RAVBARSKI CESAR Romantična ljudska igra v 8 slikah Po motivih dr. Ivana Tavčarja svobodno skupaj zložil Igor Torkar za KUD »Ivan Tavčar* v Poljanah nad Škofjo Loko Cas dogajanja: Sredi 19. stoletja v Poljanski dolini. Prizorišča: Karlovčanova brunarica, gostilna Smrtne«, park pred gradom, na Kuzovem, Zupanov most. Osebe: Karlovčan. vdovec kmet; Lenka, njegova hči; Urban in Tomažek, njegova sinova; Suzana, grajska gospodična: gospod Erazem, grajski učitelj; Herbert. grajski birič: Amalija. Erazmova nevesta: trije financarji: Peter Smuk, ravbarski cesar; Mat i j če. Rohnač, Goščavec in Šust. Kuzovci ravbarji: Urh Klobasa, kuhar Kuzoveev; Jakope z Griča, snubač in rezljač pip: Jerom Stopistran. skakavee in bičar; Maruša .Medudka. skakalka: Luka z Volče. romar in padar: Jaka Smrt. gostilničar: Mina. njegova žena; Komolčck, zapit učitelj; Boštjan, Jakob, štefe in Tinče. revni kmetje pmitarji«. 1. slika KARLOVČANOVA BRUNARICA Skica scene: Sončno poletno opoldne. V hiši Lenka pripravlja mizo za kosilo. Na dvorišču pod starim kostanjem Kar lovčan. Urban in Tomažek popravljajo lopute manjšega mlinskega kolesa. Karlovčan: Tomažek . . . Tomažek (trmasto molči in z ihto za bija loputo v os kolesa). Karlovčan: Tomažek. si gluh? Tomažek: Rad bi bil... kadar govorite o tistih šolah v mestu ... Karlovčan: Od nekdaj je bilo tako. da so sinovi Karlovčanov končali vsaj eno ali dve mestni šoli. Vsi moški karlovškega rodu so zmeraj znali govoriti malo po nemško in brati tiskane knjige. Tomažek: Brez našega potoka in grape in hoste.. . bom v mestu že prve dni umrl. umrl, oča. Ne grem in ne grem. Saj me lahko Urban, ki je že bil v tistih šolah, nauči, kar je treba... Karlovčan: Niti pisati še ne znaš. Mečeš nekakove kolce tja po papirju, kar se vidi kakor star plot. ki ga je spo mladi razmetala strela. Samo šolani go spodarji lahko spravljajo v žitnice in so dobri mlinarji in Žagarji in ne popivajo in imajo novce in točno opravljajo dese tino in davke. In ti veš. da so v naši hiši zmeraj gospodarili moški. Taka je naša stara navada. Hčere zmeraj možimo drugam. Jeseni boš šel vsaj za eno leto v mestne šole. flz ozadja prideta Jerom in Maruša in neopažena obstojita. Jerom nosi velik koš. Maruša pa veliko culo.) Tomažek; i\T(. ])0m šel. ne... Karlovčan: šel boš za eno leto v mestne šole ali za vsa leta od hiše. Tomažek; Pa od hiše... (V tem se Ma ruša hipoma s krikom, da se vsi ozrejo. vrže na tla, kjer se zvija, kakor da jo lomi božjast. Jerom z lokavim nasme škom pozdravi Karlovčane in se hitro nagne nad Marušo.) Jerom: Mati Medudka. ali spet vidite? Mati Maruša, kaj vam govori? Kaj vam govori? Maruša: Vprašaj može. ki tamle pod kostanjem popravljajo mlinsko kolo — obilo greha jim tare dušo — vprašaj te može. Vprašaj jih, kako pravijo veliki gori nad njihovo grapo. Moja duša mi govori, da je to gora Blegaš. --' 115 Karlovčan: Blegaš je. Blegaš. Jerom: Mati Medudka. no, povejte že. kaj vam govori? Kaj vam govori?? Maruša (se malo manj zvija in strmi P nebo): Vidim ga, poslušam ga... na zlatem vozu prihaja in s sveto vodo me škropi in ob njem so vse vojske angelov in arliangclov. In tako govori: vse je zapravljeno, vse je danes pri nas popa čeno in hudobno. Z vesoljnim potopom zopet pridem na vašo zemljo in človek in živina bodeta potonila. Ti pa. Maruša. ti ne boš prej deležna nebeškega kralje stva, dokler ne bodeš postavila cerkve na gori Blegaš. kjer se bode častilo petero mojih ran. In ljudem povej, naj ti pri tem pomagajo z delom in novci . . . Jerom: In kaj še vidite, mati Maruša?? Maruša: Gledam jo in poslušani ne beško gospo. V modri obleki je in rdeče ima rokave. Pred bogom kleči in prosi ga, da bi nas ne udaril in ne kaznoval. Delajte pokoro, delajte pokoro. Jerom (poklekne, izvleče bič in se med govorjenjem biča): Delajmo pokoro. Mo limo, molimo, konec sveta se bliža in sodni dan je prišel. Puntarji so v deželi. Cerkve in gradove bodo porušili do tal kot t rombe jerihonsko mesto Jeruzalem. Molimo, preljubi kristjani, čigavi smo?? Našega milostnega Jezusa smo vsi. To vam pripoveduje Jeronim Stopistran. ki je samega hudiča ugnal v cerkvi na Ko roški Beli na Gorenjskem. Zatorej delajte pokoro, delajte pokoro, sodni dan je pri šel ... (V tem pride še Luka z Volče. Iz hiše stopi tudi Lenka.) Tomažek: Kaj pa hoče? Zakaj se biča? Urban: E, kaj... novo vero prodaja, pa bode slaba, ker je babnica vmes. Karlovčan: Karlovčani ne potrebujemo nobene nove vere. Pameten kmet je zme raj tiste vere kakor njegov grajski gospod. Lenka: Meni se pa vidita pobožna in sveta človeka .. . Luka: Karlovčan, takovi ljudje se res ne smejo odganjati. Ko bi jaz imel toliko kakor ti. skuhal bi jim kosilo in še mesa bi jim priložil, da bi bili vsi siti. Bogu všeč bi to bilo, naj reče kdo. kar hoče. Karlovčan: Nove vere ne kupujem. Skledo mleka, kruha in vsakemu eno klo baso pa ne odrekam. Lenka, sem na klop jim prinesi. Lenka: Tako je prav. oča. (Odide r> hišo.) Karlovčan: Potem pa naj denejo pot pod noge in grejo novo vero prodajat drugam. Lenka (zakliče iz hiše): Jest. Južinaaa! (Karlovčan in oba sinova grejo v hišo. Prištini se jim še Luka.) Luka: Bog ne pozabi te hiše. (Jerom in Maruša si pomežikneta in zadovoljno sedeta na klop pod stari kostanj. Maruša polglasno zebra nerazumljivo molitev. Jerom pa z noiičkom ostrgava svojo ve liko leseno žlico. V hiši je Luka kar ne povabljen prisedel h kosilu. Lenka pri nese kosilo skakavcem in se vrne. Urban se šali z Lukom.) Urban: Nu, Luka z Volče. da ne boš čisto zastonj jedel, povej, kako si na Laškem vojsko služil. Luka: Pavija se pravi tisti vasi in daleč tam na Laškem leži. Imenovali so nas loncknehte in v vrsto smo se postavili ter lahko rečem, da smo imeli sulice daljše od žrdi na vozeh. In s temi smo bodli in stali kakor zid. Takole suneš v trebuh in sulica pri riti vem pogleda, kakor bi jo skozi zrelo svinjsko bučo porinil. Zapovedoval nam je gospod Pe- skara. Neki hudič, neki Švicar, ga je v rebra sunil, da je potem moral umreti. Pa vendar smo jih potokli in še celo Iran- coskega kralja smo jim ujeli ... Urban: Ste ga it obesili na drevo potem?? Luka: Obesili? Ali se kralji obešajo? Nikoli. Ne takrat ne danes ne jutri. Ča stili smo ga. kar smo ga mogli. Sani go spod Peskara se mu je priklonil tako globoko, da se je skoraj z glavo dotaknil črne zemlje. Kralji se ne obešajo. Urban, četudi imajo vrat kakor vsi drugi ljudje in četudi so večji grešniki kot mi .. . Tomažek: To je pa čudno... Urban: In čudno bo zmeraj... zato. ker bodo kralji zmeraj. Samo njihova imena se spreminjajo... Karlovčan: Take reči si pameten kmet lahko samo misli — na glas jih pa nikoli ne govori. Luka: Ja . .. v mladosti smo morili in prebadali trebuhe, nu. sedaj pa skrbimo za dušo. da se je usmili naš preljubi gospod Jezus Kristus, ki je za nas vse na križu umrl. Lenka: Kdaj si prišel z lavretanske božje poti? Luka: Ob prvi košnji. Sedaj sem pa spet na poti k svetemu Volniku na Pav- skem. Dober iti močan svetnik je in proti ozeblinam ... in revmi rad pomaga. (Zvito pogleda Karlovčana.) A vas še zmeraj revma dere. oča Karlovčan? Karlovčan: Še zmeraj... Luka: V tej vaši mokri karlovški grapi je revma doma, kot se reče... Če bi šli k svetemu Volniku na Pavskem bi vam gotovo pomagal proti revmi. Karlovčan: Prestar sem že. da bi šel na tako dolgi pot ... 116 Luka (zvito): Saj si lahko sposodite — moje noge. Nu, ker je pa pot, kakor sami pravite, zares dolg ... bi človek na njem - če bi k jedi sedel samo enkrat na dan - porabil in pojedel najmanj kakšnih šest klobas in pleče od prašička, ki ste ga v postu zaklali, in 20 jajc in 2 hleba krulia in lonec suhih češenj, da si bodeni sladko vodo kuhal med potjo. Sveti Vol- nik vam bode vse to desetkrat in večkrat povrnil, ker je bil to mogočen škof in je zdaj še mogočnejši svetnik ... Premislite, oča Karlovčan... revma bi izginila iz vašega telesa kot močaradovec iz fra- keljna v grlo Komolčka, tistega zapitega učitelja iz vasi Visoko pod gradom Smrečje, saj ga poznate... če drugi ne, i i Lenka, ki včasih na gradu presvitli grajski gospodični Suzani služiš ... Lenka: Poznam, Luka, poznam . . . Karlovčan: Lenka ti bode že kaj dala... pa glej, da boš molil za nas in posebej za mojo revmo. Luka: Bom, seveda bom molil . .. (Molk. Luka hlastno je. Na dvorišče pride Her- bert s tremi financarji in nažene ska- kavca.) Herbert: A se že spet klatita po naši dolini? Pri priči zginita za devete griče. Če vaju še enkrat srečam, bosta prestala vse martrarije, ki smo jih za potepuhe in verske zmešance določili. Marš. (Skakaoca molče in urno zgineta.) Herbert (financarjem): Kar naprej poj dite. Samo v hišo stopim, takoj pridem za vami . . . Luka (neha jesti): Molil bom pa brez prestanka, da ne bode živina bolehala, da ne bodo prašički in ne ovce jalovi in da bode vse zdravo, človek in žival, in da nuj vam pomaga revmo kot repo iz njive izpuliti sveti Volnik z rokami lavretanske Marije in svetih augelcev, ki so jo nesli čez sinje in široko, široko morje ... Herbert (pride v hišo): Bog daj ... (Luki) A se tudi ti spet potepaš po naši dolini? Luka: Nikoli se ne potepam, ampak zmeraj samo romani, romam, milost paša ... Herbert: Potepuh, kolikokrat sem te že nagnal, a? V Križali si zberačil kuretine in masla in obetal, da greš na božjo pot v Poreče k svetemu cesarju. Pri Cvel- farju pa si vse zopet prodal in napil si se vipavskega vina, da si žabe onikal in si pod kaponi obležal. Če te prihodnjič dobim v roke. prebičati te dam. da se ti bo cedila kri po hudobnem telesu. Poberi se slepar! (Luka se naglo izmuzne iz hiše. Karlovčan uslužno nataka Ilerberlu fra kcij češnjevca, medtem ko zunaj pre klinja Luka.) Luka: Da satan ni privlekel te skute zelene k hiši. bi dobil šest klobas, pleče in lonec suhih češenj. Da bi ga le sveti Rok potipal. da bi se mu sušila leva roka in desna noga. amen. In naj ga preluk njajo še puntarji, ki se zbirajo po dolinah in bodo — če vem. kar vem. in jaz zme raj vse vem — kmalu vse gradove požgali in vse take skute zelene, kot si ti. preklo- fali v puterček, ki ga bomo jedli mi, reveži, ker bo z vami kmalu cuznmen — amen. (Luka hitro izgine.) Herbert (v hiši spije češnjevec kar stoje): Ne boni sedel. S financarji lovimo kuzovce in puntarje. Za njimi moram. Le spotoma povem, da so presvitla graj ska gospodična Suzana spet na grad na počitnice prišli in so mi naročili, naj ti povem, Lenka, da tudi letos prav tebe želijo, da jim prideš že jutri služit. Lenka: Hvala, vaša milost. Jutri do večera bom že na gradu. Herbert: Prav. Karlovčan, tvoja hiša je v samotni grapi. Le glej. da ne boš dajal strehe kakšnim skrivačem, puntar- jem ali kuzovcem ravbarjem. Karlovčan: Ne bom. vaša milost... Lenka: Včasih se ponoči kdo skrivaj zarije v naše seno . . . Urban: Kadar se to zgodi, prosim, da ne boste pestili nas .. . Herbert: Bolj ko boš pazil, Karlovčan. manj bo prilike, da bi potepuhi skrivaj rili po tvojem senu kot dihurji. (Odide. I si molčijo. Potem hočejo otroci iz hiše.) Karlovčan: Počakajte. (Otroci sedejo.) Karlovčan: Slišali ste, da gre Lenka letos spet služit na grad... in tudi brez tega... po stari navadi te hiše hčere možimo drugam. Vdovec sem in v drugo se ne mislim ženiti... Urban: Lahko bi se, saj ste še trdni kot drenov grm. Karlovčan: Rekel sem. Gospodinje ni v hiši. Eden se mora oženiti. Urban: Jaz se ne bom. jaz ne, sem prestar. Tomažek: Jaz se ne bom, jaz ne. sem premlad... Najstarejši najpametnejši. Ta naj se. Karlovčan: Ti Urban, ti se moraš ože niti. Ti si me vedno ubogal... Urban: Zenitev je čudna stvar... in lako kakor sem... ne pogrešam ničesar... Karlovčan: Potem se boš pa ti. Toma žek. Tomažek; Ženske so hudobne in prepir bo pri hiši ... Urban: In poleg vsega tisti ot ročaj i smrkavi, kričavi, sitni... 117 Karlovčan: Tiho. Ženska je dar božji. Urban: Pa saj nam Lenka gospodinji. Tomažek: Lenka zaleže za žensko in možaka obenem. Kailovčan: Lenka se bo kmalu orno- žila. Lenka: Oča... še nič ne vem o tem... Kailovčan: Pa jaz vem, ki sem gospo dar v tej hiši. Pozabil sem povedati. Danes pod večer pride snubač Jakope z Griča z ženinom iz Selške doline. Za Vrbarjevega Matevža ga kličejo. Povpra šal sem pri pametnih ljudeh i/ Selške... Trdna kmetija. Čudno, da snubačev še ni . . . Lenka: Saj ženina sploh ne poznani. Kaj pa. če so mu koze razrile obraz in je grd kot čuvaj pri božjem grobu? Karlovčan: Ali boš z njegovim obrazom davke in desetino odrajtala? Ob lepoti se ni še nihče /redil. Lenka: Kaj vem ... lahko ima leseno nogo . . . lahko je grbast . . . Karlovčan: Ali misliš, da ga boš za voljo njegove rasti jemala? Vzela ga boš zavoljo novcev, zemlje in živine, ki je na njegovi trdni kmetiji. Lenka: Mačka v žaklju ne bom jemala. Prej ga moram videti, tega vašega že nina, oča. Vsaj malo bo moral biti tak. da ga bom lahko vsaj malo rada imela, če naj se vprežem z njim za vse živ ljenje. Brez tega ne bom jemala nobe nega, da veste, oča . .. Karlovčan: Zdaj pa konec besedi. Glej da zlezeš v praznično obleko. Vidva pa do noči še tiste grajske hlode razžagajta. (Lenka se zmrdne in odide. Ko odhaja za hišo, privriska na dvorišče snubač Ja kope z Griča z ženinom Vrbarjevim Ma tevžem, ki ima smešno obvezano glavo čez ušesa in lica. kot da ga bolijo zobje.) Jakope: Ti kar pusti. Matevžek. da bom jaz vozil besedo. Povsod, kjer se dva jemljem, vtaknem svoje kosti vmes in porahljam pot do oltarja. Grem v pa- trolo. Tu na klop pod kostanj se vsedi in čakaj, dokler te ne poklicem. (Matevž sede pod kostanj in si ves čas skrbno popravlja smešno obvezo na glavi. Ja kope stopi v liišo.) Bog daj dober dan . . . Karlovčan: Bog daj ... Kaj pa tebe nosi po naši odročni grapi. Jakope? Jakope: Na Ščetino grem. Menda grem prav. a? Karlovčan: Prav greš. prav... (Kar lovčan gre molče v desno sobo. Jakope sede. Karlovčan se vrne v ita masnem jo/>iču in prinese na mizo pred Jako- peta skledo suhega mesa in mogočen hleb kruha.) Praviš, da greš na Ščetino? Jakope: Na Ščetino . . . Karlovčan: Na Ščetino je dolg pot. Najbrž si zato zavil v našo hišo. da si malo oddahneš. Kar odpočij si in pri tem malo prigrizni . . . Jakope: Ne. ne ... prišel sem spotoma samo pogledat, kako pri vas sonce sije. (Požrešno je.) In živina, ali se vam dobro ravna? Karlovčan: Bo že... Jakope: In letina? Kako kaže? Ste za dovoljni z njo?? Karlovčan: Bo že .. . Jakope: Kaj pa zdravje pri hiši? Karlovčan: Bo že .. . Jakope: C e kakšno novo pipo potre bujete, doma jih imam celo ruto narez- Ijanih ... Kailovčan: Pa mi ob priliki eno pri- nesi. Dobro bom plačal . . . Jakope: Od hiše seveda ničesar ne pro- daste? Karlovčan: Ne vem ... (V tem vstopi praznično oblečena Lenka.) Lenka: Oča... a naj srpe nabriisim? Kailovčan: Le nabmsi. le . . . Lenka (odide za hišo in nato izza hiše pride s tremi srpi ter oslo in gre možato koiajžno proti kostanju in prisede blizu Matevža, ki si brž popravi smešno ob vezo. Lenka brusi srpe in molči). Jakope: Oča Karlovčan. dvanajststo bo premalo. Še eno kravico boste primaknili. Mlekarico. Matevž ima volov zadosti, mlekaric pa premalo... Rečem vam: še eno kravico mlekarico. pa udarimo . . . Kailovčan: Ne vem . . . Jakope: Kaj? Vi je ne daste? (Skoči k okencu in vpije Matevžu pod kostanjem:) Matevž, kar vstani. Vstani ti pravim. (Matevž pod kostanjem v zadregi meha nično vstane. Lenka ga izpod čela pogle duje in z jezno vnemo smešno hitro brusi srp. Jakope gre od okna spet k mizi.) No. oča. daste tisto kravico ali ne daste? Karlovčan: J a . . . res ne vem ... Krava ni koza. Dobra mlekarica danes stane najmanj . . . Jakope: Torej ne daste. Tudi prav. (Spet steče k oknu in vpije Matevžu pod kostanjem.) Matevž, kar pojdi. Pojdi, ti pravim. Greva. (Matevž v strašni zadregi pogleduje Lenko in res mehanično naredi nekaj korakov od kostanja proč. Lenka trmasto hitro brusi nov srp.) No. oča . .. preden se vsi skupaj odločimo ... bi rad videl tisto kravo, če je dobra mlekarica. Na živino se spoznam bolj kot vsak česar... Karlovčan: Greva v hlev . .. (Odideta desno, prej pa še Jakope skoči k oknu in zavpije Matevžu pod kostanjem.) 118 Jakope: Matevž, vsedi se nazaj. Sedi in počakaj. (Matevž v neznosni zadregi sede blizu Lenke, ki ji gre skrivaj na smeli in zato še z večjo naglico brusi srp.) Matevž (strahopetno): Si ti Karlovea- imva Lenka? Lenka: Lenka. Matevž: Tista, o kateri gre glas tudi po naši Selški dolini, da privzdigne lojternik kot kakšen fant...? Lenka: Privzdigne. Matevž: Vroče je. Lenka, vroče... Lenka: Ni mraz ne... Matevž. Saj si ti Vrbarjev Matevž, a ne? Matevž: Matevž. Ampak ... res je - vroče... Lenka: Tebi najbrž še posebno, ko glavo v volneni ruti kuhaš. Zakaj si tako smešno obvezan? Matevž (v hudi zadregi): Ja . .. veš . . . to je... no... — trga me po zobeh. Ampak... to hode raslo žito. če malo dežja porosi .. . Lenka: Dober bi bil dež. dober ... Matevž: Če dežja ne bo. bo pa — suša ... Lenka (skriva smeh): Ze mogoče... Zgovoričen pa si. zgovoričen . .. Kot po kvarjena velikonočna ragla. Drugače si pa še kar postaven . . . Matevž: Le kaj te kavke počenjajo po strehi vaše žage. a vidiš? Lenka: Vidim. Matevž: Včeraj je naša mavra storila telička in tako črno je kot mavra sama... čudno, a ne ...? Lenka: Čudno pa. čudno... (V hišo se vrneta Jakope in Karlovean.) Karlovean: Naj bo... naj gre z Lenko še krava ... Jakope: Tako je prav. Zdaj bomo pa udarili. (Steče k oknu.) Matevž v hišo. Brž v hišo ti pravim. (Sede k mesu in kruhu.) Pa da ne boste mislili, oča Kar- lovčan. da ne razumem, zakaj ste tako dolgo cincali zaradi krave. Kmet laže da od hiše hčer kot pa dobro kravo. Taka je ta. (Matevž pride v hišo. Za njim Lenka. Oba sedeta k mizi in molčita kot lipova bogova.) Karlovčan: Zmenili smo se. Lenka. Dajem te temu Vrbarjevemii Matevžu iz Selške doline. Si slišala? Lenka: Slišala, oča... Premislila pa še ne... Karlovean (natoči štiri kozarce mošta). Jakope: Si slišal. Matevž? Matevž: Slišal... Jakope (se šali): Vam nisem rekel, da je moj žeti in ženin in pol? Čeprav ga zobje trgajo tja v ušesa, dobro sliši. Na zdravje ženina in neveste. (V tem priso piha o hišo Luka z Volče.) Luka: Oho. snubači. Se pravi, da sem prišel prav kot zajec v zelnik. Karlovean (nejevoljno): Kateri vrag te je prav zdaj prignal spet nazaj? Luka: Tisti grajski vrag birie Herbert me je pregnal od vas. Do vasi Visoko sem tekel. Tam sem pa počakal, da je šel s financarji mimo. Nazaj sem pa prišel zaradi - vaše revme. oča ... Ste pozabili, da bom romal poprosit svetega Volnika. naj vam izpuli revmo iz telesa kot bodečo nežo iz pašnika? Prišel sem po tistih par jajc in malo mesa. kot smo se domenili. Petelin, ki ne zoblje. tudi ne kikirika. Lačen človek težko moli . . . Karlovean: Zdaj počakaj. Lenka ti bo napolnila malho potem. Luka (si kar sam vzame mesa in kruha, a prej si še natoči mošta): Da bom laže čakal, bom malo prigriznil. Prej pa pijmo na zdravje neveste in ženina. (Vsi pijejo.) Jakope: Kaj je kaj novega po vaseh. Luka? Luka: Eee. Jakope... v čudne čase nas je bog postavil. Živeti je danes težko... in kakor jaz vse to premišlju jem, smo blizu sodnemu dnevu. Tisti zapiti učitelj Komolček večkrat v gostilni Smrtne kmetom raj na zemlji obljublja. Taki so meni zmeraj sumljivi in nič jim ne verjamem. Puntarji kmete recimo na ščuvajo, da gradove požgejo... in kaj bo potem? Ta močni puntarji bodo sami sezidali nove svoje gradove in kmetje bodo spet vprežna živina. Gradovi bodo zmerom... Zato naj gradove kar drugi požigajo... mi bomo raje še naprej na božja pota hodili in se ženili in možili in množili, hehe ... je bolj varno. (Luka spije že tretji kozarec in že je malo okajen.) Karlovean: Pametno si besede postavil. Luka. Mislil sem. da imaš v glavi vse zametano. Pa imaš ... Luka: Jej. jej. Vrbarjev Matevž, zakaj si se pa tako smešno povil okrog glave, ko si šel snubit nevesto? Matevž (v neznosni zadregi): Ja... kako bi rekel . . . no... to je... kdaj boš kaj hodil po Selški dolini, da mi boš piskavca izdrl? Luka: Ga slišite? Zvit je ko svinjski rep. (Pije.) Ampak mene ne boš na suho pod nosom bril. Matevžek bi nam rad na grbo naprtil, da je obvezan zato. ker ga zobje bolijo. Jaz pa pravim. Matevž... tako pravim ko mularija. ki v tvoji vasi za tabo vpije: Brez ušesa ne boš šel v nebesa. 119 Jakope: Molči, Luka. Molčiii. Luka (pijano): Brez ušesa ne bo šel v nebesa. Brez ušesa ne bo šel v nebesa... Karlovčan: Kaj ima Luka za bregom, Jakope?? Jakope: Naj kar Matevžek sam pove. Zdaj ko je poroka zmenjena in z zdra- vico zalita in potrjena, je tako vseeno. Saj na sploh je lep in postaven fant. Luka: Hehe... čim prej, tem bolje. Ruto. Matevžek. z butice kar snemi, kar snem i. hehehe ... Lenka: Če ga pa trga po zobeh... Matevž (jezno): Nič me ne trga. Ampak te rute si nisem jaz izmislil. Jakope mi jo je privezal okrog glave. (Strga ruto z glave.) Ker nimam enega ušesa. Jakope: Resnico govori, ruto sem mu jaz privezal. Luka: In zdaj, ko si brez ušesa vseeno prišel v nebesa svetega zakona, si Jako- petu lahko hvaležen ... Matevž: Predlanskim na svetega Jožefa mi ga je odrezal Podbregarjev Tinč med pretepom v gostilni in potem ga je v ko rito svinjam vrgel . .. Ampak jaz sem mu na cvetno nedeljo tri prste odrezal in v farovški gnoj zakopal, da v posve čenem ležijo... Lenka: Oča ... mož brez ušesa . . . Karlovčan: ... prav tako orje, seje, kosi in mlati in spravlja novce, kot z ušesom, če je na trdni kmetiji doma. Zmenjeno. Poroka bo prihodnji mesec. Lenka: To bom še premislila. Luka: Zaradi ušesa?? Eee, kar se lju bezni tiče, nič ne maraj, Lenka, eno uho več ali manj. Kolikor Matevža poznam, te v špumpetn ne bo z ušesom ljubil... Hitro z a s t o r. 2. slika GOSTILNA "SMRTNE" Skica scene: Gostilničar Smrt je za šankom. Pijani Komolček drema za mizo. Vstopi pijana gostilničar jeva žena Mina, ki nosi naročje lesenih krožnikov, ki se ji vsujejo iz naročja na tla. kjer jih Mina pijano pobira. Smrt: Spet si pila, rogovila stara. Ti me boš na beraško palico spravila, moj bog. Ti mi sneš vse, ti, tiii... Mina: Ti si mi pa pismo snedel... doto in pismo, ki ga še intabuliraš ne ... Smrt: Ti bi mi v kotu boga s križa ukradla, če bi pribit ne bil. ti ... ti si mi snedla milijone, moj bog ... (zakričij ...milijone, moj bog! (Pijani Komolček se zbudi. Mina s težavo zloži lesene krož nike v omaro, iz katere skrivaj pije žganje. Komolček gre proti vratom.) Komolček: Zdaj grem, zdaj grem . . . Smrt: Moj bog, plačal še nisi, Komol ček .. . Niiuu ... nič ne de. bodeš uže pozneje... Komolček: Pijan sem... ali za dobro stvar je človek lahko pijan, je človek lahko pijan ... (Se odziba na dvorišče, od koder pijano kriči nazaj v hišo.) Smrt. slišiš, Smrrrt. . . danes ti še nekaj doži- viš ... in gledal bodeš .. . na čudne načine gledal ... (Odhaja.) Nam trpinom so na stopili boljši časi... bolj-ši ča-si... Po kmete grem in takoj pridemo nazaj — slišiš smrt — nazaj pridemo, da se ob glažku tvojega vina dogovorimo, kako in komu bomo rezali kruh in klobase v teh boljših časih, v teh boljših časih... (Odide.) Smrt: Si ga slišala, moj bog? Mina: Saj nisem gluha, če sem pijana. Ampak tudi pijana nisem, ti moja smrt (jokaje) tiii... moja smrt... Smrt: Tristo hudičev in sveta Agata z njimi, proosiim ... vsaj danes ne pij več. moj bog. Prišli bodo nazaj, moj bog in zopet bodo pili brez novcev, moj bog. In zato ne smeš biti pijana, moj bog, da ne boš delala križe in kljuke, da pozabljeno ne bode. kar je popitega bilo, moj bog... Pnden bode teden dni. stopijo v moč zopet davkarije in cesarske oblasti, moj bog... in potem lepo pokažem tiste križe in tiste kljuke. Že grejo, moj bog... (V hišo pridejo in posedejo s Komolčkom na cehi Boštjan. Jakob, Štefe, Tinč in Luka z Volče.) Komolček: Vina, Smrt, viinaa, Smrt! .Smrt (jim pohlevno streže, čeprav pivci •/ njim uganjajo šale). Boštjan: Ti si Smrt, ki je vsaj komu podobna. Jakob: Take smrti človek rad umre. Štefe: Bes, vesela taka smrt. Luka: A vendar čudna smrt. ker to je živa smrt. 120 Tinč: Živa pa dobra smrt, saj nam na kredo pijačo nosi. Pijmo, dovolj smo trpeli. Jakob: Mnogo smo trpeli, mnogo smo trpeli. Boštjan: Res smo trpeli... Luka: Ti si trpel? Kaj si ti trpel?? Jedel si in pil, dokler si kaj imel. Sedaj pa nimaš ničesar in si berač, a še berač nič prida. Boštjan: Tiho, Luka, tiihoo, če ne... te preobrnem, da izgubiš dno in obroče. Trpel sem. toda sedaj je — amen. Luka: Ti boš mene preobračal, da boni izgubil dno? Tvoj želodec iz.gubi dno. kadar si izprosiš crknjenega praseta ali tele, da boš crknjeno žival zagrebel na odročnem kraju ... pa jo potem skrivaj razsekaš in poješ, tako kot ješ tudi po- končevalke miši ali po domače povedano: mačke. Mačke ješ. Jakob: Nikar se prepirati. Pijana sta oba. Boštjan: Nosati Jakob, ti pa kar jezik za zobe položi spat. če ne bom povedal, na katere tuje njive v trdih nočeh kosit hodiš in iz čigavih kozlov snopje ruvaš. Jakob: Pravim, ljudje, da sta oba pi jana in ne vesta, kaj iz ust mečeta. A jaz sem trpel — ker sem delal. Boštjan: Ti delaš? Ti kradeš. Jakob: Miruj, šintar. miruj. Bodeš videl, da te udarim. Štefe: Pravite, da gospode ne bode? Jaz pa vas vprašam, kdo bode potem davke pobiral, če ne gospoda? Tinče: Davke? Glej ga. davke ... To je ravno, da davkov več ne bode potem. Eli. Štete, če se tebi tudi trikrat v glavi po- sveti, imaš na njenem podstrešju kar na prej temo. Kajne, da potem davkov več ne bode. Komolček? Komolček (pijano): To je, ... da ne ... Tinče: Nu. vidiš. Štefe, kako si zatolčen in zametan v glavi. Kajne, sedaj to sum vidiš? Štefe: Davkov ne bode ... aha. Luka: Si bodo pa kaj drugega izmislili. da bo revež gluho repo jedel, vodniki, vodniki pa klobase. Tako je bilo, je in bode na vekomaj, amen: repa za reveže, klobase za vodnike. Štefe: Pravite, da gospode ne bode. Kdo nam bo potem svete maše bral. če go spoda ne? Duhovni gospodje so vendar ttidi gospoda, a ne Komolček? Boštjan: In kdo nas bode poročal in pokopaval? Komolček (togotno): Kdo, kdo? Potem bode vsak duhovnik, osli zatolčeni. Štefe: Ahaaa... potem bode vsak sam duhovnik. Glejte... povedati je treba človeku, potem je dobro vse. Poučiti je treba človeka ... Komolček: Vendar, čemu to govori čenje, čemu to govoričenje? Časi pridejo boljši — a mi smo mnogo trpeli, mnogo trpeli. Vsi: Trpeli pa, trpeli. Ko garjeva ži vina. (Zaradi večernega mraka je v go stilni vse bolj temno.) Komolček: Sedaj pa tiho. Sedaj bodem nekoliko besed spregovoril, nekoliko be sed spregovoril. Izvohal sem. da je na gradu Smrečje spet na počitnicah tisto drobno grajsko dekle, tista grajska go- spica Suzana, gospica Suzana. štefe: Nu. in kaj potem? Komolček: Kaj potem, kaj potem?? Nam jo morajo izročiti. Pri nas naj služi kakšen mesec ... za deklo naj nam služi kakšen mesec ... da bode vsaj malo ve dela, kakšno je to naše trpljenje, to naše trpljenje. Čez en mesec pa b-odemo graj skim rekli, da jim gospico Suzano samo takrat nazaj damo. nazaj damo. ko bo grajska gospoda sama svoj grad zažgala in iz naše doline za zmeraj proč odšla, proč odšla... Kaj bi si mi roke mazali in v duše greh kidali in v duše greh kidali. Tinče: Tako je. Luka: Mene že ne bo zraven. Stara ali nova — oblast je oblast. Oblast je mišja past za reveže bila, je in bo na vekov veke amen. Na božjo pot k svetemu Vol- niku moram. Adijo. puntarji. Še vsi pun- tarji so se potem, ko so bič v roke do bili .. . v biriče spremenili. (Odide.) Boštjan: Ne poslušajte romarske pod gane. Grajska Suzana bodi naša dekla. Jakob: In dela naj. Štefe: Ahaa ... razumem: Trpi naj, pa amen. Tinče: Saj smo tudi mi trpeli. Komolček: Zdaj gremo še po zgornjih brdih. da nas bo čim več. da nas bo čim več. Jutri pa vsi skupaj na grad Smrečje po grajsko gospico Suzano, po grajsko gospico Suzano. Auf biks. Gremo. Vsi (odhajajo in vriskajo): Auf biks? Smrt: Če lahko besedo pritaknem; moj bog ... plačali še niste ... Komolček: In tudi ne bomo, ne bomo... zato, da boš tudi ti malo trpel, ker do zdaj si kakor vsi krčmarji trpel dosti manj kot mi in je prav. je prav, da nas v trpljenju dohitiš. če hočeš v naših bolj ših časih iz naše sklede štruklje jesti, iz naše sklede štruklje jesti. Gremo. (Pijano odidejo v noč z vriski in pijanim petjem.) Smrt: Mina, moj bog, si delala križe in kljuke? 121 >lina (pijano): Sem... in zadovoljen boš ... be. vsak križ in kljuko sem videla dvojno... in sem jih zato tudi v bukve metala dvojno . . . Smrt: \u ... to ni slabo. Mina ... Ven dar enkrat vsaj malo koristi od žene pi janke... Eee. moj bos;, plačali bodo, vse bodo plačali... Prižgi luč. (Iz teme naglo vstopi Peter Smuk.) Peter: Ne prižigaj nobene luči. Mina. Tema je naš angel varuh. Janez Smrt. Smrt (s spoštljivim strahom): Moj bog. a ti si. Peter Smuki' Tristo hudičev in sveta Agata z njimi, samo da te ni kdo videl, ko si v mojo hišo zavil? Peter: Kadar hočem, sem tak kot sveti Duh. ki ga ni še nihče videl. Smrt: Vem. vem. Peter. .. Mina. moj bog. odnesi se pod kov ter. (Mina molče odide. Smrt hiti zaklepat vrata. Peter sede k mizi v kotu.) Peter: Vrat k Sori ne zaklepaj. Trije, štirje se bomo nocoj pri tebi zbrali. Jutri ob eni ponoči ti moji prinesejo dva žaklja različnih dragih reči. Bos lahko spet na prej prodal? Smrt: Poskusil bom .. . poskusil, moj bog... ampak taka pota so zmeraj bolj nevarna, moj bog... (Postreže Petru in sebi ter prisede.) Glavo na prodaj no sim ... Koliko boš dal? Peter: Deset od vsakega stotaka. Smrt: Petnajst, moj bog... Peter: Prav. Petnajst. (Skozi lena vrata se tiho priplazita Matijče in Tomažek.) Matijče (še pri oralih): Tomažek. še enkrat te vprašam: Imaš res trden sklep k nam priti? Tomažek: Trden, ko skala ... Matijče: Zakaj? Tomažek: Oča me kar naprej pestijo. V tiste mestne šole me silijo. Ampak tam bi se zadušil kot lipan na pesku. Pa že raje grem h kuzovcem ravbarjem kakor pa v tiste mestne šole . . . Matijče: Saj se boš pri nas tudi več naučil kakor pa v tistih gosposkih šolali. kjer samo gospodo delajo, poštenega člo veka pa nobenega. Peter: Tiho bodi. kurji tat. Koliko ko koši si danes pograbil? Ti nam naprav- ljaš sramoto. Matijče. Če bi bilo po mojem, moralo bi jih nekaj iz našega kuzovskega tabora in ti, Matijče. najprej. Ali kaj se hoče. Najlepši konj se uma zanih muh ubraniti ne more. Matijče: Tale je Karlov čanov. Tomažek. kar sedi k drugi mizi in kakšen glažek na moj račun zvrni... (Petru:) K nam bi rad prišel. Dobra dlaka je. Tomažek. tu so naš ravbarski cesar Peter Smuk. pa se jih nikar preveč ne boj. Peter: Ena muha več ali manj. Vseeno premisli, fant. Poznam Karlovčane. Spo dobne dlake. Raje se vrni domov... Tomažek: ... in potem v mestne šole. Ne in ne. Pri \as ostanem. Peter: Ostani, če že hočeš. To ti pa povem: v potu boš jedel kruh pri nas. Kar takoj z mano stopi. Ti za hišo ob Sori pokažem, kje in kako boš na straži stal in naše pričakal, ko jih bo črna tema prinesla. Ko boš skovikanje zaslišal, na zaj kot sova zaskovikaj. (Peter in Toma žek odideta.) Matijče: Janez Smrt. tu zunaj za tvojo hišo odložil sem kos platna. Kje sem ga pobral, gotovo te ne skrbi mnogo. Ali malo se mi je že poprej dozdevalo, da ga boš ti kupil. Smrt: Veš. Matijče. ukradene reči so nevarne reči. moj bog. In jaz jih ne ku pujem. Matijče: Nit... boš pa ceneje kupil... Smrt: listo pa že tisto, moj bog... morda se vendar kaj naredi. Ali blago moram videti, moj bog. Skrbi so. skrbi. z ukradenimi rečmi, moj bog . .. Matijče: Kar grem ... Smrt: Saj sem rekel, da kupim, moj bog. kam greš?? Matijče: Ja po platno, lakota sita. Odpri polkne. bom platno kar skozi okno noter potisnil. (Naglo (nlide. Smrt odpira okno. skozi katerega Matijče porine kos platna. Smrt platno naglo nese na mizo in ga hitro ocenjuje s tipanjem, trganjem in žvečenjem posameznih nitk. Matijče se vrne v hišo.) Nič ne glej. lakota sita. Iz takega platna bi si še sama cesarjeva ljubica nočno srajco urezala. Za laket boš najmanj osem grošev dal . .. Smrt: Osem ne bom dal. Matijče (pograbi platno in ga hoče od nesti): Krčmar Permetovec mi bo dal deveti pa še polič češnjevca po vrhu. Platno kar zdaj k njemu odnesem . . . Smrt: Tri . . . Matijče: Sedem . . . Smrt: Štiri... Matijče: šest... Smrt: Pet. moj bog... zadnja beseda! Matijče: Pa naj bo pet grošev za laket, lakota sita. Platna je dvajset laktov. Smrt: Hočeš denar ali kredit za pijačo? Matijče: Pol na pol. (Smrt mu odšteje denar, platno pa nese v spodnji del omare. I hipu. ko hoče vrata omare za kleniti, mu Matijče pomoli prazno stekle nico.) Čuješ. Smrt... dobre kupčije se zmeraj zalijejo. Napolni tole z žganjem, ki ga plačam jaz. kuzovec Matijče. Ampak iz kleti ga prinesi. tistega češ njevca. tistega pet let starega iz. balona 122 v kotu. (Smrt odide s steklenico. Matijče naglo nzame platno iz omare in ga vrie skozi okno spet ven. Nato sede k mizi in poje.) Resnica ta je večna. da hiša je nesrečna, kjer je brez glave hišni gospodar .. . (S m rt se orne z žganjem in prisede Oba pijeta. Vrne se Peter Smuk. Mrko prisede in si molče nalije žganja. Zasliši se sko- vikanje sove. Vsi prisluhnejo. Znova sko- vikanje sove čisto blizu.) Peter: No, vendar... Goščavec, Šust in Rohnač zmeraj zamujajo kot pijanci mašo. (Iz veže se zasliši ropot, kot da se je nekdo v temi v nekaj zaletel. Nato kletvice in kričanje.) Rohnačev glas: Če boste puščali škafe v veži. razbil ti bom kosti. Janez Smrt in prevrtal ti bom vrat. da boš kakor prase. ki so mu izpustili kri. In tvojo pijano Mino boni za noge nad ognjišče obesil, da bo požirala dim kot klobasa, če se dene sušit, hudič in še pet hudičev zraven. (Vstopijo Rohnač. Šust. šepasti Goščavec in Tomažek. Vsi razen Petra krepko pijejo.) Peter: Kaj vrabci po strehah čivkajo? Rohnač: Trgovec Brentač se nam bo nocoj z vozom blaga, ki ga je nakupil v Inki. najbrž izmuznil, hudič in še pet hudičev zraven . . . Goščavec: Vpregel je pod noč in ni zavil v Poljansko dolino . .. Rohnač: . .. ampak jo je pobrisal skozi Selca in Davčo vragu v trebuh. Peter: Ne bo se izmuznil. Goščavec. pojdi povedat Mihi in Lovretu, naj me ob polnoči pri visoškem mostu pričakujeta. Proti jutru pripeljala bo ta trgovska mula svoj voz blaga od Cerknega sem. ker bo mislila, da spimo. No. videl bo. Brentač. da Peter Smuk malo spi... Še kaj? Šust: Tisti grajski učitelj, tisti gospod Erazem, tisti, ki mu kmetje smrdijo, a mu njihova dekleta vseeno dišijo, ima bojda polne žepe stotakov. Peter: Ob priliki mu v tiste žepe po svetimo, ne zaradi stotakov... zaradi po kore, ker kmetov ne mara ... (Vstane in mrko pomigne Goščavcu. naj z njim odide. Odideta.) Tomažek (strahopetno): Kaj ima / Brcni a čem? Rohnač: Brentač izdal je Smuka spo mladi, ko je tovoril tobak, tako da so mu financa rji precej škode napravili. K.M naj ga sprazni. Brentača, ki je kot brenta vsega tako poln. da mu še obroči počijo. Mi smo usmiljeni bratje, huhohuhoho. Takoj prinesi še žganja. Smrt. če nočeš, da te odnese smrt. Smrt (pohlevno prinese novega žganja). Rohnač: \u. kaj pa mi? Ali ne bo za služka nocoj? Šust: Tu gori. tu gori ima sveti Volnik lepo skladnico bogatij. Masni plašči s srebrnimi in zlatimi žilami kot prst de belimi in dva zlata koliba in podobne reči... Ako bi se to vse stopilo, nabrala bi se lepa reč tolarjev ... Rohnač: Pa je res pravo srebro in pravo zlato? Šust: Če vam pravim . . . cerkovnikov sin sem in dostikrat sem pri maši stregel. Ali vi ste trepetlike... hi pušice tudi niso nikdar prazne. Stvar je pripravna. Vrata v zakristijo so strohnela in če se kolček vtakne med prag. vzdignejo se kakor nič. Tomažek (z božjim strahom): Cerkev okrasi i . .. Šust (zakriči): Ti zajčja dlaka. ti... Cerkev . .. kaj je to posebnega? Bog ima zmeraj vsega dosti. Če mu pa kaj zmanj ka, si lahko kar sam na novo ustvari. ]e stvarnik vsega ali ni? Tomažek: Je... to je... ampak vse eno . . . šust: Gremo ali ne gremo, trepetlike? Rohnač: Gremo, hudič in še pet hu dičev zraven. Tomažek. ti boš spodaj ob cesti na straži stal. (Šust. Rohnač in To mažek odhajajo in vsak spije še frakcij žganja.) Matijče: Še Sore ne boste prebredli. bom že za vami... (Šust. Rohnač in To mažek odidejo.) Matijče: Janez. Smrt (že precej pijan): Slišim, moj bog . .. Matijče: Janez, ko si že en kos platna kupil, morda kupiš še drugega? Smrt: Ukradeno blago. Matijče. moj bog ukradeno blago... kaj hočem... Matijče: Ukradeno je res. ta kos je res ukraden... ali... kupiš ga ceneje. Smrt: listo pa tisto, moj bog... Le prinesi ga Matijče ... Matijče: Tudi ta kos bom kar skozi okno noter potisnil... (Hiti ven in od zunaj skozi okno potisne gostilničarju o roke kos platna, katerega mu je prej že enkrat prodal. Matijče ostane kar zunaj in gleda skozi okno v hišo.) V prejšnjem kosu je bilo 20 laktov, ta kos je pa dolg 30 laktov. Smrt. Dobre mere. Smrt (dolgo ogleduje platno, da se Ma tijče že prestopa): Jaa... ravno prav. moj bog. .. bodeta dva kosa enakega platna. Prejkone vzel si jih pri enem in istem gospodarju. Matijče, aa? 123 Matijče: Tisto pa ne. No. saj boš slišal, da sta bila dva gospodarja ... Smrt: Trideset laktov praviš ... Tri deset krat pet, stopetdeset grošev, moj bog... (Izroči denar skozi okno Malij- četu. ki denar prešteva. Medtem Smrt nese platno D omaro in naenkrat opazi, da proega kosa platna, ki ga je prej kupil, v omari ni več. Pijano se opoteka proti oknu in vpije.) Da bi ti hudič dolge prste v take vozle zavozljal, da ne bi Skica scene: Grajski učitelj Erazem uči grajsko gospodično Suzano plesne figure iz starih družabnih plesov. Pri tem ognje vito pogleduje služkinjo Lenko in se ji skrivaj nasmiha. Lenka na klopi reže gobe in jili deva na sušilno desko. Kdaj pa kdaj Erazma tudi sama pogleda. Erazem: No. ponoviva še enkrat, go spodična Suzana, tiste tri plesne figure, ki jih plešejo dvoranje na cesarskem dvoru, kadar se dvor pokloni cesarju. (Pokaže prvo plesno figuro in si pri tem šteje.) En, dva. tri -- štiri, pet. šest... Prosim ponovite. Suzana: Vi štejte, prosim. (Na štetje gramozno ponovi figuro.) Erazem: Prosim: en, dva, tri — štiri, pet. šest. Talentirani ste za dvorjanko. gospodična Suzana. Suzana: Hvala ... Erazem: Res, odlična plesalka, kajne. Lenka? Lenka: Ne spoznani se na te reči, go spod Erazem. Vidi se mi (letno poskočno. (Erazem in Suzana se zasmejeta.) Erazem: Prav si povedala, Lenka, te figure so res »fletno poskočne«. Bi lahko po spominu ponovili drugo in tretjo fi guro, gospica Suzana? Suzana: Lahko... a za danes mi je fleine poskočnosti dovolj. Osedlala bom rjavca in pojezdim na polje. Lenka: Me potrebujete pri sedlanju, gospodična? Suzana: Ne. Lenka, bi se rada sama naučila. Lenka: Pazite, rjaveč je muhast. Suzana: Mene rjaveč pohlevno, že kar zaljubljeno uboga. (Odide, Erazem sede na drugo klop.) Erazem: Sediva vsak na svoji klopi, kot da sva sovražnika, Lenka . .. mogel niti žlice držati in bi od lakote umrl. Meni si ga ukradel, moj bog. Ma tijče ... Matijče (smeje): Kje sem ga vzel go- tovo te tnalo skrbi, Janez, saj si ga ce neje kupil, moj bog, moj bog . .. (Glava Matijčeta iz okna zgine. Sliši se Matij- četov krohot, ki se oddaljuje.) Smrt (kriči skozi okno): Moj bog. tristo luidičev in sveta Agata z njimi... Blegaš naj nate zvrnejo... Lenka: Meni se ne vidite sovražnik, gospod Erazem . . . Erazem: Ali potem smem priti na tvojo klop? Lenka: Centu... gospod Erazem...? Erazem: Govoril bi rad s tabo . .. Lenka: Ali z vaše klopi ne morete? Erazem: Od tu bi moral preveč na glas govoriti... lahko bi kdo slišal... Lenka: Kadar poslušam vse tisto... kar mi že ves teden po tihem govorite... mi sram čez žile gre... Težko se kaj dobrega rodi ... če siniea kosa posluša .. . (Molk.) Erazem: Zakaj molčiš. Lenka? Lenka (nenadoma nagajivo): Ker sem vedela, da boste vi spet začeli... Erazem: Lenka... (prisede na njeno klop) ...sinoči se mi je o tebi sanjalo... Lenka: Meni se zmeraj sanja samo o konjih ... Erazem: Sanjalo se mi je. da sem te objel . .. Lenka (o zadregi): Meni se zmeraj sanja samo o konjih ... Erazem: ... in sanjalo se mi je, da sem pritisnil svoja usta tule sem ... (Se s prstom dotakne Lenkinih ustnic.) Tule sem ... pa prav tule sem ... Lenka (se zamišljeno zagleda v vrh drevesa). Erazem: In danes vedno mislim, če bo ta moja sanja resnica postala, Lenka. Lenka (spet nagajivo): Ne spustite vse vode iz jeza ... gospod Erazem .. . Erazem: Lenka, ne vidiš, da vse dni samo za tabo hodim? Lenka (nagajivo): Kadar nečem, da bi videla, tedaj ne vidim. Danes ne vidim. Ničesar ne vidim ... Erazem: Pa me vendar vsaj slišiš... Počasi zastor 3. slika PARK PRED GRADOM 124 Lenka (nagajivo): Kadar nečem, da bi slišala, tedaj tudi ne slišim. Danes ne •dišim. Prav ničesar nisem slišala... Erazem: Zakaj si pa potem rdeča, kot gartrovža? Lenka ... ti se samo bojiš ... Lenka (proseče tiho): Gospod Era zem ... Erazem: Ne boj se. Lenka ... Lenka: Ne vem ... Erazem: Rad bi te varoval kot hra stova krošnja veverico ... Lenka: Ne vem... Erazem: Verjemi. Lenka... Lenka: Res ... ne \ eni ... Erazem: V sanjah sem te lepo polju bi] . .. Lenka: Nič ne vem . .. Erazem (naglo pritegne Lenko o objem in jo poljubi): Zdaj sem te še lepše po ljubil kot v sanjah ... Lenka (zadihano od poljuba): Vem . . . Erazem: In tudi objamem te še lepše kot v sanjah . .. Lenka: Vem ... Erazem: Bi se hotela spomladi z mano poročiti in potem z mano v mestu živeti? Lenka: Ne vem ... Erazem: Najlepše je iti pred oltar spo mladi ... Lenka: Vem ... Erazem: Vse cvete, vsi diši... Lenka: Vem ... Erazem: Spomladi. Lenka... Lenka: Oooo ... oh... meni gre taka gorkota čez žile. gospod Erazem ... da zdaj zares — nič več ne vem... (Se Erazmu iztrga iz objema in steče proti gradu, od koder prav takrat prihaja s košarico v roki Suzana, v katero se Lenka skoro zaleti.) Suzana: Zakaj pa tako tečeš, kot da si volka srečala? Lenka: Ja... veste... pozabila sem... oprati vaša spodnja krila .. . Suzana: Jih boš že jutri. Nosi košarico. Greva jurčke nabirat. Erazem: Bi smel z vama. gospodična Suzana? (V tem se iz daljave zasliši kričanje.) Glasovi: Auf biks. Na grad. Auf biks. (Vsi trije v strahu prisluhnejo. Priteče grajski birič Herbert.) Herbert: Kakih petdeset pijanih kme tov proti gradu lomasti... Suzana: Zakaj? Herbert: Ptintarski valovi iz tujih dežel tudi v našo dolino pljuskajo. Skriti se moramo izven gradu, kajti ta poletni grad je premalo utrjen. Biriee sem pa prav danes na zgornja brda po desetino poslal. Premalo nas je. da bi se ubranili. Z a s Suzana (oblastno): Pa kaj pravzaprav hočejo? Dajte jim vina in tele na ražnju, da bodo imeli polna usta. pa bodo utihnili. Herbert: Tokrat ne bodo. (Kričanje Komolčkovih »puntarjev« se približuje.) Glasovi: Auf biks! Na grad! Obkoliti ga moramo . .. ! Auf biks. Erazem (s strahom): Kam naj se skri jemo?? Herbert: Brž. Najprej morate izginiti vi. gospodična Suzana. Suzana: Zakaj? Zakaj najprej jaz?? Herbert: Slišal sem. ko so kričali, da bodo odpeljali najprej vas. Brž. brž. hitro vas moramo spraviti od tod. Suzana: Za božjo voljo, kje naj se skrijem, če v gradu ne? Lenka: Ze vem. gospodična Suzana ... Suzana: Govori. Lenka: Pri nas doma v naši karlovški odročni grapi boste na varnem kot pika polonica v mahu. Nikomur se še sanjalo ne bode. da se pri nas skrivate. (Kričanje upuntarjevz je že čisto blizu.) Herbert: Prav. Kar pojdita takoj. Hitro, hitro. Erazem: Lenka, pazite na gospodično — in nase . .. Lenka (Erazmu toplo pokima): Sli bova po bližnjicah, za katere vemo samo Kar- lovčani. Greva, gospodična, in nič se ne bojte, močna sem, da tudi kakega fanta lahko preobrnem. (Lenka in Suzana ste- četa desno. Herbert in Erazem stečeta D grad in zapahneta grajska vrata. I tem se že pripodi pijani Komolček s pijanimi »puntarji'<. Nekaj se jih zažene v vrata in tolče po njih.) Komolček: Odprite, odprite. Herberfov glas: Kaj bi rad. Komol ček?? Z glavo se igraš. Komolček: Nastopili so naši časi. v ka terih bodo vaše gosposke besede bob ob steno, bob ob steno, hehehee... Če ne odprete, bomo vdrli, bomo vdrli... Puntarji: Boste videli, da vdremo. — Suzana. — Kje je Suzana?? Komolček: Po Suzano smo prišli. Naj pride sama ven. Ne bomo ji glave od sekali. Samo malo delala bo. delala bo... Puntarji: Naj malo dela. Naj malo trpi. Naj si na mehkih ročicah nekaj krvavih žuljev pridela .. . Komolček: Štirje se skupaj sprimite in skupaj sprimite in skupaj se v vrata zaletite... Puntarji: Dajmo, fantje... Ko bom rekel horuk. se zaženemo... Dajmo, dajmo. (Ko se štirje postavijo tesno drug ob drugem in se postrani z ramami zaže- nejo proti vratom, hitro:) t o r 125 4. slika KARLOVČANOVA BRUNARICA Skica scene: Mesečna noč. o hiši kon čujejo z večerjo: Karloočan Urban. Len ka in Suzana v kmečki obleki. Suzana: 2e pet dni sem pri vas... in zmeraj bolj mi teknejo te vaše kmečke večerje. Karlovean (se nasmehne): Eeee. gospo dična Suzana, ne bo dolgo, pa se vam bo po vaši grajski potici in prati stožilo . . . Suzana: Ne bo se mi ne. Krasno je tu pri vas. Tu ostanem dolgo, dolgo. Lenka (odnaša posodo z mize). Urban (zamišljeno): Kar ostanite... kar ostanite, gospodična ... je vsaj malo bolj živo v tej naši odročni grapi . .. Kakor, da je padla iskra v kup suhega d račja. Takoj se prične po njem praska nje, pokanje, vnemanje... iskrice švi gajo ... tu pa tam se prikažejo goreči jeziki ... končno pa vse splapola v enem plamenu proti nebu ... Suzana (zamišljeno gleda Urbana): Le po ste povedali. Urban ... Prav nič po kmetiško ... Kakor da ste hodili v šolo . .. Urban (se nasmehne): Hodil sem v šole... Polovico gimnazije sem pretol kel ... Potem sem moral nazaj v našo grapo, ko ji moških rok za delo nikoli ni dovolj . . . Lenka (sede k punkeljnu in kiekla). Suzana (odsotno): A tako je z vami . . . Nisem vedela . .. (Veselo.) Nikoli ne bom pozabila tistega večera, ko sva z Lenko pribežali z graščine na zgornji rob vaše grape... in sva se srečali z vami. Urban... Strmo spodaj je ležal vaš Kar- lovec. Luna je obsevala slamnate strehe. Klopotala so mlinska kolesa in vmes je šumel potok... (Se zasmeje.) ...In kako prijazno zviti ste bili takrat. Urban . . . Urban: Jaz? Zvit?? Suzana: Zvit. zvit. Ste pozabili, kako ste me nesli po hudi strmini navzdol v grapo...? Še zdaj se spominjam vsake vaše besede ... Urban: Jaz pa vaše... Suzana (razposajeno): Krasno. Potem pa očetu Karlovčanu in Lenki lahko za igrava pravi gledališki prizor, kako je Karlovean Urban nosil grajsko gospo dično Suzano. Lani sem v mestu imela tudi gledališkega učitelja. Rekel mi je, da bi lahko bila kar dobra igralka. Dajva, Lfrban ... zaigrajva ... V šolah ste gotovo slišali o gledališču ... Urban (ostane in se zasmeje): Celo Shakespeara sem malo povohal. Suzana: Zaigrajva torej. Hočete?? Urban: Pa poskusiva . . . (Stopi na sredo hiše. Suzana pa k steni, od koder zastopica proti Urbanu.) Suzana: Vi ste iz Karlovca? Urban: Iz Karlovca ... Suzana: Pojdimo zatorej... Urban: Pojdimo zatorej. To se lahko reče. ali ... Suzana: Kaj ali? Urban: Ali pot je ozek. strm in zato — nevaren ... Suzana: A pot je ozek. strm in neva ren . .. Urban: Jaz bi vas že — nesel... Suzana: Vi bi me nesli...? Urban (smeje, z drugim, komentator skim glasom): Pri teh besedah je grajska gospodična Suzana zardela . . . Suzana (smeje, z drugim, komentator skim glasom): Grajska gospodična Su zana je sama čutila, kako ji je kri zalila obrazek. Urban (nadaljuje igro z svojim glasom): Jaz bi vas nesel ... s svojima rokama bi vas nesel... Suzana (s komentatorskim glasom): Pri teh besedah se je Karlovčanov Urban za gledal v zvezdo na nočnem stropu neba in pot mu je stopil na čelo. Gospica Suzana pa je vzdihovala, a ni se pre maknila s svojega mesta ... Urban (igra naprej s svojim glasom): Pot je res ozek in kdor ni vajen, lahko pade globoko v jarek in pobije in potolče se na smrt... Suzana (igra s svojim glasom): . . . po bije in potolče se na smrt? Nesite me... Urban (dvigne Suzano in jo nosi po hiši previdno, kakor da stopa navzdol o grapo. Suzana mu dene roko okrog vratu. Čez čas se oglasi Suzana.) Suzana: Ali mi sedaj - ko smo že skoraj v grapi — še ni moči sami iti? Urban: Ne še. Tudi sedaj se še lahko pade... (Urban Suzano kar naprej nosi po hiši in nagajivo posnema prestopanje na nevarnih mestih strmine ter Suzano vse bolj stiska k sebi. Suzana nasloni glavo na njegovo ramo. Lenki gre na smeh.) Suzana: Sedaj je že pot širok... ali ne?? Urban: Pot je širok... ali — še vedno nevaren. Noč ima svojo moč in lahko se pade... Suzana: Zdaj sva že na travniku... zdaj bi pa že lahko sama hodila . . . 126 Urban: Trava je od rose mokra ... lahko se spodrsne in noga se zvije in potem dolgo, dolgo boli. .. zelo boli... Suzana (ne glasno zasmeje, pomrši z roko Urbanove lase in skoči iz njegovega naročja): Tako je bilo. Natančno tako je grajsko gospodično Suzano v Karlovec nosil Karlovčanov Urban, navibanec na vihani ... (Toplo gleda Urbanu v oči.) Lepo sva zaigrala, Urban .. . Urban (zamišljeno): Tako je ... samo zaigrala sva .. . Karlovčan (resno): In kar prav je... da sta samo zaigrala ... kmet in grajska gospodična ... Lenka (navihano): ... zaigrala tako zgovorično. da se je kakor zaresno vi delo ... (Vsi se zasmejejo.) Gospodična, če bi radi spet krave molzli. z mano poj dite. .. Suzana (se veselo zavrti po hiši): Rada, rada. vse tu pri vas bi rada. (Suzana in Lenka z golido odideta. Urban zamišljeno hodi po hiši.) Karlovčan: Ti bi nekaj rad. Urban? A kaj?? Urban: Rad. rad ... Ne rečeni, da ravno rad . . . Karlovčan: Grajske gospodične znajo živeti samo v graščinah ... Urban: To ... sam vem ... Karlovčan: Prav je. da veš... Urban: Oča. zdi se mi, da sem se po staral. .Nekaka trdnost mi je prišla v kosti .. . Karlovčan: Postara se vsakdo. Berač in bogatin. In to je edino, kar je na svetu pravično. . . Urban: Postara .. . Prav pravite ... in menim, da bi res pametno storil, če se — oženim, oča .. . Karlovčan (veselo): Ti se hočeš oženiti. Urban... ti se v resnici hočeš oženiti?? (Zaskrbljeno.) Samo... s kom?? Urban: Ce ni drugače pa — se bo- dem . . . Karlovčan: Prav prav. . . To sem ti vse leto govoril, a ti si se upiral ... Urban: Ce ni drugače, pa se res bo- dem ... Saj ste se vi tudi ... Karlovčan: Nu. to je prav. to je prav... Samo... s kom. s kom. Urban?? Urban (zelo zamišljeno): Ne bojte se. oča... (Se zbere.) Malo bodem okrog po gledal, malo povprašal ... tako malo tam po gorovju, da se dobi kako ženstvo v našo hišo... da ne bo v njej samo po moških dišalo ... Karlovčan: Le poglej. Urban, le po vprašaj, le. (Lenka in Suzana se vrneta z golido mleka.) Karlovčan: Jutri pa grem na Kuzovo in nazaj za lase našega Tomažka pri vlečeni. Lenka: Predolga je ta pot za vas, oča. In mene bo Tomažek prej poslušal. Bom šla te dni kar sama ponj. Karlovčan: Nu, prav. pa ti pojdi. Pa kmalu, da se sramota ne bo preveč raz- vedela, da je Karlovčanov Tomažek med kuzovce ravbarje pobegnil. Lenka: Veste, gospodična Suzana, naš Tomažek ni nič hudega zagrešil. Samo zato je pobegnil, ker ga oča v mestne šole za eno leto silijo. Suzana: To je pametno, oča Karlovčan. (Nenadoma se zunaj zasliši kričanje Ko- molčkooih >puntarjev •.) Glasovi: Auf biks! Pa smo jo le našli, lisičko v lisičnici. Auf biks! Urban (hiti iz hiše. Karlovčan za njim. tudi Lenka in Suzana hočeta ven): Vedve v hiši ostanita. Lenka, zapahni vrata. (V tem prilomastijo pod kostanj Komolč- kovi »puntarji<. Komolček ima na rami starinsko puško. Karlovčan jih mirno gleda in mirno kadi svojo pipo.) Jakob (kriči): Karlovčan. jaz ti le to povem, da jaz. kadar udarim, udarim dobro. Tinče: Jaz tudi pošteno pritisnem, ka dar sem jezen. In danes sem jezen. Jakob: Jaz zares nisem kaka zgaga. Kadar me prime, da bi usekal, usekam čvrsto. In danes me drži že ves dan. Boštjan: Za mesarje veš. Karlovčan. da imajo močno roko kot sekira. In jaz sem mesar. Komolček: In to bodeš ti danes vse skusil. Karlovčan. ako pameten ne bodeš. Karlovčan (zelo mirno): In kaj bi radi — do sedaj mi povedali še niste. Štefe: Povedali mu pa res še nismo... a človeka je treba podučiti, človeku je treba povedati. Vidiš. Karlovčan. reč je ta. da nam imaš dekle dati. Karlovčan: Dekleta dati. Mojega de kleta ni doma danes. Komolček (pijano zakriči): Kdo te pa po tvojem dekletu vpraša. Grajsko mi hočemo. Karlovčan (silno mirno): Grajsko? Nu, te vam uže ne damo. Urban, slišiš, graj skega dekleta bi radi. Urban (izdere iz tnale veliko sekiro, silno mirno): Ne vem, če bode šlo ... (Pi jani puntarjin se zaienejo v Urbana, ki pa jih. pijane kakor so. z lahkoto pomeče po tleh. odrivajoč jih s t oporiščem sekire. Ko vrže po tleh še pijanega Komolčka. se Komolček slep od srda pobere, naglo sname puško in ustreli o Urbana ter ga rani o desno ramo. Urban omahne, oče 127 ga podpre ... o istem hipu se zasliši strel 12 goščave in Komolček pade mrtev na tla. iPuntarji onemijo n grobni tišini. r> kateri se zasliši krepak glas iz goščave. Lenka in Suzana sta že ob prvem strelu planili iz hiše k ranjenemu Urbanu.) Glas iz goščave: Tako kot Komolček hode vsakdo končal, kdor si ho v poštene kmete streljati drznil . . . (Z leve neslišno pride Peter Smuk in obstane v pramenu mesečine.) Šepet med »puntarji«: Peter Smuk... Vodja kuzovcev... Ravbarski cesar... (Vsi s Karlovčuni vred občudujoče strmijo v Smuka, ki se pramenu mesečine zdi kot kak pravljični junak.) Peter: Ste slišali, kaj sem rekel? Do- \ulj na glas sem rekel, štel bom do pet. Če do takrat svojih in mrličevih kosti hudiču v trebuh ne odnesete, bom ukazal streljali. Med leskovimi grmi v tistemle bregu kuzovske puške rastejo ... Ena . .. dve... tri... štiri... pet. (bPuntarji* v svetem strahu pograbijo mrtvega Ko- molčka in ga odnesejo v noč. Peter se počasi obrne proti Karlovčanom in Su zani.) Peter: Nič ne marajte. .. Samo ena pijanska zguba manj je na svetu. Saj je bil najbrž kar vesel, da je šel s tega sveta. ... ki je poln joka. Danes joče berač, jutri bogataš. Vse mine. gostija. pa ttuli lakot. Kadar se ti o vsem tem v glavi razvedri... lahko živiš tudi brez sreče... Nu . . . pa lahko noč... Vsi (s čudno tesnobo): Lahko noč... lahko noč... (Peter izgine o noč. Lenka in Suzana podpirata ranjenega Urbana in vsi gredo D hišo. Urbanu previdno slečejo jopič. Karlovčan mu pregleduje rano.) Karlovčan: Urban, nič ne maraj .. . sreča . .. krogla je samo skozi meso pre drla. Lenka, z mano pojdi, bova platneno obvezo ravno odrezala, (karlovčan in Lenka odideta.) Suzana: Urban, na smrt sem se pre strašila ... Urban: Nič ni ... Suzana: Vas hudo boli...? Urban: Nič ni... Suzana: Mislila sem. da so vas ubili... da ste mrtvi... (Zelo tiho.) ...da vam nikoli več ne bom mogla povedati... kar sem vam hotela povedati... da tisto... kako je Karlovčanov Urban grajsko go spodično Suzano v Karlovec nosil... midva ne bi več — samo igrala... Urban: Srce bi vam uže rado pritr dilo ... ali pametna pamet pravi, da mora molčati .. . Suzana: Ali res mora molčati...? Urban: Ljudje smo kakor cvetje... Ne koliko jih je postavljenih v vrtove... a velika večina na skalnata tla . .. (Na dvorišče prihitijo Herbert. Erazem in trije financarji. Herbert in Erazem gresta v hišo. Vstopita tudi Lenka in karloočan. ki obvezuje ranjenega sina Urbana.) Herbert: Bog daj dober večer. Vse že vemo. kaj se je zgodilo. Puntarje smo polovili. In zdaj smo prišli po vas. go spodična Suzana. Zaradi varnosti, bomo hodili ponoči. Luna je svetla in dobro se vidi. Suzana (zelo žalostno): Prav... Po svojo obleko grem... (Odide. Obvezani Urban, Herbert in Karlovčan, ki nese lepo starinsko majoliko žganja, gredo ven pod kostanj, kjer sebi in financarjem točijo žganje.) Erazem: Lenka... koliko strahu sem prestal zaradi tebe ... Lenka (razburjeno): Rada bi vam ver jela .. . pa ne vem... Erazem (zapeljivo): Oči ti gledajo, kakor zre modro cvetje iz rumene pše nice. Lenka: Rada bi vam verjela ... pa ne vem . .. Erazem: In hkrati gledaš preplašeno kot prepelica iz žita. Zakaj? Lenka: Ne vem ... Erazem: Si se ti zame kaj bala? Lenka: Sem . .. gospod Erazem ... Erazem: Ne reci mi več gospod Era zem . . . Lenka: Da bi vam kar ti... rekla...? Erazem: Seveda, kako pa drugače. Lenka: Sitno mi je... Erazem (Lenko nenadoma objame in poljublja. Lenka se ne brani): Lenka, moja si. .. Spomladi se poročiva ... in z mano boš odšla v mesto. Boš? Lenka: Zdaj mislim ... da bom . .. Erazem (šepetaje zapeljivo): Ko bomo zdaj odšli, se jaz skrivaj vrnem. Pod tvoje okno se vrnem. Lenka... Lahko pridem. Lenka?? Lenka: Ne vem ... Erazem: Katero je tvoje okno?? Lenka (sramežljivo): Zadaj v breg gleda ... (V hišo se vrne s starinsko ma joliko Urban in natoči novega žganja. Erazem in Lenka sta še pravočasno od- skočila iz objema. V tem vstopi v svoji obleki tudi Suzana. Erazem in Lenka se molče izmuzneta za hišo.) Suzana (tiho): Zdaj me bodo varno odpeljali, Urban . . . (Molk.) Rada bi ostala... (Zamišljeno.) Ce bi mi vi rekli ... pozabiti sem hotela vse svoje do sedanje življenje... pozabiti tisto bo gastvo in vse... prav vse... 128 Urban (še vedno molči in strmi D sta rinsko majoliko. ki jo drži o rokah). Suzana: Ali naj ostanem... Urban? Urban: Po vrteh rase cvetje. Ako pa se to cvetje presadi na gorska, skalnata tla. usaline in več ne rase... In greli bi bil... če bi se tak cvet presadil na skalnata tla. kjer mora poginiti... (Suzana s solz nimi očmi še hip strmi v Urbana, nato pa s ponosnim molkom odide pod kostanj. Urban ji z majoliko sledi. Izza hiše pri deta še Erazem in Lenka.) Herbert: Bi šli, gospodična Suzana? Suzana: Pojdimo. Cim prej... Lenka, pojutrišnjem pridi spet na grad. Lenka: Pridem. Hvala, gospodična Su zana. Suzana: Hvala za vse, oča Karlovčan. Karlovčan: Ni za kaj, gospodična Su zana. (Herbert, Suzana — ki Urbana ne pogleda oeč — financarji in Erazem — ki skrivaj pokima Lenki — odidejo. Urban z majoliko o roki strmi za Su zano, ki se v globini odra vendarle okre- ne in Urbanu pomaha z roko v poslednji pozdrav. Urban ji ne pomaha nazaj, tem več dvigne majoliko in v obupu v dolgih požirkih brez diha pije žganje, nato pa lepo starinsko majoliko trešči ob tla.) Škodo delaš. Urban. Oče od mojega očeta ga je spekel. Lep vrč je bil... Skica scene: V starem kozolcu kuzovski kuhar Urh Klobasa kidia kosilo v ogrom nih loncih in v njih meša z umazanim kolcem. Na desni hodi sem in tja straža, šepasti Goščavec s puško v rokah. Pride Luka z Volče. Goščavec: Oboo. lavretanski romar, ki bi sami Mariji Lavretanski svetniški sij z glave ukradel, ga razrezal in potem po koščkih za klobase prodal. Luka: Strupen jezik imaš kakor veri- žasti gad zobe. Goščavec: Te je rogati ali šepasti hudič k nam prignal? Luka: Šepasti, šepasti hudič. Goščavec. ki je tebi podoben. Najprej mi sami pošto pošljete, naj pridem — kot najboljši pa- dar v treh dolinah naokoli — vašega Mihača ozdravit... potem mi pa tak hudoben dober dan« voščite. Urh (vpije iz kozolca): Prepozno si prišel. Luka z Volče. Mihač je dolge ta- Urban (jezno in žalostno hkrati): Zdaj je pa razbit... za zmeraj ... (Odide za hišo. Karlovčan sede na klop pod kosta njem. Sliši se petje kosa. Lenka iz hiše o hišo.) Karlovčan: Lenka, počakaj. Z žup nikom sem govoril. Rekel je, da v ne deljo po maši k njemu pridi zavoljo po roke z Vrbarjevim Matevžem, zavoljo poduka in oklicev ter takih reči... Lenka: Oča. kar brez ovinkov narav nost povem, da se z enouhim Matevžem možila ne bodem. Karlovčan: Kakšna muha pa ti je na enkrat v glavo pribrenčala? Ko so bili snubači v hiši, nisi rekla ne. Lenka: Pa tudi ja ... nisem rekla... Karlovčan: Pojesti besedo, ki smo jo snubačem dali, je za hišo sramota. Lenka: Pravim, da jaz nisem nikomur rekla ja. Karlovčan: Trdna kmetija. Zakaj se ne bi tja omožila?? Lenka: Zakaj se z Matevžem ne moreni omožiti, tega vam zdaj še povedati ne morem... da se pa z njim možila ne bodem. to vam pa kar zdaj kakor z leče enkrat za trikrat oznanim. (Odločno odide v hišo.) Karlovčan: Eeee ... s sinovi je križ ... s hčerami sta pa dva . , . tinske parklje že stegnil, bog naj mu da večni pokoj, hudič pa mir. Luka: K tebi, Urh Klobasa, nisem pre pozno prišel... Urh (s strahom): Zakaj k meni... saj... saj nisem bolan ... Luka: Seme bolezni je v vsakem člo veku kot plevel na njivi... Urh: Si res... prišel tudi k meni...? Luka: Zdaj, ko Mihača ni več. samo k tebi... Urh: Nikar me no ne straši, Luka... Luka: Ta dolgi pot do vas ne moreni zastonj opraviti. Vi ste me klicali. Pol lakta salame mi boš odrezal, Urh. Urh (si oddahne): A tako... Tisto pa tisto... Luka: Kdaj pa je Mihač umrl? Urh: Včeraj. Nikdo ni prav vedel, kaj ga je v smrt porinilo... (Odreže velik kos salame in ga da Luki.) Luka: Ha. Kaj je Mihača v smrt po gnalo? To je lahka stvar. Jaz pa na Zastor 5. slika NA KUZOVEM 9 Loški razgledi 129 daljavo dobro vem. kaj mu je bilo. Slaba kri v spodnjem telesu se mu je strdila. Iz zgorajšnjega telesu pa je udarila mrz lica. Pri tem je Mihaču gotovo tudi srčna mrenica nekoliko zatekla... in žolč se mu je razlil po vseh žilah in tudi jetra so se ga napila . . . To se človeku že na licih vidi. Čudna lica imaš. L rh klo basa . . . Urh (n silnem strahu): Nee ... za božjo voljo ... a res . . . Luka: In tudi to vem. da je Mihaču debelo črevo počilo in iz njega je lezlo blato in mu zadušilo želodec... To se človeku že na ustnicah vidi. Blede po stanejo... Čudne ustnice imaš. Urh... in ti tudi Goščav ec . .. Urh: Nehaj. Luka. kar mrzlo mi gre slfozi žile ... Luka (pretirana): In tudi to vem, da so se Mihaču pljuča vnela in žile so mu od vročine popokale, da so mu rebra v krvi plavala in potem je vse vrelo po njem. kakor v loncu za prašiče, stoječem cel dan pri ognju. To je vse tako gotovo kot amen v očenašu. Vidita, to je bilo Mihaču. Da ste mene pravi čas poklicali. zvrnil bi bil na njega kake štiri škafe vode, ki bi gotovo pogasili ogenj, ki mu je gorel v telesu. Ali bi mu pa bil zago voril, kar včasih prav dobro pomaga. No. pa takrat, kadar je sila. me prepozno pokličete. Zategadelj pa kar umirajte, kar umirajte kakor muhe pozimi. Urh (prilizujoče): Vzemi. Luka. vzemi še tri klobase ... Luka (sprani klobase o malho): Prav vam je. Vsi boste prekmalu pomrli, če takrat, kadar kateremu v trebuhu mrz lica gori. ne boste mene o pravem času poklicali. Tako vam pravi pošteni Luka z Volče. Urh: Vzemi. Luka. vzemi še teh par jajc. Luka . . . Luka (sprani jajca o malho): Tako je prav. Vi meni salamo, klobase in jajca, jaz pa vam z rokami Marije Lavretanske in vseh svetnikov -- zdravje, ki je naj večji dar božji, seveda samo takrat, če mi boste zmeraj pošto o pravem času poslali. Goščavec. tvoje ustnice so res čudno sive. Če hočeš, da bodo spet rdeče, mi kakšno pleče ob priliki prinesi, raz bojnik. (Odide.) Goščavec (si s strahom oblizuje in s prsti otipana usta): S tem svetniškim hudičem ni dobro češenj zobati. Pri njem s puško ničesar ne opraviš, ker lahko zagovori tebe in puško in ti v trebuh mrzlico prikliče. Svinjsko pleče mu bom nesel . .. Urh: Kar nesi mu. čimprej. Ta ti lahko s samim padarskim jezikom kot s čev ljarskim šilom žolč na daljavo predere. da se ti v pljuča zlije in se zadušiš. Dobro je z njim na dobri nogi stati... (Goščanec gre k Vrhooim loncem posku šat, kaj se kuha. L tem prideta do lenega drenesa iz dneli smeri Jakope z Griča, ki nosi culo. in Karloočanova Lenka.) Jakope: Glej. glej. kje se srečava. Po vej mi no. Lenka, zakaj razdiraš, kar sem pri vas kot sntibač skupaj spravil? Lenka: Zato. ker se z enouhim Matev žem možiti ne maram in amen. Jakope: Še kesala se boš kot grešna duša v vicah. Lenka: Jaz bom kmalu v nebesih... še na tej zemlji. Jakope... Kaj pa tebe tod okoli nosi? Čudno je to... Jakope: Ni čudno. Pred štirinajstimi dnevi oglasili so se pri meni štirje ku- zovci ter naročili ruto pip. Zdaj sem jih prinesel. Goščavec (n kozolcu zasliši govorjenje, naglo prišepa iz kozolca in nastani pu ško): Kaj šnofata tod okoli? Jakope: Ali so doma? Pipe sem pri nesel. Goščavec (ne odgovori in samo mrko gleda). Lenka: Če ne odgovori, kar vstopiva. Urh (žlobudra sam s sabo): Dobro se kuha. Lepo vre. Dobra piča. hehe. (Za gleda Lenko.) Deklca. deklca, odkod pa ti sem prihajaš':' Deklca, deklca. le. fc... (Se Lenki nesramno približa in jo hoče oščipniti n lice.) Lenka: Ne pojaj svoje roke okrog mo jega lica. nesnaga. (Slepa od srda Vrha spretno udari o brado, hkrati pa snojo nogo podstani zadaj njegovim nogam, da se Vrh znme oznak na tla. V tem je prišel Peter Smuk z desne in ose nidel.) Pri \as torej še ženska ni varna. Peter (se zasmeje, da se Lenka ozre in Petra šele zdaj zagleda): Ubiti ga nikar. Lenka. Potem ne vem. kdo nam bo kuhal. Lenka: Ubila ga ne bom. dasi bi ne bilo škoda, če bi tiste, ki so kuzovci. rav barji vse pobili. Peter: Eeee, nikoli se natanko ne ve. kdo je ravbar. Danes največ ravbarji go sposko suknjo nosijo, Lenka ... Lenka: Sicer pa ne vem. kako me po znaš .. . ? Peter: Ze dolgo te poznam. Lenka... (Jakopetu.) Ravno prav. da si prišel. Jakope, saj že skoro pipe pri hiši ni bilo. Sedi k mizi. da ti denar odštejem. Urh. žganja. (Peter in Jakope sedeta k mizi. Peter odšteva denar in ogleduje pipe. Vrh toči žganje. Lenka pogumno sede sama 130 na konec mize v mraku kozolca. V tem prideta Šusi in Rolinač ter sedeta k mizi.) Rohnač: Bo zadosti kosila. Urh? Lačen sem. hudič in še pet hudičev /raven. Urh: Za tvoj želodec premalo, za krščanski želodec zadosti. Peter: Kaj je tebe prineslo k nam. Lenka? Lenka: Po našega Tomažka sem prišla. Peter: Prav si storila. Lenka: Kje pa je? Šust: Po Bukovem vrhu kure krade. Rohnač: Saj za kakšno drugo, resnejšo rabo pri našem delu ni piškavega oreha \ reden. Kar odpelji ga. Šust: Kmalu bo tu .. . Peter (nenadoma mrko udari s pestjo po mizi): Preveč govorita. Vsi ljudje pre več govorijo... Težko poslušam. Samo bahanje in laži... Same laži. Kje so ostali:1 Goščavec: V Zabojni jami dremajo in kosilo čakajo. Peter: Pokliči jih. Naj zapojejo. Do mače pesmi ... te ne lažejo . . . Goščavec (trikrat na prste ostro za žvižga. Peter gre ves mrk in odsoten od mize. o ospredju leže o Iruoo. grizka bilko in strmi u prazno. V tem pridejo D kuzooce oblečeni pevci, kvartet ali oktet). Goščavec pokazuje na Petra in jim še peta): Petru že ves dan mrak na obrazu leži. Saj veste ... kadar je tak ... hoče. da pojemo ... Peter: No. bo kaj? Tisto o žalostnem srcu ... Pevci (pojo): Srce je žalostno... (kuzonci v različnih pozah negibno str mijo o prazno in poslušajo . ..) Peter: Starinsko zaljubljeno. Pevci (pojo kakšno starinsko zaljub ljeno. Proti koncu jih Peter nenadoma surovo prekine, sede nazaj k mizi in čudno gleda Lenko, ki ne vzdrži njego vega pogleda in povesi glavo. V tem pride z žakljem še živih kokoši, ki v iaklju glasno kokodakajo. Tomaže. Vsi se smejejo kokodakanju.) Urh: Žaklja. ki bi kokodakal. pa še nisem videl . .. Tomažek: Nalovim jih lahko ... \ ra- tove pa jim kar ne moreni . . . Saj po skušam . . . pa mi zmeraj moč iz prstov kar odteče ... Goščavec: Daj sem. (Tomažku vzame žakelj kokoši.) Bom žakelj kar malo s kopitom premlatil pa bo ajmoht« že kar narejen. (Odnese vrečo na kozolec. To mažek ugleda Jakopeta.) Tomažek: Oho. Jakope. a ste tudi vi k nam prišli? Jakope: Samo pipe sem prinesel. Tcmažek: Veste, tu gori je lepše kot pri nas v kislih Poljanah. Če vidite koga od Karlovčanov. recite, tla se prav nič ne kesam, da sem tu. In da sem v boljši šoli. kot je tisla. v katero me oča sili. \ Karlovški grapi me ne bodo videli več. Lenka /naenkrat stopi iz mraka ko zolca pred brata Tomažka): O. pa te bodo še. Tomažek (strahopetno): Lenčika ... a si ti? Lenka: Rajtam. da pri ravbarjih nisi do konca oslepel. Tomažek: A ti si. Lenčika ... Lenka: Pa kar takoj greva. Tomažek: 1 .enčika ... Lenka: Takoj, pravim. Če ne le vlečeni kakor teleta v mesnico. Tomažek: No. saj bom šel . . . a jedel bom pa vendar prej . . . I.ačeu sem. (Se korajžno; usede. Kuzooci se mu sme jejo. Tomažka je sram.) Šust: Pusli otroka, naj je. da ti po poti skupaj ne pade kot prehlajen krol. Urh Klobasa (nosi na mizo velike skle de, iz katerih vsi zajemajo z velikimi lesenimi žlicami, ki so jih izvlekli iz žepov ali izza škornjev.) Lenka: Doma boš jedel. Pošten kruh. Greva. Tomažek (narejeno korajžno): Ježeš, si sitna kot pomladanska osa. Potrpi, saj bom hitro sit. Lenka (gre grozeče proti Tomažku): Jaz sem pa že sita. Če mi ne vstaneš .. . Domov, pravim. (Tomažek pohlevno vsta ne in sledi Lenki, ki krene brez pozdrava izpred kozolca in se ustavi ob drevesu, da jo Tomažek dohiti. Peter s puško pride za njima.) Peter: Prav je. Tomažek. da je Lenka pote prišla. Ti nimaš nobene potrebe naše trdo življenje živeti. Lenka, malo grem s tabo. da ti pomorem. Pred nama pojdi. Tomažek, in ne poskušaj bežati. Krogla iz moje puške te gotovo v nogo zadene in potem boš moral počakati .. . Tomažek (naenkrat korajžno): (v sem se odločil, da grem domov, grem domov brez tvoje puške... (Lenka in Peter se nasmehneta Totnažkooi samozavesti. To mažek počasi odide. Lenka hoče za njim. a hip zastane, ko vidi, da Peter nekaj zelo zbrano opazuje na nebu. Sliši še pet je kosa.) Lenka (zakliče za Tomažkom): Toma žek. počakaj. Peter: Glej sokola. Lenka... Ko ga je gospod bog ustvaril, dejal um je: Tu imaš prostost, živi in glej. kolikor časa moreš živeti. Kadar ti pa enkrat peruti polo mijo, potem je to tvoja stvar . . . (Žalostno •> 131 ostro pogleda Lenko, ki vzdrži njegov pogled, nato pa spet sledi z očmi sokolu v zraku.) Lenka: Ta še lepo po zraku plava... Peter (mrko. kot da Lenke ni slišni): Ne bodete mi govorili, da sokol več velja kot jaz. ki sem človek... Tudi meni dejal je bog: Tu imaš prostost. Ce ti jo kratijo, živi, a glej. koliko časa moreš. Ce sokola zapro v železno klet. kdo bo dejal, da nima pravice uiti':' In če so mene hoteli na leta in leta v železje vko- vati. kdo bo trdil, da nisem imel pravice niti ter živeti kolikor časa morem? Vsi. ki grejete lene svoje kosti pri peči. me nite, da ste boljši od mene. Pa bog ve. Sodil bo nekdaj in vas bo takrat obilo osramočenih . . . ker Peter Smuk s svojo roko ni moril ni kradel, temveč v potu svojega obraza jemal je samo kruli tistim, ki ga imajo preveč in po njem hodijo. Kar pa moji tovariši počenjajo, ni moja skrb... Vsak je sam gospodar svoji duši... razumeš. Lenka...? Lenka (prizadeta od Petrove izpovedi): Malo že.... vsega pa ne . . . Peter: Vsega do groba ne razumemo . . . \u. sedaj pa pojdimo. Grem do doline z vama. da vaju kdo ne bi nadlegoval . . . Ne boj se me ... I ,enka ... Lenka: Saj se ne bojim ... (Hip še gledata drug drugega o oči in nato po časi odideta. Petje kosa je ob njunih zadnjih besedah glasneje.) Zastor 6. slika PARK PRED GRADOM Skica scene: /ima. dola drevesa, na vejali sneg. Z desne prideta Suzana o bo gatem kožuhu in Lenka v kmečki ovčji bundi. Suzana: Rada hodim po zimskem go zdu. Pa za danes naj bo dovolj. Me že malo v noge zebe. Lenka, danes pomagaj kuharici. Lenka: Bom. gospodična Suzana. Suzana: Moj lanski grajski učitelj nam je pošto poslal, da nas danes obišče. Lenka (komaj skriva veselje): Gospod Erazem ...? Suzana: Erazem. Lenka: -Šest mesecev je že. odkar je odšel... Jn pravite, da sem na grad spet pride? Suzana: Samo na obisk. Saj ni tujec ... dobro smo se razumeli . . . Lenka: Res je... Ni tujec... In pra vite, da je pošto poslal, da pride danes . . . že danes? Suzana (začudeno gleda razburjeno Lenko: Danes, danes. Kaj je v tem tako čudnega? Kaj ti je Lenka? Tako rdeča si v obraz, kot da ne veš. kam bi s svojo krvjo. Lenka: Nič. Nič ni... Samo mraz \ lica ščiplje, pa rdeča postanejo. Saj... saj tudi vaša. kakor roža sijejo... Zdaj pa... no ... zdaj pa hitro tečem kuharici po magat. Gospod Erazem bo z dolgega pota gotovo lakoto s sabo prinesel... (Veselo steče v grad. Suzana zmaje z glavo in gre za Lenko. 7. leve pripeljejo trije fi- nancarji vklenjenega Jeroma. Marušo in Luko. En financar hiti v grad.) Jerom: Kar tiho bodimo, mati Me- dudka, saj so Kristusa tudi sodili. Maruša: Sežgali nas vendar ne bodo. Luka: To je pa res čudno, da mene. lavretanskega romarja, vrivajo med pri smuknjene skakače in kurje tatove. Pri tožim se do papeža v Rimu. gotovo pa do loškega škofa. Financ. I: Videl bodeš. da se nismo zmotili. Financ. II: Če se ne motim, sedaj si na najboljšem potu. po katerem se pride do vešal ali pa do kolesa. Herbert (pride iz gradu s financar jem): Sami stari znanci. Obljubil sem. da vam bo trda predla, če vas še enkrat srečam v naši dolini (Stopistranu.) Najprej ti, suhi dolgin. Vidi se mi. da imaš več greha, kakor pa kažeš na obrazu. Kaj počenjaš spet tod okoli? A spet poska kuješ in ljudi v versko zmešnjavo vlečeš? In pod čigavo graščino spadaš? Jerom: Kaj počenjam, milost vaša? Malo kradem. malo molim, kakor nanaša vreme, milost vaša... Herbert: Kaj pa veruješ? Jerom: Vse. kar ukazuje milost vaša ... Herbert: Pretkan slepar si in sedaj ne vem. ali naj ti jih dam nabrisati po pod platih ali naj te postavim v ledeno vodo... Jerom (veselo): Kar bode. bode dobro... se bodem vsaj malo pogrel... saj živel 132 bom tako ali drugače samo toliko časa. dokler bo hotela smrt ali pa gosposka. Herbert: Na grajskem dvorišču mu za malico naštejte najprej dvanajst gorkih. Jerom (se smeje): Vse je dobro, kar se dobi zastonj. Ce je pa kaj gorkega. to mi je v mrzli zimi še najljubše, (Financar odvleče Jeroma o grad.) Herbert (Medudki): čemu si vklenjena? Maruša: Ker pričujem za Kristusa. Financ. I: Videli so jo v družbi s pre- dikantom in ta je tista, ki uči, da ple- šimo. kadar molimo v cerkvi. Maruša: Vi ste sami grešniki in boga in Kristusa ne poznate. Na sodni dan bodete pa nam stregli, ko bodemo od Jezusa poklicani na desno njegovo stran. Herbert: Ta ženska ima prevročo kri. Prinesite tri čebre z ledeno vodo in kosi ledu. Čebri so pripravljeni na grajskem dvorišču. (Financarja odideta v grad.) V ledeni vodi boš stala do kolen, da se ohladiš. Maruša: Za svojega zveličarja bodem rada trpela. O, dobri moj Jesus. tvoja mučenica bodem. ker me zaradi tvojega imena preganjajo. (Iz gradu prinesejo trije financarji, katerim pomaga Jerom, tri velike čebre ledene vode.) Herbert: Porinite še to pokvarjeno raglo v čeber. Jerom: Bom kar sam stopil v ta vaš čeber. milost vaša. (Stopi o čeber.) Prav tako kosilo imajn rad. prej mi je bilo vroče, sedaj se pa lepo ohladim. Tako je kar prav za poštenega in krščanskega človeka. Herbert (Luki): Kaj je s tabo? Kaj oči tajo tebi? Luka: Hvala za vprašanje, gospod vi soki, in vsi svetniki in lavretanska Marija naj vas za to vprašanje blagoslove. Financ. H: Kradel je. milost vaša. In lahko se mu dokaže, da je v družbi z onimle v čebru kradel ovce iz ovčjakov po pogorju. Luka: Da bi ti jezik segnil, duša pe klenska. Orožje nosiš, pa je nisi videl vojske. Jaz pa sem bil na Laškem, ko smo francoskega kralja lovili. To ti po vem, da boš vedel, s kom imaš opraviti. \c kradem, ker živim ob milodarih in božjih potih. Če so le vsi podložniki tako čistega duha, kakor sem jaz. potem naš prevzvišeni gospod in škof lahko sladko spijo. Jercm: llaha. kako lepo laže ta lavre- lanski romar. Se ne spominjaš več. kako si pri Kovščakn na Bukovem vrhu zlezel v hlev in pograbil si ovco in za volno si tiščal, dokler je nisem zaklal in umoril. Skupaj jedla, skupaj na vešalih visela. Luka: O, ti Judež, ti Iškarijot. ti sin hudičev, ti slepa sova. ti jetika jetična, ti pretrgana glista, ti. Jaz te sploh ne poznam, ker te do danes nikoli videl nisem. Da bi se ti odreklo večno zveli- čanje. Le čakaj Jerom Stopistran. tega ti ne odpustim. Spravljaš me v nesrečo in sebe v večno pogubljenje. In vendar veš. kako sem pošten in bogaboječ. Jerom: Kako naj to vem. če te ne po znam, če te nikoli videl nisem. (Se pre stopa o čebru in z eno nogo že stopi i/ njega.) Vraga, ta mrzel krop je pa pre vroč. (Finaucar Jeroma s kopitom puške surovo dregne, da potegne nogo nazaj v čeber.) Tukaj je pa dosti in hitre po strežbe. (Financarju. ki ga je dregnil.) Samo malo pregrdo mi strežeš. pa prav ti Kržišnik. Pa ni bilo zmeraj tako. Zdaj se mi smeješ. Tisti večer, saj veš kdaj. smejal sem se pa jaz v tvoji kašči in iz zaboja sem ti pšenico kradel in iz te pšenice izgrebel sem pehar svetlih sre- brnjakov ter se prav od srca smejal. Prav škoda, da so mi nekaj tistih srebrnjakov prav tvoji tovariši financarji vzeli, pri njih se zglasi. morda jih dobiš nazaj. Financ. I: Lažeš. Laže. Pri njem nismo dobili nobenih srebmjakov. Financ. H: Ne verjemi mu, Kržišnik. Financ. III: Ampak zginili so. Srebr- ujake nazaj hočem, prihranki za stara leta. le kako bom brez njih živel. Financ. II: Če ti pravim, da Jerom laže. Jerom: No. pa lažem. ali tiste srebr- njake vam puščam na duši, nepoštenjaki financarski. Tn tista dva beneška cekina, ki sem ju od stiškega opata dobil, ko sem mu življenje rešil, tista dva cekina, ki ste mi jih tudi vzeli, vam tudi puščam na duši. Financarji (Herbertu s strahom): Mi lost vaša. niti besede ne izpregovori res nice. Herbert: Preiskalo se bode in potem se bode izvedela resnica. Če pa ta po tepuh zdaj še eno zine, udari ga s kopi tom, da se mu usujejo vsi zobje iz če ljusti. Jercm: Ne bo prida pridelka, ker imam v čeljustih samo še tri zobe... Herbert: Tudi romarja v čeber. (Si na- žiga fajfo.) Luka: Ali sem prav slišal, gospod vi soki? Jaz naj stojim v ledeni vodi? (Luko porinejo k čebru.) Herbert: Ne bode ti škodilo. Luka: Ta je pa lepa. In rimski papež nima vernejšega služabnika od mene. In 133 zato naj grem v vodo med luterane in kurje tatove? Pa gremo, če se danes deli taka pravica v loškem gospostvu. (7.e dvigne nogo. da bi stopil v čeber. potem pa malo počaka z nogo D zraku.) Milost vaša... ali je to zadnja beseda? Herbert (se zasmeje): Zadnja moja. Luka: Ali se ne da nič izprositi? Herbert: Nič. Luka: No. dobro. Kaj pa. če se prehla diiii. da ne bodem mogel več stopiti na noge in ne bodem mogel romati? Kdo me bode redil potlej? Če se prehladiiii. prvi moj pot bode k gospodu vicedonui \ Ljubljano, da mu potožim, kako nas loško gospostvo zatira, dasi smo dobri in katoliški kristjani. Herbert: V čeber z njim. predolgo že ga poslušamo. (Porinejo Luko o čeber.) Luka: Le v vodo, \ ledeno vodo. Saj rad grem. če vidim, kaki ljudje na suhem ostajajo. Herbert (finanearjem): Stopite z mano na frakcij žganja, da se pogrejete. Kdor je pa v čebru. da mi iz čebra ne poskuša bežati. Z grajskega zidu bo viden in ustreljen. (Herbert in finanearji odidejo o grad. Maruša prične še glasneje mono tono žebrati svoje molitve. Vsi trije se v ledeni vodi prestopajo vedno hitreje, kar prične delovati smešno.) Luka: Povem ti. Jerom. kadar bova na drugem svetu na robu vic sedela, pori nil te bom dol. da boš v pekel padel. Jerom: Prijel se bom tvojega rokava kot klop in te s sabo navzdol potegnil, da bova lahko tudi v peklu skupaj hu dičem olje kradla. Maruša: Jaz pa pravim, da bo hudič oba pod stope vrgel in iz vaju blato delal. Lenka (pribiti iz gradu): Slišala sem. da v ledeni vodi stojite... pa sem pri tekla ... Luka: Zakaj si pritekla . . .? Lenka (naivno odkritosrčno): Tako ... tako vesela sem danes... da bi rada tudi drugim kaj dobrega storila... No. in ko sem zvedela, da reveži v ledeni vodi sto jite... Jerom: Zdaj ne stojimo več. zdaj se prestopamo ko breje mačke .. . Lenka: Finanearji žganje pijejo. Tudi stražar z grajskega zidu je k njim pri lezel in vsi so že pijani . . . Luka (skoči iz čebra): Sama moja Ma rija lavretanska te je poslala, da me reši in popravi krivico, ki se mi je zgodila. ('/beži.) Jerom (skoči iz čebra): Jaz se bom pa rešil kar sam. brez Marije lavretanske. (Zbeži.) Maruša (skoči iz čebra in hip strmi v nebo): Hvala, moj Kristus, da si mi po slal zlatega konja svetega Elije, na ka terem sedaj proč od vseh teh grešnikov odhajam . . . (Strmeč o nebo. zamaknjeno odskaklja. kot bi jahala konja. Lenka se ji smeje in gre levo malo za ubežniki in previdno za njimi vpije.) Lenka: Proti zgornjim brdom zginite. Kinancarjem bom rekla, da ste v dolino bežali ... (V tem prideta z desne pred grad Erazem in Amalija v gosposkih ko žuhih. Lenka se orne z leve. tako. da je prišleca ne opazita. Lenka se vsa pretre sena skriva za drevesom.) Erazem: To je tisti grad. srček ... v ka terem sem bil lani za grajskega učitelja. Amalija: Mislila sem. da je večji. In nekam samoten se mi zdi. Gotovo si se dolgočasil, ubožec... Erazem: Misel, da me v mestu čakaš ti. mi je pomagala, cla sem dolgčas laže pre nesel, srček... (Lenka za drevesom ne vzdrži več in stopi pred prišleca. Erazem skriva silno zadrego.) Ti si. Lenka...? (Molk.) Skoraj te ne bi spoznal v tem ovčjem kožuhu ... Lenka: Je pač kmečki kožuh ... Erazem: Si spet na gradu ...? Lenka: Spet... Erazem: Ali se še nisi omožila? Lenka: Ne še... ne še. gospod Era zem .. . (Amaliji.) Lep kožuh imate, gos- pica .. . mnogo lepši od mojega... kmeč kega . . . (Amalija prizadeto pogleduje Erazma.) Erazem: Ne bi šli v grad? Kaj bi na mrzlem stali... Je gospodična Susana doma. Lenka? Lenka (presliši Erazmovo vprašanje): Gospica... ne bodite hudi, če vprašam... Vi ste nevesta gospoda Erazma, kajne...? Amalija (se v zadregi nasmehne): Pa sem res ... Se mi na obrazu bere? Lenka: Poročili se boste spomladi, kaj ne, gospod Erazem . . . Erazem: Se ne bi v gradu naprej po menkovali? Mene že v noge zebe... Veš. srček, ta Lenka služi grajski gospodični Suzani, pa je zato tako prostodušno do mača . . . Lenka (z grenko jezo): Spomladi . . • Najlepše je iti pred oltar spomladi . .. Vse cvete... vsi diši... kajne, gospod Era zem ...? Erazem: Prepričan sem bil. Lenka... da si se ti že poročila . .. Lenka: Narobe ste mislili... Erazem: No. mislil sem ... da si se že... ker vem. da za takim brhkim de- 134 kletom, kot si ti. zmeraj veliko fantov gleda .. . Lenka (odločno): Nisem se še omožila, gospod Erazem, ker sem verjela vašim besedam ... Amalija (zelo presenečeno): Kakšnim besedam. Erazem?? Lenka (komaj premaguje jok): Njego vim besedam, poljubom in objemom, go- spica ... Amalija (sočutno pristopi k Lenki): Ne jokajte. Lenka . .. Lenka (jo premaga jok): Ali sem ga prosila, da naj hodi za mano. ali sem ga prosila, da naj me ima rad? Moj bog... Amalija: Prosim. Lenka, ne jokajte... O vsem tem se lepo pomenim... z vami. (Jezno pogleda Erazma.) ... pa tudi s tabo. Erazem. Pojdite lepo z menoj v grad, Lenka ... Skica scene: Pomlad. Večer. Kostanj je v cvetju. Pod kostanjem Urban in To- mažek popravljata grablje. V hiši Lenka zamišljeno klekla. Karlovčan mrko kadi /lipo in nekaj godrnja. Sliši se pomla dansko ptičje petje. Na dvorišče pride enouhi Vrbarjev Matevž z majhno vrečo pšenice na rami. Matevž: Bog daj dober dan. So oča in Lenka doma? Urban: Doma. doma. Matevž. Kar noter stopi. Tomažek. greva narezat za prašiče. (Odideta za hišo.) Matevž (stopi v hišo): Bog daj dober dan. Karlovčan: A ti si, Matevž? To je prav, to je prav, da si prišel. Kaj te je pri neslo? Matevž: Malo izbrane pšenice sem v vaš malin prinesel.... če bi jo na fino zmleli za krofe in take reči... Lenka (sovražno): Iz Selške doline čez hribe k nam . . . kot da pri vas nobenega mlina ni .. . Matevž (v zadregi): Ja ... so. Ampak povodenj je vsem kolesa polomila ... Lenka: A kar vsem . .. Matevž: Vsem. Lenka .,. Karlovčan: Kar nič je ne poslušaj, Matevž. Našpičena je kot stara ježevka. Zmleli bomo in amen. Lenka (se Amaliji obzirno izvije): Naj le gre v tisto svoje mesto ... Naj le gre. Sedaj ga nočem, naj me pusti pri miru, kakor ga bodem jaz pustila .. . Ne maram zanj... za vse svetnike ne. Kar vaš naj bo. dobra gospodična, ne zamerite... Domov grem, da ne bom videla nikoli nikogar več od tistih ljudi, ki imajo črne. na rej) urezane suknje... (Steče od gradu v gozd.) Amalija: Ubogo dekle... Erazem: Razložim ti. Amalija... Do voli mi govoriti samo pet minut, pa boš vse razumela in odpustila... Amalija (odhaja v grad): Mislim, da bo pet minut premalo. Za opravičevanje takih reči je potrebno toliko časa, da se bom najbrž naveličala poslušati. Erazem (hiti za Amalijo v grad): Ama lija. Amaaalija ... Lenka: In vendar iz te moke ne tvojih krofov ne nobenega kruha ne bo, Matevž. Bi rajši kar povedal, da si zaradi mene čez hribe kolena grizel. Pa ti kar po novim: Ne tvojih krofov ne tvojega kruha ne bom jedla nikoli. Matevž: Prihodnji teden po moko pri dem, oča Karlovčan . .. Karlovčan: Ti kar pridi, le pridi. Matevž: Mogoče se do takrat kaj pre misliš, Lenka . . . saj nisem strupena goba... Lenka (hudobno): Se vidi. da imaš samo eno uho pa slabo slišiš. No. bom zakričala: Iz te moke ne bo kruha. (Jezno odide in vrata za sabo zaloputne.) Matevž: Prijazna je kot trn v peti... Karlovčan: Nič ne maraj. Matevž. u nesla se bo. Ti po moko kar pridi. Ne kakšen črv ji že od zime sem po glavi rije... pa ne vem kakšen .. . Matevž: Po moko bi v nedeljo prišel . . . Karlovčan: Ti kar pridi, kar večkrat pridi, Matevž. Če kaplja dolgo kaplja, celo kamen prevrta. (Matevž odide.) Eeee. so šiba božja . . . (Gre ven in jezno po kliče.) Urban. Tomaž. Gremo tiste grajske hlode iz zgornje v spodnjo grapo vlačit. (Sinova molče odideta z očetom. V hišo se vrne Lenka in klekla. Pri tem začne podzavestno sama sebi žalostno peti.) Zastor 7. slika KARLOVČANOVA BRUNARICA 135 Lenka (poje): Oblekla bom črni gvant, saj to je bil moj fant. saj to je bil moj fant, zdaj ... (Naenkrat se zaslišijo oddaljeni streli, da Lenka odsekano neha peti in napeto prisluhne. Preko dvorišča priteče Peter Smuk in plane D hišo.) Lenka: Jezus Marija... Peter: Financarji nas lovijo ... Lenčika, če me ne skriješ ... bodo me imeli . .. Lenka: Za božjo voljo kam ... kje naj te skrijem ...? Peter: Je pod temle podom kakšna klet? Lenka: Majhna. Samo za kislo zelje ... (Odkriva VOKTOV v tleh.) Peter: Dovolj bo... Kam peljejo pa ta mala vrata? Lenka: Zadaj ... v hrib ... (Streli se slišijo že bliže. Lenka se pokrila.) Peter: Ne zameri, knr boni zdaj nare dil ... Škodo bom povrnil ... (Zapahne mala vrata, nato se pa vanje krepko za leti in jih vlomi ter pusti odprta.) Pusti tako odprta. Če pridejo financarji. povej, da si vrata zapahnila, a jaz da sem jih vdrl in pobegnil v hrib. (Na dvorišče pri- tečeta dva financarja in se ozirata.) Lenka: Rekla bom. kakor si rekel ... Peter (leze o malo klet): Pokrij me ... Lenka (povezne pokrov kleti, pogleda skozi okno, vidi financarja, steče k mizi in vrže na tla punkelj za kleklanje. ter počepne blizu punkeljna in čaka. Vsto pita financarja.) Financ. I: A ni tu sem k vam pritekel ravbarski cesar? Lenka: Ne vem. kdo je ravbarski ce sar ... Financ. II: Vpraša se. če je v vašo hišo pritekel kdo, ki je izgledal kot ravbar?? Lenka: Je. je... seveda je... Na smrt sem se prestrašila... Izgledal je res kot ravbar ... Zapahnila sem tista mala vrata in zavpila na pomoč, da bi ga ljudje vlovili. On pa mi je brž punkelj za klek lanje v glavo vrgel, da se mi je sapa v grlu zataknila in nisem mogla več kri čati .. . Kot veter se je zaletel v vrata, jih vdrl in v hrib pobegnil... (Pobira punkelj.) Financ. I (si ogleduje vdria odprta vra ta): Lipe, hitro za njim v hrib, ne bo nama ušel. (Financarja planeta skozi vdrta vrata v hrib. Lenka previdno gleda za njima, nato vrata pripre in dvigne pokrov male kleti, iz katere prileze Peter Smuk.) Peter: Lenčika... si huda? Lenka: Lahko bi bila . .. Od strahu sem vsa trda . . . Peter: Si se zase tako bala...? Lenka (zelo tiho): Za oba ... Pa sama ne vem zakaj . . . Peter: Bolje je zate... da ne veš za kaj ... (Naenkrat pritegne Lenko k sebi in jo molče, nežno boža po laseh. Lenka se ne brani in premaga jo živčen jok.) Bog te obvari ... dekle moje .. . (Peter brez besed odide preko dvorišča. Pri ko stanju se ustavi in ozre. Lenka stoji na pragu, Peter ji pomaha z roko. Lenka mu pozdrav vrne. Peter zavriska in iz gine. Lenka strmi za njim. potem gre v hišo in prične odsotno spet kleklati. V tem se zaslišita dva strela. Lenka plane pokoncu. pograbi plet. se ogrne in brez glavo steče iz hiše v smeri, kamor je izginil Peter . ..) Zastor (Menjava v osmo sliko mora biti čim hitrejša.) 8. slika ZUPANOV MOST Skica scene: Pomladna mesečna noč. Vidi se polna luna. Peter priteče o ospredje odra. Ves je zadihan. Previdno gre proti mostu. Ko je na sredi mosta iz grmovja onstran Sore ob mostu ostanejo trije financarji in naperijo puške v Petra ter mu zaprejo pot čez most. Financ. I: Stoj. Peter: Čemu bom stal. če lahko grem ... (Bliskoma skoči preko ograje mostu o Soro. Zasliši se pljusk vode. Financarji planejo na most in divje streljajo v vodo za Petrom.) Financ. III: Zdaj se pa glava že pre dolgo ni iz vode prikazala . .. Financ. II: In se tudi ne bo več pri kazala. Financ. I: Ta ne bo več izplaval. Gremo. Nagrada za glavo ravbarskega cesarja nam ne uide. (V tem pride k mostu Lenka.) 136 Lenka (skrivaje strah se trudi, da bi vprašala čim bolj mirno): Kaj za božjo voljo že ves večer po dolini streljate? Financ. H: Ravbarski cesar nam je v Soro skočil in pobegniti poskušal ... Financ. I: Pa smo ga na Sorino dno s kroglami /a zmeraj pribili. (Financarji odidejo. Lenka gre zgubljeno na sredo mostu, strmi v Soro in se počasi pre križa. Nato naenkrat nasloni glaoo na ograjo mostu in premaga jo nezadržen jok... I' tem iz grmoDJa na levi ves pre močen prileze žio — Peter Smuk. V roki drži votlo, iz treh kosov sestavljeno bez- govo paličico. Zagleda Lenko in gre k njej na most tako tiho. da ga Lenka ne sliši. Za njegovim hrbtom pa jo toplo pokliče . ..) Peter: Lenčika ... Lenka (se zdrzne iz joka in ko zagleda premočenega Petra, se o grozi najprej naglo pokrižaj: Jezus Marija... Peter... si živ ... Peter: Ziv bolj. kot nikoli... ko vidim. da si se ti za mano jokala .. . Lenka: Streljali so za tabo... nisi ra njen? Peter (razstavlja iz treh kosov sestav ljeno votlo bezgavo paličico in tri kratke kose dene v žep): Vidiš ... takale votla bezgova paličica nam večkrat pomaga, hitro jo sestaviš, en konec deneš v usta. potopiš se pod vodo tako. da je drugi konec votle palčke še zunaj vode in po tem lahko dihaš in mirno pod vodo ča kaš, dokler se financarski psi naprej ne potepejo... Lenka: Jezus Marija, res si živ... Peter... ves si moker... prehladil se boš . . . Peter: Drenov grm se nikoli ne pre hladi. Mokre obleke zmeraj kar na sebi sušimo. Malo ovil sem jo pa že tam. kjer sem iz vode prilezel. (K mostu prikorači romar Luka z Volče.) Luka: Bog daj dober večer. Peter (veselo): Kam te angelci nesejo. Luka? V kateri vasi boš spet z rokami vseh svetnikov ljudi za nos vlekel, s svo- jimi rokami pa kure kradel? Luka: Besede postavljaš kot grajski bi- riči. pa sem mislil, da v tvoji glavi ni gosposkih misli. Jaz romam k Mariji Lavretanski. da bi ji malo milosti za tvojo dušo ukradel. Peter Smuk. Nu, čeprav si me ogrizek kot voluhar ne dolžno drevesce, vseeno sem vesel, da te živega vidim. Slišal sem pokanje po do lini, pa se mi je v glavi brž razvedrilo da krogle kuzovce lovijo. Ves si moker. Lenka, ogrni ga s pletom. da se nam ravbarski cesar ne prehladijo. Lenka: Pa res nič ne mislim... (Ogrne Petra s svojim pletom. /z daljave se sliši petje fantov na vasi.) Luka: Kako si jim pa pete odnesel, ze lencem zelenim? Peter (smeje): Kar v Sori pod vodo sem počakal, da so iz ptišk ves grah raz- t resli. Luka: Ja, ja ... tako. živimo: enkrat pod vodo. enkrat na suhem. Življenje je kakor poliček vina. Ce je napolnjen, sem vesel, da je poln in da ga bom pil. ža losten pa. da bo zopet prazen. Ce je pa prazen, je žalost, da je prazen, in veselje, da bo zopet poln. Tako je to življenje. Pa žalost pa veselje vkup. Zdaj pa grem, ker tamle šepa vaš Goščavec. ki je tako grd kot čuvaji pri božjem groba. Grde ljudi pa pošteni Luka z Volče težka gleda ... (Odide nazaj v isto smer. iz katere je prišel. V tem prideta Matijče in šepasti Goščavec.) Goščavec: Dobro, da si živ ostal. Pe ter ... kaj bi brez tebe ... Peter: Kako je z drugimi? Matijče: Urha. Tineta in Jernača so vlovili . .. Peter: Škoda . . . Matijče: Rohnača in Šusta so ustrelili. Peter: Teh dveh ni škoda. Nocoj je varna noč. Financarji in biriči bodo dober lov zalivali. Matijče: Iz Loke sem korači možakar. Sledil sem mu. Tako lepo gosposko je oblečen, da pri ljubici loškega škofa pri- sežem. da v žepih kar precej cvenka nosi. Pri Permetovcu je rekel, da naj mu samo polič \ MM (la jo. d,! -c M aprej di. Goščavec: Potem bo najbrž kmalu čez tale most kot zajec priskakal. Ga ne bi tamle v grmovju lepo počakali? Peter: Počakajta. Z Lenko bova blizu. Ko pride zaskovikajta. In da mu ničesar ne vzameta, dokler ne bom sam presodil, če ima cvenka preveč. (Lenka s Petrom odide leno. Komaj se Matijče in Gošča vec skrijeta o grmovju, že pride čez most gospod Erazem s potno torbo, /z grmovja se zasliši skooikanje. Erazem s tesnobo prisluhne. Goščavec in Matijče skočita iz grmovja in mu zastavita pot.) Matijče: Stoj, in sedi. gospod. Erazem: Ne razumem... Goščavec: Hitro boš razumel, gospod, če te s tole puško malo podučim. Sedi, ti pravim. (Dregne Erazma s kopitom puške. Erazem prestrašeno sede na rob mosta. V tem pride Peter Smuk. Lenka, ki vsa prepadena spozna Erazma, se mu ne da videti in ostane ob strani.) Peter: Odkod in kam. gospod? 137 Erazem: Iz Loke na grad Smrečje in potem v bližnjo grapo k očetu Karlov- čauu . . . Peter: In zakaj ponoči, ko pošteni ljudje spijo? Erazem: Svetla luna je... pa se po noči prijetneje hodi... Peter: Torej na grad Smrečje greste. Hniimii. Prijatelj grajskih, prijatelj go spode, to se pravi, da vam denarja ne manjka tako kot revežem. Erazem: Bil sem samo eno leto grajski učitelj . .. Lenka (naenkrat stopi iz mraka pred Erazma): .. . in lažnivec. Erazem: Lenka .. . Peter: Ti ga poznaš, Lenka?? Lenka: Da ga nikoli ne bi... Na gradu sem služila ... Peter: Po kaj greste k očetu Karlov- čanu? Erazem (naenkrat odločno pogumno): Po Lenko. In vam to nič mar. Če hočete moj denar, mi ga poberite in pojdite svojo pot. Peter: Po Lenko...? Erazem: Lenka, prosim ... rad bi s tabo na samem govoril . . . Peter (obzirno in zelo žalostno hkrati pomigne pajdašema in Dsi trije se umak nejo na drugi konec mostu.) Erazem (strastno govori samo Lenki): Lenka, prišel sem. da te prosim odpu ščanja. Z Amalijo sva se razšla. Pote sem prišel. Poročila se bova in v mesto poj- deva. Lenka: Ko se majolika. ki ti zvesto po vodo hodi. razbije, vode več ne drži... Žejen ostaneš ... Prej bi na majoliko pa zili, gospod Erazem... pa ne bi žeje trpeli . .. (Gre počasi na most. Na enem koncu stoji Peter s pajdašema, na drugem Erazem.) Ko Erazem: Lenka . . . (Lenka se ustaoi pran na sredi mosta in se ozre k Erazmu. Čuti se njen notranji boj.) Lenka, od pusti. Pridi nazaj, poročiva se in v me stu bova živela. Zakaj nočeš... Lenka?? Lenka (znova pogleda Petra, pa Erazma in spet Petra): Ker ste mi prav vi. gospod Erazem s solzami oči odprli... Zdaj vidim in veni. da so danes tisti ljudje, ki nosijo črne, na rep vrezane suknje. večji razbojniki kot pošteni ravbar Peter Smuk . .. (Se hip strmi v Erazma, nato se odloči in gre s srede mostu počasi, a od ločno k Petru in pusti, da jo Peter ob jame čez ramo.) Peter (zavpije čez most): Videli ste, go spod. Nihče je ni silil. Razvedrilo se ji je v glavi. Sama je spoznala. In prav je spoznala Karlovčanova Lenka. Gospoda vaše sorte naši dolini samo nesrečo pri naša. Dekletom, pa tudi vsem ljudem. Ne verjamete?? Lam v zgornjem koncu do line je gospoda rudo staknila. Začela je v zemljo riti in hiše zidati in visoke dimnike staviti, iz katerih se podnevi in ponoči dim vali. Pravijo, da tam gospoda rudo kuhajo. Ljudem pa sekate gozdove naokrog, da človeku srce poka. ko pojejo sekire in hribje pokazujejo gole hrbte, tako da bo sčasoma tam. kjer je zdaj lepo zeleno, vse golo in rjavo postalo, če se s leni nehalo ne bode. Vse to ljudem tako hudo dene. da take gospode ljubiti ne morejo. (Erazem s sklonjeno glano počasi odide. Lenka še steče od Petra na začetek mosta in strmi za Erazmom, /z daljave se med tem spet zasliši petje fantov na vasi. Lenka se končno obrne — notranji boj je dobojevala — in gre od ločno k Petru, ki jo odpelje v mesečno noč. Kot osebna stražarja jima sledita Matijče in Coščavec.) ec 138