Značaj! Vsak čas ima svoje dobro in zlo; današujemu veku očitajo, da ne rodi značajev, dasiravno se veda in izobraženost čedalje bolj širi. Je li to očitanje opravičeno? Najlepše je za človeka, ako se more reči o njem: raož beseda. Značaj je, ki zapoveduje poglavitnim duševnim zmožnostira, ki nagiba pamet, um in voljo. Značaj človeku daje moč, da uravna svoje dejanje in nebanje tako, da je z Bogoin, bližnjim in sam s sabo v soglasji. Brezznačajnost pa človeka ogrdi, ker brezznačajen ni dosleden, ter je omahljivcrau trstu podoben; ljudi se bojf, rad opravlja in obrekuje, in na vse strani hrbet krivi. Ako 2* pa značajnost človeka diči, brezznačajnost pa sramoti, vpraša se: kaj je prava značajnost, in kaj iina ljudska šola storiti, da vzgoja značaj učencem? Beseda Bznačaj" (Charakter) je grška, in poraeni nekaj vtisnjenega, vdetega. Beseda značaj pomeni pa tudi bistvena znamenja, s katerimi se stvar od stvari razlikuje; značaj je, z druginri besedanri: vse tisto, kar je oseba postala po naravi, privadi in vzgoji. Vsak posamezen v višjem pomenu pa ni znnčaj, ker mnogo nauj vpliva, da je omahljiv in nezanesljiv, zato pravimo, da je značajen le tisti človek, ki povsod dosledDJe ravna, in ki ima pred sabo le svoj odločen namen in smoter. V značaji se združi duh, srce in volja tako soglasno, da je vse dejanje in nehanje človekovo tako rekoč po jednem kalupu. Pri takem človeku se da prevideti, kako bode tu ali tam ravnal ali obnašal se. Značaj ni samoglavnost, ki se drži posameznega in nebistvenega. Od značaja si posodi le obliko, a ne bistva. Samoglavnost se ne da vzobraževati, a pravi značaj postane čedalje bolj prebrisan in skušen, in vendcr zaiadi tcga značajnosti ne zataji. — Značaje čislamo, jim zauparao, in kadar se zlagajo z Dravnostjo, z božjo postavo, občudujemo jih in se za nje navdušujetno. So pa tudi značaji, ki nas ne privabijo; kakor je namreč doslednost v dobrera, tako je tudi doslednost v slabem. Kaj pomaga jasni um, energična volja, ako se ne poteza za više namene, kakor nam veleva notranji glas vesti, ako ne služi dobri, pravični stvari? Blagi značaj se navdušuje za najplemenitejše dejanje v prid človeštvu; a sebičnež postane posameznemu a tudi vsi člove&ki družbi nevaren. Značaj tedaj pred vsem vpliva na voljo, misel in dejanje pri človeku, a ne razvija se sam po sebi, sicer bi bil značaj nekaj usojenega, marveč se raora skibno vzgojevati; v to mora delati človek sam, a tudi starši, učitelji in sploh okolica, ki ga spodbujajo, da ravna dobro, pošteno in dosledno. Na značaj kaj zelo vpliva osoda in človeška družba; v tem poraenu je prav resničen izrek: nUmni dar (talent) razvija se na tihem, a značaj se vtrjuje v viharnem boji življenja". — Ker šola sodeluje pri vzgoji in pouku bodočcga človekn, je tudi meiodajavna za oblaženje značaja, ker vpliva na um, srce in voljo gojenčevo. Poglavitni pripomočki v to so : p o u k, privada in vzgled. Med nauki za izobraženje značaja je na prvein mestu veronauk. Pravo poučevanje v veronauku se mora ozirati na patnet in srce, mora nagibati voljo za dela Bogu prijetna. Tudi to, kar se otrok na pamet nauči, vzobražuje značaj, ker to, kar si je človek zapomnil iz verouka, je prava zakladnica, iz katere potem zajema vodila in ravnila za svoje dejanje. Dub vsestransko vzobražen je bistvena podlaga pravemu značaju. —• Rodovitao polje za vzobraženje značaja so tudi zgodbe sv. pisma. Ako učitelj z živo besedo pripoveduje o veri in pobožnosti, neustrašljivosti in pogumnem dejanji svetopisemskih oseb, ne more biti drugače, da se mlado srce vnarae za posneinanje blagib mož, ki so svoje življenje zastavili čcščenju pravega Boga in za blagor človeštva. Poglejmo le Mozesa, preroka Gospodovega, koliko se je trudil da zadosti vzvišeuemu namenu, za kateri je bil poklican — ia kak blag značaj je skoz in skoz! Ozrimo se na druge preroke stare zaveze, ki so neustrašljivo ljudstvu očitali njegove pregrehe, svarili pred nevernimi poganskimi šegami, goreli za čast pravega Boga; poglejmo prave rodoljube v Izraelu, ki so zmirom kazali na izvir vse nesreče, ki je ljudstvo zadevalo! — Kak vzvišen značaj je pozneje Janez Krstitelj i dr.! Posebno živo naj pa učitelj slika živIjenje Jezusovo, ki nam kaže v svojem življenji in o svoji snirti dovršeno sliko značajnosti. •— A ne le zgodbe sv. pisma, tiinveč tudi povestnica cerkvena in svetovna nain kaže blagih značajev v vseh razmerah življenja, treba je vdiliniti mrtvim slikam življenje in pomcnivost. Le mislimo tu na biškupa Slomšeka in na moža, za katerim se je p. 1. zemlja zagrnila, na dr. J. Bleiweisa! Nazorni nauk v Ijudskej šoli. (Piše Ivau Tomšič.) (Daljc.) 1. Človeško telo po vnanjej podobi. d. JVogl — znamenja, premakljivost in gibičnost. Mej vseini deli človeškega telesa ste nogi najdaljši. 1) Nogi ste dolgi, a niste povsod jednako debeli. 2) Nogi ste zgoraj debelejši, nego li spodaj. Kdo izmed vas mi zna povedati znamenja rok, ki jih iraajo tudi nogi? 3) Nogi ste okrogli; 4) Nogi ste upogljivi; 5) Nogi ste preruakljivi. (Vse to ponavljajo otroci.) Kdo mi zna povedati, kako se nogi premikujete? Ti, Andrejče, prišel si v šolo, premikal si se po nogah. Recite: 1) Z nogami se premikujemo (po nogah hodimo). (Otroci ponove.) Ako želiš hitro kam priti, moraš teči. Recite: 2) Z nogami tečemo. Ako želiš preko kacega jarka iti, katerega ne moreš prekoračiti, treba ti je čezenj skočiti. Recimo: 3)Z nogami skačemo. (Otroci ponove.) Jezen človek z nogama ob tla bije (topota). 4) Z nogama bijemo (topotamo). (Otroci ponove.) Premikanje rok in nog ob jednem. Ako hočeš po lestvici na drevo, rabiti moraš roki in nogi. To premikanje rok in nog imenujemo plezanje. 1) Pri plezanji nam je rabiti roki in nogi. (Otroci izgovore.) Kovačev Martinek je prišel prcko vode, ki jo bila globoka in dosti široka, a ni bilo preko vode nobenega mostii, pa tudi čolna ni imel Martinek; kaj pravite, kako je prišel preko vodč? — Preplaval jo je. 2) Pri plavanji rabimo roki in nogi. Kdo mi zna povedati rokodelca, ki pri svojein delu rabi roki in nogi? — To je tkalec. 3) Tkalec rabi roki in nogi. (Otroci vse to ponove.) B. Deli glavnih delov človeškega telesa. a. Glava. Prednja stran glave (obraz, lice, obličje), zaglavje (tilnik, otilnik) teme, ušesi, čelo, nos, oči, usta, lici, podbradek (obradek), senci. Gorenji del imenujemo glavo. Ta del (učitelj pokaže) je sprednji del glave, zato ga imenujemo obraz ali obličje (lice). Rekli bomo: 1) Obraz je del glave. (Otroci izgovore.) Ako ta del glave (učitelj pokaže) imenujerao sprednji del glave (obraz, obličje), imenovali bomo zadnji del glave zaglavje (otilnik). — Tonče, pokaži mi zaglavje in reci: to je moje zaglavje (otilnik). Pokažite mi vsak svoje zaglavje! Recite: 2) Zaglavje (otilnik) je del moje glave. (Otroci izgovore.) Zdaj imamo še gorenji del glave, ki ga teme imenujemo. Recite: 3) Teme je d e 1 g 1 a v e. Tukaj je uho. To je tvoje uho. Ti imaš dve ušesi. Mi imarao vsak po dve ušesi, jedno uho na desnej, drugo na levej strani. Na vsakej strani glave imamo po jedno uho. Na desnej strani glave imatn desno uho, na levej imam levo uho. Rekli bomo: 4) Ušesi sta dela človeške glave. Ponovilo. Deli naše glave so: Prednja stran glave ali obraz (tudi obličje pravimo), zaglavje, teme in ušesi. (Otroci vse to ponove.) Obraz ali obličje. 1) Čelo je del obraza (obličja); 2) Nos je del obraza; 3) Očesi ste dela obraza — desno, levo oko; 4) Usta so del obraza; 5) Lici ste dela obraza — desno, levo lice; 6) Podbradek je del obraza; 7) Senci ste dela obraza — desni, levi senec. (Otroci vse to ponove.) Kje je vse to: Čelo je govenji del obraza. Pod čelom je nos. Nos je nekako v sredi obraza. Na vsakej strani nosa je po jedno oko (desno, levo). Na vsakej strani nosa je po jedno lice (desno, levo lice). Med čelom in desnim licem je desni senec. Med čelom in levim licem je levi senec. Pod nosom so usta. Pod usti je podbradek (obradek). Čelo — kakšno je in čimu nam je? Čelo pri otrocih je gladko; pri odraslih in starih Ijudeb ima gube ali grbe — gubasto ali nagrbančeno je. Kadar je kdo nejevoljen, hud ali srdit, nagrbanči čelo. IFos — kakšen je in čimu nam je? Del glave, ki je sredi našega obraza, imenujemo nos. Ta del naše glave si hočemo nekoliko bolj natančno ogledati. Rekli smo: 1) Nos je v sredi obraza. (Otroci izgovore.) Misli si, Jožek, ti bi bil zvečera zgoraj na podstrešji in bilo bi jako temno. Ako bi ti z obrazoin proti vratom taval, zadel bi najpred z nosom ob vrata. Zakaj to? Zato, ker nos naprej moli (štrli). Rekli bomo: 2) Nos naprej molf (štrli). Nos je spodaj širji nego li od zgoraj — spodaj je večji. 3) Nosjespodaj večji nego li od zgoraj. (Otroci ponove 1—3.) Kdo mi ve povedati še kaj tacega, kar vidimo na nosu? Nu, Tonče, povedi uam ti! Res je; nos ima nosnici. Rekli bomo tedaj: 4) Nos ima nosnici. (Otroci izgovore). Snažni otroci imajo ruto, da se vsekujejo vanjo. To je lepo; čedni in snažni morate biti vedno in povsod, karaor pridete. Grdo je, ako si otrok nos briše v rokav ter si tako obleko onečedi. — A zdaj vam hočem še nekaj povedati, poslušajte me dobro 1 Ako bi vam kdo usta in nos nekoliko časa zatisnil (zamašil), morali bi umreti, ker bi ne mogli zraka v se sopsti. Vsak človek diha zrak v se. To se godi tudi z usti, a vender je nos najbolj v to vstvarjen. Rekli bomo: 1) Z nosom sopemo (dihamo). (Otroci izgovore.) Ljubi Bog nam je ustvaril prav za prav nos, da ž njim sopemo, a ne usta, da-si tudi z usti ziak pijemo. Janezek je bil s starši necega poletnega dne pri strijcu. Po strijčevem vrtu hodeč, zavpije Janezek iz vsega grla: nJejrnina! tukaj nekje raste lepo dehteča reseda". Janezek je videl ni, a vobal (duhal) jo je. — S čim jo je vohal? Z nosom. — Rekli borao: 2) Z nosom vohamo (duhamo). (Otroci ponove 1 in 2.) Z nosom vobamo rože, klinčke, vijolice, kamelice, sploh vse dehteče cvetice. Tudi jedi povohamo in nos nam takoj pove, ali nam bode jed dobro dišala, ali ne. Ako bi imeli nos na zaglavji, ali spodaj kje pri nogah, ne bi mogli jedi, kadar jih v usta nosimo, tako prijetno duhati. Dobri Bog nam je gotovo zaradi tega nos takoj nad usti ustvaril, da nam jedi toliko bolj diše, kadar jih uživamo. Nekatere jedi, recimo meso, izpridijo se, ako predolgo stoje. Na videz tega ne opazimo. Ali predno jih v usta denemo, vže nam pove nos, da so jedf pokvarjene ter ni, da bi jih jedli. Pokvarjene jedf, ki nam smrde, ne srnemo uživati. V tej zadevi je večkrat nos boljši presojevalec, nego li jezik, s katerim okušamo. Ako bi nam ljubi Bog ne bil vstvaril nosa v vohanje, večkrat bi jedli izpridene jedi ter bi si tako svojeinu zdravju škodovali. Kako dobro je tedaj, da nam je dal ljubi Bog nos v vohanje ter nam ga je ravno nad usta postavil, kjer je njegovo mesto najprimernejše. Vse to učitelj še jedenkrat ponovi ter gleda posebno nato, da otroci v popolnih stavkih iu čisto govore. Pri ponavljanji naj učitelj tudi priraerne prigovore, uganke itd. vpleta, da bode nauk zanimfvejši in otrokom prijetniši. Tukaj naj podam nekoliko tacih prigovorov in uganek učiteljem v porabo. Prigovori. Roka dela, a glava ravna (sovetuje). (Delaj vse s premislikom in prevdarkom.) — Roka roko umiva, a obraz obedve. (Jaz pomorem tebi, ti meni, a drug druzemu.) — Težko je nogam pod neumno glavo. (Težko je človeku, kateri ni razumen.) -— črnega je obraza. (Tako pravimo človeku, ki je nesramen.) — Nima obraza. (Ni pošten.) — Prišel je s praznima rokama. (Nič ni prinesel.) Uganke. Dve sestri delate isto delo, pa druga za drugo ne ve? ('f>iojj) — Kdo vse sliši, pa nič ne govori? (-jsa§_Q) — Kaj ima moder mož vedno pred očmi? ("sojj) — Nimam niti si želim; ako pa bi imel, bi ne dal za ves božji svet. Kaj je to? (•iabtS 9aq) — Kateri delavec je najbolj priden? Cepp iuiu^s imasA z pj 'oa^^) — Kdo je najprvi pisal? ('bjiojj) — Manjši kot kos, vselej le bos, idem pred tabo — z očrai nad sabo? ("sojsj) — Kako hodi sosedov Janezek v šolo? ('^eSou oj) (Dalje prih.) BZgodovinskih slik" nahajamo zdaj tudi v Drugem in Tretjem Berilu; prilično tudi učitelj hihko kaj iz svojega dodene; pred vsem naj pa pri blagih značajih povdarja plemenitost srca, vsled katere so ljudein vcč koristili, kakor po svojem velikem umu. Pri takih pa, ki so postali Ijudetn v gorje, naj pokaže, kako so ravno vsled svojega sebičnega in spačeuega srca svoj nauien zgrešili, a mesto v blagor sovremenikom, postali so jim v gorje in kazen. Lahko se tudi mladini na srce poklada in razlaga izrek: flZgodaj zaienja žgati, komur je kopriva mati", in: BČlovek že v mladosti pokaže, kaj bo iz njega v starosti". Učitelju je tudi sicer prilika dana, da dela za oblaženje značaja pri svojih učencih, recimo pri jezikovem pouku, ko jim narekuje stavke, ki povzdigujejo krepost in značajnost, a grajajo omahljivost in veternost, posebno pa tudi pri obravnavi berilnih vaj, vzlasti pesniških. Tu je prava prilika, da se vname inlado srce za vzvišene vzore, da se povzdigne duh iz tesnobe vsakdanjega življenja tje v zračne višave poezije, kjer pozabi za nekaj časa tuge vsakdanjega življenja. Jedna sama pesem tako obravnana, more za vzobraženje in blaženje značaja več pripomoči, kakor cela kopa tvarine, katere se otrok suhoparno v potu svojega obraza iz glave naučf, ako je pri njej srce prazno. Le poglejmo v ljudsko življenje, kaj zbuja narodno zavest, kaj širi bolje ljubezen do domovine, kakor lepo petje! BLepe pesmi glas seže v deveto vas." (Konec prihodnjič.)