MAREC 1973 - ŠTEVILKA 12 - LETO XXVII - ^ENA 1 DIN fiiASILO OBČINSKIH ORGANIZACIJ SZDL CELJE, LAŠKO, SLOVENSKE KONJICE, ŠENTJUR, ŠMARJE PRI JELŠAH IN ŽALEC S. Kraigher v Celju KoUko se je v procesu ure- sničevanja ustavnih dopolnil jnenjal delavčev položaj? Kaj delavec misli in čuti v iizva- janju dopolnil? Ali se je spre- pianilo gledanje na položaj nj^o^'ega socialnega okolja in družine, ali se že uveljanr- jja celovita skrb za delovne- ga človeka? In dalje — orga- niziranje temeljnih organiisa- cij združenega dela je neipo- gredno povezano s problema- tiko oblikovanja in delitve dohodka. Ustavno načelo — B enako delo naj dobi vsak približno enako plačilo se mo- ra odraziti v samoupravnih sporazumih o delitvi dohod- ka in v naši praksi. Tudi raz- rite solidarnostne akcije ne- »sredno posegajo v srž de- ivčevega samoupravnega po- ožaja, saj gre v primeru ln'žbenega do^rovarjanja še ša elemente delitve — tako imenovane družbene akumu- lacije. Ce želimo uveljaviti lamoupravne sporazume in v delitvi dohodka menjati de- lavčev položaj, to tudi pome- ni, da moramo uveljavljati pojem družbene lastnine. In če je to res, potem se delov- ni kolektiv pri porabi ustvar- jenih sredstev ne bo obnašal kot individualni lastnik, am- pak bo uvidel, da so ustvar- jena sredstva sestavni del družbene akumulacije. Na nekaj teh povzetih mi- sli je opozoril Sergej Krai- gher, predsednik skupščine SRS, ko se je pogovarjal s člani razširjenega političnega aktiva celjske občine. Naj- prej so navzoči predstavniki skupščine komiteja in delov- nih orsanlTacij seznan'li Ser- geja Kraigherja s sedanjim gospodarskim trenutkom ob- čine. Vodilni delavci iz Ko- vinotehne, Tehnomercatorja, Zlatarne, Merxa, Cinkarne, Aera, 2elezame in tovarne EMO pa so spregovorili o ure^^ničevanju ustavnih do- polnil. Sergej Kra:.gher je v sklep- ni besedi poudaril, da so pre- miki na področju uveljavlja- nja ustavnih sprememb očit- ni. Vendar pa bodo morali v delovnih kolektivih še kritič- no oceniti, kaj ti premiki re- snično ix>menljo za boljše sa- moupravljanje. Po razgovoru z razširjenim političnim aktivom je Sergej Kraigher obiskal tovarno To- per in se pogorarjal z delav- ci. Ogledal si je tiidi p>osel>no osnovno šolo in dom upoko- jencev, imel pa je tudi raz- govor v bolnišnici. Tam so ga predstavniki bolnišnice, Komunalnega zavoda za soci- alno zavarovanje in Zdrav- stvenega doma seznanili z uveljavljanjem dopolnil v zdravstvu. Sergej Kraigher je ugodno ocenil dosedanja pri- zadevanja za uresničevanje ustavnih sprememb v zdrav- st'.oi in v osno\Tiem šolstvu v Celju. " J. V. V torek dopoldne je bila v Žalcu redna seja občinskega «bora in zbora delovnih sku- pnosti občinske skupščine, tem so na seji volilnega za nadomestne volitve "Golili poslanca za gospodar- zbor skupščine SR Slove- nje ia 9. volilno enoto Žalec. J^'olüi so Ivana Košana, kme- in predsednika krajevne ;«upnosti iz Vinske gore. i ^ato pa so na seji skupšči- začeli reševati vrsto pro- •enwv, ki so se v zadnjem pojavili v družbenem J^ju žalske občine. To so ijr^vsem problemi okrog •jutve nekaterih cest in kri- ukinitve šole v OrU va- ne nazadnje s problemi jJ^og Slabe kadrovske struk- ftekaf"" iK>slovanja v ■wterih zdravstvenih domo- vih. Precej je bil izpostavljen tudi problem otroškega var- stva. Osrednja točka dnevnega reda na zadnji seji žalske ob- činske skupščine so bili pred- logi sveta za finance, kjer so najprej razpravljali o predlo- gu odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov. Najznačilnejša spre- memba je vsekakor, da se od- slej davek iz kmetijstva od- merja pK) katastrskem in po dejanskem dohodku. Tako se zavezancem odmerja davek iz kmetijstva po dejanskem dohodku, če -njihov kata- strski dohodek dosega 7.000 dinarjev in če dose- gajo dohodek zlasti z rejo brojierjev, nesnic, s pitanjem živine ali kakšno drugo mo- nokulturo. živalina je bila razprava o predlogu odloka o proračunu občine Žalec za letošnje leto. Predloženih za- htevkov je bilo za preko 40 milijonov dinarjev. V primer- javi s ceno dohodkov za leto 1973 so predloženi zahtevki višji za 23 odst. Pri razmejit- vi letošnjih proračunskih sred- stev so tudi v Žalcu izhajali iz realizacije i>orabe sredstev v lanskem letu. Pri tem pa je zanimivo, da pri vzgoji in izobraževanju prehajajo v žal- ski občini na samostojno fi- nanciranje, ker od republiške izobraževalne skupnosti ne bodo več prejemali interven- cijskih sredstev. Sicer pa so družbene poli- tične skupnosti v letu 1973 omejene pri fonniranju do- hodkov od davka. Kaj vse pomlad prinaša in kako je v teh prečudovitih dneh, ko pojejo srca in življenje brsti in klije na vsakem koraku, je nesmiselno govoriti. O teh stvareh niso premišljevali niti Dani, Sandi. Helenca pa tudi najmlajši soigra- lec na sliki ne. Enostavno so se nekega lepega dne odpravili na skalo tik nad trgom Pilštanj in se skupaj z njihovim štirinožnim prijateljem Lesi- jem nastavili soncu in fotoaparatu. Bolj soncu kot slednjemu. Lesi, ki je sicer bolj živahne, pasje narave pač tokrat ni bil jezen, ko ga je zajahal mali Jurček. Potrpežljivo je nosil sicer skromno težo, najbrž pa si je takole zase mislil: Naj jim bo, pomlad pač. Milenko Strašek SREČANJE BRIGAD Programski svet Mla- dinskega kluba iz Celja pripravlja Brigadni večer v počastitev prazmika mla. dinskih delovnih brigad, ki ga praznujejo vsako leto 1. aprila. Zaradi tega vabi svet vse udeležence mladinskih delovnih ak- cij SAVA, Novi Beograd in drugih, da se zaneslji- vo udeleže tega večera, ki bo v prostorih kluba 30. III. 1973 ob 19. uri. Srečanje bo prav goto- vo zanimivo, saj se bodo IX) dolgem času spet lah- ko srečali mladi, ki so združeno gradili na vseh omenjenih akcijah. mst Oba zbora občinske skup- ščine Šmarje pri Jelšah bo- sta tokrat zasedala p>onovno po komaj enotedenskem pre- dahu. Medtem ko so na se- ji 22. marca skoraj večino ča- sa posvetili šolstvu in proble- mom, ki se porajajo v zve- zi z njim, bc>do na petkovi seji spregovorih veliko bolj raz.širjeno. Podrobneje bodo obravnavali šmarski prora- čun, kjer bodo predlagali svo- je predloge vsi sveti, ki se kakorkoli ukvarjajo s to pro- blematiko. Najbrž bo najbolj zanimiv predračun komunal- nih del za leto 1973 ter raz- prava in odlok o dopolnitvi urbanističnega programa ob- čine Šmarje pri Jelšah. Že da- lj časa se vleče vprašanje raz- voja doma počitka Jelšin: grad v Šmarju pri Jelšah, za- to bodo na petkovi seji, to je jutri, sprejeli program razvo- ja tega prepotrebnega doma. mst O GOSPODARSTVU Jutri dopoldne bo 5. raTžirjena seja sveta medobčinskega sveta ZKS Celje Razpravljali bodo o ekonomskih gibanjih v letu 1972, potrdila bodo programe ekonoms.te in kadrovske komisije ter komisije za organizirancst ZK. BaafpravljaM bodo še o predlogfu za UiStanovitev dislociranega oddelka enoletne srednje politične šele v Ce^j-u. Dragi bralci, današnji NT odpiite z veseljem, v njem boste našli reportažo o našem izletu na sinjo obalo. Dva avtobusa rož smo od- peljali v Portorož! Tisti, ki so se peljali z našimi kmečkimi ženami, so povedali, da je bilo čudovitp. Pisma, ki jih te dni dobivam v roke, govore enako. Iskreno mi je žal, da sta dve naši bralki pre- pozno prejeli naše povabilo — škoda. Pa bo drugič bolje! Upajmo oboji, da bomo lahko še kdaj organizirali kaj tako lepega. Saj je bilo lepo, mar ne? V dveh občinah našega območja se občani pripravljajo na sa- moprispevek — v Slovenskih Konjicah in v Mozirju. Da bi vas bolje obvestili o njihovih načrtih in naporih, smo tema dogodkoma od- stopili nekaj več prostora tudi v NT. V redakciji je napeto. Nagaja nam bolezen. Berni Strmčnik, Jure Krašovec in Dominika Poš okrevajo. Mi jih pa težko čakamo, čeprav je pomlad, je v vseh naših krajih živahno. In kaj je novega pri vas doma? VylS UREDNIK 2. stran —NOVI TEDNIK St. 12 — 29. marec Celie Letošnja javna razprava o ipredilogu otoöinskega proraču- na je zajela širši krog raz- pravljavcev kot prejšnja leta. Poleg ziborov volilcev so o razdelitvi proračunskih sred- stev razpravljali tudi mnogi delavski sveti in ne nazadnje so raziprave stekle v okviru Socialistične zveze in občin- skega sindikalnega sveta. V tem delu javne razprave so se izoblikovala tudi pre- nekatera pomembna stališča, ki jih je nazadnje osvojila ob- činska skuipščina. Tako je ob- činska organizacija SZDL med dirugim predlagala, da s spremembami gornjih meja pri p>ovečanju sredstev ne bi smeli ogroziti kompleksnega reševanja določene dejavnosti. Pri temo je politična organi- zacija mislila zlasti na osnov- no šolstvo. Zapisa/ti moramo, da je skupščina to priporočilo ▼ cetloti spirejela. Praw tždco j€ Socialistična zveza opcÄsorila na nekatere obljube, ki so postale obvez- nosti. Zlasti je cipozorila na problem pdtne vode v večjih naseljih. Izpolnimo obljube, bi lahko imenovali to stali- šče! Zanimivo je, da je tudi SZDL predlagala sprejem ori- entacijskega načrta za asfalti- ranje cest, še posebej tistih, pri katerih z denarnimi ali drugačnimi deleži sodelujejo občani. Da bi zadeva stekla po normalnih tirih, so pripo- ročali, da naj bi krajevne skuipnositi pripravile svoje načrte do konca letošnjega maja. Socialistična aveza je pod- prla stališča o gradnji nove občinske upravne zgradbe. Načrt je podprla tudi zavoljo tega, da bi Narodni dom v bližnji prihodnosti začel slu- žiti svojemu pravemu naane- nu. Sicer j» je ta pobuda ve- zana tudi na sprostitev neka- terih drugih prostorov, še zdasti v delu zdravstvenega doma. Poseben namig je veljal ne- katerim postavkam občinske- ga proračuna, ki se pyonavlja- jo iz leta v leto, pa ostajajo ve- či del neizkoriščene. To med drugim velja tudi za ozeleni- tev Golovca. Ni naključje, da je občin- ska organizacija SZDL opozo- rila t^ravne službe pri občin- ski skupščini, da čimprej od- govorijo na vprašanja, ki so jih zahtevali voliwci na svojih zborih. In končno, če ostaneano sa- mo pri ijriporočilih in tistih stališčih oibčinske konference SZDL, ki so se uveljavili v javni razpravi o predlogu proračima, moramo omeniti še pobiudo o sestavi petletnega programa razvoja krajevnih skupnosti v občini. MB La^i zbor mladih Minulo soboto je bil v La- škem zbor mladih samouprav- Ijalcev iz^ kolektivov sloven- ske živilske industrije. Pred- stavniki dvajsetih delovnih organizacij so se zbrali v dvo- rani doma Dušana Poženela, da bi se pogovorili o svojih samoupravnih izkušnjah, o tem, kar jih Sot ljudi z bo- dočnostjo pred seboj obvezu- je današnji čas. Poleg delega- tov je bilo na zboru več čla- nov CK ZMS in sicer Mar- jan Dolanc, Ludvik FUo in Zlatko Pavčnik. V imenu CK ZKS se je zbora udeležil Ja- nez Terček, navzoči p>a so bi- li tudi predstavniki politič- nih organizacij občine Laško in več vodilnih delavcev go- stiteljice — pivovarne Laško z direktorjem Ivanonl Vodo- vnikom na čelu. Uvodni referat, posvečen sedaiyemu političnemu tre- nutku je imel Franc Cestnik, koreferat pa Gorazd šetina, oba iz laške pivovarne. Sle- dilo je še pet vnaprej pri- javljenih referatov o delu, na- logah in težnjah mladih pro- izvajalcev in upravljavcev iz različnih krajev Slovenije. Predvsem so se posvečali ui Ijavljanju ustavnih dopoü samoupravljanja, delavski ki ntroli, informiranju in jj braževanju mladih. Med sklepi in stališči, ki i jih na zboru sprejeli, je ta ba v prvi vrsti omeniti p budo za čim tesnejšo koq) racijsko in integracijsko p vezanost živilske industrije Sloveniji, za kar je nedavi združitev petih slovenskih p detij, štirih privovam in K linske, vzoren primer. Zakaj tako? Odbor rdečega križa v La- škem je minuli teden poslal dvajset vabil raznim orga- nom, društvom, organizaci- jam in ix>sameznikom. Vabil je k ix>svetu o tem, kako bi turistični kraj, kot je Laško, olepšali tudi tako, da bi bil bolj čist, pa naj gre za ce- ste, obrežja reke in potokov, dvorišča, ali pa kar za pod- strešja in kleti. Laško ni si- cer niti pretirano umazano, toda tudi čisto ni. To doka- zuje nedavno očiščen breg Sa- vinje skozi mesto, ki pa je že spet p)oln raznih odpad- kov. Pobudniki so zapisali kratek program in vodilo za razgovor in pristavili, da je porkovitelj gibanja za čisto človekovo okolje sam predsed- nik Tito. Toda tudi to ni pomagalo. Sestanka so se udeležili trije in še ti delegi- rani z občine ix) uradni dol- žnosti. Kaj to ipomeni? Pomeni, da tisti, ki naj bi na občane vplivali, jih navajali k čim večji čistoči, niso našli časa za tak »problemček«. Posvet je ponovno sklican. Za sredo in to v dopoldan- skem času, da bi vabljeni vsaj med službenim časom utegnili. —ček občinska uprava ni kriva Ns sadnji seji članov obeh xboroT celjdce občinske skup. š^ne je odbondk Otmar Riva navezal svoje vprašanje na tragično smrt uglednega obča. na In frlzenfcega mojstra Rika Gkx>beln]ka, Se zlasti, ker se je SKodlla na dvorišču občinskega nprmvnega jwalopja in ker so M v xvexi s tem dogodkom razširile nekatere čudne vesti. Na vprašanje je odgovoril tajnik skupščine C^kar Naglav, Id je dejal, da je takoj preve- ril vse okolnosti, ki bi kakor k<^ vezale ta dogodek na ob- činsko upravo. Ugotovil je, da po(kojni Riko Grobelnik ni imel nobene zveze z davčno upravo, ker ni bdi niti davčni zaveza, nec. Prav tako so ugotovili, da je tudi njegova soproga redna plačevalka vseh obveznosti in da je imela po navadi oelo predplačila. Le v zadnjem letu je na.remeni t razočaranje in slabo voljo. V odloku je namreč rečeno, da je obveznost treba prijaviti najpozneje do 1. aprila letos (to ni prvoaprilska šala!) in da bodo vsi zamudniki plačali poleg prispevka še kasen v znesku 300 dinarjev, če bodo ta rok zamudili. Organi občin- ske uprave bodo določila odlo. ka uresničili In se držali vseh rokov, ki so v njem zapisani. Cemu torej smeh, če gre za reševanje skupnih ^ _ Žalsko gospodarstvo 72' Na zadnji seji žalske občin- sk skupščine so razpravljali tudi o uresničevanju gospo- darskega in družbenega raz- voja v letu 1972. V načrtu za lanska gibanja so v Žalcu predvideli sorazmerno visoke rasti temeljnih ekonomskih gibanj. Ugotovljeni rezultati sicer ne izražajo neugodnih kazalnikov razvoja gospodar- stva, vendar pa nekateri po- datki zanimivo dopolnjujejo splošno sliko lanskih gibanj. Po narodnem dohodku na prebivalca je Žalec leta 1971 zdrsnil za eno mesto nižje — in je na 33. mestu v Sloveniji. Po stopnji rasti narodnega dohodka pa je med 60 obči- nami v Sloveniji na 35. mestu (v letih 1961—1970). Realno ocenjeni rezultati za lani kaže- jo, da žalska občina še ne bo dosegla boljšega mesta na lestvici bogatejših občin na Slovenskem. In glavni kazalniki? V letu 1973 je število zapaslenih v občini naraslo za 6 odstotkov (za 430 oseb). Podjetniška akumulacija je prinesla 80,319.000 din dobička in 7437L000 din amortizacije ali 26 odstotkov oziroma 19 od- CELOTNI DOHODEK stoikov porasta na zaposlene- ga. Vendar pa je treba doda- ti, da so porasli poprečni osebni dohodki za 24 odstot- kov, kar ni čisto skladno z zahtevo, da bodo plače na- raščale počasneje od družbe- nega proizvoda. In čeprav se je akumulacija na zaposlene- ga povečala (od 16-827 din v letu 1971 na 20.102 lani), so še vedno štiri delovne orga- nizacije, ki dosegajo manj kot 10.000 akumulacije na za- posleAega (Montana, Juteks, Gradnja, Keramična industri- ja Liboje). Za primerjavo — Minerva dosega 87.500 din ustvarjenih sredstev na zapo- slenega. Toda i)ovedati je po- trebno, da so v primeri s predlanskim tudi v omenje- nih delovnih organizacijah iz- boljšali gospodarjenje in končne poslovne rezultate. Lani so bile v žalskem gospo- darstvu tudi povečane inve- sticijske naložbe, aelo pa je porasel izvoz — gospodarstvo je izvozilo za 10,4 MIG dolar- jev. Poglejmo še dve tabeli o rasti celotnega dohodka in o poprečnem mesečnem dohod- ku na zaposlenega: v 000 N din Med ocenami rasti gospo- darstva v letu 1973 pa velja omeniti, da predvidevajo v Žalcu za 23 odstotkov večji celotni üohodek, 26 odstotni pora.st družbenega proizvoda, osebni dohodki pa se naj bi povečali za 12 odstotkov. Za. poslenost nameravajo poveča- ti za 7 odstotkov, in sic®^ sti v kovinski, lesni, tefc^ in kemični industriji ^^ prometu in obrti. Viso^ j rast predvidevajo pri ku, ki naj bi znaial ^ y din ali 45 odstotkov lani. Torej — lepe P^^ tive. J« ^ 29. marec 1973 -- NOVI TEDNIK — 3. stran Celk SPREJET PRORAČUN IZREDNO RAZUMEVANJE ZA ŠOLSTVO IN KULTURO OdDomiki celjske občinske _^ščine so na zadnji skup- v petek, 23. marca, "J^tiU g'avno pozornost ^ogom sveta za družbeni fjr iji finance. Pri tem ni Srsamo za potrditev občin- JLa proračuna za letos, ki Jo znašal 61,858.600 dinarjev ta za mnenja, ki so jih v jav- ^ ražpravi posredovali občin- ^ organizacija SZDL ter ^ri volivcev, marveč tudi za nekatere druge odloke. To še ^ti velja za spremembe od- jojja o davkih občanov. i Letošnji občinski proračim (Je za 9 odstotkov večji od jgnske realizacije, sredstva interesnih skupnosti pa se bo- ^ do povečala za 12,5 odstotka. ^ Občinski proračun bo od k prvotnega predloga večji za ' 1.866,500 dinarjev, sredstva za t ijobraževanje pa se zmanjšu- > jejo od predvidenih 34,069.900 i^ja 996.700 dinarjev. Navzlic 'i temu osnovno šolstvo ne bo I pri2^eto, .saj je v odloku za- pisano, da bo skupščina iz svojih nerazporejenih sred- stev namenila 900-000 din za povečano dejavnost osnovne- ga šolstva, to pa je za nove oddelke i>a tudi za razširjeno varstvo. Odborniki so se tudi stri- njali, da se znesek 1,866.500 dinarjev, za kolikor je pove- čan občinski proračun, razde- li takole: za sofinanciranje in- vesticijskih del pri kulturni skupnosti 335.550 (skupščina je v tej zvezi potrdila tudi ustrezni družbeni dogovor), za telesno kulturo 35.300, za informativno dejavnost 5.400, za sofinanciranje preplastitev in rekonstrukcijo cest 500.000, za poravnavo lanskih obvez- nosti krajevnih skupnosti 65.000, za povečanje sredstev rezervnega sklada 18.600 ter za povečanje nerazporejenih dohodkov 906.650 dinarjev. Izredno živahna je bila raz- prava okoli nekaterih spre- memb odloka o davkih obča- nov Tako so se tudi odbor, niki strinjali z mnenjem sve- ta za kmetijstvo in gozdar- stvo, da nameravana nova obdavčitev kmetijstva po de- janskem dohodku in ne po katastru še ne ureja enako- si obdavčitve med kmeti in občani. Vrh tega bi nov način obdavčevanja po dejanskem dohodku zajel le manjše šte- vilo kmetov, medtem ko bi večina še vedno bila obdav- čena po dosedanjem načinu. Sicer pa se ni zataknilo samo pri teh ugotovitvah. Bilo je še nekaj drugih pripomb, ki so jih odborniki z razumeva- njem sprejeli in tako zaen- krat odložili uveljavitev nove- ga načina obdavčevanja kme- tijstva po dejanskem do- hodku. Sprejeli pa so dopolnilo, da se davek od premoženja ne plačuje od kmetijskih stano- vanjskih stavb, če so lastniku stavbe dohodki od kmetijstva osnovni vir za preživljanje članov gospodinjstva in če se taka stavba ne daje v najem. Z izrednim razumevanjem so člani občinske skupščine sprejeli tudi družbeni dogo- vor o financiranju investicij- sko vzdrževalnih m investi- cijskih del na področju kul- ture v občini. Konkretno gre za znesek 335.000 din, ki ga bo kulturna skupnost izrabi- la za dokončanje adaptacije in ureditve stalne muzejske zbirke v prvem nadstropju pokrajinskega muzeja (62.550 din), za obnovo ostrejša in kritine vodnega stolpa (16.500 din), za montažo novega regu- latorja v SLG (96.500 din), za nadaljevanje obnove in raz- iskave razvalin na celjskem Starem gradu (70.000 din), za nadaljevanje del na taborni cerkvi na Svetini (70.000 din) ter za obnovo ostrešja in kri- tine na gradu Lemberk pri Dobrni (20.000 din). V zaključnem delu seje so potrdili odlok o ukrepih druž- bene kontrole cen iz pristoj- nosti občine, pa tudi razširi- tev poslovanja (Geodetskega zavoda za projektiranje niz- kih zgradb. Odborniki pa so soglašali še z pripojitvijo Ap- nenika-Pečovnik h komimalnl delovni organizaciji Ceste-ka- nalizacije. M. B02IC JAVNEMU DELAVCU direktorju komunalnega zavoda za socialno zavarovanje celje Dne 30. oktobra 1965 sem vložil prošnjo za po- kojnim). S tem dnem sem dopolnil 55 let starosti; delovne dobe sem imel 37 let, 11 mesecev. Upokojen sem bdi 30. maja 1966. leta. V avejza s tem postav- ljam vprašanje, aM je v skladu z zakonom, da se sme odbiti delovna doba od 14. do 16. leta starosta, čeprav ta doba nd bila učna doba (takrat sem bü delavec in i>e vajenec), kar sem dokazal. Delad sem v Tovarni emajlirane posode v C^u. Komunal- ni zavod za socialno zava- rovanje mi tudd ni prizaiaä dobe od 30. 10. 1965 (vlo- žitev prošnje za upokoji- tev) do 30. 6. 1966 (do upokojitve), to je 7 mese- cev. Delovna doba hi zna- šala 36 let in 5 mesecev, oziroma 38 let in 5 mese- cev (do 30. 6. 1966). V odločbi z dne 20. 4. 1966 se navaja, da izpol- njujem pK>goje za po(polno starostno pokojnino. Za priznano dedovno dobo 35 let in 11 mesecev so me upokojili po 37. členu TZPZ. Čeprav sem se pri- tožil, md niso p>opravrlfl. Popraviüi so v svojo ko- rist, a mend v škodo po čleiMi 97. člena TZPZ. Dne 20. 4. 1970 sem vložil tož- bo na vrhovno sodišče v. Ljubljani. Pristojno sodi- šče je ugodilo pritožbi ter moOim zahtevkom. Skle- rxjeno je bilo, da mi mora Komunalni zavod 2sa soci- alno zavarovanje popraviti vse napake in na lovo valorizirati mojo pokojni- no od leta 1966. Pretekli sta že dve leti, pa mi še niso ničesar popravili. Že- lim izvedeti, kdo naj mi pomaga zadevo urediti in kam naj se obrnem, da bom dosegel svojo pravi- co? I^rosdm tudi za pojasni- lo, aH mi pripada varstve- na dodatek, ker je moja žena brez pokojnine in je brez slehernega dohodka, niiti nimam nobenega dru- gega premoženja. Stane Jezemik, Zddanškova 13, C^je o proračunu Torkova seja skupščine T Slovenskih Konjicah je imela poudarek na pred- logu proračima, ki so ga odborniki po temeljiti obrazložitvi tudi sprejeli. Da je debata okoli prora- čuna trajala več kot me- sec dni (niiti na zboirih volilcev pororačuna v ce- loti niso mogli posredo- vati), je vzrokov. Glavni je pač ta, da se republika ni izjasnila, kakšna sredstva bo letos namenila za dotacije. Ker za ta sredstva niso bili sigurni, vezana pa so bi- la tudi na razna odpla- čila, svojega proračuna niso mogH vskladiti. Fi- nančno situacijo so rešili na ta način, da so neka- tere finančne postavke iz- ločili in jih bodo finan- siraH iz drugih virov ter najeli kredite. Sem na prvo mesto šteje obnova Lambrehtinovega doma za ostarele, ki ga morajo po programu sanirati do leta 1975. Letos so zanj na- menili 16 starih milijo- nov. Na seji skupščine v Slovenskih Konjicah so sprejeti še več odlokov ter imenovali porotnike občinskega sodišča za do- bo petih let. Z. S. Tehniki govorijo TEORIJA NI PRAKSA Iju :'®^®^lagovmci »T« v Ce- precei zaposlenimi tudi jv J ekonomskih tehnikov. vam jih z že- ta ..Potirobneje spoznate ^ njihov položaj ^^ ^vni organizaciji. ^t^St.^!^^^®' ^ podjetju že ' ^ Poki- odločala »Uka ekonomskega teh- ^ela pred očmi sa- 'ceiotÄ,' zaključena f za'zarv^^ ^^ vrsto možno- ; öobii^'T^^^itev. Teorije sem i?"' reš^^^^j' Prakso pa po- 1 ^ovo v organizaciji. ^^Iniu^^""' s® P^ v^ri kjer delam. ^ ^^ nii v šoU i^^efia^i^ s področja po- I ^^ življenja, ekonomske propagande in tistih drobnih ekonomskih »štosov«, ki jih več ve običajen prodajalec, kot mi. Z ljudmi je treba znati delati, sploh v trgovi- ni. Tega pa so nam premalo dali in to moraš sam reševa- ti v praksi.« Mirjana Košič, zaposlena že pet let: »V šoli je bilo pre- več poudarka na sitrojepisju in stenografiji, premalo pa na drugih stvareh, ki jih zdaj nujno potrebujemo. Mislim, da bi morala biti prva dva letnika ekonomske šole sploš- na, kasneje pa specializacija v dve smeri: komercialno in finančno. Ce bi bilo tako bi pr..'^!' bol'p nripravljeni na delovno mesto. Drugače pa sera s poklicem izredno za- dovoljna in imam vse mož- liosti, da se v delovni orga- nizaciji uveljavim.« Darinka Koleno, tudi pet let zaposlena kot ekonomski telmlk: »šola ti da dovolj, ta- ke) da lahko po treh do šti- rih mesecih samostojno de- iaš na svojem delovnem me- stu. Vsi začetniki bi po mo- jem morali menjati v isti organizaciji več delovnih :nest, tako da bi dodobra spoznali strukturo in poslova- nje svoje delovne organizaci- je. Bila sem v strojnem knji- govodstvu, kjer spoznaš vse. Potem ti je lažje.« T. V. Slovenske Konjice KAKO DOPOLNILA Dokaj obširna analiza an- kete o izvajanjiu ustavnih do- polnil v delovnih organizaci- jah v konjiški občini je po- kazala na različne pristope, ki so jih delovne organizaci- je uporabile pri uvajanju ustavnih dopolnil. Zato so udeleženci občinske konferen- ce ZKS v Slovenskih Konji- cah ostreje opozarjali, da je dveletno obdobje büo dovolj dolgotrajno za uresničevanje ustavnih dopolnil. Morajo se pričeti konkretne akcije, je bilo rečeno, ki bodo pripelja- le do neposrednih proizvajal- cev. Ti bodo morali kot os- rednji dejavniki delovati pri oblikovanju samoupravnih odnosov. Vse to pa terja od delavcev večjo informiranost, saj bodo sprejemali odločit- ve, ki bodo morale temeljiti na poprejšnji obrazložitvi. (Strokovnemu izobraževanju bo moralo slediti politično in ekonomsko. Ker je v konjiški občini več obratov in delovnih enot, ki imajo sedež matičnega podjetja T drugih občinah, so sprejeK sklep, da se bodo morali z njihovimi predstav- niki sestati in sprejeti pose- ben dogovor. Podatki iz anke- te namreč kažejo, da je pri njih samoupravljanje slabo razvito. Na podoben način so oblikovanje temeljnih organi- zacij združenega dela pripra- vile tudi gospodarske organi- zacije v konjiški občini, ki imajo dislocirane obrate t raizličnih slovensikih krajih. Ker v vseh delovnih organi- zacijah nimajo dovolj stroko- no usposobljenih delavcev, so predlagali, da bi ustanovili posebno skupino strokovnih in političnih delavcev, ki bi jim pomagali pri izvajanju konkretnih nalog. Konferenca je sprejela še predlog, da bi tovariša Tita na 10. kongresu izvoli za do- življenjskega predsednika ZKJ. V. LANGERHOLC Invalidi HITRO UKREPATI Na letni konferenci Društva telesnih invalidov, ki je bila pretekli teden v (üelju, se je društvo preimenovalo v Dru- štvo invalidov Celje ter tako pod svoje okrilje sprejela tu- di duševne invalide, ki niso imeli svoje organizacije. Na konferenci je bilo reče- no, da jim je uspelo realizi- rati program dela, ostalo pa je nerešeno samo tisto vpra- šanje za katerega je obljubi- la pomoč občinska skupščina. Ta je pred letom namreč ob- ljubila, da bo poskrbela za 15 stanovanj, ki se bodo spro- stila takrat, ko bo odprt dom upokojencev. Med najvažnejšimi proble- mi, ki so bili izneseni na let- ni konferenci, izstopa pro- blem klimatskega zdravljenja in ortopedskih pripomočkov. Tu bo potrebno luijno izboje- vati participacijo tistim, ki sami sredstev nimajo, zavzeli pa so tudi stališče za uzako- nitev zdravstvene reihabilrta- cije, ki bo dostopna vsakemu invalidu, ki je še sposoben za delo. Med socialnimi vprašanji pa zlasti izstopajo predvide- ne visoke stanovanjske sta- narine ter izdatki za elektri- ko ter kurjavo. Te so poseb- no pereče za tiste, ki maj o osebnih dohodkov pod 500 di- narjev na osebo v družini. Zaskrbljujoč pa je zlasti po- datek, da je od 210 otrok, ki se šolajo v posebni šoli v Ce- lju, 47 odstotkov otrok inva- lidnih staršev. To vsekakor terja temeljitejše raziskave, ki bodo pokazale, zakaj pri- haja do tega razkoraka med otroki, stairši in tudi družbo. Na letni konferenci Društva invalidov je bilo še rečeno, da mora postati delo humani- tarnih organizacij koordini- rano, saj imajo vsi problemi, s katerimi se ta društva uba- dajo, veliko skupnega. Zato je enoten nastop društva inva- lidov, društva upokojencev, društva športnih invalidov, gluhonemih in slepih, dušev- no zaostalih in društva biv- ših alkoholikov nujen, saj v Olju tega enotnega nastopa- nja ni bUo. Z. S. 4. stran ~ NOVI TEDNIK St. 12 — 29. mare^ Cestno podjetje ŽE DRUGAČE Celjsko Cestno podjetje je lani v drugi polovici leta doživljalo hudo notranjo kri- zo. Ker smo v NT celoten raaplet dogodkov v podjetju skrbno spremljali, je prav, da damo temu poročanju še piko na i. Po odhodu direk- torja in sekretarja podjetja (Stane Divjak je zaposlen v Gorenju, Franjo Kočar pa se je upokojil) se je znašla delovna organizacija brez vodstva. Problem so rešili z imenovanjem vreilca dolžno- sti direktorja. To funkcijo sedaj opravlja Franci Radi- šek, ki je tudi potencialni kandidat za direktorja. Po šestmesečnem delu iwd vod- stvom vršilca dolžnosti bo Cestno pKxijetje ponovno raz- pisalo mesto direktorja in po sedanjih razgovorih s so- sednimi občinami je Franci Radišek naj resnejši kandi- dat. Seveda pa za notranjo ure- ditev razmer v podjetju ni p>omembna samo ustrezna kadrovska zasedba na vrhu. Morda je še važnejše spo- znanje, da je kolektiv Cest- nega podjetja zaključil lan- sko poslovno leto sorazmer- no dokaj uspešno. Navzlic vsem neurejenim razmeram in ob dejstvu, da je več me- secev delal pod okrnjenim vodstvenim sestavom. Lani so dosegli 7,9 milijard reali- zacije, za sklade pa so lahko odžteli nekaj preko 600 mi- lijonov. Podobne rezultate si obetajo tudi letos, čeprav se marec šele izteka, že vedo za večino del, ki jih bodo mo- rali letos opraviti. Dosedanji sklenjeni dogovor za" razne rekonstrukcije cest znesejo za 6 starih milijard dinar- jev. Med drugim, bo Cestno podjetje vTxlrzevalo lokahie ceste v Šmarju, enako po- nudbo pa so izstavili tudi ve- lenjski občini. Asfaltirali bo- do cesto v Logarsko dolino (do Solčave), od čmolice do pod Jezerc, Imeno—Golobi- njek, začeli bodo s preure- ditvijo kompleksa Breg—Po- lule in opravili še druge važ- ne preureditve cest, asfaltira- nja, gradnje mostu ipd. Poleg skrbi za uspešno go- spodarjenje v stabilizacij- skem letu pa čakajo kolektiv tudi naloge pri iskanju bolj- še notranje organizacije de- la, pri bolj planskem pristo- pu k »proizvodnji« in pri iz- boljšanju sestave osnovnih sredstev. Za osnovna sred- stva (za nabavo in za pla- čilo anuitet) so letos pora- bili že 300 starih milijonov. V ix)djetju predvidevajo, da pri uresničevanju planskih nalog ne bodo imeli težav, tudi zato ne, ker imajo se- zonsko delovno silo že zago- t(Jvljeno. Narobe bi bilo, če bi v podjetju raamišljali le o bolj- šem gospodarjenju, manj pa o samoupravnih odnosih, de- lu političnih organizacij in o obveščenosti zaposlenih. O tistem, kar je v lanskih raz- pravah izbijalo med naniza- nimi problemi Kaže, da se v podjetju tega zavedajo. Zlasti na področju informi- ranja in ustvarjanju nepo- srednih vezi z zaposlenimi so precej storili. Zakrpati sta- re, še nezaceljene rane ne bo lahko. Razumljivo je tudi, da v podjetju še ni dosežena popolna enotnost. Koliko gre za zavestno nasprotovanje dokončni ureditvi razmer ali morda za zunanje vplive ali za kake druge vzroke, je se- veda težko reči. Verjetno pa se v podjetju večina zapo- slenih zaveda, da bodo po- trebni veliki napori, pred- vsem pa enotnost in razviti samoupravni odnosi, kar vse bo omogočilo kolektivu zdra- vo rast. —nd Zaščita in odgovornost samouprave Po dolgotrajnih pripra- vah lahko pričakujemo, da bodo predlogi o drugi fazi ustavnih sprememb kaj kmalu v javni razpra- vi. Pričakovati je, da bo- do delovni ljudje pred- vsem z zanimanjem pre- tresali tiste novosti usta- ve, ki govorijo o samo- upravljanju. Na kratko lahko po dosedanjih raz- pravah v zvezi, s pripravo ustavnih novosti povemo, da bodo te prinesle samo- upravljanju veliko zaščito in obenem veliko odgovor- nost. Kaže, da bodo morali po novem člani samo- upravljanih teles tudi ma- terialno odgovarjati za svoje odločitve in sicer v primerih, če bodo sklepali o zadevah, za katere do- bro vedo, da ne sodijo v njihovo pristojnost. Prav tako je predvidena ustre- zna materialna sankcija za tiste, ki bodo zavestno prikrivali dejstva samo- upravnim organom ali jih napačno obveščali. Nov element bo tudi posebna institucija — sa- moupravna sodišča. Ta naj bi odločala o sporih med samoupravnimi orga- ni. Naj navedemo za pri- mer — če se hoče temelj- na organizacija združene- ga dela odcepiti od pod- jetja. Zanimivo je, da v teh sodiščih ne bodo so- delovali samo profesionni- ni pravniki. Sila pomembna institu- cija, prav tako nova, pa je branilec samoupravlja- nja. To institucijo bodo ustanavljale družbeno po- litične skupnosti, torej ob- čine in republike in bra- nilci samoupravljanja bo- do začeli postopke pred rednimi in ustavnimi so- dišči, pred skupščinami in pri drugih pristojnih organih. Predlog za oceno določene odločitve v de- lovni organizaciji ali v , družbeno politični skup- nosti pa imajo razen de- lovnih kolektivov in orga- nov družbeno političnih skupnosti tudi delavci — posamezniki. In kar je pri tem posebej potrebno pod- črtati je dejstvo, da naj bi ustava posebej določi- la, da nihče ne sme biti klican na odgovornost in ne smejo biti kakorkoli okrnjene pravice delavca, če predlaga postopek o kakršnikoli zadevi, ki po njegovem mnenju škodu- je samoupravljanju ali družbeni lastnini. To pa pomeni, da bodo ljudje pripravljeni odkrito pove- dati svoja mnenja o vsem, kar je po njihovi ocent nepravilnega. Glede na vse tiste ustavne pravice, ki jih je prinesla že prva fa- za ustavnih sprememb, pomenijo pričakovane no- vosti samo logično nada- ljevanje ukrepov v prid samoupravljanja. TONE KRAŠOVEC Celje DAN T 2 LET V torek, 27. marca je imel »Dan T« svoj rojstni dan. Dve leti so mu našteli. Pa ne sa- mo v kolektivu Tehnomerca- torja, marveč tudi številni kupci, ki radi obiskujejo to veliko blagovno hišo v Celju. Njena otvoritev, 27. marca 1971. leta, je prinesla veliko novega in dosti prijetnih pre- senečenj. Bila je dogodek, na katerega ne kaže pozabiti, še zlasti, ker je Celje po zaslugi veleblagovnice T postalo moč- nejše trgovsko središče. »Ta dan nam je prinesel predvsem veliko zadovoljstvo, ker smo ugotovili, da so bili vsi naši načrti povsem ures- ničeni. Predvsem smo ugoto- vili, da je kolektiv, ki je bil zbran z vseh vetrov, našel sa- mega sebe, da obvlada polo- žaj v hiši in da je njegovo de- lo dalo tudi finančni rezul- tat,« je v razgovoru dejal di- rektor Tehnomercatorja Stan- ko Selšek. »Rekli ste rezultat. Kakšen je?« »Za nas je ta rezultat po- slovni uspeh. Ugotovili smo namreč, da je veleblagovnica T izpolnila v drugem letu de- la vse svoje naloge, da hiša sama odplačuje svoje anuite- te in hkrati daje več kot 200 milijonov starih dinarjev za razvoj podjetja, kar pomeni, da bo v petih letih ali še prej vse plačano.« »Kaj vam velebla.govnica pomeni za nadaljnji razvoj podjetja?« »Ugotovili smo, da je vele- blagovnica tisto središče na- šega podjetja, okoli katerega se zbirajo vsi naši ljudje, ki^ želijo napredka. To je tisti center, kjer se snujejo načrti za naprej. Predvidevamo, da bomo s pomočjo zmogljivosti te hiše in finančnih možnosti, gradili podjetje tako, da bo v kratkem času, računamo v treh letih, že zgrajen bodoči center skladiščnih služb, tako imenovana baza za Tehno- mercator, ki bo pomenil^ lo veliko za nadaljnji j^J »Ali je v načrtu samo j» ditev skladiščenega sredj^ »Ne, še kaj več. Tu so vj te tudi manjše investicije j men imamo zgraditi mj^ poslovno stavbo v šmait^ ob Paki. Prav tako ^ adaptirali naše trgovin^ Preboldu in še kje drugje,, »Kako pa je v Celju lezninarjem?« »Zadeva je bolj zap^ pa vendar ne tako, da je bomo rešili. Predvideli da bo na območju sedanji Zelezninarja zgrajen »T Vrh tega nameravamo po( v izgradnjo garažne hiše,) vse bi za Celje pomenilo bolj razgibano trgovsko s dišče« »Kako je tekla siwcialla ja ostalih poslov^ilnic po voritvi veleblagovnice T?« »Močno smo jo razvijali jo razvijamo še zdaj. Zanj vo je, da se zdaj tehüi močno nagiba h kemikaliji Na tem področju smo naj vili največji skok. Šli smo di v poslovno tehnično so lovanje s Cinkarno, od b rega si vsi skupaj obeta precejšnje koristi. požigalci in gasilci v novem naselju pod 1 mom v Laškem je na zač« Valentinčičeve ulice napol drta stavba, nekdanje gos darsko poslopje Vivoda Ta podrtija, ki je že leta men spotike v sicer lepo i jenem okolju. Grdobi je 2 dokončno odsvonilo. Mi dajni dejavniki v Laškem se odločili za hitro likvid jo objekta. Da pa bi pod nje ne trajalo v nedogled, objekt prepustili gasilcem, bodo naj:^rej podtaknili žar nato pa varovali, da c^enj ne bi razširil kam, li bi bil nezaželen. SAMOUPRAVNE INTERESNE SKUPNOSTI - KULTURA l>ane6 objavljamo odgovor temeljne kulturne skupnosti iz Žalca. Samoupravne inte- resne skupnosti za področje kultiu-e se šele uveljavljajo in od začetnih problemov or- ganizacijskega utrjevanja po- skušajo v večji meri uresni- čevati tudi vsebinske naloge. Na eni strani samoupravno povezanost in razvoj samo- upravnih odnosov znotraj kulture, na drugi strani pa neposredno, aktivno prisot- nost delegatov iz gospodar- stva. Med najpomembnejše vsebinske naloge lahko uvr- stimo tisto, ki jo v odgovoru izpostavlja Andi (joršek, predsednik skupščine temelj- ne kulturne skupnosti v Žal- cu. Premagovanje dosedanje odtujenosti dela delovnih ljudi od kulturne tvornosti, odpiranje kulturnih ustanov, približevanje knjig, gledali- šča, likovnih raizstav in mu- zejskih zbirk, tudi zgodovin- skih arhivov, glasbenih -kon- certov In vse duhovne ustvar- jalnosti — človeku. K člove- ku, delavcu, predvsem tiste- mu delavcu, ki sedaj ne kaže potreb ali zanimanja za kul- turno ustvarjalnost aH pa morda nima možnosti, da bi je bil deležen, da bi se zma- šel v vrtincu lepega in prije- tnega. Raizumljivo je, da bi bila napačna tista kulturna politika, ki bi hotela vzgajati samo poslušalce in občudo- valce umetniške nadarjenosti in snovanja. Prav kulturne skupnosti lahko skupaj z zvezo kultumo-prosvetnüi or- ganizacij močno spodbudijo amatersko gledališko, glasbe- no, likovno in drugo dejav- nost. Torej — človek mora biti deyaven v kulturnem živ- ljenju! KuEume skupnosti kot ob- lika izvirnega soočanja kul- turnih delavcev z gospodar- stvom, s proizvajalci, z nji- hovimi interesi in z zahte- vami, da odločajo o uporabi sredstev za kulturo (v Clelju je to letos milijarda starih dinarjev, v Žalcu pa nekaj nad 70 starih milijonov), imajo prav s kulturno akci- jo odlično priložnost za vdor v delavske sredine. V Ctelju že teko priprave za podpis družbenega dogovora o izva- janju kulturne akcije. Kulturna akcija bi mogla pomeniti še en glas na teh- tnici v FK>vezovanju med kul- turno skupnostjo, kulturnimi ustanovami in samoupravni- mi organi v delovnih kolek- tivih. že nekajkrat smo se prepričevali, da bi morali, na primer, delavski sveti tudi vsaj enkrat letno razpravljati o kulturnem življenju in de- javnosti zaposlenih. Pa ne le to. Zakaj ne bi delavski svet razpravljal o letnem progra- mu kulturne skupnosti? Ne samo v tistih kolektivih, Id imajo del^ata v skupščini kulturne skujxnosti. Najbrž bi ta ix>t prav tako poma- gala k neix>srednemu zdru- ževanju interesov delavcev in delovanja kulture. Ce v dosedanjem delu ne- katerih kulturnih skupnosti še vedno opažamo preveč proračunske miselnosti, kar se izraža v preprosti razdeli- tvi zbranih sredstev, potem tak podatek mora spiodbuditi k razčlenjevanju dosedanje- ga, pa čeprav kratkega ob- dobja v življenju in delu kul- turnih skupnosti. Kajti dele- gatski sistem bo ponovno iz- razito poudaril mesto samo- upravnih interesnih skupno- sti in bo obenem tudi naka- zal novo podobo družbeno dogovorjenega finansiranja družbenih dejavnosti. * Temeljna kulturna skup- nost Žalec je bila ustanovlje- na 20. 2. 1971. Do ustanovitve je pripravila osnovni pro- gram, statut in poslovnik, ki so omogočili začetek dejav- nosti in dela v naši občini. TKS Žalec je povezala v svo- jem programu Zvezo kultur- no prosvetnih organizacij z njeno dejavnostjo, v njen sestav spada tudi Občinska matična knjižnica Žalec s 6 ljudskimi knjižnicami, na ka- tere je navezanih 11 manjših društvenih knjižnic, združila je arhivsko in j^meniško varstvo, antični F>ark v Šem- petru in omogočila nadaljjije odkrivanje in populacijo tega objekta. Prevzela je nalogo, da vsakih 5 let izida Savinj- ski zbornik in tako našim zanamcem zapusti pregled razvoja na kulturnem, gospyo- darskem in drugih p>odročjih. Že od vsega začetka sta skupščina in lO TKS sestav- ljena iz delegatov in gosipK)- darstva, zato vpliva neposre- dnih delavcev v taki meri, kot ga imajo v centrih, kjer je več kulturnih ustanov, ni čutiti. Ne oziraje se na tako stanje p>a vendarle na nek način soglašamo s stališčem, da je TKS predvsem razde- Ijevalec sredstev. Nimamo Izklicnih delavcev, ki bi lah- ko pri TKS -bolj vsebinsko delali. Četudi se s tem pro- blemom srečujemo, vsebino dela posameznih institucij, predvsem teh, ki so na bazi prostovoljnosti, dogovorjeno usmerjamo. Najmanj vpliva imamo na področju arhivske- ga in spomeniškega varstva, ki je regionalno usmerjeno. Kultura, kot p>otreba na sploh, je dobila z ustanovit- vijo KS in uzakonitvijo o vi- rih sredstev prvič močnejšo finančno bazo, ki pa glede na potrebe še vedno ni do- voljna, zato tudi s tega aspe- kta p>orabimo precej časa za razmislek o tem, kam in na katera iX)dročja usmeriti program. Čeprav smo bili do sedaj še bolj razdeljevale! sred- stev, je to razdeljevanje ve- dno povezano z vsebino de- la, v katerega vlagamo de- nar. Zavedamo se, da vsega še nismo naredili in v bo- doče bomo morali z novimi oblikami vpliva neposrednih proizvajalcev in po njihovih potrebah usmerjati in podpi- rati tiste zvrsti kulturne de- javnosti, ki so samoupravni interes delavcev naše občine. Normalno je, da so bili v prvi fazi zastavljenega dela TKS iniciatorji in vsebinski oblikovalci dela s področij kulture. Nikakor se v naši občini ne more trditi, da nI bilo tudi delavskega ali sa- moupravljalskega vpliva de- lovnih organizacij, saj sam sestav skupščine TKS ni eno- stranski (kulturni delavci), saj imamo 64,7 "o delegatov iz delovnih organizacij in drugih družbenih služb. V tem smislu bi bilo treba tu- di pripomniti, da imajo de- lovne organizacije vse več intelektualcev, ki niso Indl- ferentni do razvoja kulture v občini, zato je sodelovan.je gospodarstva v kulturni de- javnosti do neke mere ugo- dno. Ko razmišljamo o poslanih vprašanjih, pa lahko ugotav- ljamo, da obsta.ja med TKS in najmočnejšimi partnerji na področju kulture, ' Zveze kulturno prosvet organizacij vendarle še kaj dvotirnosti, morda i* prestižnega tekmovanja, neke mere obstaja tudi F malo dogovorjena delitev la po vsebinskih koncepi pa skozi tako dvotlrnost staja neenotnost. Samoupravne skupnosti vedno iz!p>ostavljene ki^ dela in v tem smislu bo f brž še posebno iapK>stavJj' naša interesna samoupr®J skupaiost, p)osebej še ob ' nju, ko smo nekaj let ^ do neke mere pK)kvarili dejstva in ga preveč usi'' jali v pridobitništvo. nop>olitičnim normam sf dalo premalo poudarka- smo imeli takoimenov^ norm. Kultura in njesn ' voj sta bila odrinjena, ' terialno premalo po^P, Tudi vzgoji nismo dali poudarka in to v naj"''^ dobi človekovega živU^' Vse družbeno politične nizacije in samoupra^ii« , pHiosti, v tem tudi naša/ do morale moralne vse ^ katerih del je kultura fV njena zvrst in deja^ p>odpirati ali pa vsaj mnenje, da je to ena^ dno materialnim dobfi Preds^ skupščine TKS ^ ANDI GOt^ jt^ 12 — 29. marec 1973 NOVI TEDNIK —5. stran Srečanje z Milanom Kneževicem Poraz Jevtusenka ^ teh dneh so ga spo2aiali (Ji po številnih osnovnih in '"^jih šolah na širšem celj- S območju. Mlad, z že koliko utrujenim videzom, ^tovni rekorder v recitira- Zadnji dan v mesecu ^rcu lanskega leta je pora- ^ na maratonskem recitalu ^ Ziirichu Jevgenija Jevtu- Lnka. Jevtušenko je nepretr- ^ma na pamet recitiral 27 ur ^ še nekaj več, Kneževič pa 30 ur in 15 minut. povejte mi, od kod ste? Rojen sem v Beogradu, kjer '{udi stalno živim, po poreklu pä sem Črnogorec. Kdaj ste se začeli ukvarjati I maratonskim recitiranjem? • 2e od nekdaj sem imel ve- gelje, da sem se učil pesmice, pa sem se vpisal na igral- sko akademijo, mi je to po- jtalo nekakšen poklic. Tako sem se začel učiti na pamet Tse več, samo poezijo — in tako sem prišel do tega med- narodnega tekmovanja, na ka- terem je sodelovalo štirinajst držav Do takrat je bil Jevtušenko najbolj znan po dolgih reci- talih? Da, bil je osem let na tem »prestolu« Zato tudi takšna tekmovanja niso imela veliko svojih privržencev, pa tudi mana niso bila kot zdaj ta. Z zmago nekoga drugega se je položaj nekoliko spremenil, vse je postalo bolj živahno. Tudi samih tekmovalcev ni bilo veliko. Drugo leto bo tekmovanje v Franciji, tek- movalcev bo več, pa tudi po- goji bodo težji. Tako bomo prišli do kriterija, ki bo pri- moral posameznike, da bodo aiali na pamet tudi do 70.000 verzov! tolikšno dolžino, časovni razpon recitiranja na pamet, morate znati tudi veliko del? Tako je. Posebna komisija je ugotovila, da znam za 30 recitiranja 137 del svetov- ne poezije. Kakšni avtorji so to? To je poezija od biblijske- p obdobja pa do Kamna su- tre. To je velik razpon? Da. Toda računamo, da ima vsa svetovna poezija okoli 5 milijard verzov, pa zdaj pri- merjajte. To, kar znamo mi, je potem pravzaprav malo. Zelo malo. Kako ste sploh prišli na idejo maratonskega recitira- nja. Prepričan sem, da je za realizacijo tega potrebno še kaj več, kot pa izvrsten spo- min? Pa, poglejte, jaz podoživ- Ijam poezijo na dva načina. Vizualno jo sprejemam kot bralec, se učim na pamet, a kot drugo — jo tudi emocio- nalno doživljam. Sicer pa vsakemu bolj ali manj leži kakšno delo. Nekdo rad smu- ča, dos^a rekorde, jaz reci- tiram. Toda sam sem poezijo najprej vzljubil duhovno, ču- stveno sem bil nanjo navezan in šele pozneje se mi je utr- nila misel, zakaj ne bi javno- sti, širšemu krogu ljudi po- sredoval to poezijo, čimveč poezije. Družbi je bilo nekako treba odpreti interes do tega, pa sem videl v samem mara- tonu ustrezno sredstvo, meto- do, da bd to dosegel. To je seveda malo športno-pesniški način. To kar znate — je to zgolj učenje ali kaj več? 2e v intervjuju s Herma- nom Voglom sem rekel, pa zdaj spet ponavljam tudi vam, da poezija ni juha za vsakdanjo uporabo. Zato mo. ra biti poleg želje za uče- njem kot sredstvom za dose- ganje registracije vsebine tu- di močna želja za sponzava- njem poezije. Da hočeš vede- ti vedno več In tako lahko tudi ljudem daš več in več. Saj lahko nekdo reče, da ti- sti, ki recitira tako dolgo, ta Milan Kneževič je »ništa«. Toda za poezijo to ne velja! Toliko lepote, moči, duhovno- sti nima nobena druga zvrst umetnosti kot poezija — pa ne da bi jih podcenjeval. Zakaj mislite, da ima poe- zija takšno moč. Kaj je za vas globina? Vsak človek ima svojo osebno kultmo in iz t^a mo- ramo izhajati. Na kulturi ba- zira vse ostalo. In poezija je eden največjih nosilcev te os- nove. To je dokazano skozi tradicijo, od pamtiveka do danes in ne samo to. Tudi bratstva, zbliževanja med na- rodi poezija ne propagira, temveč vse to že počiva na njej. V tisočih verzih, desettiso- čih besedah, ki jih znate na pamet, lahko v resnici doje- mate vsebino? Čustveno, člo- veško, eksistencialistično... Kot sem že dejal, i>oezije se učim vizualno, recitiram pa jo emocionalno. Torej doživ- ljam trenutke, vidim steze, po katerih gre... trk obla- kov, vrisk neba, gorenje pla- mena, ... za primer jemljem Jeseninovo pesem »Cmi člo- vek«, ki mi je zelo blizu... brazgotine duše, eksplozije na ustnicah. Vse to je seve- da zelo težko. Posebno v šo- lah, kjer recitiram v sklopu šolske ure. Oblikujem lik zlo- činca Smail Age, vržem se na »plavi čuperak«, na rdečih trgih revolucije, pa vzklik- nem monolog vladike Danila, pa pridem do remek dela bi- blijske poezije, to je 139. psalm itd. Ste ob vsem tem znanju verzov, ki so jih napisali dra- gi, tudi sami pomislili, da bi napisali kakšno pesem? Sem in to sem tudi nare- dil, Imam izdani dve p>esni. ški zbirki, a imel bi jih še več, toda odkrito vam povem, bojim se, da bi bü plagia- tor ... nehote ... To me pre- ganja in bojim se pisati. Koliko nastopov ste že imeli na šolah? Ravno danes, na II. osnov- ni šoli v Celju sem imel na- stop. To je bila 198. šola. Ti nastopi so v okviru medna- rodnega leta knjige pod po- kroviteljstvom Društva jugo- slovanskih književnikov. So- organizatorji pa so Temeljne izobraževalne skupnosti. Mi- slim, da bom obiskal še ka- kšnih deset šol, pa bom kon- čal s turnejo p>o Sloveniji, že prej pa sem gostoval po srb- skih srednjih in osnovnih šo- lah, bU pa sem tudi v Cmi gori, v Dalmaciji in še dru- god. Zame je prihod v Slo- venijo, na drugo jezikovno področje predstavljal velik problem, čutil sera veliko od- govornost, a mislim, da sem uspel. Povsod so rekli: čudo- vito! Boste naslednje leto nasto- pali na pesniškem maratonu v Franciji? Bom. Toda lani sem iz Ili- ade in Odiseje recitiral samo 7000 verzov, a samo Odiseja ima preko 12.000 verzov. Na- učil se bom še več in vseka- kor presegel dosedanjih 35.000 verzov, kolikor sem jih reci- tiral v Švici, Kateri pesnik vam je naj- bolj pri srcu? Sergej Jesenin. Kaj pa Jugoslovani? Tone Pavček. Njegova otro- ška poezija nima primere v Evropi. V kakšnih jezikih vse re- citirate? V srbohrvaškem, makedon- skem, slovenskem, angle- škem, ruskem, latinskem in starogrškem. Več ne znam. Kaj počnete, recimo, po tri- desetih urah recitiranja? Kaj se z vami zgodi? S prijatelji gremo v kavar- no na kozarček in proslav- ljamo. Počutim se bolj spoči- tega, kakor pa nekje na sre- dini recitala. 2al mi je samo, ker prekinem z recitiranjem, ker ne znam več, verzov pa ne smemo ponavljati. V aprilu bo podoben ma- raton v Ljubljani •.. ____tam bom tudi sodelo- val. V okviru filozofske fa- kultete bo to in vse skupaj nekakšna generalka za mednarodni maraton. Trajati bo moral vsaj trideset ur. Medtem bo seveda publika prihajala, odhajala, nekateri bodo šli domov spat in zju- traj na delo, ko se bodo p(> poldne vrnili, bo še isti reci- tator govoril... nekateri pri- dejo zaradi poezije, da po- slušajo, nekateri pridejo, da nas vidijo ... Recitiramo po- ezijo iz različnih obdobij, do najsodobnejše. Tako vsakdo lahko najde nekaj zase. DRAGO MEDVED Sprejeti načrti Na torkovi seji skupšči- ne Kulturne skupnosti Ce- lja so njeni člani sprejeli poročilo o realizjaoiiji pro- grama skupnosti za lansko leto, sprejeli pa so tudi le- tošnji program, kakor tu- di finančni načrt. V prvi F>olovici meseca aprUa bo skupna seja občinskega sveta ZKPOS Celje, Izvrš- nega odbora Kulturne sku- pnosti in Sveta za kulturo in znanost občine Celje, kjer bo tekla beseda o amaterski kulturi in nje- nih problemih. Torkova skupščina KSC je sprejela tudi družbeni dogiovor med KSC in občinsko sku- p>ščino Celje o investicij- skih in vzdirževakuh delih na področtju kultuire v celjsikl občani. V našo tedensko gledališko kroniko vsekakor sodijo tudi zapisi z naših predstav zunaj matične hiše. Poročali smo že o nedavnem nedeljskem gostovanju v Mestnem gledališču ljubljanskem, kjer smo v nabito polni dvorani uspešno začeli letošnjo ljubljansko turnejo. Na programu so bile Cankarjeve »Romantične dušen, v kratkem pa bomo prav tam z Mikelnovimi »Stalinovimi zdravniki«. Takoj nekaj dni za prvo predstavo pa smo v petek, 23. marca bili v Drami. Do zadnjega sedeža vse prodano, publika je pozorno sledila zares imenitni predstavi Eliotovega »Umo- ra v katedrali«, scena s skušnjavci je polnila oder s pravo atmosfero, politično jedro te poetične drame z morali- tetnim izhodiščem je bilo zelo razvidno, prav tako člo- vekova usoda in pomen njegovega žrtvovanja. Znova smo lahko občudovali mojstrski prevod Vena Tauferja, posta- vitev Francija Križa ja in igro Sandija Krošla in ' drugih. Ansambelska igra je prišla do polne veljave. Zavest o pri- padnosti celjskemu gledališču in njegovi kulturi, umetni- škemu uresničevanju in poslanstvu, ki ga opravlja, je do- bila nova zadoščenja ob dolgem aplavzu in priznanjih, ki so nam jih izrekali številni ljubitelji gledališča. V krat- kem bomo ponovno gostovali v Drami, verjetno z Ivono, Drama pa Tiam bo vrnila gostovanje 12. maja z Moliero- vim Scapinom. Konec meseca aprila, takoj po naši zadnji premieri, bomo obnovili priljubljeno Župančičevo »Veroniko Dese- niško«, ki je pred leti polnila dvorane ne samo v Celju, marveč tudi drugod, kjerkoli s-.no predstavili to pozablje- no in edino celovečerno delo n-išega pesnika. Prva pred- stava Veronike bo 2. junija v Bistrici ob Sotli, kjer že- lijo s to predstavo proslaviti 500-letnico kmečkih puntov. Vsekakor pa bo kmalu zatem tudi na celjskem odru. J. Ž. Pobuda Film o Celju Na zadnji seji Izvršnega odbora Kulturne skupnosti Celje je bila dana zanimiva pobuda, da bi filmski ama- terji Celja, ki so v zadnjem času precej aktivni, posneli tudi film o Celju v letošnjem letu. Pobuda prihaja od ne- davne projekcije podobnega filma, ki je bil predvajan v unionski dvorani v okviru filmskih srečanj, posnet pa je bil že leta 1954. O tem smo že pisali na isti strani v prej- šnji številki. P*obuda je opra- vičljiva tudi zaradi ugotovit- ve po p>osvetu filmskih delav- cev Slovenije, ki je bia pred nedavnim v Celju, da bi morali posvečati vehko več p>020rn0- sti dokumentarnemu filmu kot doslej, da se ohrani čim več slikovnega gradiva, kar je zelo pomembno s stališča zgodovine, etnografije, geo- grafije itd. Celjska kulturna skupnost je to pobudo sprejela zelo resno in si bo prizadevala najiti ustrezno obliko in način za realizacijo tega filma. D.M. S.ttrwi —NOVI TEDNIK St. 12 — 29. marftc J Našo okroglo mizo smo tokrat prestavili v Slovenske Konjice in na razgovor povabili pred- stavnike občinskega družbenega in političnega življenja. Besedam so dajali pomen: predsednik ob- činske skupščine ing. FRANJO TEPEJ, podpredsednik občinske skupščine JOŽE HROVATIČ, sekretar občinskega komiteja ZK FRANC BAN, sekretar občinske konference SZDL JANKO KOVAČ, predsed- nik občinske konference SZDL MAKS BREČKO, ravnatelj FILIP BEŠKOVNIK in direktor delavske uni- verze VINKO LANGERHOLC. Iz našega uredništva sta razgovoru prisostvovala glavni in odgovorni urednik Novega tednika JOŽE VOLFAND in novinarka ZDENKA STOPARJEVA. Za uvod je tekla beseda o družbenem trenutku v konji- ški občini. Pri tem smo misli- li na družbeni standard ko- njiških občanov, na proračun- sko siftuacijo in na akcijo o ponovnem samoprispevku. O pripravah nanj in izhodiščih, zakaj so se odločili zanj. Konjiška občina se nahaja v času, ko se prebija na lest- vici rasti za mesto višje. Iz- kopala se je iz najhujših go- spodarskih težav in prvi us- pehi so tu. Gospodarska po- djetja so lansko leto v veči- ni zaključila zelo ugodno in dosegla rezultate, ki jih niso pričakovali. Danes sta bloki- rani samo še dve podjetji, podjetje Komos in Stanovanj- sko podjetje. Razpravljale! za okroglo mi- zo so bili mnenja, da so v občini zdaj na tisti stopnji, ko ljudje sami samouprav- Ijalsko razmišljajo in se tudi sami odgovorno odločajo. SOLIDARNOST NOVI TEDNIK: Najprej nekaj razmišljanj o pobudi, za katero se je odločila tek- stilna tovarna v Preboldu, ki se je vključila v tok dogajanj v krajevnih skunnostih in je za- nje namenila 45 starih milijo- nov. Kako poteka pri vas so- lidarnostna akcija? Ali tudi v Konjicah opažate tako skrb za proizvajalčevo življenje v njegovem okolju? JANKO KOVAČ: »Solidar- nost v naši občini ni nova, saj jo opažamo že vrsto let. Le da so to manjše akcije, pa zato večkratne in to s strani raznih podjetij. Lansko leto je Konus nakazal drugi os- novni šoli 15 milijonov za adaptacijo in opremo kuhi- nje. Dalje, vsa podjetja in go- spodarske organizacije so že lansko leto dajale krajevnim skupnostim na zaposlenega delavca po 20.000 starih di- narjev. Letos mislijo z akcijo nadaljevati, le vsota se bo zvišala na 25.000 dinarjev. Ta- ko se je lansko leto nabralo za komunalne in krajevne za- deve 100 milijonov. Prav tako podjetja odstopajo denar tu- di dislociranim krajem, kjer imajo obrate in so zaposleni njihovi delavci. Tako p>odje- tje je LIP. Na tak način išče- mo solidarnost in pomagamo, kolikor moremo. Tako je na- stal asfalt v Ločah in še mar- sikaj .« NOVI TEDNIK: Poznate še katere elemente solidarnosti? Kako se z njimi še srečujete? ING. FRANJO TEPEJ: »So- lidarnosti je pri nas res veli- ko. O njej smo govorili že takrat, ko je Kovaška indu- strija iz Zreč tudi Ločam, od koder se vozijo njihovi de- lavci, nakazala del sredstev za popravilo ceste in asfaltira- nje. Le da se tega ni obeša- lo na veliki zvon. Po Pismu so te stvari postale še aktual- nejše. Naša občina ni boga- ta, zaposlenih imamo komaj tretjino, zato si moramo po- magati. Seveda pa se je ak- tivno in zavzeto začelo soli- darno delati po Titovem pi- smu. Ustanovili smo solidar- nostni in stanovanjski sklad. Svojo politiko pa zastavlja- mo tudi dolgoročno.« NOVI TEDNIK: Kako, na kakšen način, kaj je za Ko- njice najpomembnejše? FRANC BAN: S kadri mi- slimo krojiti dolgoročno po- litiko. Tu je bc^astvo, ki se bo bogato obrestovalo. Do zdaj je vprašanje kadrov še nerešeno, naše misli pa so ve- dno usmerjene vanj. Zato bo- do naši koraki takšni, da bo- mo pridobili čim več spjosob- nega in lastnega kadra. Ni- mamo ne pravnikov, ne eko- nomistov, niti nimamo dovolj inženirjev, pa tudi pedagoške- ga icadra ni odveč. Primanj- kuje ga. V vsej konjiški ob- čini imamo pa samo pet ali šest pravnikov oziroma eko- nomistov.« SAMOPRISPEVEK Ena izmed solidarnostnih akcij je v Slovenskih Konji- cah pred durmi. Mislimo na samoprispevek, za katerega bodo o^ani glasovali osme- ga aprila na referendumu- Od- ločali se bodo po svjem pre- udarku in po tem, koliko za- nimanja bodo pokazali za konkretne objekte, ki so bili po programu določeni za grad- njo ali adaptacijo. Program gradenj šolskih, kulturnih in komunalnih objektov je zelo skrbno pripravljen in razde- ljen na tri krajevna območ- ja — Konjice, Reče in Vita- nje. Vsako območje bo tako- rekoč samo odločalo o tem, kaj se bo pri njih gradilo v naslednjih petih letih. NOVI TEDNIK: Zakaj ste se ponovno odločili za samo- prispevek, ki se vam je letos iztekel in kakšne izkušnje bo- ste prinesli v drugega? FILIP BEŽKOVNIK: »Poli- tični aktiv je razmišljal že leto prej, predno se je prvi samoprispevek iztekel. Poka- zalo se je, da smo s prvim, a uspelim referendumom ostali na pol poti. Ves denar je šel le za šolske objekte, pa še teh je ostalo veliko za po- pravila ali pa gradnje. Pri- pomniti moram, da smo rea- lizirali vse objekte iz prvega samoprispevka, le z gradnjo dveh telovadnic nismo uspe- li. To je v Ločah in Zrečah, ker je zmanjkalo denarja. Ti dve se danes že gradita, a iz sredstev občine. Letošnji samoprispevek pa je razdeljen po različnih ob- močjih. Nekje se bo dalo več za kulturo, drugje več za šol- stvo, tretji bodo dobili več za komimalne gradnje. Delili smo po potrebi, ne po nekem enotnem ključu. Vključena pa je vsaka krajevna skupnost in je tudi bila sooblikovalka pro- grama za podaljšani samopri- spevek. O posameznih objek- tih so deljena mnenja, ven- dar na zborih volilcev sem imel občutek, da so se občani ogreli. To i» seveda še ni ga- rancija za uspešno glasova- nje.« JANKO KOVAČ: »Vsako ob- močje bo odločalo o svoji usodi, zato smo programe tu- di njim prikrojili. Vsak ob- čan bo nekaj dobil in bo mo- ral dati na tehtnico, ali je za ta konkretni objekt ali ne. Mislim, da v svojo škodo ne bo od nas nihče glasoval. Sredstva se tudi prelivala ne bodo, ostala bodo tam, kjer jih bo kraj zbral. To je no- vost in se zato ta referendum od prejšnjega precej razliku- je.« ING. FRANJO TEPEJ: Ko smo preverjali prejšnje rezul- tate, kako se je denar potro- šil, smo prišli do ugotovitve, da smo za dani dinar, ki ga je dal konjiški občan v pre- teklih letih, dobili dva di- narja, nekje pa celo več.« MAKS BRECKO: »Poraja pa se pri vsem tem ena bo- jazen, nanureč te da so kme- tijski proizvajalci sedaj mal- ce nezadovoljni. Zadnje od- kupne cene mesa ljudi niso navdušile in ne vidijo soli- darnosti v tem, zato je nji- hov položaj težak. Kmetov je v konjiški občini okoli 1200, kako bo z njihovo soUdamo- stjo, pa ne vem. Čeprav sem prepričan, da vsak ve, kaj po- meni samoprispevek. IN.G FRANJO TEPEJ: »Tu- di obrtnik se je znašel v te- žavnem položaju- V celotno vsoto samoprispevka treh mi- lijard in dvesto milijonov pa bo prispeval 90 milijonov. Kmetov delež bo znašal 36 milijonov, ostalo pa bodo no- sili delavci.« FRANC BAN: »Nikakor ne smemo pozabiti povedati to, da bo velik delež petletnega samoprispevka rešil marsika- tero drugače neizvedljivo ko- munalno akcijo ali gradnjo. V prvem samoprispevku je bil poudarek na šolstvu, v naslednjem obdobju pa je na družbenem standardu. Ljudje radi dajo, da njihovi otro- ci hodijo v urejeno in toplo šolo, gledajo pa tudi na to, da se vozijo po dobrih cestah. V Slovenskih Konjicah ima- mo nemogoč kulturni dom in tega bomo temeljito popravi- li. V Vitanju na primer ima- jo urejeno šolo, zato so izpo- stavili vprašanje bencinske črpalke in ostalih komunal- nih del. Poglejmo fenomen Zreč! Zadnja leta so zabele- žili takšen gospodarski razvoj, da so v družbenem standar- du nekoliko zadaj. Zato mo- rajo napraviti hitrejše kora- ke, da bodo dohiteli gospo- darski razvoj kraja. Zato so se tudi odločili za 2 odstotno prispevno stopnjo od osebne- ga dohodka vseh zaposlenih, upokojenci pa bodo udeleže- ni z 1 odstotno stopnjo. Pri njih je poudarek na komu- nalnih objektih.« NOVI TEDNIK: Kako se lotUi priprav na refe, dum? Kam ste usmerjali cije? J02E HROVATIC: »0: nizirani so politični štabi krajevnih skupnostih, dei nih organizacijah in zbo proizvajalcev. Najvažnejša tem pa je osebna sugest AKCIJA — REFERENDUM — OSMEGA APRILA Med ljudi moramo iti ini kega posameznika prepria Pa ne z besedami — o p"'' nosti samoprispevka, o konkretnem objektu,^ bo gradil na tistem obm<>i VINKO LANGEEflÖ' »Najboljša je živa beseda- vedno najde ustrezno zlasti pri naših ljudeh, so še nikoli zatajili, P® > zdaj ne bodo. Pripravili , tudi brošuro, kjer so raZ . ni in slikani vsi objek"jJ .jih bomo gradili v vseh jevnih skupnostih. i V podjetjih pripravljajo^ govore z delavci, v industriji so že začeli, nusu bodo vsak dan biltene, izvlečke, ki bodo] lavce opozarjale na ' nje — osmega aprila. Pedagoški kader po ^ otroci, roditeljski sestaP^, starši, vse to so oblike j snejšega sodelovanja. " ^ vUi smo tudi 70 glavnil^ volilnih odborov pa ^ Pripravljeni smo!« jt^ 12 — 29. marec 1973 NOVI TEDNIK —7. stran BOGATE OBRESTI j^e moremo drugače, kot zaključimo našo »okroglo ■r v Slovenskih Konjicah "tipanjem v uspešnost podalj- ^a samopr/spevka, ki ne [^odločal le o tem, da bodo '^jQci telovadili v sodobnih t^jovadnicah, ampak tudi o ^ družbeni standard, ga bodo v konjiški obči- ' : z uspelim referendumom ^jpjggli, premaknil občino za yjrak naprej, da ne bo caplja- jo za Slovenskimi občinami, lot pastorka, ki ji zmanjku- le kruha. Občani sami bodo ki bodo čez dobrih de- set dni odločali o napredku jyojega občinskega središča in krajev, ki tokrat niso osta- li odrinjeni. Vsakemu nekaj, bi za konec dejali, pa še to, (jg je težišče na odločitvi vsa- kega posameznika. Zapisala ZDENKA STOPAR Foto: TONE VRABL Brez dvomov Ugibanj okoli začetka grad- inje prve faze rekreacijskega Mišča pod Golovcem v Ce- lju je konec. Te dni so vsi ointeresirani dosegli spora- am tako glede zbiranja sred- stev (prodaja nekaterih po- stoviuh zgradb) kot tudi no- silca celotne investicije. Da bi sklepu dali kar naj- bolj slavnostno obeležje, so se odločili za podpis družbe- nega dogovora o postopni gradnji nujno potrebnega re- kreacijskega središča pod Go- lovcem, ki pa bo imel glede na funkcijo dosti širše obe- ležje. Podpis pogodbe bo to nedeljo ob desetih dopoldne. Istočasno bodo vgradili tudi temeljni kamen. Zaradi takšnega razvoja do- godkov bo tudi letošnji šesti sejem obrti v novi, manjši hali rekreacijskega središča. Daneu bo igral Končno je rešeno vprašanje registracije Iva Daneua, naj- boljšega kcšprSarja Jugosla- tije, za KK Kovinotehna Ce- lje. že v lanskem letu je Ivo iKirno in naklonjeno pisal o perspektivi celjskih košarkar- ja, ki imajo z mlado ekipo Öiko možnosti. 2e takrat je ■Mignil, da bi za njih tudi ►al. Ker pa Celjani niso l>vočasno videli Ivove želje [[pjegovem sestavku, se je prudii trboveljski Rudar in ► aj^iral. Iva namreč. No. in po zadnji tekmi v II. zvezne lige med Ko- JJ^hno in Rudarjem v Ce- katero so domačini dobili. je prišlo do zaželenega spo- raztuna. Rudar je voljan pre- kiniti angažma z Danevom, ki bo že v zadnjih kolih II. zvezne lige igral za KK Ko- vinotehna. To bo vsekakor velika pridobitev, poleg tega pa pozdravljamo odločitev celjskih košarkarskih delav- cev, da so se i>o nekaj mese- cih le odločili tako, kot je dobro. Izvedeli smo, da bo podpis pristopnice opravljen dokaj slovesno, m sicer v re- stavraciji hotela Merx, v ne- deljo ob 11. uri. Takrat bo Daneu tudi govoril o svoji ko- šarkarski poti. II. samoprispevek 1973 - 197S Sredstva, ki bodo zbrana s samoprispevkom v letih 1973—1978, bodo na podlagi zbranih predlogov in pro- gramov KS in ostalih samoupravnih interesnih skup- nosti vložena v osnovno šolstvo, prosveto in kulturo, telesno vzgojo in komunalno dejavnost. Planirani skupni znesek teh sredstev je 32,704.221 din. Samoprispevek bodo plačevali občani p>o območjih krajevnih skupnosti, in sicer: I. območje tvori 18 krajevnih skupnosti, in to: Slo- venske Konjice, Konjiška vas, Bezina, Gabrovlje, Po- lene, Sp. Grušovje, Tepanje, Stranice, Vešenik, Zeče, gpitalič, Sojek — Kamna gora, Loče, Jernej pri Ločah, 2iče, Draža vas in Zbelovo. II. območje tvorijo krajevne skupnosti: Zreče, Res- nik in Skomarje. III. območje tvori krajevna skupnost Vitanje. Za I. in III. območje bodo plačevali občani po enot- nih stopnjah: 1 % od osebnih dohodkov iz delovnega razmerja in pokojnin, 2 % od katastrskega dohodka in vrednosti prodanega lesa, 3 ®/o od obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti. Za II. območje, to je območje Zreč, Skomarja in Resnika se zviša samo stopnja prispevka od osebnih dohodkov iz delovnega razmerja od 1 % na 2 %. Gosix>darske organizacije pa naj bi tudi v prihodnje plačevale 1 % od dodatnega prispevka iz osebnega dohodka iz delovnega razmerja v občinski sklad za družbeni standard, oziroma na žiro račune krajevnih skupnosti Zreče in Vitanje. IVAN lEZERNIK ^fOTza Jezernika nisem zanj so mi pove- ^^^ in kar so rm povedali, ^ ^Ho dovolj, da sem na- korake proti Strm- idiličnem kraju pod ^^^^jem vitanjskih gora, ^udinji, ki se živahno pretaka po koritu tik pod vasjo. Jezernik pridno dela v Krajevni skupnosti, njen predsednik je im stori pač to, kar največ more. Tako je več ali manj povsod, še sam več ne ve, koliko funkcij mu je naložilo živ- ljenje in kaj vse so mu zaupali ljudje. Pri vsem tem ne pomišlja, ne ne- goduje, pač pa dela in se tu in tam ozre nazaj, na prehojeno pot, na tisto vi- jugasto pot, po khteri je hodilo toliko naših ljudi. Jezernik se je rodil 1927 leta v obrtniški dru- žini pod gradom Lemberg. Njegovi so bili mlinarji in ko je mladi Ivan kon- čal osnovno šolo v Strm- cu, je bil nekaj let doma, kmalu nato pa je prišla vojna in Ivana je v letu 1944 zaneslo v Tomšičevo brigado, od koder je od- rinil v jeseni istega leta kot spremljevalec v Vr- hovni štab v Beograd. 23. I. 1945 je prišel v naše glavno mesto, peš iz Gor- njega grada, iz štaba IV. operativne zone, kjer se je prav takrat formirala 1. gardi jska brigada, ki ji je bil zvest do junija 1947. Potem se je vrnil nazaj, se zaposlil pri Up ravi za ceste, nato pri LIP-u v Celju, bil taj- nik KLO Strmec, pozneje občine Strmec, nato pre- meščen v Vojnik kot na- čelnik oddelka za narod- no obrambo. Kasneje je njegova pot zavila spet v Celje, kjer je bil na zavo- du za zaposlovanje vodja skupine, od koder se je preselil k cestnemu pod- jetju, kjer je bil nekaj časa sekretar ZK. »Imel sem mnogo funkcij, vse pa so bile povezane z de- lom z ljudmi, ker mi je bilo to vedno všeč, ker se mi je zdelo tako naj- lepše in najbolje. Lepo je delati z ljudmi, če so pri- pravljeni za delo in to na- ši ljudje so, še posebej na terenu, tam daleč v hribih, koder lahko pri- deš le z vozom.K Od 1967. leta je Ivan Jezernik predsednik strm- ške Krajevne skupnosti. »Vidim, da sem ljudem potreben, zato se ne spra- šujem, čemu je tako. Pač mora hiti in konec bese- di.« Ivan si želi nekaj velike- ga in zaradi tega, ker je to nekaj njegova pa tudi občanov želja, bomo to tudi povedali. »1974. leta bo 30 let, od- kar je 4. VII. 1944 Tomši- čeva brigada napadla in osvobodila Strmec. Radi bi, da bi bil občinski praznik pri nas in že se- daj obljubljamo, da bo- mo zapregli vse sile, da bo čim lepše, čim slo- vesne jše. Seveda si želi- mo še kup drugih reči, to pa je zaenkrat naša največja želja.« V takšnem majhnem kraju, kot je Strmec, lju- dem ne kaže drugače, kot da res trdno stojijo sku- paj, z dlanjo ob dlani, Jezernik oh Jezemiku, človek ob človeku. Skrb za človeka je tudi ena iz- med Jezernikovih skrbi in zato se večkrat poda v ti- ste hribe, kjer ga poznajo še iz vojne. Tokrat kot predsednika krajevne skupnosti Strmec. Milenko Strašek Antični park v Šempetru v Savinjski dolini je ne samo kulturna, marveč tudi turistična zanimivost. V fK>vprečju si spomenike rimske nekrofX>le vsa- ko leto ogleda okoli 12.000 ljudi. Na posnetku: detajl iz parka. v v Šempetru Člani turističnega društva Šempeter v Savinjski dolini so začetek novega delovne- ga obdobja združili s po- membnim uspehom — od- prli so namreč na novo ure- jeno turistično informacij- sko pisarno, ob vhodu v an- tični park. Tako so dali sta- remu gasilskemu domu no- vo obleko i>a tudi novo vse- bino. Ob tej, več ali manj in- timni otvoritvi sezone, je bila tudi tiskovna konferen- ca, na kateri je predsednik društva Ivo Kuhar seznanil časnikarje in druge goste, med njimi podpredsednika občinske skupščine v Žalcu Jožeta Jana in glavnega taj- nika celjske turistične zveze Zorana Vudlerja, z letoš- njim delovnim načrtom p« tudi z nekaterimi nalogami, ki jih nakazuje srednjeroč- ni program. »Z ureditvijo turistične pisarne v kraju se pričenja novo obdobje turizma v Šempetru. Nam, turističnim delavcem, se je uresničila dolgoletna želja, saj je bilo dosedanje delo brez lastnih prostorov več ali manj kampanjsko,« je ob sreča- nju dejal Ivo Kuhar. Začetki novega razmaha na turističnem področju se- gajo v 1962. leto, ko je bila končana rekonstruk- cija rimske nekropole. S tem odkritjem je.Šempeter postal znan po vsej Evropi. Zanimanje za ogled rimskih izkopanin pa raste iz leta v leto. Z načrtnim delom na turistični propagandi za kraj in sploh na širokem turističnem polju so začeli 1970. leta. Povprečno obišče antični park vsako leto po 12.000 ljudi! V svoj načrt pa so zajeli še jamo Pekel, rimski vre- lec v Podlogu, graščino No- vi klošter v Zalogu in rekre- acijski center ob Savinji. Lani so odprli jamo Pekel za javni ogled. Zaenkrat je za obiskovalce odprta prva etapa. Sedanji obisk kaže, da bo presegel število obi- skovalcev antičnega parka. Turistično društvo se močno zavzema tudi za olepšavo in komunalno ure- ditev kraja. Prvi uspehi so tu. 2;al pa so v močnem za- ostanku na trgovinskem področju in v družbenem gostinstvu. Tu so na mrtvi točki, kljub veliki potrebi. Razvoja turizma žal ne spremlja ne trgovina 'ne družbeno gostinstvo. Skrat- ka, tu manjka družbene po- bude! Zato se nehote vsi- ljuje vprašanje, do kdaj še takšna pasivnost družbene- ga sektorja. Tudi zunanji videz zgradb, ki so ob glavni cesti in ki so po večini v družbeni lastnini, je silno klavem in zanikem. Turistično društvo v Šem- petru bo tudi v prihodnje skrbelo za nadaljnjo raz- iskavo in izkopavanja rim- skega grobišča po progra- mu, ki zajema dela vse do 1986. leta. Prav tako bodo nadaljevali z raziskavo in rekonstrukcijo jame Pekel v spodnji in gornji etaži. Iz- delali bodo dolgoročni na- črt turističnega razvoja Šempetra ter vztrajaü na ureditvi družbenega gostin- stva v središču Šempetra. V tej zvezi bodo zlasti opo- zorili kolektiva Savinjskega magazina in kmetijskega kombinata Hmezad na dolžnosti, ki ju vežeta za ureditev teh vprašanj, ško- da le, da je na to treba opozarjati, saj je obisk an- tičnega parka dovolj zgovo- ren dokaz o nujni potrebi urejenega in večjega gostin- skega prostora v kraju. MB OBČNI ZBOR CTZ Po sklepu organov celjske turistične zveze bo redni občni zbor področne turi- stične organizacije v petek, 6- aprila z začetkom ob de- setih dopoldne v prostorih hotela Celeia. Na vidiku je torej delov- ni obračun, od katerega si turistični delavci veliko obe- tajo, še zlasti, odkar je de- lo celjske turistične zveze dobijo močno i>odp>oro pri svetu osmih občin celjske- ga območja. Pri vsem tem ne gre samo za družbeno pomoč pri izvajanju delov- nega načrta, marveč tudi za njegovo sofinanciranje. 8.ttrMi —NOVI TEDNIK St. 12 — 29. marec Vrtiljak dogodkov ceue Imenovanja Odborniki celjske občinake skupščine so n» udnjl seji poirdUl več predlogov kcHnisije za volitve in imenovanja. Tako so za novo sodnioo občinskega sodišča v Celju imenovaU Marijo Juhart, nuen tega so se strinjali, da naj bo Emest Piki tudi v naprej načelnik oddelka za narodno obrambo. Precejšnje spremembe so nastale v svetu za manost in kulturo. Zaradi preselitev pa tudi zato, ker ao äani feEvršilneea odbora kul. turne skuptiosti, so bili članstva t svetu raorešeni: Vera KoUek, Fran« Križaj, Alenka Vrabl, Jure Kislinger, Ivao Bele in Vlado Novak, na novo pa so v svet imenovali: Fra^Ja Poncerja, Tatjano Hudales, Boruta Alujeviča, Oiila Vrtačnika, Zdravka Božičnlka in Miro Furlanovo. Skupščina ae je strinjala tudi s iH-edlogom, da se razpis za nekatera delovna mesta v občinski upravi kot za tajnika ter za načelnika oddelkov za go^mdarstvo in dmžbene službe, za gradbene In komunalne zadeve ter za splošne zadeve še enkrat objavi, ker je ba na prvi raiq?ia premajhen odziv kandidatov. uubuana Koristni stiki Prejšnji teden je republiško sindikalno vodstvo i»vabiIo na razgo- \or urednike pokrajinskih listov in lokalnih radijskih postaj. Na razgovoru so Jože Globočnik, Ivo Tavčar, Slavko Grčar in Janez Japelj seznanili navzoče urednike o pripravah na 8. kongres zveze sindikatov. Jože Globočnik je govoril predvsem o sistemu samouprav. nega sporazumevanja o deliti dohodkov, Janez Jai>elj o socialni varnosti delavcev, Ivo Tavčar o nalogah sindikatov na področju vzgoje in izobraževanja, Slavko Grčar pa o novi oi^aniziranosti Bindiliatov. Sindikati od kongresa veliko pričakujejo. Nova organiza- cijska stavba naj bi omogočila tvomejšo, neposredno udeležbo delavcev v sindiloilnih vrstah, äe posebej glede na možnosti boljšega povezovanja in dela v strokovnih sindilcatih. Predkongresna dejavnost naj bi v osnovnih sindikalnih 0l^;:anizacijah o^»ovoriki predvsem na vprašanje, katere osnovne naloge imajo sindiltati v sedanjem trenutku In kakšna bi bila najučinkovitejša organiziranost zveze sindikatov. Kongres bo prav tako moral odgovoriti, kako je z ttreanlčevanjem ustavnih dopolnil. UrednUd pokrajinskih listo\- in lokalnih radijskih postaj so meni- li, da so taki razgovori zelo koristni. Vodstvo ainddoatov Je oMja- bilo, da jih bo še ot^antziralo. konjice Tečaji za delavce Pri delavski univerzi v Slovenskih Konjicah nameravajo ▼ knU- kem pričeti večmesečni tečaj za priučevanje v strugarski stroki za nezaposlene delavce. Največ potreb po takšnih profilih delavcev je v podjetju za proizvodnjo usnjarskih strojev Kostroj, ki na tak način pokrivajo razlike man.fkajočih delavcev pri strugarsidh in podobnih strojih, manjše število pa jih potrebujejo še v industrij- skem kombinatu Konus. Računajo, da bodo s prvimi predavanji začeli že takoj v začetku aprila, kasneje pa bodo uvedli še praktično delo. Vse to bo kandidatom omogočilo, da se bodo po nekaj mesecih prtučevanja in iisposabI.;anja že lahko zaposlili na manj zahtevnih davnih mestih. Sicer pa je konjiška delavska univerza pred nedavnim končala dva podobna tečaja. V prvem se je 27 deklet prlpravl,1alo in uspo- sabljalo za delo v obratu KO—KO industrijske^ kombinata Konus, v drugem pa je bilo « deklet in fantov za priučevanje nezaposlenih delavcev v mizarski stroki, ki bodo postopoma dobili ustrezno zapo- slitev t lesno-industrijskem obratu v Slovenskih Konjicah. V. L. ceue M. Trebicnik kandidat Danes dopoldne bo v Celju redna seja občinske konference Zveze mladine. Na konferenci bodo izvolili novo vodstvo. Dose- danji predsednik Milan Bratec odhaja v Ljubljano. Kandidat za predsednika je Metod Trebičnik, sedaj zaposlen ▼ upravi celjske občinske skupščine. Za sekretarja bo predla.gan Franci Ra-^šak. Hitra združitev Med podjetji, ki je imelo dalj časa nepokrito Izgubo, je bil Apnenik-Pečovnik v Zagradu. Po veljavnih predpisih bi morali zaposleni prejeti samo po 500 dinarjev osebnega dohodka. Prišlo je do krajše prekinitve dela in nato do odločitve, da se podjetje združi t delovno organizacijo Ceste-kanalizacije. Referenduma v obeh kolektivih sta uspela, ker je med zaposlenimi prevladovalo prepričanje, da bodo 2druženi lahko dosegli boljše p06k>vne re- zultate. TV ekipa na obisku V teh dneh bo Celje obiskala ekipa ljubljanske televizije, U bo posnela Stiridesetminutno oddajo o uresničevanju ustavnih do- polnil T občini. Oddaja naj bi spregovorila o tem, kako so se v krajevnih skupnostih, delovnih organizacijah, občinski skupščini in v samoupravnih Interesnih skupnostih pripravili na prvo in drugo fazo ustavnih sprememb. O. Naglav na SDK Oskar Naglav, dosedanji tajnik celjske občinske skupščine, se Je prijavil na razpisano prosto delovno mesto pomočnika direk- torja Službe družbenega knjigovodstva t Celja in Jo bil sprejet. Službo bo nastopil t prihodnjih dneh. Naše šole vsepovsod 3 ŽENSKE IN 21 OTROK Sooce je vtiselo nad Sv. Križem, i>od njim pa se je košatilo veliko drevja. V tem začetku pomladi še golega drevja. Ob robu ceste, ki se je vegasto vila med senožeti in obronki goizxia tja proti Belim vodam, so stale rdeče — rumeno obarvane palice. Simbol, da je treba v viso- kem snegu voziti previdno po cesti. Zdaj snega ni, pali- ce pa so kot ^}omin na zimo, ki je odšla. Za leto dni. Ko sva z Janezcan pririnila skoraj do vrha, sva zagleda- la veliko, belo, šolsko poslop. je. Nad njim je bila kmeti- ja, levo cerkev z nekaj kmeč- kimi hišami, na desni pa po- staja za vlečnico. Smučarsko namreč. Zdaj počiva. Snega ni, otroci in ostali so smuči pospravili v kleti. Do prihod- nje zime. Ce bo kaj bolj ra- dodarna s snegom, kot letoš- nja- Ob šoli je bila skupina ena- indvajsetih otrok. Toliko jih namreč obiskuje podružnično telo v Belih vodah. Eni, ta močnejši, so v klet metali premog. Za prihodnjo zimo. Na drugi strani, pred šolo, so deklice grabile po gredicah, spravljale suho listje in rav- nale zemljo. Sonce jih je ogrevalo. To je bila ura telovadbe. »Vse moramo opraviti sa- mi,« je ob stisku rok poveda- la voditeljica podružnične šo- le Marija Praprotnik. »Tri smo tu. Same ženske. Pa ena- indvajset otrok. Zjutraj zaku. rimo centralno kurjavo, sa- me menjamo varovalke, spravljamo premog, skratka poleg poučevanja delamo vse tisto, kar ni v naših progra- mih. Pa moramo, sicer bi bili v temi.« Otroci imajo tudi po dve uri in pol hoda do šole. Po- zimi, ko sneg rine za čevlje in škornje, se začne pouk še- le ob 8,30, uri, da lahko vsi pravočasno sedejo v šolske klopi in da jim ni treba pre- zgodaj od doma. Po črni te- mi- Grozljivo. »Otroci radi hodijo v šolo. Soia jih zanima. Pridno se učijo. Pač po svojih zmožno- stih. V polletju so vsi izdelali četrti razred, v tretjem je bil negativen samo eden. To je za na?e pHjgoje in razmere več kot dobro,« je pripovedovala Marija Praprotnik. Kakšno je zanimanje star- šev do šele in učenja njiho- vih o ' K? »S'dbc Res d • ukateri pridi'jo \ So:) poprašat, kako je z njihovim otrokom, mno- gim pa je še zdaj šola odveč. Sploh jih ni blizu. Pa tudi o učitelju ne govorijo dobro. Ko bi tako doma prali peri- lo, kot perejo nas, bi imeli vse snežno belo ...« To so hude obdolžitve ... »Resnične.« Vam v tej sredini, kjer ste več kot šolsko leto, ni všeč? »Kraj še nekako, ljudje ne. Niso prilagodljivi, preveč se zanimajo za privatne stvari, premalo xa svoje. Nihče ne vidi učiteljevih žiiljavih rok, vsi pa vidijo obiske, pogovo- re, sprehode...« Kje ste pred tem učili? »Na Paškem Kozjzücu.« Od kod ste doma? »Iz Pesja pri Velenju.« Zakaj vas vleče učiteljevat v hribe? »Prvo slvižbo sem sprejela zato, ker druge nisem imela. Zamenjala pa sem jo zato, ker je prišlo do konfliktov. Hudih. Bolje je, da sem od- šla. Na silo. Jože Melanšek, prejšnji ravnatelj je odšel v dolino, mesto je bilo prosto, zaprosila sem zanj in ga dou bila- Zdaj sem tu.« Ste srečni? »Ne.« Pili smo kavo. Roke Je imela črne od rezanja drevja in grmičevja. Zato, da bi bilo okoli šole lepše. To je vrt otrok, njen vrt, vrt Belovod- čanov. »Veste, ti bolj malo vse to naše delo upoštevajo. Raje p>erejo...« Kako pa je z vašim delom v organizacijah? »Vseprovsod me kličejo.« Torej vas ne zapostavljajo? »Kaj jaz vem ... MoMa je celo bolje, da sem tam. Tako jim lahko vsaj povem, kako je šola za njihove otroke po- trebna- Kako morajo oni sar mi priti kdaj v šolo in po- prašati za njihove otroke.« Oči so bile črne. Kot roke. Njena otožnost ni bila pri- merna zunaj prihajajoči pomladi in otroškemu pra skanju rok po zimsko utruje ni zemlji, da bi jo zrahljale in pripravile za rojstvo rož, ki se naj bi zdaj rodile. Potem je govorila o knjiž niči, krožkih, o tem, kako v matični šoli v Šoštanju skr- bijo za njih. Kljub temu, da imajo sami s seboj veliko de- la in problemov. Govorila je tudi o toplih malicah, ki jih imajo otroci vsak dan v šoli. »Osem dinarjev plačajo me- sečno, Vsi plačajo. Pa Se kruh prinesejo, zelje, kron pir. Drugače s to ceno nej zmogli dajati tega, kar daj« mo.« Paberkovanje smo posku šali zaključiti... »Otroci se vsega navadi]« Tako kombiniranega pouh kot dela in dolgih poti v šo lo. Pridni so. Starši pa vse eno premalo gledajo a njih.,.« Malo višje v reber zapiöe na sedi Sovinekova gostilm Edina v vasi. Iz druge, ki je bila pred leti odprta, je last nik odšel v Nemčijo. Na vrt tih je listek, zgoraj pa razi» ta šipa. Otrok je zadaj seki drva... Pri Sovinekovi gostilni snu srečali tudi malo Anko. Oi so ji obvisele v dolini, ki smo jo poprašali, koliko j stara. »Pet pa pol bom « V šolo boš kmalu šla? Vsu v malo? »Ja. Tja doli. Vidite, v tiss veliko belo stavbo.« Janez ji je stisnil bonboa »Tudi za bratce in sestri« bo.« Sonce je viselo nad 9 Križem, tam doli pa so tt ženske delale z otroki. Pred» no. Vestno. Želele so si » mo, da bi jih tistih nekaj vei kot 300 vaščanov Belih tA^ sprejelo in uvidelo, da SJ jim potrebne. Znanje dajeji otrokom. Njihovim otroke® ki bodo nekoč odšli sami ^ žiti kruh. v Skoda, da je vedno ^^ Ank. Tudi t^a se Belih vodali in Lokah P^^ sočkem vrhu, pri Zleb^^ pod Smrekovcem ne za^ jo. Tako je to- TONE VH^ Marija Praprotnik Skrb za naravo Na Belih vodah — bela šola jt^ 12 — 29. marec 1973 NOVI TEDNIK —9. stran Afy/Äow življenje je materinstvo SE JIH NAJ SRAMUJEM? Ime ji je Terezija. Nje- nega priimka ne bomo zapisali. Prvič, odkar že tretje leto teče naža ru- brika o pogimmih, požrt- vovalnih, nesebičnih ma- terah, ki so jo naši bral- ci v nedavni anketi izbra- li za, najbolj brano pisa- nje v našem časniku. Priimka ne bomo po- vedali zato, ker nas je štiridesetletna mama s sklenjenimi rokami roti- la, naj ne pišemo o njej taloo, da bi jo spoznalo še več ljudi. »2e tako nas imajo v zobeh, da spravljamo otroke v revščino na svet. Včasih sama ne vem, aid naj se sramujem, da imam to četico enajstih otrok? Tudi zaradi tistih treh, ki so že zdoma, pro- sim, nikarte pisati tako, da bi se jim norčevali.« Prošnja je bila presun- ljiva, čeprav nerazumlji- va. Bala se je, da bo kdo rekel, češ, sama se je ponujala. Da bodo re- kli, češ, rada bi kaj do- bila za otroke, ker jim ne more nuditi dovolj. Pretreslo me je, da jo je bila sama bojazen, sam strah in hkratt p)o- nosna upornost. Breme, ki sta si ga z možem na- ložila, nosita sama. Nosi- ta z delom na hektar ve- likem posestvecu, ki so jima ga kuprU starši, števiilno družinico preživ- ljata s skromno moževo invalidnino in otroškimi dokladamd. Saj niso tisti dodatki zanju. Tudi otroci niso zanju. Vsi bodo ne- koč odrasli, šli svojo pot, delali, ustvarjali, kot že prvi trije, čeprav je naj- starejši Danici šele 19 let. Terezija in njen mož Rudi imata enajst zdra- vih, čednih in živahnih otrok. Danico, Draga, Du- šana, Cvetko, Branko, Ru. dija, Jožico, Nado, Anko, Magdico in Andrejko. Osem deklic in tri fante. Nekaj sem jih videl. Nič slabše niso oblečraii šli v šolo, kot gruntarski iz soseščine, pa čeprav jih v soseščinah ni toliko pri hiši. Tudi podhranjeni ni- so, čeprav je krompir v oblicah pogosto na mizi. Zakonca sta nedavno začela zidati novo hišo. Da bi imeiH več pirostora, da bi se otroci lažje učili, da bi bdlo vse bolj snaž- no in proč od hle^/a. Do plošče sta postavila hišo in jo pokrila. Toda če ima revež smolo, se ga drži kot cvek. Pod novo stavbo je začel vleči plaz, pa zdaj ne tvegata gra- diti dalje, da bi teža ne porinila hiše v pdaaovje. Nismo p>ovedali, kako se pišeta Terezija in Ru- di. Tudi ne povemo kje sta doma. Nekje na Koz- janskem pač, kjer je bo- gatejši toliko bolj imo- vii od reveža, da se zmr- duje nad sosedom. Ne morem pomagati. Moral sem napisati te besede, ker ne morem pozabiti prosečih oči matere enaj- stih otrok, ki že sama ne ve, ali se jih mora pred svetom res sramovati, ko pa jih ima vse po vrsti od srca rada. Terezijiini otroci bodo zrasli, če se ne bodo ra- di vračali na svoj dom, se ne bodo zaradi očeta in matere. Neupravičeno sramovanje so jim vcepi- li vsi, ki zbadajo, da so bajtaiTski drobiž. Doslej se še nobena mati z mno- go otrok ni potožiJa nad svoj'imi otroci. Zvečine so vsi dobri, pošteni, prid- ni. Poznamo p>a edinčke, ki so lenuhi, nepridipra- vi. Skiratka, ne sodi dne- va pred večerom. JURE KRAŠOVEC Enajstkratna mati, Terezija, z najmlajšo, Andrejko. Pokrili smo ji oči, da bi je vsak ne spoznal. Zakaj, berite več v sestavku. POČAKAJTE, DA SE OBRNEM Precej mrzel večer je, ura je že odbila deset. Predolgo sem se mudila. Kaj bodo rekli doma, ko bom prišla tako pozno? Ob misli na to me še bolj zazebe. Mogoče še uja- mem avtobus, vsaj zadnji avtobus za Maribor. Ste- čem do avtobusne postaje in pogledam na vozni red. Mi je že ušel. Kaj pa zdaj? Nikjer žive duše, le tu in tam kak parček za- vije v kolodvorsko restav- racijo. Kaj pa vlak? To je odrešilna misel. Pohitim na postajo. Z upanjem v srcu in malo boljše volje stopim do okenca. Na oni strani s^o- ji mlado deMe z dolgimi lejmm lasmi, obrnjeno proč in lista po kupu pa- pirjev na mizi. Stojim in p ogledujem. Punca je slabe volje, si mislim, čedna je, je po- ročena? Prstana ne vidim. Pa saj to ni važno. Zdaj bi se pa že lahko obrnila, sem mar tako neopazna? Bo kaj? Meni se mudi. S kazalcem precej močno potrkam po debelem stek- lu. Nič. Kot da me ni. Potrkam še močneje. Nič. V meni že počasi vre. Koza trapasta se boš obr- nila ali ne? čudež. Mogoče je pre- brala moje misli? če ne vse. pa vsaj tisto o kozi ali opici, ne vem več, kaj sem ji že rekla. Do mene je prodrl močan, siten glas: »Dajte mir! Saj vas vidim! Ni treba toučt po šipi!« Madona, punca, ta- ko odrezav in grob glas ti pa čisto nič ne prista- ja. Pa taJco si »fejst» pa še v službi si! Poskusimo z vljudnostjo: »Gospodič- na, jaz bi samo rada vpra- šala, kdaj pelje prvi vlak v Maribor.* Izza stekla spet zagrmi: »Počakte, da se obrnem! Ne bodte tečn!« Poskusim še en- krat. »Samo za vlak W vprašala. Se mi zelo mu- di.« Iz oči ji švigajo strele, obraz razvleče v neprijet- no grimaso. Sveta poma- gavka, še malo pa bo zet- hreščala: »Booooonekaaa- mp!« Pa ni, sem ji pravi čas segla v besedo: »Zdaj vas lahko vprašam za vlak?* Vzvišeno je izpustila: »Ja!« »Kdaj pelje vlak za Ma- ribor?« »Ob desetih in dvajset minut.« In najin dialog se je končal. Ni- sem si mogla kaj, da ne bi »njeni prevzvišenosti« rekla še nekaj besed: »No, ali je bilo res tako hudo povedali ta stavek? Go- spodična, svojo slabo vo- ljo drugič stresajte na svojega šefa, če si upa- te! Ampak vseeno najlep- ša hvala, ker ste se obrni- la.« Vrag naj vzame take sitne babnice, do Maribo- ra si bom že ohladila je- zo! t^ozirsko Šolstvo 1973-1976 Na včerajšnji seji občinske skupščine v Mozirju so med änigim sklepali tudi o razpisu referenduma za samoprispe- ^ Ker smo redakcijo grjtdi- ^a za naš časnik zaključili že * torek popoldne, bomo spre- ^örili predvsem o priprav- iJenih gradivih za razipis kra- samoprispevka. Ali ^Ije povedano razgrnili Jnio nekatere podaitke, ki ''Povito opozarjajo, kako ^ebna so združena prizade- jala vseh občanov, če se bo- lj^ hotela mozirsko šolstvo otroško varstvo iztrgati iz ^je nerazvitosti, t^^sedanja gibanja in rezul- otrUt^ področju šolstva in ob^ ^^^ varstva uvrščajo ^o^rje med »slabše 0'l3čine«. Poglejmo si podatkov, kakšno je bi- lo število šol, oddelkov, učen- cev, učencev na oddelek po občinah v šolskem letu 1969 do 70 (vzeli bomo samo po- datke za nekaj občin): Pol^ Laškega je imelo Mo- zirje v lebu 1969 do 70 v kom- biniranih oddelkih največ učencev, kar kaže na slabo šolsko mrežo, ki nedvomno učinkuje na učne rezultate. Tabela, ki kaže na število učencev, na iičence, ki so iz- delali razred, učence, ki raz- reda niso izdelali, je takale (spet samo primerjava za štiri občine): Čeprav veljajo podatki za leto 1969 do 70, tudi danes ni bistveno drugače. Resda ugo- tavljajo v Mozirju sedaj manjši osip, vendar več ka- zalnikov izpostavlja slabšo razvitost šolstva. Primer — let a 1968 so statistični podatki razgmiM, da pride v Slove- niji na en osnovnošolsiki od- delek 119 prebivalcev, v regi- ji 184,3, t Mojjtrju 195A, t Slovenskih Konjicah 172,9, in v Šmarju 170,7. Seveda pa bi resnične razmere o osnovno- šolskih prostorih, njegovi raz- vitosti in opremljenosti lah- ko obširno popisaM, če bi pogledali znotaaj vsake šole. Dovolj pa bo, če povemo, da je mozirsSca občina tudi po izobrazbenih pro:Viiktih med slabšimi v Sloveniji. 56,5 c>d- sitotkov otrok enega genera- cijskega letnika os'tane brez strokovne izobrasJbe. Pisali pa smo že, da imajo v Mozirju tudi zelo skromno razvito otroško varstvo. Vse to, kar smo navedli, zgovor- no priča, kako nujne so nove naložbe v šolstei prostor, ka- ko prepotrebna je posodobi- tev šolskega dela. Ali ni zna- čilen že podatek, da razen no- ve šole v Mozirju otroci dru- gih šol nimajo telovadnic, ne zadostnega števila učinlnic in ne kabinetov, še več — boje se celo tretje izmene. Odločitev je zato razumlji- va, čeprav v sedanjih ne lah- kih časih (veliko naraščanje cen) zelo pogumna. Občani, ki bodo povabljeni, da poma- gajo pri skupnem, enotnem reševanju težkih razmer v šol- stvu in otroškem varstvu, bo- do najbrž uvideli, kaj samo- prispevek pomeni. Predvsem lepše možnosti otrokom za njihovo učenje, za dosego ži- vljenjskih želja. Kaj bi v Mozirju radi zgrar dili v priiiodnjih petih letih? CXlgovor — veliko. Našteli bomo vse glavne oto- jekte in predvidene naložbe: — novo osnovno šolo v Re- čici ob Savinji že gradijo, ime- la pa bo štiri učihidce, večji namenski prostor in druge prostore; v novi zgradbi bo tudi prostor za oddelek pred- šolskih otrok; —dozidali in preuredili bo- do osnovnošolski objekt na Ljubnem ob Savinji; tudi tu bodo poleg novih učilnic in telovadnice z^adiü prostor za otroško varstvo; —dozidali in preuredili bo- do osnovno šolo v Lučah, kar pomeni tudi nove učilnice, te- lovadnico in poleg drugega še prostor za otroško varstvo; —dozidali bodo nov šolski prostor pri osnovni šoli Gor- nji grad in preuredili sedanji objekt; poleg učilnic bo otro- kom na voljo nova telovadni- ca; —obnovili in preuredili bo- do osnovnošolski objekt v Bočni, in sicer za šolanje ka- tegoriziranih otrok; —novo šolo bodo dobili na Lepi njivi; —v solčavski šoU, v žoli Šmartno ob Dreti, v šmihelu nad Mozirjem in v Novi Štif- ti pa bodo uredili centralno ogrevanje prostorov. Lep in bogat program je to, ki bo zagotovo združil občane in delovne kolektive, da bodo zagotovili sredstva zanj. In res je, da vse te naložbe, pre- ureditve in načrti veliko sta- nejo — čez dfve stari milijar- di. Finančna skica je nazor- na — nekaj manj kot miüjar- do naj bi vrgel samoprispe- vek, delovni kolektivi naj bi dali 400 milijonov, iz sklada otroškega varstva bodo dobili čez tristo milijonov, nekaj več iz občinskega proračuna, preo- stalo pa bosta dala temeljna izobraževalna skupnost in prispevek občanov v Rečici. Vsakega občana zanima, za koliko se bo na referendumu odločil. Predlagano je, da bi občani prispevali: —1,8 % od neto osebnega dohodka iz delovnega razmer- ja, če imajo osebni dohodek nad 1.000 dinarjev; —4% od katastrskega do- hodka in od dohodka od goz- dov (posekan les), če presega katastrski dohodeik 1.000 din na leto; —3 % na dohodek od samo- stojnega opravljanja obrti ali drugih gospodarskih dejavno- ^ in intel^ualnih storitev; —1,5 % prispevek od po- kojnin in invalidskih i>rejem- kov, če ti presegajo 1.000 din mesečno. Samoprispevka ne bi plače- vali od vojaških invalidnin, socialnih podpor, rejnin, od otroškega varstva, pomoči za šolanje, od štipendij, vajen- skih nagrad, od regresa za stanarino in od dohodkov, za katere velja cprostitev po za- konu. V aprihi bodo torej kar v äveh občinah celjskega ob- močja (v Slovenskih Konji- cah in Mozirju) občani izka- zali svojo pripravljenost za solidarno reševanje perečih razmer v šolstvu in otroškem varstvu. 7a hitrejši razvoj ob- čine. Kajti samoprispevek, ki bi bil iiz^lasovan, bo opleme- niten še z drugimi sredstvi. In tako bo po petih letih mo- zirski naraščaj drsal klopi v lepih učilnicah, v večjih, bolje opremljenih prostorih, v kabi- netih in preizkušal moči in svoj mlad organizem v pro- stornih telovadnicah. Za take cilje pa se kljiib sedanji drar gin^ splača nekaj žrtvovatL Takšne šole bo omogočil samoprispevek. 10. stran ~ NOVI TEDNIK št. 12 — 29. marecu^ naj živi dan žena Parola na zadnji strani lepo okrašenega odra t Grižah je že tradicija. DPD Svoboda je tudi le- tos pripravila lep večer, ki je privabil žene iz bliž- nje in daljne okolice. Dvo- rana, ki ni ravno mala, je bila nabito polna, šol- ski otroci in mladinke so pripravili ljubke recitaci- je, zvoki tamburašev in ženskega i>evskega zbora so ubrano odmevali v dvorani. Prijetno nas je presenetila dramska sku- pina, ki je za ta dan sa- ma sestavila igrico Dan žena pri Korenčkovih. Ta- ko iz srca smo se nasme- jali starim igralcem, kot že dolgo ne. Veseli smo, da smo jih zopet videli na odru. Upamo da ne zad- njikrat. Prireditelji so ob- darili najstarejšno ženo v dvorani. To je bila Ma- rija Kovač iz Zabukovice, ki bo kmalu stara 75 let. Veselo petje se je razle- galo pozno v noč. Cez leto dni na svide- nje. 2ene iz griške fare pustne šeme in gasilci Osnovna šola v Šentjur- ju je za pustni torek pri- redila za šolsko mladino pustno maškarado s f>o- vorko. Do tukaj vse v naj- lepšem redu. Naj ima mladina veselje. Nemalo pa sem bil presenečen in v srce me je zabolelo, ko sem med maškarami za- gledal maski z gasilsko čelado in gasilskim gr- bom na glavi. Sem gasi- lec od leta 1949 in že tudi 15 let opravljam tajniške posle v društvu zato ostro obsojain tisto gasilsko društvo, ki je gasilske šle- me posodilo v takšne na- mene. Saj otroci tega ni- so krivi. Posadijo na gla- vo pač tisto, kar jim pri- pravijo starši. Menim, da je vsaka uniforma častna in jo je zato treba spo- štovati, kdo je zaveden državljan. Ne gre pa se iz uniform norčevati in jo vključevati v maškarado, pa čeprav je gasilska. Naj bo tiste starše sram, ko s tem nepremišljenim početjem smešijo gasilsko organizacijo, ki se je pripravljena vsak trenu- tek žrtvovati za svojega bližnjega in mu pomagati v nesreči, naj bo dan ali noč. Ce bi takšni lahkomi- selni posamezniki vsaj ma- lo pomislili, koliko se mo- ra prostovoljni gasilec, ki je vključen v gasilsko or- ganizacijo na primer 20 ali več let žrtvovati in da nemalokrat zastavi tudi svoje življenje, da reši življenje svojemu bližnje- mu, bi se resno zamislili, preden bi našemil svojega otroka z gasilsko čelado na glavi. Upam, da me bo v tem podprl še kakšen zaveden gasilec in potrdil moje mišljenje, za katero mislim, da je upravičeno. Tistim pa, ki s takimi primeri smešijo in se nor- čujejo iz gasilske organi- zacije, pa priporočam, da kaj podobnega ne delajo več, ker s tem osmešijo samega sebe pred vso za- vedno družbo. ANTON ARH, Šentjur grozilno pismo uredniku Opozarjam vas — ako 15. 3. 1973 ne objavite mojega celotnega pisma, ker niste napisali, kdo mi je rekel, da sem nekul- turna, kar je najvažnejše, se pritožim v Beograd, ker smatram, da v Celju ne smeš povedati resnice. Mogoče je naš predsed- nik hišnega sveta Koltmd- žija vaš osebni prijatelj, da ne sme priti resnica na dan, kako gospodarijo v naši hiši. A bo prišla. Ker take ščitite, tudi vi niste potem brez greha. Stanovanje mi bodo šele popravili, p>a ne po zaslu- gi hišnega sveta. Marija Vajdič, Tom- šičev trg 8, Celje ODGOVOR: Groženj se ne ustrašimo. Vašim pre- pirom smo v NT že itak odstopili preveč prostora- Med seboj se tovariško in človeško pogovorite, pa bo to najbrž še najbolje. Če vas je kdo osebno uža- lil, je to vaša stvar in se z njim pomenite, kakor veste in znate. Zagotovo ne boste verjeli, da pred- sednika hišnega sveta ne poznam. Pa je res! Glede grehov pa je takole — redki so brez njih, pa tudi jaz nisem. V tem vašem primeru pa sem brezmadežen. Pa brez za- mere! kmetu ni lahko Kot vaša dolgoletna na- ročnica NT ui>am, da mi ne boste zamerili, če vam napišem tudi jaz nekaj vrstic. Pišem vam pismo, ker se mi zdi, da nekomu ' moram potožiti svoje te- žave. Te težave in skrbi pa niso samo moje, am- pak od vseh na slabem, blatnem in hribovitem kraju. To pišem tistim, ki primerjajo hribovce in dolinčane. Dolinčan v av- to naloži vse, kar ima in pelje po lepi cesti Iz hri- bov moraš daleč peš no- siti jajčka, da dobiš kak- šen dinar. PripK>mnim naj še to, da smo pri starost- nem davku vsi enaki. Pa še to se nam čudno zdi, zakaj nam natančne od- ločbe niso napisali. Po uradih zdaj sprašujemo, zakaj starostno plačuje- mo. Ce so nam znali čeke in opomine pK>slati, zakaj nam pa niso mogli pjosla- ti točne odločbe. Da bi vsaj vedeli, kdaj bomo kaj dobili. Najrajši berem rubriko Bralci pišejo in Njihovo življenje je ma- terinstvo. Tudi jaz sem bila med srečnimi mami- cami pred enim letom. Ni mi bUo žal, ko so leto za letom prihajali otroci na svet, saj sem jih ime- la rada in veselje sem imela z njimi, ko so iz- govarjali smešne otroške besede. Danes so že po- ročeni, pa drugače govo- rijo. Imajo svoje križe in težave, kakor jih tudi jaz imam. Majhni otroci mala skrb, veliki otroci pa ve- lika skrb. I^dar vsi pri- dejo, mi p>otožijo vsak svoje težave, šesti sin je doma pred letom prevzel. Takrat je bü še kar ve- sel, sedaj ga pa skrbi, ker so drugi časi. Ko so minili novoletni prazniki, so dan za dnem prihajali čeki. Socialna, davek itd. Stara sem 60 let, zgarana, živčna od skrbi, ker se mi sin smili, ko se tako jezi. »Zakaj sem moral grunt prevzeti ko je naj- slabši poklic kmet! Krva- vo zaslužim denar, pa še toplega moram oddati.« Se to vam pišem z že- ljo — če bi bil tovariš Tito v Ljubljani, se takoj podam k njemu. Ana Rezec, Reka 20, Laško ODGOVOR: Draga Ana, pismo sem nekoliko skraj- šal, ker se mi je zdelo, da /elite predvsem pove- dati, kako danes kmetu ni lahko. še enkrat: kdaj referendum za delavca Tovarišici iz Laškega, ki ji je ob članku Kdaj referendum za delavca vzkipela kri, nekaj vrstic v tolažbo. Tudi jaz sem brala ta članek, pa sem razumela drugače. Pisec je v članku navajal raz- mere delavca, ko je v dru- žini zaposlen en član dru- žine in to je navadno oče oziroma mož. Takšna že- na nima plačanega porod- niškega dopusta ter dobi za opremo otroka prav toliko kot kmečkli žena. Tudi moj mož je edini hranilec družine, zato sem pa razumela, kaj je hotel povedati pisec članka ter se strinjam z njegovo na- vedbo. Verjamem, da ima- jo danes kmetje velike dajatve, davke, socialno zavarovanje itd. Tudi de- lavec leta in leta plačuje kar lepo vsoto socialnemu zavarovanju, če hoče kdaj priti do pokojnine. Tova- rišica Urška navaja, da mora kmet delati tudi ob sobotah in nedeljah. Jas- no. Ce imaš kmetijo, da lahko rediš živino, jo boš tudi ob sobotah in nede- ljah nakrmil, saj bi jo tudi delaivec, če bi jo imel. Nadalje Urška trdi, da kmečki otroci hodijo v ponošenih oblekah y šolo in so zato zapostav- ljeni tudi od nekaterih učiteljev. To pa nikakor ne drži. V celjskem okra- ju pa res ne razločiš mla- dirte, ali je kmečka ali de- lavska. Tudi na naše uči- telje tovarišica Urška naj ne meče slabe sence, ker učitelji ne ocenjujejo ob- leke, pač pa znanje. Jaz tudi mislim, da je družba dala kar dovolj ugodnosti kmetom, saj si je večina kmetov že nabavila nešte- to gospK>dinjskih pripomo- čkov, televizorjev,. trak- torjev in na marsikateri tudi hribovski kmetiji br- nijo motorji in avtomo- bili. Nabavili so si žage za žaganje hlodovine. Ko- liko avtomobilov, nalože- nih z žaganim lesom se p)0- noči utrga s posameznih kmetij. To je tudi lep dohodek, od katerega ni davka. Vse to so ugodno- sti za kmeta, seveda ne za vsakega. Ce pa mora delati od jutra do večera, p>a naj ne zameri, saj de- la zase. S tem ne mislim bičati kmeta, saj ima svo- je težave, res pa je, da tistim kmetom, ki imajo poleg kmetije še službo, nikdar ni tako odrezalo kot danes. Saj si lahko privoščijo kar cele vreče sladkorja in bele moke, kljub temu da jim pšeni- ca priraste doma. Pšeni- ca se lahko porabi za svi- nje, za kruh se pa moka itak lahko kupi v trgovi- ni. Tovariši Urški pa sve- tujem, naj zemljo p>odari delavcu, naj še on gara od jutra do večera, sama p>a naj se zadovolji s 400 dinarji plače na mesec, pa si bo v redu odpK>čila. Pa brez zamere! Vaša bralka (>I)CH)V()R: Ce bo še kdo pisal na to temo, pro sim v sestavkih več strp- nosti in objektivnosti. Ce lahko povem svoje mne- nje — vsem nam je sedaj mnogo lažje, kot je bilo nekdaj. Veliko reči pa bo- mo morali še snremeniti. Pa naj gre za delavca ali kmeta. Kno pa ne smemo pozabiti — kmet ne dela samo zase. Krivično bi bilo, če bi to trdili. In za- nima me, ali je res kje kdo, ki dobi 400 dinarjev plače na mesec. pismo prišlo prepozno Sem zelo zelo žalostna, potrta in tudi zelo raz- očarana. Vaše pismo sem dobila v četrtek ob 13. uri. Na dan izleta. Sko- raj me je kap, solzo jeze sem potočila, ko sem vi- dela, da so nekateri ljud- je nevoščljivi, da ne od- dajo pošte pravočasno v roke. Vi ste mi izpKJlnili veliko željo. Poslali ste tudi pravočasno pismo, ali samo jaz ga nisem dobila v roke. Zelo mi je težko, da nisem mogla iti na iz- let, čeprav sem bila pri- pravljena. Poslala bi bila tudi tisočak. Niste spre- gledali mojega pisma, p>o- vabih ste me zraven in sem vam iz srca hvaležna, ker veste, da garam od dneva do noči, da nimam nobenega razvedrila, tem manj pa še kakšnega iz- leta. Prepričana sem, da ste poslali pismo pravočasno. Prepričala sem se tudi, da odsoten ni bil p>oštar, da bi mi moral pismo iz- ročiti v soboto, to je 17. marca. Vi ste pisali 15. marca. A dobila sem ga 22. marca. Na p>ošti tudi ni ležalo. Vprašala sem in sumim, da ga je nekdo zadržal. Nisem si mislila, da so takšni ljudje na svetu. Pismo je bilo od- prto. Res, čudovito vreme je bilo ta dan! V četrtek ste bili pn kosilu v Portoro- žu, jaz pa doma. Takšen izlet se ne da nikoli po- zabiti. če boste še kdaj organizirali tak izlet, upam, da me tudi ne bo- ste pozabili. In sem vam iz srca hvaležna. Jelenko Berta in mož Oskar z otroci ODGOVOR: Spoštovana Berta, žal nam je, resnič- no žal. Če bomo izlete še organizirali, na vas zago- tovo ne bomo pozabili. po izletu Prisrčna hvala za izlet, ki smo ga bile kmečke žene tako vesele. Zares — hvala vam, kajti tako se še ni spK>mnilo na nas no- beno časopisno p>odjetje. Kvečjemu so deležne kmečke žene kakšnih ne- slanih šal kakor so na primer p>odlistki v Kmeč- kem glasu, kjer pisec mi- sli, da so kmečke žene in dekleta kakšne cunje, ob katere se lahko obrLše vsak »vanderpurš« in s takšnim pisanjem žali p>o- štenje in dostojanstvo kmečkih žen in deklet. Ce ne zna nobeden napisati o kmečkih ljudeh kaj' lep- šega, pa naj se tisti pro- stor p>orabi za kaj dru- gega ali pa naj ostane bel in ni ga treba mazati s takim pisanjem. Sploh p>a bi želela, da se takšni filmi in pisanja, ki žalijo že itak zapK>stav- Ijeno kmečko ženo in jo prikaaujejo kot vlačugo. prenehajo m mislim, da so to želje premnogih pri- zadetih in da s tem tudi soglašajo. Lep pozdrav od udele- ženke vašega izleta. zamudila sem Najprej vas vse lepKJ pozdravljam. Moram vam povedati, da sem bila strašansko vesela vašega pisma. Ne morem pa po- pisati kako žalostna, ko sem ga prebrala. Pismo sem dobila šele 21. 3. po- poldne, tako da sem p>ač zamudila vaš izlet. Ne morem in ne morem se potolažiti, p>osebno zato, ker še nikoli nisem bila na morju in ne v Postojn- ski jami. Sedaj je bila taka priložnost, jaz sem jo pa zamudila! Veste, imamo tri četrt ure do pK>šte, dostave nobene in časopis kupujemo v kio- sku. Ker sem kmečka že- na, imam le malo časa, da bi večkrat odšla na p>ošto. Sedaj pa skončujem in vam vsem v uredništvu še enkrat pošiljam lepe pKKzdrave v upanju, da prihodnje leto ne zamu- dim izleta, seveda če. bo priložnost. Fanika Gnader, Brezje 9, Mozirje v avtobusu Vsako jutro ob delav- nikih, se nabere v avto- busu, ki vozi na relaciji škofja vas—Prebold, pre- cej ljudi. Nekateri se vo- zijo na delo, drugi pa se vračajo z nočnega de- la domov. No in tako je bilo tu- di v sredo, 21. 3. 1973 ob 6. zjutraj. V avtobusu je bilo kar dosti ljudi, saj večinoma vstopajo od škofje vasi do gostilne Branibor. Tudi v sredo se je avtobus ustavil pred postajališčem pri Braniboru, kjer dobra polovica potnikov kistopi. Ker p^a ne morejo vsi naenkrat ven, se morajo lepo zvrstiti. Včasih je to precej težko, ker se pred vrata postavijo pot- niki, ki izstopijo šele poz- neje. Tako je bilo tudi omenjenega jutra. Potni- ki so izstopili, sprevod- nik je zaprl vrata. Tedaj pa se je oglasila neka to- varišica, ki ni mogla ta- ko hitro do vrat, da bi še rada izstopila. Spre- vodnik se na njeno proš- njo ni oziral, temveč ji je dejal k.je je bila prej in zakaj se ni pripravila. Ko je dejala, da ni mo- gla prej do vrat, je samo skomignil z rameni in stvar je bila zanj oprav- ljena. Zdi se mi, da bi spre- vodnik z malo vljudnosti in dobre volje lahko omo- gočil tovarišici izstop, ne pa, da se je morala po- tem p>eljati prav do že- lezniške postaje. Morda je bil čas, ki ga je tova- rišica s tem izgubila, za- njo bolj dragocen, kot pa si sprevodnik misli. Helena Strmele, Zagrad 90, Celje še: o žalostni stanovanjski zgodbi v NT, številka 9 je pi- sec pisal o hišnem sve- tu ter predsedniku hiš- nega sveta hiše v Gorici 8 v Smartnem v Rožni dolini. Ker N. I. navaja, da ima soba 22 kv. m, po- tem bi še naj povedal, da ima tudi kuhinjo, katero si je prilastil s skupno uporabo treh strank, ki so ta prostor uporablja- le kot pralnico itd. K. J. Odgovor: Ves preostaij del pisma sem črtal, ^^^ je nanj že odgovof^ Alojz Pavlic iz uprave ce. Ijske občinske skup.ščine čustvena doživetja v vrtcu Življenje za žene m pra- znlk, zato naj bo lep vsaj 8. marec, ki ga praznujejo žene vsega sveta. O so razmišljale tudi /zgoji. teljice Vzgojno varstvene- ga zavoda Zarje v Ceiju, Z obilico pedagoškega po! sluha, ljubezni in priza- devnosti so poskrbele, da so se cicibani za ta dan še posebej potrudili m svojim mamicam čestitali iz vsega srca. Njihove be- sede so bile tople, prisrč- ne, iskrene. Povedali so, da njihove mamice marlji. vo delajo, kot ptičke z ve- je prepevajo, imajo naj- lepše ime, ki boža nas vse. Vsi otroci od dveh do sedmih let so po starost- nih skupinah pripravili program za mamice. Pie sali so in peli v pisanin oblekah narodnih noš, se spremenili v slikarje, me- tuljčke, rožice in palČKe ter pričarali svojim ma- mam praznik čustvenih prvin in spoštovanja. Mnoge mame so poza- bile, da je praznik med dvema delovnima dnevo- ma, da je »danes« le ome- jen čas med tistim, kar je bilo včeraj, in kar bo ju- tri. Po končani proslavi so me čestitke mamic s .sol- znimi očmi spodbudile, da bi v imenu njih povedala nekaj toplega v zahvalo. Prepričana sem, da oi s tem izrazila tudi željo ti- stih, ki tega ne bod^ sto- rile,, bodisi da ne utegne- jo, bodisi da no t>nmejo rade za p>ero. Draga vzgo- jiteljice, želim vam še vnaprej enako razmišlja- joč in ustvarjalen jutri. Tudi ob razglabljanjih o vsebini ženskega praznika moramo misliti, kako raz- bremeniti naše žene. Ni več tako daleč čas, ko bo v Sloveniji zaposlenih več kot polovica žensk. Zaradi sedanje premajhne zmog- ljivosti vzgojno varstveiiüi zavodov niso v zavod in vsi tisti otroci, ki so p>jtfebni varstva in sistematične predšolske vzgoje. Naši otroci bodo živeli v •^elino- loški revoluciji 21. stolet- ja. To obdobje terja člo- veka, ki bo ustvarjalen, izobražen, samostojen. Potrebe in družbeni in; teres narekujejo hitrejši razvoj vzgojno varstvenih zavodov. Pogoj za uspeh je mobilizacija vseh do- segljivih sredstev in nji- hova varčna porabi Pose- ben problem razvoja vpo- jno varstvenih dejavnosti je zagotovitev zadostnega števila strokovnega oseb- ja. Rast novih mest * vzgojno varstvenih zavo- dih mora spremljati skrh za kvalitetno delo, ki g" zagotavljajo strokovno osebje in funkcionalno urejeni prostori. Poleg sistematične pred šolske vzgoje otroiv je ne- nehna skrb vzgojiteljic. je vrtec topel, da se otro- ci v njem dobro počutij^)' Le ob tako skrbnem var- stvu in vzgoji otrok * predšolskih zavodih, s*! njihove mamicc lahko ?''' delu sproščene in s tetn ustvarjalne j še. Ivanka De^i^'' ženska strahovlada^ o ženski enakopravno»^ pri nas mnogo govorini ' Toda zgodi se, da žena izirablja enakopr» jt^ 12 — 29. marec 1973 NOVI TEDNIK —11. stran post v zelo sebične name- ne. Včasih so samo moški ponočevali. Zdaj pa gre enakopravna žena recimo 2v®čeT iz tovarne, kjer de- la. Ker se zaveda svoje enakopravnosti, se klati Xje v okolici toliko časa, da že pojejo petelini. Ce jo mož vpraša, kje je bila tako dolgo, ga enostavno trešči s polenom po glavi. Saj je vendar enakoprav- na! če mož kdaj pogleda, kje se tako dolgo mudi, je tepen še od soseda. Po- tem pride i>a do povpra- je\'anja, zasliševanja, veü- Idh skrbd in najbaž tudi stroškov. In to samo za- to, ker se nekje ženska eoakopraArnost spreminja v strahovlado. Taka žena naj se zaveda, da je tudi njen mož enakopravna oseba, četudi je bolan. Rajši si naj malo vest iz- praša. Pa naj ugotovi, za- kaj je mož bolan. Ne on, ampak ona se mora spre- meniti. Ne bo ji škodo- valo. J. K. velika sramota Moram vam potožiti, kaj se mi je zgodilo. In to zato, da se drugim ne pri- meri kaj takega. Ko sem šla nakupovat v samopostrežno trgovino v Laškem, me je doletela velika sramota. Vzela sem košaro in nakupila nekaj stvari. Ko sem stopila v vrsto k blagajni, me po- cuka nepoznana ženska za rokav in me zaprosi, naj ji odnesem nekaj blaga do pekarne, kjer ima avto. Imela je res poln cekar in mi oddevala nekaj stvari v mojo torbo. Za uslrigo mi da 500 dinarjev. Nisem pa pomislila, da se mi lahko pripeti kaj poseb- nega. Ko bi mi devala iz košare, bi pomislila, da to še ni plačano. Ker je je- rftala iz svojega cekra, ni- sem pomislila na kaj sla- bega. ženska je stala za menoj v vrsti. Ko pa pri- dem do blagajničarke, jaz svoje plačam, kolikor sem imela v košari in mislim zdevati v torbo. A blagaj- öicarka zagleda v moji torbi tiste stvari, ki mi jih je dala tista ženska, kar jih nisem skrivala, saj bilo moje. Ko sem ji mislila povedati, da niso n*>je, da mi jih je dala ^ta ženska, vidim v ti- stem hipu, da za menoö ni več nesramne osebe. Tako sem prevzela sramo- to nase in za zasilužeruh 500 din sem bila Isaznova- na za 28.000 dinarjev. Ko pridem do pekarne, ni bi- lo nikjer ne avtomobila, ne tiste ženske. Kako hu- do je, če je človek lahko- veren. Vaša bralka mladinci, veselo na delo Mnogo se govori in piše o zaostalem Kozjanskem, kjer naši kraji niso zao- staH po lastni kaivdi aH po krivdi delomrznosti tu- kajšnjega prebivalstva. Vse te očitke si lahko naložijo na svoja ramena tisti, ki so nas zapustili, predvsem pa tisti, ki so xx>zabili na čase borbe za osvoboditev naše l^)e slovenske zem- lje, katera jim je nudila varno zatočišče. Roke na- ših mamic in očetov so büe vedno odprte za vsa- kogar, saj so gorski kmet- je preživeli na tasoče bor- cev slavnega Kozjanskega odreda. Akcijo mladine Slovenije »Kozjansko 73« prav toplo pozdravljamo ter mlade pričakujemo z odprtimi rokami, prav tako kot smo pričakovali prvoborce le- ta 1941. Mladinci širom naše Slo- venije, bodite prepričani, da če se boste odločili za delo v mladinski delovni brigadi na Kozjanskem, vam ne bo žal za dneve, katere boste prebili med nami. Sprejeti boste ma- terinsko, tako kot so bili sprejeti borci v najtežjih časih naše revolucije. Istočasno boste sezna- njeni s pKJtekom borb na Kozjanskem, videli boste kraje, o katerih ste sezna- njeni samo v knjigah in dnevnih časopisih, poskr- beli bomo, da se boste počutili najboljše. Nekda- nji komandanti in komi- sarji vam bodo oživljali spomine, kako je znal okupator teptati in ropati po naši lepi domovini. Po- skrbeli bomo tudi za kul- turni program, da se boste med prebivalci Planine po- čutili domači in zadovolj- ni. Torej, mladinci, na Pla- nini je za vas vse priprav- ljeno — čakamo vas z od- prtimi rokami. Stane Jazbec 80 let slovenskega planinstva V avli mariborske viso- košolske in študijske knji- žnice smo si ogledali za- nimivo razstavo z naslo- vom »Osemdeset let slo- venskega planinstva 1893 —1973. Razstava je verni dokaz bogatega gradiva o razvoju planinstva v slo- venskem merilu. O tem priča številna literatura iz davne preteklosti pred prvo svetovno vojno. Ta- ko je skupina navdušenih planincev na svojem sho- du že 15. oktobra 1892 da- la pobudo za ustanovitev Slovenskega planinskega društva. Sledü je 27. fe- bruar 1893, ko je bil usta- novni občni zbor. Iz povzete literature iz- haja, da so v obdobju do I. svetovne vojne delovali pionirji navdušenih pla- nincev Pavel Kimaver, Bo- gomil Brinšek, Rudolf Ba- djura idr. Iz ustvarjene temeljne osnove so se ra- zvijali razni klubi in dru- .^va, ki so se delili v pa- noge alpinizma, smuča- nja, fotografiranja in dru- gih ved, ki so sodobnemu planinstvu potrebna. Danes šteje Slovenija nad 100 planinskih dru- štev z nekaj več kakor 73 tisoč članov, od tega 39 tisoč odraslih, 14.000 mla- dincev in 20.000 pionirjev. Med najbolj znane oseb- nosti slovenskega planin- stva štejemo: dr. Fran To- minšek, kot odličen orga- nizator razvoja slovenske- ga planinstva in njegovi sodelavci Franc Kocbek, Jakob Aljaž, Janko Mla- kar in mnogo drugih, ki nadaljujejo s plemenitim delom prednikov. Za uspešnejše delovanje planinskih društev v slo- venskem merilu deluje Planinska zveza Slovenije v Ljubljani, ki izdaja tu- di svoj strokovni časopis »Planinski vestnik«, ki iz- haja enkrat mesečno. Iz dobro pripravljene razstave, katere avtor je prof. Franc Vogelnik, iz- haja, da se je v tem delu severne Slovenije že leta 1901 ustanovila prva pla- ninska organizacija, sedaj PD Ruše in v Mariboru leta 1919, ki še danes uspešno delujeta z dobro organizirano planinsko de- javnostjo, z raznimi krož- ki in odseki, v katerih je zelo aktivna mladina, ki nadaljuje tradicijo in de- lo naših prednikov. FRANJO VOH MOJA LJUBEZENSKA ZGODBA Težko je poiskati pravega prijatelja, ki ti vedno stoji ob strani, te zna razveseliti in razumeti. Z njim moraš čutiti in ga ljubiti. Marsikdo pravi, da ^u je najboljša prijateljica knjiga. Tudi jaz se strinjam s tem. Toda ali se ^hko zatečeš h knjigi ob vsakem trenutku? Na to vprašanje ne vem odgo- ^ra. Nekdo se lahko, drugi zopet ne. Sama se ne zatečem vedno k njej. . Tako je bilo tiste nedelje, ko sem se sprla s fantom. Prijateljico sem iskala v knjigi. Toda zaman. Vleklo me je ven, med ljudi, v naravo, da ne bi ^^la sama. Nekomu sem se morala izpovedati, toda komu. Prvemu, ki ga bom ^^ečala? Ne! Želela sem, da bi mi nekdo od prijateljev pomagal, ne potolažil, ^o-potila sem se v gozd. Morda bi mi lahko pomagale ptice. Hodila sem med Y^vjem ter razmišljala... Potem sem zagledala njega. Z lahkotnimi koraki ^ mi je bližal. Tik pred mano se je ustavil. S svojimi temnimi očmi me je ^zorno pogledal. Vse mi je prebral z obraza, moje besede bi bile odveč, če mu skušala karkoli razložiti. Premišljevala sem, kaj naj storim, da bi mu ^^upala? Ne! Saj ga vendar ne poznam. Toda njegov pogled, obnašanje, vse m je zdelo nekje blizu. Odločila sem se! ^ Fantu, ki mu ne vem niti imena, sem na majhni jasi zaupala težave. ^opZo mi je bilo pri srcu, ko mi je z mehkim glasom dejal: »Ne joči, efcZe/ Rana, ki jo imaš, se bo kmalu zacelila. Skušaj ga pozabiti, čas jr PT^inesel svoje. Ne kloni, vse se bo uredilo!« Da, vse se bo uredilo,' toda «07 in kako. Pozabiti ga! To se mi je zdelo v prvem trenutku strašno. Ampak ®eeno bom poskusila. (čutila sem olajšanje. Z nasmehom na ustnicah sva se napotila proti j/iQd potjo sva se prijela za roke. Zakaj? Ne vem. Morda zato, da počutila bolj varna, morda pa je bilo med nama še kaj več. (Simpatija)? Maca MOJA LJUBEZENSKA ZGODBA Bilo je lepo jesensko popoldne. Počutila sem se osamljeno in zato sem »dšla v gledališče. To je bil najlepši dan v mojem življenju, kajti prav tega dne sem spoznala njega, ki sem ga vzljubila že na prvi pogled. Spoznala sva se po naključju, čakala sem na vlak, nekoliko ob strani je stal ON in me opazoval. 2kigledala sem se v njegot>e prečudovite zelene oči, a ko sva se s pogledi srečala, sem hitro pogledala drugam in zardela. Opazil je mojo zadrego ter se nasmehnil. Pokazal je dve vrsti zdravih belih zob. Pristopil je. Pogovor je stekel, kot da bi se že od nekdaj poznala. Njegov glas je bil nežen, čudovito je govoril. Oh, koliko bi mu rada povedala, pa sem molčala, le redkokdaj sem mu odgovorila, lepo ga je büo poslušati. Nisem si ga upala pogledati, ker bi me pogled izdal. Kako zelo mi je bil všeč. Zdelo se mi je, da sanjam in, da vse to, kar doživljam, ni resnica. Bala sem se, da bo prekmalu pripeljal vlak in da se bom razšla. Za vedno razšla. Toda glej, kakor nalašč je imel vlak zamudo. Njegov glas pa mi je kar naprej govoril: »Ali te lahko morda povabim via kovico, ali kaj podobnega?« »Hvala, ker si tako prijazen, toda bojim se. da bom potem zamudila vlak.« želela sem, da vlaka sploh ne bi büo. Pogledal me je in v njegovih očeh sem videla neka^. nisem mogla raMočiti, ali je žalost ali zadrega. Ravno takrai je na positajo pripeljal vlak. Težko mi je bilo, ker sem vedela, da se bo najin pogovor končal. Preden sva se poslovila, je še rekel: »Ali se bova še kdaj videla?« Tako lepo me je pogledal, da sem prikimala, sprego- voriti pa si nisem upala, da me ne in izdal drhteči gUis. Domenita sva se, da bo prišel v nedeljo v moj kraj, jaz pa ga bom počakala na železniški postaji ob tretji uri. Prijel me je za roki in občutila sem njegov top^ stisk. Dolgo sva si zrla v oči, nato sem počasi stopila v vagon in zaslišala sem samo še klic, da naj sigurno pridem. Pomahala sem mu v slovo in zaprla vrata. Vso pot sem premišljevala o njem in ugotovila, da se sploh nisva predstavila. Ob tem sem se nasmehnila in opazila začu- dene obraze prijateljic, Jd se jim je zdelo moje obnašanje čudno. Na obrazu se ml je videlo, da sem zaljiM.jena.Vsepovsod sem videla njegove zelene oči, črne lase in lepo oblikovane ustnice. Hrepenela sem po tem, da bi ga zopet videla. Se pomislila nisem, da ga morda ne bo. Toda mojega veselja je bilo hitro konec. Na železniški postaji sem izvedela, da vlak ob nedeljah sploh ne pripelje te tiste smeri. Žalostna, s solzami v očeh, sem se napotila proti domu. Zavedala sem se, da ne bom nikoli več videla NJEGA, po katerem sem tako hrepenela in, da ne bom nikoli več zrla v globino njegovih oči. Iz razmišljanja me je predramü motor. Nisem se ozrla, a srce je poskočilo, ko sem zaslišala znani glas, ki mi je veselo rekel: »Zdravo, kako si? Nisem prišel z vUikom, ker sem ga zamudü, zato sem se pa pripeljal kar z motorjem upam, da nisi jezna zato.« Povedala sem mu, da vlaka sploh ni büo in oba sva se nasmerfala. Skrivoma sem si obrisala solze, da jih ne bi opazü. Motor je pustü pri neki hiši in potem sva z roko v roki odšla po cesti Nisva veliko govorila, a v srcu sva gotovo čutila isto. Zavila sva po ozki stezi proti gozdu in med potio občudovala čuda, ki jih je ustvarila jesen. ON je prvi spregovoril. »Veš, büa si mi takoj všeč, ko sem zagledal tvoj obraz, tvoje modre oči in dolge plove lase. Rad te imam.« Tudi ti si mi bü všeč. Rada bi ti povedala, da te itnam tudi jaz radh.« Pogledal mi je v oči, kot da bi se hotel prepričati, če govorim resnico. Prižel me je k sebi, dvignil glavo med dlani in me prav nežno poijubü. Zatisnüa sem oči, najini telesi sta bili tesno prižeti in mislila sem, da se ne bova nikoli več ločila. Naslonila sem glavo na njegovo ramo in se vsa srečna nasmejala. Se enkrat me je poljubü. Stekla sem po griču, on pa je samo stal in se smejal. Vsa srečna sem stekla med drevesi in lasje so mi plapolali v zraku. Ko sem se ozrla, sem se zelo prestrašila. Mesto, kjer je prej stal on, je büo prazno. Pohitela sem nazaj in klicala njegovo ime ter upala, da je kje v bližini. Ni ga bilo. Sedla sem v travo in zajokala. Kar naenkrat, pa sem zaslišala šum in stal je pred mano. Zdelo se mi je, da je še večji in lepši kot prej. Sedel je poleg mene v travo in me tesno objel. S poljubi mi je pil solze in venomer ponavljal: »Vidim, kako me ljubiš, toda jaz te ljubim še bolj. Odkar sva se spoznala, je postalo moje življenje lepše in srečnejše. Midva se ne bova nikoli ločila, pa naj se zgodi karkoli.« V zahvalo za te besede sem ga vroče poljubila. Božal me je po laseh in ob sreči sem skoraj pozabila, da čas teče in da se bo kmalu stemnüo. Vstala sva in se počasi odpravila proti mojemu domu. Nisva se zmenüa za začudene poglede ljudi, ki svn jih med potjo srečavala. Neka starka je vzdihnila: »Oh, kje so časi, ko smo mi takole mladi hodili v brezskrbnost.« Pred mojim domom sva se poslovila. Takrat še nisem vedela, da je to res slovo in da se ne bova nikoli več videla. Pisal mi je in poslal naslov. Napovedal je zmenek, toda mene žal ni bilo doma in pismo sem prejela prepozno. To je bü njegov zadnji glas. Cele noči nisem spala in vedno sem mislila samo nanj, ki mi je vnel srce. ki mi je toliko pomenü. Zdelo se mi je, da je moje srce prebodeno, da bo od žalosti izkrvavelo. Vsaka stezica, vsako drevo, skratka vse, kar je bilo lepo, me je spominjalo na NJEGA. Sčasoma se je rana zacelila, ostal je le droben spominček, to je šopek cvetic, ki mi jih je podarü v znak ljubezni, krastke ljubezni. Te cvetke so seveda ovenele, kakor je ovenela najina kratkotrajna ljubezen. Kadar se sedaj spomnim ozke stezice in kot velike preproge žametne trave, na kateri sva sedela, postanem otožna in takrat oživijo spomini na tisti srečni dan, ko sva se ljubila. Tea iz Celja sprevodnik • in potniki Bilo je 20. 3. 1973 ob 9.30 uri na avtobusni po- staji Ostrožno pri bifeju Irmarkinik. Dve ženi in en moški stojijo, žalostno zroč za odhajajočim avto- busom, ki vozi v mesto. V rokah držijo škatle, le- po povezane, tako da do- bimo v njih zavite čevlje. Mogoče sta bili dve neko- liko večji. »Kaj se je zgo- dilo, zakaj se niste odpe- IjaU z avtobusom,« jih vprašam, ko spoznam kmeta iz Prevorja. »Nosi- mo piščančke, pa nas je sprevodnik pognal iz av- tobusa, češ da se taka prtljaga ne vozi z avto- busom.« Povedo mi še, da je sprevodnik bolj suh in bled. Takoj mi je jasno, kateri sprevodnik je to, saj se o njem mnogo sliši. Ko so se vsi trije žalost- ni in trudni napotili proti mestu, se mi je porajalo vprašanje: Kaj, če bi jih tudi sprevodnik na avto- busu za Prevorje ob 11. uri takole zavrnil? Verjet- no jih ni. Dobro se spo- minjam, ko je pred leti šofer Ivan Avbreht, ki je dolga leta vozil avtobus na progi Celje—Kozje, vzel v 2egru celo potnika s ko- zo. Vsi smo dejanje odo- bravali in bila je kar pri- jetna vožnja! Za piščanč- ke v lepo pakiranih škat- lah in za potnike iz Koz- janskega pa ni bilo pro- stora na progi Ostrožno —Store, četudi je ob tej uri vstopilo na postaji le sedem potnikov. Mogoče bi pri tem dejanju lahko posredoval tudi šofer av- tobusa, pa ni! In še ena o tem spre- vodniku. V nedeljo, 4. 3. 1973 je ob 17.15 uri pripe- ljal avtobus Ostrožno— štore na postajo v Celju. Sedemdesetletna žena je vprašala sprevodnika, ki je snel napis z avtobusa, ker se ob tej uri zaradi malice menja avtobus, če vozi na Ostrožno. Sprevo- dnik jo ostro zavrne, da danes ne vozi več na Os- trožno. Preplašena žena nI mogla verjeti, ter je po- novno vprašala, ker je mogoče napačno razume- la. »Ne, danes ne vozimo več na Ostrožno.« žena je šla dobro uro peš domov v mrazu in mraku. Ali ji ne bi sprevodnik lahko pojasnil, da vozi ob tej uri drugi avtobus, ki bo vsak čas na postaji, naj samo malo počaka. Samo nekaj pravih besed in sta- ri ženi bi bilo prihranje- no toliko napora! V splošnem je ta spre- vodnik zelo nepriljubljen med potniki. Dobro, da imamo še enega, ki je do- stojen in prijazno nasme- jan. Saj sem popoldne, ko je bil Djuro sprevodnik, takoj ob vstopu zaslišala čivkanje piščančkov. Torej pri drugem sprevodniku so se piščančki lahko vo- zili z avtobusom! Potniki so mnenja, da sprevodniki, ki ne znajo dostojno postopati z ljud- mi, pač ne spadajo na to mesto! P. C., Ostrožno Ob svetovnem dnevu invalidov Da je društvo invalidov ob- čine Velenje zadnja leta moč- no zaživelo je nedvomna za- sluga članov upravnega odbo- ra, poverjenikov na terenu, zlasti pa predsednika Edvar- da Centriha- Edvard Centrih, ki je sicer sodnik občinskega sodišča v Šoštanju, je povedal, da dru- štvo združuje 465 članov, če- tudi je telesnih invalidov v občini več kot 600. Velenjsko društvo je eno izmed redkih, če ne edino, ki skrbi tudi za izobraževanje svojih članov. Lani in letos je pripravilo pet uspelih preda- vanj. Razveseljivo je bilo, da so bili med poslušalci tudi drugi in ne samo invalidi. Invalidi v velenjski občini so aktivni tudi na športnem polju. Sicer pa je društvo uvedlo za svoje člane brez- plačno nudenje pravne pomo- či, vrh tega je pri kopališki upravi izposlovalo, da imajo invalidi enkrat tedensko brez- plačno kopanje v pokritem bazenu. Od 1969. leta, ko so društvo ustanovili, so pripra- vili tudi več izletov. Letos na meravajo popeljati svoje čla- ne in njihove svojce v Budim- pešto. Da je društvu omogočena tako razgibana dejavnost gre zahvala občinski skupščini, občinskim družbeno politič- nim organizacijam ter števil- nim delovnim kolnstivom, ki društvo tudi finančno podpi- rajo. O prihodnjih načrtih pa je Edvard Centrih povedal, da nameravajo najprej urediti seznam invalidov, invalidne mladine in otrok na območju občine ter jih vključiti v or- ganizacijo. Prav tako bodo proučili socialno zdravstveno stanje članov ter možnosti za zaposlitev invalidov. Organizi- rali bodo zdravstvena in dru- ga predavanja, nudili uprav- no in pravno pomoč ter re- kreacijo. V delovni načrt so zajeli še obdaritev socialno ogroženih invalidov za novo leto. V KOJC Edvard Centrih, predsednik društva telesnih invalidov ob- čine Velenje klubski večeri Od 16. do 21. aprila bo v prostorih velenjske knjižnice teden klubskih večerov. Ama- tersko gledališče bo pripra- vilo »Dva sebičneža«, ama- terski oder Pesje odlomek iz igre »Tolmun in kamen«, KUD Ivan Cankar z velenj- ske gimnazije bo uprizoril ve- čer Cankarjevih črtic. Kul- turno umetniško društvo An- ton Aškerc z rudarskega šol- skega centra pripravlja Peta- novo satiro »Beseda ni konj«. Z večerom skečev bo sodelo- valo prosvetno društvo Šmartno ob Paki, klubska sekcija iz Topolšice bo sode- lovala z večerom Kajiihovih pesmi. V tednu pa bodo na- stopili še čland prosvetn^a društva Stane Sever iz Skal pri Velenju. Ob zaključku tedna bo px)- sebna komisija ocenila nasto- p>e in jih nagradila. Razveseljivo je, da vodje klubskih večerov posvečajo v tej sezoni izredno pozornost kvaliteti. Zato bo tudi ve- lenjska prireditev svoje- vrstno in lepo doživetje. slikar iz pliberka Jutri, v petek, 30. marca, bo v velenjski knjižnici ot- voritev razstave del koroške- ga samorastnika Arbeitsteina iz PUberka. Svečanost bodo zdi-užili s klubskim večerom »Beseda ni konj« v izvedbi skupine iz rudarskega šolske- ga centra Velenje. Kot vse kaže se bosta otvo- ritve svečanosti udeležila tu- di pliberški župan in podžu- I)an. Raastava koroškega slikar- ja v Velenju je prvi resnejši korak k tesnejšemu sodelo- vanju med pliberškim pro- svetnim društvom »Edinost« in velenjskim občinskim sve- tom zveze kulturno prosvet- nih organizacij. V okviru te- ga sodelovanja bodo maja gostovali na Koroškem člani šaleške folklorne skupine, pliberški moški p)evski zbor pa bo gost v Velenju. naša beseda Zaključno srečanje »Naša beseda« naj bi bilo letos od 9. do 12. maja v Velenju. V velenjskem domu kulture bo v tem času nastopilo enajst najboljših skupin iz vse Slo- venije. Da bi prireditev kar naj- bolje uspela, so pri občinski konferenci Zveze mladine v Velenju že imenovali pose- ben štab, ki bo pripravil vse potrebno za pomembno sre- čanje mladih. popis uspel Popis članstva ZK v celjski občini je dobro uspel. Popis- na komisija, ki jo je vodil Vaso Starovič, je delala od 26. februarja do 5. marca in je ugotovila, da je bilo popi- sanih 2971 članov ZK. Osnov- ne organizacije ZK, med nji- mi predvsem terenske, so se pri popisovanju močno izka- zale. Nekatere (SDK, Toper, Izletnik, Avtomotor) pa so kasnile. Zanimivo je, da je pri popisu le nekaj članov iz- reklo željo, da ne želijo biti več člani ZK. To informacijo je na zadnji seji sprejel komite občinske konference ZKS Celje- Raz- pravljal je tudi o trenutnem gospodarskem položaju Cin- karne in tovarne EMO ter poslušal informacijo o izredni kadrovski suši za vodilna de- lovna mesta v več kot dvajse- tih delovnih organizacijah. V celjskem gospodarstvu je pri- šlo v zadnjem času do več bistvenih kadrovskih sprememb, ni pa bilo dovolj storjenega za načrtno pripra- vo p)erspektivnih kadrov. Komite je še sprejel infor- macijo o internih rokih, ki so si jih zadali delovni kolektivi za dokončno uresničitev ustavnih dopolnil. Večina de- lovnih organizacij predvide- va, da bodo pripravili podpis samoupravnih sporazumov še v prvem polletju. 62 stanovanj Kot je ugotovljeno s pred- logom srednjeročnega pro- grama stanovanjske izgrad- nje, bo v obdobju 1973 — 77 zgrajenih v občini Šentjur skupaj 350 stanovanj, od tega 160 družbenih in 190 indivi- dualnih stanovanjskih hiš ozi- roma dvojčkov. Intenizivna stanovanjska graditev za na- vedeno obdobje se bo razvi- jala v štirih, občinskih sredi- ščih: območje Šentjur, ki ob- sega samo središče Šentjurja, Podgrad in Hruševec ter No- vo vas, območja Planina, Go- rica pri Slivnici in Ponikva. Gradnja stanovanj po posa- meznih območjih ne bo pote- kala enakomerno, temveč od- visno od potreb po stanova- njih, ki jih bo narekoval raz- voj proizvajalnih sil in raz- položljiva sredstva- Letos bo- do gradili 62 stanovanj, od tega 42 zasebnih in 20 druž- benih in to predvsem na ob- močju Šentjurja, Planina pa bo dobila 6. stanovanjski blok. S sredstvi »»lidarnostnega stanovanjskega sklada bodo v obdobju 1973 — 77 zgradili 70 stanovanj. Upravni odbor te- ga sklada je na svoji zadnji seji, ki je bila pretekli teden, sklenil, da bo letos prispeval sredstva za 10 stanovanj, v katerih bodo našli svoj dom socialno ogroženi občani in mlade družine. seja skupščine Danes, v četrtek 29. marca bo ob 7. uri zjutraj v sejni sobi Kulturnega doma v Šent- jurju pri Celju 29. seja ob- činskega zbora in zbora de- lovnih skupnosti skupščine občine Šentjur. Udeleženci obeh zborov bo- do najprej pregledali sklepe zadnje seje in poročilo o Ki- vedenih zborih volilcev. Nato bodo obravnavali predlog iz- hodišč gospodarskega razvoja v letošnjem letu, predlog pro- računa in predračunov skla- dov občine, predlog odloka o določitvi stopnje občinskega prispevka za izobraževanje, predlog srednjeročnega pro- grama stanovanjske izgradnje v občini, predlog odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov, predlog odloka o ustanovitvi sklada skladateljev Ipavcev, predlog odloka o spremembi statuta občine, predlog odlo- ka o notranji organizaciji upravnih organov občine in predlog odloka o kriterijih za socialno ogroženost kmetov borcev v občini Šentjur pri Celju. premalo čistoče Konjiški volilcd so na ne- davnem zboru izrekli več kritičnih pripomb na račun čistoče in reda v mestu, sko- zi katerega teče tudi zelo pomembna mednarodna ce- sta. Ugotovili so, da na tem področju še ni bilo storjeno vse tisto, kar je zapisano v odlokih in drugih predpisih občinske skupščine, pa tudi predvidene sankcije, se ne upošteva dovolj. Zato so predlagali, da bi temu pod- ročju morali posvetiti mnogo večjo pozornost. Nič namreč ne pomaga, če mladina iz os- novnih šol nekajkrat na le- to počisti posamezne prede- le in če delavci krajevne skupnosti redno čistijo cesti- šče, ki pa je kmalu zatem zo- pet nastlano s papirjem in raznimi odpadki. Za čistočo mesta bi se v prvi vrsti mo- rali zavzeti občani sami, ki tu živijo, in pa delovne or- ganizacije ter hišni sveti za prostore in lokale, ki so v njihovem upravljanju. podpisali sporazum v večini delovnih organi- zacij na območju občine Slo- venske Konjice so sredi tega meseca organi samoupravlja- nja razpravljali in sklepali o predlogu samoupravnega, spo- razuma za oblikovanje do- hodkov za zdravstveno zava- rovanje v letošnjem letu. Po njihovem sklepu so poobla- ščeni predstavniki podpisali ustrezen sporazum, ki bo slu- žil kot osnova skupščini skupnosti zdravstvenega za- varovanja v Celju pri dolo- čanju prispevnih stopenj za leto 1973. o religiji Na pobudo občinske orga- nizacije zveze mladine bo delavska univerza v Sloven- skih Konjicah v četrtek, dne 5. aprila popoldne, pripravi- la za njene člane predavanje z naslovom Sodobni človek in religija. Na to zanimivo te- mo bodo organizatorji pova- bili še več članov občinske- ga vodstva ZK in člane ver- ske komisije pri občinski skupščini. Predavatelj bo Ivan Justinek, ravnatelj gim- nazije v Kamniku, kd je o istem vprašanju že predaval v obeh oddelkih politične šole. zadnja predstava Mesec kulture se v Sloven- skih Konjicah izteka. V tem času se je zvrstilo mnogo kulturnih prireditev, zadnja pa bo v petek, 30. 3. v domu kulture v Slovenskih Konji- cah. Zavrteli bodo popularni film DOKTOR 2IVAGO, ki bo za spremembo ugajal vsem obiskovalcem, mlajšim in sta- re j.ši m. dva kandidata Na zadnji seji občinske konference ZK sta bila za aprilsko konferenco ZK izb- brana dva kandidata, FRANC JELENKO, usnjarski delavec v Konusu, in ROBERT HAC- I LER, ki je zaposlen v stek- lani Hrastnik. Vprašuje: Drago Medved Odgovarja: Bogdan Kovač Je menda eden najmlaj- ših šefov v celjskih pro- da.jalnah. In kdor se v Celju ukvarja s fotografi- jo, ga prav gotovo pozna, saj vodi Potolikovo trgo- vino na Tomšičevem trgu v Celju. Od kdaj si v tej proda- jalni? Od leta 1971. Dneva in meseca, ko sem prišel sem, ne bom nikoli po- zabil. To je bil 1. april. Kje si bil pa prej? Trgovskega poklica sem se izučil pri »Modi«. Zdaj še trenutno obiskujem srednjo komercialno šolo, izredno. Sicer p>a sem od štirih otrok, kolikor nas je v družini, ostal sam v Celju. Vsi bratje in sestre so se razkropili po dru- gih krajih. Meni p» je v Celju všeč. »Kako pa sedaj uspevaš pri delu? Naš poklic je lep, če- prav moraš kdaj kakšno grenko požreti. Vendar mislim, da ne bom za vedno ostal v trgovini. Po končani srednji komerci- alni se mislim vpisati na VEKŠ in tej izobrazbi po- tem poiskati tudi primer- no službo. Najraje kje v komerciali. To delo me še bolj veseli. Kako pa shajaš s ča- som, če izredno študiraš? Bolj težko gre, a vendar gre! Moram p>a reči, da moram vsako stvar vzeti povsem resno, kajti šo- lam se sam in tudi dirugiii I olajšav nimam pri ix>d- jetju. Imam takšen de- lovni čas, da težko uskla- jujem študij, ker delam en teden dopoldne, dru- . gega pa popoldne. Tu se , ne da nič pomagati, ker : naš kolektiv je majhen in : se vsaka odsotnost že mo- čno pozna. Ali ti sploh ostane kdaj kaj prostega časa za kak- : šen hobi? To že, a kot sem že re- kel, tega je bolj malo. Najraje kegljam, pa tudi s fotografijo se ukvar- jam. Zasledujem sodobno tehnologijo fototehmike — to zdaj tudi rabim pri svojem delu v trgovini, i Rad pa tudi s prijatelji kaj poklepetam. Včasih se spustimo v prav dolge razprave o vseh mogočih rečeh. Rad pa po^jlu^am tudi resno glasbo. Mozarta! Tvoje želje? Da bi končal študij in p>a da bi bila naša proda- jalna vedno dobro založe- na, da bi lahko ustregli čim širšemu krogu odje- malcev, ki prihajajo k nam z mnogimi željami. že nekaj let usp, zacije, višjo stop, izvodnje, zato J osebne dohodi^g dela v valjarstJ vabimo k sod^ kot ključavničarji Delavci z dokot^ odsluženim vojjj izučijo poklicev, valjar in drugi. Priporočamo .va« priznanem in usj Prijavite se lahko sektorju podjetja pojasnila. Mati je otroku ca V telesnem oziru] samega spočetja pa^ tlej, da otrok doraste;^ tiidi njegova duševna teljica od prvega i ko začenja z;aznavati| šele pozneje ji pridej moč oče in šola. ta sposobnost veSiM^ rojena, vendar pa H za to tudi sama vzg"? le taka lahko daje ] otrokom vse tisto, leta ostaja in se k W in znova vračajo, pa' se že davno na postavili. I Nekaj podobnega i M02NIK0VA MAMAj tovelj. Narodilo se h precej otrok, drobcen, dosti prerns^ toliko ust. Oče je biH mizar, dasiravno ^ malce čudaka; pa veiij lič mu je prizadejal ' žulje. Naj bo tako ^ če — ustavimo se ^^ mami. 2e vrsto seda. Skoraj vsak ^ dim iz svoje delf^ kako urno suče koi^ voglov. Pa gre že v setletje! Pride na vsako j vsako igro obišče, n tem pa tako skroinj"^. sem kar mimogr®^^ Cremožnikova ma^', ko kaj o vas nasp^\ je z glavo, zamaW J kakor da mi odS rtjgram moderni- .f f^alizacijo pro- litve in dobre žele priučiti za 'Ivarstvu. Nadalje ^ s poklicno šolo jj osnovne šole in y železarni lahko ^ot livar, tx>pilec, jj ja zaposlitev v i y železarni štore. jgno v kadrovskem (jidi vsa podrobna Kaj bodo pa vaščani Nak! Pä je pravzaprav ime- ' življenja? Delo, skrb, skrb za košček •"jega kruha. Koliko je obredla! In člo- ^ ^^di, sprašuje: Sta ® skrb za skromnega ®orda zdravilo? J" ''oni je skromen, to- ^^je topel, iskren za Jage. Eno samo je v šole. Spet dru- ^izučUi obrti. Vsi de- jali trije so se po- ■^aževaJi, šolali. Kar l^snoyi so bih partiza- J^ajbrž so vsi p>evci. lJ^JO. Pojo našo lepo J® pesem. Kolikokrat i^tti, kako prihajajo ^strani. Prihajajo si- vnuki in vnučke. [f^ Je ČREMOŽNIKOVA jj^ prava svetinja, son- ) ' daje nasvete, to- ^^ nikoli ne omahuje. feitij^-' ^ pomlad, je na llijed čremozniko- ij^ spet najlepše. Se- občudujejo ^^ gruntec okoli njih neka čudna pj je lastna samo »iijjj '^^.j bo sin ali hčer- vsak iz- Si v srcu potiho CjlJj^. CREMOŽNIKO- »l^Q bodi med nami let! -dk- Varnost We gre samo za otroke, naše šolarje, gre za vse, ki hi- te na službeno mesto, po po- moč v ambulanto, vsi mora- jo zaradi zadanih obvezno- sti prečkati glavno cesto, pri tem pa se zaskrbljeno ozirajo — bodo prišli preko zdravi, ne bodo žrtev voznika, ki z nezmanjšano hitrostjo drvi skozi mlado mesto! Da, tudi otroka je treba za- varovati. Več sto jih dnevno prečka cesto prvega reda. Pred nedavnim so na nekem sestanku govorili o kvaniih vplivih, ki jih danes nad ot- rokom kar mrgoli. Tudi šund so omenjali. O tem je govo- ril — v zveznem merihi — tovariš Tito. Govorili so, kako je treba kaznovati vse tiste gostince, ki dovolijo šolarjem priti do alkoholne pijače, ig- rati hazardne igre. Nek občan je dejal, da je prod nekim bi- fejem naštel preko deset ot- rok, ki so drug za drugim zdrveli v bife. In to pred osmo uro! Mogoče je tukaj ena izmed nevarnosti, ko potem oirck brezskrbno teče preko ceste, še slišim tovariša miličnika, ki je ob priliki, ko je sredi mesta avto zbil — in ubil — šolarja, ugotavljal: krajevna skupnost nima toliko denarja, da bi stalno obnavljala zebre. Sam je poslušalcem zastavil vprašanje: kaj je več vredno — tistih nekaj škatel bar\-e — ali življenje otroka? Pa je še dodal: Vidite, pa smo ob ta- kih problemih brez moči! Menda gre tukaj kar za pet zeber. Gre pa morda še za to, da 2alec kot Tiesto ne pre- more ene same utripajoče lu- či! V Šempetru jo imajo že nekaj let. Vsako leto je kaka smrtna žrtev. Včasih na zborih voliv- cev slišimo, da — nekje —raz- mišljajo o podvozu za pešče in manjša vozila. Toda, od takrat ko so uričeli razmišlja- ti pa do danes je NEDOLŽNO prelilo kri pet, mogoče tudi več občanov. In najbrž smo kar upravičeni razmisliti o tem: KAKO DOLGE SO PO- TI OD OBLJUB DO DE- JANJ! —dk— MMIJ^URANJEK Obiskali smo Marijo Ura- njek, da bi nam pripovedova- la o sestri Ivanki, ki je bila med prvimi desetimi žrtvami že julija 1941. Ivanka Uranjek se je rodi- la v številni kmečki družini v Migojnicah pri Grižah. Gim- nazijo je obiskovala v Celju in bila med zelo dobrimi di- jaki. V šolo je hodila večino- ma peš, saj pri hiši ni bilo denarja za železniško vozov- nico. Po besedah njene se- stre Marije, ki živi danes v bloku upokojencev v 2alcu, smo zvedeli vso Ivankino živ- Ijenjko pot. Sestra Marija in brat Miha sta pomagala Ivanki pri šolanju, kajti ona- dva sta zaslužila. Ivanka je bila najmlajša, zato je bila tudi najslabše oblečena. Oble. ke je nosila za sestrami in brati. Njena sestra Marija se spominja, da je Ivanka več- krat sedela ves dopoldan v šoli z mokro obutvijo in se šele doma posušila. Že v gim- naziji se je seznanila z na- prednimi idejami in okoli le- ta 1937 postala član SKOJ-a. Komunisti in skojevci so se sestajali na Mrzlici, Gori Olj- ki, Šprajčevem hribu in v Ve- lenju. Njeni sošolci so bili Vera šlander, Karel Destov- nik-Kajuh in drugi- Tako je že v gimnaziji prišla v stik z naprednimi ljudmi. Ivanka je želela študirati rudarstvo, a ker ni bilo denarja, je po končani gimnaziji opravila enoletni tečaj in postala uči- teljica. Svojega poklica pa ni začela opravljati, ker se je prej začela vojna. Odšla je v ilegalo. Sestra Marija je bila takrat zap>oslena v Mariboru. Ivanka je po njenih besedah prišla z bratom Mihom in se- stro Tinko k njej 24. julija 1941. Ni ostala dolgo. Odpe- ljala se je z avtobusom, češ da ima še važen opravek. Marija je šele kasneje izvede, la, da je tega dne dobila par- tijski material in z njim od- šla na področje Brežic in Kr- škega. Marija je nato šele 30. julija izvedela iz nemških plakatov, da je bila skupaj z devetimi borci in aktivisti ustreljena v gozdu blizu kraja Dobrava pri Brežicah tudi Ivanka. Grob ustreljenih so našli šele po vojni s pomočjo nekega logarja, ki je ustreli- tev videl. Po ustrelit vi Ivan- ke je okupator začel prega- njati vso družino. Že 2. avgusta so zaprli Ma- rijo, ker pa ni imela stikov s sestro in ji niso mogli niče- sar dokazati, so jo izpustili. Brat Miha, ki pa je živel na domačiji v Migojnicah, se je skril. Toda zaprli so mu ženo. Otroke je dala Ivankini sestri Tinki. Že leta 1943 so ujeli brata Miha in ga zaprli, kajti on je ves čas delal za OF kot terenec. Najprej so ga zaprli v Celju, potem v Mariboru, pozneje pa so ga odpeljali v Dachau. Iz taborišča se je vr- nil leta 1945 peš. Bil je zelo bolan. Posledice taborišča je nosil vse do svoje smrti janu- arja 1972. Sestra Marija, ki nam je to pripovedovala, živi danes kot upokojenka v bloku upoko- jencev v Žalcu. Njen dom je majhen, toda okusno oprem- ljen. Povsod je veliko fotogra- fij in drugih spominov na Ivanko. Zelo rada se pogo- varja z mladimi in kot je sa- ma povedala, živi le še zato, da obiskuje partizanske gro- bove. Najraje hodi v Krško, kjer je v spomin na ustrelje- ne skojevce zgrajen lep spo- minski park. Vsako leto obi- skuje tudi Pohorje, posebno Osankarico. Zelo rada poma- ga ostarelim in bolnim lju- dem. Zaželeli smo ji še mno- go zdravja in sončnih dni in smo se poslovili. Taborniki OSNOVNE ŠOLE FRANJA VRUNCA CELJE-HUDINJA KMEČKI PUNTI Te dni pa še vrsto dni nazaj se Kozjanci vneto priprav- ljajo na svoj veliki praznik, na praznovanje 400-letmce Kmeč- kih uporov. Znova bodo imeli priliko pokazati, kaj zmorejo, pa tudi kaj ne zmorejo in zato je popolnoma jasno, da je na Kozjanskem, posebej pa še na Pilštanju in v Lesičnem, kjer bodo osrednje proslave, vročičnost na višku. Odkritje plošče, kvizi, recitacije, igra, vse to pa se bo zgrnilo nanje 26. maja ... ALOJZ MAČEK, KOZJE: »Po dolgem času je spet pri- šlo na vrsto Kozjansko. Za- vedamo se,, da se bo treba iz- kazati, da to pričakujejo od nas, kajti vseskozi nazaj se govori o nas le skozi prizmo nerazvitosti, zaostalo- sti skratka, za nas se že lepa leta nazaj uporabljajo pojmi, ki niso najbolj hvalevredni. Prav je, da je osrednja pro- slava kmečkih uporov prav v središču, kjer so se odvijali in kjer je konec koncev bil tudi njih bistriški voditelj, Pavle šterc.« JOŽE NOVAK, KOZJE: »Se- daj, v tem trenutku, bi bilo prav, če bi se ob pripravah na praznovanje 400-letnice kmečkega upora, vsi skupaj združili in vložili v to praz- novanje vse sile, ki so nam kakorkoli na razpolago. Po- polnoma se zavedam, da mar- sikaj pričakujejo od nas, to pa bo zahtevalo precejšen na- por. Ni nas veliko na tem koncu in zato bo sleherna p>omoč še kako dragocena«. ADELA RAUTER, LESIC- NO: »V priprave na prazno- vanje 400-letnice velikega hr- vatsko slovenskega kmečkega ui)ora, ki je bil v teh krajih v letih 1572—1573, bomo vklju- čili tudi vso šolsko mladino, skratka, slehernega človeka, ki lahko kakorkoli pomaga po svojih" močeh. Učenci na- še šole v Lesičnem bodo prev- zeli na svoja ramena kviz o uporih pa tudi druge obvez- nosti. Tudi jaz se zavedam, da bomo morali v teh pripra- vah stati složno z ramo ob rami.« DANCI ČERNELIČ, LE- SICNO: »Ob pripravah na praznovanje obletnice kmeč- kega upora ne bomo smeli pozabiti tudi na ureditev na- ših krajev, zakaj skoraj goto- vo je, da bo praznovanje pri- tegnilo množico ljudi iz naše ožje domovine. To pa pome- ni, da se bodo morale udej- stvovati tudi vse krajevne or- ganizacije, od Krajevne skup- nosti do Zveze borcev. Prav sedaj je prilika, da pokaže- mo, kako znamo biti složni in kaj lahko in zmoremo na- rediti.« GELCA CEPIN, LESICNO: »Praznovanje 400-letnice veli- kega hrvatsko slovenskega kmečkega upora je naša dol- žnost, dolžnost do kraja v ka- terem živimo, do naše zgodo- vine, preteklosti in velikih teženj, ki so se izkristalizira- le v naših ljudeh že takrat in dobile mnogo let kasneje svoj odmev v veliki osvobodilni vojni. Končno je to tudi naša dolžnost do sedanje generaci- je, ki ji moramo približati ti- sti čas, kolikor pač najbolj mogoče.« Stvari na Kozjanskem torej tečejo, nikjer se sicer še nič ne vidi, se pa zato sliši. V ljudeh pod Bohorjem kipi in ve- liko pripravljenost je čutiti na vsakem koraku. Skorajda ne bi bilo umestno karkoli komentirati, rezultate bo pokazal čas, v dohni Bistrice pa bo za vse večne čase ostala plošča v spomin kmečkim trpinom, v spomin na slavne dni, ko je njihov gnev prerasel bohorske hoste in se razlil domala po vsej Sloveniji. MILENKO STRAšEK 14. stran ~ NOVI TEDNIK št. 12 — 29. marecu^ Ideja se je izcimila za »Tednikovo okroglo mizo«, ko smo se pred 8. marcem, Dnevom žena, pogovarjali s povabljenkami o družbenem položaju žensk. Takrat so rekle kmečke ženske, da ne uživajo enakopravnega polpžaja z ženskami-delavkami, da se jih tudi za praznik žena malokdo spomni. Takrat se je izcimil predlog o izletu, ki ga je urednik pozneje v časniku pismeno objavil. Odziv je bil nad vsemi pričakovanji, V manj kot tednu dni se nam je prijavilo okoli 100 žensk s podeželja. Ko smo jim poslali vabila, povedali kam bi šli, koliko bo treba primakniti, se je priglasilo 94 žensk. Pozneje so nam mnoge še pisale, osebno so se oglasile in povpraševale, če jih še lahko vzamemo s seboj. Ni šlo več. Morali smo se opravi- čiti. V začetku smo računali na en avtobus, vendar smo se odločili potem za dva. Če bi vzeli vse, ki so še kasneje hotele na Izlet, bi napolnili tri, štiri avtobuse. Od kod so bile ženske, ki so minuli četrtek krenile na pot? Največ jih je bilo iz občine Šent- jur, kar 27, Savinjčank iz občine Žalec je bilo 20, Šmarčank 14, Laščank 12, Celjank 11, Konjičanke 4, Velenjčanke 3. MozirčankI 2, ena pa je prišla Iz Dola pri Hrastniku. So bile res vse kmečke žene? Nismo preverjali, toda zvečine so bile kmetice, kmečke gospo- dinje, stare med 19. in 65. letom. K ženskam moramo prišteti še našo novinarko Dominike Poš. No, in tej 95 glavi ženski družbi smo se z nemalo poguma vključili še tednikov! »dedci«: Tone, Drago, Jože, Valter in jaz, da obeh šoferjev ne štejem, ki sta imela opravka z volani, čeprav sta nam solidarno pomagala v tako neenakopravno jezičnem boju. je točnost kmečka čednost? Dogovorjena je bila šesta ura. Se danes mi je uganka, kako so udeleženke izleta mo- gle priti iz tako oddaljenih krajev natanko ob uri, kljub tako neugodnim zvezam, da o pešpoti do avtobusnih po- stajališč ne govorimo. Tako se mi je primerilo, da sem bil nekaj minut čez šesto zad- nji pri avtobusu in s tem po- trdil izrek: Bliže cerkvi, bliže peklu. Najbrž bo držalo, da toč- nost ni samo lepa, da je hkra- ti kmečka čednost. Morda so nekatere čakale uro in več. Ponoven dokaz, kako željno so ženske pričakovale ta iz- let, to priložnost za spremem- bo, pa čeprav za en sam kra- tek dan. Ob času smo torej zdrčali po Ljubljanski cesti proti Ljubljani. S tabletami proti nevšečnostim vožnje smo us- tvarili prvi stik, s krožečo steklenico pelinkovca pa je zakrožila dobra volja. V obeh avtobusih so se različna na- rečja zlila v eno samo govo- rico sorodnih duš, ki jÄi dru- ži zemlja, pa naj bo kozjan- ska ilovica, peščena savinjska prst, lapor iz drameljskih vi- nogradov ali črna ruša s Po- horskih pobočij. Da bi jih odvrnili od skrbi, ki bi naj jih pustile doma, za otroke, ki so se ta dan brez njihove ljubeče roke odprav- ljali v šolo, za može, ki so si ta dan okusili sladkosti, če manjkajo trije vogali pri hi- ši, za sivke, šeke, rjavke, za Jate kokoši, lačne rilce t svinjakih, smo v vsakem av- tobusu določili po enega re- ferenta za smeh. V prvem se je trudil Valter, v drugem Jo- že. Cba sta se junaško drža- la, čeprav sta morala naprej vedeti, da bosta klavrno po- ražena v jezičnem spopadu, čepravno so bile naše gostje prizanesljivo obzirne. pravljični jamski svet jih je navdušil Kaj bi opisovali našo pot? Tistim, ki se vsaj enkrat na leto podajo kam dilje vzemi- mo na dopust, povemo le to, da jih ni bilo malo, ki so ta dan prvič videle Ljubljano. Vožnja po novi avtocesti med Vrhniko in Postojno pa je bi- la malone za vse otvoritvena vožnja, prvo srečanje z mo- derno, res veliko cesto. Pro- met na njej v tem času resda ni bil gost, zato jim je bilo težko razumeti, da bodo pole- ti vsi pasovi v obe smeri po- žiral nepretrgane kače vozil. — To je požrla denarja, ta cesta! je ušlo eni. — Kolikor ga je šlo, vred- na ga je, je priblila druga. V Postojni je büa naša pr- va postaja. Si predstavljate, koliko postaj bi že naredili, če bi se vozili moški? Pri vseh vabečih gostilnah ob ce- sti bi si moški že izmislili vzrok zato, da bi obstali. To se je nazaj grede posrečilo Jožetu dvakrat. Celo brez šo- ferjeve in moje podpore. No, v Postojni so naža vr- la dekleta oblegala tisti pro- stor, kamor hodi še cesar peš v toJikšnem številu, da sva s Tonetom zaskrbljeno zrla na uro, ker se nama je začel ča- sovni načrt nevarno majati. Dokaz več, kako znajo biti ženske tudi potrpežljive, da niso uprizorile upora iz nuje že poprej. Za ogled Postojnske jame je jamska direkcija prijamo ustregla naši prošnji in po- slala vlak v podzemlje izven svojega rednega časa za c®- led. Le kak ducat žensk ni šlo v eno najlepših podzeme- ljskih jam na svetu. Pa še med temi, ki so ostale zunaj, niso ostale zato, ker so v ja- mi že bile. Enostavno zamu- dile so. Izletnice so bile očarane. Na mnogih obrazih se je zr- calilo spoštovanje do tega ču- deža narave, ustvarjenega t milijonih in milijonih letih. Kot bi stopale po velikanski katedrali, so se ozirale v gmote kapnikov, v grozljive višine obokov nad seboj. Mor- da jih je celo stiskalo v gr- lih, da niso poskušale niti za- peti. Za večino je bil svet p>od zemljo doslej znan le za globino pluga in motike. Seveda sta Valter in Jože na vse kriplje preganjala sti- sko in prikrito grozo iz src svojih varovank, da je smeh pogosto zabobnel pod skalni- mi oboki. pesem ~ izpoved občutkov in vtisov Pesem je med podeželani še najbolj doma. Pa ne poj o samo fantje na vasi in možje v vaški krčmi. Pojo tudi žen- ske. V drugem avtobusu se je Ana Rezečeva iz Reke pri La- škem na svojstven način zah- valila za povabilo. V mikro- fon je zapela pesem, ki jo je sama zložila. 2enske so zače- le prepevati že kmalu za Ce- ljem. Ce bi kdo spotoma sto- pil v avtobus in ne bi vedel, da so bile potnice iz vseh ve- trov, bi mislil, da gre kak ve- lik zbor kam gostovat. Tako so bile naenkrat ubrane, ko da So njihovi alti in soprani že leta družijo v harmonično celoto. Kaže, da je kmečki človek obdržal prvotni smisel pesmi in petja. S pesmijo izpovedu- je svoje občutke in vtise, svo- je razpoloženje in svoje že- lje. Tudi naše popotnice so podzavestno tako ravnale. No- benega dogovarjanja, češ, zdaj pa zapojmo to in to. Ko je avtobus drvel med hmelj siti- mi nasadi po Savinjski dolini, sta začeli dve ali tri in čez kratek čas je že odmevalo: »Polje, kdo bo tebe ljubil...« Pozneje, ko je šofer Zvone Kokalj sukal volan po ser- pentinah od Cmega kala pro- ti morju, je vse utihnilo v pričakovanju, kdaj se bo raz- grnila pred očmi sinja mor- ska gladina. In zableščala se je rahlo vzvalovljena gladina ob cesti od Kopra proti Izoli. V avto- busu je zadonela pesem. »Le sekaj, sekaj smrečico. •.« Zdaj mi je büo že jasno, da je pevkam izbiro p>esmi narekovalo občutje. Mnoge so to pesem pele že kdo ve ko- likokrat, prvič pa tako, di jim je bilo morje na dosep roke. Pesem je donela tudi nazaj grede. Nihče me ne bo pi» pričal, da je bilo zgolj nak ljučje, ko je v prvi mrak, » kje pri Trojanah otožno zai venela: »Temna noč se je storila...« preizkušnja njih kmečkega stanu Zapisal sem, da nismo pr» ver j ali, če so bile naše gost- je res kmetice. Vendar kako vemo, da so bile res? Najprej po seznamih. Malo ne vse so bile iz vasi, tipičn» kmečkih. V drugem avtobusu se ni je posrečilo potrditi domnfr vo s preprosto šalo. Jožet» Kakerja sem predstavil umnega kmeta. Povedal seffl, da je ves kruljav in zvit, kef so včeraj ogrebali krompf in da ga za naslednji dan ö» ka setev pšenice. Pa so že» ske pulanile v smeh, ker se fr to seje na jesen, krompir P» še ves mesec ne bo za saje- nje. Po tem smehu sem v» del, da je velika večina venč- nih na zemljo. O kmečkem stanu svoji potnic se je prepričal tu« Tone Vrabl iz prvega avtol3i> sa. Ker je bil čas in ker s« je spomnil, je svoje sopotiH' ce v Portorožu pop)eljal še d" Seče, kjer se vsako leto sre- čujejo umetniki iz vsega sve- ta in klešejo bele skiüpturö v primorski kamen. Toda P^ den so si ogledale umetnine' so se zagnale k bližnjemu ^ nogradu in ogledovale, če " že okopan, kako je priveza- no trs je in kako obrezan"' Hočete še boljše dokaze? še kikeljco prodala bom^ o, možje. Nikar ne pri^®" kujte, da bom zdaj začel ra^ pletati zgodbice o tem, so ga srkale. Čeprav je ^^ v Portorožu toplo, tako lo, da so bile breskve in relice v polrtem cvetu, ^^ ena od 95 žensk ni prepo^ sto pogledala, kakšno ^ ima kozarec. »Glejte, morje!« je nekdo zavpil... Treba se je bilo pozanima- ti, kaj piše v slikovitih pro- spektih o naši sončni obali. Sicer pa so naše »rože« prebi- rale tudi Novi tednik, a so si ga kmahi razdelile na vse strani da ga ni Mlo več mo- goče sestaviti... Takole pa je bUo t Postojn- ski jami. Prispeli smo nekaj po osmi ari zjutraj po nori avtocesti, na katero je že kar prijasno sijalo sonce. Tako nas je pred Postojnsko jamo ovil prijeten hlad, kratek pre- mor pa je bil takle! jt^ 12 — 29. marec 1973 NOVI TEDNIK —15. stran pri kosilu v restavraciji »Ljubljana« sva s Tonetom paredila še eno preizkušnjo. j>ijača v obrok ni bila vraču- nana. Predlagala sva, da bova jbrala od vsake po pet novih farjev, za pijačo. Pet dinar- jev ni veliko, vendar so neka- tere pile le čaj, kakšno oro, ^ge pa so si naročile stek- lenico vina na mizo. Pa m bi- lo nobenega spogledovanja, češ jaz pijem ceneno, ti draž- jo pija^. prispevale pa smo enako. In kako preudarno, lastno le gospKxiinjam, so na- ročale. ZamisUte, da je pri ^sej veliki družbi, bilo nas je 102 aa mizami, bilo skoraj natanko toliko zbranega de- narja, kolikor smo popih. Za- mislite si, kaj bi se lahko igodilo, če bi naše ženske za- čele naročati peneča vina, vi- skije in likerje? NEKAJ >»NAJ-NAJEVcc Z IZLETA Novinarji bi ne bili zdravi, de bi ne skušali zbrati nekaj podatkov o naših gostjah V avtobusu in pozneje pri mi- lah smo zbrali nekaj taknših podatkov ki smo jih uvrstili v »Naj-naj« rubriko našega izleta. ■ Naša najstarejša potni- ca je bila Krajnčeva, stara 65 let, vendar ne vemo, ali Frančiška iz Hrastovca pri Velenju, ali Milka iz Predela pri Srnarju? To si je Tone pri svoji licitacij ski vnemi pozabil zapisati. B Najmlajša na poti je bi- la Jožica Drobnjak iz Predela pri Šmarju. Stara je 19 let. Ime te najmlajše si je seveda Tone zapomnil. Če je bila naj- starejša Milka potem smo imeli najstarejšo in najmlaj- šo iz ene vasi. ■ Najstareja naročnica No- vega tednika je bila Antonija Cakš iz Šmarja. Tednik ima naročen od takrat, ko je leta 1945 začel izhajati. B Največ otrok med potni- cami ima Ana Rezec iz Reke pri Laškem. Enajst jih je ro- dila in je že bila predstavlje- na v naši rubriki »Njihovo življenje je materinstvo.« B Največ vnukov imata Jo- žefa Rišnik iz Kostrivnioe pri Šentjurju in Ana Rezec, vsa- ka po enajst. ■ Najštevilnejše je bilo žensko zastopstvo iz Ponikve pri Šentjurju. Kar devet jih je bilo. ■ Najbolj se je na izletu utrudil Jože Kaker, da ga je proti koncu kar zmanjkalo in so ga ženske navdušeno po- zdravile, ko se je pred Troja- nami, beri pred gostilno, spet predramil. ŠE ENO PRESENEČENJE — SOLIDARNOST Pravijo nekateri, da je kmečki človek predvsem k sebi obrnjen, da una najprej pred očmi lastne probleme. Toda tudi to obrekovanje so ženske ovrgle. Ne samo ta- krat, ko so zložile enako za pijačo, pile pa različno dra- ge pijače. Tudi nazajgrede, ko se je ura iievarno premi- kala v kritične minute, ko so mnoge spet začele grabiti skrbi zaradi slabih zvez, so se ženske izkazale. Ko so za- čele Savinjčanke izstopati, se niso ozirale nase, da bi izsto- pile najbliže domu. Da bi one iz daljnih krajev ne zamudile"^ zadnjih zvez, so se za odhod organizirale tako, da je bilo treba avtobus kar se da ma- lo ustavljati. Upajmo, da so vse srečno prišle domov. Ob slovesu seveda nismo šli narazen kot tujci. Le od zore do mraka skupaj, smo postali dobri znanci. Ne da bi se sami hvalili, izlet je bil gotovo najbolj posrečena ak- cija, kar jih je naš časnik v zadnjem času uresničil. Da je bilo lepo so rekle, da je bilo lepše, kot so pričakovale, so zatrjevale, da bi to ne bil zadnji izlet so prosile in da naj se jih še spomnimo. Hvala pravimo tudi mi, ki smo iz uredništva bili z njimi, se že dolgo nismo tako spro- ščeno nasmejali, že dolgo ni- smo bili v tako prijetni druž- bi, v kateri ni biio ireba teh- tati vsako besedo in si beli- ti lase, da ja ne bo ušlo kaj takega, na čimer bi se zmr- dovali. Zaključimo lahko samo . s tisto: Konec dober, ' vse do- bro. Naše uredništvo je ob p>odpori nekaterih delovnih or- ganizacij FK)kazale dobro vo- ljo, da tudi kmečka žena kdaj kaj doživi. Tega bi se lahko spomnili kdaj pa kdaj tudi drugi, tako organizacije in ne navsezadnje tudi možje. Po tovarnah in uradih smo se moški spomnili svojih tova- rišic ob prazniku, ker se do- bro zavedamo, da se imamo Slovenci prav zaposlenim že- nam zahvaliti za standard, ki ga v Sloveniji uživajo druži- ne- Na kmetijah pa je žena od pamtiveka ustvarjalna, enakovredna možu pri delu. Ali tudi drugače? Tako. Počil je lonec, naše- ga zapisa je konec! Gradivo zbrali: Tone Vrabl, Dominika Poš, Drago Medved, ki je tudi slikal in Jure Kra- šovec, ki je ta zapisa na pa- pir spravil. In kakšno je to slano in veliko morje? Ko .je avtobus pripeljal na Sečo, kjer je znamenita forma viva v belem kamnu, so se naše »rožice« najprej napotile proti bližnjemu vinogradu, da strokovno pregledajo, kako kaj na tistem koncu trto »rihtajo«, da vino iz grozdja dobijo. Takle strokovni ogled je veljal ravno toliko časa, kot ogled svetovnih kiparskih mojstrov... Na spodnji sliki pa lahko vidite, da le ni bilo vse posvečeno sladki vinski trti. Tudi takale skupinica se je ustavila pred plastiko in v razmišljanju iskala ustrezen odgovor na zastavljeno vprašanje: Kaj je to? In takšnih skupinic je bilo še več in presenetljivo veliko zanimanja so pokazale naše kmečke žene za upodabljajočo umetnost. Da ne pozabimo: ko smo odhajali s Seče, od- koder smo lepo videli tudi stare soline, ki se venomer bolj umikajo sodobnim hotelom, je skoraj vsaka obiskovalka forme vive nosila v roki šopek lovorjevih listov ali pa oljke ... 16. stran ~ NOVI TEDNIK št. 12 — 29. marecu^ Nekoč, ko sem bila še otrok sem našla doma na podstrešju knjigo z naslovom Kraljica Dagmar. Prevzelo me je ime, skrivnostno, tuje. Samo kraljica more nositi to ime, ponosna, hladan kraljica iz daljne severne dežele... Toda glej, ko sem prišla v mestne šole, sem jo sre- čala; res, njo, kraljico Dagmar. Kakor mč, je sedela v šolski klopi — toda kako je zašla med skromne učitelji- ščnice ona, ki je imela roke kakor lilije. V šolo je hodila v črni halji z belim ovratnikom. To- da meni, plahemu kmečkemu otroku, je bila kraljica od prvega dne: lepa, tuja in od vsega odmaknjena. Hodila je vzravnano, visoka in tanka, motno je sijala prebela polt pod smetanasto rumenim slamnikom. In oči — da, oči so rahlo škilile. Črne oči z vlažnim leskom kakor mokre ro- bidnice, oči ki rahlo škilijo... kje... da, to so bile oči Katjuše Maslove. Vse na njej, na Dagmar, je bilo tako, kot sem že nekoč videla — pač v svojih otroških sanjah. Zavzeto sem jo gledala med uranii, zbližali pa se ni- sva nikoli. Nekoč sem jo poprosila, naj mi posodi svinč- nik, pa je rekla, da ji ga gotovo ne bom vrnila. Potem mi ga je ponujala, toda nisem ga več hotela. Tako sva ae hladno ločili v petem letniku in si tudi pisali nisva nikoli. Prišla je vojna. Poleti štiriinštiridesetega sem do kra- ja izčrpana obležala v partizanski bolnišnia v nekem os- vobojenem kraju na Notranjskem. Poznala nisem žive duše in celo tu med našimi si nisem upala povedati svo- jega imena. Ležala sem na grobo zbitem pogradu in nisem imela drugega kot svoje žalostne misli. Tako sem se spomnila, da je bila Dagmar v tem kra- ju doma in vprašala sem zdravnika, če še tu živijo njeni ljudje. Da, da, še niti požgano jim ni bilo. In še isti večer je prišla k meni. Kakor privid je ob- stala na vratih, ona, moja kraljica Dagmar, visoka, tanka in prosojna; v belem obrazu so sijale oči kakor mokre robidnice vlažno, vse bolj vlažno, dokler jih niso solze čisto zatemnile — in že je klečala Dagmar ob mojem vzglavju: »Kako sem te našla, kako sem te našla!« Zgodaj zjutraj je prišla spet, vsa zasopla. Slamo na mojem ležišču je pregrnila z bleščeče belimi rjuhami, pod glavo mi je dala blazino iz češkega damasta in grobo vo- jaško odejo je prekrila s tkanino iz rdečega žameta. »Ni- kar, Dagmar, poglej druge...« sem prosila, ko so se začu- deno obračale k nama oči s sosednjih pogradov. »Nič!« so ji vzplahutale obrvi, »nič, zate je žamet in svila«. Kljubo- valno je postavila ob pograd kristalno vazo z rumenimi dalijami. »Zdaj,« je rekla, »te pustim, ker moram nazaj v hribe učit smrkavce. Kaj bolj neumnega v teh časih si naša ljudska oblast ni mogla izmisliti! Jesti ti pa ne bom nosila, imamo zunaj manj kot vi tu! Glej, da ne boš spet trapala kam v grmovje, če misliš, da moraš biti prav zraven, ko bodo zrušili stari svet! Dobro, če se do nas privlečeš! Pojdi po drevoredu in potem na desno sko- zi vrt. Pa saj ii vsak pokaže hišo: pri nas niso požgali« čez nekaj dni sem šla po razbeljeni cesti in potem po kostanjevem drevoredu do hiše, ki je stala na koncu požganega mesteca. Sprejel me je hlad kamenite veže in noga v okovanem čevlju mi je obstala nad mozaičnim po- zdravom: »Salve!« Prihitela je nežna stara gospa in go- spod v beli poletni obleki. Peljali so me v sobo, kjer so me s sten pozdravile Jakopičeve slike in izza brušenega stekla knjige v dragih vezavah. »Poldan je,« je dejal go- spod in sedli smo k pogrnjeni mizi, kjer je gospa na dvoj- nih krožnikih postregla s krompirjevo juho ter z žganci brez soli. Tako smo potem dva meseca sedali k enakemu kosilu vsak dan točno opoldan, tudi če je pokalo gori nad Knežjo njivo. Celo tisti dan, ko je Tatjana, Dagmarina sestra, odložila žlico in povedala: »Marto so prišli iskat naravnost v razred in so jo ustrelili na gmajni. Pri Sv. Ani so pobili devetnajst partizanov. Naši so zato po maši ustrelili pet žensk od ta belih« Nekoč je bilo treba v požganem trgu prenočiti brigado na pohodu. »Nak!« je vzvihrala Dagmar, »pri nas že ne! Da bodo vse razbili, da bodo pljuvali po parketu! Se uši se nalezemo! Samo predrznite si!« je vpila na Tatjano in name. Tatjana je bila vročekrvna, Dagmar naravnost ne- mogoča, kadar je bila. jezna; zato sem spravila Tatjano od doma, v hrib po jagode. Ko sva se vrnili, je bila hiša pol- na partizanov, Dagmar jim je na tla pogrinjala preproge, da so na njih spali, in jim prala smrdeče obveze... »Takšna je,« je dejala Tatjana, »nepreračunljiva! AÜ veš, zakaj pri nas niso požgali?« In je pripovedovala. »šercerjevci so napadli trg in pobili posadko. Potem so prišli Italijani in je zagorelo od gornjega konca proti jugu, z bencinom so si pomagali, v našo hišo je prišel oficir z nekaj vojaki. Tudi njemu je obstala noga v oko- vanem čevlju nad mozaičnim napisom »Salve!« Mlad člo- vek iz Firenc, ki so ga s&m poslali krotit barbare — tu pa so ga izza brušenega stekla gledali rimski klasihi in na črnem klavirju je blestel alabastmi kipec Amorja in. Psyhe... Oficir je zaprosil za kozarec vode. Vrhu stopnic se je prikazala Dagmar v beli obleki, bela kot duh, ^ soči roki je držala podstavek s čašo iz modrega la. Hlastno je izpil vodo, se obrnil in odšel. Hiše na koncu so ostale nedotaknjene... »La donna con un ^ chiere d'aqua« je pisal pozneje Firenčan — toda Doo^ ne smemo tega nikoli omenjati; ljudje ne morejo ra^ ti, zakaj ni bilo požgano.« »Dagmar,« sem rekla, »zakaj se ne poročiš?« vzkipela, da bi se s pankrti ukvarjala! Da bi postaj omejena, kot si ti s tvojimi jopicami in predpasnič^p in Bredica gor in Lenčica dol! Nak, jaz bom živela!« ^ V tem sta naju dohitela dva partizana in poprosil^ cigarete. »V Cerknico si pojdita pojne!« se je zadrla ič mar, »mislite, da bom jaz glavo za vas tja nosila?« ^ ta sta šla naprej, čez čas pa je stekla Dagmar za njv in jima dala dve cigareti. Vedela sem, da jih več ni ij^ in bila je strastna kadilka. Nato je obupano sedla tj«^ men in začela tolči lešnike. »Ti si srečna,« je rekla tj? »otroke imaš. Kaj bi jaz z otroki? Mi smo Glembafi.« Na Blokah so 'dolge zime, burje in zameti. Z Dog^,. nisva bili skupaj, postalo je prehudo, morala sem kar ^ prej bežati in se skrivati. Februarja sem se pred roko« umaknila v dolino; tam so me beli ujeli in' rejM me je Dagmar, ki se je samemu Rupniku zlagala, da jJ njena sestra. Kakor svoj plen me je gnala proti dornut vso pot robantila: »Da se mi ne ganeš iz podstražka! j enkrat ne bom lagala zate, ker me je sram, da bi irn^ tako zabito sestro, da se pusti ujeti tem cepcem!* Pri Belejevih so me skrivali, dokler ni sneg skop^ potem sem se namenila proti Beli krajini; v Dalmacijo « bi šla. »Pojdeš,« je sanjarila Dagmar. »Dalmacija, son« mandlji cveto in limone. Da, in sol imajo; fej, kako se sita neslane polente!« Tisto nedeljo, ko sem odhajala, je bil rahlo rumenki dan prve pomladi. »Poglej,« me je potegnila Dagmar svojo sobico, »Tagore. Kako lepo: vpletla bom lotosov cj med svoje kite, kajti mladi kraljevič je šel danes min, mojih duri. Nisem več svetilka brez olja, ne vrč brez k de, kajti mladi kraljevič se je ozrl name, ko je šel rrüin mojih duri. Tisto pomlad se je vojna končala in Dagmar je llo veliki svet. Bila je v Berlinu. Živela je veliko življenja je pisala domov, kako se ji dobro godi. Da jo zelo oi» žujejo, da je lepa bolj kot prej in da si je kupila dve w brni lisici. Potem je prišla jesen, ki je v Loški dolini rdeča i zlata kakor nikjer. In Dagmar je pisala, da bi moni umreti, če ne vidi svojega loškega gozda, ko rumeni. R tela je, hitela, da pride domov, preden listje odpade, ä se je v avtomobilu vračala s konzulata, se je nanjo zn šila razvalina visoke palače in jo pokopala. Preden je listje odpadlo, se je Dagmar vrnila dom% pa ni vedela, kako je to jesen zorelo brinje, kako so räA drenulje in glog. Zadnjo kraljico moje mladosti so pote pole ruševine sveta, ki se je bil podrl. Njeni dve srehn lis-ici so tam gori ukradli tuji ljudje. " D. I BÜO je v decembru, v četrtem letu velike vojne. Bela odeja je visoko pokrivala zemljo, ko je v zgodnjem mraku nehalo snežiti. Mraz je grized vse huje. Ob vznožju črnega vrha, na samem, je čepela napol lesena drvarska koča. Drvarja Martina ni bilo doma. Od- šel je bil v mesto po zdravila za svojo še mlado ženo, ki je ležala bolna. Kuhala jo je vročica, kakor da se je loteva pljučmca. A zdaj med vojno je bilo nemogoče dobiti zdravnika semkaj v samoto in ob takšnem vremenu. V postelji tik materine sta dremala oba otroka — osemletna Anica in petletni Tinček. Tako ju ni zeblo in luč v hiši zdaj na večer ni bila potrebna. Karbidko bodo prižgali šele potem, ko se vrne oče in tedaj bodo tudi znova zakurili v železni pečici. Od zunaj, iz snega, so se zamolklo c^lasdli koraki in glasovi. Moralo je biti več ljudi. Ali je bil z njimi tudi oče? Ali so bili partizani? 2e večkrat so se mimogrede ustavili pn njih. Tod mimo pač vodi njihova pot na črni vrh. Od tam se kdaj sliši tudi streljanje. »Dober večer!« je pozdravü visok, krepak partizan, ko je v izbo posvetil z električno svetilko. Za njim sta vsto- pila še dva tovariša. Polni snega so bili še nad kolena in hlad je vel od njih. Teh partizanov ni bilo še nikoH pri njih. »To je drvarska koča, kajne? Kje je oče?« je vprašal prvi. Nosil je nemški vojaški plašč in sd na prsi tdščal avtomatsko puško. Iznad košatih svetlih brkov so se mu resno, a dobrodušno lesketale oči. Rahlo mu je odgovarjala bolna žena. Oni pa so pove- dali, da imajo s seboj ranjenca. Radi bi ga v fcočd le malo pogreli. V vasi ga niso mogli več pustiti, tam so Nemci pričeli stikali po hišah. Dva druga tovariša sta ranjenca na nekakšnih nosilih prenesla v kočo. Strel mu -je bil zdrobil kost tik kolena in tudi dosti krvi je i2^bil. Bil je buden in je v bolečinah zapotegoval lica. »AM je do Izvirkov še daleč?« je vprašal visoki par- tizan. »V tem snegu bo dobro uro hoda,« je odvrnila bolnica, »škoda, da vašega moža ni doma! Pokazal bi nam pot, ki je sami ne poznamo in je vsa zasnežena. Vi ste bolni in ne morete. Airbi nam vaša hčerka mogla pokazati pot? Samo do Izvirkov naj bd nam pomagala! Od tam naprej imamo že svojo zvezo . . .« »Da bi Anica?« je zastokala mati. »Saj ne bd zmogla. Slabe čevlje ima in nevarno je. Kako bi se po potem vr- nila? Obtičala bi v snegu . . .« »Moja skrb bo,« je dejal partizan. »Znal bom paziti nanjo. Doma imam otroke tudi sam. Vašo deklico bi jaz vso pot nosil štuporamo, ne bo si zmočila nog. Ko pa pri- demo do Izvirkov, se sam vrnem, da vam jo prinesem na- zaj. čez dve, tri ure bo spet doma.« »Rada bi vas pridržala dotlej, da se Martin vrne. Ne vem pa, če morda ne pride šele jutri, ker ga tako dolgo ni . . .« »Z ranjencem se nam mudi, da se mu ne prisadi,« je pripomnU partizan. »Tudi pred Nemci smo nocoj varni, za jutri pa ne vemo . . .« »Poznam pot k Izvirkom,« se je oglasila Anica. »Poleti rastejo okrc^ njih jagode, maline in borovnice. Snega pa se tudi ne bojim . . .« »štuporamo jo bom nosil in pri tem bom mislil na svojo hčerko, ki je tudd Anica in je vaši Anicd celo po- dobna. Tudi po letih sta si blizu.« Tako je govoril partizan in mati mu je gledala v mir- ne, poštene oči. Spoznala je, da mu lahko zaupa svojega otroka. Tačas bo ostala pač sama s Tinčkom, čutila pa je zdaj tudd, kako ji vročica popušča. Pet borcev, vsi s puškami in granatami, se je drug za drugim premikalo po svežem, celem snegu. Na odejah, raz- petih med dve močni veji, so tovorild ranjenega tovariša. Niso se smeli ustavljati. Po stopinjah teh mož bi sovraž- nik utegnil odkriti njihovo jxxt in jih po njej dohiteti. Da bodo le že kmalu pri četi, pa si bodo na varnem odpočili! Spredaj je gazil visoki, širokoplečd partizan. To je bil tovariš Jerač, tako so ga vsi imenovala. Noge v škornjih so se mu globoko vdirale v sneg. Ni smel delati preve- likih korakov, kajti drugd borci, vsi manjša od njega, so stopaM v sledove njegovih nog. Na mogočnem Jeračevem hrbtu je čepela Andca. Z ro- kami v rokavicah se ga je držala oikrog vratu. V hlače oblečene nožice so ji štrlele izpod njegovih rok. Naslanja- la se je na nahrbtnik, ki mu je visel čez levo ramo. Z le- vico se je lahko dotaknila cevi njegove avtomatske puške. Na glavi mu je tičala nevelika tibovka s prišito rdečo zve- zdo. Snežna belina je osvetljevala večerno zimsko pokra- jino. Premikali so se ob ozkem potočku, ki se je pod ledom in sn^om, potem pa spet prost vil skozi sotesko, pod vse gostejšimi smrekami, bukvami in bori. Sneg je bü zares previsok, da bd ga deklica mogla bresti uro da- leč. Ponekod bi se bila še čez glavo p>ogreznila vanj . . . Kmalu je bUo treba priti na drugo stran potočka. Z lahkoto so ga preskočili, le z ranjencem so morali pri tem premišljeno ravnati. Krenili so v breg in spet navzdol. Obšli so hrib po neki kotanji, na debelo zameteni s sne- gom. Po drugi strani, med gostim grmičjem, so se spet približali potočku, tako da so ga zdaj videli pred seboj. Morali so paziti, da z gazi ob robu ni kdo zdrknil v glo bino. Zdaj in zdaj se je s težko obloženih, upognjenih vej nanje usul moker sneg. V dolgih skokih je mimo njih hušknil zajec. Malo pozneje se je izza mladega smrečja v grapo p>ognala srna. Zdaj na večer je bil gozd toliko bolj skrivnosten. In bil je prijazen, kakor da se ga vojna ni dotaknila. Vsem tem šestim partizanom je Anica kazala pot k Izvirkom. Z besedo in pa z desnico jim je dajala vedeti, kje je treba kreniti v drugo stran, kje se povzpeti in kje hoditi previdneje. Kadar so ji objemajoče roke hotele otrpniti, jo je tovariš Jerač za nekaj časa vzel v svoje naročje. Bil je orjaški človek, a z dobrim srcem. Utrujeni so se menjavali tudi partizani pri napornem prenašanju ranjenca. Borci so Anici z^^umli in na to je bila ponasna. Po- govarjala se je z njimi. Jerač, ki jo je nosil, ji je pove- dal marsikaj; »Tudi moji hčerki je ime Anica in osem let jI je kt bor tebi. Pri svoji teti v Ljubljani je, njena mati pa j» bolničarka v osvobojeni Beli krajini. Moja Anica ima svf üe lase in modre oči kakor ti. Skoraj se md zdi, kaior da štuporamo prenašam njo. O, včasih sem z dela priäd domov, pva me je že prosila: — Očka, štuporamo! Na tu mi je sedela kakor ti zdajle. Pri tem me je rada vlett za ušesa in za brke kakor konjička na vajetih. Pa kab se je pri tem smejala! Po vojni bomo sp)et vsi skupaj, ie srečno preživimo . . .« »Zdaj smo v virju! Tukaj so Izvirki!« je zaklicab Anica. Eden partizanov je zaskovikal kakor čuk. In že mu J( dol s hriba nekdo prav tako odgovoril. Vsi so tedaj » gledaU senci dveh ljudi. Bila sta partizana stražarja, B sfta prihajala z nasprotne strani. Nekaj besed so si zaki cali in se približali drug drugemu. Potem so vsi obstopÜ ležečega ranjenca. Pogovorili so se in eden obeh stražtf jev je sprevod z ranjencem odvedel dalje. Tovariš Jerač se jim ni pridružil. Moral je izpoJiŠ obljubo, ki jo je dal Aničini materi. Zdaj se je z dekli» na hrbtu vračal skozi dovolj svetlo noč, po stopinjah »1 prej. Prav nič ni bil videti izmučen pod bremenom, ki P je štuporamo prena^ že dosti dolgo. »Kam le pojdejo zdaj z ranjenim partizanom?« ga ]• vpM-ašala. »Nekje tam med hribi je ena naših bolnišnic.« Mati in Tinček sta bila vesela, ko sta spet zagledal» Anico. Roke je imela tople in celo noge so ji ostale suW Skrbnd tovariš Jerač je zdaj zakuril v železni i)ečdcl, d" je vsem in sebi skuhal čaja. Medtem Je nekajkrat odSd gledat, če je zunaj vse mimo. Tedaj pa je zadel na drvaf ja Martina, ki se je z zdravili za ženo vračal domov. Na povratku so ga Nemoi büi prijeli na cesti. Isk^ so nekoga, ki jim je zažgal tovornjak z vrečami krompirja Tudi Martina so zasliševali, a so ga potem izpustili. »Je pa že čas, da pojdem v partizane še jaz,« je d? jai Aničin oče Martin. »Samo žena naj mi prej ozdravi da družino spravim na varno.« Tovariš Jerač se ni smel dolgo muditi. Ob slovesu j* obljubil, da se pri njih še oglasi, če ga pot kdaj prive* tod mimo. če pa ne, se bodo srečald po vojni, saj je «n®^ ga menda že blizu. Tedaj bo k njim pripeljal tudi svoj« hčerko, da se bosta spoznali obe Anioi, ki sta si mo^ podobni ne samo po imenu . . . MinUa je strašna vojna. Fašisti so bili premagan* naši ljudje so si pričeli v miru pripravljati lepše živi j Na jesen, sedem let po vojni, se je na učiteljiS^ v mestu vpisala tudi Anica, hčerka nekdanjega drvaf.' Martina. Ta se je zdrav vrnil iz partizanske vojske in ^ je z ženo in otrokoma preselil v večji kraj. Tam se " zaposlil pri lesnem podjetju. V mestni šoli se je Anica seznanila z novimi sošoJ^ md. Nekemu dekletu med njimi je bilo prav tako An'*^ ime. Povedala je, da ji je oče padel kot partizan v GO^ Savinjski dolini tri mesece pred osvoboditvijo. Njeg^*"^ partizansko ime pa je bilo Jerač. »Da je tovariš Jerač padel?« je v strahu vztrepe^^ Anica. »On, kd je bil velik, močan človek in tako ^ dober?« Potem je svoji novi sošolki razodela vse, kar je ° nem očetu vedela. O njem, ki jo je štuporamo nosil sneg in ji pri tem z ljubeznijo govoril o svoji hčerki, P'^ tako Anici . . . Obe Anioi sta se objeli. Tiho sta zajokali. jt^ 12 — 29. marec 1973 NOVI TEDNIK —17. stran l^ktualni problemi telesne kulture v razpravi o aktualnih pro- fcienuih telesne kulture v SRS, H jo je dnevi organizira- nj občinska konferenca SZDL (jglje skupaj z aktivom šport- jjljcyv — komunistov ter dru- ^ športnimi delavci, je po- Jgtien poudarek številnih raz- pravljaic®^ bil predvsem na ^^giičevajnju množičnosti. 2 množičnostjo tako v re- publiki, pa tudi v celjski ob- jjni, na področju telesne kul- jue še ne moremo biti zado- ^Ijni. Vzrokov je več, ki so l^lj ali nianj znani širši jav- nosti. Izreden delež pri ure- jiičevanju irmožičnosti brez (jvoma pripada šolam. Na šo- in v VVZ je kar v celjski jbčini zbranih nad 15.000 mladih občanov. Zato kaže v Ijrihodnje vložiti vse napore a odpravo določenih slabo- sti in pomanjkljivosti, da bo telesna vzgoja za to starostno prst v pohii meri ustvarjalna jn dostopna vsem otrokom in mladini. Eazšiiriti Ibo treba mrežo 7VZ, funkcionalno opremiti te zavode z ustreznimi manj- Smi telovadnicami in igrišči, ter kadrovsko okrepiti, da bo- do predšolski otroci deležni programirane telesne vadbe, B bo vplivala na motorične, fcnkcicMialne in intelektualne («sotaiosti. Ker je v WZ f občini le nekaj nad 23 od- itotkov predšolskih otrok, bo lieba s pomočjo staršev, kra- jevnih sJoipnosrti in drugih de- javnikov (predvsem tudi dru- ÖW Partizan) poskrbeti, da bi T organizirano telesno vad- bo zajeli kar največje število otrok vsaj od 3—7 let. V osnovnih šolah, kjer je nad 6.800 otrok v občini, velja (krepiti materialna vlaganja T gradnje telovadnic, opremo, t^izite, izvajanja šol v nara- " in v krepitev dela v ŠŠD. Ob spoštovanju in uvajanju i»prednejših oblik in metod poučevanja pa bi ob znižanju ■ßnnativov števila učencev W pouku telesne vzgoje in jrjgöi oblik dela potrebovali '«večje število učiteljev tele- vzgoje, še posebej tedaj, ' bi strokovnjaki prevzeli po- tudi v nižjih razredih os- novne šole. Sedanje prostor- ske stiske v mnogočem one- mogočajo izvajanje novega uč- nega načrta in predmetnika prav pri telesni vzgoji, pa tu- di organizacija pouka zaradi tega ni vselej v skladu s pred- pisanimi navodili. Ob takšnem stanju tudi SSD ne morejo razširiti bogastvo svojega dela na vse učence (-ke) Tudi na srednjih šolah s poklicnimi vred, ki štejejo nad 5.800 mladincev, je še vrsta težav in slabosti pri iz- vajanju telesne vzgoje in dru- gih oblik dela v šSD. Prav na teh vrstah šol je izreden de- ficit s pokritimi prostori, pa tudi z igrišči, opremo in re- kviziti. Tudi kadrovsko bo treba te šole še okrepiti. Po obstoječih republiških norma- tivih bi za vse vrste šol v ob- čini potrebovali 5.454 kv. m pokritih površin za izvajanje rednega pouka telesne vzgoje, za kar bi potrebovali nad 2 milijardi S din! Razpravljalci so menili, da »dilem« ob šolsiki telesni vzgo- ji ni kot jih postavljajo leze. Učni in vzgojni smotiri so v sedanjih učnih načrtih dobro zastavljeni, saj lahko celo go- vorimo o huimanizaciji telesne kulture na šolah, manj je zah- tevnosti pri vadbd tehnik in drugih elementov, več pa je poudarka na storilnosti in po- sredovanju telesnovzgojne izo- brazbe v temeljnih panogah, ki sodijo že v kulturo in po- trebo vsakega človeka (plava- nje, smučanje, planinstvo in pod.). Teze nakazujejo tudi nov profil profesorja telesne vzgo- je, ki naj bi bil ob uvedbi splošnega in izbirnega progra- ma telesne vzgoje na srednjih šolah, le organizator in koor- dinator dela. S takšnim sta- liščem se konferenca ni stri- njala, Visoka šola za telesno kulturo naj v prihodnje šola takšne strokovne kadre, ki bo- do sposobni izvajati tudi stro- kovno celoten učni program. Ob uvajanju telesne vzgoje na visokošolskih zavodih je konferenca menila, da bi ka- zaJo spričo velikih nalog ob uvajanju šol v naravi, izvaja- nju športnih dnevov, organiza- ciji planinskih izletov in dru- gih tovrstnih dejavnosti na šolah, posredovati zlasti na tistih katedrah, ki izobražuje- jo bodoči pedagoški kader, tudi ustrezna znanja za vklju- čitev širšega kroga prosvetnih delavcev v širše življenje šo- le, kjer ima telesna vzgoja svoje posebno mesto in po- men. Ob tako veükih šolah kot so v občini Celje je za takšno delo na področju teles- ne vzgoje potreben večji štab ljudi, če želimo doseči po- membne družbene premike tu- di v tej sferi dejavnosti, ki so vsekakor izrednega pome- na za našo družbo kot celoto. KAREL JUG VABILO K SODELOVANJU Poročali smo že, da je Občinska konferenca SZDL Celje skupaj z ak- tivom komunistov šport- nikov pripravila i>osvet, na katerem so razpravlja- li o celjskem prispevku k aktualnim problemom telesne kulture v Slove- niji, Uvodne misli so pri- pravili štirje športni de- lavci: Karel Jug, Mitja Pi- pan, Nace Krumpak in Tone Goršič. V želji, da tudi uredništvo prispeva k reševanju aktualnih problemov telesne kultu- re, prosimo vse štiri so- delavce,* da za Novi ted- nik napišejo v skrajšani obliki prispevek, ki so ga imeli na sestanku. V vsa- ki številki bomo objavili po enega. Kot prvi se je odzval Karel Jug, katere- ga prispevek o množično- sti telesne vzgoje, ki je uresničljiva v šolah, ob- javljamo danes. K sodelo- vanju s tehtnimi prispev- ki pa vabimo tudi vse ostale športne delavce iz celotne celjske regije. Atletika če smo pred časom zapi- sali o relativno slabem uspe- hu celjskih ailetov kot posa- meznikov in skupin na letoš- njih tekmovanjih v krosu, pa tega ne moremo trditi za me- talce, ki so že na prvem re- publiškem kriteriju dosegli več, kot bi normalno priča- kovali v tem času, na začet- ku nove sezone. Najvidnejši in najdragoce- cenejši je vsekakor rezultat prve dame slovenske atleti- ke Naitaše Urbančič, ki je vrgla kopje kar 62»12 m da- leč in tako prvič uradno pre- segla magično mejo šestde- setih metrov. Skoraj za tri metre je izboljšala swoj sta- ri rekord (59,24 m), dosegla tretji najboljši rezultat na svetu v letošnjem letu (pred njo sta samo Američanka Smith in Avstralka Rivers) ter sedmega vseh časov. Pred njo so P\ichs, Gryzinc- ka. Smith, Gorčakova in Ri- vers. Od svetovnega rekorda jo loči samo 2,94! Več kot od- lično in samo želeti je, da bi vsa sezona bila takšna, kot je bil uvod! Na republiškem kriteiriju metalcev so izmed Celjanov še zmagali: med moškimi t kopju Bezjak (držaivni rekor- der in reprezentant, ki je prišel iz Zagreba) z 71,32 m, v kladivu Pristovnik 52 m in v disku Mtijač — 51,44 m. Druga vesela atletska no- vica je pr.isi>eila iz Istambu- la, kjer je na Balkanskem krosu znova presenetil Peter Svet, osvojil odlično drugo mesto za Romunom Mustato in tako znova dokazal svoje velike kvalitete in sposobno- sti. če se po jutru dan poz- na, potem lahko letos priča- kujemo še vesele novice iz celjskega atletskega tabora. T. Vrabl Celjski košarkarji Kovino- tehne so v nadaljevanju II. zvezne košarkarske lige pre- magali zelo dobro ekipo Ru^ dar ja iz Trbovelj s 109:100 (52:48). Domačini so zaigrali izredno in niti tudi toterat od- lični Ivo Daneu, ki je s svoji- mi atraktivnimi potezami na- vdušil polno dvorano, ni mo- gel preokreniti poteka tekme. Prvi polčas tekme je minil v rahli premoči domačega mo- štva in pa v izredni igri Zma- ga Sagadina, ki je bü nereš- ljiva uganka za obrambo go. stov. Zadeval je koš tako iz prodorov kot tudi z meti iz vseh razdalj. Takoj v začetku 2. polčasa so domačini pove- dli z 10 koši prednosti, tre- nutke krize pa so imeli v 25. minuti igre, ko so gostje za- poredoma dosegli 8 košev in se približali na vsega 1 točko. To pa je bilo tudi vse, kar so lahko dosegli proti izred- no razpoloženim strelcem Ija, kajti izredno se je raz- igral Tone Sagadin, ob njem pa sta odlično zaigrala še Zmago in Miloš Sagadin in poraz gostov je bü neizogi- ben. Pri (üelju sta bila tokrat najboljša Tone in Zmago Sa- gadin, pa tudi vsi ostali so zaigrali odlično in se srčno borili, tako da je zmaga po- polnoma zaslužena. S to zmago ter z zmago Bosne in porazom Komorna- ta v I. zvezni ligi, so si Ce- ljani že skoraj zagotovili ob- stanek v II. zvezni ligi. V na. slednjem kolu gostujejo Ce- ljani na Reki proti odličru ekipi Kvamerja, kjer igra več državnih mladinskih repre- zentantov. Kar 47 SSD na področju celjske r^ije je nastopilo na občinskih prvenstvih. Dokaz, da košarka zavzema med športnimi igrami vodilno me- sto na naših osnovnih šolah. Med udeleženci smo srečali tudi ekipe iz šol, ki nimajo te- lovadnic niti urejenih asfalt- nih igrišč na prostem. Na ko- šarko pa se pionirji in pionir- ke kljub zahtevnim pravilom igre dobro razumejo. Ne le šola, tudi televizija je v mno- gočem pripomogla mladim pri pridobivanju športne izo- brazbe v tej igri. Okrog 1.000 pionirjev in pionirk je nasto- pilo na občinskih prvenstvih, na področnem prvenstvu pa smo pri pionirjih srečali pr- vake vseh osmih občin celj- ske regije. Spoznajmo vsaj občinske prvake v tej igri: C!elje — pionirji osn. š. I. celjske če- te, Laško — pionirji osn. š. Laško, pionirke osn. š. Rade- če, Šentjur — pionirji osn. šole Šentjur, pionirke — os. š. Planina nad Sevnico, Šmar- je pri Jelšah — pionirji in pionirke osn. š. Rogaška Sla- tina, Velenje — pio^u^rji III. osn. šole Velenje, pionirke os. š. Biba Röc5k iz Šoštanja, Mo- zirje — pionirji in pionirke osn. š. Mozirje, 2alec — pio- nirji osn. šole Prebold, pionir- ke osn. š. Braslovče in Slo- venske Konjice — pionirji II. osn. š. iz Slov. Konjic. V ob- činah Celje in Slov. Konjice bodo v teh dneh izvedli še tekmovanje za pionirke. Srečanje občinskih prvakov v Velenju je pokazalo tudi kvaliteten napredÄc v košarki v primerjavi s prejšnjimi leti. Občinski center SSD Velenje je odlično organiziral tekmov- nje. Naslov področnega prva- ka je zasluženo osvojilo ŠŠD Prebold pred III. osnovno šo- lo iz Velenja, osnovno šolo I. (Deljske čete, II. osnovno šolo iz Slovenskih Konjic, Rogaško Slatino, Mozirjem, Šentjur- jem in Laškim. Najiboljše eki- pe bodo v prihodnjem mese- cu nastopile že na polfinalnüi tekmovanjih v okviru pionir- skega košarkarsk^a festivala z ekipami iz drugiih tekmoval- nUi področij Slovenije. SftpCANJE — Na Golteh * '»Üo 18. spominsko tekmo- Jf^e za Kajuhov pokal. Med ^jšimi mladinkami so prva ^öiesita osvojile tekmovalke ^ Izletnik Celje — Jugova, "^mikova in Lončarjeva, tako pa so prva tri me- ^ osvojile tudi med starejši- ^ DÜadinkami — Jezemik, JJlog in Vagner. Med st. mla- ^ je bil najboljši Celjan Ekipno je zmagal ma- j^J^ki Branik, Šmartno ob Pa je bilo tretje. Ij^LJANJE - Celjski k^- so dosegli nov uspeh. Z jjf^ljšim moštvenim rezul- ^ svojim rekordom na ^jskem kegljišču so prema- y borbi za obstanek v re- jh^J^ ligi moštvo Jesenic ^^ : 7428. Tokra4; ni bilo v moštvu slabega me- ■to vsi so dosegli znat- Ij^^lj^i rezultat od 900 keg- i ^ dosegli povprečje 691 Pol keglja, čestitamo! Gn^^ezniki: Luibej 925, ^^ 928, Marjan Krajnc ' ^očaj 936, Srot 955, Ti- sovec 974, Veranič 985 in Va- novšek 1017 kegljev. Na raz- predelnici so osmi. Med tednom so Celjani ig- rali proti Gradisu. Ker niso imeli nobene možnosti za us- peh, so nastopili s pomlaje- nim moštvom in posebno tak- tiko. Srečanje so izgubili z 6902 : 7863. Najiboljši v vrsti Celja so bili: Srot 960, Oreš- nik 911, Grum 889, Vanovšek 857 in Lubej 854. STRELJANJE — Celjski strelci so zaključili zimsko občinsko prvenstvo z zračno puško. V petem kolu so bili doseženi naslednji rezultati: moštva — Celje 1327, Kovinar 1298, CJelje II. 1221. Posamez- niki: Dobovičnik 272, Brečko 270, Cvek 270, Jeram 268 in Dečman 266. Končni vrstni red t^anovanja je minil v premo- či celjskih strelcev. Med moš- tvi so zmagali (Deljani 6641, pred Kovinarjem 6458 in lan- skoletnim zmagovalcem Tem- pom 6182 krogov. Sledijo: Ce- lje II., Kovinar II., Avto Ce- dje, ilngrad. Miličnik, Celje III., Vojnik. Med posamezniki je premoč- no zmagal Marjan DoboVič- nik (Celje) s 1359 kro.?i. Sle- dijo: Dečman (Kovinar) 1340, Jager (Ce) 1329, Jeram (Ce) 1328, Brečko (Kovinar) 1318, Petrič (Tempo) 1314 itd. Najboljši celjski strelci »o sodelovali v republiškem fina- lu za Zlato puščico. Med 146 tekmovalci se je v finale uvr- stüo tudi dvanajst Celjanov. Tokrat niso dosegli najboljših rezultatov. Osmi je bil Marjan Dobovičnik, trinajsti Dečman, osemnajsti Brečko in petin- dvajseti Jager. ODBOJKA — Odbojkarska afera v Celju še ni rešena. Nekateri igralci prvega mošt- va so kaznovani, moštvo pa nadaljuje prvenstvo z mladin- skim moštvom. Temu primer- ni so tudi uspehi. Tudi v ne- deljo so (5eljani doma izgubili obe točki. Proti Mežici mladi igralci niso nudili pravega od- pora in so i^uibili že v 55 minutah. Rezultat 1 : 3 (3:15, 6:15, 15:11, 3:15). Za mlado celjsko moštvo sedaj nastopa- jo: Petkič, Končan, Nabernik, Marolt, Lorger in Trebičnik ter Mimik. Ženska vrsta preseneča. Enkrat negativno in v drugem kolu ponovno pozitivno. Na Jesenicah so igralke Gaberja s 3:0 premagale enega od fa- voritov, Jesenice. Pravo pre- senečenje zadnjega kola pr- venstva. Da bi le nadaljevale s takšno igro in nas še več- krat presenetüe! NOGOMET — Teden dni pred pričetkom prvenstva so najboljša celjska moštva igra- la pokalne tekme. Olimp je imel doma precej dela s športno vrsto celjskega gar- nizona. Nogometaši JLA so presenetljivo povedli v 35. mi- nuti preko Mirosavljeviča in šele v 60. minuiti je uspelo Kaču rezultat izenačiti. Ko pa je pošla moč igralcem garni- zona, so igralci Olimpa Kač, Ubavič in Župerl dosegli še tri zadetke in zmagali s 4:1 (0:1) Kladivar je gostoval v Što- rah. Srečanje je bilo za zače- tek sezone še kar dobro. Zma- gali so Celjani z 2:0 (2:0). Za- detka sta dosegla Ramšak m Motoh. Med tednom pa sta bili odi- grani dve prijateljski tekmi. Kladivar je doma izgubil pro- ti drugoligašu Rudarju iz Tr- bovelj 1:3 (1:1). Edini zadetek je dosegel Bogičevič. Olimp je premagal kombinirano vr- sto žakia s 13:3. HOKEJ NA TRAVI — Celja- ni so tokrat doma igrali pro- T,i večkratnemu prvaku Jedin- stvu. Kakor gostje so se tudi igralci Gaberja predstavili v pomlajeni postavi. Obe mošt- vi sta precej grešili in iz ene od teh napak so gostje doseg- li edini zadetek srečanja. Zmagali so z 1:0 (0:0). TEKMOVANJE V SEDRAŽU Z namenoia, da se čirav«č mla- dih vključi v priprave na SLO v morebitni vojni, bo organizi- rala OK ZMS Laško tri orienta- cijska tekmovanja. Na zadnjem tekmovanju, ki bo v mesecu mla- dosti, bo skupni zmagovalec pre- jel pokal, ostale ekipe pa di- plome. Prvo tekmovanje je bilo v ne- deljo v Sedražu pri La.škcm. Na njem je sodelovalo 15 ekip iz mladiii.skih aktivov delovnih or- ganizacij. kra.jevnih skupnosti, planinskih društev in planinskih krožkov na osnovnih šolah. Na tekmovanju morajo tekmovalci pokazati znanje zgodovine NOB, prve pomoči, streljanja z zračno puško in orlentiranje na terenu. Med devet kilometrskim poho- dom so morali tekmovalci • po- močjo specialke in kompasa naj- ti šest kontrolnih točk. Mladi so pokazali dobro telesno priprav- ljenost in znanje orientacije, saj je dvanajst ekip našlo vse kon- trolne točke In prišlo na cilj brez zamude. Rezultati tekmovanja pa so na- slednji: 1. MA TIM Laško — 757 točk, 2. MA Volna Laško — 740 točk, 3. MA Elkov Laško — 730 točk, 4. Planinski krožek osnovne šole P. Trubarja Laško 1 — 713 točk, 5. MA Sedraž 11 — 702 točki, 6. MO PD Laško, 7. MA Sedraž IV, 8. MA Sedraž I, 9. MO PD Rimske Toplice, 10. MA Rimske Toplice itd. Naslednje tekmovanje bo apri- la v Jagnjenici pri Radečah, zad- nje pa maja T okolici Laškega. 18. stran —NOVI TEDNIK St. 12 — 29. marec Kmetica aH gospodinja? Učiteljeva žena še ni učiteljica, če je njen mož učitelj. Lahko pa je učiteljica, če se iziiči za tak poklic in ga oprav- lja. Enako velja za vse druge poklice razen za kmečkega. Kmetova žena ne more hiti kmetica niti takrat, če je kon- čala kmetijsko šolo in opravlja razna kmečka dela. I.ahko je le kmečka gospodinja. Kmetica postane šele takrat, ko ovdom, če posestva ne prevzame sin ali hči. Na taki osnovi temelji naša kmetijska zakonodaja. Kmečke gospodinje si ne hi belile glave, če ne bi bUe s takimi nazori povezane njihove gmotne koristi. Z možmi navadno gospodarijo skupno in ne ugotavljajo, koliko je prispeval kateri k skupnemu gospodarstvu in gospodinjstvu. Zapostavljanje pa občutijo, ko je treba od dohodkov odriniti prispevke za družbene ali skupne potrebe občanov. Občutijo tudi pri nekaterih pravicah, ki jih družba priznava le njiho- vim možem. Zato upravičeno zahtevajo naj se jim prizna tudi druga, ne le gospodinjska dela. Zgrešeni nazori o naši kmečki ženi so tudi eden izmed pomembnih vzrokov, da se nekateri kmetje bojijo prispevkov od dejanskih dohodkov iz kmetijske dejavnosti. Bojijo se, da ugotavljanje dohodkov ne bo pravilno. Zdaj je namreč tako, da je pri obdavčitvi skupnega dohodka občanov kme- tova žena upoštevana le kot gospodinja. Vse gospodinje pa naj bi vzdrževali njihovi možje, za kar so oproščeni davka za 10.000 din svojih dohodkov. Kot ustvarjalci dohodka pa so zase oproščeni davka za 25.000 din dohodka. Enako bi morale biti njihove žene, če bi se jrm priznalo, da tudi one opravljajo taka dela, Jd prinašajo dohodek. Kmečke gospodinje ni moči enačiti z delavsko. Svojemu možu mora pomagati pri. delu v hlevu, na polju, skoraj povsod. Kako bi mogla gledati, da bi se mož sam mučil pri delu, ki prinaša dohodek, ona pa hi ga le trosila v gospodinjstvu? Kateri mož bi bil zadovoljen s tako ženo? Mnoge kmečke žene opravljajo na kmetiji polovico ali še več vseh kmečkih del. Predpisi obravnavajo kmetijo kot celoto. Gledano z go- spodarske strani je res celota. Po nastanku pa niso vse kmetije taka celota, saj so nekatere sestavljene iz zemljišč gospodarja in gospodinje, ki sta jih podedovala po svojih starših. Po novem zakonu o kmetijskih zemljiščih in dedo- vanju kmetij naj bi bile vedno celote. Predlagano pa je, naj hi šteli za kmetijo le taka zasebna posestva, ki bi bila sposobna preživljati dve odrasli, za delo sposobni osebi. Ali bo hkrati priznano, da bo kmetova žena lahko tudi kmetica, torej proizvajalka in ustvarjalka dohodka, ne le gospodinja? Kje so ovire zdaj? Rešitev tega vprašanja bi lahko hUa zelo preprosta. Kme- tova žena, ki opravlja kmečka dela, naj bi se imenovala kmetica, tako kot učiteljeva žena, ki poučuje v šoli, učitelji- ca. Priznati bi ji bHo treba vse pravice, ki izhajajo iz tega, enako kot so priznane njenemu možu. Morda bo kdo rekel, da na manjši kmetiji ni dovolj dela za kmeta in kmetioo. Toda kdo dela na kmetiji več, mož ali žena? To bi moralo biti odločilno, ne kdo je gospodar. Kmečki ženi bi büo treba priznati, kar dela, pa bi se laže menili tudi o drugih kmetijskih in kmečkih vprašanjih. Jože Petek Oseba tedna: DARJA KEBER GLASBA, POEZUn, IN KNJIGE Ko sem jo slikal ob otvoritvi celjskega Doma upokojencev, ko je vodila program, zalo oblečena v slovensko narodno nošo, se mi je zdela večja. Mor- da zaradi dolgega krila in avbe. Ko pa sem jo obi- skal na domu, je bila vsa bolj drobcena. Pravzaprav je nisem takoj videl, ker me je sprejela njena ma- ma, iz otroške sobe pa so prihajali zvoki klavirja. Morda je bil Mozart, vsaj tako je Darja pozneje re- kla, da zna igrati kaj Mo- zartovega in še potem, ko sem odhajal, sem slišal tudi stavek Ode radosti iz Beethovnove devete. »V šoli so me določili, da bi vodila še z enim so- šolcem program ob otvo- ritvi Doma upokojencev. Tako sem za tisto prilož- nost napisala pesmico, ki sem jo tam recitirala. Pe smi pišem tudi v šolski list »Mladi novinar«, rada berem knjige, poslušam plošče«. Na vprašanje, kako je kaj v šoli, je z lahkoto odgovarjala. Z nasmeš- kom na ustnicah, vsa ra- doživa in bistra, željna znanja. Obiskuje 6. c ra- zred na osnovni šoli I. celjske čete, njen razred- nik pa je profesor Mun- da. Seveda je odličnjaki- nja, z nobenim predme- tom nima težave. Vendar je takoj, pa prav brez zadrege pripomnila, da so nekateri predmeti za ne- katere učence prezahtevni. Bolj bi se morali učiti ti- sto, kair bi jim pozneje v življenju prišlo prav. Več bi radi imeli ročnega de- la, šivanja — vsaj dekli- ce. Darja pa ne hodi v šolo sama. Skupaj gresta z bratcem Vidkom, ki je še pravi kratkohlačnik, saj obiskuje drugi razred in ima že razvito teorijo o novi matematiki in grad- nji novih šol. Sicer pa to sodi že drugam, tole pisa- nje pa je posvečeno Dar- ji- »Klavir se učim na glas- beni šoli pri profesorici Majdi Fišerjevi. Pojem tudi v otroškem dvoglas- nem zboru. Na glasbeni šoli si želimo, da bi imeli boljše pogoje dela. Mislim na novo, večjo šolo, kjer bi imeli več prostora, pa da bi se lahko naučili igrati še več instrumen- tov. Sama bi poleg klavir- ja zelo rada igrala tudi harfo, ker se mi zdi ne- kaj posebnega, toda nihče jo tu ne poučuje.« Darjo veseli tudi učenje tujih jezikov. Obvlada že nekaj nemščine in angle- ščine, rada bi znala še francosko. Po osemletki bi rada šla na srednjo tu- ristično šolo, potem bi pa še študirala jezike, ker pravi, da bi se ji s tem svet še bolj odprl. »Rada imam tudi pse,« nadaljuje Darja, »čisto nora sem nanje. Morda bomo kdaj imeli doma Lesija. Imela pa sem že papige, mačko in zajca. Sploh imam rada živali. Pa kaktuse, šele lani sem jih pričela zbirati, pa jih imam že čez trideset. Pri gojenju mi pomagata tudi mama in očka, a mama nima rada rož, ki pikajo. Zelo rada berem knjige. Ravnokar sem prebrala Salomonove rudnike.« Potem, ko Darja utihne in razmišlja, kaj bi mi še povedala, pove njena ma- ma, da je Darja tudi si- cer zelo pridna. Prosto- voljno se javi za stepanje preproge, briše prah, pe- re in lika. No, da ne bo doma zamere, tudi Vidko pomaga, toda Darja hitro pristavi: »Vidko res po- maga, toda samo takrat, ko je pri volji!« Darja je zelo zadovolj- na, ker bodo zgradili na Otoku šolo in otroški vr- tec. In še na nekaj je opozorila in to povsem resno: da premalo misli- mo na varstvo narave in da premalo vzgajamo mla- dino v tem duhu. Skratka, z Darjo bi lah- ko klepetala do večera, toda prostor nam ne do- pušča te možnosti in še itak sem komaj urednika naprosil, da mi je sicer ustaljen okvir te rubrike dovolil razširiti za en stod- plati. Nataša SPOMLADANSKI KOSTIMI Vedno toplejši dnevi pri- hajajo in tako bomo kma- lu odložili težke zimske plašče in jih zamenjali s spomladanskimi oblačili. Za prve tople sončne dni bodo najprimernejši spo- mladanski kostimi, kate- rim je nova moda posve- tila veliko pozornosti. Dva takšna kostima si lahko ogledate, primerna sta za mnoge postave in različne starosti. Jopič je v obeh prime- rih kratek, sega do pasu, kjer je v prvem primeru stisnjen s patentom. Ro- kavi so oekA in všiti v štirioglat rokavni izrez. Zapenja se z zadrgo. Pri drugem je prav tako pou- darek v pasu, kjer je jo- pič nabran oziroma je pas v naborku in zavezan. In kot majhno skrivnost naj vam povem še to, da se ovratniki bluze odro- ma srajčke nosijo zaviha- ni čez ovratnik jopice, da imejte okrog vratu vedno kakšno rutico in da bodo torbice brez ročajev, veli- ke in pisemske oblike. Staša Gorenšek NAJDRAŽJA SOLATA Obisk celjske tržnice v zadnjih dneh je zaskrblju. joč zaradi visokdih cen, ki so se pojavile pri so- lati. Zeleno solato so zad- nje dni prodayali p« 15 dinarjev, zato pa je to- liko bolj šel v »promet« radič po 28, regrat po 20 do 25 in motovileč po 30 dinarjev. Tudi špinača ni bila po- ceni, po 30 dinarjev je bila. Gospodinje so spet segale po malo že ne- modnem kislem zelju po 5 dinarjev in kisli repici p>o 4 dinarje. Krompirja po 3,50 do 4 dinarje je bilo dovolj, še več pa je bilo jajčk po 90 para. Obilo je bilo tudi hrena po 8 do 10 dinarjev, pa tudd rdeče pese ni manj- kalo. Korenček so pro- dajali po 8 in peteršiHj po 10 do 13 dinarjev. ZelD veliko je bilo v preteklih dneh na celjski tržnici cvetja, spomladan- skega in rezanega, izsto- pali p>a so nageljni p» 3 dinarje za kos. Drugače pa je na celjski tržnici vedno manj prostora, pa še tega zasedajo proda- jalca z bižuteriijo in ple- tenimi iadeflki. Z. S. PIŠE IN RIŠE MARJAN BREGA« 12. Ce so že odnesli naša junaka v operacijsko sobo, so ju odnesli zato, da bi si marsovski kirurgi ogledali zemeljska jetra in čreva. In ko so si spretni doktorji ogledovali zanimivo notranjščino naših Zemljanov pa me- rili utripanje organov, so ugotovili, da bi bilo dobro Paradižnikova jetra zamenjati! In Klarin mehur prav tako. Pa morda spolirati žlezo slinavko... Vse skup Je bilo opravljeno t desetih minutah in čez četrt ure sre- čamo Paradižnika in njegovo soprogo — ne morda v bol- niški postelji, ampak v sprejemnici bolnišnice na tiskovni konferenci, ki jo je priredil sam Paradižnik za marsovske novinarje! Oglejmo si ju, tu v sprejemnici, obkrožena od rado- vednih mojstrov senzacij in vsiljivih fotoreporterjev! Naša prijatelja imata za to priliko na glavah že antene za boljše sporazumevanje in v ustih imata v ta namen nova Tako pač rešujejo na Marsu vprašanje jezikov! Si^ Angleža, vzameš iz žepa angleški jezik, odviješ svo)p materinega, in priviješ si angleškega. Pogovor steče po loju ... Ista je pesem z nosovi! Cim slabši je zrak, tem ^^ boljši filter priviješi jt^ 12 — 29. marec 1973 NOVI TEDNIK —21. stran Požari Zadnja sobota in nede- lja sta bili izredno »bo- gati« z gozdnimi požari na celjskem območju, saj je zagorelo kar na sed- mih mestih. Vzrok je sa- mo eden: malomarno in neprevidno zažiganje su- he trave. Zaradi velike suše in vetra se je ogenj s travnikov hitro razširil na bližnje gozdove in na- pravil precejšnjo škodo. Zagorelo je v Suhado- lu pri Radečah, kjer je Pavel Kavšek čistil viro- grad in zažigal suhljs d. Požar se je razširil t gozd, ki je last Jožefe Zupane. Zgorelo je 50 arov. V Polani pri Jurkloštru je Anton Keršlin kuril suho travo. Požar se je razširil na bližnji goad, kjer je zgorelo 6 ha Ker- šlinovega gozda in dva ha gozda, ki je last GG Laško. V Podvrhu pri Vran- skem je pr^lo do travni- škega požara, ki je zajel 15 ha površine, ogroženi pa so bili gozd in dva kozolca. Delavca Kmetij- skega kombinata Hmezad iz Žalca, Janez Kovačič in Ivan Turnšek sta p>o travniku razmetavala gnoj, istočasno pa zažigala su- ho travo. Požar bi se razširil tiidi v goad in na kozolca, če ga ne bi pra- vočasno pogasila številna ekipa gasilcev in doma- činov. Gorelo je tudi v gozdu Neže Ojsteršek v Malih Dolah pri Vojniku. Požar je po vsej verjetnosti za- netil Zorko Gorjan iz Vojnika, ki je v bližini zažigal travo. Nada Span je v Obre- žju pri Zidanem mostu na dveh mestih zakurila kupa listja. Ogenj se je razširil v gozd, ki je del- no njena last, delno pa last GG. Celje. Gorelo je na površini petih hekta- rov. Alojz Borinc je zažigal suho travo na travniku v bližini gozda v Hrenovi pri Strmcu. Zaradi vetra se je požar razširil v gozd, ki je last Viktorja štokovnika in Ivana šmar- čana. Zgorelo je 30 arov. Pri gašenju je Borinc do- bil težje opekline in so ga prepeljali v celjsko bolnišnico. Sedmi požar je bil na travniku v Panečah pri Laškem, kjer je zažigal travo Mihael Jelene. Po- žar se je razširil na 10 hektarov gozda, ki je last Mihaela Jelenca, Jakoba Bezgovška in Ivana Bi- dermana. Vsi ti požari nas opo- zarjajo na skrajno pre- vidno zažiganje trave in drugih suhih odpadkov v bližini gozda. Malenkost- na neprevidnost in delček vetra lahko rodita kata- strofo, v kateri bo uniče- no dragoceno drevje, ško- da je v takih primerih neprecenjljiva. tv OTROCI POVZROČILI OGENJ Do dveh p>ožarov je pri- šlo zaradi igre otrok z vžigalicam: v gozdu. Prvi požar je bil v Mestinju na gozdni parceli Ivana Zupanca, kjer je zgorelo nekaj več kot hektar go- zda. Do podobnega požara, ki so ga povzročih otro- ci, je prišlo v nekaj kilo- metrov oddaljenem Lim- berku, kjer pa je zgorelo kar p>et hektarov gozda. Lastnik gozda še ni po- znan. Vse to nas op>ozarja, da je treba vedno otro- kom pripovedovati, kako je igranje z vžigalicama v gozdu in sploh na su- hih travnikih nevarno. Bolje je opominjati prej, kot pa kasneje obžalovati škodo, ki jo povzročijo ta.kšni požari. SKOK PRED VLAKOM Do nenavadne nesreče je prišlo na železnici med Zidanim mostom in Rade- čami. Skupina tridesetih delavcev je polagala »ka- pe« za tirnice. Ko se je približeval vlak, so se vsi umaknili ob železnici po- stavljeno ograjo. Loko- motiva je ob vožnji »za- grabila« eno »kapo«, kar je povzročilo ropot, ob katerem se je delavec Ma- rinko Maric tako prestra- šil, da se je pognal čez ograjo in padel v več kot šest metrov globok nasip. Ob tem se je hudo po- škodoval in so ga prepe- ljali v celjsko bolnišnico. smrt pešca MARJAN KOPRIVC, 36, iz Žalca, je vozil po Ljub- ljanski cesti proti Žalcu. Nasproti hiše številka 19 je nenadoma prečkala ce- sto ANA BERANIC, 65, iz Celja. Voznik je zaviral, vendar je kljub temu Be- raničevo zadel. Le ta je po nekaj urah v celjski bol- niš^iici umrla. vinjen kolesar IVAN ANŽELAK, 53, iz Raven pri Šoštanju, se je peljal s kolesom skozi Ra- vne. Na krmilu je imel obešeno razno prtljago, vo- zil pa je vinjen in brez luči. Nenadoma je zai>eljal v desno iz ceste ter pa- del, tako da je z glavo udaril v rob asfaltne ceste ter se hudo poškodoval. Sprva so mislili, da ga je podrl nek tovornjak, ka- sneje pa je Anželak pove- dal, da je padel sam. nepravilno prehitevanje VIDA KUMER, 17, iz Raven, je hodila po skraj- ni levi strani ceste iz Ra- ven proti Šoštanju. V slabo preglednem ovinku je za njo pripeljal voznik osebnega avtomobila JAN- KO PLAZNIK, 30, iz Ra- ven, ki je prehiteval dva kolesarja. Voznik pravi, da sta se peljala vzpore- dno, in ker je cesta ozka — 3,50 m — je zapeljal v levo ter prepozno opazil Kumrovo. Pri trčenju je Vida Kumer z glavo uda- rila v rob vetrobranskega stekla, od koder jo je od- bilo na travnik. Dobila je liude poškodbe na zad- njem delu glave. s stranske na glavno cesto FRANC TURNSEK, 46, iz Brezove, se je pripeljal s pony ekspresom p>o ce- sti iz Smartnega v Rožni dolini in kljub znaku Ni- maš prednosti zapeljal na cesto Vojnik—Celje. V tem je po glavni cesti pripe- ljal voznik tovornega av- tomobila FRANC ARZEN- SEK, 40, iz Štor, v kate- rega se je zaletel kolesar. Turnšek je dobil pretres možganov, zmečkanine možganov ter počeno lo- banjo. mopedist je pobegnil ALFRED ŽIBERT, 16, iz Zreč, je hodil po levi si rani Grajske ceste v Slovenskih Konjicah. Na- sproti je pripeljal nezna- ni voznik mopeda, ki je žiberta zad^l in oba sta padla. Mopedist je pešcu naročil, naj nesrečo prija- vi postaji milice, kar jt. ta tudi storil, mopedis pa se je odpeljal. Kasnei' so ugotovili, da je nesre- čo povzročil IVAN Mt SARIČ, 29, iz Slovenskili Konjic, ki je vozil mopea brez vozniškega dovolje nja in je zato s kraja ne- sreče tudi pobegnil. 22. stran —NOVI TEDNIK St. 12 — 29. marec ic». --1J5 jt^ 12 — 29. marec 1973 NOVI TEDNIK —23. stran (8) DUŠAN DVORŠEK DUŠAN DVORŠEK se je rodil leta 1946 v delavski družind v Oelju kot prvo- rojenec. Po končam osnovni šoli se je vpisal na gimnazijo, po maturi pa je na- daljeval študij na univerzi v Ljubljani. Kot štipendist kolektiva EMO študira metalurgijo in je tik pred diplomo, ki jo bo opravil v kratkem. Prvi izleti, na katere ga je vodila mama že v zgodnji mladosti, so odločili o njegovi bodoči alpinistični poti. Kot mnogi njegovi vrstniki je tudi on že v di- jaških letih pričel zahajati v gore, ki so ga vedno bolj pritegovale in ga posto- poma oblikovale v gornika. Goram se je posvetil z vso ljubeznijo. Kmalu izleti oziroma ture po markiranih poteh niso bile dovolj in pričel se je ozirati po go- lih in navpičnih stenah, ki so ga vabile v svoj skalnati objem. Naključje je ho- telo, da je prvič stopil v steno s soplezalcem, ki je bil podobno kot on brez slehernega alpinističnega znanja in izkušenj. Bilo je leta 1965 v Mojstrovki. 2e ob tem prvem srečanju s steno je okvisil vse težave hitre spremembe vremena, saj ju je v steni zajelo neurje, toda kljub temu sta srečno izplezala, še isto leto se je vpisal v alpinistični odsek celjskega planinskega društva in ob tovariših hitro izpopolnjeval svoje alpinistično znanje in izkušnje. Posebno velik vpliv sta imela nanj brata Golob, s katerima je opravljal vse številnejše in zahtevnejše vzpone. Hitro je napredoval in bogatil svoje izkušnje ter v sorazmerno kratkem času opravil doslej že preko 130 alpinističnih vzponov. Je član gorske reševalne službe, lani pa je opravil tudi izpit za gorskega vodnika. Kot največje dosežke je izbral naslednje smeri: 1. Walkerjev steber v Grandes Jorasses — 1969 2. Direktna smer na črni graben v Triglavu — 1968 3. Rejatova spominska smer v Ojstrici — 1968 4. Velebitaška smer v Aniča Kuku v Velebitu — 1969 5. Pallavaccini v Grosglooknerju — 1968 Za današnjo pripoved je izbral doživetja ob plezanju v Walkerjevem stebru v Grandes Jorasses, ki ga je preplezal z Borutom Krivicem in Binetom Mlačem. To je bila druga slovenska ponovitev te zahtevne smeri v francoskih Alpah. Noč se je spustila nad štiritisočake v Alpah in temni oblaki, ki so hru- meli nad vrhovi so ozna- njali spremembo vreme- na. Trojica alpinistov Du. šan, Borut in Bine so se pripravljali k počitku. Du- šan si je dajal opravka s pripravljanjem večerje, ko sta tovariša prilezla za njim iz stene na ozko polico — Cassinov bivak, kjer so bivakirali tudi prvopristopniki v tej zna- ni smeri, enemu izmed zadnjih treh problemov v Alpah. V Chamoniških iglah se je zbirala nevih- ta. Hitro so ix>užili skro- men obrok in se pripra-- vili na nočni počitek. Bo- rut je pred tem uprizo- ril še pravcati striptiz, kajti za dolgo noč je bilo treba obleči tudi dolge spodnjice, ki jih sicer ni. ;ioli ni maral nositi.,. Privezali so se ob do- bro zabite kline, se za- vlekli v vestone in po- sedli na polico s hrbtom proti steni, pri čemer so jim noge visele preko ro- ba. Noč ni obetala nič dobrega. Dušan se je do- kaj ugodno namestil. Go- vorili so malo, pa se je Dušan posvetil obujanju svežih spominov na pot, ki so jo opravili preko dne... oOo Srečali so se v Cha- • monixu ter se ob majoli- ki dobrega francoskega vina dogovorili za vzpon. Dušan je bil tokrat pr- vič v Alpah in njegov cilj je bil pravzaprav Mont Blanc. Tovariša sta ga povabila na plezarijo v Walker jev steber v Grandes Jorasses, ki ga je pred njimi uspešno preplezala le ena sloven- ska naveza. Rečeno-storje. no in hitro so bili dome- njeni. Zjutraj so se oskrbeli s provijantom in se na »švarc« prepeljali z zoba- to železnico na Monten- v.ers. Pot jih je vodila po ledeniku Mer de glas, dalje po ledeniški more- ni do drugega . ledenika Lescheaux. Pot jim ni de- lala posebnih težav in zvečer so legli k ix>čitku v bivaku Lescheaux. Ker je bilo vreme lepo, je bi- lo polno alpinistov, ki so se naslednjega dne poda- jali v razne smeri. Prava stiska in spali so kot sardine. Zgodaj ^ vstali in kre- nili na pot po ledeniku Mont Malet. Naveze, ki so hitele za njimi, so pu- ščali naprej. Okrog sed- me ure zjutraj so vstopili v steno. Prvi je vodil Du. šan, kajti bil je spočit, saj sta prijatelja v minu- lih dneh že opravila ne- kaj zahtevnih vzjxmiov. Tisoč dvesto metrov viso- ka, navpična stena jih je navdajala s spoštovanjem in občudovanjem. Zave- dali so se, da je pred njimi zahtevna in napor- na plezarija, ki bo ter- jala veliko naporov, zbra- nosti in seveda svojskih doživetij. Do Rebufatove poči so hitro napredovali. Tu pa so se pričele prve težave. Plezanje v poči je bilo vsestransko zahtevno. Previsna stena granitnih skladov je zahtevala tudi povsem drugačne tehnič- ne prijeme, kot jih je bil Dušan vajen doslej. Stal je na zadnji preč- ki plezalne lestvice vpete v klin, ko se je nad pre- visom s prosto roko ste- goval, iščoč raz, kamor bi zabil klin. Dolgo je otipaval mrzlo in gladko steno. Z licem se je pri- tisnil ob skalo in segal z roko še više nad pre- vis. Končno! Našel je raz, zataknil vanj klin, segel za pas PK) kladivo in ga zabil. Po zvoku je ugo- tovil, da bo klin odlično prijel. Spustil je kladivo in segel p>o drugi plezalni lestvici vpeti za pasom. Ponovno se je p>otegnil z levico, ki je bila ves čas skrajno obremenjena in z desnico vpel lestvico v klin. Zadovoljno se je nasmehnil in že se je v mislih videl nad zahtev- nim previsom. Odletel je! Borut pod njim je začu- til pritisk napete vrvi, se sklonil kot maček in za- tonih Dušan je obvisel v previsu. »Bine, hitro aparat. Po- glej, Dušan visi kot sala- ma v shrambi,« se je za- dovoljen pošahl Borut, ko je ugotovil, da se je padec srečno končal. Du- šan je bingljal na vrvi in bentil prijatelja, ki sta se šalila. No, vesel je bil tudi sam, .kajti nekaj manjših prask, ki jih je staknili, ko je pKxirsal ob steno, ni bilo nič poseb- nega. Zanihal je na vrvi, Borut ga je pri tem po- tegnil, kolikor je mogel in kmalu je dosegel me- sto, kjer se je izdrl kün, na katerem je imel vpeto sp>odnjo lestvico. Zabil je nov klin, se potonil v previs, dosegel lestvico, ki jo je maloprej name- stil v previsu in kmalu izplezal. Više v steni je že ugledal prep>erelo vrv, ki So jo v steni pustili prvopristopniki in hitro jo je dosegel, še nekaj raztežajev in dosegli so Gassinov bivak, kjer so sedaj sede dremali v dol- go noč... oOo Novo jutro se je nazna- nilo v snegu. Kot sneže- ni možje so bili pn^kriti s snegom, premočeni, pre- zebli in lačni. Niso okle- vali, treba je bilo nada- ljevati, kajti vreme bi se lahko le še poslabšalo. Prvo navezo drugega dne v steni je pričel Borut. Granitni skladi v navpič- ni steni so zahtevali ve- likih naporov. Napredo- vali so počasneje, kot so sprva predvidevali. S sne- gom in ledom prekrita oprimki so terjali skraj- no previdnost. Vrstile so se napwime dolžine, naj- več truda p>a je terjal predel črnih plošč, okoli 80 metrov poči, kjer je bila iiaključno plezarija VI. stopnje. S skrajnimi napK>ri in vedno bolj utru- jeni so zmogli' tudi ta predel. Okoli treh popold- ne so dosegli Rdeči ka- min. Po steni se je udi- ral pravcati slap mrzle vode, ki se mu nikakor ni bilo mogoče ogniti. Te- klo jim je za vrat, p>ovsod in preklinjali so slabo vre- me, fci jim je kanilo pre- križati račune. Toda na pot nazaj še pxwnislili ni- so. Samo naprej. Nad Rdečim kaminom, kjer so malo počivali in se okrepčali, je prvi vsto- pil Bine. Komaj je pre- plezal nekaj metrov, že je odletel. Varovanje je bilo dobro in kmalu je bil nazaj v steni. Prelezel je mesto, kjer mu je ma- lo prej zdrsnilo. Tokrat je srečno zlezel preko ne- varnega predela, se po- vzp>el še kakšen meter vi- še in... »Ja, madona, kaj ti en- krat ni bilo zadosti?« je zavpil Borut, že vdrugo zategnil vrv, ko je Bine zopet omahnil. Moči so ga zapuščale. Spustil se je na ozko polico v preč- ki in prepustil vodstvo Dušanu. Ta je bil večje sreče. Nevarno mesto v gladki in zaledeneli steni je usi>ešno preplezal, se utrdil na varovališču in kmalu sta bila prijatelja za njim. Premočeni in premra- ženi so bili še vedno v steni, ko se je nad goro spuščala noč. Vrha zara- di megle niso videli. Z zadnjimi napori so zma- govali p>oslednje dolžine. Okoli devete ure zvečer, potem ko so v steni pre- bili dva dni in eno noč, so končno stali na vrhu. Walkerjev steber je bil premagan! Alpinistični do- sežek, ki bi se ga veselil sleherni, ki je kdaj koli v navezi vstopil v steno. Za vrnitev v doUno ni bilo nobenih izgledov. Noč in megla, pa nezna- ni svet. Treba bo poča- kati jutra. Premagana ste- na jim je vlila novih mo- či, kljub temu, da so bili strahovito utrujeni. Spu- stili so se okoli sto me- trov fKJd vrh. Ogledovali so se po snežišču, do- kler Dušan ni odkril manjše luknje, za katero je bilo kazno, da je v njej že nekdo prečul noč. Razširili so jo ter si ob siju čelnih svetilk zasil- no uredili bivak na višini preko štiritisoč metrov. Čepeli so v snežnem za- vetju, prepevali, se p>ogo- varjali o vsem, kar je komu prišlo na misel in čakali odrešujočega jutra. Ure in minute so se vle- kle, da nikoli tako. »Prekleta noč, kaj je nikoli ne bo konca?« de Borut in misli so mu uhajale v dolino, v toplo zavetje. Prijatelja sta mu zatrdila, da bo tudi ta noč minila. Počasi se je utrinjala jutranja zarja na vrhove, ko so zlezli iz snežnega zavetja. Spu- stili so se v dolino na italijansko stran in kar tekmovali, kdo bo hitrej- ši.., Razp)oloženi in veseli ter na moč utrujeno so prišli v kočo na italijan- ski strani, kjer so jih po- častili s čajem in cigare- tami, kar so tod običaj- no darilo vsem navezam, ki se vračajo iz premaga- nih sten. Walkerjev steber v Gra- des Jorasses je vdrugo klonil pred slovensko na- vezo, navezo treh mladih fantov, ki so s ponosom zrli v vrhove štiritisoča- kov, kjer so prebili dva dneva in dve dolgi no- či... NOVI TEDNIK — Glasilo občinskih organizacij Socialistične zveze delovnega ljudstva Celje, Laško, Slovenske Konjice, Šentjur, Šmarje pri Jelšah in Žalec — Uredništvo: Celje, Gregorčičeva 5, poštni predal 161; Naročnina in oglasi: Trg V. kongresa 10 - Glavni in odgovorni urednik: Jože Volfand; Tehničm urednik: Drago Medved — Redakcija: Milan Božič. Edi Goršič, Jure Krašovec, Dominika Poš, Zdenka Stopar, Milenko Strašek, Bemi Strmčnik, Tone Vrabl — Izhaja vsak četrtek — Izdaja ga ČGP »Delo« - Tisk m klišeji: CGP »Delo« Ljubljana - Rokopisov ne vračamo — Cena posamezne šte Vilke Idin - Celoletna naročnina 48 din, polletna 24 din. Tekoči račun 50102-601-20012. ČGP »DELO« Ljubljana — Telef. uredništvo 223-69 m 231-05, mali oglasi m naročnine 228-00.