I ;na iy5KI NEMIRI VIRGINIJI. g ST liafl) e z vi laka. Jltr Šerif za vojaško pomoč. ■ vlade. nje fok DELAVSKE VESTI. rieston, \V. Va. feb. Gu- ostalimi je '9 Cl 8 . * ftiasscocku in f!i . U V išjim uradnikom tmale po gorske premogar- •ine Jlueklov' brzojav- 1 ‘ i„ še vedno se vršečih ^označenega okraja. Med Bonner Hillom 25 njego- w ,močniki in stavkujocimi " prišlo je včeraj do o- • y — so ostali 02 :arji; 1000 železniških delavcev ostavilo tovarne. Paekerton, Pa. 8. feb. Nad 1000 delavcev, zaposlenih po raznili tvornicah Lehigh Vallev železni¬ ce je ostavilo danes Svoje delo iz simpatije do 15 svojih, nedavno odpuščenih tovarišev. Železničarji zahtevajo da mora vodstvo družbe sprejeti nazaj vse dotičnike, preje se nikakor ne po¬ vrnejo žopet na delo. Novo delavsko ministrstvo. Washington, D. C. 8. feb. Ka¬ kor po nekaterih inozemskih dr¬ žavah, tako se namerava tudi tu¬ kaj v AVashingtonu ustanoviti v vladinem kabinetu posebno de - lavsko ministerstvo, ali postaviti delavskega tajnika. To predlogo je sestavil senator Borali. O novi naredbi se je danes živahno deba¬ tiralo v senatski zbornici in se bo J)ULUTH, MINN., Monday, February, 10, 1913. — Ponedeljek, 10. februarja 1913. RAZNE VESTI IZ SLOVENSKIH NASELBIN. Volume II. — Letnik II. INN. Fazdelji va svoje plačujejo 01 .spopada, pn čemu | Te i v premoči. , avn0 je zahteval šerif Hill , vojaške pomoči, se mu ne Uslalo iste l>reje. predno ne ^ vlada natančnih podatkov o izgredih- , ! se tudi da je nedaleč od [ 0 , va velika premogarska _ i obstoječa iz samih stav- jv. Oddelek šerifovega moš- streljal sinoči na razne __. z vlaka Chesapeake in O- jutkztiiee. Šerifu je dosedaj še če je bila pri tem spo- 5 saka oseba, bodisi že moški, i ali otrok ranjena kajti šte litavkujoče stranke je bilo v s številom šerifov 10 i večje. sod 'razglašen še lansko s v premogarskem okrožju Ka- . je še vedno v veljavi. Rav i vrši se zasedanje držav- Vlsidst države, AV, > poslala v oni okraj pre- l njega vojaštva, predno se z ikimi vodji o tamošnjem po- fcjn natančno ne prepriča: za- »w skušala tudi doseči premir stavbarji in premogarsko mnogovni trust v preiskavi. »napolis, Ind. 8. feb. John ® te > predsednik ameriške «rske zveze (U. M. \V. of ' napotil v državo Colo- 1 zadevi preiskave zadnje c - premogarsko stavke. Te- » povzročile razne družbe 1e ' n z apor 16 delavcem, r :" l °govui trust ni odobra- svojih delavcev. rr ik gorioznaeene zveze kJf 4 sedaj uvesti s pomoč¬ il 811 *' zbornice natančno 5 zadnje premogarske Glasilo K. S. K. J. “Amerikan- ski Slovenec” prinesel je v svoji zadnji štev. z dne 7. t. m. sledečo, nepričakovano notico tikajočo se afere Kranjec-Sclineller. SPRAVA. Urednik našega lista, Rev John | Kranjec, in g. Paul Sehneller, predsednik K. S. K. j. sta se na prošnjo glavnih uradnikov v po¬ polno medsebojno zadovoljnost v prisotnosti vseh zbranih uradni¬ kov pobotala ter si podala roke v znamenje bratske sprave. S tem je kontroverza med njuna konča¬ na in postala sta boljša prijatelja, kot kdaj poprej. Radovedni smo koliko časa bo ostala ta sprava v.veljavi?- — Zavedna slovenska naselbina v o tej predlogi razmotriralo še* pri- j VVaukgeam. IH. zapoeela je žival- ZLORABA POSTE V GOLJUFIVE NAMENE. Zloraba pošte v goljufive na¬ mene. Newyorška ban - čna tvrdka izdala med ljudstvo 17 milij. ničvrednih delnic. USTAJA V MEXIKI. Nad 250 oseb ubitih v revol¬ ti. Madero zbežal iz dežele. USPEHI BOLGAROV Grozen * „ j Praga, Češko. 0. feb. A skraj- IN ČRNOGORCEV. ŠKODA $2,048,298. Mexiko Čtiv, Mehika. 10. feb. Med četami vladine stranke in in- surgenti je prišlo danes do krva¬ vega spopada po raznih cestah j tuk. mesta. Ustaši so najprvo na- 1 padli razna vladina poslopja, po- j morili več vladinih pristašev' in j osvobodili svojega ujetega gene -1 Operacije na galipolskem pol¬ otoku. Črnogorske čete bodo v kratkem za¬ vzele Skader. POLUMESEC IZGINJA. hodnji teden. Senator Borali hoče s svojo predlogo prodreti še pred 4. mar¬ cem ali nastopom novega predsed nika, tako da bo imenoval delav¬ skega tajnika še predsednik Taft, če predlogo odobri senatska zbor¬ nica. Novi tajnik bo imel v svojem področju samo delavske in nasel- niške zadeve in se bo torej to od¬ cepilo od trgovskega tajništva. Kdo bo imenovan delavskim ministrom, -t- še ni znano. no akcijo za zgradbo Slovenskega Narodnega Doma. V svrho izpe¬ ljave te ideje ustanovilo se je že tozadevni odbor, ki je imel včeraj pop. v Slanatovi dvorani svoje prvo ustanovno zborovanje. Zani¬ manje za S. N. D. je postalo v AVaukegam-in okolici tako veliko, da se pričakuje zanesljivo izpelja vo tega pomembnega načrta. Čast ondotnim zavedni mrojakom in mnogo uspeha! Rev. Al. Kastigar iz La Salle, 111. je naznanil poštni oblasti ro- j j jaka Matija Urbanjata, ker Nev York, S. feb. Bivša lastni¬ ka bančnega podjetja A. L. Wis- ner & Co. v Nev Yorku, A. L. AVisner in John J. Meyers je po¬ štna oblast izsledila, ker sta poši¬ ljala ničvredne rudniške delnice med svet. Razprava, ki traja pred vrh. tuk, zvezinem sodišču traja že nekaj tednov, ker je vlada odpo¬ klicala 103 priče k tej obravnavi. Do danes potrošila je vlada že nad $70.000 v zvezi s to zanimivo obravnavo. Lastnika banke sta prodala tekom let 17.000.000 nič¬ vrednih delnic za gotov denar, ter na ta način oškodovala svoje stranke za $2,048.298; delničarji bodo izgubili vsled tega ves svoj naloženi denar. .. .J „ . . .*i.auja Ir banja ta. iter mu Najiepsa Američanka. ! je navedenec poslal po pošti pi - | smo skrajno žaljive vsebine. Ur- banijata je aretoval ondotni po¬ možni maršal Sam. Hovard. Zapadne Slov'. Colo. Anton Ko- AVashington, 8. feb. Poznat newyorški slikar in pisatelj C. N. De Lyon Nicholls zatrjuje, da je najlepša Američanka Miss Kata-' Glavni tajnik rina Elliott iz Racine, AVis. njej Zveze v" Denver, pa sledi French iz Roland t>reP r r n j« ? V ne ec foil P' po i0Š ,e , r o« ne # $ Povišanje plače. 0 , rk ’ 8 - febr. Na podlagi I Dri u e * nk ura( lnikov, zbra- kH letni seji jeklarske e ° poleg delavcem v svo- oni llin; 1 delav ‘nesoti povišalo iv,> • ?eem i e ^l a rjem po j-j :ah ^ družbe v Pen ij ^t klar i et a ki so dobiva- ,, - j( l dnevnega -zaslužka Pia V ;v 1 Pnde v el ca za 25e, vsled te poštev približno jeklarske stroke. P^° & + J Že! 'V, ez niskih kurjačev. 'J' Ekesekutivni *®gah ‘ eel . ezaieaT Jev na isto- Si ' 1 ' s °va n -' 1< riazriari 'l danes L, g ^ a sv rho splošne t0 jolS 3 1 e bil ° oddanih 4 L Pričah " asov vsled če- , v ' Hd da bodo zapo- > Že Wki kurj ■ \ še ^ ' dosego Mrs Hugl 'alifornije. Miss Elliott prekaša preet jo ztipad.^ jih izvanfednilT lepili potez na o- brazu in zlato-plavih las. Sedaj se mudi v Wasliingtonu pri dru¬ žini poslanca Cooper j a iz Wise. Mrs French je pa hči bivšega glavnega ameriškega konzula v Londonu Robert J. Wynne-ta: že tedaj je veljala kot. najlepša Američanka v Londonu : kako se je izrazil tudi angleški kralj, ko¬ mu je bila nekoč predstavljena. Sufragetska banka. Nevv York, 8. feb. Najnovejša senzacija v sufragetskem gibanju je ustanovitev lastne sufragetske banke. Znana pospešiteljica žen¬ ske napredne ideje, Mrs O. H. P. Belmont, žena poznatega milijo¬ narja in soproga chikaškega bo¬ gatina Stanlev McCormicka na¬ meravale ustanoviti posebno na¬ rodno banko, kjer bodo izključno ženske poslovaje in imele nadzor¬ stvo v glavnem odboru. Raznim bankarjem se vsled nameravane konkurence že ježijo lasje. Človek s pasjimi možgani. Ann Arbor, Midi. 8. feb. W. A. Shmith iz Kalamazzo, Midi. je večkrat tožil, o bolečinah v r glavi. Zdravniki so s pomočjo/Koentge- novili žarkov dognali, da so mu pričeli gniti možgani na nekem malem mestu; svetovali so mu naj se podvrže operaciji. Nevarna operacija izvršile se je te dni v tuk. University bolnci v' pričo raznih poznatih zdravni¬ kov in profesorjev’. Zdravniški zbor je sklenil odstraniti gnilo mesto na Smithovih niO/iganih in iste nadomestiti s pasjimi. Bolnik s pasjimi možgani se po¬ čuti sedaj povsem dobro, ter ti¬ pajo, da bo kmalu popolnoma o- kreval. „aci. z raznimi morebitne ev stavke. S - Ugodit, V£ T u £ SE ob RAZ- Sl °venske . SČA. v amemriki. ; A ' r '~ - J.-) * v. zapisnikar IvaATvlun'iz‘Deir - let v"Tukč'drZ«rftieur z; eeVar še je začetkom t. m. odpo¬ vedal svojemu uradu in se prese¬ lil iz Denverja. Njegovo mesto prevzame ' dosedanji drugi tajnik mT* ver. Colo. Poročil se je dne 25. m. m. v Jolietu, 111. edini ondotni sloven¬ ski zlatar rojak Frank Bambič z gdč. Ivanko Cankar; dosmrtno za¬ konsko zvezo sta tudi sklenila dne 27. m. m. John Hrovat in Ma¬ rija Tomšič v Pueblo, Colo. Mno¬ go sreče obema paroma! \ Dne 2. trn. pokopali so v Pue¬ blo. Colo. rojaka Ignac Klančar¬ ja. Pokojni je bil elan tamošnje- ga društva sv. Jožefa, ki mu je priredilo lep pogreb. V Clevelandu, O. se je ustano¬ vilo in inkorporiralo novo doma¬ če podjetje z imenom .Slovenska Delavska Zadružna Zveza. Ta zveza bode otvorila pričetkom marca t. 1. na 6120 St. Slair Ave. v Clevelandu svojo zadružno pro¬ dajalno. Po enoletnem bolehanju je umrl dne 5. tm. v Clevelandu, O. rojak Frank Hrovatin, rodom iz Kleni¬ ka pri St. Petru na Notranjskem. Tu v Ameriki zapušča več bliž¬ njih sorodnikov, v starem kraju pa ženo in pet otrok. Vsled prizadetih poškodb zado- bljenih pri razstrelbi v premogov niku blizu Adamson. Okla. je umrl te dni rojak Konrad Jeglič, star 29 let, doma iz Trbovelj na Štajerskem. Takoj po usodepolm nesreči so ga prepeljali te žko ra ' njenega v mestno bolnišnico v Kansas City, Kans. kjer je po vec tedenskih mukah podlegel vsled ran. Pok. je bil neozenjen m za¬ pušča v Oklahomi svojo mater dva brata in eno sestro. P. a • ni. Med temi prizadetimi žrtvami nahaja se tudi slovenski župnik Monsignor Jos. F. Buli iz Elya, ki je kupil od označenih slepar¬ jev za približno $2000 vrednosti delnic. nem obupu vsled revšččine, skle- | nil je bivši gosilničar Ilussak po i iskati rešitve s smrtjo. Označeni | je imel v nekem delu tuk. mesta ! dolgo časa dobroidočo trgovino iz | raznih vzrokov je pa zadnja leta | popolnoma ubožal; najbolj ga je I grenilo ker ni mogel zopet zado¬ stno skrbet za svojo družino. Nekega večera je torej neopa- ževano odprl cevi plinove razsvet- j Ijave v svojem stanovanju, zama¬ šil je skrbno vse odprtine pri vra- i tih in oknih že tedaj ko je njego- družina trdno spala. Sosedje iste hiše so vsled hudega smrada | takoj obvestili policijo sodeči ka- j ko nezgodo. Ko so stražniki kma¬ lu zatem udrli s silo v Ilussakovo . ^ .» - o— | London, Anglija. 9. feb. Iz bal -1 lala feliks Diaza ter Reyesa; sle- kanskega bojnega polia dohajajo 7 a dnji je padel ubit od vojaške kro- semkaj različna poročila. Sedaj gle med procestnimi nemiri. Skup se uradno zatrjuje da je zasedel no število padlih žrtev Madero ve j poveljnik turških čet Enver Bey stranke in ustašov znaša približ- , z nekaj moštvom obrežne točke , no 250. 0 b črnem ter marmorskem morju j stanovanje, našli so že mrtvega v Sedanji predsednik mehikanske | S svojimi četami je skušal izkrca- P° stel ji njega, njegovo ženo m republike je spoznal takoj neva- ti se pri mestu Charkeui 35 milj P et "° trok - ren položaj; vsled tega je progla- j južno od mesta Rodosto. da bi na sil vojno pravo ali prelci sod nad ta način preprečil nadaljno mestom in zbežal s svojo družino j diranje Bolgarom, proti iztoku. Ustašem se je posre- j T ur ško pro-, Avstrija se zagovarja. čilo dobiti glavno mesto republi¬ ke popolnoma v svoje roke; po mestnih ulicah patrulirajo sedaj ustašlce čete z generalom Diazom na čelu. Izmed ubitih žrtev je po največ domačinov, dalje 3 Špan¬ ci ; Američan Ramsev iz Galvesto- na je pa hudo ranjen. Ameriška varstvena družba je vojno mmistrstvvo je zelo v'skrbeh, ker je zvedelo ka¬ ko uspešno se bližajo sovražne bolgarske čyte mestu Bulair, med 'tem ko je grška mornarica zased¬ la saroški zaliv. Obleganje polotoka Galipoli. Balkanske zvezne čete so za se- določila več čet, ki čuvajo posla-j daj opustile misel~prodreti v Ca- niški urad Zedinjenih* držav v rigrad preko eataldžkih trdnjav Pomiloščen detomorilec. Topeka, Kans. 8. feb. E. F. Me Olain moral jj^^rčsedeti celih 25 umora svojega 11 mesecev stare¬ ga otroka. Danes ga je pa držav¬ ni guverner pomilostil vsled bole¬ hanja in vseskozi lepega vedenja. Glavna priča pri umoru tega otroka je bila Clainova žena; oblast je vsled tega istočasno ob- tem mestu, Ker imajo Diazovi pri¬ staši naše glavno mesto skoraj popolnoma v rokah se je bati še najhujšega. Po onih krajih; kjer so se vršili včeraj in danes spo¬ padi so ceste še popolnoma s krv¬ jo poškropljene. Umorjeni general Reyes je bil že leto dni v zaporu, obsojen za¬ rote proti preds. Maderu. Svoječasno je igral še pod pred- j sednikom Porfiro Diazom važno l aporn‘tsfld-r^ 0 1 ^^'f & opravljal službo vojnega mini¬ stra. Dosegel je starost 62 let. sodila ječo. detomorilca v dosmrtno Ubil svojega očeta. Chillicothe, Mo. 8. feb. Tule. policija je danes spoznala s po¬ močjo krvavih odtisov na prstu morilca svojega lastnega očeta, Lee Hoyta. Pred državnim mar¬ šalom je hladnokrvno priznal, da je ubil lansko jesen svojega oce ta Edward Hoyta z nekim pole ta Mwa sle-j Razdalja med noni in sicer radi teg«, J .. I „ dnji ravnal preveč grdo z njim. Uspehi brezžičnega brzojava. Seatle, Wash. 8. feb. Glasom semkaj dospelega pismenega po¬ ročila se je doseglo dne 18. dec. j leta rekordno razdaljo žičnem brzojavom. brez- Državni brzo¬ javni operator poslal je namreč ta dan iz post. Eagle v Alasl« na vladino brezžično postajo t Key West drž. Florida kratko poroči¬ lo ki’je došlo na svoje mesto pov- nelcim pole-1 sem umljivo in h&ko čitljivo. F 1 -d Alasko m Florido znaša 4000 milj. Pokojnina za matere. Salt Lake City, Utah. 7. feb. V dolenji poslanski zbornici se je sprejelo danes novo predlogo o pokojnini onih mater, ki ne mo¬ rejo same preživljati svojih otrok. Najmanjša pokojnina mater zna¬ ša $10. — mesečno za vsakega otroka. Umestna postava. Lansing, Midi. 7. feb. Senator Murtha iz Detroita, Midi je pred¬ ložil danes zbornici novo posta¬ vo tikajočo se raznih kandidatov v javne urade. Vsak kandidat ali poslanec mora takoj po . izvolitvi predložiti na pristojnem mestu zapriseženo izjavo, da se bode dr¬ žal svojih obljub napram volil- cem o priliki kandidature. Kdor bi pa svoje obljube in stališče pre kršil, se ga bo smatralo goljufom, obsojen bo vsled tega na $1000 globe in od 1 do 5 let zapora v ječi. Junaški deček. South Manchester, Conn. 8. feb. Danes govori vse tuk. mesto o ju¬ naškem činu 8 letnega dečka Val- ver Balforurja, ker je vsled svoje bistroumnosti in prisotnosti du¬ ha sinoči rešil gotove smrti več sto ljudi v nekem kino gledišču. Med predstavo vnel se je namreč v Park gledališču oder; ljudstvo pričelo je vsled tega prestrašeno upiti iskaje rešitve proti izhodu. Kritičen položaj odstranil je pa 8 letni deček s tem da je stopil na oder in zapel z svojim nežnim so¬ pranom več domoljubnih pesmi; to je na razburjeno občinstvo ta¬ ko učinkovalo, da so se v lepem redu rešili vsi poslušalci iz gore¬ čega gledišča. Linčanje zamorcev. Houston, Miss. 8. feb. V zvezj z umorom Mrs D. C. Williams, je policija aretovala včeraj dva o- sumljena zamorca, Divel Rusch- kerja in Andrev Williamsona. Razjarjeno ljudstvo je takoj po aretaciji odvedlo navideznega morilca AVilliamsona iz okrajnih zaporov na kar so ga obesili, ne¬ daleč od ječe. Kmalu zatem, ko je priznal jire ostali zamorec svoj čin udrla je zopet nad 1000 mož broječa dru- hal ljudstva v okrajne zapore, da izvrši sama smrtno/obsodbo\nad morilcem označene bele žene. Ker je bila druhal dobro oborožena ji niso bili kos števili jetniški paz¬ niki, s šerifom na čelu. Ti so mo¬ rali mirno gledati kako je razbur¬ jena množica odvedla zamorca Rusckerja na neko dvorišče. On- Dunaj, Avstrija. 7. feb. Tuk. list “Algem. Zeitnug” izvaja v svojem daljšem članku javno mnenje avstrijske vlade povodom sumničenja Francozov, da si na¬ merava Avvstro Ogrska podjar¬ miti albansko državo Pot novo va zalko. Tako se zanikuje tudi vse trditve o nameravani avstrijsko- j srbski vojni. Avstrijska vlada si prizadeva j zadnji čas jako dosti za proglaše- jnje neodvisnosti Albanije. Svoji k svojim. Dunaj, Avstrija. 7. feb. Ker je dal zgraditi poveljnik avstrijske vojne mornarice grof Montecueo li novo veliko tovorno ladjo pri neki tvrdki na Nemškem ga vsled Kralj Ferdinand premaknil . te § a razno časopisje ostro napa- . i • . da. Predbaciva se mu, da je oško svoj glavni stan. 1 na suhem. Sedaj se je sklenilo od¬ preti pot do Carigrada po mar¬ morskem morju, ali od iztočne strani glavne turške postojanke. Najpreje si nameravajo podjar¬ miti polotok Galipoli ki leži že iz¬ ven znane dardanelske ožine. Bolgarski . kralj sto Dedeai Ferdinand .ie .eagatcli, da bo ložje za¬ sledoval gibanje svojega voja¬ štva. Sedaj se pripravlja vsestran sko na hudo bitko s sovražnikom blizu Skadra; obleganje Drinopo- lja je pa še vedno v tiru. Turki zopet v Tchorlu? London, Anglija. 9. feb. Tuk. ”Exehange Telegrapli” družbi se poroča, da so Turki zopet zasedli mesi o Tchorlu. Zatrjuje se tudi da jo prevzel Haljici paša pred- sedništvo nove mirovne delegaci¬ je, namenjene prihodnji torek v London in da bode ta nadomesto- val ondi Rechad pasata. Neuspešni poskusi Turkov. Sofija. Bolgarija. 9. feb. Urad¬ no se tukaj zatrjuje da so napad¬ le zadnjo soboto močne turške če¬ te Bolgare pri trdnjavi Bulair na galipolskem polotoku. Boj je tra¬ jal več ur, ki se je končal s pora¬ zom Turkov. Turki so pustili mno Še pred izvršitvi jo ljudske sodbe, je izjavil zamorec Kosci.er, da je bil prejšni dau I njokov tovariš AViliiamson po n doval na ta način domačo ali av¬ strijsko industrijo. . Grof Mant/^mojU se sedaj za¬ govarja s tem, da se bode zgradi¬ lo naročeno delo v nemški ladje¬ delnici veliko ceneje kot pa v domači. Znižanje prevoznine v medkrovju za Kanado. Hamburg, Nemčija. 6. feb. Nemške in inozemske parobrodne družbe so sklenile znižati prevoz¬ nino v medkrovju na parnikih, namenjenih v Kanado z $40 na $30. Lansko leto^e je glasom ura¬ dnega izvjestja naselilo v Kanadi 21.651 potnikov iz Avstro Ogrske, 1661 iz Belgije, 1094 iz Holand¬ skega, 2094 iz Francije, 4654 iz Nemčije, 2384 iz Švedskega, in 1692 iz Norveškega. Ponesrečena ekspedicija južnega tečaja. Oamuar, Nova Zelandija. 10. feb. Vodja južne angleške ekspe¬ dicije kapitan Robert F. Scott se je na povratku s celim svojim mo¬ di so ga privezali na nek zelezni | drog, zanetili s petrolejem pod j 8 ° svojih ranjengev m mrtvecev i §tvom vred ponesrečil. Po zatrdi- njim ogenj med tem ko je oddal | prepuščenih^ usodi sredi bojnega j i u dospela je njegova družba x: ;: nekdo izmed množice 4 strele na j Na večer priplulo je ob bli- južni tečaj lani dne 18. jan. nesrečnega zamorca. znjem za li' u zopet _0 turških voj Kapitan Scott se je ukrcal ra +vi in te krvave | l a< lij ki so streljale na bolgar-1 parnik “Tera Nova” že dne 1. ju- jslce čete skrite varno na obrežju, j n jj a 1910 ; seboj je imel 28 čaV- ' Tudi tem se ni posrečila nakana, j nikov ter raznih učenjakov zem- rečer brezuspešno odri-1 ljepisja. Tem je bilo tudi pride- dvlžntm linčan. | nne ciaaje. Turška mornarica sku -1 ij en o 23 izbranih mož angleška mornarice; vrnivši se pa nazaj je silen vihar prevrnil njegovo la¬ djo, da se je potopila sredi mori a Gospodar ustrelil tri zamorce Evansville, Ind. 8. feb. 23 letni delovodja na žagi svojega očeta AJleu V on Bebren je danes v pre¬ piru ustrelil tri svoje delavec, črnce. Navedenci so mu že nekaj časa sledili po življenju;-danes so mu pa zopet grozili s smrtjo. Trikratnega morilca je policija takoj aretovala. Truplo otroka vrženo z vlaka. Cogsvvell, N. Dak. 7. feb. Blizu Forman postaje na Soo Line pro¬ gi našli so te dni nekega približ¬ no 5 mesecev starega otroka mrt¬ vega, Vse dosedanje poizvedbe storilcu ostale so brezuspešne. Policija sodi, da je bil otrok naj¬ prvo zadavljen, potem pa nalašč vržen iz kakega potniškega kov- čega na železniški tir. j nile dalje. Turška mornarica sku- ša zajeti tudi pri Siliveru južno od Čataldže taboreče Bolgare, ti j imajo pa tako varno pozicijo, da ! jim ne more sovražnik do živega. z vsem moštvom vred. leži na južni strani označene mesta. Hoj je bil tako Črnogorci se bližajo Skadru. Cetinje, Črnagora. 10. feb. Da¬ nes se je vršila med sovražnikom in črnogorskimi četami na Barda-1 ltr ‘ ^terija boril« njoli hribu blizu trdnjave Skader krvava bitka. Zmagali so narav- | no Črnogorci, ter imajo sedaj v I potni posesti najbolj važna po¬ zicijo za prodiranje do Skadra. A išina Bardanjoli je sedaj popol¬ noma v Črnogorskih rokah. Pri tej krvavi bitki je padlo 2500 mož na črnogorski strani in približno 5000 Turkov. Podgorica, Črnagora, 10. feb. Po večurnem boju je danes dopol¬ dne zavzela črnogorskega posad¬ ka znano postojanko hrib Barda¬ njoli pred trdnjavo Skader, ki hud, da se .je s sovražnikom roko proti roki. Sedaj grmijo er- nogorsk' topovi na oblegano trd¬ njavo iz jako vspešiu ga Stališča, ker 1 oborijo na premaganem hri¬ bu. Turška križarka se vrača. Port Said, 10. feb. Turška kri¬ žarka, ki je pred nekaj tedni tako neuspešno napadla na aegejskem vodovju grške mornarico, in je zatem odplula dalje, je danes križala na svojem povratku suel- ki prekop. Sedaj je na potu zopet proti aegejskom morju. ; Minnesotske vesti. duluth. — Zadnji teden pripeljali so v tukajšnjo bolnico sv. Lukeža iz bližnje Alger Smith kempe že pri¬ letnega bivšega skandinavskega stavca Berhnard Aagarda, ki je bil uposlen zadnji čas na neki ža¬ gi gorioznačene družbe. Ko se je vračal zadnjo sredo od dela domov, je onemogel sredi go¬ zda; šele drugi dan ga je našel skoraj na pol mrtvega lovski ču¬ vaj Husbey. Revežu so med tem časom noge popolnoma zmrznile, tako, da so mu jih morali odrezati nad kolenom. _Minuli teden došla je iz sta¬ rega kraja v Duluth cela družba naših rojakov, namenjena v razne naselbine tukajšnjega rudarskega okrožja. Med temi so bili: Anton Zajc- iz Žigmarie pri Sodražici, njegov bratranec Andrej Zajc iz Gorenje vasi pri Ribnici; Jos. Pri¬ jatelj in Anton Petrič oba iz So¬ dražice ter Marija Vesel iz Zamo- steca. Nekaj izmed teh so se mu¬ dili v stari domovini le na obis¬ ku. Družba je dospela s franco¬ skim parnikom “Rochambeau”. ■ — Dva meseca kazni v okraj - nem zaporu prisodila je policija postopaču B. Bartonu, ker je zad¬ nji teden ukradel v City hotelu svojemu sostanovalcu že staro zimsko suknjo. — Odvetniška zbornica države Minnesote je uvedla proti zloglas¬ nem advokatu De La Motte iz Du- lutha obtožbo pri vrhovnem sodi¬ šču v St. Paulu, ker je, kakor že poročano, ogoljufal ubogega Hr¬ vata Golika pri pridobitvi poškod- nine. Odvetniki imajo v tem slučaju dve obtožnici proti De La Mottu vsled katerih se bo moral še en - krat zagovarjati. Ako ga bo spo¬ znalo vrhovno sodišče krivim, po¬ leni mu bo odvzeta pravica izvr¬ ševanja odvetniške službe v drža¬ vi . .innesoti. Slična kazen je oz - načenega odvetnika že pred leti zadela v državi ‘VVisconsin. BOVEY. — Zadnjo sredo zvečer pojavila se je nad Boveyem čudna nebesna prikazen v obliki gorečega mete - orja, ki je v nepopisni naglici pa¬ del iz neba. Vsled intenzivno moč¬ nih meteorjevih žarkov je bila na¬ ša okolica med tem časom raz - svetljena, kakor opoldne pri soln- cu, da je odsev celo velike elektri¬ čne svetilke prekašal. Ta prika - zen je trajala le nekaj trenotkov. Visoko v zraku nad Caiiisteo rudnikom se je pa meteor razpo¬ čil na tisoče iskram podobnih de¬ lov z raznoličnimi gorečimi bar - vami. Ljudje so mislili sprva, da je udarilvelika strela iz jasnega neba in to pri hudem mrazu, 20 stopinj pod ničlo. Drugi dan so iskali na dotienem mestu morebit¬ ne sledoVe ali ostanke meteorja, pa ni bilo ničesar najti. CHISHOLM. — Upravnik Doric Theatre nam javlja, da se v njegovem gledali¬ šču predstavljajo najbolj izbrane premikajoče slike in druge pred¬ stave, katere so poduene in za¬ bavne. Zatorej se priporoča cenj. Slovencem v obilen poset. Obilo zabave po trudapolnem delu je vsakemu priporočljivo. — V sredo, dne 12. t. m., na Lincolnov praznik, vršilo se Ud zvečer ob 8. uri v finski socialisti¬ čni dvorani protestno zborovanje nauram novi nameravani delavski: odškodninski postavi. Na tem sho¬ du se bo govorilo v razni hjezikih. Znani delaski vodja Morris Ka ¬ plan iz Dulutha bo v angleščini raztolmačil vse nedostatke ozna¬ čene predloge. Slovenski delavci, udeležite se tudi vi tega shoda v obilnem številu! -— Dne 6. t. m. je vzela policija zopet v svoje varstvo 24-letnega rojaka Rudolf Čampata, katere - mu se je zadnji čas vsled preobil¬ nega zavžitja pijače omračil iim. Sedaj ga bodo zopet poslali v Du- luth v svrho natančne zdravniške preiskave — Dne 5. t. m. nastal je v tu - kajšnjem Euclid rudniku ogenj, lci je razne naprave do cela uni - čil; vsled tega se .je moralo z de¬ lom prenehati za toliko časa, do¬ kler se ne popravi “šefta” Ogenj je nastal po zatrdilu družbe vsled malomarnosti in neprevidnosti ravnanja prizadetih delavcev. Že dolgo ni bilo videti tukaj ta¬ ko zanimivega prizora povzroče - nega po ognju. Plameni so se tvo¬ rili nad rovom v raznovrstnih bar vab, podobni pestri mavrici par sto čevljev visoko v zraku. Nesre¬ ča se ni vsled tega pripetila ni - kaka, b • r je bil rov istočasno pra¬ zen. —- Dne 17. L m. vršijo se poseb ne volitve za neodvisni šolski o - kraj št. 40 v zadevi nakupa zem - Ijišča poieg sedanje višje šole za zgradbo še enega poslopja in otro čjega igrišča. ELY. —- Dne 8. t. m. umrl je tukaj po samo teden dni trajajoči bolezni 621etni uslužbenec. Oliver družbe, Charles Anderson, kjer je bil za¬ poslen dolgo vrsto let in obče- znan med rudarji; umrl je za pljučnico. Po njem žaluje soproga, dva sina in štiri hčere. , — Peter Oreskovie se je dne 7. t. m. hudo poškodoval na roki, ko je delal v Sibley rovu. Pri pre¬ mikanju tovornih-voz mu je nam¬ reč zmečkalo popolnoma dva pr - sta na roki; vsled tega so ga pre¬ peljali v Shipamnovo bolnišnico. — Tukajšna pošta bode dne 1. marca preselila svoj urad v Jame¬ sov blok ali v dosedanje prostore finske zadružne trgovine. Vsled vedno bolj in bolj obsežnega pro - meta, niso stari uradniški prosto¬ ri več zadostovali svojemu na - raenu. — Dne 6. t. m. vršila se je v ob¬ činski dvorani seja tukajšnjega Trgovskega kluba, kjer se je raz¬ pravljalo o treh važnih točkah. Najprvo se je poslalo v St. Paul protestno brzojavko proti name - ravanem obdaeenju rude po to - nah. Tajniku kluba se je tudi na¬ ročilo, naj pošlje na pristojno .me¬ sto protestno resolucijo v zadevi nove volilne postave, na podlagi katere bi bilo tukajšnje mesto znatno oškodovano. Razpravljajo Še'je tudi « državni pusp^l za po-' globenje reke med Tovverom ter Burtside reke med Long in Burt- side jezerom. EVELETH. O Poljakinji Marijani Zygow - ski se je govorilo zadnje dni tu okoli dosti, potem ko so jo našli ponoči že na pol mrtvo s svojima dvema otrokoma na nekem skri - tem prostoru. Sestradana, brez denarja in premrznjena si je po - iskala skrivnega prenočišča nad neko tukajšnjo prodajalno. Za njo in otroka zavzela se je zatem mestna dobrodelna družba. Ker je označena žena uvedla se¬ daj pri sodniji v Virginiji tožbo na ločitev zakona od svojega mo¬ ža, se je dognalo po sodniji, da la- stuje ta samo navidezna reva v naselbini Wolf svojo lastno farmo sestoječo iz 15 akrov zemlje. Na tem zemljišču ima svojo hišo, več konj, krav ter raznega poljedel - sitega orodja. Vse to se je ženi pri¬ sodilo vsled moževega dovoljenja, kar ji naj služi za izrejo otrok. — Navedena Poljakinja je bila sVo - ječasno že parkrat v neki noriš - niči. torej se sodi, da res ni pri zdravi phnaeti, če si išče drugje prenočišča pri takih sijajnih oko¬ liščinah. Njen mož Aleks Zygowski dela tu na Evelethu. — Pri trgovini Shebat &\Co, iz¬ vršila se je te dni prememba, ker je dosedanji lastnik Frank She - bat prodal svoje lastninske pravi¬ ce Jakob Bražanoviču in Josip Brinceju. Označena dva bosta pri¬ čela z novim podjetjem dne 20. februarja. — Dne 11. t, m., v torek, zvečer ob 8. uri vrši se v EveHethu v Ura¬ ma dvorani veliko protestno zbo¬ rovanje napram novi nameravani delavski odškodninski postavi. — Tem povodom bodo nastopili go - vorniki raznih narodnosti. Slo - venci, udeležite se tudi vi označe¬ nega shoda v obilnem številu. — Mesto Eveleth bode pričelo graditi na spomlad blizu Fayal šole krasen občinski park, ki bo postal tekom let na j lepši park v Zapadni Minnesoti. Za nasade, olepšavo in druge potrebščine se b'oizdalo 8.000. Zgradilo se bo lepo igrišče za o- troke, 'vodnjak, 'Uižna šetališča in kopalni bazen za mladino. Okoli nove Carnegijeve ljudske knjiž - niče ob Chandler Ave., se bo spre¬ menilo tudi prostor v lepe zelene nasade. HIBBING. — V ponedeljek, dne 3. t. m. se je med delom v enem tukajšnjih rudnikov ponesrečil rojak Jernej Jerina, star 25 let, samski, doma iz Logatca na Notranjskem. Ne¬ sreča se je pripetila, ker je padel v rovu 30 čevljev globoko, in se pri tem hudo na križu in notranje poškodoval. Prepeljali so ga ta - ko.j v tukajšnjo bolnišnico,, kjer trdijo zdravniki, da bode sčasoma okreval. — Označeni je delal pred štirimi leti na Evelethu, poprej e pa dve leti v državi Montana; bil je tudi zavarovan pri društvu sv. Cirila in Metoda št. 95 na Eve - letim. — Rojaki Slovenci iz Hibbinga ter okolice se vabijo na protestni shod, vršeč se dne 12. t. m. v “AVorkers” dvorani, zvečer ob 8. uri. Namen shoda je nastopiti proti nekaterim krivičnim točkam nove delavske zavarovalninske postave. Govorilo se bo na tem shodu v raznih jezikih. Pridite to¬ rej na ta'shod v obilnem številu. — A T raznih tukajšnjih krogih jse že sedaj govori o bližajoči se pomladni delavski seziji; vse oko¬ liščine kažejo na to, da bo nasto¬ pilo tedaj občutno pomanjkanje delavnih moči, ko se prične en - krat razpošiljati rudo v razne kra¬ je. O Bolgarih, Srbih in Črno - goreih se pričakuje, da se ne bodo povrnili nazaj vsled zopetne bal - kanske vojne. Italijani in Sloven¬ ci pa pričakujejo političnega raz¬ voja pod novo demokratsko vla - do. Splošnega navala izseljencev je pričakovati šele drugo leto na spomlad, — V tukajšnjih trgovskih kro¬ gih se je pričela agitacija v svrho preureditve mesečne plače pri raz¬ nih rudarskih in drugih družbah. V ta namen se bode napotila po¬ sebna delegacija St. Louis okraja v zakonodajo v St. Paul, da uroči ondi svojo spomenico za postavno določeno dvakratno mesečno pla - čo raznim delavcem. Ako se bo uvedlo v resnici pla¬ čo vsakih 14 dni, zatrjujejo trgov¬ ci, da bo to dosti vplivalo na tr - govske razmere po celem rudar - skeni okrožju. Na ta način se bo pospešilo zaupanje med stranko ter trgovcem, ker bo več denarja v prometu. Ta naredim bode na - ravno tudi delavcem dobrodošla, — Tu se mudi že nekaj dni po¬ možni državni poštni nadzornik H. O. Smith glede raznih poštnih prememb za Hibbing in okolico. — Iz tukajšnje bližnje sloven - ske naselbine Kittsville se je po - slalo v AVashington prošnjo za do¬ voljenje samostojnega ali lastne - ga poštnega urada; tej prošnji se je Ugodilo. V Kittsville dobijo torej v kratkem času svojo pošto, katero so ž etoliko časa želeli. — Za občinskega blagajnika bo letos zopet kandidiral dosedanji gostilničar M. Gleason, ki ima mnogo upanja pri izvolitvi; za to mesto se poteguje tudi Frank Fi - scher, glavni bolniški strežnik v Roodovi bolnici. VIRGINIA. — Tukajšnji župan Murphy na¬ merava s pomočjo policije zatreti vse razvpite lokale, kjer se igra za denar. Zadnje dni je dobil nam¬ reč od več strani pritožbe od raz¬ nih strank, ki s ozgubile po teh lokalih lepe svote prisluženega denarja. — Kakor vsak prvi ponedeljek v mesecu, tako se .je tudi dne 3. t. m. priglasilo iz raznih bližnjih ru¬ darskih naselbin lepo število pro¬ silcev za ameriške državljanske nraviee. Tedaj se je izdalo 26 kandidatim večji papir, med ka¬ terimi je bilo tudi nekaj naših ro¬ jakov. — Rojaki Slovenci in Hrvati sej vabijo na ljudski protestni shod, vršeč se dne 11. febr. zvečer ob 8. uri v finski dvorani. 'Na tem shodu se bo govorilo o novi delav¬ ski poškodninski postavi. NAROČAJTE SE NA NAJVEČJI SLOVENSKI DVOTEDNIK V ZEDINJENIH DRŽAVAH hibuna land and IRON COMPANY. Med najbolj važne rudarske or¬ ganizacije v zadnjem času, mora se po pravici prištevati novo ru¬ darsko družbo, sestoječo iz pozna tih mož te stroke in znanih trgov - cev na Hibbingu. Ta družba je kupila 1800 akrov rudniške zem¬ lje na najboljšem Cuyuna Iron Range. Med lastniki tega zemljiš¬ ča pripada nekaj najbolj poznatih trgovcev na rudarskem polju, ali rudarske industrije. Namen te družbe je pričeti z iskanjem rude na svojem zemljišču to pa že letos zgodaj na spomlad. To delo se bo vodilo z lastnim preiskovalnimi stroji ali pripravami; za gotovo se pričakuje, da se bo našlo mno¬ go zdatne rude, kajti na nekate¬ rih točkah novega kupljenega zemljišča se je že našla železna ruda v obilni množini, in s precej¬ šnim odstotkom železa. Ta družba nima nikakili obveznosti ali pla¬ čilnih dolžnosti; vsled tega se pri¬ čakuje dosti dobička, ko prične enkrat poslovati v polnem tiru. Dohodki za prodano rudo na tem zemljišču ostali bodo torej družbi sami. Tem se ne bo narekovalo po raznih delničarjih kako razširjati podjetje; družba ima sama dovolj časa za razvoj svojega posestva. A 7 eč mož, ki imajo interese za to družbo, so superintendenti ali ka- piteni drugih rudnikov; torej so zmožni tudi izvršitev praktičnih zadev te družbe. Cuyuna železno okrožje (Cuyu- na Iron Range) daje pozornost najbolj poznatim rudarskim kro¬ gom v Zedinjenih državah; priča¬ kuje se, da bodo irazne družbe v najkrajšem časij pokupile vsako primerno rudninsko zemljišče v tem kraju, in da bodo imele samo družbe lastninsko kontrolo. Čez nekaj let bode torej jako težko do biti še kaj dobrega zemljišča tu¬ kaj. Ugodne prilike za nakup pri¬ števalo se bo še samo preteklosti, vsled tega je rudarska družba “Hibuna Land and Iron Co.” lah¬ ko srečna da si je pridobila še pra vočasno toliko rudniškega ozem¬ lja na tem prostoru. Vsi oni, ki so pri tem podjetju interesirani, bo¬ do naredili nedvomno dobro kup¬ čijo ali — srečo. Nemški kulturonosci v Togu. V koloniji Togo bivajoči Nemci so veliki prijatelji alkohola. Kakor poročajo “Berliner Politische Nachricliten”, je izpilo 368 belo- kožcev leta 1910 6534 lit. navad¬ nega vina v vrednosti 12.400 m. 1690 litrov šampanjca v vrednosti 8820 mark, 6180 litrov žganja v vrednosti 21.510 mark. in 91.129 litrov piva v vrednosti 61.479 m. A r sega skupaj so torej izpili 105. 804 litrov alkoholnih pijač v vred nosti 104.209 mark. Leta 1911 je izpilo 354 oseb, ki so bile še v ime¬ novani koloniji, 29.704 litrov na¬ vadnega vina v vrednosti 33.906 mark, 2909 litrov šampanjca v vrednosti 13.850 mark, 9427 litrov žganja v vrednosti 25.873 mark in 87.405 litrov piva v vrednosti 57.834 mork, torej 129.505 litrov alkoholnih pijač v vrednosti 131. 463 mark. Dočim se je število be- loikožcev zmanjšalo za 14 oseb je konzum alkohola narastel za 23. 701 litrov. To je torej nemška — kultura! OPOMIN. Kaj me vprašuješ, saj veš kje je dobiti najboljšo kapljico? Kje pa, Pepe? — Jurce, ali res ne veš za go¬ stilno Charleta Zgonca na Lake St. v Chisholmu. On prodaja pri¬ stno domačo kaplpjieo iz nevvor- škega grozdja. Hajd z menoj, da se prepričaš. Prepričan sem, da ga boš nesel še ženi en bokal, da bosta bolj na roke. Pri Clias. Zgoncu je dobiti ve¬ dno friško pivo in drugovrstne pijače najboljše vrste ter tudi fi¬ ne smodke. Pri njemu so vedno na razpolago tudi prenočišča in rojaki, ki pridejo v Chisholm, so vedno dobro došli. Ti, Pepe, kaj pa lio za prigri¬ zek? — Ha, ha, ha, — pečen krom¬ pir ! 120 akrov zemljišča, dve milje odda¬ ljeno od Nashvvauk, Minn.; zemljišče se nahaja v Section 18 , Town 57 , R 22 in sicer: Lot 3 , N. E. 14 of S. W. 14 in N. W. 14 of S. E. 14. Dalje 160 akrov zemljišča severno od Buhi, Minn., katero leži Sec. 27 , Town sg, Rang gi in sicer: N. W. J 4 of S. E. 14, S. E. 14 of S. W. 14, N. 14 of S. W. 14. Za cene in podrobnosti obrnite se na lastnika Cenjenim rojakom v Gilbert in okolici se priporočam za poprav¬ ljanje ur in naznanjam, da imam v zalogi vsakovrstno zlatnino. Pridite in kupite, da se prepri¬ čate o solidnem blagu in cenah. Za vsako popravo ur jamčim, ta¬ ko tudi za dobro, trpežno novo blago. Pčdpirajte svojega tu ži¬ večega rjjjaka, ne pa tujca, ki pride ter zopet gre. Svoji k svo - jim! Podpisana opozarjam rojaka Luka Ribič-a v Biivabiku, stanu¬ joč na Cass Location, da naj pu¬ sti za lansko leto za košnjo prev¬ zeti vrt v takem stališču, kakor ga je prevzel od Matt Bandeka. Jaz moram plačevati od zemljišča davek ali pristojbino. O tem pla¬ čilu imam potrdila v rokah. Za lansko leto kupil je samo mrvo a zemlja je pa vsled najemnine moja. Toliko mu v ravnanje. Marija Bavdek, Biivabik, Alinn. -— Za vsebino .oglasov tujih tvrdk ni odgovorno ne uredništvo ne upravništvo našega lista. Ven¬ dar pa prosimo cenj. odjemalce, ki kupujejo od tvrdk priobčenih v našem listu, naj nam izvolijo vsako morebitno nerednost ali ne¬ poštenost prizadeto na ta način naznaniti. Mi skušamo priobče¬ vati samo dobre oglase; slabih tvrdk ne bomo nikakor priporo¬ čali rojakom, ki bi jim morda 11 - tegnile škodovati. Uprava “N. V.” Na prodaj je FIRST STATE PRVA DRŽAVNA BANKA ELY Tem potom se naznanja vsem rojakom v m nesota, in okolici, da je nova banka že opravig jemati in izplačevati vloge. Poslovanje se vrši^ rojaka GEO. L. BROZICH. ■J dokler ne bode naše lastno poslopje dograjeno O JACOB STUBLER, 108 East Second St., Duluth, Minn. PRIPOROČILO. Naša zveza z večjimi bankami v Duluth -uir: _nu; Til tek Minneapolis, Minn., Chicago, 111., in New Yoi-u _ r-,Lr.AUilri /1 onlir?rt \t vtricM— • vam jamči absolutno solidnost v poslovanju OD ULOO PLAČAMO PO 3°| 0 OD ‘ r t epl „ \ j o ■m o 0 ’ c iU 0 ' f: e r je , J’ 11 fj” , ^ r.P is ” ✓ . 1/1 Rojaki, poslužite se naše banke in izročite Va ^ hranke nam v pohrano. Tl gočuje zveza z najboljšimi bankami tu in v i DENAR V STARO DOMOVIH; pošiljamo hitro, točno in po najnižji ceni, kar nam ln °zemstr THE FIRST STATE OF ELY, MINN. M. J. MURPHY, predsednik. GEO. L. BROZICH, JOSIP ČIMŽAR, Broadway St., Gilbert, Minn. IŠČE SE MARIJA GOLOBICH, rojena Skala, doma iz vasi Kal pri Semiču, okraj Metlika na Dolenjskem. Pred dvajseti¬ mi leti je bivala v Leadville, Colo. •— Prosim cenjene rojake, če kdo ve za njen naslov, naj ga blagovoli sporočiti meni, njeni sestri. Neža Novak, P. O. Greaney, Minn. 1-27-2-3 PRIPOROČILO. Rojaki Slovenci in bratje Hrvati v Buhi, Minn., in okolici ter oni, ki se pripeljete od daleč po novi poulični že¬ leznici semkaj, vstavite in zglasite se v moji na novo otvorjeni edini sloven¬ ski GOSTILNI. Poulična kara se vsta¬ vi ravno pred mojim podjetjem. Točim vedno sveže pivo in vsakovrstne druge fine pijače. V zalogi imam tudi dobre smodke. Potujočim je na razpolago, pri meni čedno in ceno prenočišče. — Za obilen poset se vljudno priporoča Fran Arko, po domače Cvarin, lastnik go - stilne, Buhi, Minn., (glavna cesta)/’ T f'4 V i'4 V i*4 v i'4 S 'iv 5*4 V 5*4 V 5 S 4 v f'4 V 5*4 V 5*4 V 5*4 V 5*4 V V 5*4 V 5*4 V 5*4 FIRST NATIONAL BAN Chisholm - - Minn. Kapital $25.000. Preostanek $29.318. Osebna odgovornost $5,000.000. Obrestuje denar po 3° c Prodaja parobrodne liste in pošilja denar na vse strani. Posebno pozornost dajemo Slovencem Pridite in se prepričajte! NOVA BRIVNICA. Slavnemu občinstvu naznanjam, da sem otvoril v novi hiši rojaka Anton Geržina lepo urejeno brivnico. Priporo¬ čam se bratom Slovencem za obilen po¬ set. — Milan Gavrich, brivec. Chis - holm, Minn. 27-1-27-2 VValter H. Radermacher odvetnik in pravni zastopnik PISARNA: D0WLING BL0CK, BR0ADWAY STREET GILBERT. MINN. Zastopam več najboljših in najsta¬ rejših zavarovalnih družb proti ognju, na življenje in proti ponesrečonju. Pre¬ skrbujem tudi varnostne (Suretv) hon¬ de. Ves ta oddelek bo zanaprej vodil gosp. Louis Vessel. Posebno pozornost, dajem pri tožbah in v vseh pravnih zadevah. LAINfi HARDWARE CtJ ELY - Minn. v v v t Železnina, Pohištvo in Pogrebniski Skušajte naše barve. NAJBOLJŠE BLAGO IN NAJNIŽJE CENE Vaš rojak Marko Bluth vam je v^J na razpolago. t: * Prepričajte se o istinitosti! 4 Poskusite enkrat sodček mojega naj¬ boljšega rdečega vina iz Euclid groz¬ dja. Za pristnost jamčim, ker ga lahko rabi vsak mašnik pri sv. daritvi. Vina imam veliko v zalogi. Cena $24.00 bar- rel. Postrežba točna in v popolno zado¬ voljnost. Za obilna naročila se priporoča Louis Lah, JOSIP scharabon trgovec z vinom 1033 62nd St., N. E., CLEVELAND, O. BLIZU UNION POSTAJE. 415 West Michigan St., DULUTH, M KADAR PRIDETE V DULUTH, POSETlJ® ME. ZAGOTAVLJAM VAM IZVRSTNO : : STREŽBO V MOJI GOSTILNI. : ■ Pošiljam denar y staro PO SVETOVNO ZNANI BANKI KNA^ : : : NACHOD & KUEHNE. ^ : Prodajam parobrodne in žeieznišk e Priporočilo. Dobro izkušeni brivec se priporoča ccnj. občinstvu za obilen poset. Briv - nico imam nastanjeno v prostorih po- znatega saloona Št. Praprotnika, kjer izvršujem brivsko obrt kar najbolj vestno. Govorim angleško in nemško. Pridite enkrat k meni in prepričajte se o postrežbi in delu. □ A. ZASTRW, BRIVEC LAKE ST., CHISHOLM, MINN, NAROČITE SE NA “NARODNI VESTNIK”. Kdor hoče dela naj se nemudoma naroči na najnovejšo angleško k»J r •ANGLEŠKI m “VELIKI SLOVENSKO-«,__ da se bo lahko in hitro brez učitelja priučil ati^ eS ^, z go vt ", ’ * slov.-angl*. r “ -umu Viti UUICIJ* ga obsega poleg slov.-angl. Slovnice, va w v vsakdanjo potrebo, navodilo 2 a angl. pisavo, sp y aI1> skiii pisem in kako se postane amerikanski d rZ . ^ s j 0 v. ^ tega ima knjiga dozdaj največjislov.-angh i n an ° j r ' Knjiga, trdo in okusno v platnu vezana ( n ‘ stane $ 2 . 00 , in se dobi pri: ' NE« K‘ V. J. KGBELKA, 538 YV. 145tli STREET edino m največje založništvo s „- __ jlovensko - anglešj)' slovenskih knjig..— pišite po ced' v iilE 10 s< D Krf. * i JU L, ve« g ga JZ1 Pc&dni’ 11 ' drug odg vse ..pa ja ni i ® 61 L ugodi i p a so L seljei« VZ] Ofl 10 je v . .vrtilko 1 ,,m napol 1( ii' nekol Ker je rekla: pii. kake ume prav 13 1 5*45*45*45*45*45*45*45*45*45*45*45*4i*4 i’4 v 5*4 5*4.5*4 M' 4, »*»,,,. 5*4 .Voljenega gripa je vlad -ilirijami Uišta nrestra Kavno teda, "Kaj se je Juan Sp i! i XNi '-S/ N * S > >; v 1 '■»N * N£ k z biseri. ngleŠk 0 spisal H. R. Haggart. — Prevel J. M. Mirijam je v rokah Judov v starem stolpu, vrata so pa zaprta I 1 /vUm O/v« n za. nauu, 'T a ^* Rimljan!" jezno zavpije Nehušta. ‘‘Da je rešila tvoje U OMlll ST OVS JT&Bi zn jj« n,e, je žrtvovala-svoje. Brez dvoma je skočila izza vrat, da iz-j ^ SA ? 1lJ ^° 1:5 »rok, predno se je pa mogla vrniti, se je skala zaprla. ! tSPf JU o.-,.!, p -v .... ° * et <.j jo Dudo križali, ker je rešila tebe — Rimljani. " 1 go\oi j, ženska‘ f . jo Mark prekine, “odpri vrata. Še sem živ, Se S ' ,il °iein bojevati, ali,” je pristavil žalosten, ko se je spomnil, da m imel meča, “ali javni notar HIBBING-MINN. toii S (Dalje.) 'O, Vt ii , -K nismu je Mirijam na kratko povedala vse, kar se ji je t ‘ne noči, ko so selcih v starem stolpu in vse posamez- t!,; Je rešUa in kak ° USOd ° ^ je ° dl0Čil Tit - Končala pa je L l ,i ' ,n ‘. u 0 žja volja in tvoja, ki čitaš to pismo, hiti meni na. m. r .vio' J® sr amoti, ki me čeka v Rimu in ki utečen* vsaj umreti zanjo.” .ve morem,” odgovori Neliušta. “Ona ima železo, ki dvigne s rum kamen. Ako bi imel svoj meč, Rimljan, bi nam morda poma¬ di, toda tudi ta je izgubljen. ” “ n‘° nd '??? a ’ rt, ee Mark. “Naprej, jaz ti pomagam. .. , tl jaz ti ne morem. Oh, da sem te morala izgubiti in to radi tega človeka! in srdito se je ozrla na Marka. Najraje bi ga bila umorila v svoji divji žalosti. Xe, je rekla sama pri sebi, “ona ga je ljubila, in ako bi ve¬ dela. bi jo bolelo.” Ko je tako govorila sama s seboj, brez nade, brez pomoči, pribli¬ žali so se z iu-.-.jo Esenci. Bil je Iti jel. Nehušta stopi proti njemu. Hvala Bogu, vendar ste na varnem!" je rekel. “Trikrat sem že stopil gori na stopnice, da bi videl, kje da je Mirijam.” “Brat Itijel,” odgovori Nehušta, “Mirijam se ne vrne r ? eč; odšla .je, v zameno pa nam je pustila tega Človeka, Marka, načelnika rim¬ ske konjiče.” “Kaj hočeš s tem reči?” jo vpraša prestrašen. ‘Kje je Mirijam?’ rokah Judov,” odgovori Neliušta in mu pove vse, kar se je zgodilo. “Tu ni nobene pomoči,” zaječi 1 Itijel. “Ako hi sedaj odprli vrata, >i razkrili skrivališče ali Judom ali pa Rimljanom; oboji bi nas po¬ morili. Judje zaradi našega živeža, Rimljani pa, ker smo Judje. Dru¬ gega nam ne preostaje, nego prepustiti jo božjemu varstvu.” “Ako bi šlo po moji volji,” odgovori Nehušta, “bi zaupala Bogu in jo obenem skušala rešiti. — Toda kaj hočemo, saj skoro ne gre in ako tudi vse v nevarnost postavimo, nje vendar ne rešimo. — Toda kaj pa storimo s tem človekom?” “Storili bomo zanj, kar moremo,” odgovori Itijel, “kajti tako bi tudi storila Mirijam, ki se je darovala zanj. Tudi je bil pred leti naš gost in naš prijatelj. Počakaj tukaj nekoliko časa, da pripeljem ljudi, ki ga odneso v našo dvorano.” Itijel je odšel in se vrnil z več brati, ki so vzdignili Marka in ga nesli po stopnicah navzdol do one temne sobane, kjer je spala Miri¬ jam, drugi pa so zaprli vrata in tako zastavili hodnik s težkimi kame¬ ni, da skoro ni bilo mogoče brez velikih naporov priti skozi. Tukaj v tej tihotni, temni sobani je ležal Mark dolgo časa brez zavesti, huda vročica ga je mučila in ako bi ne bilo skrbne postrežbe in zdravnikov med Esenci, bi bil moral umreti. Z vso skrbjo so mu sprali globoko rano na glavi in obvezali rano tudi na nogi. (Dalje prihodnjič.) IZDELUJE VSA NOTARSKA DELA. POIŠČITE ME NA 311—3rd Ave. Village Livery konjušnica CHISHOLM, MINN. Phone 60. Math. Boriin, lastnik VOZOVI IN KOČIJE ZA VSE SLUČAJE. PRIPOROČAMO SE ZA POGREBE! Eveleth Photograph Studio 417 JONES ST., EVELETH Lastnik A. CARLSON. SLOVENSKE TRGOVINE katere se priporočalo cenjenim rojakom v j j blagohotno vpoštevanje AURORA. ..Gostilne: Josip Viranth, G. Kovač, John Koatelc, Anton Skubic, M. Turk. Mesnice: Geršič-Grahek; Tony Smol- čič. — Obleka in čevlji: Josip Sckula. BUHL. John Spolar, Fr Perhaj, Gostilne: Frank Arko. Mesnica in grocerija: Kajfeš & Co. CHISHOLM. Gostilne: Fr. Medved, Chas. Zgonc, John Lamuth, John Bradač, J. Cham- pa, St. Praprotnik, A. M. Geržin. Grocerije: John Bartolj, Jos. Jakša. Mesnice: Peter Staudohpr, Joseph Loushiu & Co. Slaščičarna: Frank Jurekovič. Izdeluje lepe slike za vse prilike; v zalogi ima tudi krasne okvirje Z vsakim naročilom poročnih slik dam brezplačno sliko v velikosti 16 x 20 palcev. Navadne ali manjše slike tudi po veeujem v vsaki velikosti. M. Pogorelc trgovina zlatnine in znakov vsih slovenskih Jednot in Zvez po primernih cenah. 29. E. Madison Street Room 1114. Chicago, lil. Zaeno naznanjam, da nimam ni- kakih zastopnikov in agentov, temveč obiskujem sam cenjene ro¬ jake po raznih naselbinah. DULTJTH. Gostilne: Jos. Scharabon, Elija Rat- kovic, Marko Danculovich. železnina: Kukar & Mantel. Mesnice: Lapp Bros., Ivan F. Babich. Slaščice: Tony Brodnik. Ure in zlatnina: Jos. Cimžar. Knjige: Jos. Schmalz. Zavarovalnina, zemljišča in zastop - ništvo listov: Louis Vessel. HIBBING. Gostilne: John Povslia, Anton Kro- ar. MEADOWS. Gostilna: Marolt & Koehevar. McKINLEY. Gostilna: Tonv škoda. BIWABIK. Grocerija in trgovina s krmo: Math. PINEVILLE. železnina in grocerija: Mart. Sever. TOWER. Vidas. NEW DULUTH. Gostilna: Pretner & Skala. ELY. Gostilne: Frank Virant, John Gouze, Jos. Seliškar, .Jos. Skala, G. Medved, Martin Skala, Agnich bratje, M. Kapš, Anton Hrast. Zaloga piva: Josip Geržin. Grocerije: Slogar bratje, J. Koval in sin. i Manufakturna trgovina: Pet. Bezek. ' Trgovina z mešanim blagom in mes¬ nica: Math. Kapsch. Brivec: Frank Cerčok. Krojači: Jos. Schrveiger, John Te - ran, Math. Spreitzer. Kava in čaj: Frank Erčul. čevlji in obuvala: John Grahek, John Zalar. EVELETH. e $29.311 0.000. q >0 3 U |»! silja dena Juan Miseria (Janez Nevolja) Španski spisal P. L. Goloma.i Prevel E. T. A to pot je bil vihar premočan, da bi se mogel kmalu poleči, in prav do večera ni mogla deklica upreti oči na tisjjo misel, ki jo je ©vencem ;ajte! (Dalje.) •Uamiela je v par besedili povedala cel dogodek in obdolžila kna. da je kriv, kakor je bilo res in so tudi že vsi ljudje go vo- je poslušal bled kakor mrlič, ko je pa cul to sovraženo ime, > prevzela jeza, ki vpije po krvi, in začel je iskati okrog sebe in r “ ^ e P*h po orožju, nekaj, s čimer se ubije sovražnik. K sreči .*nevarnega pri sebi. Nato se je podvizal k bližnji brivnici, - -opezinek navadno posedal. Brivec je bil prosvetljen repu- . moz jfe sam pri sebi na tihem obžaloval, da mora životariti ram j K skledami ; čutil se je vse bolj zadovoljnega kadar je ^ s '°i° občudovanja vredno učenostjo presojati vladne ko- ^pezmek je ravno bral in razkladal nove časopise, med tem Mrecen državljan zastonj- čakal, kdaj mu bradoprask pospravi ^ milo z obraza. Stvari so bile napete: Serrano in Kaballero •k, ? s * ak) 'K poslana v pregnanstvo na Fernando Po, in vkljub 1 " d J* naložil državni pravdnih časopisju, se je od daleč «!> grme “j e bližajoče se nevihte. Neki posebno predrzen ča- ; H!'..J ' U °^1 oskro pesem zoper ministrskega- predsednika in ^kovt° • ravao P rav slastno bral. A naenkrat mu zastane be- *i>-i,:i*°f!^ anez > prepadlega obraza, bledih ust; silna jeza mu je . ““o obličje. ta,) 0 ’kopezinček, in s tvojo druščino!" [Nin A 6 ,” od g 0 vor ta trepetajoč bolj od straha kakor od kako se meni pravi?” p a naučil.” Dobro> r' Si Preneumen za to!” “Ti tneiii'o?- Z neuinem bom tebi učenemu nekaj pokazal. J® tebi!” neki?” nitna ” S ‘ 01 * človek, ki ima kaj časti, kadar naleti na človeka, ^prin 0a liberalcev; pregnali so jih, ker sta 1 hotela francos- KajijU ' 8 n španske kraljice, spraviti na španski prestol. '• 'zilit ,?.- 110 Klel drugega kakor uši?. . .'' . . . i ^ušni ,-.* 110 ro ^° se zakadi Janez v Lopezinka in po brivnici ki So j’. ! aka > ki podere na tla in posname zobe iz čeljusti v vseh grenkih položajih življenja tolažila, jo osrcčvala in jo spomi¬ njala na težki križevi pot. Slednjič se je spomnila na mrtvo mater in obenem s tem spominom ji je tudi prišla misel na Boga, na vio - spoda, ki ga je tako pobožno častila ona druga nesrečna mučenica ži¬ vinskega Martina Lenuha. Spomnila se je, kolikokrat jo je ona sve¬ ta žena prijela za roko in peljala v kapelo, kjer je jokala in molila; ona pa ni vedela, kaj to pomeni. Marijano je vleklo, da bi še ona šla jokat v ono kapelo, kjer je tolikokrat jokala njena mati. “Moj Bog! Oče nebeški! Gospod moje matere!” je šepetala in po licih so se ji udrle solze, prvikrat po onem dogodku. “Pomagaj hčeri, kakor si materi pomagal!” Potem je s težavo vstala, črna pod očmi in vsa bleda; čelo je imela obvezano. Manuela se še ni vrnila s svojih opravkov. Pri vra tih se je igralo njeno sedemletno dekletce, Manolita, z lončeno pun¬ čko, ki se pa ni marala gibati po njeni volji, gotovo iz ponosa, da je revnotako iz zemlje narejena kakor človek. Marijana si je ogrnila veliko ruto od Maimele in rekla otroku, naj jo spremi. Zakaj fini čut za spodobnost, ki ga ima ljudstvo na Španskem, ne dopušča, da bi dekle samo zunaj hodilo. Pri sosednih vratih je na pragu sedela Salamanka. Ko jo -Marijana zagleda, za¬ čuti naenkrat vso prejšnjo jezo; hitro stopi naprej, da jo izgubi iz¬ pred oči in potegne ruto še bolj na čelo. Toda Salamanka ji zakliče z neko nesramno velikodušnostjo tako prijazno, kakor da se nista ni¬ koli ne sporekli, ne spoprijeli: “Marijana! Dekle! Kam pa tako pozno?" “Menihe štet; pravijo, da enega manjka,” ji odgovori Mari¬ jana, ne da bi se obrnila, Manolita pa ji pokaže jezik in pristavi: “Za nosom!" Prišle ste do Kraljeve kapele; reklo se ji je tako; ker so bila nekdaj na tem kraju speljana, skozi mestno obzidje vrata z istim ime¬ nom. Pregraja jo deli v dva dela, sprednji za duhovne, drugi za ver¬ nike. Dve srebrni svetilki gorita neprestano pred oltarjem, eegar gornji del s kipom Vere na vrhu se v temi že izgublja. Na sredi ol¬ tarja pa je prelepa podoba Gospodova, ki nam ga« kaže v trenotku, ko spregovori Pilat: Glej človek! Revni in bogati, in neomikani, vsi ga easte v'tem vernem mestu. Ljudstvo, lu vse opeva, kar občuduje in ljubi, pravi o ti podobi: Kje dobiš podobo lepšo Našega Zveličarja, Kakor ono, ki jo hrani Kraljeva kapelico? SLOVENSKA GOSTILNA Frank Medved CHISHOLM, MINN. Phone 101. PRIPOROČA SE CENJENIM ROJAKOM V OBILEN POSET. Z NAJBOJŠA POSTREŽBA VSAKOVRSTNIMI PIJAČAMI. PRISTOPAJTE K PODPOR NIM DRUŠTVAM IN JEDNO- TAM! Elco Theatre E L Y , MINN. VAM VEDNO NUDI NAJ¬ BOLJŠE PREMIKAJOČE SLIKE, PETJE IN DRAMA¬ TIČNE PREDSTAVE. ZA¬ TO STE VLJUDNO VAB¬ LJENI, DA NAS OBIŠČETE. Naše predstave so dobro izbrane za mlade in stare. ga« kaže v bridkem omikani 2 0 W "‘ u zr aven, so se hitro vmešali in potisnili Janeza na *> krokam; ‘ °asti Pa le a je žugal Lopezinku in vpil: revščina ni nobena lopovščina! . ■ zmkn • ms em, -- !>«! . , Sroiuka Janezova klofuta vrgla po tleh; od stiavu ."‘vstati i 1 ' Jrt **ezo v hliii - ..,! ’ . lne( l zobmi je uačal ■ '.uuim je zamrmral: 1111 J°š boš, lopov, še plačal jo Dos! VI. ' “1 lej,,® eel drugi dan j.e prebila Marijana v stanovanju svoje d , na blazini, ki jo je dobra žena pripravila. Zdaj pa H ?ot ala * Potem jo je pa popadla divja jeza. Bila je vilnu- enačaja, ki ga je krotilo njeno dobro srce v ua 1 1 ,,,, JHnjala svoje korenine. Te dobre in slabe lastnosti vedenj' 0,1 r “ a taknj e ?? ve ? en ju nekaj nestalnega, da je t” ' dailJ 8 ’ P r ij azr| a in zgovorna; . jun: "bar, ki razburi valove, drvi , '"'tilnil-? a tišina > k i pomiri valove in sčisti ozračje, d - ‘ l ,s P e i veselo in vabljivo bleščijo. v kat-e- so bila danes odljud- tako kakor nastane oblake in zatemni VSTOPNINA VEDNO SAMO lOc. Predstave se začno vsak večer ob 8 . in 9. uri. — Za sobote in nedelje imamo posebne pro¬ grame, katerih ne smete za¬ muditi, da neboste obžalovali. J. A. GRAVES, lastnik NAGROBNE KRIZE IN SPOMENIKE izklesane iz raznovrstnega kamenja ima v zalogi po nizkih cenah Stene kapele so kar pokrite od zaobljubljenih darov, ki pričajo, kako je vera v tem ljudstvu globoko vkoreninjena, Mir in pokoj dihata v tem prostoru, in kadar divja zunaj vihar, ne moti nič tihote na tem svetem prostoru. Tukaj ni kakor v tistih veličastnih in bogato okrašenih svetiščih, kjer pade misel na Boga čez dušo kakor neizmerna senca, da stvar prestrašena, ker je tako neznatna zavpije: Moj Bog, pred Tabo sem in ne umrem! Tukaj ne nrenade srca grozna vzvišenost njegove vsegamogoenosti, ampak II-,. vrvu-mie na njegovo usmiljenost. Tukaj ne stopa pred človeka strašni Bog vojskinih trum, ampak krotki mučenik s Kalvarije. Marijana je vzela izižepa- novec in ga vrgla v puščico; vdovin , , ‘ recen ljiva miloščina siromakova. Potem je pokleknila, na- ‘ ai ' n '* ' 0 n a ograjo in jokala, molila, ihtela in — upala! IP -; j na/.no gledala podobo Gospodovo, eegar žalostne oči sloni la £ TVVdv , iaw le vnn j in jo gledale z velikim strahom. Plašno se je stis- 11 u-ijani in ko je zagledala njene solze, se je nakremžila in se sama milo razjokala. (Dalje prihodnjič.) so se uy ni la k slednjič P. N. Peterson Granite Co., 230 EAST SUPERIOR ST., DULUTH, MINN* Križe in spominke postav¬ ljamo brezplačno na gro - bove. — Na razpolago v«'" pohval od Slovencev. Gostilne: Geo. Kotze, Frank Stebalj, Jos. Francelj, Math. Miroslavih, Math. Primozich, John Agnich, Jakob Ahčin, Anton Fritz. Mesnice in grocerije: Goo. Brine, Pe¬ ter Junke, Frank šebut, A. G. Nema- nich. Brivec: Frank Lošin. Krojač: Jakob Ambrozich. Manufakturna trgovina: A. Murnik. Zavarovalna agencija: Maks Vol- čanšek. Fotograf: I. Fugina. Gostilne: Jak. Skala, Mat. Mihelič- čevljar: John Meierle. Krojač: Jos. Stonič. KINNEY. Mesnica: Math Pluth & Co. VIRGINIA. Gostilne: Jos. Spreitzer, Fr. push. Tram CHICAGO, ILL. Gostilne: Frank Vrečko, John Ko- GILBERT. Gostilne: John Francelj, John Praz¬ nik, Jos. Brula, Tony Zalokar, Tony Archul, Tony Imlihar, John Mustar, Marko Matekovieh. šiček, Narodna Dvorana, Martin Po tokar, Maks Smiljanič, John žefran. Jos. Perko, Avgust Poglajen, Anton Mladič, John Cernovič. Grocerije: Frank Jurjovee, Frank Banič. Mesnica in grocerija: Alois Stritar. Stavbeni podjetnik (kontraktor): Brata Lukežič. i Izdelovatelj smodk: John Volker. Izdelovatelj kož za bobne: Mike Žumer. JOLIET, ILL. Gostilne: Jos. Božič, Luka VVeis, Frank Božič, John Grahek, Mih. Bo- žič, Jerry Lavrič, Mat. Štefanič, Jos. štefanič, Mih. Kočevar, Anton Do- viak, Logan & Petrič. Groserije in mesarije: Geo. Stonič, Anton Pezdirc. Grocerije: Mih. Kopatz. Trgovina z likerji in grenkim vi¬ nom: A. Horvat. JOLIET-ROCKDALE. Ana Ma- Gostilne: Martin žagar, rentič, Anton Anzek. CENTRALNA LEČA. CISTO NA NOVO OPREMLJENO. SOBE S PARNO KURJAVO, TOPLO IN MRZLO VODO. UREJENE PO NAJBOLJ MO¬ DERNEM NAČINU. Park Hotel ILIJA RATKOVICH, lastnik VOGAL ŠESTE ZAPADNE AVENUE IN SUPERIOR STREET TELEFON: MELROSE 1673. DULUTH, MINN. SE PRIPOROČA SLOVENCEM ZA OBILEN POSET. CENE ZMERNE, POSTREŽBA TOČNA. J Deposit * in oor rL/rrgr-aarigHP Bank Prodajam Concord vino sodček po $20.00 Catabie “ “ “ 30.00 Tropinovo žganje, galona 2.50 Naročilu je priložiti gotovi denar ali poštno nakaznico. Umestno je na- točati blago sedaj, predno ne nasto¬ pi huda zima. Z velespoštovanjem A. W. EMERICH, vinska trgovina in distilacija žganja, vogal Holmes & St. Clair Ave., CLEVELAND, OHIO. NASA BANKA NAJ BO VA&A BANKA. Z veseljem in brezplačno dajemo mi potrebne nasvete in po jasnila v raznih kupcijskih zadevah vsem onim, ki se obrnejo im nas v takih zadevah. Posebno pozornost dajemo pri trgovskem čekovnem prometu pc sameznih oseb, tvrdk ali družb. PRI HRANILNIH VLOGAH PLAČUJEMO PO 3 ODSTOTKE. Mfners State Bank Chisho * m * Mi! r*9 “Narodni Vestnik National Herald. Sluvenlc Sami-WeeK!y. Owned and published by the Slovenlan Prlnllng & PubllsMng Company a Corporation. Geo L. Brozich, Presjdent Joseph Geržin, Vice J resident John Zupan, Secretary & Lditor Joseph Koshak, Treasurer Joseph Mantel, Director Plače ol Business: Duluth, Minnesota, m W. Michigan Street. National Herald issued every Monday and Thursday; subscription yearly $2.00 Tlie test Advertlsing medium among Slovenians in the Northwest. Rates on appllcatisn „Entered as second-class matter May 11.1911 at the post Office Duluth, Minn., under the Acl March 3,1879." -NARODNI VESTNIK* Slovenska tiskovna družba, »uluth, Minn. Izhaja vsak ponedeljek In četrtek zvečer na 8. straneh Naročnina stanc: Za Ameriko in C-anado za celo leto za pol leta Za Evropo za celo leto . . $2.00 $ 1.00 $3.00 Dopisi brez podpisa in osebnosti se ne sprejemajo. Denarne posiljatve in dopisi se naj pošiljajo na naslov: “Narodni Vestnik”, «05 W. MSchlgasi Street Duluth, Minn. Spominjajte se olb raznih prilikah SLOVENSKEGA ZAVETIŠČA V AMERIKI. ABRAHAM LINCOLN. VVilkers Booth, ki se ni nikakor strinjal z Lincolnovimi političnimi nazori. Tako na tragičen način umrlega predsed¬ nika Lincolnu so pokopali z vso častjo na Oak Ridge pokopališču v Springfield, 111., kjer so mu leta 1874 postavili krasen spomenik. Spomin Lincolnu slavi se pa še dandanes in se bo slavilo še p.o^iTa stoletja. Koliko mest krstili so do današnjega dne že po njem; ko¬ liko šol in drugih javnih z$yodov nosi dan¬ danes njegovo ime? Koliko imamo njegovih spore in ko v, cest, trgoy in ulic njegovega imena? Vse to nam prič.a, da je bil pok. pred¬ sednik Lincoln pravi ljubljenec svojega na- toda. Slava njegovemu spominu! DULUTH, NAJVEČJE PRISTANIŠČE NA SVETU. Dne 12. februarja t. 1. minulo bo 104 leta, odkar se je narodil za očetom naše Unije, Ju¬ rij Washingtonom, mož najbolj plemenitega značaja, kar jih pozna ameriška zgodovina; mož, ki je vstal iz ljudstva, delal za ljudstvo in si zaslužil konečno mučeniški venec kot predsednik Zedinjenih držav. Ta blagi mož, katerega rojstni spomin obhajamo dne 12. t. m., je bil 16 predsednik Zedinjenih držav, Abraham Lincoln. Lnč sveta je zagledal v priprosti leseni koči v okraju Hardin, država Kentuekv, kot sin kmetskih staršev. Sedem let kasneje pre¬ selili so se njegovi roditelji v okraj Spencer, država Indiana. Komaj 16 let star, moral je mladi Lincoln opravljati že razna težka dela 'na farmi, da je pomagal svojim staršem, torej mu ni preosta¬ lo za šolanje nič prostega časa. Lincoln je ob¬ iskoval vsega skupaj samo dobro leto ondot- no ljudsko šolo; ker je pa želel po višji na- obrazbi, je neprestano eital razne poučne knjige, da si je s tem razbistril svoj um. Leta 1830 so se zopet preselili njegovi sta- riši v okraj Macon, država Illinois; tedaj je delal mladi Lincoln v neki prodajalni in v nekem mlinu. Ker je leta 1832 izbruhnila ustaja med raznimi Mohawk Indijanci, se je ustanavljalo po raznih krajih domače brain- bne čete; tako se je pridružil milici ondotne- ga kraja tudi naš 231etni mladenič Lincoln. Vojaški stan ga je že od nekdaj neizmerno veselil, vsled spretnosti in zaslug je bil kma¬ lu imenovan stotnikom domačega brambnega oddelka. Zatem je otvoril v dotičnem kraju malo trgovino z mešanim blagom; ni pa imel pri tem sreče. Kasneje je bil imenovan poštar¬ jem mesta New Salem; tedaj se ga je polasti¬ la želja postati odvetnik. Od nekega sosed¬ nega odvetnika si je izposojeval knjige, ter se noč in dan učil v prostih urah pravoslovja. Istočasno je postal tudi privatni zemljemerec, ker ni bilo v onem kraju daleč naokoli nika - kega. Leta 1834., torej komaj 25 let star, je bil prvič izvoljen članom legislature države Illi¬ nois. Služba državnega poslanca mu je bila zatem še trikrat zaporedoma poverjena. Le¬ ta 1837 je naredil odvetniško skušnjo in se leto kasneje preselil v Springfield, 111. Od tega časa dalje se je vedno živo zanimal za politične zadeve; bil je izvrsten govornik, iz¬ boren diplomat in skušen odvetnik. Leta 1846 je bil izvoljen v zvezino poslansko zbornico, kjer se jy. posebno zanimal za odpravo suženj¬ stva v Zedinjenih državah. Leta 1858 je bil izvoljen zvezinim senatorjem; na republikan¬ ski narodni konvenciji v Cbicagi so ga pa leta 1860 postavili predsedniškim kandidatom te stranke. Premagal je pri novemberskih vo¬ litvah istega leta svojega nasprotnika Se - -vvarda z velikim številom glasov. Tako vidimo dne 4. marca 1861 Lincolna zasesti predsed¬ niški stol v VVashingtonu. , Kmalu zatem vnela je pa na jugu zna¬ na državljanska vojna med pripadniki ljud¬ ske stranke in med pristaši vladine stranke. V teh vojskah se je Lincoln boril hrabro za pravico in domovino. V raznih spopadih je potolkel sijajno svoje sovražnike, nakar je nastalo zopet premirje. Za časa svojega predsedništva je odpravil tudi suženjstvo, in vsled tega si je postavil trajen spomenik v zgodovini Zedinjenih dr¬ žav. Že od nekdaj se je potegoval za pravice zamorcev, in končno se mu je le posrečila ideja, črnce oprostiti robstva. Leta 1864 so ga zopet izvolili predsednikom, žal pa, da mu ni bilo življenje dolgo določeno; kajti dne 14. februarja 1865. ga je ustrelil v nekem gleda¬ lišču v VVashingtonu baje slaboumni John Država Minnesota in njena soseda Wis- consin se smeta po vsi pravici ponašati z naj¬ večjim pristaniščem na svetu. To pristanišče se nahaja na Superior jezeru med mestom Duluth in mestom Superior. Ker se je šele pred kratkim izdalo uradno letno poročilo o prometu tega pristanišča, si štejemo v dol¬ žnost označiti na tem mestu nekaj glavnih podatkov. Državni inženir E. D. Pečk poroča nam - reč,- da se je leta 1912 izvozilo in uvozilo iz tega pristanišča celih 41,000,000 ton blaga. S tem se je prekosilo pristanišče mesta London na Angleškem za tri milijone ton, liverpool¬ sko pristanišče za pet. milijonov ton in znam sueški prekop za 10 milijonov ton. Odkar se je zvezalo skoro vse znane po¬ krajine na'SeVerozapadu z železnicami, tako tudi s Kanado, postalo je mešto Duluth glav¬ na prometna točka. Razne pridelke, kakor žito, rudo, les itd., dovaža se semkaj po že¬ leznicah; ker ima pa Duluth lepo zvezo po vseli znanih severoiztočnih jezerih, razpoši¬ lja se to blago na raznih parnikih v vsa ve¬ čja druga trgovska pristanišča. Največje je¬ zero s sladko vodo, Superior jezero, je zve¬ zano z michiganskim jezerom, huronskim je¬ zerom, erijškim jezerom in Ontario jezerom, ali tja doli do svetovnoznaiiih niagarskih sla¬ pov blizu mesta Buffalo. Kdo bi si sploh mi¬ slil, da je mogoče poslati iz Dulutha narav - nost v New York in od tu dalje v Evropo celo tovorno ladjo minnesotskega krompir¬ ja, žita, rude, lesa itd. In vendar se pošilja od nas velike množine označenega blaga v iz¬ točna pristanišča, to pa dalje od mesta Buf - falo po znanem eri j skem prekopu, ki je zve¬ zan pri Albany in Troy z velereko Hudson; slednja se izliva, kakor znano, pri New Torku v atlanski ocean. Označeni prekop so zgra - clili leta 1825 pod guvernerjem De \Vitt Clin- tonomi OrjaškiVprekop je dolg 363 milj, in širok 40 čevljev. Na ta način se je podaljšalo prometno zvezo iz severozapada do vseh pri¬ stanišč v Evropi. V Duluth prihaja redno približno 500 raz¬ nih trgovskih ladij, ko je odprta plovbena sezija; skupno število kapitanov in podkapi- tanov na teh ladjah znaša 1100;. Žita se je razvozilo lansko leto in našega pristanišča za 72 milijonov dolarjev vredno¬ sti, rude pa za 71 milijonov dolarjev vred¬ nosti. Skupna vrednost izvoza raznovrstnega blaga pa znaša $231,260,859. Raznega blaga iz drugih krajev uvozilo se je zadnje leto v duluthsko pristanišče za 89 milijonov dolar¬ jev vrednosti, torej znaša skupna vrednost 41,474,776 ton naloženega in izloženega blaga v označenem letu približno 321 milijonov do¬ larjev. Tonski promet se je pomnožil od leta 1910 do leta 1912 za 1356 odstotkov in za 3 3 :22 odstotkov vf primeri z letom 1911. Redni plovni promet pričel se je lansko leto šele dne 25. aprila, trajal je pa do 8. de¬ cembra, kajti v zimskem času ne plovejo par¬ niki vsled zamrznjenega jezera. Skupaj je trajal promet samo 235 dni. V tem času je dospelo v duluthsko in su- periorsko luko 6118 parnikov; 5728 parnikov je pa zapustilo to pristanišče, torej se je ustavilo pri nas v označenem času 11,846 par¬ nikov. Od otvoritve našega pristanišča 1. 1895 pa do lani je dospelo v Duluth 115,320 raz¬ nih tovornih parnikov z 222 in pol milijonami ton.blaga; odplulo v razne kraje je pa 113.798 parnikov z 223 milijoni ton blaga. Lansko le¬ to je došlo v Dulutha raznimi parniki 26.662 potnikov; odpeljalo se jih je pa 28,808. Od leta 1911 se je izvoz železne rude iz duluthskega pristanišča pomnožil za 8,432,- 339 ton v vrednosti približno 12 milijonov dolarjev. Ako pomislimo, da bode blizu Dulutha dograjena v nekaj letih največja jeklarna na svetu, smemo upati, da bo potem zaslovelo mesto Duluth v resnici kot največja svetovna luka, ker se bo razne izdelke tega ogromnega -odjetja pošilj'alo na vse strani sveta name¬ sto po železnicah, po vodi. bi pravi, da se ima zahvaliti edinole strahu in načinu, kakor ga je mati seznanjala s sv pismom. Tudi Napoleon Veliki je priznal, da se ima za svojo veličino zahvaliti edinole svoji strogi, a neizmerno požrtvovalni in junaški materi. Sploh je zgodovina polna zgledov, da so imeli veliki možje plemenite, požrtvo¬ valne matere. Ako velja to za posameznika, pa velja še v veliko večji meri meri za cele narode. Naši sosedje Nemci, katerim veličine ne moremo odrekati, radi povdarjajo, da sila nemškega plemena temelji v njegovem čednostnem po¬ žrtvovalnem ženrtvu, BALKAN IN NJEGOVO ŽENSTVO Piše Ivanka Klemenčič. Veliki angleški socialni reformator in apo¬ stol socialne pravičnosti, John Ruskin, je na nekem javnem predavanju izrekel trditev, da noben mož na zemlji še ni prav živel, ni po¬ stal velik v pravem pomenu besede, ako ga ni očistila ženska ljubezen, ni okrepilo žensko junaštvo, pi vjdila ženska blagost. Sam o se¬ SLOVENSKA DRUŽBA X Bolgarke. Začnimo pri Bolgarih, ki se jim splošno daje prednost med balkanskimi narodi, češ, da so kulturno, gospodarsko in politično naj- zaneslivejši in najodličnejši činitelj na Bal¬ kanu. Ravno pri Bolgarih zavzema žena najod¬ ličnejši položaj, ravno pri njih je žena naj¬ bolj čislana in spoštovana ter uživa tudi v družini iste pravice z možem. To je čisto naravno. Bolgar je globoko veren: žena je najbolj¬ ša čuvarica vere; zasaja jo v nežna otroška srca in tako ohranja od roda do roda. Bol¬ gar je nraven in čednostep: žena je vzor či¬ stosti, svečenica družine. Bolgar je delolju- ben: v ženi najde najlepši vzor pridnosti, svo¬ jega najboljšega pomočnika. Bolgar je vztra¬ jen: žena mu je v tem najboljša opora. Bol¬ gar je napredka, željan: dobro ve, da bi brez žene bil napredek počasen in polovičen, zato jo z vsaki mkorakom skrbno dviga za sabo. Bolgarija je pretežno poljedelska dežela: 80 odst. prebivalstva se bavi s poljedelstvom. Bolgarska je torej predvsem poljedelska, kmečka žena. To pa od srca in iz prepričanja. Značilna za Bolgara je njegova silna lju¬ bezen do zemlje; imeti kos lastnega zemljišča in ga obbdelovati s svojimi ljudmi in svojo živino — to je za Bolgara največja sreča. Ko je leta 1877. postal Bolgar s svojo ženo in svojimi otroci svoboden in so se prodajala begovska. posestva, tedaj so se Bolgari kar vrgli na kupovanje zemlje. Jemali so denar na posodo od oderuhov tudi po 150 odst. ob¬ restih, samo. da bi vsak postal gospodar kosa. zemlje. Potem pa so se z naravnost strastno vnemo lotili dela.. Iz turškega suženstva pa se¬ veda niso prinesli v svobodo skoro nikakih pripomočkov za obdelovanje polja; imeli so le nerodne lesene pluge, živine nič ali pa le kako suho kljuse ali osle. Pa Bolgara to ni oviralo: Upregel se je poleg živinčeta še sam v plug, ako pa sploh živine imel ni, sta vle¬ kla plug skupaj z ženo. Da je. le delo šlo na¬ prej. Seveda pa bi se kljub tej obupni pridnosti ne bili mogli obdržati, ako brise ne bila nsta- novila poljedelska banka, ki jih je iztrgala iz rok oderuhov in jim dala denar po 8 odst. '• Kako priden, vesten in vztrajen poljede¬ lec je Bolgar, priča nam zlasti tudi okolnost, da so Bolgari izvrstni vrtnarji in pridelovalci zelenjave? Vrtnarstvo zahteva največ skrbno¬ sti in neprestanega dela, ako hočemo, da vs- pridelovanje zelenjave tudi v Romuniji, Sr- spremenili v neštete vrtove, marveč imajo peva. Bolgari pa niso le svoje lastne dežele biji, na Ogrskem, Hrvaškem im v bližnjih rus¬ kih pokrajinah v svojih, rokah. V tisočih in tisočih gredo spomladi v omenjene kraje, kjer obdelujejo najete vrtove in prodajajo ze¬ lenjavo, na zimo se pa z zaslužkom vračajo domov k svojim družinam. Vso to veliko Bolgarjevo ljubezen do zem¬ lje, veselje do poljedelstva in vrtnarstva, nje¬ govo pridnost in vztrajnost deli z njim nje¬ gova žena. Položaj bolgarske kmetice ni ravno lahak. Saj je razum hrane v veliki meri še tudi vsa obleka prideluje in izdeluje doma. Narodna noša je vsaj zunaj na deželi še zelo v navadi. In vse, kar ima Bolgar in njegova družina na sebi, vse se je napravilo doma. Na svojem polju je pridelal lan in konopljo, domače žen- stvo je trlo, predlo in tkalo, šivalo in vezlo, dokler ni bil oblečen gospodar in vsa družina od vrha do tal. Za volneno obleko so dale vol¬ no domače ovce in pridne domače ženske ro¬ ke so jo pripravile in predelale v obleko. Ta¬ ka domača obleka nekaj časa drži in denar, ki bi ga sicer kramar dobil, ostaja kot prihra¬ nek ali pa se izda zarazširjenje posestva, za nakup živine, strojev itd. Ni čuda, da bolgar¬ ski kmet tako krasno napreduje in nobene revščine ne pozna. S kuho Bolgarska nima preveč dela, ker zelo priprosto žive; glavna skrb ji je v tem oziru kruh, ki zavzema v hrani prvo mesto in ga v hiši nesme nikoli manjkati. Zato se me- šenje kruha nahaja tudi na prvem mestu med ženitnimi šegami. — Tudi pospravljanja ni¬ ma Bolgarska odveč, ker je priprosta kmečka hiša skoro brez vsake oprave.; tudi tla so mno gokje samo st epa n a zemlja! Kjer pa imajo lesena tla in postelje je vse vedno tako čisto in oprano, da se kar sveti. Bolgarska ima na skrbi tudi živino, veči¬ noma pač koze, ovce in perutnino, kar pa da časih še več in neprijetnejšega dela, nego go¬ vedoreja. Vrt je pri vsaki hiši *— pa se tudi goji in zaliva. V nobenem vrtu poleg koristnih rast¬ lin ne sme manjkati cvetlic, ki jih doli vse bolj ljubijo nego pri nas in se Z njimi kitijo ob svaki priliki, zlasti mladi ljudje, (Dalje sledi. 405 W. Michigan St., DULUTH, MINN. Izdaja naj večji slovenski d vo tednik »NARODNI VESTNIK” Naročnina ra Ameriko: Za celo leto .$2.00 za pol leta 2.0 J Za Evropo In Canado: Za celo leto - - - - - za pol leta. 1.5® V. H E E E S I ! Lasal nk -S Glavni urad : 82 Cortlandt St., NEW YORK, N. Y. Pošilja DENARJE v staro domovino | potom c. kr. poštne hranilnice na Dunaju; hitro in ceno. Podružnica: 6104 St. CJair Ave., CLEVELAND, O. Prodaja PARGBRODNE LISTKE za vse prekmorske parobrodne družbe po izvirnih cenah. Tisoče Slovencev se vedno obrača na to staro tvrdko, a nihče ne more tožiti o kaki izgubi. \ v j TELEFON 120 GEORGE L. BROZICH ELY, MINNESOTA PRVA SLOVENSKA ZAVAROVALNA AGENCIJA V MIKNESOU Va ™ preskrbi popolnoma zanesljivo zavarovalnino proti'požaru in na življenje pri najboljiških ameriških in evropskih družbah : : : IZDELUJE VSA NOTARSKA DELA- ^ za staro domovino in Ameriko, vojaške prošnje, posreduje pri s0 ( PRODAJA ZEMLJIŠČ^ Rojaki naj bodo pri nakupu z e ml,] m‘j, ^ r zni ter naj se za cene in podrobno« ne j o pismeno ali ustmeno P? R«j e|) ,ce r ' K < t tl; 3 kdo ? *#■, AloJ e >r i* : . „ P' l<š clIJ čjaz it 1 "' 1 odsh- Vide ' M - 0 se ^ * pišeta L, Z* 101 ' jj hišno ! Ji si»° 1 or Ih' Lili ,4« fes.no g' Poišče. «: le očil n« 6 . 1 iez ogrni'; nekoliko dni je umrla nel jent m ta J ' e , u a Calumri I Pokopali bo, 51110 se ok°ri Ker. Zalok ■tieli trikrat z L kui* je zamol Rtuijanje t Ijakojnici 80 ve ■--isti si jo nar« jji .j jo sklen a poslednji dt ‘h besedah estan ua ali smo n igrdffiTraeal a Vam je bilo a župnika. Vsa ' ližje. Rev.. Za r -a vsakega pri, I popraševal.i odi iajtd. Kaiisoj eni da r so pa p a pa Gore r ° n ‘e ne de, od "»o da bi l e ti w je culo gla tV Zalokar so W ostal lili ii kaj An >Si * ii ,Iladi na h bilo , c ?rkvi >o ^' ! Jiil, 0 Ce rk ei io POŠILJA DENAR v staro domovino hitro, točno in zanes¬ ljivo, kar omogočuje .zveza z najboljšimi tl C\ ttV 5» mi bankami. PRODAJA VOŽNJE LISTKE za vse prekomorske parobrodne družbe po najnižjih cenah. J&S eli,;7°re % ?° v e? p k e r rw 1 t- hri, k. bi 0 Jabj "VhU^li h ' v P .. la 1 («1 j. Vp C * v L ( '^h 'et-j 'Ni Zakaj bi nodpirali tuje trgovce, ko vas domačin postreže boliše, _cenejše in z istim blagom._ k “K obletnici smrti NaP g e v. Josipa Zalokarja”. . i a Marija Jerman, Rib Lake, Wis. )iS9»Jd' 2i let, odkar f :,x ' ?a u s pokojnim Šla sem nek ItfkarJ domu iz ■t-ssi 7 «- T J 5 W o : Kar - ... 2l ftS »rog 0111 za nama re- mp-V .to Slovenci, to- Eiefl 1 ' ^ i.jlidva sva se V* Z. ■*p»?»“ es ’ a LifS n ' ...o bila prese- ■ed se- sva bila prese¬ liš- l ' .;x 8 kovanege na- vedela kaj odgo- molk in vzkliknila. ^Vodkod k M \r oi e ime je Josip ' duhovnik in še m 98 i dospel iz stare¬ jši še ne razumem sem dospel to od- Ravno ; ” - Jaz sem na tv. vendar ne boste - i mišli da Vas ne bo- V- videti?” ! ‘ Ne ~ ■mislim iti še precej od ! se bomo še kaj vi- ^ nisetat” Na to sem L'. Zalokarju nas na- hišno štev. Med tem '■ smo pa že do irske sm0 takrat spadali ... a Zalokarju po- ahko .Ji« > ; e želeč nama ,1 naš novodošlec ka- ograjo v župnišče. ;o dni po onem se¬ da neka mlada slo- j ta je bila prva za- r u Calumet Ilecla poko- fokopali so jo g. Zalokar. 0 * okoli grobišča vsi [jev. Zalokar so po obi- trikrat z lopato zemlje hje zamolklo zaropota- L^jdnje besede duhov- tjjnici so veljale: i naredil, s kostmi sklenil, obudi jo o i dan”. Pri teh (dah. je njen mož ivestan na zemljo in vsi »kali smo na glas. •r. '.Tacali smo Se na¬ ši je bilo gneče okoli ;a. Vsakdo je hotel lev. Zalokar so pa ega prijazno besedo vali odkod je ta ali Eni so pravili, da so eni da so Hrvati, so pa pripomnili na pa Gorenje, med va- H p - ne Je, od kod ste do- ^ M le tukaj pri nas je čulo glasove iz mno- fžalokar so na to pripo- ^ os tal med vami, 1^1 'en novo slovensko cer- M zbranimi se je pri- ’ 5 tu B#vor o gradbi do- -erkve^za kojo pred- TS1 navdušeni. ^ čuditi, da so bili a, it tako navdušeni, ■ a *° v tej deželi za ,'usto. Tedaj še nismo Hf 1 ; hstov ’ an s ie š- Tvr kaj razumel, ta- \n ' s ’ rcs takoreko- v dina še ni dora- „ a ! la v šolo, da bi si 1 ;] ’ lS1 P om agali z otro- heba govoriti an- * rkvi nismo razu- 2° t° s mo vedeli, € el.ja, ker takrat Hmi po bakrenih a tore j, da smo se f 0Vt ’ga gospoda, , er šo bili nena- ; r Prijazni z vsa- rn ubili so nas za P k i v obelnem er ev k njihovi a bo vršila ta t 0 s , n . C ^ a ' ~Vsi smo dali ° v b°tem res v ia .. n » ase § a Joniače- IW. Za- toče v. na dPrvo raz in ^ potem ' ičiij i ' ,n ^ In ' glasom ka - ' ev 8n ’. te besede Uužbn 5 U itd -” neka, So saten K'. zup- aruš tv a sT ? in edin J ° Zefa v A ? 1Bega slov *, e . cerkve. Pri i,*akori ifv n s smeš- bodimo > 1 . ID. P' 1 '! nav- ponavljali besede: “Zrno do zrna pogača, kamen do kamna palača, lak® se je pri tej seji ustanovil posebni odbor za pobiranje dones¬ kov ali sklada za cerkev, v ta od¬ bor je spadal naravno tudi moj soprog. Rev. Zalokar so šli še isto popoldne okoli popisovat glede’ prostovoljnih darov ;, trud se j i ju je obilno izplačal, kajti takoj pr¬ vi,č nabralo se je $6000 (šest ti¬ soč) dolarjev. Kmalu zatem pričelo se je z gradbo cerkve. — Pozabila sem še omeniti, da so šli Rev. Zalokar z nekaterimi možmi, veščimi 'an¬ gleščine tudi k predsedniku Calu¬ met in Ilecla rudarske družbe prosit za kos zemljišča za sloven¬ sko cerkev. Dobili so zemljišče, obstoječe iz 4 lot in Še $2000 — gotovine poleg. Tako se je pričelo z zidavo, to pa ne brez vseh zaprek, ker nismo bili v št edini, in tudi z župnikom Zalokarjem ne. Mi smo hoteli de¬ lati cerkev kar na svojo roko, brez da bi, se isto 'kasneje dalo škofu. Škofu bili smo pripravlje¬ ni le plačati, pristojbino za blago- slovljenje, potem naj.pa bi si do¬ bili sami našega domačega duhov¬ nika. Župnik Zalokar pa te misli niso odobravali, češ, da bi se ka¬ zali na ta način svetu kakor od¬ padnike sv. vere. Naposled obve¬ ljal je, predlog, naj se izroči cer¬ kev škofu, kakor tozadevna posta va zahteva. To je pa bilo usode- poin« za Zalokarja in nas vse, kar bom kasneje razložila. Pri tem pa ne bom omenjala podrobnosti, radi pomanjkanja prostora, pove¬ dati hočem le nekaj dogodkov, ki so mi ostali še v živem spominu. Ko je bil postavljen temelj no¬ ve cerkve, so povabili Zalokar škofa in več drugih duhovnov k blagoslovljenju vogelnega kamna. Izdelan je bil ta kamen tako, da je imel v sredini izdolbeno votli¬ no. V to votlino se je položilo v obliki pisma glavne podatke o v- stanovitvi cerkve, imena daroval¬ cev z lastnoročnimi podpisi itd. Vogelni kamen se je potem zade¬ lalo s primernim pokrovom. Tako se je pričelo hitro graditi novo slov. cerkev v Red Jacketu. Ka- kor kaj rado, delali so tudi v te- slučaju nekateri naši rojaki sitno¬ sti ali oviro, to pa najbolje oni, ki niso ničesar za sklad prispe¬ vali; rabili so pri tem tim bolj svoje dolge jezike; te so nazivali Rev. Zalokar: “Cerkvene zavor- nice.” Ko je bila cerkev dodelana razim notranje oprave, je imelo društvo sv. Jožefa svojo.skusno spoved in sv. obhajilo. Rev. Za¬ lokar so računali na to da naj bi bila takrat v naši cerkvi sv. maša, ker je bila navada, da je daroval vsak član po 50c mlioščine za cer¬ kev; čemu bi se v tem slučaju ne podpiralo domače hiše božje? Po Zalokarjevem mnenju, bila bi naj samo še enkrat naša služba božja v irski cerkvi, in tako se je tudi zgodilo. Pri tem je pa moglo priti do samo neke male sitnosti. Irski župnik je bil prav pošteno jezen, 'ko je enkrat izvedel, da bo" imelo avstrijsko ali pravzaprav sloven¬ sko društvo v domači lastni cer¬ kvi spoved -in sv. obhajilo. Ker ni mogel ničesar drugega narediti, je pa mislil našega župnika osra¬ motiti s tem, da je pustil postaviti mizico, z mašnimi potrebščinami ravno pred stopnice, držeče: na prižnico. Vse to se .je ukrenilo brez Zalokarjevega znanja. Zagra jena pot na prižnico naj bi na ta način Zalokarja osmešila pred verniki. Ta prizor opazovala sem jaz prav od blizu, ker sem sedela baš v prvi klopi. Rev. Zalokarja pa ni nastavlje¬ na miza nič ovirala. Ena, dve tri, in z uspešnim preskokom je nas župnik dospel na lečo. Samo malo nasmeha, in premagana je bi a vsa težava V prihodnjem tednu Gospele so, že mašne obleke, sveč¬ niki, kelih in druge mašne pripra¬ ve, Za v soboto je,bila naznanjena ali določena društvena maša, v vrtek pa 'opo, ker je novo." Šla šem tore, PROČ 2 VRAŽARSTVOM IN PRAZNOVERSTVOM. Civilizacija nobenega naroda ni zamogla popolnoma zatreti m iztrebiti vražarstvo m praznot er- stvo, ki se je vcepilo ljudstvu \ ■r T -i in meso v temnih vekih, tu¬ di Slovenci verujemo v mnogo vraž in praznih tradicij, m ker smo bili ravno sedaj v času, ko se Maši otroke z nebeškim Miklam žem in peklenskimi parkeljm, na j se dotaknem povrno neumnih ver. Velike važnosti za mladino je, da se ji ne vcepi v glavo vsako- jake neumnosti, marveč, da za¬ sedejo isti prostor v možganih veda, dejstva, logika, resnica, ki se zamore dokazati: Zatoraj naj nikdo ne vsiluje otrokom praznih ver in vražever, četudi so iste nedolžne, priljubljene navade iz starodavnosti. Povej, na priliko, otrokom res¬ nico o Miklavžu. Njih veselje in radost, ne bosta nič manjša nad- darili, če' vedo; da niso od nohe-. nega svetnika, ampak so od oče- ea in matere, in brata in sestre, in strica in tete, in botra in botre, in od prijateljev, ki jih ljubijo ni jim želijo napraviti nekaj ve¬ selih ur. Duševna moč, misel, je velikan¬ ske vrednosti za vsacega .človeka. Zatoraj naj nikdo ne trati teh dragocenih moči s premišljeva¬ njem praznih ver in vražever. Znamenj ev ali “eahnov”, ki bi kazali srečo ali nesrečo, ni. Vera, da je petek slabi začetek; Vera, da ni dobro iti z doma po oprav¬ kih. če se sreča najprvo staro žen¬ sko ; vera v morsko kost, ki se na¬ riše na-hlevska vrata, da bi odga¬ njala' bolezni; vera, da varujejo žegnane kosti zoper ogenj, ee so v podstrešju; vera v zagovor ka¬ čjega pika; vera, da prinese naj¬ dena podkev srečo; in na tisoče drugih takih neumnih ver naj bi se ne osiljevalo v mladinske možgane. < Otrok naj ve, da je vsak svoje sreče kovač. Otrok, ko doraste, naj ve, da se zamore doseči stva¬ ri, katere potrebuje človek na teni svetu, edino le v potu svoje- | ga obraza; in, da je ni stvari, ki bi bila namenjena človeku že ob | rojstvu.‘Uspeli se doseže edino z umom, delom, prizadevanjem; z metodičnim, vstrajnim delova¬ njem, ki bazira na znanosti, vedi in dejstvih. Praznoverje zastopa pamet, in jo sili, da ne deluje, ali, da deluje uarobe. Isti, komur je enkrat spo¬ dletelo, ki je padel enkrat v ne¬ srečo, in pravi “kaj bom začenjal to in ono saj imam itak Smolo, saj itak nimam sreče” ne bo nikdar nič dosegel. Upanje, zaupanje v sebe je pri koncu, če rojijo take prazne vere po glavi. Človek ki zaupa . v sebe, in ne ’ v srečo ali nesrečo; človek, ki dela vstrajno in umno za gotovi cilj, in ve, da zamore doseči le isto za kar se trudi in prizadeva ; človek ki ved¬ no upanje, da bo danes ali jutri izpeljal svoj načrt, četudi mu tu in tani spodleti, bo v največjih slučajih dosegal vspeh. Naši pradedje, pred sto in tiso¬ či leti, domišljevali so si, in podu¬ čeni so bili v tisoče vražever in praznih ver. Potres je po njih mnenju povzročala gorostasna po šast, ki je spala v zemlji* Kitajci še danes ne kopajo rude in pre¬ moga, in ne gradijo železnic, ker se bojijo, da bi s tem zbudili veli¬ kanskega zmaja, ki spi v zemlji, in stere veš svet, če se zbudi. Kralj. Matjaž, ko ji bo ostal, ko mu doraste brada sedmikrat oko¬ li mize, je tudi prastara neumna vera. Vihar si predstavljajo ne¬ kateri bedaki še danes ]pt orjaš¬ ko človeško bitje, ki pride iz og¬ romne podzemske jame, in se za¬ žene čez drn ni trn, da se maščuje nad ljudmi. Bolezni in kuge vpostevale so se še nedolgo tega kot posebne božje kazni; obljube, molitve in procesije se prirejajo še dandanes med nevedneži za odvrnitev teli nesreč. Napredni svet pa ve, da so snaga, red, zmernost in oničenje bacilov edini pripomočki zoper bolezni vseh vrst. Praznoverstvo in vraževerstvo je vzelo pogum ljudem, da bi skušali zoprovati razširjenju na¬ lezljivih bolezni. Polovica Evrope je izmrla vsled tega na strašni kugi. Veda nas uči danes kako se boriti znanstveno zoper kužne bo¬ lezni — vsled tega je kuga skoro iztrebljena med naprednim sve¬ tom. V Aziji, kjer uči ondotna vera, da je poslana kuga med gre¬ šno človeštvo od zgoraj kot kazen razsajajo kuge še dandanes stra¬ hovito. Vraževerni in praznoverni ljudje ne vedo, da bolezni niso poslane iz nebes, ampak so posle¬ dice ;nesnage in nevednosti. Grški orakelni ne držijo danes več. Vraževerstvo ni praznover¬ stvo pojema, in pojemalo bo dok ne izgine, če bomo skrbeli, da ne zasede možgan naše mladine. A glavah naših otrok naj bo le pro¬ stor za dejstva, za logiko, za res¬ nico. Vzogojimo mladino tako, da bo zaupala v samega sebe; tako, da bo vedela., da je treba uma. dela in prizadevanja, če se hoče doseči pozemske vdobnosti; tako, da bo vedela, da je vera v srečo ali nesrečo prazna bajka. AliSTftO-AMERIOANA Na prodaj je HBII7RA lepa hiša s 7. sobami v Vails UnULOHl VUr P ,-nria se no Direktna črta med New Yorkom in Avstro. Ogrsko. Nizke cene. — Dobra postrežba Električna razsvitljava. — Dobra kuhinja. — Vino brezplačno. Kabine III. razreda na parobrodih KAISER FRANZ JOSEPH I. m MARTHA WASIIINGTON. Na ladjah se govore vsi avstrijski j .jeziki. Modrost mestnih očetov. V Nemčiji je država Hessenska, na Hessenskem je mestece Fritz* lar in mestece Fritzlar ima jako modre mestne očete, ki so svoji domovini nedvomno v veliko čast. Kakor marsikje, so tožili tudi fritzlarski poljedelci nad škodo, ki jo napravljajo lačne vrane njih sestram. Mestnim očetom je šla ta tožba k srcu in na zgodovinski seji so obsodili vse vrane na smrt. Smrtno obsodbo so hoteli izvesti na jako zvit način. Nakupili so mesnih ostankov po mesnicah in jih zastrupili s strihninom. Nato so preplavili vso okolico s temi strupenimi mesnimi ostanki. Raz¬ trosili so jih po njivah'; estetični okus mestnih očetov se tudi prav PHELPS BROS. & CO., General Agents nič ni upiral, ko so jih obesili po j 2 Washington St., New York, drevesih. Tu so visela pljuča, tam !*• n .. , .. • , , , , . . . j ali na njih pooblaščene zastopnike jeti a, tam ledvice ni tako naprej. v Zedinjenih državah in Canadi. Uspeh je daleč prekosil vsa priča- :------ - - Addition to Ely. Proda se po nizki ceni. Za ceno in podrob- ; nosti se je obrniti na: Geo. L. Brozich, Ely, Minn. Družbini parobrodi na 2 vijaka KAISER FRANZ JOSEF I., MARTHA WASHINGTON, LAURA, ALIČE, ARGENTINA, OCEANIA. Novi parobrodi se grade. Helo prijatelj! Kadar si žejen, ali če te tare maček, oglasi se v gostilni “Pri mačku’’ (Anchor Ear) na 311—3 Ave. HIBBING, MINN. John Povsha, lastnik. Za vsa nadaljna pojasnil obrni na glavni zastop: kovanja. Že drugi dan so našli 11 mrtvih vran. Ali kako naj popiše pero veliko osuplost mestnih oče- | tov, ko so videli, da je storilo ka¬ kih 20 žoln in na stotine senic ne- J umnost, da so tudi jedle razobe- I šeno in raztlano meso. Polja in j travniki so bili kar posejani z j mrtvimi trupli ubogih živalic, j Razventega je poginilo tudi pet psov, ki so jedii zastrupljeno me- j so. Mestni očetje se baje ukvara- jajo z mislijo, da v bodoče napra¬ vijo svarilne tablice za senice, žol- !ne in pse ter jih obesijo poleg me- i snih koscev. * ? t> * f* - GE Sl ŽALOSTEN ALI OTOŽEN poseti naš Ely Opera Mouse kjer bodeš videl krasne, naj¬ novejše premikajoče slike, obsegajoče črtice iz celega sveta. Slike so jako poueljive in tudi zabavne. —- Menjava¬ mo jih vsak dan. — Za obi¬ len poset se priporoča VODSTVO. Chronophon. Tehnika je napra¬ vila'zopet važen korak naprej. Pred izbrano družbo londonskih učenjakov je profesor William Stirling predaval in kazal neki nov izum, ki bo nedvomno v naj¬ krajšem času postal popularen po celi Evropi. Pri tem izumu gre za popolno zvezo kinematografa in fonografa. Vsi dosedanji poskusi šo imeli le nepopolen uspeh. Tu- patam je pač kineuiatografič- nim slikam pel kak fonograf, ven¬ dar pa niso mogli doseči popolne¬ ga soglasja Srečni i; umit el j je znani tovarnar za kinomatogra- fične filme,. Leon Gaumont. Svoj izum je imenoval chronophon. Perspektive, ki jih, nudi ta novi izum, so v resnici izvanre.lne. V bodoče bo kah politični govornik govoril pred zbrano ‘ množico, pri tem bo pa lahko — sedel doma za pečjo. Igrala se bo lahko vsaka drama, ne da bi morali iti igralci v gledališče. Igrali bodo pravza- prave eno in isto vlogo samo en¬ krat. Pozneje bodo lahko gledali sami sebe. 'Naši potomci bodo lah¬ ko žez sto, čež tisoč let gledali in poslušali svoje prednike. In tako bo napravil chronophon človeka večnega. Frank Veranth ELY, Minn.=PhoEe 96. I PRIPOROČA SE ROJAKOM ZA NAROČILA TRDEGA IN MEHKEGA PREMOGA. Naročite pravočasno, da boste imeli kadar rabite. illiiilBIIS JAY W. ANDERSON, Agent, 352 W. Michigan St., Duluth, Minn. — Phone: Grand 1800. □ El □ Naznanilo in priporočilo. Rojakom iz Chisholma in okoli¬ ce naznanjam, da sem prevzel Lo¬ rene Kovachevo GOSTILNO Priporočam se Slovencem in Hrvatom za mnogobrojen poset. Pri meni se dobi vedno izvrstna kapljica za žejo in fine smodke. Svoji k svojim! JOHN LAMUTH SLOVENSKI GOSTILNIČAR. SLOVENSKA TISKOVNA DRUZoA “Narodni Vestnik” 31 EAST MICHIGAN ST. Duluth, M INN. □ □ □ TISKARNA »NARODNI VESTNIK” John Bairtol CHISHOLM, MINN. Grocerijska prodajalna IZVRŠUJE VSA V TISKARSKO STROKO SPADAJOČA DELA: DRUŠTVENA PRAVILA, VABI¬ LA, TRGOVSKE POSETNICE, PISMEN PAPIR, ZALEPKE itd. ZMERNE CENE, DELO OKUSNO, : : : TOČNA POSTREŽBA : : • El EDINA SLOVENSKA STROKOVNO El J7J MODERNO UREJENA TISKARNA. m Priporočilo. NAJSTAREJŠI SLOVENSKI TRGOVEC V MINNESOTI. PRIHRANIM VAM .DENAR NA VSEH POTREBŠČINAH. PREPRIČAJTE SE! Cenjenim rojakom v Eveleth in okolici se priporoča za razna j stavbena dela bodisi pri novih gradbah ali popravah, Dela izvr¬ šujem solidno ter po nizkih ce- ah. Josip Intihar slovenski zidar 206 Monroe Sf. EveJeth. Minn. S,*S S S S S SS S Yale, Kans. ■ Dasiravno nas je tu v Tale pre¬ cejšnje število naročnikov N. V., ni bilo v tem listu že dolgo citati kakega dopisa od nas. Tudi za da¬ nes nimam kaj posebnega poroča¬ ti, kakor to, da se nam godi po navadi. Zimo imamo jako lepo; sploh dosedaj še nismo občutili hudega mraza tu okoli; tudi za naprej se nam ga ni bati, kei se že bližamo počasi velikanočnim praznikom. Na vsak način veljajo za nas besede znanega Terbovče- vega Toneta, da je država Kansas podobna raju. Delavske razmere še niso prešla be tukaj; naravno eni zaslužijo j boljše drugi pa zopet manj, kar je odvisno od prostora. Naj pa človek še tako ali tako računa, prišel bo konečno lahko do za¬ ključka, da se ne more pri današ¬ nji draginji ničesar prihraniti, osobito še delavci z družinami. Glasom zadnje pogodbe med la¬ stniki rovov in delavci so nam da¬ li 3, beri inpiši: “tri” cente pri toni priboljška; kaj nam to kori¬ sti, ker so nam pa komapanije vse zato podražile? Glavni dobiček od tega vleče Običajno kapitalist. V' tej zadevi se je, nedavno izrazil nek Nemec rekoč: “Jaz nikakor nočem pogodbe delati ali na “a- kord , ker s tem le družbo boga¬ tim, svojemu telesu pa vsled pre¬ napornega dela škodujem.” Prav je imel mož. Na društvenem polju smo tudi dobro preskrbljeni, ker imamo kar 4 podporne organizacije raz¬ nih Jednot; vsa ta društva lepo napredujejo, a bi ložje še bolje, ako bi se pri tem upoštevalo pra¬ vo bratsko slogo. Le pri nekem tip; društvu je prišlo do velike zmešnjave vsled krivde uradni¬ kov, ker ne delujejo po pravilih kakor bi mogli. Glavna in najbolj poglavitna stvar pri vsakem dru¬ štvu je odbor; od njega je odvis¬ no napredovanje ali nazadovanje celega društva. Svetoval bi torej vsakej podp. organizaciji, da si izbere pri letnih sejah najboljše može iz svoje sredine. Letos nismo obhajali nič porok v naši okolici, menda zato, ker je bil prekratek predpust; naših “rož” in “rožic” je tu pač nekaj na razpologo za zakonski jarem; le naši fantje so preveč mlačne krvi, ker mislijo, da naj bi jih de¬ kleta snubila? Marsikdo se jezi čez samski stan, koncem konca pa sam samec ostane. Iskreni pozdrav do vseh čitate- ljev “N. V.” listu samem pa mno¬ go uspeha sedaj ko je nas pričel obiskovati po dvakrat na teden. John Homec. Gilbert, Minn. Cenjeno uredništvo! Upam, da mi bodete, dovolili malo prostora v našem eenjcnem listu “N. V.” Zavedni Slovenci ze zgražajo nad dejanjem Rev. Jno. Kranjca, kateri je dal prav po izreku “Lju¬ bi svojega bližnjega” aretirati g. P. Šnelerja misleč, da je dosegel krono slave stem dejanjem; toda ljudstvo, — ljudstvo slovenske¬ ga bo sodilo, in upam da bo dobil “krono sramote”, katero je, če ne že z drugim pa s tem dejanjem zaslužil. — — Beroč liste, lahko vsak uvidi, kako je nastala ideja o Slov. Zav. ali ne le iz blage misli, katera je navdala vsakega rodoljuba izv- zemši jolietskih gospodov? Ta bla¬ ga misel, je bila napadena dasi- ravuo še v povojih, toda napadali so jo brez uspeha; kajti ta'misel še že razvija in razširja; nje od¬ mev se sliši od Antlantika do Pa¬ cifika, v vsaki slovenski družini j žrebanja ene ure in ene britve, v pa hočeš vzeti “homestead” in si | korist Slovenskega Zavetišča, ka- j pridobiti zemljiško pravico, po- tero svoto sem poslal uredništvu j tem ti je najboljše, da zemljo oei- ’ ‘ N. V. i stiš v 3 letih kolikor ti je predpi- Uro je daroval g. Ino Francel, | sano, namreč 30 akrov; med tem britev pa g. Anton Gnezda. Štev. j časom si lahko postaviš tudi pri- je pa razprodal rojak Barle, obe- j merno hišico; živine si pa nikar ma se tem potoni prav srčno za-1 ne kupuj, ako ne nameravaš žive- livaljujem. |ti za stalno na pridobljeni zemlji. Svoti prilagam še $3,— in sicer j Ko ti poteče predpisani rok, se je prispevek sledečih rojakov: An-!^ re ^ a javiti na pristojnem uradu, ton Gnezda, $1; po '50 e: Anton j da dobiš pravico do posestva, ka- Shukle, Rud. Sustarich in Jakob U ero v j® tvoje za vedno. Potem ko Muhvie; po 25c: Jos. Perusich inj^ ma ® pravico v rokah, lahko Jos. Žganjar. i zemljišče tudi prodaš komur in Pozdravljam vse Slovenke ini^ a ^ 01 S( poljubi. Slovence širom Združenih držav,! Tukaj nas je sedaj že lepo šte- ter kličem vsem: Na noge bratje, i v ^® Slovencev; ako pride še ne- delujmo vsi zložno za korist Zave- |^ a j družin, dobimo lahko od drža- tišea, da bo čim preje stalo, kakor A e lastno ljudsko šolo. Cerkev pa spominek v slavo in dobroto nam | ravno s<; daj gradijo Francozi in vsem. i pravijo, da bo gotova že letos me- Vas pozdravlja Jno Francelj. seca marca - Ta cerkev bode v na¬ šem neposrednem okružju. Na Opomba Uredništva: Svoto j no g e tprej rojaki; ko pride po- $33,— v redu prejeli in oddali na mlad naj si skuša vsak, ki si želi pristojno mesto ! j pridobiti ”homestead” podvizati za to; kajti kasneje bode zemlja cesarju lahko beraška palica na- | menjena. »Tako vam g- urednik prilagam $2,— za Slovensko Zavetišče. Dra gi rojaki in rojakinje! Ne poslu¬ šajte hinavskih besed jolietskega | krivega preroka, ki ne deluje ta- j ko, kakor mu Bog veleva. Za to početje dobil bo že enkrat svoje zasluženo plačilo, če ne drugje, pa na onem svetu. — S pozdravom do vseli čitateljev in čitateljic “N. V. Josipina B. Barrier Lake, Sašk. Kanada. Zopet sem se namenil zglasiti se v priljubljenem nam “N. V.” da ne boste morda menili, da nas je pobrala; že zima in mraz v naši severni Kanadi. Res je zima sedaj najbolj huda, a zmrznil do danes še ni nihče; tega tudi ne nepriča gotovo bolj draga. Mesec marec je za pridobitev najbolj prikla¬ den. Omeniti moram tudi, da je bilo pred dvema letoma y okraju Hum boldt še 6000 “ homesteadov” na razpolago, od teh jili je pa ostalo dne 31. dec. 1912 samo še 309. Na kujemo, ker se grejemo lepo do- i podlagi tega lahko smelo trdim, ma pri topli peči, saj je drv do- ] da ne bo po preteku enega leta tu volj na razpologo. več dobiti zemlje, da bi bila kaj Jesen smo imeli zelo lepo in pri- prida, ali pa sjiloli nič. jetno; mraz je namreč pritisnil j Koncem dopisa se pa še zaliva- šele meseca jan. Snega imamo tu-liju jem cenj. rojaku v Monnery, di po navadi, kakor druga leta. ] Sašk. za uljudno priznanje, pi'osii Divjačine je tu okoli v izobilju, | bi ga, naj se še večkrat zglasi v tako da imamo vedno kaj dejati , kakem listu, o tamošnjih razme- za priboljšek med zobe. Tu pri j rab in krajih. Pozdrav do vseh ro- nns se ni nič posebnega pripetilo J jakov po kanadskih “homestea- v zadnjem času; omeniti moram ! dih ” in po farmah širom Ameri- le to, da je naš kandidat pri zad-.ke; tebi “N. V.” pa obilo novih njih volitvah propadel, to pa naj- j naročnikov, bolj vsled malomarnosti našili ; John- Planinšek. sosedov, ki so pa narodnosti Fran¬ cozi. Naši rojaki so se zanimali ali zavedali svojih dolžnosti, radi te¬ ga so. se vsi brez izjeme vdeležili volitev, vendar nas je pa bilo še premalo; upajmo torej, da zma- Barier, Lake, Sašk. Canada. Chicago, 111. Cenjeni urednik “N. V.” Pro¬ sim nekoliko prostora v Vašem amo pri volitvah v cestni odbpr f ( * cMn , listu ’ dasiravno ni nava prihodnje leto; kajti letos smo po goreli samo za en glas. Namen teh mojih vrstic je, da pojasnem nekaterim našim roja¬ kom zadevo glede pridobitve “ho¬ mesteadov’' tu pri naš. Pri tem i ne maram povdarjati zopet starih j da, da bi se ženske oglašale po listih z raznimi dopisi. — Zatisni¬ te torej v tem slučaju za enkrat oko z zavestjo, da imajo v Ameri¬ ki tudi ženske v marsičem pred¬ nost. Do tega dopisa me je dovedlo stvari o katerih sem že tolikrat i žitanjo raznih naših slovenskih li- pisal po raznih listih, tako tudi stov L na razpolago so mi, ker sem posameznikom. Rečem le toliko: j^ ar ? ce f a “ a . 6 ' S - N ' Slovenec ne zapravljaj svojih mo- j" ” m * ‘ -Dobivam tudi v roke či po zaduhlih rudnikih, prašnih tovarnah, po mestih in drugod kjer se prodajaš kapitalistom za mal denar. Pomagaj si dokler je še čas, dokler imaš še moč, dokler še nisi popolnoma izčrpan in do¬ kler si še lahko pomagaš; kajti ne bode več dolgo, bi bi si morda rad pridobil košček zemlje, pa bo že prepozno. Isto pridobiti je da¬ nes še mogoče, pa še prav lahko. Na prav lahek način si postaviš tukaj svoj lastni dom z malimi de¬ narji, kjer bodeš prebil svoje dni v miru in zadovoljnosti, tedaj se ti ne bo treba bati krize in ne štrajka, gospodar si boš sam na svojem domu. Zatorej cenjeni ro¬ jaki, proč iz zaduhlih rudokopov in tovarn, postavite si raje doma¬ če ognjišče. Zaeno pa pripomnim dotični- kom, ki nimajo prav resne volje l.o tega koraka ker preradi stoji¬ jo pri polni časi pive; naj le osta¬ nejo tam kjer so, kajti skušnja mi veleva in me uči da tako ljudje več škodujejo naselbini, kakor pa koristijo. Tudi je najti mnogo Slovencev, ki mislijo, češ da morajo imeti prav mnogo denarja za začetek, sicer mu je nemogoče kaj ukre¬ nili ; o tem se zopet motite. Res je, kdor je petičen, ložje shaja nego oni, ki je morda suh; vendar pa naj zapišem sledeče navodilo za “homesteaderja.” Za prvo leto je najbolje, da si ne omisliš še nika- ke živine temne si postavi le kočo ter, da pričneš čistiti svet in se pripravljati za oranje. Najprvo si postaviš eno gospodarsko poslop¬ je, kasneje drugo in tako dalje; vrjemi mi da boš v tem pogledu veliko na boljšem, kakor pa oni, ki si takoj kupi konje, vozove ter vsako jake stvari, Nikakor ne mi¬ sli, da bodeš postal bogat že v prvih dveh ali treh letih. Ako hočeš vzetii “homestead”’ so ti odprte dve poti in sicer: ako ho- jčeš zemljo obdelovati, si postaviti dom in v njem živeti; torej se n g pridobljeni zemlji za stalno nase¬ liti; -potem se ravnaj že po zgoroj omenjenem nasvetu; ako i list A. S., dasiravno sem ga že po- | slala v pokoj. Pravim vam g. ure- | dnik, da mora imeti človek trdne možgane, ako ne, bi ga spravilo še ob pamet pri čitanju nepresta¬ nih napadov v tem listu. Prepir nad prepirom, namesto, da bi po¬ ročal kaj stvarnega in za svoje čitatelje umestnega. Mislim, da bodo gospodje pri A. S. saj sedaj v postnem času drugih nazorov kot so bili dosedaj. Dolžnost ka¬ toliškega lista in sicer še edinega? je, učiti med ljudstvom pravi krš¬ čanski mir in ljubezen do bližnje¬ ga. Kdor se pa hoče priučiti pra¬ vega obrekovanja, zlobnosti hi¬ navščine ter še več sličnib last¬ nosti, 1a naj pa čita A. S. Čudno, da se pošiljajo take stvari izpod peresa duhovnika, urednika ? V tem listu tudi čitam o napa¬ dih na nameravano Slov Zavetiš¬ če. Namesto, da bi ga tudi pripo¬ ročal rojakom, pa je nasproten tej ideji menda vsled krščanske lju¬ bezni do bližnjega? Ali ste že mor da pozabili, kaj nas je učil naš Odrešenik? Mogoče? ker se vam godi predobro. Vprašam vas torej učeni možje okoli A. S. Ali si je Kristus izbral samo en del ljudstva in je rekel: “Za vas same bom trpel in umrl ali samo za Vas je nebeško kra¬ ljestvo.” Ali ni daroval Bog svo¬ jega življenja za odrešenje vesolj¬ nega sveta? Ne sodite torej, ker ste sami sodbe potrebni. Sodil nas bo že Vsemogočni, ki nima made¬ ža na sebi. Ako boste še dalje nasprotovali nameravanemu Zavetišču, se bom še zglasila, kajti gradiva imam zoper vas “plenti” na razpologo. Tisti rojak, ki trdi da ne potre¬ bujemo Zavetišča za stare in one¬ mogle in da so si ti nesreče krivi sami, dotičnik nima v srcu iskrice ljubezni do svojega rojaka. Kaj sploh si pa moremo v.tem misliti še o lcatol. duhovnu, ki deluje v tem pogledu naravnost v nasprot- »stvu sv. vere? Le dobro prevdari- te znano pošlovico: “Mene tekel fares.” Pravijo tudi, da je celo Sodba o balkanskih narodih. Dunajski list “Die Zeit” piše: “Vojaška, in politična Evropa se je do zadnjega trenotka upirala domnevanju da bi male balkan¬ ske države mogle brez tuje pomo¬ či započeti vojno proti Turčiji. Ker se je vrhu tega tudi splošno utrdilo prepričanje, da je ruski orjak brez vsake vojaške moči, in izključeno, d abi kakšna druga ker se je smatralo za popolnoma velesila balkanske narode bodrila na vojno, je splošno prevladalo u- verenje, da bo prav lahko mogoče teritorijalin status quo na Balka¬ nu vzdrževati brez posebnega tru¬ da še za dlje časa. Nato pa so pri¬ šla velika presenečenja. Male bal¬ kanske državice, ki so jih doslej smatrali kot qiiantite negligeable, so naenkrat nastopile z nepričako vano energijo; pokazale so never¬ jetno samozatajevanje s tem, da so potisnile v ozadje vse stare ri- valnosti in spore ter se sporazu¬ mele k skupnemu postopanju. In sicer brez pomoči in bodrila od zunaj : Rusi niso bili nič manj pre senečen kakor vsi drugi. Potem pa vojaško tako visoko cenjena Turčija, katere notranja gniloba in dekandenca je ostala velika tajnost za vse, razen za njene ma¬ le sosede, ki so po dolgoletnih na¬ porih in po vztrajnem delu odkri¬ li do najneznatnejše podrobnosti vse njene slabosti in napake. Celo vojaški strokovnjaki so se v svoji, ponajveč pač površni sodbi o no¬ tranji vrednosti vojujočih se ar¬ mad močno motili. Ne glede na to, da se je splošno precenjeval vpliv nemških inštruktorjev na velike mase turške armade, so mnogi bili prepričani, da nadkri- ljujejo višji turški generali bal¬ kanske generale ravno v vodstvu velikih vojaških mas, ker so prav Turki imeli priliko, prisostvovati velikim vojaškim vajam v inozem stvu, dočim so Balkanci k večje¬ mu imeli divizijske manevre, a še te ne vsako leto. Nadalje: Bolgar¬ ski vojaški poveljniki so skoraj brez izjeme dobili svojo vojaško vzgojo v Rusiji. Ker pa se Rusi v vojni z Japonci niso izkazali kot veliki vojskovodje, se je splo- 1 šno domnevalo, da se tudi njihovi učenci ne bodo posebno odlikova¬ li. Toda so bile napačne sodbe kakor vse druge. Živali in aeroplani. Zanimivo je opazovati, kako se obnašajo ptiči napram svojemu ogromnemu okn- kurentu — umetnemu ptiču — aeroplanu. Neki aviatik je pri iz¬ letih opazoval ptiče in prišel do sledečih rezultatov: Kavke in vra ne, ki so prvič zagledale aerop- lan, so odletele z glasnim kriča¬ njem daleč proč. Aeroplan jih je najbrž zelo prestrašil. Odleteli so proč, toda kmalu so se zopet vra¬ čali k svojini gnezdom. Aviatik je v njihovi bližini še večkrat ponovil svoj izlet, in tedaj je'opa¬ zil, da se je bojazljiva družba kmalu nanj navadila. Ko so vrane in kavke videle, da jim veliki ptič ni nevaren, so ga spremljale pre¬ cej časa. Pri tem so glasno kriča¬ le — naj hrže v znamenje sovraš¬ tva. Tudi med kuretino je nastal vselej, kadar je nad njo letel kak zrakoplov, velik nemir. Petelin je napenjal vrat in poslušal, kaj se godi. Kokoši so letale kakor ne¬ umne po dvorišču seminta, kok¬ lja je z glasnim kokodakanjem zvabila vso svojo družnico pod svoje okrilje ter se skrila. Golobi so se skrili po svojih golobnjakili. Poljski ptiči, kakor kosi, prepeli¬ ce, vrabci, jerebice so prestrašeni poletavali, kakor hitro se je ogla¬ sil nad njimi motor. Zanimivo je opazovati psa. Večina psov se ae- roplanov zelo boji. Kakor hitro zagledajo se hočejo rešiti z begom Utikajo kar jih neso noge. Sevev- da so tudi junaki, ki divje lajajo proti aeroplanom terga celo ne¬ kaj časa zasledujejo. Drugi zopet, ko zagledajo aeroplan, sedejo na zadnje noge ter prosijo. Konj ima tudi pred aeroplanom velik re¬ špekt. Sliči-li nad seboj sopihanje nizko letečega aeroplana, tedaj se ga ne more obdržati in postane nervozen, ker ne ve, odkod priha¬ ja ropot. Največji strah imajo pa mačke, kar je razvidno iz slede¬ čega slučaja: Avitatik je letel okoli verande, na kateri se je gre¬ la mačka s tremi, tritedenskimi mačicami. Mačka je mirno predla. Kakor hitro je zaslišala šumenje motorja, je vzdignila glavo in se ozirala na vse strani. Nato je pa hitro zgabila enega od svojih mladičev ter v hitrih skokih tekla v klet. In tako je znesla še ostala dva mladiča v klet, da jih reši pred neznanim sovražnikom. KUPUJTE PSI TRGOVCIH, KI OGLAŠUJEJO V NAŠEM LISTU. % \ I NAŠI ZASTOPNIKI. | $ Za Biv/abik, Minn.: Jaeob Delak. Za Ely, Minn.: Mat h. L. Kapsh. Za Eveleth, Minn.: Maks Volčanšek. — G. Kotze.> Za Chisholm, Minn.: Anton Mahne. Za Gilbert in okolico: Louis Vessel. Za Greaney, Minn.: Joseph Smuk. Za Virginio in okolico: Frank Horva- tieh. Za Auroro, Minn.: Louis Petelin. Za Rauch, Minn.: Geo. Brozieli. Za Crosby, Minn.: Tony Prosen. Za McKiiiley, Minn.: Frank Hočevar. Za Rice, Minn.: Vouk & Oman. Za Calumet in Laurium, Mich.: Frank Plautz. Za Mohatrk, Mich., in okolico: Anton Selnveiger. Za So. Range, Mich.: Mike Muhvich. Za La Salle, Ul.: Frank Krule. Za Chicago in Joliet, Ul.: Jos. Blisch. Za So. Chicago, 111.: Anthony Motz. Za Waukegan in North Chicago, 111.: Math. Ogrin. Za De Bue, 111.: Joseph Omerza. Za Gary, Ind.: N. M. Vukeinich. Za Indianapolis, Ind.: Mih. Pavell, ml. Za Fairchild in Willard, Wis., Frank Klančar. Za Braddock, Pa., in okolico: John A. Germ. Za Johnstown, Pa.: Mike Štrukelj. Za Conemaugh, Pa., in okolico: John Brezovec. Sa Arona, Pa.: Anton Klanehar. Za Garrett, Pa.: Jos. Vame. Za Darragh, Pa.: Jos. Hauptman. Za Cliff Mine, Pa.: Math. Petrich. Za Marianna, Pa.: Henry Lamuth. Za Cleveland, O., in državo Ohio: Ka¬ rol Bauzon. Za Barberton, O.: Frank Poje. Za Bridgeport, O.: Frank Guna. Za Lorain, O.: Martin Kodelja. Za Leadville, Jacktown, Stringtown, Bocktown in So. Chicago, Colo.: F. AV. žužek. Za Leadville, Colo.: John Janežič. Za Primero, Colo.: Mihael Krivec. Za Sonierset, Colo.: Kajet. Erznožnik. Za Yale, Kans.: John Homec. Za East Helena, Mont.: Fr. Suhadolnik Za Oregon City, Oreg.: Josip Kestnar. Za Rock Springs, Wyo.: F. S. Tauehar. Za Milwaukee, Wis.: John Vodovnik. Za Diamondviile, Wyo.: John Globoch- nik. Za Black Diamond, Wash.: G. J. Po¬ renta. Upravništvo “NARODNEGA VESTNIKA” NAZNANILO IN PRIPOROČILO. Cenjenim rojakom naznanja mo, da smo izročili glavno poto - valno zastppstvo g. LOUIS VESSELU iz Gilbert i. Minn., kojega slika je priobčena tu zgoraj. Mr. Vessel nastopil je svojo po¬ tovanje začetkom deveiribra. Ob¬ iskal bo cenjene rojake po Minne¬ soti in ostalih državah. Opravičen je sprejemati naročnino za list, oglase in tiskovine. Rojakom ga najtopleje priporočamo, da bi mu šli blagohotno na roke. Upravništvo in uredništvo “NARODNEGA VESTNIKA” 405 West Michigan Street, Duluth, Minn. SLOVENSKO ZAVETlji V AMERIKI (Se ima inkorporirati v državi Illi nois ^ NAJBOLJ POTREBEN ZAVOD ZA SLOVtn NAROD V AMERIKI. "hm uradniki Predsednik: Frank Sakser, 82 Cortlandt, St Ne*,. Podpredsed.: Paul Schnelier, 208 5th Št. ’ CakrT"' ‘ Tajnik: Fr. Krže, 2616 So. Lavndale Av e „ p» et ' i Blagajnik: Geo. L. Brozich, Box 424, Elv, NADZORNIKI: Joseph Benka, predsednik, 11250 Indiana Ave Frank Mladich, John Žvanut, A. H. Skubic tU i; boj, vsi v 1 Chicago, 111. ’ a: DIREKTORIJ obstoji iz vseh zgoraj navedenih uradnikov i u n , kov ter še sledečih rojakov: John A. Germ, Braddock, Pa. Ivan Pajk, Conemaugh, Pa. John Gantar, Frontenac, Kansas. Matija Pogorelc, Chicago, 111. Louis J. Pirc, Cleveland, Ohio. John Verderbar, Chicago, 111. E. J. Mencinger, Pueblo, Colorado. Vsaka slovenska organizacija, ki šteje p 0 j več društev, je opravičena do enega člana v direkt* Vsak slovenski list v Ameriki je opravičen d ga mesta v direktoriju. Vsa ostala samostojna društva so opravič¬ enega zastopnika v direktoriju. Rojaki! Agitirajte za 'Slovensko Zavetišče v| riki, ki naj bode spomenik skupnega narodnega de- potrebi smo si vsi enaki, podpirajmo eden dmJ skrbimo za one, ki si sami pomagati ne morejo. Vsi dopisi in denarne pošiljatve naj se pošiljaj, tajnika: Fr, Krše, 2616 So. Lawndale Ave., Chicago“ ki denarne pošiljatve oddaja blagajniku tedensko r; K 'UM™ h I A*, UA je let-,. llr^ 0 Ter eh1 ■' ,vc- i’ 1 .' iva” v \\r 00lv D sul ‘ , ,t -T 80 l e otr jr Idriji 1 iBik Lavoslav in sin isti da: l j f dne 21. jan tednarjeva, star y pa tudi istidai Anion Bodnar, strojevodja dr? Xook Out f Ybis’d better take čare of Yburseit Glavobol, bolečine v grlu, v prsih; iu straneh, slabe žleza in drugi znaki prehlade ne bodo imeli nevarnih po¬ sledic, če bodete rabili Dr. Richterj »Expe jtroad zadel je d piskem trgu jrja in posestn i Most. Ker je I K-zavesten, so g; , vozom v d letnico svojega letos “Slove slovenska ope: »i skladatelj g. ' dovršil novo s- po predpisih, ki so natis;« omotu. 25c. in oOc. stekleni« Čuvajte se ponaredb in psi sidro in naše ime. , I4-E0 VVASHIKGTON STREET, SEWWXt Dr. Richterjeve Congo Pilule olajš^ (25o. iili 50c.) KE ZAMENJAJTE! NE Mi DA JE ¥ && 1 m l iti m m V »4? J& aVa v. VS V f? % .SVA »V. Vil> A A-' Uv »Ut . Dn f® n?z nam el o ve tsfare^a minerja ds iz Semiča ter u »suval p 0 g], v ! ,d Ba hunjeka /•alunjek s‘e naha 1 pijani. " ; £bIl f' Znani f han Rus b B •"^medvedk Mestna iiranilnioa Ijubljus V LJUBLJANI, PREŠERNOVA ULICA 3 (NraBj-* naj večja in najvarnejša slovenska hranil®* Prometa koncem leta 1911 RJ4.S milijonov Stanje hranilnih vlog 42 milijonov iffoa- Rezervni zaklad hranilnice ],300> obrestuje po 4 1 |2 °!o brez » vloge jamči rezervni zaklad hranilnice 1 ®^. ra občina ljubljanska z »vsem svojim P®® - isti cu .“r kr. de že; “' Za stna aj n uj.jiiiiajA.it. ± »vocjii * —j— + * po en-- njem in z vso davčno močjo v vrednosti c .. " '»tol ‘Sij. »a. ^ v levi h i Prsa ’ > n!'! b ° k - T(- a kro •' sadela Poizki ^ e bok. usil a jo pr e - Jako); hr da I e v f ! ' astp, i l 1 j e %di a ^ t ie z mu ^ f*«%^°žnj *«li j Ure »I r, 0ei| jonov kron. Poslovanje nadzoruje c, vlada kranjska. . ^JL’ Denar pošiljajte po pošti, ali kaki zanesb 1 ^ t''.^ura Pri banki zahtevajte odločno, da se Vam n ^at p na “Mestno hranilnico ljubljansko” v LjuhJ •] kako drugo manj varno “šparkaso”. P° kateri banki dobimo za Vas denar. Svoj na¬ šite razločno in natančno. . Izključena je vsaka špekulacija in izS u b a v *° denarja. m 1 Ref I 'Lstj e Pfn * v V R e %l V« ' S First National B 3 ’ EVELETH, MINN. Nafstarejša narodna Ijanka na M esa KAP S TAL IM PREOSTANE Si 22.000.00 PosJJJajno denar v Avstrijo po naš 11 Pstrebrocflni trsti za vs e j FSaeamo obresti po 3 o >• SE ■ la Ue j -.N , ,y ■ V W , uilini - 1 *■ k ; Ui H J-Ov St, ^ a Uv "e, V et. "'et. \ T ^ hi Ca B( ;, Vir HI 1 L^ Ve - rt,- lblc > *r»> KOV m tafo «0n rado, šteji _ ^ lla v direktni 'Pravičen j, opravičena i Zavetišče v ^ "rodnega deli eden drugega norejo. LVe ., Chicago,!! a tedensko. stare domovine. mjsko n , e D ne 21 • J ;m - ; o kolodvora odpe- A'-‘ <0 Slovencev, lb ^.r-^nncev in 17 40 gat pl . ra -. Na miz i je ležala kaseta je j, () jlacedoncev v, 20 . i e prišlo pa fpnaja se Je P° vrnil ° ffi ** 1 ian i[Tt Y ~ z8 -f Cestnik. 52 let. •Sir, posestnikova ^ _ Alojzij Zibert, 1 A/>nik 46 let.. ^ 2 čevljar, 70 let. ir) l,D _ ^ __ Uršula Škof, »'jifL’ Radeckega _ce- L .-'i-tor Fischer, krojač, j „ova ulica 17. — V ele- Č Terezija Zavrl, zena W* delavca, 12 let. - ; e ' ge l, bivši premo gar, 'ivau Tonin, užitkar 77 Hafner, h°č ar > 77 2e t; ! '\le'nik železniški čuvaj, * rr šula Zmrzlikar, ob- „ 80 let. - Franja jjvša'dninarica, 78 let — Keržič, strežnica, o2 let. . t j ne 21. jan. oče gospe X-o*»** ali 50 c.) > i [CA ■ a posestnika Ivana iz Most. Ker je obležal na nvesten. so ga prepeljali vozom v deželno bol- svojega delovanja >s “'Slovenska Mati- ilovenska opera. Odlični skladatelj g. Franc Ger- iT ršil novo svojo opero napad. Dne 18. m. m. hc j!Wnai1 ' človek napadel 8are ? a minerja Pavla Ba- ' Arniča ter ga z nožem mal po glavi. Ropar 'J Bahunjeka denar. Ra- ia .iek s'e nahaja v dežel- Tjubljani. Znani medvedar Rus Brež pri Rib- 1,1 18. m. m. v Ve¬ ro medvedko. Trikrat 1 m ^akokrat dobro k, '°gl.ja na daljavo 85 ' a v prša, druga in P ;'i bok. Težko ranje- °'zkusila postaviti v 1 ^ jo prej zapustile ka hra® 1 iini ca - vedno govori o Prochaskovi aferi, clasi hi imel dovolj vzroka, da bi o nji molčal! in druge razbojniš¬ ke in morilne afere... Zavezniki so vedno številno nadkriljevali Turke. Turčija je imela samo na papirju trdnjave. Lozegrad volita z Nemci, ki bodo v novem okrajnem zastopu razpolagali z naddvetretjinsko večino. V okra¬ ju stanuje samo do Godsto. Nem¬ cev, a ta manjšina ima gospo.d- vrat, marveč je rekel, da se ne i vda, ker ga preganjajo zaradi ne- i kega umora v Solnogradu. Polici- : ja je odprla s silo vrata, blaznega | so oblekli v prisilni jopič in ga j odpeljali v opazovalnico. V sohi so našli vse razbito. Kdo je ta pot¬ nik, ne vedo, gotovo pa je, da ni prišel iz Solnograda in se tam tu¬ di ni izvršil noben umor. Smrt na ženitovanju. V Bistrici pri Pliberku se je vršilo v gostilni Marka Plečevnika, po domače Šercerja, ženitovanje, katerega se je udeležil tudi posestnik Josip Hutter. Hutter je bil zelo dobre volje in se je kmalu poslovil. Ne¬ st vo okraja v rokah. Tako je v i e Avstriji. Nujna potreba je. da se kaj po njegovam odhodu pa ga je našel gostilničar na dnu stopnic mrtvega. Bil je ranjen na glavi iz Rojaki na Ely, Mirni. Kadar rabite VOZOVE za kake SLAVNOSTI, ŽENITOVANJA ali POGREBE, obrnite se na JOHN DINSMORE LIVERV TELEFON ŠT. 55 kateri ima na razpolago dobre konje in vozo¬ ve za vsak slučaj. Ima tudi konje za vsako drugo delo. Vprašajte za cene pri nas, kadar kaj potrebujete! JOHN DINSMORE, lastnik. bil “ein Lehmpatzen", o katerem ;tudi volihli red za okrajne zasto se je samo govorilo, da je nepre-| pe demokratizira, magljiva trdnjava...'’ Torej Lo- i zengrad je nemškim šo venom “ein Lehmpatzen” zato, ker so to trdnjavo zavzeli Bolgari, in če pa- . Vl . de tudi še Odrin, se l»o tudi ta lucijski konerpist. Pred tržaškim trdnjava v nemških listih kar pre I okrožnim sodiščem se je \rsi a ob- Primorsko. Zaradi nenravnosti obsojeni po- mili] 1 ' ll r*-h rez _ ( .voj^VjO« ecW°f' dež' Jakob Cimžar, 1 JhIe v občini Pre- ^1'asten žganjar. '* se je prepiral s a, . w ' F z nožem v * ajpreje bom s P a še sebe.” 1P y • je zbala, ^e- ie 1 '&■ ■siji'• 1» v * •'irimf . J 'r Je " 8. !! ° rot ; 1 v Predo- 18 k f euer sta P r i- ,. et stai> a liči I lpn > brat F n eke m tramu oče- er sta vana ranče ter ‘ki: s e očeta ba- gvoj i2S V F »f*, * M K “' ■* I,,!,. “tT 1 P « i« bilo )ili, 0s ' Us i ga zopet -*a Z" 0 ] Zapustil -je “bti ocl P ? S , krbl ' ienil1 o- ? D«i . ^° žet- ii, ^ em Logatcu, ''liane p ' ,an ' Priklatil S ^ski a” 06 Werdau bi,] « ’. ma iz §t vir*™, v Lo! 0 0« Sp p* tč 0 ° niso normalne, kajti za 28 tisoč Nemcev sta v deželi dve popolni gimnaziji, v Ljubljani in v Ko¬ čevju, za skoro 50.000 Slovencev pa so le 4 državni zavodi s sloven- sko-nemškim učnim jezikom in 1 zasebni srednješolski zavod, ško¬ fova gimnazija v Št, Vidu, s samo- slovenskim učnim jezikom. Narav no je, da so takozvani slovenski zavodi vsled tega prenapolnjeni, kar ima slabe posledice v sploš¬ nem napredovanju dijakov, dočim se na nemških zavodih spričo ma¬ lega števila dijakov v posameznih razredih dosezajo lahko najugod¬ nejši uspehi. Poglejmo na število dijakov! V Ljubljani na I. držav¬ ni gimnaziji je bilo začetkom te¬ kočega šolskega leta vpisanih 683 učencev, na II. državni gim¬ naziji 449, na gimnaziji v Kranju 327, v Novem mestu 277, na ko¬ čevski gimnaziji pa le 160 in na ljubljanski nemški, ki šteje sedaj tudi 8 razredov, le 156 učencev. — Naval na ljubljansko realko je izredno močen, — šteje 607 dija¬ kov ; to pač vsled tega, ker je to edini zavod v Ljubljani, v sredini dežele in ima skoro dve tretjini | slovenskih učencev. Realka v Tdri ji pa pojema, kar se tiče obisko- vanosti; letos šteje le 158 dijakov. — Ni pa. v celi deželi nobene sred¬ nje šole novega tipa, nobene osem razredne realne gimnazije, zavo¬ da, ki združuje v sebi vse ugod¬ nosti realnih in humanističnih študij, ter daje absolventom obe¬ nem vse tiste pravice, ki jih nudi zrelostno spričevalo realke in gim nazije. Lani se je pričela v tem pogledu akcija, izhajajoča od dru štva slovenskih profesorjev, me¬ stni obč, sveti v Ljubljani, Kra¬ nju in Novem meštu so se obrnili s tozadevnimi prošnjami do višje šolske oblasti, a doslej se še ni nič doseglo. Tako je ostala naša de¬ žela ena izmed zadnjih avstrij¬ skih kronovin, da nima nobene moderne srednje šole, t, .j. gimna¬ zije brez grščine, zato pa s kakim živim svetovnim jezikom. V dr¬ žavi se preosnavlja na 40 zavodov v nove realne gimnazije; med • gimnazijami je letos že 88 takih zavodov, torej dobra četrtina, do¬ čim jih je bila lani šele ena pe i- na. Tako napredujejo drugod s potrebami in kulturnimi zaliti \ a 1 •-sto- ko noči izpremenila v — “Lehm¬ patzen”! Privoščimo nemški go¬ spodi to nedolžno veselje, da far- ba samo sebe, da, mi se celo vese¬ limo, ako naši Nemci igrajo vlogo ptiča noja. Bo že prišel še čas, ko bodo spoznali, kaj so Jugoslova¬ ni ! Srbsko vprašanje. Znano je, da je Avstrija svoj čas že bila v pose¬ sti najvažnejšega dela Srbije. To¬ da še po oni dobi je Avstrija, ka¬ kor znano, imela Srbijo večkrat na ponudbo. Navedimo le nekaj dat: Srbijo je ponujala Avstriji ruska cesarica Katarina, potem Črni Jurij, potem sam Napoleon, slednjič zopet Rusija leta 1878. Ti načrti bi se bili tudi z lahkoto iz¬ ravnava proti bivšemu c. kr. po¬ licijskemu koncipistu Maksu Ma- jerotto zaradi hudodelstva nen¬ ravnosti, katero je izvršil nad ne¬ ko pisarniško pomožno uradnico pri policijskem ravnateljstvu, hčerko nekega vpokojenega stot¬ nika. Obtožnica mu očita izsilje¬ vanje in zapeljavanje k nenrav¬ nosti. Majerotto je bil obsojen v smislu § 516. drž. zak. na dva me¬ seca strogega zapora. Njegov za¬ govornik je vložil ničnostno pri¬ tožbo glede krivde in kazni. Čuden slučaj. Mornariški pod¬ častnik na torpednem čolnu 26 v Trstu Ivan Besendorfer z Dunaja je pobegnil z ladje. Iskali so ga 3 dni in ga končno našli v gostilni pri Lovcu”. Četovodja ga je po¬ vedli, ako bi naša diplomacija ne , . . .. 0 , , , .„ ol . -„;Tn in zval, naj gre s patruljo. Besendor bila vedno varovala cnnvecjo m- ’ J & 1 tegriteto Turčije. Zdaj seveda Avstriji ne bo nobeden več Srbije ust mu je tekla kri. Hutter se je bržkotne opotekel na stopnicah in padel. Na železniškem mostu čez Dravo pri Beljaku je dohitel vlak nekega vojaka lovca, ki se ni mo¬ gel pravočasno umakniti. Stroj ga je pritisnil ob ogrado in ga težko poškodoval. Odpeljali so ga z vlakom na kolodvor in od tod v bolnico. Znak slabih časov. Zastavljalni¬ ca v Celovcu je tako prenapoljnje na, da obleke in perila zastavljal¬ nica sploh več ne. sprejme. Žrtve premogovega plina. V ce¬ lovški okolici so stanovali skupno v eni sobici Tržačani 50 letna pe¬ rica Helena Oblakova, njena hči Katarina in njen zet Silvester Gratzer. 18. m. m. dopoldne so na¬ šli v sobici vse tri mrtve. Zakurili so si zvečer peč, in da bi se ta pre¬ hitro ne shladila so zaprli odvod v dimnik. V sobi se je nabral pre¬ mogov plin, ki jih je umoril. J# Ll' 'je v v sta- Žžftdi i/ ' F°telu pri t * odi P0 , pil skodeli- 4 f je Vo dal l 1 vstopil ,• herla v “ 2a a '/prvi so- i j 'e Sot ° ie in oper- _*Sq, J* P°dal se je e M "I;| 'Ma. ’p ^Palno soho ! jateljem Nemcem •1' našel bo-'slave. Ko so prišle mi sedanjega časa, pri nas pa jimo in čakamo. Naj bi se za en¬ krat vsaj v Ljubljani ustanovila realna gimnazija; starši jo zi ne strpno pričakujejo. Balkanske zmage so našim pn- dosela zmedle esti o ponujal, ne glede na to, da bi se Srbi danes za to najbrž prav lepo zahvalili. Štajersko. Deželni šolski svet štajerski je imenoval provizoričnega šolskega vodjo v Soboti Jožefa Kotnika za definitivnega šolskega vodjo. Nesreča pri igranju s pištolo. A Starem gradu pri Vidmu sta se te dni igrala z neko staro pištolo po¬ sestniška sinova Franc L mek in Janez Presker. Presker je prosil Umeka, naj mu da pištolo, da bo ustrelil. Umek je nabil pištolo s kamenjem in smodnikom tei jo dal Preskerju. Ta jo je sprožil. Vsled premočnega naboja pa se je razletela. Presker je bil od na¬ boja smrtnonevarno poškodovan. — Iz Radgone poročajo: Fanta -Janez Zadravec in Fr. Šelher sta se igrala s pištolo. Šelher je s pi¬ štolo pomeril Zadravcu na celo m rekel, da ga takoj ustreli, ce ga ne bo prosil. Zadravec ga J e ies prosil, naj Jega pa je vseeno spi 1 ' šel Zadravcu pod očesom v glavo ter ga smrtnonevarno rani . Roparski napad. Iz Brežic: Po¬ sestnik Jožef Lupšina iz .Sel se je peljal te dni s svojim lo letnim sinom v Zagreb prodajat seno. Ivo sta se s sinom pozno ponoči do¬ mov vračala, so ju v hrvaški vasi Sibac blizu štajerske meje napa¬ dli neznani roparji ter od Lupsine zahtevali. Pri tem so mu ustrelijo, ako jim Ker ni bil mož ne stori. Šelher ožil in naboj'je prve i denar zgrozili, da ga ne izroči denarja . , voljan, so mu odpregh konje od v„i, vrgli... tla »»• ter «. I>»4» pretepli. Nato so potegnili z voza še očeta. Eden od, zlikovcev ga je fer je ubogal, komaj pa je napra¬ vil par korakov, je potegnil služ¬ beni revolver in se ustrelil v des¬ no sence. Kroglja mu je izbila oko podrla skozi glavo in izstopila pri levem sencu. Nato je zadela kroglja 23 letno služkinjo Ivano Miklavčičevo, ji predrla trebuh in obtičala blizu hrbtenici. Besen¬ dorfer je padel in kmalu nato umrl, Miklavčičevo pa so operi¬ rali, odvzeli lcrogljo, kljub temu pa je njeno stanje zelo nevarno. Poboj v Dekanah. V neki go¬ stilni so se med plesom sprli fant¬ je, pri čemer je bil 20 letni mizar¬ ski pomočnik Furlanič smrtno ne¬ varno ranjen s srpom. Vzrok pre¬ pira ljubosumnost. Furlaniča so prepeljali smrtno ranjenega v bol nišnico v Trst. Stavka kuharjev in natakra- jev v Trstu pri parobrodni družbi “Dalmatia” se še vedno nadalju¬ je. Ravnateljstvo je nekaterim zahtevam stavkujočih že ugodilo. Zastrupil se je v Trstu 39 letni trgovski potnik Viljem Jes z oc- t.ovo kislino. Prepeljali so ga v brezupnem stanju v bolnišnico. Vzrok samomora ni znan. Samomor železničarja. Blizu svetilnika v Trstu je našel čuvaj že precej nagnito truplo utopljen¬ ca 45 letnega uslužbenca državne železnice Tvana Sila. katerega so pogrešali že cel mesec. Izvršil je samomor iz dosedaj še neznanega vzroka. Inomost - Trst, poštna tatvina. Decembra 1911 je bilo ukradenih na pošti v Inomostu 1850 kron. Januarja 1912 pa so trije tatovi preoblečeni v poštne uslužbence ukradli 17.000 kron. Takrat so dva tatova aretirali, tretji pa jim je ušel. Takrat so aretirali tudi poštarico .Josipino Baumgartner- jovo. ker je bila osumjlena, da je KOVALL & SON, ely, minn. GROCERIJSKA IN MANUFAKTURNA TRGOVINA Tem potom naznanjamo cenj. občinstvu, da imamo v zalogi veliko izbero GROCERIJ - SKEGA in MANUFAKTURNEGA blaga, ter se priporočamo cenj. odjemalcem za blago - hotno naklonjenost. Za sveže in dobro blago jamčimo. Cene nizke. Poskusite in se prepričajte o resničnosti. V POSLOPJU SARTORI BROS. ELY, MINN. b: Trgovina s človeškim mesom v Egipt. Angleška narodna zveza za nadziranje trgovine z dekleti je sklenila, opozoriti egipčansko vlado in angleškega državnega komisarja na to, da je Egipt tako- rekoč središče sramotne trgovine s človeškim mesom. Vse one ne¬ srečne deklice, ki so namenjene za hareme in javne hiše v Orijen- tu, se transportirajo skozi Egipt. Število teh nesrečnic je ogromno. Samo v enem ietu se je pripeljalo 2253 takih nesrečnic. Čeprav so izgnali iz dežele že 52 znanih tr¬ govcev s človeškim mesom, ven¬ dar je to le minimalen uspeh. Te deklice prihajajo ponajveč iz Lu- sije, Grške, Francije in Avstro- Ogrske, med katerimi se nahajajo tudi Slovenke. Zamenjane vloge. L. 1549. je vzbudila veliko senzacijo knjiga nekega pariškega krojača., ki se je pod naslovom “Novi vladni in državni red” z raznimi idejami o knezu in narodu in medsebojnem razmerju teh dveh. T ceni krojač z imenom Charles l rbain je bil celo tako pogumen, da je prišel s knjigo v žepu v pr^dsodbo kralja- Ilenrika IV. ter prdsil za avdijen- co. Gospoda Urbaina so pripustili k avdijenei in je izročil začudene¬ mu vladarju svoje politično delo. Henrik IV. je vzel izročeno mu knjigo ter zazvonil. Molče je stal pred njim imetnik krojaškega sa¬ lona in sanjal o kraljevskem da¬ rilu, ko reče Henrik IV. svojemu komorniku: “Pokličite mi takoj gospoda kancelarja!” Toda kako j veliko je bilo razočaranje Urbai- ! novo, ko je kralj nadaljeval: “Re j cite mu, naj mi pride vzet mero za suknjo, ker se dandanes bavijo j moji krojači z državnimi uredba¬ mi in visoko politiko.” | Svoji k svojim! | Si Podpisani priporoča cenjenim rojakom in slovenskim Si Si gospodinjam iz mesta Biwabik in okolice svojo lepo ure- K Hri jeno in bogato založeno tfi * grocerijsko trgovino, if? ffi V zalogi ima občeznano “Cremo” moko; dalje pro- Si daje krmo za živino, kakor: oves, koruzo, mrvo in slamo Si Cene zmerne, postrežba solidna. Naročila se dostavlja¬ jo tudi na dom. ROJAKI PODPIRAJTE ROJAKA! Za mnogobrolen posel In naklonjenost se uljudno priporočat M A T H. V I D A S, slovenska trgovina BIVVAB1K, MINN. Telefon 63. Hi Hi ifi Hi Si Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi HiHiHiHiHiHiHiHiHiHiHiHiHiHiHiHiHiHiHiHiHiHiHiHiHiHi Duluth Brewing & Mailing Co. Duluth, Minn. Vari najboljšo in rojakom dobro znano pivo v steklenicah pod imenom „REX“ kakor :: tudi pivo v sodčkih. :: FRANK TRAMPESH, »pravilelj u Hesaba Banje. Virg inia, (Ima. * A. M. MURNIK Crant Avenue i Eveleth, Minn. Največja zaloga MANUFAKTURNEGA BLAGA, TKANINE, ŽENSKIH IN OTROČJIH OBLEK, KLOBUKOV IN VSEH DRU¬ GIH DOMAŽIH POTREBsuIN. Posebno pozornost posvečamo Slovenkam! PRIDITE IN SI OGLEJTE NAČO ZALOGO TER PRE- P PRIŽAJTE O NAČIII NIZKIH CENAH. V 1 Zgodovina Zjediipih j | držav. Spor z Anglijo gelde trgovskega vprašanja. Ko je leta 1793 napovedala Francija Veliki. Britaniji vojno, so se tedanje Zedinjene države iz¬ javile, da se nočejo zavzeti ne za to, ne za drugo državo. Predsed¬ nik Washington je proglasil Z. D. popolnoma nevtralnim \ tej zade¬ vi. To je naravno Veliko Britani¬ jo hudo peklo. Kmalu po progla- šenju vojne z Anglijo je francos¬ ka vlada otvorila za promet vsa pristanišča do zapadnili indijskih otokov; vabila je vse neodvisne države in narode, da naj pospeši¬ jo svojo'trgovino po tej črti. To je ukrenila radi tega, ker je ve¬ dela, bode delala pri tem morda Anglija zapreke; in to se je tudi pripetilo. Sedaj ni bilo dovoljeno ameriš¬ kim trgovskim ladjam delati tr¬ govske stike z francosko Indijo na poljuben način. Spor z Anglijo glede naše trgovske mornarice se je pričel oz. vršil vsled sledečih določb: 1. ) Anglija je hotela zapleniti vsako, z živežem natovorjeno ameriško ladjo, ki je bila name¬ njena v francoska indijska prista¬ nišča. Zedinjene države se pa te¬ mu nasprotovale, da je to le pred¬ pis za vojne ladje. 2. ) Anglija je dalje proglasila, da hoče vsako ameriško ladjo za¬ pleniti, če bi bila slučajno na potu v kako blokirano pristanišče v Za padni Indiji. 3. ) Anglija je dalje grozila za¬ pleniti naše ladje natovorjene s francoskim blagom; Zedinjene države so pa temu odločno naspro to vale. Anglija je že leta 1756 izdala trgovski zakon, da ne smejo ladje nevtralnih držav v vojskinem ča¬ su po vodovju zapadne Indije, ako iste niso imele že v miru te pravice. Ker so pa Zedinjene države o- tvorile svoj trgovski promet z Za- padno Indijo v vojskinem času; v mirnem času so pa počivale; je izdala angleška vlada strog Ukaz, naj se vse ameriške ladje, name¬ njene proti francoski zapadni In¬ diji jednostavno zapleni; če bi imele pa kaj provianta, naj se iste ga tudi odvzame. Na podlagi te odredbe se je na jesen leta 1793 več ameriških trgovskih ladij za¬ plenilo. To je ameriško ljudstvo naravno zelo razburjalo. Anglija je pa nastopala v nekaterih ozi¬ rih tudi povsem krivično. Sredi morja se je ustavljalo naše trgov¬ ske ladje, isto natanjko preisko¬ valo, če niso imele morda nič an¬ gleških mornarjev zaposlenih. V tem slučaju so svoje podanike s silo primorali zapustiti ameriške ladje. Večkrat so celo ameriške pomorščane odvedli pod pretvezo, da ni med njimi v bistvenem ob¬ ziru ali po jeziku razlike. Ljud¬ stvo se je hotelo radi tega opeto- vano maščevati nad ošabnimi An¬ gleži s tem, da je zahtevalo vojno. Modri preds. Washington pa ni tega načrta odobraval, zadevo je rešil na sledeči način: V kongre¬ su je predložil novo postavo, s ka¬ tero je bilo prepovedano vsem la¬ djam zapustiti tekom 30 dni ame¬ riška pristanišča; dalje poslal je tudi v London vrhovnega sodnika John Jaya grede sklenitve pre¬ mirja. Jayova pogodba. — Sodniku Jayu se posrečilo doseči v Londonu nekaj umestnih točk v svrho sklenitve trgovske zveze med Zedinjenimi državami in Anglijo. Označeno pogodbo je leta 1795 potrdila naša senatska zbornica; a ljudstvo ni bilo v ob¬ če z njo zadovoljno. Predbacivali so Jayu, da je izdal svojo domovi¬ no za Judeže ve groše. Prepise te pogodbe je razburjeno ljudstvo sežigalo v velikih množinah kar javno na cesti. In vseeno je imela ta pogodba nekaj dobrih posledic na sebi. Na podlagi t ezveze je an- , gleški kralj dal odpoklicati svoje čete, taboreče ob mestu Ostvego in Detroit, Midi. Dovolilo se je zatem tudi ameriškim trgovskim ladjam, da smejo neovirano pluti proti zapadni Indiji in dovolilo se je za svojeeasnp zaplenitev ame¬ riških ladij nekaj odškodnine. (Dalje sledi. : PRAVLJICA O “COPRNICAH.” ■Spisala Elvina D. Znano je vsakomur, kdor ima kaj razumevanja za življenje in naravo, koliko se skriva po zakot¬ nih gorskih vaseh še hudobnih “coprnic”. Drzne so tako, da se prikažejo tupafam celo ob veliki cesti, da, celo po trgih in mestih nismo varni pred njimi. Prava po¬ kora so za vse človeštvo, in le že¬ leti je, da bi se kakor hitro mogo¬ če iztrebile do zadnje. Ali sred¬ stvo, sredstvo, kdo bi ga nam po¬ redni ! Gotovvo bi se vsakdo rad lotil tega koristnega dela, da mu kdo le preskrbi pravi recept. Ali ni ga učenjaka na svetu, ki bi znal sestaviti tak lek, da bi se iz¬ trebil žilavi ta rod. Niti najčr- nejša šola ne uči te umetnosti. Navadno se boje ljudje coprnic ter beže, ako kje katero začutijo. Včasih se pa vseeno kdo ohrabri -ter se kam skrije, da jih na tihem opazuje. Takim junakom se ima¬ mo zahvaliti, da nam je sploh kaj o.škodljivem ih grešnem početju teh brezdušnih bitij. Slava takim ljudem: zlata kolajna za hrabrost naj diči njih moške prsi, kakor one vojniškili veteranov, ki so si zaslužili na bojnem polju častno kolajno. Zlati zaslužni križec jim pripnite v gumbnico nad neustraš uim srcem, kajti neskončna zaslu¬ ga jim gre, ko so nam odkrili naj¬ temnejšo stran tega čudovitega in zagonetnega življenja. Tako je bil nekoč nekdo — Bog ve, kako mu je bilo ime — nehva¬ ležno človeštvo je pozabilo docela na njegovo osebnost. Pozabljeno, iz katerega je bil rodu, pozablje¬ no, katera vas ga je smela nazvati svojim — in sicer najboljšim — vaščanom, pozabljeno vse, kajti svet je nehvaležen in črna zavist mu gloda srce. Obranil se je le spomin na njegov čin, ko je , neu¬ strašen in neugnan, čepel za gr¬ mom ter opazoval grde pošasti, da je znal povedati strmečim lju¬ dem, kaj je vse videl in slišal ono noč za leskovim grmom. Bilo pa je to tako: Vedno so fanti radi pohajali po noči k dekletom pod okna. Kdo bi jim to zameril? Filister, ki se nad tem zgraža. Kajti težavno in mučno življenje* dokler stoji soln- ce nad obzorjem in potrebno in koristno je; da se izmučeni robot- nik na večer nekoliko razbistri in skorajži za drugi dan ob pogledu v dvoje ljubezni žarečih oči in ob sladkem kramljanju o velevažnih in velemodrih rečeh. Tako je storil tudi redno fant, ki smo ga prej omenili. Stal je potrpežljivo pod malim, s cveto¬ čimi rožicami nastavljenim oken¬ cem, mandral s petami travo pod seboj ter govoril svoji ljubici sa¬ mbi sladkih, prelepih reči. Da ni teh prismojenih lončkov na oknu, gol o do bi bil skočil kar naravnost v kamrico, kajti nerodno je. ako se v jutru travi pozna, da ponoči ni ..im-, ia pravega miru; Ali tako! Unči ;ie hudo ljubico, k; je imela v časti svoje rože. Nekoč, ko se je vrnil domov ter ravno prav globoko in temeljito premišljeval, kako bi mogel jutri kar preko tegeljcev in brez zaine- -re v to lientano kamrico, mu je bilo vsled napornega premišljeva¬ nja nekoliko vroče. Pot njegova je vodila čez vaško gmajno, kajti bil je iz sosedenje vasi. Pa se vse- de kar meni nič, tebi nič v travo pod grm, da se nekoliko pohladi in spočije. Kar začuje tam iz da¬ ljave Izpod neke vrbe čudno reg¬ ljanje. Fant- se obrne proti oni strani, posluša, pazi. To niso navadne ža¬ be, to mora biti kak drug spak. Tiho in oprezno se vzdigne, plazi se ob leščevju dalje, vedno dalje, dokler mu ga ni zmanjkalo ter ni mogel neopazovan naprej. Toda bil je že tako blizu, da je lahko natanko videl, kaj se je godilo one vrbe. A kar so videle njegove oči, je bilo tako, da so se mu kar zjezili lasje. Stal je za leskovim grmom in zrl čez kitje in buljil in buljil ter natezal ušesa. Toda kar so one tam bleketale, ni bilo ustvarjeno za človeško uho; bili so čudni spa- kedrani glasovi, ki jih nobena krš canska duša ne bi bila razumela. Pod vrbo je pa stalo sedem co¬ prnic ter se je prerekalo in kre¬ gajo, a osmo so pehale, in suvale semtertja. Najbrže se jim je bila kaj zamerila, pa so delale ž njo uprav po coprniško. Zdaj je pa gledal naš fant ne¬ kaj, česar še svoje žive dni ni vi¬ del, ni poprej ni poslej nikdar. Vse te grde, mršave, kričave co- i ~ j prnice' so se izpremenili v žabe. Usta so se vedno bolj raztezala, oči so buljile in pokazale so se prave žabje noge. Kmalu so tudi odfrfotala krila, in prave, prav¬ cate žabe so skakale gor po deblu med vrbine veje. Nesrečno svojo pajdašico so pa čehale in vlekle tako dolgo, da so jo vso ražčebni- le. Ko več ni gocnila, odpirale so svoje grde široke gobce ter so ubogo žrtev vso oglodale in obra¬ le. Hlastale so in cmakale, kar se je dalo, a vsako obrano koščico so vrgle dol pod vrbo. Fant je gledal in poslušal;.zdaj se mu je bilo že privadilo uho ču¬ dnemu regljanju, — a kar je sli¬ šal je bilo tako zanimivo, da je pozabil ves strah ter se plazil ve¬ dno bližje in bližje. Regljale ni kvasile so pa coprnice gor na dre¬ vesu vse vprek, da je moral dobro ušesa nategniti, ako je hotel kaj razumeti. O vsaki poedini osebi v vasi so znale kaj povedati. Vsak", še' tako tajen grehek so privlekle na dan, ter so ga s strupenim svo¬ jim jezikom stotero povveeale. Pa joj, tudi o njegovi lepi in čednostih ljubici so kvantale. da se vsak večer, tako okolo enajste shaja z Rihtarjevim Jožetom tam pod očetovim kozolcem. Torej ta¬ ka je; zato se ji tako smilijo njeni tegeljei in zato ga odpravlja tako zgodaj od okna, češ, da se ji dremlje. Čekaj si ti, .nezvestnica grda, — pokažem Ti že, kje je tvoj kozolec! Tako je bil jezen, da je kar škripal z zobmi. Še zaklel bi bil prav robato, da se ni bal coprnic. Gotovo bi ga takoj pograbile ter tako grdo razcukale, kakor one- gavo svojo pajdašico, da ga začu¬ tijo za -grmom. Zato si je previd¬ no prihranil kletve za jutri. Zanimivo je pa bilo, da so se izdale coprnice kot same ugledne, pobožne ženice iz vasi. Še včeraj bi bil glavo stavil, da so, če ne cele, pa vsaj napol svetnice. A glej ga spaka; zdaj ti sede kakor žabe tu na drevesu ter žro meso svoje tovarišice. To ga je tako razkačilo, da se je priplazil še ne¬ koliko bliže, pograbil brž kost, ki je bila odletela nekoliko dalj, ter jo zagnal daleč proč v potok. Ko so bile coprnice gotove s svojim obedom, so, zlezle z dreve¬ sa, spremenile so se spet, v človeš¬ ko podobo ter pobirale po tleh kosti, da bi zopet sestavile onega- vo žensko. Yse so spravile srečno skupaj, samo levega kolka niso mogle najti. Seveda jih je to hudo razdražilo in skrbelo. Iskale so in iskale, dokler se ni začela zarje svitati. Kaj si hočeš, kolka ni! Napravile so tedaj v naglici bez¬ gov kolk ter ga pritaknile dru¬ gim kostem. Drugo jutro so se pa čudili lju¬ dje, zakaj ona-le ženska danes ta¬ ko šepa, ko je vendar preje pra¬ vilno bodila. Seveda, ker niso ve¬ deli. da ima namesto koščenega — bezgov kolk. To pravljico je sestavila ljud¬ ska domišljija o opravljivkah neke slovenske vasi. Rusi in šolstvo. V zadnjih pet¬ najstih letih se je za ljudske šole med Rusi mnogo naredilo. Do leta 1860. je bilo v orjaški Rusiji samo 4077 ljudskih šol. A že ob koncu 60 let je naraslo število ljudskih šol na 22.700. Za Aleksandra II. je bilo ljudsko šolstvo še posebno napredovalo.. Ob koncu njegovega vladanja so imeli Rus že 43.385 ljudskih učilnic. Izmed vseh dose¬ danjih ruskih carjev je za rusko šolstvo še največ storil sedanji car, zlasti po nesrečni ruskojapan ski vojni. Dandanes se na Ruskem ponosno dviga 100.295 šolskih po¬ slopji. Za ljudsko izobrazbo delu¬ je 154.177 učiteljev in učiteljic Vsako jutro pa hiti v šolo na Rus¬ kem nepregledna armada šolar- čkov, namreč 6,180.510. Samo kar vlada sedanji car, se je zgradilo nanovo 59.910 ljudskih šol. Stro¬ kovnih šol imajo Rusi danes 2748. Plače učiteljevi- začenjajo z 800 kronami; plača definitivnih učite¬ ljev pb znaša 1000 do 1270 kron. Kjer šolstvo tako impozantno napreduje, je nada v boljšo bodoč nost naroda pač upravičena. V pravi ljudski omiki je moč drža¬ ve, pri zanemarenju ljudskih šol 'pa propadajo narodi, kakor je podleglo turški Goljat v balkan¬ skih bitkah slovanskemu kultur¬ nemu elementu — Davidu. Smesnice. Iz šole. pri izpraševanju zgodovino svete dežele. Pri tem je posebno na- glašal veliko razdaljo in dolgo - trajno potovanje za romarje. Ho- tee se prepričati o pazljivosti mec poukom vpraša Mesarjeiega Jo¬ ška rekoč i “Ali bi prišel lahko- ti danes popoldne od tukaj pa do svete de¬ žele? P/. Jožek:- “Nimam časa, ker mo¬ ram pomagati popoldne očetu pri izdelovanju krvavih klobas. Prekbsil ga je. Prvi občinski sketovalec Mer¬ nik v Zlati vasi se je kaj rad po¬ našal na svojo čast, tako tudi na pridobljeno bogastvo. Nek-oč se je izrazil napram županu Trebuš- niku sledeče: “Ko sem se naselil in prišel semkaj, imel nisem sko¬ raj cunje na svojem hrbtu.” Župan mu nato zavrne: "Jaz sem pa prišel v našo vas pred 35 leti popolnoma nag." “Ni mogoče." — “Da, resnično, bil sebi rojen v — Gospodična Marica, danes je tako krasen spomladanski dan in jaz sem tako dobre volje, da bi bil v stanu napraviti kako prav veliko neumnost. — To je pa lepo! Veste kaj — zasnubite me! Stric.:' Kaj — oženiti se hočeš? Ljuba duša premisli dobro. Ali te nič na plaše mnogoštevilne lo¬ čitve?' Not jak: Kaj še! Ravno nasprot no. Ravno ločitve mi dajo pogum, da se poročim; Razvrsti vsako poljubno številko od 1 do 9 v vsak označen okrogli prostor erorenleera rtikot.rvika. talen da md gorenjega rtikotnika tako, da dobiš pri skupnem seštevanju v vsaki smeri šte¬ vilo 20, Ne rabite pa ene in iste številke več kot enkrat; pošljite nam zatem va¬ šo rešitev. Ako je rešitev pravilna, poslali vam bomo za nagrado ček za $15.CO kredita za nakup zlate moške ali ženske ure z verižico in priveskom; vse garantirano za dobo 20 let. Poslali vam bomo tudi naš katalog za izbero poljubne ure, ve¬ rižice ali priveska. Ta ponudba velja samo malo časa. Pišite nam torej in priložite ,poštne znamke za poštnino ka¬ talogi. Home Credit Company, 502 E. 16. St., Dept. 65, lTew VorS, 3ST. V. Paul C. Oman TRGOVINA Z ZEMLJIŠČEM Prodajem zemljišča za farme, lote za hiše v mestu, vse pod jako ugodnimi pogoji. JAVNI NOTAR. Moja pisarna se nahaja nad First National: Bank soba št. 8 Paul €. Oman CHISHOLM, MINN. POZOR, ROJAKI! Dobil sem iz Washingtona za svoja zdravila se- rialno številko, ki jamči, da so zdra¬ vila. prava in ko¬ ristna. Po dolgem ca - su se mi je posre¬ čilo iznajti pravo Alpen tinkturo in Pomado proti iz¬ padanju in za rast las, kakoršne še došedaj ni bi¬ lo na svetu, od katere moškim in ženskam gosti in dolgi lasje resni, čno popolno zra¬ stejo, ne bodo več izpadali in ne osi¬ veli. — Bavno ta¬ ko zrastejo moškim v 6. tednih krasni brki popolnoma.^ Bevmatizem v rokah in nogah ter križicah v 8. dneh popol¬ noma ozdravim; kurja očesa, bradavi¬ ce, potno noge in ozebline se popolno¬ ma odstranijo. Da je to resnica, jam¬ čim s $500. Pišite po cenik, katerega pošljem zastonj. —- JAKOB WAHCIC, 1092 E. 64th St., Cleveland, Ohio. Društvene vesti. Prvo Slovensko Borštnarsko podporno društvo Sv. Frančiška št. 1027. ) (Catholic Order of Foresters) Ely, Minn. Vsakateri, ki mu razmere dopušča - jo, da zamore polog slovenskih Jednot vzdrževati še eno Jednoto, bi mbral po¬ stati član našega društva, kjer bi se marsikaj lepega naučil. — Borštnarska društva imajo lep obrednik, po kate - rem vodijo svoje seje in iz katerega se lahko vsak nauči lepe dostojnosti pri društvenih sejah. — Društvo sv. Frančiška obreduje popolnoma v slo - venskem jeziku tako, da je vsakemu rojaku umljivo. — Pri nas se lahko za¬ varuje za bolniško podporo po $20.00 na mesec iu za smrtnino za $500.00, $1000.00 ali $2000.00. — Seje se vrše vsako četrto nedeljo v mesecu v Glea- son dvorani, ob 8. uri zvečer. — Za ua- daljna pojasnila se je obrniti na: Paul Bukovich, C. B.; Joseph Scluveiger, V. C. B.; John Matkovich, B. S.; Jacob Skala, F. S.; John Gouze, T. K.; John Tomsich, S. C. Društvo, sv. Cirila in Metoda št. 1, J. S. K. Jednote na EIy, Minn. Je najstarejše slovensko podporno društvo Jugoslovanske Katoliške Jed¬ note v Elv, Minn. — Bedne seje dru¬ štva se vršijo vsako prvo nedeljo v me¬ secu v Jos. Skalatovi dvorani, ob 2. uri popoldne. — Društvo vljudno vabi za pristop vse Slovane. Zavarujejo se la¬ hko za smrtnino od $500.00 do $1000.00 za bolno podporo do $420.00, za izgubo roke ali noge $400.00, za izgubo obeh rok ali nog, ali ene roke in ene noge $800.00, zo izgubo enega očesa $200.00 in obeh očes pa $S00.00. Bavno tako se plača popolna podpora $800.00 za po - polno onemoglost vsled kakoršnekoli ponesreebe. Društvo sprejema moške in ženske v oba oddelka smrtnine. — Bojaki, boljšega društva si ne morete misliti, ki bi vam plačalo toliko podpor; dru - štio je združeno z J. S. K. Jednoto, ki posluje po popolnoma varnem sistemu, tako, da se za vaše podpore lahko po¬ polnoma zanesete. — Za nadaljna po¬ jasnila se je obrniti na sledeče odbor - nike: Joseph Spreitzer, Box 974, pred¬ sednik; Jos. J. Peshell, Box 165, taj - nik; Chas. Merhar, Box 319, blagajnik; John Matkovich, Box 77, zastopnik Društvo sv. Srca Jezusa št. 2, J. S. K. Jednote v Ely, Minn. Odbor za leto 1915: John Hutar, predsednik, Box 960; Ant. Knop, pod¬ predsednik; John Koshak, prvi tajnik, Box 395; Alojzij Champa, podtajnik ; Anton Golobič, blagajnik, Box. 902; John Marhar, zastopnik, Box 95. Go¬ spodarski odbor: Josip Koleni;, Matija Oberstar, Jakob Mulec. Zastavonoše: John Kaplan, John Debelak, Jos. Tan¬ ko. Bedarja: Frank Perušek, Frank Mrak. Vratar: Ignac Cimerman. — člane društva Srce Jezus št. 2 opozar¬ jamo na premembo dneva naše seje, ki se vrši vsako četrto nedeljo v mesecu, namesto vsako nedeljo po 20tim, ka¬ kor je bilo dosedaj. Važna je tudi pre- memeba glede bolnikov, kateri se mo¬ rajo od sedaj naprej zglaševati edinole pri tajniku društva, bratu John Ko - sha-ku, Box 395, Ely, Minn. — Nadalje se priporočamo za obilen pristop; dru¬ štvo obstoji v najboljšem redu in pla¬ čuje točno vse svoje obveznosti. — Odbor. Društvo sv. Petra, št. 20, S. H. Zveze, Eveleth, Minn. To društvo spada pod Slovensko - Hrvatsko Zvezo v Calumetu, Mich. — Bedne seje društva se vršijo vsako če¬ trto nedeljo v mesecu v Maks Stipeti- čevi dvorani, ob 2. uri popoldne. Dru¬ štvo vabi za pristop vse Slovence in Hrvate. — Slovensko-Hrvatska Zveza zavaruje vsakega člana za svoto $800 smrtnine, ter plačuje: za izgubo ene roke za pestjo $300; za izgubo ene no¬ ge pod členkom $300; za eno oko $150; za izgubo« polovico stopala na ,eni nogi $150; za izgubo- treh prstov do \etje- ga-.členka na eni roki $150; za izgubo obeh roli $800'; za izgubo obeh uog $800; za izgubo obeh očes $800. Društvo plačuje $20 bolniške podpo¬ re na mesec;: po preteku šest mesecev prevzame Zveza bolnega uda za izpla¬ čilo podpore za dobo pol leta po $20 na mesec. — Rojaki!: Pristopajte pridno £ temu društvu, k Slov.-Hrvatski Zvezi kajti sigurni ste, d ! ai vam društvo, ka - kor tudi Zveza, natanko- izplača podpo¬ ro ob času bolezni in v. slučaju fcmrti smrtnino vašim dedičem-. J Odborniki : Frank Kochevar; pred¬ sednik; Frank Ptenv, podpredsednik- Frank Leaich, I. tajnik; Frank Pre¬ beli, II. tajnik; Frank Bbzich, blagaj - nik. Bolniški obiskovalci: za mesto in Adams SectioB John Shute; za Spruee Loeat.ion John Lukane; za Fayal Lo - c-atiou Frank Jarc. — Za natančnejša pojasnila se obrnite na tajnika: Frank Lenič h, 420 Grant Are., Eveleth, Minn Slov. podp. društvo sv. Janeza Krst. št. 112 v Meadows (Hibi,-ing), Mina. vabi rojake Slovence za obilen pristop. Bedne mesečne seje se vrše vsako prvo nedeljo po dvajsetem v mesecu in sicer v prostorih M. Chernugelna, Meadows Minn., ob 2. uri popoldne. Pri zadnji seji je sklenilo društvo, da plačuje ela¬ nom, opravičenim do podpore, 80c na dan ali $24 na mesec. . Odborniki : Frank Gornik, predsed¬ nik; Andro Divjak, podpredsednik- Martin Chernugel, Box 509, I. tajnik- Mihael Skrbenc, II. tajnik; Marko Ma¬ jerle, blagajnik; Andro Ožanič, zastop¬ nik. Gospodarski odbor: John Vider¬ gar, načelnik, Frank Kozličar in John Mohor. Bolniški odbor: Blaž Gorše na¬ čelnik, Jožef Mihelčič; Dane Smolčič redar. — Odbor. Slovenci iz Ranga nmdivši se v Duluthu, prenočujte v La Šali© hotelu 12—14 LAKE A VE., BULIJIH, blizu mostu na levo ob Superior cesti. Snažne sobe, cene zmerne in sicer od 50c do $1.50 na dan od sobe. POZOR ROJAKI j Sledeče tri pijače so pristne, imponirane grenko vino, ki je prirejeno za človeško krepost 2 °, tttijj .0 Kranjski brinjevec, jtŠM -.as. Slivovec, aTropinovec, High Life Bitt ers a. Horvvalovo Gr enj( Katere prodaja samo na debelo A. HORw At 61 POZOR SLOVENSKI GOSTILNIC Shranite ta moj naslov in pišite po cenik, ki h '"B korist. — Ako k naročilom priložite denar V ° de ' , Y-' 1 . .. K —o -f/am trti rn ti r \A r. „ » ^Hl /K I -popusta, ker prihranim, s tem zamudo časa, vozne ^ se podam na pot, da obiščem rojake in prodajam te/rS^ ' ’ ’ ’ - prihranite ako naročite direktno i n n tO Sl lahko v. ivi. no m imate od tega sami dobiček. Flll ozi, t % Moja tvrdka je prva in edina slovenska importira J žganj e naravnost s Kranjskega. Prodabm Sto i n » h • ^ 1*1 — rfi-Acl/ou v rfraern -n 1 n n ti n i mJ® HI tli 4: ll liupui tim ‘'O"-”*j ~ - ■*. ‘V^uaiatn i q K nimam toliko stroškov z drago plačanimi agenti. t. HORWAT, /?■ Fitger Brevving Co Duiuth ■ V«čina slovenskih gosiilnioarjev toži Fitger pivo, v sodčkih in cah varjeno iz pristnih snovij. Josip Geržin zastopnik za ELV, ■ti" -- , po siko P usk0 ( . ‘ rtjti stražm |t, James ^ •^iuFreclB' uom je b * 1 | ud Paint Creek .m; g bitka Rk se je d® 1 Na FIRST NATIONAL DULUTH - MINN. Glavnica ----- $5001 Preostanek In nerazdelj / joff. likov V. moštvo broječe čet upadom na ut Bodo je tudi tirojnilt pušk d psdtt sta bila s brjev ustreljen Tekom popold '».rainikov zna streljalo se je strankama brez sr,u so imeli ji tiko. da jim je odbiti napa dobiček - - $1,5501 s:a 2 polka V to banko vlaga država svoje vrednosti. Obresti hranilnih vlog se plačujejo« dneva vloge. sen « voj a dotvn SJ; lv an a ' me Potno- ^ svoji, c, ? 0sIal y«© večji sovraži *%0 kl o tem je P re ^i * *ja pe« ne ’ ' AMDREW ROINE» nasproti v kuhinji je nedvomno SLABA PEČ. ^ - v « - lja do-b.ra gospodinja. —■ Ako ti morda tvftja P 8C ne r n !°,Ski, ^ota 2lVa? > ° Sae m st JSta ja bab; volji- ■ 2 atr P tam je dobiti peči, ki so vsem gospodinjam po STEEL CORAL RANGE najboljšega izdelka, jamčen a za dvajset let. - ANDREW trgovina železnine -c t, Vn l0 , CHISHOLM - C v . % !e] es M. F. SKALA, agen‘ m m 1 m m st Pabsi“ Milvvaukee cs Peopies“ Duiuth $ ~Zct * -'bit"- & : - Fina zaloga domačih in importira- 11 ^ C F- Hi vrste, smodke in vse kar spada v gostilu^ *fi - - - roj* 50 ' m *«2> 1 C Se uljudno priporoča vsem cenjeni® | ELY, MINN. Hi Telephone No 52 ' * V V'4- F Sl M d- i b Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi yi Hi Hi!