako ujezili, da so mu peklenska vrata zaklenili. Zastonj je trkal in jih prosil, da bi mu odprli in ga spet sprejeli za svojega kralja. Hudiči so mu rekli, da ne marajo tako slabega kralja, naj se pobere nazaj, od kodar je prišel in naj se potrudi, da izbriše in popravi grdo nečast, ki jo je na zemlji nakopal nase in na vso peklensko vojsko. Lucifer je spoznal, da nobena prošnja nič ne pomaga in je prosil hudiče, če mu nečejo odpreti, da naj mu dado vsaj kako društvo, drugače mu bo na zemlji od puščobe poginiti. Tej prošnji so se hudiči dali omečiti in so mu vrgli pred vrata dve babi: vojaško in financarsko ljubico. In tako je prišel Lucifer spet na našo zemljo in je zarodil na njej s svojima nečednima babama — nemškutarje! Od tod dohaja, da je to pleme tako sovražno Bogu in bogoljubnim Slovencem in tako prijazno nevernemu divjaku Turčinu. Kako nek^ bi mogli marati nasledniki peklenskega kralja za božjo čast in kako nek bi mogli ljubiti slovenski rod in jezik vnuki vojaških in financarskih ljubic.
Opazka: To burko zložil je domoljubni in šaljivi kovač, ki stanuje blizu Novega mesta. Po duhu in obliki je močno podobna 4. bajki (o hudičih, ki so zarodili grajščake). Morebiti je kovač posnel svojo basen po tej, ki je na vsak način starejša, mogoče pa je tudi, da sta prišli obe iz njegove kovačnice. Starec je kmetiškega rodu in je hodil v svojej mladosti tlako delat. Na tlaki ga je udaril grajski hlapec brez vzroka z lopato po ušesu, kar ga je tako raz-kačilo, da je pustil očetov dom in kmetijstvo in se šel učit rokodelstva. Ni torej čudo, da je na grajščake tako hud. Vpričo mene prosil je neko ženo, da bi mu posodila goldinar, ker je denar doma pozabil. Žena ga vpraša, čemu mu bo goldinar? On veli: Ravno denes je 25 let, kar je tlaka nehala, pa bom dal goldinar za mašo, da se bo brala za cesarja Ferdinanda, ki je odpravil tlako in porezal parklje tem prekletim i. t. d.
30.	Kranjska dežela je bila nekdaj dobra in rodovita, da malo takih. Prave sreče pa v njej ni bilo, ker so si ljudje brez konca in kraja eden drugemu zavidali. Kristus pride na Kranjsko in ko vidi tako nevoščljivost, prekolne kranjsko deželo, da je zgubila rodovitost in postala menda najslabša med vsemi deželami. Zdaj so Kranjci spoznali svojo hudobnost in so se resnično za svoj greh pokesali in spokorili. Sveti Peter pride Kristusu to povedat in ga prosi, da bi se jih usmilil. Kristus se vrne v Kranjsko deželo, naredi čez njo svoj križ, jej da svoj sveti blagoslov in veli: „Ostala boš mej deželami najslabša, ali mesto bogastva prejmi dar, ki je več vreden kot vsi zakladi tega sveta, prejmi moj mir, moj večni mir, ki ga ne bo kalil nobeden punt, nobena vojska." — Ta blagoslov Kristusov se je potrdil. Od takrat, ko jej je bil podeljen, niso vznemirjali naše dežele ne punt, ne vojske. Vsa ljudstva blagrujejo Kranjce za to dobroto vseh dobrot, mi pa smo še vedno tako nehvaležni in slepi, da ne spoznamo, kako srečna je dežela, v katerej prebivamo.
31.	Kristus se je nameril na kmeta, ga pozdravil in vprašal: Oče kako je ? Kmet veli: E, ko bi imel človek vsaj svojega konja, da ne bi bilo treba zmerom najemati, bi bilo še-še, tako pa je slabo, da ne more biti slabeje. Kristus ga tolaži in reče: Svojega konja boste precej dobili, če odmolite z zbranim duhom brez posvetne misli eden očenaš. Kmet se obveseli in začne moliti. Predno še primoli do sredine, se zagleda v Kristusa in vpraša: Ali tudi uzdo? —
Tak je bil ta kmet, tako raztreseni pa smo v molitvi tudi mi drugi in potem pa se še čudimo, da nam Rog neče uslišati blebetanja!
32.	Kristus in sv. Peter sta potovala. Sv. Peter je vzel s seboj meč, če bi se nameril na hudiča, da bi mu glavo odsekal. Po cesti pride hudič in za njim baba. Sv. Peter mahne, ali tako nerodno, da odseka glavo mesto hudiču babi. Ves srdit plane nad hudiča in odseka glavo tudi njemu. Kristus se unevolji in zapove sv. Petru obema glavo nazaj postaviti. Sv. Peter izpolni Kristusovo zapoved ali v naglici spet tako nerodno, da je dal hudiču babino glavo, babi pa hudičevo. To je vzrok, znkaj je hudič zdaj tako neumen, babe pa vse hudičeve. (Godčevska burka).
33.	Kristus in sv. Peter sta prišla zvečer h kmetu in ga prosila, da bi ja prenočil. Kmet veli: Prav rad vaju bom prenočil in vama dal tudi večerjo, ali jutri zjutraj mi bosta pa morala pomagati mlatiti, drugače vaju nečem. Kristus in sv Peter sta bila zadovoljna Po večerji sta se ulegla na teme in zaspala. Zjutraj ja pride gospodar klicat. Ona dva sta bila trudna in nista mogla vstati. Gospodar ja pride klicat, v drugič in ves nejevoljen, da ga nista precej ubogala, nainaha sv. Petra, ki je spal pri kraji. Kristus in sv. Peter pa sta si hotela še malo od poriniti in sta ostala na temenu. Sv. Peter se je bal, da ga gospodar ne bi še enkrat pretepel in se je ulegel zdaj za Kristusa. Gospodar prihrumi v tretjič s strašnim vpitjem, da takih lenuhov še nikoli ni imel pod streho in veli: Ta pri kraji je že nekoliko dobil, zdaj treba nažgati še onega. Sv. Peter bil je spet tako našeškan, da se je od bolečin kar zvijal. Kristus in sv. Peter vstaneta in gresta na pod. Gospodinja jima ukaže, da naj delata, Kristus pa veli: To se lehko opravi bolj z lahkoma, in snopje zažge. Gospodinja se silno prestraši, pa se kmali spet utolaži, videč čudo, ki se godi na podu. V en konec odletele so pleve, v drugi konec čisto zrnje, na sredi pa je ležala mesto snopja lepa, nestolčcna slama. Kristus posvari gospodinjo, da naj nikar ne dela tega, kar je njega videla in odide s sv. Petrom dalje. Raba pa je rekla: Kar zna ta, bom tudi jaz naredila. Nametala je poln pod snopja in ga užgala, ali o joj! zgorelo jej je ne le snopje z zrnjem in plevami, ampak tudi pod, hiša in vsa druga poslopja.
(Dalje prihodnjič.)
Reka.
Wčci, teci, hladna voda,	„V pokoj večni me zaziblji,
& Vöda hlAdna. bistri val!	Nesi me črez beli prod;
Bog ti mnozega naroda	Z manoj tf prijazna gfblji
Zemljo mčriti je d&l."	Mimo koče mojih zmot!"
„Spčt vijölic ti pokrila
Greda jo dehtčča breg; Včsna se jo probudila.
Mraz pobegnil, sköpnel sneg.4
.Iz obličja ti odseva
Zlatozarni s61nčni zriik; Kos in drözeg tam prepeva, Tu skorj&nec gre v oblak."
„Vse, kar leta, hödi, lazi,
V sebi čuti novo kri: Rddost se igrd v obrazi, Rädost. v srci vseli ljudi j."
_M6ni vesna se ne sm6je,
Jaz veselja nič ne zndm; Mene blagi up ne greje, Dmj dozdanjih se kes^m."
„V brčzno tvöje, Sümna r6ka!
Vabi me neznana moč, Kder objame v sen človeka Mrzla, valovita noč."
.Deklica tam ljubezniva
Z grehom v smehi so igra, In sladkosti vse uživa Neizvčsta bez src&!"
Neboječ v tolmun jo planil,
V	brzi krogotččni val,
Ki je v svojem vini shranil, V se potegnil ga do t&l.
Na obrčžji reke stala Ona in ohötnik nje; Slika njiju so zibala
V	zrcali jo iz vode.
Smčli na ustih, smeli v očesi,
Na obrazi sama slast, Tih trepet po vscni telčsi, In v pogledih žejna strast.
R6ka njena je v njegovi,
Sreblje ust sladkost deklič — A tediij na breg z valovi K njima se plavi — mrlič.
Opleten s povodno tritvo,
Vdrte je imel oči, Usta nema, bledo glavo, V hlAdnih žilah mirno kri.
Podlomsk

Otok in Struga.
Noveleta. Spisal dr. Ivan Tavčar. (Dajje.)
VI.
Kontesa Serafina svojej sestričini Luciji.
a, Otoku sem! In sedaj v tej zimi! Če se ozrem skozi okno, lomijo se veje pod težkim snegom. Kavke in vrane letajo po vrtu, ter lačno kričijo. Voda je pokrita z ledom in nebo je sivo in temno. Dolgočasno je, dolgočasno, dolgočasno! Ali to ugaja mojemu dušnemu stanju! Zima mi je v duši. Lucija, jaz sem grozno trpela!
Tri leta je sedaj uže preteklo, kar sem videla zadnjič ta pusti kraj. Tri leta, ali moje srce je postalo starejše za deset let. Za ves svet ne maram več. Tu pri oknu Ti sedim, ter zrem v dolgočasni dan in po mojej duši se pode temne misli kakor zunaj sneženi oblaki po sivem nebu. Sama sem, sama, moj Bog, kako sama!
Kako je to vse prišlo! Ti veš, daje grof Egon letal za manoj. In časih se mi je zdelo, da bi ga lehko rada imela! No, pa je bil prebrisanejši nego sem menila. Ko mu je pri hčeri stvar vršila se prepočasi, lotil se je matere! Čudno se mi je zdelo, da se je mama hipoma zopet pomladila! Črna obleka je zginila kar Čez noč; vsako jutro pa si je z barvo nališpala lice! Nekega večera, ko sva ravno pri čaji sedeli, in ko ni bilo pri nas nikake družbe, zvedela sem kako in kaj.
„Pojdi iz sobe!" dejala je mama strežaju, „jaz moram s konteso govoriti!"
Tedaj sem vedela takoj, čemu da mama za denes ni bila povabila družbe. Hotela je sama biti z manoj!
Ko pa je sluga odšel, vzdihnila je trudno:
„Serafina! srce moje! jaz te moram poljubiti!"
Pristopila je k meni, ter me poljubila na čelo. Kmalu sem zvedela, kaj je hotela nenavadna ta izjava gorke ljubezni.
„Kaj ti je mama?" vprašala sem skrbno. „„Ali si bolna! Dozdeva se mi, da si čudno razburjena?""
„Serafina! dete moje!" dejala je tiho, „ali bi se srdila, če bi se tvoja mama zopet omožila?"
„„Mama!"" vskliknila sem od strmenja. Ni mi pustila govoriti:
„Poglej, grof Egon je denes poprosil za mojo roko!"
„„Grof Egon! planila sem kvišku, grof Egon!""
„Da, grof Egon!"
„„Moj bratranec!""
„Da, tvoj in njegov oče bila sta si brata!"
„„Grof Egon, mama! Ti si ga pač zavrnila, predrznega tega človeka, ki uganja šalo s tvojo starostjo!""
„Zavrnila? Ne, jaz sem mu obljubila svojo roko!"
Bila sem otrpnela, od golega čudenja mi ni bilo mogoče besedice izpregovoriti.
„„Grof Egon! Moj Bog, mama vsaj vendar veš, — da tudi mene ljubi!""
„Morda! A snubi pa mene! Izbij si ga iz glave! Vsaj tako nisi za njega!"
In kako strupeno hudobno jc govorila te besede!
Celo uro sva potem tiho sedeli v sobi. Ko sem končno povzdignila obraz proti mami, bila je leta v svojem stolu zaspala. V takem položaji jc spala!
Vzbudila sem jo.
„Ali greva spat, golobica!"
„„Mama,"" ihtcla sem, „„ti hočeš v Istini stopiti v zakon?""
„V istini!" In zaspano je posegla z roko po sladčicah. ki so stale na mizi.
„„To ni mogoče mama! Ker veš, da je potem postavljena mej naju stena, katera se prekoračiti ne da! Potem se bodeš morala ločiti od svoje hčere!""
„Kakor želite, kontesa!"
„„Tvoja zadnja beseda, mama!""
„Moja zadnja!"
„„Lahko noč!""
A drugo jutro sem se odpravila in odpeljala iz očetine hiše. In sedaj sem tu, na Otoku, ki mi je dedščina pripadel po očetu, grofu Milanu. V srci srd, nesrečo in temo! Čez noč sem bila premislila vse! Nikdar ne bodem moškemu v last, in gnjusi se mi ta spol! Poglej sladkomodernega tega Egona! Kako se je zvijal okrog
mene in kolikokrat se rotil, da me ljubi! A sedaj hoče vzeti žensko, ki je ne ljubi, ker bi bila lahko njegova mati! Tak je ta spol!
Tu na Otoku bodem živela kakor v puščavi! Pozabljena od vsega sveta in vedno pred očmi tiste grozne spomine, kateri so pokončali mojo vero v življenje.
Pozabljena od vseh! Samo če Ti, draga mi Lucija, oviješ okolo mene zlate svoje misli, zadostovalo bode to Tvojej nesrečnej prijateljici. —
VIL
Kontesa Seratina je bila nepričakovana prišla na Otok.
Necega belega jutra je stal gospod grajski oskrbnik Janez Igla pred Otoškimi glavnimi vrati. Jezil se je nad hlapci, ter si hladil bakreni svoj nos in bolečo svojo glavo, ki je bila pijana prej ta večer kakor vselej! Kar jo prikrevsa po cesti vaški pot Tone Tičar, ter se gospodu oskrbniku z dobrovoljnim smehljanjem uže na deset korakov odkrije. Blizu prišedši pa postavi svoj košek na tla, ter izvleče iz umazane rute malo, drobno pisemce, katero pa je po njegovem mnenji po vseh nebeških dišavah dišalo.
Ali ko je gospod Janez Igla tisto pisemce prebral, in pregledal, pograbil je z roko v grivaste svoje lase in dejal:
„Hudiiiča!"
In ko je pisemce še jedenkrat prebral, dejal je šo jedenkrat in še bolj zategneno:
„Hudi-i-i-ča!"
Ali končno je bila vendarle resnica! Gospoda mu je prišla čez zimo na vrat in z njo je vzel vrag vse tisto prijetno, pozimsko življenje, brez skrbij in polno pijače!
Kontesa Serafina je v istini prišla. In kakšna je bila! Kakor osa. Vzela je gospodarstvo v svoje roke, kar se je videlo naravno, ker si je bila uže prej pri sodniji leta kupila. Hotela je vse vedeti, račune, knjige, vse take oskrbniku Igli silno sitne stvari.
Vse je iztaknila v gradu, bila osorna, tako da je Janez Igla izgubil še tisto malo razuma, kar ga mu je bilo pustilo večletno zimsko pijančevanje. Skoro ves teden je bila kakor trn, ki je bodel vsakega. Ogledala je hleve, predala, žito, vino, ter se je srdila nad oskrbnikom. Nikomur ni privoščila dobre besedice. In ko je prišel vaški župnik, da bi jo obiskal, velela mu je dejati, da je bolna in da ga sprejeti ne more. Jedla je sama, pa skoraj nič. Časih je
postrežnica tudi čula, da je v svojej sobi glasno jokala. Vse z oskrbnikom Iglo na čelu je prorokovalo, da se tako življenje dolgo ne bode dalo živeti in da bode konec — bolezen.
Necega jutra pa je kontesa v istini obtičala v sobi in čutila se je bolno, brez moči. Neprestano je jokala. In slugi je dajala: „Zdravnik naj pride!"
Ko se je gospodu Igli povedal ta ukaz, razjaril se je močno: „Zdravnik! kakor da bi se pri nas doktorji kar z dreves tresli! V mesto bode kdo letel sedaj in v takem poti! Na Strugo po barona naj skoči jeden! Bode imela vsaj plemenitega zdravnika!"
Dobro uro potem pa je prijezdaril baron Konštantin iz Struge. V trdej zimi je bil silno lahno opravljen. Kar ga nismo videli, bil se je postaral. Lasje na glavi bili so na mestih skoro sumljivo beli; okrog očij, ki so temno zrle izpod čela, videle so se mu proge.
Osorno je ogovoril oskrbnika, ki se mu je ponižno priklanjal. „Kdo je bolan?" vprašal je, „pa je uže bil kak pretep, ali pa je kdo padel v pijanosti po stopnicah. Kdo je bolan?" „„Kontesa?"" „Kakšna kontesa?" „„Naša kontesa, gospod baron!"" „Vaša kontesa! In čemu mene kličete?" Uže je hotel sesti zopet v sedlo.
„„Bolezen je nevarna! Prišla je čez noč! In mesto je predaleč! Nevarnost je velika, Vaša milost gospod baron! Pa smo dejali, gospod baron na Strugi ve gotovo toliko, kakor tisti mazači iz mesta, pa smo Vas poprosili, gospod baron!""
Srdito mu je vrgel v roko uzdna jermena, ter stopil v vežo, da je vse rožljalo, ko je korakal po tlaku.
Pred njim je šinil sluga v sobo, da je povedal gospodični, da je zdravnik prišel. Slonela je v stolu, vse moči so jej bile izginile iz telesa, in čutila se je tako slabotno, tako nesrečno, — in tako nervozno, da ni mogla prebivati niti jasne svetlobe ne. Preproge pri oknih so bile izpuščene do tal, da je bilo prav močno mračno v sobi. Enomer so jej silile solze v oko in prepričana je bila, da je na svetu ni nesrečnejše stvari, kakor je ona
Ko je baron srdit še vstopil, ni takoj razločil stvarij. Premračno je bilo. Potem pa je tam pri mizi opazil bolnico. Z robcem si je prikrivala obrazek, in tako slabotna je bila, da ni niti pogleda obrnila
proti njemu, ki je bil po mehkem tepihu pristopil. Trudno mu je dvignila ročico nasproti, da bi počutil, kako jej bije žila.
In v svojo pest je vzel drobno, mehko, belo njeno ročico, ter štel udarce razburjenega srca. Kontesa pa je vprašala potem:
„Kaj mi je?
„»Nič!«"
„Nič?«
„„Prav čisto nič'""
Takoj se je postavila pred njega, vrgla robec na mizo, kri pa jej je napolnila lice. Ali öni je ponavljal satirično:
„Prav nič, kontesa! Premalo ste jedli in morda premalo spali. In sedaj ste bolni, ker ste prepričani, da kontesa Otoška o tem času, na tem kraji, pozabljena od vsega sveta, drugačna kakor bolna biti ne more!"
Kdaj je uže čula ta glas, in kje uže videla to obliiye? Pristopila je k oknu, ter kvišku potegnila gardino, da se je svitloba razširila po sobi. Kdo je bil ta človek, ki se je predrznil praviti njej tike stvari. Po vsem malem telesu se jej jc srdilo vse in kipeče je hotela odgovoriti. Ali obrnivši se proti njemu odkrilo se jej je vse in spoznala je svojega zdravnika. Tedaj pa se jej je kri zopet povrnila v srce, in ničesar ni vedela izpregovoriti.
„Ali bolni niste! govoril je baron neusmiljeno. Če pa hočete poslušati dobre svete, dajte upreči še denes, še ti trenutek in od-peljajte se v zimsko mestno življenje! To obnebje pri nas ne ugaja takim rastlinam, kontesa! Sneg in gosta megla sta slabi zadostili za svitli parket!"
„Da pa Vas, milostiva, ne pustim brez zdravila, imate je tu!"
Vzel je kupo na mizi, ter jo nalil z vodo.
„Tu notri donite sladkorja in tisto pijte potem! Vsaki dve uri jedno kupo!"
Postavil je kupo na mizo, potem pa se priklonil, ter ' odšel. Gospodična je zrla za njim, kakor da bi sama ne vedela, kaj se jej je zgodilo. Čula ga je, ko je z dvorišča odjezdil. Krčevito je posegla l>o robci na mizi, ter ga trla mej prsti. Ugledavši pa kupo polne vode, pograbila jo je hipoma, ter vrgla po sobi, da seje voda razlila, in steklo na sto koscev razletelo.
(Koncc prihodnjič.)
Ivan Ž. V. P o po v i c,
slov6nsk pisatelj. Spisal L o v r o Ž v ii b. (Dalje.)
a druzem mestu, rekše na 37. strani svoje knjige, imenovane „Untersuchungen vom Meere", baš o njej samej Popovič tako piše: „ker ni pričujoča knjiga dospela sreče, da bi našla založnika, če tudi me je sram povedati, koli ubogo malo novcev sem hotel imeti za svoje delo, in ker po tacem poti mene samega bole vsi troški, zatorej se mi je braniti pretečih zvijač onih ljudij, kateri se denašnje čase učenjakom tako vedo, kakor gospodje nad njimi. Baš taki ljudjč me naganjajo v to mojo izpoved: kadar sem v necej knjigotržnici pripovedoval, da sem prisiljen, svojo knjigo založiti sam, odgovorilo se mi je, da je to bezumno ter da ne more drugače biti, nego da bodem imel Okvaro (škodo), ker niti polovice svojih troškov ne dobodem povrnenih. Vse to mi je nekdo trdil tako izvestno, da se je ta moj prijatelj predrznol, prositi me, naj pridem za pol leta zopet k njemu, ter dolžen da bodem reči, kako resnično je on prorokoval. Na to nisem hotel nikakor pristati nego samo dejal sem, da mislim nekoliko /izvodov (eksemplarov) razposlati po najslavnejših krajih, v katerih mej ljudi hode napovedi učenih knjig, prosdČ, da bi uredniki teh knjižnih oznanil ob kratkem razglasili vsebino mojega spisa ter dostavili, kdo in kde ga ima na prodajo. S hrohotnim smehom se mi je odgovorilo: ,o, minoli so časi, kadar so recenzije imele še kaj veljave! Ivnjigo-tržnikovo sodbo zdaj svet mnogo bolj čisla, nego li kakeršno koli recenzijo; kajti denes kupci misle vsi, da pisatelji o svojih knjigah sami zdelujo sodbe, blago si hvalčč, kolikor najbolj mogd'. Izvrstno se knjigotržnikom ne oponaša po krivici ono prepovedano dejanje, s katerim, kakor mi je povedal njih rečeni tovariš, na vse kriplje izku-šajo napastovati in zatirati posebno take knjige, katerim so njih pisatelji tudi založniki, da-si često le zato, ker jih drugače ne bi mogli spraviti mej ljudi. Vsakdanje izkušnje uče, da je to gola resnica, katero potrjuje sto in sto dogodkov. A jaz vrlo rad ostavljam drugim trud in delo, tem gospodom pravico oznanjati in jih preobračati.
Besediti hočem le o tem, kar bolj mdri samo name, ter oponrinam, ako bi si kdo to mojo knjigo želel kupiti, a slišal bi, da je to sodrga bez nobene vrednosti ter da je nemajo na prodajo tam, kder je napovedana po javnem oznanita, naj tega ne veruje! Moje knjige kupca prosim, da o nje veljavi povpraša učenega človeka, ki jo je videl ter nekoliko tudi pročital: tak mu laže razbistri, ima li kaj cene ali ne, ter bolj mu vera gre, ne li komu druzemu, ki se je navadil samo pisati in lepo črtati velika, debela čisla (številke). A če kdo poreče, da je nemajo na prodajo tam, kder je napovedana, bodi vsak bez skrbi, da tako more govoriti samo kak lažnivec ali njega podkurjen pospešnfk."
V predgovoru k prvemu razdelku svojega spisa: „Untersuchungen vom Meere" (na 3. strani) brani sam sebe, zakaj li je te knjige vsebina takö šarovita in razna, baveča se o morji, o gorah, o rastlinah, o gobah, o jezikoznanstvu itd., ter nam pripoveduje, da se je množim učenjakom zdela taka pisava prijetnejša od one, katera človeku dušo priklepa vse v dilj samö k jednej stvdri, „kakor tudi potnikovemu očesu, kadar z raznih krajev ogleduje mnogoliČno položene poljane, ki se menjavajo tod z rekami, drugod s potoki ali jezeri, a tod zopet z gozdi in brdi, z gorami in dolinami, ugaja mnogo bolj, nego li hoja po takej deželi, katera je vedno ter povsod jednaka."
Popovič je spisal, kakor vemo, nekoliko slovniških del o nemškem jezici, mej njimi tudi: „Versuch einer Vereinigung der Mundarten von Teutschland. Wien 1780." Vsa kažo mnogo bistroumja, obilo učenosti in imajo še denes veliko ceno. Prvi je on opominal učenjake, da nemščino knjižno treba dopolnjevati iz onega in tega narečja, izmej katerih je posebno preporočal štirsko in avstrijsko govorjenje, ker mu je bilo oboje najbolj znano. Rekel je: „narečju, katero je v navadi po štirskej in avstrijskej deželi ter po vseh gorenjih krajih nemške zemlje, ni knjižno likanje posnelo samorodnega svojstva. Zatorej tamkaj žive še dosti besed, katere se ušesu zde, kakor da so keltske, anglosaske, gotske in alemanske; a visoka nemščina jim je s premnogim lcpoticenjein in gizdanjem na fobhcaj nateknola tak nov korelek (larfo). da jili ne more uže nihče razpoznati. Večina glagolov ima v prostega naroda ustih še „a" na konci, kakor v skandskem ali v zdanjem švedskem narečji. Tudi pravi avstrijski in štirski jezik je lep, če mu odpahneš ono smešno vzpakovanje, kakeršno je pisarnam običajno, in če nepokvarjeno starino veš ločiti od nove surovine ter umeješ
dobre besede dobro pisati, s kratka, če sploh znaš jezik dostojno razpregleddvati. Gospoda Gottschedovci, kateri so od svojega fiastav-nika pobrali navado, na vsako stvar obračati naočnike prezirljivega roganja, vem, da s tega ne bodo imeli druzega veselja, raz ven pod-smehovanje in klevetno govoričenje. A tako ne misle vsi učenjaki." (Untersuchungen vom Meere, 319.)
Dolgo so bili Popovičevi spisi jedin zaklad avstrijskega narečja, in to, dokler ni romantika vzbudila krepke ljubezni do sta-rinstva in do vsega, kar je narodno. Posebno Friderik Schlegel je v svojih novinah „Deutsches Museum", ustanovljenih 1812. leta, živo preporočal, da je gojiti, gladiti in čistiti narodni jezik. Jednako je zabiča val i dvorni svetnik Fischer. Rekli smo uže, da je Popovič res bil dovršil avstrijski idijotikon, ki ga še zdaj v rokopisu hrani c. kr. dunajska dvorna knjižnica. O njem je treba govoriti nekoliko obširneje. Ta rokopis imenuje tudi Kopitar v onem svojem listu, ki gaje bil z Dunaja uže 20—24. dan listopada 1809. leta pisal I) o b r o v s k e m u: „Popovizh Oesterreichisches Idiotikon muss ich mir doch einmahl in der Hofbibliothek geben lassen". Jagic. Archiv für slavische Philologie V. 200.; a Dobrovsky mu je odgovoril v 1. dan prosinca 1810. leta: „Popovizh's Idiotikon giebt einige Ausbeute für Slanica. Sie werden es nicht bedauern." V Jagičevem, poprej imenovanem Archivu IV. 522. To nam gospod I. Navratil v Kopitarjevej spomenici 1880.1. na 45. strani slovenski prelaga tako: „ Popovičev ,Idiotikon4 je slovan-ščini obila (?) zaloga. Ne bodete se kesali," — bolje bi se dejalo: „ima nekaj zaloge."
Koliko je naš Kopitar hrepenel, takšno delo videti natisneno, svedoči njega spis, baš novinam „Deutsches Museum" 1812. leta (II. 342—344.) poslan ter imenovan: „Ueber ein österreichisches Idiotikon. An den Herausgeber (Friedr. Schlegel)." Ondu čitamo: „v sešitku meseca julija na 6. strani svojih novin zopet izrekate željo, katero sem uže tudi jaz bil drugde izustil, da bi namreč kdo sestavil avstrijski idijotikon, morebiti po vzgledu onega, ki ga je o švicarskem narečji zdelal S t al d er. Najboljši bi v ta posel bili duhovni po kmetih in gospodarji, ker imajo z narodom obilo opravka. Ni davno, kar je neki dober učenjak, podpisan s črkama L. K., v novinah „Vaterländische Blätter" priobčil razložita prolegomena1 k temu delu, a povedal ni, ima li uže i gradivo nabrano. Tudi izvrstnega Popoviča zbirka je ostala v samem rokopisu. Ne vem, če sta mej (nemškimi)
Štirci besedi: ,Het' in ,unterpfat' še zdaj navadni, ali nekdaj sta bili izvestno, ker so ondiikajšnji Sloveni z njib ustrojili svoj ,tietni' (hübsch) in svoj .jinterfat' (platnena spodnja obleka ženska). Naj bi si nabirač niti slovanskega jezika ne znal, samo da vse prav zapiše, kar in kakor je slišal, to bi potlej sami ob sebi prišli tudi slovanski učenjaki ter mu povedali, zakaj ima katera beseda svoje posebno lice, recimo: ',die Kalbize' (junica). Tak idijotikon ne bi le pomogel, da bode laže razumeti pesen o Nibelungih, nego tudi zdanja knjižna visoka nemščina bi iz njega zelo obogatela, kakor je pokazal Popovič." (Kopitars Kleinere Schriften, herausgegeben von Fr. Miklosich, Wien 1857., I. na 177. str.) Y necem druzem spisu po imeni „Popovič und sein österreichisches Idiotikon," natisnenem v novinah „Vaterländische Blätter" (1814. 1, 160.) Kopitar govori: „ta Popovič, pravi Schlözer povsod, kamor se je vrgel, razumel je tudi prvi mej nami tehtovitost avstrijskega narečja, naganjaje, da je treba njega besede zbrati v idijotikon, ter nadejati se je, da tako knjigo zdaj res dobodcmo od gospoda Matije Höfe rja, Krcmsmünsterskega benediktinca. Koliko sposobnosti ima ta mož, imenovani posel zvršiti, nam je pokazal v svojem izvrstnem a mnogo premalo znanem delci ,die Volkssprache in Oesterreich, vorzüglich ob der Enns, nach ihrer innerlichen Verfassung und in Vergleichug mit anderen Sprachen in gramatisch-kritischen Bemerkungen. Wien bei J. G. Binz 1800.' V tega spisa predgovoru je bil uže pred štirinajstimi leti oznanil svojega idijotikona črtež in začetek." (Kopitars Kleinere Schriften I. 170.) V kritiki o Stalde r-j eve m švicarskem idijotikonu, priobčenej v novinah „Wiener allgemeine Literaturzeitung" 1814. 1., (017—024), Kopitar uže spetnaganja: „zelo prosimo gospodov H ö f e r j a in Fische r j a, naj bi svoje zbirke dala skoraj- v dežel, da tako dobodcmo vsaj nekakšno podstavo, na katerej bi potlej še drugi zbirali po teh krajih, ker samo jeden človek vsega ne more slišati." (Kopitars Kleinere Schriften I. 272.) —Stoprav 1815. leta je res Höfer je v slovnik v Linci prišel mej ljudi po imeni „Etymologisches Wörterbuch der in Oberdeutschland, vorzüglich aber in Oesterreich üblichen Mundart." V predgovoru je citati: „v pričujoče delo sta mi rabila i dva spisa Popovičeva: ,Versuch einer Vereinigung der Mundarten von Teutschland1 in tudi Untersuchungen vom Meere4. — Idijotikona Popovičevega ne jemlje nikder v misel. Težko je reči, kako je, da ga ni upotrebil. Vender se Höfer često ozira, da-si nikakor ne z dovoljno učenostjo, na slovenski, hrvatski,
češki in poljski jezik. V samej knjigi tu ter tam hvali našega rojaka, na pr. II. 162, govoreč o besedi ,Kranewete4 (brin), veli: „druga, po nemškej zemlji obična imena temu grmu je Popovič do zdaj najbolje raztolmačil."
Jako zanimiva je tudi našega učenjaka razprava o nemškega jezika glasovih in pngla.su v knjigi „Untersuchungen vom Meere" na 28«. strani ter dalje; a tukaj ne morem s tako stvarjo glušiti čitatelja.
Popovič je imel tudi znanje z Nirenberškim „kosniografskim društvom", ki ga jc bil 1746 leta ustanovil profesor Franz, kateri je želel našega učenega Slovena privabiti v popravljanje zemljepisnih imen, ker je znal mnogo jezikov ter osobito slovanski. O tem naš rojak v predgovoru k druzcmu razdelku svojega spisa „Untersuchungen vom Meere" na XV. strani i. d tako beseduje kosniografskim družabnikom: „ker sein začel govoriti o koristi raznih jezikov, zdi se mi treba povedati, koli se radujem, ka tudi vi tako mislite, kakor i jaz; kajti svetovali ste i vi, s pomočjo zdanjih jezikov popraviti zcmlje-pisje. Gospoda moja! mm so vam vsem ter meni tudi, da so pogrošno zapisana in časi mrzki popačena malo ne vsa imena po zemljevidih, posebno, ako niso vzprijeta iz ust samih stanovnflcov te ali one dežele, ali ako se narod n( imen prav izrekati naučil od ljudij, kateri prebivajo ondöd, koder jc ta ali dna beseda običajna "Žatd mi je zelo po godi, ka svoje družabnike opominate, mej soboj si ta posel razdeliti po raznih jezicih: Vlah pošlji opömnje o vlaškej zemlji, sosebno o svojej deželi, ter imena popravi na zemljevidu svojih krajev; Španec, Anglež in Šved stvori tudi tako, vsak na svojem zemljevidu itd. Kar se dostaje „slovanščine" (slavonisehe Sprache) treba pritegnoti, gospoda moja. da ste uže zdaj na pravem poti, po katerem se da popraviti obilen kos zcmljcpisja, samo ako bo.lete i po zdaj vedno hoteli ta jezik posebno imeti na umu. Se denašnji dan se po največjem prostoru Evrope govori slovanski (slaviseh) in/slovenski (wendisch); a zemljevidi malo ne vseh teh širnih dežel so najbolj popačeni, ker je tod ljudem do vojne mnogo več, nego li do opisovanja svoje domovine ali do raznoličnih lepih naukov. Tu imajo zcmljepisci in prirodo-slovni učenjaki, rekel bi, kakor nov svet pred soboj. Le popišo naj ga, pa Izvestno (lobodo priliko, iztrebiti obilo starih, do tega časa nc odpravljenih pomot, in zaslediti jim bode mnoge novih stvarij sebi na preveliko slavo. Tožite, da vam je prezgodaj umrl dr. Hey, ki
je razumel slovanske jezike (slavonische Sprachen) in bil tudi nekaj spretnosti pokazal, da je teh dežel imena znal res pisati, kakor je spodobno. Prav ste stvörili, ka o pravem času gledate, kako bi ga nadomestili s kom drugim. Dobro mi deje, ka sami od sebe meni ponujate posel, ki ga je poprej imel dr. Hey, ter nikakor se ne morem braniti opravila, katero mi bode na čast. Samo tega želim, da bi tako utegnol ter imel toliko prilike, kolikor imam zdaj hrepenenja, dostojno se tega dela rešiti. — Cesto sem rekal prijateljem in zdaj tudi javno ponavljam, da bi ta korist — potovanje po južnih slovanskih zemljah — zdela se mi taka in tolika sreča, kolikeršne bi mi ne mogla dajati najboljša služba v katerem koli vl5licem mestu, ako bi namreč kak imovit gospod vsako leto v mojo in mojega pomagača hrano ponudil samo toliko, da bi smel ob tem nekaj let hoditi, kakor bi sam hotel, po önej plaši Evrope, katera od Avstrije na to stran seza do Črnega Morja a na ono do Jadranskega zaliva. Ali da bi mogel bolje razumeti narečja vseh jezikov, kar bi jih srečal na svojem poti, bilo bi se mi poprej naučiti arabščini, katere neznanje mi je do zdaj vedno bilo v zadevo, kadar sem koli iskal te ali dne besede poroda. Z dobrim vodilom in s hebrejsko pomočjo bi se hotel v polovici leta naučiti, kolikor bi potreboval v svoje namere, ker je tudi meni, kakor i vsaccmu Slovenu (Wenden) in Slovanu (Slaven), jako lehko, tujih narodov besedo naglo razumeti. Potem bi se spustil v rečene dežele, zlasti pazčč na slovanska narečja, kolikor jih govore po teh krajih, a zato vender ne bi pozabil raziskavati rimskih, grških in slovanskih starin, niti ne bi očij obrnol od rastlin, živalij in od ostalih prirodoslovnih stvarij. Zaradi slovanskega jezika (slavonische Sprache) bi se bilo treba dalje muditi v Bosni, ker tam po sodbi vseh slovanskih (slavischen) in slovenskih (wendischen) jezikoznancev ter tudi po mojem razumu vlada najčistejše, najlepše ter najblagoglasnejše narečje izmej vsacega slovanskega (slavischen) in slovenskega (wendischen)*), a bolgarsko je najgrobejše. Mej prebivanjem v Bosni bi se nabrala čisto nova ,flora moesiaca' na radost vsem, kateri ljube rastlinstvo, kar ga je najti zunaj nemških dežel; a v njej bi se pokazalo dovolj
*) Tem besedam Kopitar dodaje (pod črto) svojo opömnjo: „Vendi ali Vindi po notranjih avstrijskih deželah so Popoviču «lavni rod (Hauptgenus), ki «a postavlja nasproti vsem ostalim Slovanom; a Dobrovsky je pozneje slovanske jezike bolje razpredelil.- (Kopitars Kleinere Schriften1, I. 121.) — O Popovičevih „Vindih", „Vendih" itd. bode več govora v II. razdelku tega spisa.
p
imčntacega bilja, ki raste po gorkih deželah, kakerŠnaje Vlaška zemlja, katera ima v svojem spodnjem konci toliko severne širjave, kolikor Bosna."
Kar tukaj Popovič govori o potovanji po južnih deželah, to so bile v nečem Kopitarjevem spisu ponatisnole tudi „Annalen für Literatur und Kunst", 1811.1. (III. 187—214.); kajti ondukaj ta slavni jezikoslovec pretresa II ac q u e t o v o knjigo „Abbildung und Beschreibung der sttdwest- und östlichen Wenden, Illyrier und Slaven. Leipzig, 1801." Kopitar je poleg drugih opömenj tamkaj izustil i naslednjo gorjüpo resnico: „to je bila uže pred več nego petdesetimi leti lepa želja tedanjega največjega učenjaka vse Avstrije, vrlega jezikoslovca in prirodoznanca J. Ž. V. Popoviča, Slovena štirskega. Velika nesreča učeni svet je, k& tedaj nf bilo v Avstriji nikogar, komur bi se bilo vredno zdelo, po 500—800 gljd. na leto dajoč, tako podjetje tacega moža pospeševati kacih pet let, in k<\ je „eden izmej najraz-limnejših avstrijskih gospodov plemenite krvi, s katerim se je bil seznanil Popovič", pregovoril ga ter odvmol od službe pri avstrijskem poslanstvu v Carigradu, kamor seje želel samo z rečenega namena ter je to službo malo ne uže imel v rokah*), a to je bil imenovani bogatäj razdrl zategadelj, da bi toli učenega moža pridobil v učitelja liedoletnemu detetu, kateremu je on bil opeklin (jerop); zatorej nam je žal, ka nikakor ne smemo reči, da je to zamudo trideset let pozneje do konca nadomestil profesor Hacquet, katerega so bili obogatili bolniki ter je v počitnicah o svojih troških en kos ,Popovičeve plase' mogel obhoditi in opisati." (Kopitars Kleinere Schriften 1.120. i. d.)
Popovič je bil samo dva krati zunaj Dunajskega ozidja v petnajstih letih, kolikor je vsega vkupe živel v tem stolnem gradu. Prvič je 1764. lčta jeseni potoval k Neziderskemu Jezeru (Neusiedler-See), gledat njega okolice, a potem je 1765. leta šel na goro Grimming, da bi ž nje biljem podpölnil si domač, poprej uže nabirani herbarij. (Wurzbach, Biographisches Lexikon.) Slovensko domovino je bil ostavil v svojem desetem letu, rekše v dobi, v katerej nam je še vrlo malo do kake ozbiljne stvari, a pozneje, kadar je v sebi čutil moč in željo, imenitnosti svojega kraja opisati in razglasiti učenemu svetu, branila mu je osoda, prebivati mej svojimi, kamor ga je vedno srce gnalo. (Untersuchungen vom Meere, 252.)
*) Primeri, kar je o tem povedano v II. št. „Ljublj. Zvona'-1 na 110. str., in kar sam Popovič v predgovoru k druzemu razdelku svoje knjige „Untersuchungen vom Meere1' na xxm. str. i. d. o tem piše kosmografskim družabnikom.
Kakö je Popoviču ugajal Dunajski stolni grad, pripoveduje njega 15 pol dolgo pismo, prijatelju Büsch ingu poslano sečna meseca 1761. leta. Ondukaj čitamo: „seliti se mi je na Dunaji bilo treba pet krat, a sam rad se nisem nikoli, ker imam toliko orodja in rdzlake. da je enemu človeku malo no vsega preveč; ali vender so me /prinudili Dunajčani, kateri v denašnjih časih niti ne čislajo znanstev niti ne ljube njih častiteljev. Dva krati se je to delo vršilo s tako silo in teginjo, kakor da je sovražnik pred vrati in bi jedino moje umikanje grad moglo oteti. V poldtji 1759. leta toličko da mi niso pogorele vse moje knjige, zbirke in spisi. Uže se je bil zakadil en ogäl one strehe, pod katero je bilo spravljenih nad 100 mojih skrabijc*) ter mnogo zabojev z bogastvom vseh treh glavnih razpölov prirodnih. Večino teh nanaškov mi je pokončala gaseča voda. Lansko jesen malo da nisem izgubil leve noge, ker mi je zdravnik nerodno kri puščal, in ležal sem nekaj mesecev potem. Ker je vojna, zatorej ni plačila ne dobivamo, kakor bi trebalo. Ako še vrhu tega premišljam, katerih ljudij išče na Dunaji sreča, videč, da kak francosk novinar ali tudi gluinač (komedijant) imata vsak po svojih fiOOO gljd. dohodkov na loto, a jaz le po 700 gljd. za vse svoje trude, to lehko uganete, v kacem veselji živem tukaj. Otožnost me časi prime taka, da se nedavno bivših dogodkov toliko spominam, kakor da jih nisem še nikoli slišal." (V letop. Matice slov. 1879. 1., 114.)
(Dalje prihodnjič.)
Rak.
Spisal Fr. Erjavec. (Konec.)
ovenski kmet, in tudi drugi pameten svet ženi se po zimi, ko nema boljšega dela. In tudi rak je tega mišljenja, da je za ta posel zimski čas najprikladnejši. Kako se pa vede kot snubač, o tem nemarno nič gotovega poročila. Ali kakor ga znamo, rekli bi, da se tudi pri tem imenitnem koraku ne prenagli, temveč da se nosi trezno in premišljeno in da opravlja vse s potrebno dostojnostjo. Na vzpomlad
*) Šk rab i ca, f., die Schachtel, der Klingelbeutel, rabi Kraševcem in Hrvatom ; pra vilnej e: s k r a b i j c a; staroslov.: k r a b i j, i j e, f., k r a b i j c a, f., fiscella e vimine plexa, arcula.
začne pa mati račiea jajca leči. vsega skupaj okolo dve sto Mati jih nosi pod „repom", vsako jajce namreč ima kratek repek, s katerim se obesi na to ali ono plavutno nožico, na vsakej jih visi po dvajset do trideset. Tako jih nosi tjsi do konec meseca junija. Takrat so zametki zreli, prodrö kožico in mladi rački prilezejo na dan. Majhni so in skoro prozorni ter počasi lazijo okolo matere, ki mimo ,/jfcedf sredi njih. Kakor jih pa kaj prestraši, zbeže hitro pod rep v svoje /leglo, poprimejo se plavutnih nožic materinih in ta jih urno unese vsakej opasnosti. Toda materina ljubezen kmalu ohladne in necega dne ostavi sirote, da ne vedo kako in kedaj so izgubili mater, očine skrbi pa tako nikdar počutili niso. Prepuščeni sami sebi razidejo se na vse strani s trebuhom za kruhom. Odtod tudi pregovor: Razšli smo se kakor rakova deca.
Kiik učaka lepo starost, živi namreč do blizu dvajset let. Ali dandenes so taki račji Metuzalomi redki, vsaj pri nas. Saj nema miru. Tudi 011 čuti, kako težek je boj za obstanek; kamor krene, povsod pasti in nastave, vse polno neprijateljev in napastnikov. Potlej pa rasti in se veseli življenja, kdor more! Vsak paglavec, vsako pastirče stikuje za njim in ga /6mari pri ognji. Potem so še pravi rakarji, katerim je račja lov ali zabava ali obrt. Love ga z rokami ali s precepi, ali mu nastavljajo Arše, sake in mreže, kamor ga vabijo z mrtvimi ribami, z jetri in drugo mesnino. Drugod ga izmamijo z ognji po noči iz vode, da neumnega /brkača toliko laže in brez truda pobirajo.
V vodah, kjer imajo mir in jih rcdkokedaj kdo lovi, so tako brezskrbni, da ob belem dnevi grabijo po polžih, glistah ali kar se jim mesenega ponuja na palici privezanega. Na Plitvicah sem v jezeru Kozjaku to sam poskusil. Na močan /prot sem privezal nekoliko kurjih črev in sem jih poteknil v vodo. Creva še niso bila dobro v vodi, uže so od vseh stranij planili raki na nja. Ko sem počasi vzdignil prot, vrgel sem tri rake na suho. Tako sem jih nekaj časa metal z vode, če tudi ne po tri, pa vendar po dva ali vsaj po enega. S prva so kakor slepi hlastali po črevih. Ivo so pa s časom videli, da je tovariša za tovarišem čudotvonii prot vzdigal iz njih srede, ne da bi se bil kdo povrnil in jim povedal, kako se jim gaja na drugem svetu, polotila se jih je malo po malo neka treznost in neka/ozbiljnost. Bolj in bolj nezaupno ogleda vali so si mamljiva čreva in dolgo jih je bilo treba premikati sem ter tjä, predno se je kdo odločil pograbiti za nja. In
še ta je bil navadno kakov malovredni mladec, a starcem se je vsa stvar naposled zdela vele.sumna. Dolgo ni bilo nobenega ha videž in tudi mene je minul/potrpež, niti mi ni več stalo do njih, ker našej malej družbi bilo jih je dovolj za posladek.
Poleg človeka ima ritk mej samimi povodnimi živalimi mnogo neprijateljev. Mnoge pohrustajo grabežljive ribe, izlasti dokler so še majhni in mehki, in koliko jih pohrusta vidra, celo lisica preži za njimi.
Svoje vrste — in še prav osobitne —so raki v reki Kolpi ob hrvaškej meji. Ne da bi bili morebiti telesno drugače ustvarjeni; taki so, kakor vsi drugi. Ali glede umstvenih zmožnostij so daleč pred vsemi drugimi. Sosebno veliki prijatelji so godbi, prav za prav žvižganju. Lepemu žvižgu na ljubav ostavljajo najmastnejše zalogaje in prihajajo iz svojih skrivališč poslušat. In tedaj ima žvižgalec najlepšo priliko raka za rakom vlačiti na suho. Toda zgol z duševno hrano se to vendar ne opravi, tudi želodcu je treba nekaj ponuditi. Ako torej hočeš v Kolpi z uspehom rake loviti, vzemi v eno roko prot, kateremu si na konec črva privezal, v drugo pa stisni /j>recep in potem žvižgaj tisto imenitno račjo pesem. Kajti ne gre, da bi žvižgal kar si bodi, kolpski raki so neznansko svojeglavni. Ali njihovo pesem ali pa nič!
Temu in onemu se bode to smešno zdelo. Tudi Valvazorju se je s prva stvar smešna zdela, a naposled je mož vendar verjel. Pišoč „Slavo kranjske vojvodine" pobral je glasoviti učenjak vse, kar se mu je zdelo, da bi ljubljenej deželi utegnilo služiti v čast. V tej stvari se je sam pošteno trudil, da bi zvedel resnico, ali okolnosti mu niso bile ugodne. Dasi tedaj na svoje oči ni videl loviti rakov na/žvižeg, nas vendar zagotavlja, da se okolo Vinice in Podbrcžja tako love. Pravi, da žvižgalci mej soboj tekmujejo; kdor zrni bolje, nalovi več rakov. On sam je vprašal necega Hrvata, Polakoviča po imenu, ki je služil Frankopana in je bil na glasu, da zna rakom sosebno dobro žvižgati. Vprašal ga je, če raki ne bi prišli, ako jim ne bi žvižgal. Hrvat je odgovoril, da ne pridejo, čuda redko pride kakšen. V tem, ko jih žvižgalec naiovi sto, dobi jih drug, ki ne žvižga, jedva šest. Vprašan nadalje, ali imajo tudi drugi raki to svojstvo, pravi, da ne ve, ker 011 je lovil samo mej Poljanami in Metliko. Tudi druge osobe „od stanu" so temu pritrdile. Valvazor bi se bil o tem tudi sam rad uveril, ali voda je bila motna in velika. Zato se opira
na svedočanstvo vere dostojnih mož „sowol von hochfürnelimer als gemeiner Condition", ki so mu vse to potrdili iz svoje izkušnje. Na konci še pristavlja, da rek: „šel je rakom žvižgat" povsod drugod pomenja: umrl je.
Dandanes o tem žvižganji vse molči. Gotovo je mlajši svet pozabil pravo račjo pesem. Kaj pa! Zapisana ni bila nikdar, hranila se je samo po „ustnem izročilu", v pravem pomenu te besede. In necega dne zatisnil je oči star očanec in ž njim je šla pod zemljo tudi pesem, bodi si, da je pozabil naučiti je sina, bodi si, da je iopej glavi ni mogel vcepiti. Tako se izgublja in opušča star običaj in malo po malo gre v pozabo vse, kar je bilo od starine dobrega in hasnovitega. Kaj ne ti, račji prijatelj?
Rakova domovina je jako prostrana, razširja se namreč malo ne po vsej Evropi in po velicem delu Azije. Pri nas se nahaja po vseh vodah, še posebno mu prijajo kranjske in štajerske. Manj mu ugajajo vode po našem Primorji. Najlepše rake na Goriškem sem videl v Koboridskem blatu, pa menda niso posebno okusni. V Gorici vsaj imajo po gostilnicah samo kranjski veljavo. Nemo propheta in patria sua. Da v Soči ni in ne more biti lepih rakov, umeti je leliko; a popolnoma nerazumno mi je, zakaj jih Ipava nema, o katerej bi človek sodil, da je kakor nalašč ustvarjena za to žival. Na Koroškem ne manjka rakov nikjer, ali posebno hvaliti jih nisem čul. Na slovenskem Štajarji bivajo lepi in dobri raki v Sotli in v Pesnici, in gotovo še drugod, kar pa meni ni znano. Kranjska pa vendar prva-kuje glede /raštva; sosebno se svojimi krškimi raki se je proslavila daleč prek ozkih svojih mej. Pa tudi ljubljanski raki, ki se love v Ljubljanici, Gradaščici, Ižici in v družili po ljubljanskem barji tekočih potocih, na dobrem glasu so pri vseh poznavateljih. Vse hvale vredni so nadalje raki iz Pivke, Planinščice in iz družili potokov okolo Planine, Cirknice in Loža. Iz vseh teh krajev izvaža se mnogo tega blaga v Trst. Na Dolenjskem ponašajo se razen Krke z lepimi raki tudi Kolpa, Temenica, Mirna in še druge manjše vode, katerih pa tukaj ne bodem našteval. Pa tudi Gorenjska stran redi po potocih sem ter tjii prav lepo žival. Tako n. pr. vem iz svoje izkušnje, da imajo Poljane nad Skotjo Loko jako velike in okusne rake. Kar se tiče velikosti, bode zadostovalo, ako povem, da so enkrat enega ulovili, ki je na tehtnici potegnil ^tri rezi", rekše: tri četrti libre. Sam ga sicer nisem videl, pravil mi je pa o njem vse časti in vere dostojen mož,
\
ki je stal poleg tehtnice; bržčas ga je tudi okusil. Taki velikani so vendar jako redki. V Dolskem gradu pod Ljubljano kazali so nekdaj — da li še zdaj, ni mi znano — lupino ogromnega raka, če se ne motim, rekli so, da se je porodil v Krki. Tisti bi utegnil biti dostojen drug onemu poljanskemu, dokler je namreč še junakoval pod vodo.
Cirkniško jezero je polno rakov. Kadar voda upade, nahaja se jih po jamah brez števila. Pobirajo jih kakor hruške in spravljajo v vreče in košare. Ali ti jezerski raki glede dobrote ne morejo tekmovati s potočnimi, zato tudi nemajo prave cene.
Kupčija z raki je na Kranjskem znamenita in prinaša v deželo vsako leto najmanj kacih dvajset tisoč goldinarjev. In prinašala bi tudi več, ko bi se raštvo umno uravnalo Iz same Krke izvozi se jih na leto najmanj 100.000 repov, iz družili vodil pa tudi vsaj toliko, če ne več. Prvi trgovec s krškimi raki je Krški poštar gosp. A.; on sam jih razpošlje na leto blizu 60.000 repov. Največ jih gre na Dunaj, v Prago,' Pešto, potem v Pariz, London, Milan i. t. d. Pol libre težki so precej redki, sem ter tjä nahaja se vendar še kak težji, do dvajset lotov stare dunajske vage.
Staro pravilo uže uči, da raka jej v mesecih, katerih imena v sebi nemajo nobenega r, in ti meseci so: maj, junij, julij in avgust. V teh mesecih je tudi trgovina z raki najživahnejša. Razpošiljajo jih v košarah vložene mej mali, pri večej vročini pa v slamo. Kadar gredo prav daleč, namažejo jih z vinom ali z vinskim kisom. Ujete rake spravljajo v posebne skrinje, plavajoče v vodi ter jih pitajo s krvjo, z mesnimi odpadki in se slabimi ribami.
Predno končam, še nekaj šaljivega. Srbska smešnica pripoveduje, da je Turek, nepoznavši dotle raka, prišel k Srbu in videvši to neznano žival pri njem, vprašal ga je, kaj je to. Srb mu odgovori, da je to bolh ober, da lovi bolhe po hiši in po noči v postelji. Turku je bil po tem pojasnilu bolhober močno všeč, zato si ga izprosi od Srba in ga odnese domov. Kako sta se pa Turek in bolhober pogajala po noči v postelji, o tem smešnica molči. Da ni bolh lovil, lehko si mislimo. Prej bi rekli, da se jim je pridružil spomnivši se svoje stare pesni:
Tud jaz bi se tvoje kože lotil.
Oh, kože lotil.
i' —	'S • -^SlAs-r—
0 Preširnovem „Senani".
Spisal Jos. Cimperman.
jjgrgg^acemu cesti telju Prešini o vem u jc znana njegova satirična meniška balada „Sveti Senan", katero je baje da posvetil bil svojemu prijatelju, lani 20. dne junija 1880. leta tu v Ljubljani umršemu, obče čislanemu P. Ben venu tu Chrobatu. Znano je tudi vsakemu, kdor se zanima za kronologični red. po katerem so se naräjale Preširnove nesmrtne pesni, da je „Senan" za stroge tedanje cenzure voljo smel tiskati se prvič tekar 1848. 1. (v „Čebelice" V. zv. na 15. str.); a kakor mi svcdoči vsestranski molk, ne ve se, od kod je Preširen vzel s ujet ali predmet tej pesni.
Vender, če ta pesen v glavnej misli ni popolnem izvirna, to ne zmanjšuje nje ceno, niti ne dela kvare pesnikovemu imenu, o čegaver izvirnej satiričnej stvanlnej moči imamo tehtovitih dokazov na izbčr. Vsak čitatclj uvidi skoro, kako je Preširen izlasti punctum saliens svojej pesni tako zasukal, da jc menj razžaljiv in bolj este-tičen, nego li v matici; tudi si je izbral namesto dijaloga gladko pripovedno obliko.
„Senana" jc v angleščini zložil Thomas Moore (poroj. 28. dne majnika 1779. 1., f 25. dne febr. 1852. 1), ki bi se po svojej nesrečnej usodi in delih dal nekako vzpdred staviti nemškemu pesniku „Albigenzov", „Don Juana" itd. Da je Preširen po Čopi ali Hilscherji, znanem izvrstnem prelagatelji angleških, francoskih in italijanskih pesnikov, seznanil se morebiti s tem slovečim Angležem, to si lehko mislimo, osobito ker znamo, kako srčna prijatelja sta si bila Preširen in Čop in ako op omenim, da je naš pesnik mnogo občil tudi z duhovitim Hilscherjem, vender, da mu je prav ta Moorova pesen zelo ugajala, posnemati se sme iz tega, ker jo je čisto po s v o j e prestvaril, tako da, če je tudi glavno misel od drugod zajel, sme se pesen in mora vender vsa P r e š i r n o v a imenovati; kakor G ö t h e j e v „Erlkönig" ali Bürgerjeva „Lenora" zategadelj nista nič menj izvirna, ker sta zložena po starejših ndrodnih pesnih.
Čestiti čitatelji naj v dokaz dobrostno primerjajo sami P rešilno v eg a „Senäna" z mätico in s tem „interlinearnim", malo ne do
besede natančnim, če tudi ne rimanira prevodom. Nddejem se, da jih stvar zanima, kakor je mene. Pesen slöve v angleščini:
ST SENANUS AND THE LADY. Sv. Senän in dekle.
ST SENANUS. Sv. Senän.
"OH! haste and leave this sacred isle,
„Oj! hiti in o stav i ta sveti otok,
Unholy bark, ere morning smile; Brezbožna ladja, predno jutro se smeje;
For on thy deck, tho' dark it be, Kajti na tvojem krövi, dasi temno je,
A female form I see; Žensko podobo jaz vidim ;
And I have sworn this sainted sod
In jaz sem se zarotil, da te posvečene ruši ne
Shall ne'er by woman's feet be trod!"
Nigdar se ženske noga ne takne!K
THE LADY. Dekle.
"Oh! Father send not hence my bark,
_()j! oče, ne pošiljaj strani moje ladje. Through wintry winds and billows dark: Mej zimske vetrove in valovje temno:
I come with humble heart to share
Jaz sem prišla s ponižnim srcem udeleževat se
Thy mora and evening prayer;
Tvoje jutranje in večerne molitve;
Nor mine the feet, oh! holy Saint,
No katiiti nogi. oj! sveti mož.
The brightness of thy sod to taint."
Čistosti	tvoje rušine oskrunjati."
The Lady's prayer Senanus spurn'd;
Dekleta prošnje Senan zavrže;
The winds blew fresh, the bark return'd.
Vetrövi pišo čvrsto, ladja odplava strani.
But legends hint, that had the maid Toda pravljica poroča, da se je dekle
Till morning's light delayd,
Do jutranjega svita mudilo,
And given the saint one rosy smile,
In spravilo svetnika v sladek smeh, She ne'er had left his lonely isle. Nigdar ni ostavilo njega samotnega otöka.
O novobolgarskej literaturi.
Sestavil A. Bezenšek.
III.
Najboljši bolgarski novelist jc Ljub en K ara vel o v iz Kopriv-šticc, znameniti agitator na političnem poprišči, in brat sedanjemu mi-nistru-predsedniku Petku Karavelovu. Svoje študije dovršil jc kakor tudi njegov mlajši brat Petko v Moskvi, kjer je 1861. leta izdal zvezek bolgarskih narodnih pesnij. Zanimal sc je tudi za bratski narod srbski, mej katerim je živel nekaj časa. Glavno delovanje njegovo vršilo se je v Buku-reštu, kder se je nastanil 1868. leta. Poleg svojih mnogobrojnih novel objavil je tudi dosta liričnih in dramatiških proizvodov, ter pisal tudi v srbskem in ruskem jeziku.
Drug znamenit bolgarsk pisatelj jc škof Kliment Branicki (Vasil Drumev), bivši naučni minister, sedanji Trnovski biskup. Ta je spisal mej drugim jeden roman podnaslovom „Nesrečna obitelj" in jedno jako dobro dramo „Ivanko, ubijec na Asena", katera se opetovano na mnogih mestih z velikim uspehom predstavlja.
Prvo izvirno igro, in to veseloigro, spisal je učitelj Sava Dobro-plodni pod naslovom „Mihovil". A 1866. leta napravil je Dobrjo Popov Vojnikov v Šumli prvi poskus spraviti bolgarske igre na gledališčni oder ter je tudi sam spisal nekoliko igrokazov. — Mej drugimi pisatelji na dramatičnem polji imenujem: T. Ikonomova, Bloskova, Šiško va, S tan če v a in Šišmana.
Kot prevoditelj iz tujih jezikov in kot izvrsten bolgarsk stilist zasluži, da se omenja Nikola Mi h a j lovski iz Jelene, sedaj je član apelativnega sodišča v Šredci (Sofiji) in narodni poslanec. V poslednjem
desetletji preveli so mlajši pisatelji razne klasične spise iz drugih jezikov, na pr. Voltčrovo Meropo, razne komade Molierove, V. Ilugovo Lukrecio Borgio, Lessingovo Eniilio Galotti, Verncjcv Pot okolo zemlje, Schillerjev e Roparje, Gogolov Turas Bulba itd.
Mej najmlajšim pisateljskim narastajem imamo mnogo krepkih močij, posebno mej bolgarsko mladino, ki se uči in se je učila v Zagrebu, Pragi in na Dunaji. Ti so ob jednem najglavnejši posrcdnici mej iztokom in zapadno omiko. Njihov nastop na literarno ali javno poprišče bode imel za Bolgare epohalno značenje.
Kar se tiče znanstvene književnosti, imamo omenjati Jurija Stoj ko v a Rakovskega iz Kotla (1818—1868). Učil se je v Carigradu, v Atenah, v Parizu, ter je malo bival v svojej domovini, ker so ga zaradi njegovega agitatornega duha Turki strogo preganjali. Za to se je največ zadrževal v Avstriji, Srbiji, Vlaškej in Rusiji, da, nekoliko časa celo živel je kot hajduk v Balkanu. Njecov hajduški epos „Gorskij Patniku je jako (omiljen mej narodom. Nadalje je izdal „Bolgarske starine", in opis bolgarskega narodnega življenja. V teh spisih nahaja se marsikatero dobro zrno. A njegov jezik je na polu staroslovenski.
Gabriel Krstovič iz Kotla, poprej kajmakam na otoku Sainu in pozneje član najvišjega sodišča v Carigradu, deloval je od 1. 1837. na zgodovinskem, jezikoslovnem in političnem polji; pridobil si je mnogo zaslug za probujenjc svojega naroda in se je mnogo boril za neodvisno narodno cerkev.
Razen njega odlikujeta se na znanstvenem polji Spi r i do n Pa-lanzov (f 1871.) in Štefan Zahariev kot historika.
A najznamenitejši učenjak bolgarski je Marin S. Dri nov. Hodil se je 1838. leta v Panagjurištu, učil se v Moskvi, in živel kot domač učitelj neke ruske plemenitaške obitelji sedem let v zapadu Evrope. Od 1871. leta je profesor slavjanščine na vseučilišči v Harkovu. Najznamenitejša dela so mu: zgodovina bolgarske cerkve; prazgodovina bolgarska ju kolonizacija balkanskega polutoka po Slavjanih. Spisal je tudi mnogo manjših historičnih in filologičnih razprav, ter jih obelodanil v spisih Brailskega društva. Iz vseh njegovih dol razvidna je — po razsodbi dr. K. Jirečka — ostra kritika izvorov, jasna razsodba spojena s temeljitostjo in jasnostjo.
Kar se tiče jezikoslovnih spisov, imajo jih Bolgari dosta, samo da niso kaj posebnega. Trebalo bo tukaj še resnega dela in vsestranskega izuče-vauja. Za sedaj je najboljša bolgarska slovnica Moinčilova in
Grujeva. Razen teh imajo še šestero drugih slovnic, in to od Ikonomova, Radulova, Veženova, Drinova, Bogorova in Šiškova.
Bogo rov je v obče najplodnejši pisatelj bolgarski, in nema skoro književnega polja, kder bi se on ne bil z večjim ali manjšim uspehom poskušal. Rodom je iz Plovdiva. V jeziku je velik purist, tako da je malko smešen v očeh svojih poznavalcev. Pisal je razen imenovane slovnice tudi francosko-bolgarski in bolgarsko-francoski besednjak; izdaval je mnogo časopisov, in on je mej prvimi bolgarskimi žurnalisti (v Smirni je izšel njegov prvi časopis); potem je pisal zemljepisne in potopisne stvari in nabiral je tudi narodne pesni. Sedaj živi v Sredci in zmirom marljivo deluje na književnem polji. V poslednjem času je izdaval „Na-kovalno" v jezikoslovno-purističnem duhu.
Kot pisatelj na šolskem in popularnem polji in kot dober prela-gatelj iz ruskega, francoskega in angleškega je poznan liri sto G. Dano v; ta je tudi odprl prvo bolgarsko knjigarno. Sedaj izdava „Marico" v Plovdivu, in ima svoje knjigarne v Plovdivu, Ruščuku, Sredci in Solunu.
Kar se tiče bolgarskega novinarstva, položil mu je začetek Fotinov s svojim „Ljuboslovjem" v Smirni (I. 1844—1840). Bogorov izdaval je v Lipskem „Bi. Iga rs kij Orel" (pozneje nazvan „Bi.lgarskij izvestnik") od 1840. do 1849. leta. V Carigradu izdaval jc isti „Cari-gradskij vestnik", koji je izhajal do 1801. leta. Odkar se je porodilo cerkveno bolgarsko vprašanje, dobilo je novinarstvo zrtatno moč. Mej novinarji vidimo Cankova, bivšega ministra predsednika; Burmova, predsednika prvega ministerstva; M i h aj 1 o v s k e ga. N a j d e n o v a, oko-lijskega načelnika v Karlovu: Sla vej kova, sedanjega ministra notranjih stvarij; Načeviča, bivšega ministra financij; Suknarova, sedanjega predsednika sebranju; M. Bala ban ova, sedanjega konzula v Carigradu itd.
Letos imajo Bolgari sledečih 24 časopisov; „Državen včstnik", „Bi.lgarski Glas", „Nezavisimost", „Seljanin", „Bi.lgarska ilustracija", „Jugoslavjanski Stenograf", „Bodilnik", „Kakalaška" — vsi v Sredci. V Plovdivu so: „Marica", „Narodni Glas", „Iztočna Dandanija" (satirična).— V Ruščuku: „Slavjanin", „Bulgarin", „Djavolsko šilo" (satiričen), „ Makedonec u. — V T r n o v u: „ Sojedincnje ". — V S v i š t o v u: „Napredek", „Narod". — V Varni: „Varnenski vestnik", „Pedagogi-česki včstnik", „Svobodna Bi.lgarija". — V Slivnu: „Bi.lgarsko znameK. — V Carigradu: „Zornica". — V V en gadu pri Temcšvaru: ^Vengandska narodna nuvala" (z latinico).
Ta veliki broj bolgarskih listov dokazuje, da se je novopreporojen bolgarski narod počel živahno zanimati za književnost, in od njegove vztrajnosti in marljivosti moremo pričakovati najlepšega ploda tudi v duševnem obziru.
Novejša češka literatura.
Piše Ivan Hribar.
I.
Od leta 1817. do 1848.
(Dalje.)
Svojo posebno pot odbral si je Karel Hynek Mac ha, mladenič nenavadne nadarjenosti, — pesnik genijalen. Le jedno skromno delo ima češka pesniška literatura od njega, a to mu je zagotovilo mesto mej prvimi pesniki češkega naroda. Njegova lirično epična pesen „Majtt v katerej v byronskem zlogu opeva globoko bolest srca, dokazuje, da bi bil Macha brez dvombe presegel vse češke pesnike, ako bi mn bilo dano živeti. Umrl je imajoč še le 26 let.
Uže prej sem omenil, da se je nekdaj za glavni pogoj dobre balade ali romance mej češkimi pisatelji smatralo na dolgo in široko razpredeno pripovedovanje. Josef Jungmann uprl se je prvi temu, in za njim so šli večinoma vsi gori imenovani pesniki. Ostalo jih je pa vendar še mnogo, ki so se ravnali po starem pravilu, čegar glavni zagovornik je bil Jan Nejcdly. Se ve da plodi teh pesnikov niso našli priznanja mej narodom, ko se je bila po spisih Celakovskega in njegovih privržencev prava pesniška 'smer udomačila in estetična čut razširila in ker torej njihova trmoglavost ni imela druzega nasledka ko tega, da se je uekaj časa razvoj pravilne češke balade zaviral, ne bodem se pri njej dalje mudil.
Ako prestopam k pesništvu dramatičnemu, imenovati mi je najpreje Vaclava K li men ta K lic pero in Josipa Kajetana Tyla. Prvi je tako rekoč oče češke dramatične literature. Sicer se njegovim spisom pozna, da pisatelj ni imel one izobraženosti in onega nazora, katerega si more dramatični pisatelj le pri redno urejenih gledališčih pridobiti; vendar pa se njegove žaloigre odlikujejo po globokosti mišljenja in pri-prostosti dejanja, veseloigre in burke pa po zdravem humorji, ki ga je tako spretno vedel vanje spravljati. Jos. Kajetan Tyl bil je skoro še plodnejši ko Klicpera, a njegovi dramatičui spisi, razen nekaterih boljših po svojej notranjej vrednosti nikakor ne dosezajo spisov prvega. Naj-
duhovitejši dramatični pisatelj bil je F rt. T urin sky in obžalovati je le, da češka literatura od njega nema se izkazati z več ko dvema žalo-igrama „Virginia" in „Angelina". Ako imenujemo še Jos. Jiff Ko Idr a, Šimna Machačka in Vdelava Svobodo, imamo pred soboj malo ne vse dramatične pisatelje te dobe.
Kakor pri vsakem narodu, kedar se začne zavedati, tako so tudi pri češkem narodu od začetka vsi pesniki, lirični, epični, da! celo dramatični imeli pred soboj glavni in vzvišeni smoter s svojimi spisi delovati na to, da se narodna zavest popolnem probudi in utrdi. A ne samo v vezanej besedi, tudi v nevezanej. v pripovedkah in romanih, delovalo se je na to in sicer posebno s tem, da so si pisatelji za predmete izbirali dogodke iz slavne zgodovine češke minolosti ali pa, da so dejanja pripo-vedek uravnavali tako, da je k ljubezni in udanosti do domovine in naroda vzpodbujalo. V poslednjem obziru imenovati mi je posebno J. K. Tyla, ki je s svojimi spisi te vrste imel več sreče in uspeha, ko s spisi dramatičnimi.
Zgodovinske pripovedke in romane pisali so V. K. K lic p er a, Jindrich Marek in po različnih prevodih tudi pri nas dobro znani Prokop Chocholoušck; povesti z dejanji iz naroda vzetimi pa K a r e 1 Sabina, Jos. Mir. Ilurban, J. Vocel, Jaroslav Kričenskv in Uubeš. — Najbolje so se pripovedke in romani širili mej narodom po leposlovnih listih, katere so bili pisatelji leta 182Ö. izdajati začeli. Takrat sta bila namreč ustanovljena lista „Cechoslav" in „Vlastislav", katera sta okolo sebe zbrala blizu 150 pisateljev, — se ve da mej njimi tudi mnogo tacih, katerih spisi so bili le začetne poskušnje. Vslcd tega so boljši pisatelji lista tudi večjidel popuščali, ter si naposled ustanovili časopisa „Kvety" in „Češka včela", katero poslednjo je uredoval nekaj časa Celakovsky sam. Leta 1846. prevzel je uredništvo tega časopisa Karel II a v liček in povzdignil ga je tako, da je imel toliko duševne in materijalne podpore, ko pred tem še nobeden časopis na Češkem.
Ob jednem z drugimi literarnimi oddelki začela se je razvijati tudi znanost. Tu je bilo pisateljem boriti se z marsikakimi težavami. Glavna je pač bila ta, da ni bilo češkega izobraženega občinstva, ter se torej tudi v češkem jeziku pisane znanostue knjige niso razpečavati mogle. K tej pa se je družil še predsodek, da češki jezik ni sposoben za znanostne razprave in ravno obe te okoliščini sta zakrivili, da Dobrovskv, — ki je sicer toliko koristil Češkej literaturi, — ni izdal nikacega spisa v svojem materinem jeziku.
Prvi pojav na polji znanostne literature je Anton Markova „Logika", ki je izšla leta 1820. Leto na to začel je Jan Svatopluk Presl izdajati časopis „Krok", kateremu je bil namen gojiti vse vednosti, posebno pa vednosti prirodne. S tem časopisom je Presl tudi nehote prouzročil silni jezikovni boj. Ker namreč razen tilozotičnih in pravniških izrazov, — kateri se nahajajo v starih spisih Tom. Štit-n c ga in Korn. V še lir da, — češki jezik ni imel za druge znanostne oddelke nikake terminologije, začel je Presl s pripomočjo Jungmanovo v spise, ki jih je priobčevel v „Kroku", uvajati čisto novo češko terminologijo. To je nekatere starejše pisatelje, posebno pa uže imenovanega Jana Nejedlega tako jezilo, da so se na vse mogoče načine začeli upirati takovemu novotarjenju, druge pa je zopet vzpodbujalo, da so za nekatere sicer dobre narodne izraze kovali čisto nove besede, ki ne spominajo le našega P. Marka Pohlina, temveč daleko nadkriljujejo vse, kar je on v tem obziru storil. Najhujši boj pa je nastal zavoljo rabe črk i in y in udeležili so se ga vsi tedanji pisatelji; posebno duhovito pa Jungmann in Čelakovskv, kateri poslednji niti velezaslužnemu Hanki ni prizanašal. Konec temu hudemu boju za pravopis storil je še le František Palaeky, ki je prevzemši leta 1827. uredništvo takrat ustanovljenega „Časopisa musea češke h o", sprejel jezik po Jung-manu in Čelakovskem upravljeni in opirajoči se na stare klasične vzore, posebno pa na oba malo preti tem najdena rokopisa, ob jednem pa zaprl predale „muzejnika" vsem ne strogo znanstvenim jezikovnim razpravam. Da-si so mu od začetka mnogi prijatelji to zamerjali, spoznali so vendar kmalu vsi, da je Palaeky čisto prav in le v prospeh literature ravnal, in „Časopis musea českeho" postal je v kratkem glavno središče, okolo katerega so se zbirali vsi z znanstvom se pečajoči pisatelji.
Ob jednem pa je Frt. Palaeky skrbel za to, da se je s pripomočjo domoljubnega plemstva ustanovila kot oddelek muzeja „Matica češki", katerej je bila glavna naloga zalagati znanstvene spise ali vsaj pisateljem dajati podpore, da jim je mogoče bilo takove spise izdajati. Matica bila je torej neizmerne važnosti, kajti odslej se onim pisateljem, ki so imeli poklic in vojjo gojiti znanstveno literaturo, ni bilo bati razen truda tudi še materijalne izgube in čedalje bolje je narastalo število onih, ki so začeli pisati o različnih strokah znanstva.
Prvo veliko delo, katero je izšlo (1835—1839) s pripomočjo „Matice", pa je bil Jungmannov slovnik, obsezajoč pet velikih zvezkov v 4ki. Ta slovnik je plod tridesetletnega marljivega truda pisateljevega
in je pravi zaklad češkega jezika. Delo to imelo je na daljši razvoj jezika in upravljanje pravopisa velikansk upliv in ni ga še dandenes češkega pisatelja, ki bi — boteč pisati lep in pravilen jezik — v marsičem ne iskal sveta v enciklopedičnem slovniku Jungmannovem.
(Dalje prihodnjič.)
Slovenski glasnik.
Slovensko slovstvo. Slovensko „Dramatično društvo" razpošilja ravnokar svojim družabnikom knjige za leto 1879/80. in sicer „Slovenske Talije" 48. in 49. zvezek. Vsebina tema zvezkoma, ki se prodaj eta po 1 gld., je ta: -Tonica", drama v treh dejanjih, spisal Körner, poslovenil Svitoslav Pintar; — -Št!" igra v dveh dejanjih, spisal E. Scribe, poslovenil Val. Mandelc; — Dlaznica v prvem nadstropji", vesela igra v jednem dejanji, češki spisal F. F. Šambcrk, poslovenil Jos. Star6; — .Ali plavaj ali utoni!" v italijanščini spisal Leo di Castelnuovo, poslovenil P. — „Zmešnjava na zmešnjavo, burka v petih dejanjih, spisal A. Kotzebue, poslovenil Jos. Cimperman; — „Stempihar mlajši", gluma v jednem dejanji, spisal A. Dolly, poslovenil V. Eržen: — .Izbiralka". vesela igra v treh dejanjih s .petjem, spisal K o sta Trifkovič, poslovenil V. Eržen. Tajnikovo poročilo pripoveduje, da jo „Dram. društvo" v zgoraj omenjenej društvenej dobi dobilo od slavnega dež. odbora podpore 1000 gld., od katerih je G00 gld. razpisalo v nagrado slovenskim igram, 300 gld. porabilo v izdavanje „Slovenske Talije", a za ostalih 100 gld, nakupilo si v pomnožitev svoje knjižnice mnogo izvrstnih dramatiških del slovanskih, italijanskih in nemških. S pomočjo dragovoljnih diletantov priredilo je tri javne predstave. Skupni dohodki znašali so 1122 gld. 83 kr. stroški 1170 gld. 48 kr.. zadnji tedaj presezajo dohodke za 47 gld. 65 kr., čemur se ni čuditi, ako pomišljamo. kako malo so briga naša inteligoncija za ta preimenitni narodni zAvod in kako se število podpornih udov krči od dnč do dne. Stan premoženja dne 20. sept. 1880. leta vendar kaže 5885 gld. 65 kr. gotovine. V slovenskem listu se je te dni nekdo jezil, da so -Dram. društva" knjigo predrage (kar pa ni res, kajti letošnjo knjige obsezajo 26'/s tiskano pole. a stanejo samo 2 gld.!) ter patetično vzdihnil: -kdo bode dal za (slovensko) .Don no Diano" n. pr. 1 for i nt, dočim jo nemško lehko dobi za 12 kr." — Smešno je, slovensko uboštvo moriti na nemške vatle, kajti Nemcev je samo v nomškej državi nad štirideset milijonov, a nas Slovencev niti pol drug milijon ni! O takih številkah je neslana vsaka primera, vendar menimo, da bode vsak pameten rojak naš rajši stanoval v svojej slovenskej bajti, nego v najetem nemškem gradu. Tudi to graja g. poročevalec, da društvo po več iger v jednem zvezku daje na svitlo. To dela društvo, da je vezanje menj stane in ker jo to društvenikom ugodneje. Saj se poleg tega dobivajo tudi posamične igre na prodajo. — G. Anton Nčdved je zložil dva nova šolska napeva pod naslovom: „K poroki cesarjeviČa
Rudolfa s princesinjo Štefanijo", katerima je pridejan tudi kratek živo-topis cesarjeviča Rudolfa in kraljičine Štefanije. Napeva z životopisom 4 strani v 8ki obsezajoča po 3 kr. prodaje založnik Mileč v Ljubljani. — Ivan Tomšič, učitelj na c kr. vadnici v Ljubljani, je spisal knjižico rCesarjevič Rudolf, nastolnik avstrijski". Knjižica obseza 20 strani j, ima več ličnih podob ter se prodaje s poštnino vred po 12 kr. zvezek pri tiskarji in založniku Karlu Rauschu na Dunaji (VI. Hornbostelgasse 4.) — Marijin mesec ali Šmarnice za leto 1881. Na svitlo dal častivec Marijin, založil pisatelj, tiskala „Narodna Tiskarna" v Ljubljani 1881, 16°, 351 str. Cena knjige 85 kr.— Zgododina slovenskega slovstva, spisal in založil Julij pl. Kleinmayr v Kopru, natisnila tiskamica družbe sv. Mohora v Celovci 1881. 8°, 220 str. Vsebina: I. o jeziku in delitvi po narečjih, II. razdelitev slovstvene zgodovine. III. temelj slovanskej vedi, IV. o azbuki, V. stara slovenščina, VI. slovensko slovstvo in sicer A. staroslovensko: 1. brizinski spomeniki, 2. glagoliško slovstvo, 3. cirilsko slovstvo, 4. slovenščina pod Trubarjem, B. novoslovensko slovstvo. Knjigo prodaje pisatelj Julij pl. Kleinmayr c. kr. profesor v Kopru po 1 gld. 20 kr., s poštno nakaznico franco. Učitelji, dijaki srednjih šol in učiteljski pripravniki dobivajo jo po 1 gld. Knjiga se lehko naroča tudi pri tiskarnici družbe sv. Mohora v Celovci. — „O pritoževanju proti merilu za zemljišni davek", imenuje se knjižica, ki jo v slovenskem in nemškem jeziku na svitlo dala kmetijska družba štajarska in ki kmetskim posestnikom daje pouk, kako naj se narejajo pritožbe zoper previsoke ali napačne vcenitve svojih zemljišč. Knjižica je natisnena v Gradcu v tiskarni Leykam-Josefthal in velja 10 kr. — „Razlaganje sv. rožnega venca" za vse dni meseca maja z dodatkom navadnih molitev; devetdnevnice in tridnev-nice, kakor tudi nekaj pesem. Po nemškem uredil in pomnožil o. Hrisogon M. S podobo na čelu. Stane trdo vezano v polu platnu 75 kr. Dobiva se ta knjiga v katoliškej bukvami v Ljubljani.
Südsteierische Post imenuje se dvakrat na teden v Mariboru izhajajoči list, katerega so osnovali spodnještajerski rodoljubi v ta namen, da bi zagovarjal načela sedanje spravljive vlade, zastopal terjatve in pravice slovenskega naroda ter odbijal nasprotne napade na našo narodnost. Ta list je jako dobro uredovan ter stane za četvrt leta samo 1 gld. 70 kr. Naročnina pošilja se v Maribor (Hauptplatz 3, Eck der Domgasse.)
Xivotopis kardinala Gjure Utješenovič-Martinušica, katerega je spisal znani hrvatski pesnik in pisatelj Ognjoslav Utješcnovič in katerega je dala na svitlo jugoslavenska akademija, izšel je sedaj tudi v nemškem prevodu pri \V. Brau-müllerji na Dunaji. Knjigi so dodani tudi slika, grb in načrt rodnega grada Martinušičevega. To delo. v katerem je g. Utješcnovič porabil več novih, dosedaj še ne znanih zgodovinskih virov iz tajnega cesarskega dvornega arhiva na Dunaji, vzbudilo je tudi v Nemcih veliko pozornost in nedavno smo čitali v „Pressi" obširnejšo oceno o njem od gradskega profesorja Kronesa.
Ujetnik hrvatskoga ili srpskoga jezika, obradujc Dj. Daničič i izdaje jugo-slovenska akademija. Te knjige prišel je na svitlo 2. zvezek, ki seza od j-besjeda1" do r. bogat" in od 16. do 30. pole. Cena zvezku je 3 gld.
Archiv für slavische Philologie. Tega preimenitnega osrednjega glasila slovanskemu jezikoslovju, katerega pri Weidmann« v Berlinu v nemškem jeziku izdaje peterburški profesor V. Jag i <5, prišel nam je ravnokar v roke pete knjige tretji zvezek, ki prinaša te zanimive razprave: Grftssler-Brückner, die slavischen Ansiedelungen im Hassengau; M. Drino v, Beiträge zur Kunde der neubulgarischen Sprache: Kirste, zum slavischen Palatalismus: Grot, zur Kritik einer Stelle des Constantin Porphyrogcnitus: Wesselofsky, der ewige Jude; Danysz, das Gebetbuch der heiligen Hedwig. Poleg tega Brückner. Nehring in Jagič objavljajo več kritik o imenitnih knjigah slovanskih, izmej katerih je posebnega spomina vredno, kar Jagič piše o „Rjcčniku hrvat-skoga ili srpskoga jezika". Pohvalno omenja vso notranjo, na strogo znanstveno podstavo oprto osnovo tega akademijskega slovarja; priznava pridnost, sposobnost, spretnost, trdno voljo in energijo njegovega urednika g. Daničiča, i graja protikritiko, katero je pred nekoliko meseci zoper ta slovar v Sušaku dal na svitlo g. dr. Fr. Pilepič, ki namesto učenega, vse bogastvo prelepega hrvatskega jezika obsezajočega slovarja želi, da bi akademija dala na svitlo praktičen slovar, ter dostavlja: „die südslavische Akademie thut wohl daran, sich in ein solches Unternehmen nicht einzulassen, sie hat genug an der grossen Aufgabe des historischen Wörterbuches zu thun. Dass diese so schön begonnene lcxi-c-alischc Leistung nicht nach dem Geschmacke derjenigen sein wird, welche rein praktische Zwecke vor Augen haben, das liess sich vorhersehen .... Man hat kein Recht, daraus irgend welchen Vorwurf gegen die Akademie abzuleiten. In der That kann man eine ganz anders d. h. sehr günstig lautende Anzeige des akademischen Wörterbuches in der slovenischen Monatsschrift „Zvon* (Laibach. 18« 1) 91 —100 lesen, welche der als feiner Kenner der slovenischen Sprache bekannte Fr. Levstik geschrieben hat. Was er da zu Gunsten des Kajkavischen vorbringt, das möchte auch ich zur Beherzigung empfehlen." Mej manjšimi članki odlikuje se osobito Jagičev .Kraljevič Marko, kurz-skizzirt nach der serbischen Volksdichtung-, in istega pisatelja -Bibliographischer Bericht", v katerem našteva in kratko ocenjuje vse znamenitejše knjige, ki so zadnje mesece v raznih slovanskih jezikih prišle na svitlo. Uže zaradi tega pre-izvrstnega biblijografičnega poročila zasluži Jagičev arhiv, da bi prišel v roke vsakemu, kdor se briga za razcvit, razvoj in pravi napredek slovanskih slovstev. O Trstenjakov i h spisih, osobito onih, ki so bili zadnja leta natisneni v matičinih letopisih, pravi Jagič: „Man muss der grossen Gelehrsamkeit des Verfassers volles Recht widerfahren lassen: wenn er jedoch wirklich wünscht, dass einige Resultate seiner Forschungen (und nicht alles ist ja verfehlt) in die Wissenschaft Eingang finden, so möchte ich ihm rathen, für eine möglichst knapp gehaltene, alles überflüssige bei Seite lassende deutsche Bearbeitung zif sorgen."
Stanko Vraz. Izabrane pjesme. S uvodom F ran je Marko vi ča. Sa slikom pjesnikovom. Zagreb 1880. Naklada .Matice Hrvatske*. Tisak Karla Albreehta. Knjiga Šteje jednoindvajset tiskanih pol, od katerih Markovičeva velezanimiva študija napolnjuje deset pol. Po vnanjej obliki ta knjiga spada mej najokusnejše tiskopise hrvatske, da, reči moremo, da se sme primerjati najelegantnejšim knjigam nemškim ali francoskim. Uže gledati to lepo knjigo je veselje! Kakor je znano, dobili so Stanka Vraza družabniki „Matico Hrvatske" za leto 1880.,
a poleg njega še petero drugih knjig. In vse to za 3 gld.! Stanko Vraz prodaje se sedaj tu(li v knjigarnah po 3 gld. zvezek.
„Pobrat ivistvo, mesečni žurnal za književnost i nauku" imenuje se nov srbski list, katerega v obliki .Ljubljanskega Zvona" od novega leta izdavajo dijaki velike šole v Bfilemgradu. Letna naročnina mu jc 4 gld.
Češko slovstvo. Največ pozornosti vzbudila je zadnji čas knjiga pod naslovom .0 živatč a pfisabeni Josefa Kajetana Tyla" spisal J. L. Turnovsky. Saj je pa tudi res izvrstna slika življenja in delovanja jednega nabolj navdušenih domorodcev, kar jili je Češka imela, pa tudi jednega najnesrečnejših. Citati se da kakor roman, kajti opisuje nam Tyla človeka, rodoljuba, burno življenje pesnikovo in igralčevo. Sladek končuje kritiko o njej v aLumirua želeč: „Takovych knili meli bychom miti vice".
Koncem minulega leta izdala je prva češka pisateljica zdanje dobe E. K r As no bor skd zbirko pesnij pod naslovom „K slovanskemu j ihn". Pesni te so uže same na sebi krasne, da, poleg Svatopluk Čcchovih baje najlepše; Krasnohorska je pa tudi poleg tega še pokazala kraj, kamor naj bi se češki pesniki bolj pogostem obračali. Kazen J. Holečka se izmej čeških pisateljev nihče ne briga za južne Slovane. Nihče bi ne mislil, da te krepke, junaške besede, globoki čut in zdravi nazori o življenji prihajajo iz srca ženskega. Ne more se povedati, katere pesni so lepše, ali junaške, bojne ali lirične . . . Pozna se, da je Krasnohorska s pridom prebirala srbsko narodno pesništvo ter se iz tega neusahljivega vira prave poezije vciiko naučila.
Izšel je ravnokar francoski prevod „Babičke- od Božene Kap o ve. Knjižica, tiskana jako okusno, stane 1 gld. 50 kr. Morebiti ustrezamo slovenskim gospodičnam, jezika francoskega zmožnim, če jim oznanjamo to knjigo.
Mladi nadarjeni pisatelj Eduard J el i ne k opisal je svoje potovanje iz Poljske z mrtvim prijateljem Jablonskim. „Vz po mink a na Bo le s lava Ja-blonskčho" odlikuje se posebno po lepem zlogu in navdušenih mislih. Čisti dobiček je namenjen „ustanovi Jablonskega".
Jako zanimiva je nadalje knjiga: „F r. Lad. Rieger, vodja češkega naroda," spisal Jak. Maly. Kar je storil Ricgcr svojemu narodu, ne da se kmalu in lehko ocenjevati, zategadelj morajo biti Čehi hvaležni g. Malemu za to. kar jim je dal. S političnega stališča je dobro opisal Riegerjevo delovanje; a zasluge njegove v literaturi, ki niso nikakor male in zasluge o g'edališči češkem jako so površno naznačene. Ricgerjevega biografa čaka teško delo.
„Jiibliograßcky Vrstnik", katerega v Pragi po jeden pot na mesec izdaje Urbane k, potreben je vsakemu, kdor se hoče seznaniti s češko in slovansko literaturo ter se vestno briga za nje razvoj; kajt' ta „Bibl. Včstnik točno prinaša naznanila o vseh novih knjigah i novinah, objavlja vire životopisom pisateljskim ter zaznamenuje vsako kritiko o tem ali onem spisu.
lVccKiii KPVfKOKl». Uže v prvej številki „Ljubljanskega Zvona- opozarjali smo svoje čitate^je, kako nepričakovano hitro napreduje na slovanskem jugu znanje in učenje ruskega jezika. PoBoljjarskej, Srbskej in Črnej gori uveden je ruski jezik obligaten predmet v vse srednje šole. Tudi v Hrvatskej se osobito
starčevičevski listi pečajo ozbiljno z ruskimi razmerami ter priporočajo svojim ljudem, da naj se pridno uče ruski. Ravno tako se tudi Čehi, osobito v Pragi trudijo, da bi se popolnem naučili ruskemu jeziku. Uže pred dvema letoma osnoval je v Pragi znani leksikograf dr. Hank .Russkij kružok", društvo ki ima namen „praktičeskoe izučenie russkago jazyka i razvitie obštenija meždu člonami". To društvo ima, kakor nam piše prijatelj iz Prage, okolo 100 družabnikov, največ Čehov, potem nekoliko bolgarskih dijakov in nekaj pravili ltusov. Družabniki se navadno shajajo po joden pot. na teden v >Umelcckej besedi", navadnem zbirališči čeških pisateljev, glasbenikov in umetnikov. Tu čitajo, pojo, deklamujejo ali prestavljajo kakšno igro, vse v ruskem jeziku; društvo ima tudi malo, a dobro in izbrano knjižnico rusko, v katerej se nahajajo vsi ruski klasiki, mnogo leposlovnih listov ruskih in vse knjige, ki so preložene iz češkega na rusko, ali narobe. V društvenem odboru sede znani literati in odličnjaki češki, predsednik mu je državni poslanec dr. Vašatv. Društvenih pravil §. 5. pravi, da razgovorni jezik na navadnih zborih je ruski, a na občnih zborih morajo družabniki govoriti ali češki, ali nemški zato, da jih umoje — policijski komisar. In 26. celo govori: r§. 5. nell»za izmčnjati», inače obštestvo budetl> zakryto." Društvenine plačuje se na leto po 3 gld. Vivat sequens!
Ruske knjige. Naš slovenski rojak g. O. Klemenčič, profesor na 2. gimnaziji v Sanktpeterburgu, spisal je, kakor črtamo v ruskih novinali, to šolsko knjigo: Upražnenija v perevodah s ruskago jazyka na latinskij dlja srednih klassov gimnazij i progimnazij. Spb. 1881. c. 70 k. — V. Dalj. Tolkovvj slovar živago velikorusskago jazyka. Tom vtoroj J—O. 2. ispr. izd. i značiteljno- umno-žeimoe po rukopisi avtora. Spb. 1881. 1810 str. podpisnaja c. 20 r. — J. Ž d a-nov. Literatura slova o polku Igorcvč. Kiev 1880. (Ottisk iz universitetskih Izvčstij.) c. 60. k.
Čitanka ruska in zgodovina ruske literature. Onim, ki se žele kratkim potom seznaniti z ruskim slovstvom priporoča se: Istorija ruskoj slovesnosti (2 dela, Spb. 1880, 3 rublje) in Istoričeskaja hristomatia n o v a g o periode ruskoj slovesnosti 2 dela. Spb. 1880, 2 rublja 50 kopejk. Obe knjigi spisal je A. Gala ho v in naučno ministerstvo ji priporoča za srednja učilišča. Dalje je spomina vredna tudi knjiga: P. Polevoj, Istorija ruskoj literatury v očerkah i biografijah s risunkami i portretami I. del, stane 4 rublje.
Urednikova listnica. G. J. K. v D. Ponujanega članka o potresih ne moremo sprejeti, ker nam je uže prof. Jescnko o tem predmetu poslal jako obširno, zanimivo in temeljito razpravo, katero začnemo v prihodnjej Številki tiskati.
„LJUBLJANSKI ZVON- stane vse leto 4 gld., pol leta 2 gld.. četvrt leta 1 gld. Naročnina pošilja se upravništvu v .Narodnoj tiskarni" v Ljubljani.
Založniki: J; Jurčič, in drugovi. — Za uredništvo odgovoren: dr. I. Tavčar.
Tiska .Narodna tiskarna" v Ljubljani.
Oxnaifeilo. Ker nam je „Ljubljanskega Zvona" prva številka pošla tudi v 4. izdanji in je zaradi predragega tiska ne moremo ▼ petič tiskati, oglašamo s tem novim naročnikom, da jim prve številke ne moremo pošiljati.
Samo tedaj, ako bi se oglasilo vsaj petdeset novih v s e 1 e t-ni h naročnikov, bode se I. zvezek še jedenpot natisnil.
Založniki.
Popravek: V „Ljubljanskega Zvona" IV. zvezku na 221. strani v Verskih bajkah namestu Črmošnjice čitaj: Čremošnice; kajti g. pisatelj to im6 izvdja od besede čremoh = divji česen. — V Erjavčevem „Raku" na 244. strani namestu: „-No, on se za vse te ob reke ne zmeni," čitaj: „No, on se za vse te obroke ne zmeni". Krivi obroki (Verliiumdungen) govorč Tolminci.