g e o g r a f s k i o b z o r n i k30 31 Pod naslovom Drugačna geografi- ja je 16. in 17. oktobra 2009 pote- kal 4. tabor Društva učiteljev geo- grafije Slovenije. Udeležilo se ga je 25 osnovnošolskih, srednješolskih in univerzitetnih učiteljev geografije ter študenti in tudi brezposelni geogra- fi. Ker letos organizatorjem ni uspe- lo pridobiti finančne pomoči Mestne občine Ljubljana, so bili stroški ude- ležbe višji, zato pa je v organizacij- skem smislu dobro steklo sodelova- nje z Zavodom RS za šolstvo. Izhodiščna tema tabora je bila "Dru- gačna geografija". V čem se je kaza- la "drugačnost" geografije? V ustvar- jalnem sodelovanju udeležencev in prelivanju idej med predavatelji in slušatelji. V brezplačnem sodelo- vanju predavateljev. V spoznavanju redkeje uporabljanih didaktičnih pri- stopov. V upoštevanja razvoja geo- grafske stroke pri pouku. V prilaga- janju okoliščinam, ko učence/dijake pelješ v prvič videno pokrajino. V spoznavanju legitimnosti improvizi- ranja pri pouku. V seznanitvi z mož- nostmi rabe novih tehnologij (geo- grafskih informacijskih sistemov in aparatov GPS). V prepričevanju, da so splošni cilji učnega načrta oz. ka- taloga znanj nadrejeni operativnim ciljem učnega načrta oz. kataloga. V spoznavanju pokrajinskih značilnosti pokrajine ob Muri in nad njo. V spo- znavanju tehnik in metod terenske- ga dela in uresničevanju učnih ciljev na ekskurziji. Računalniško učilnico in bivalno-kuli- narično udobje je udeležencem nudil Dijaški dom Radenci, ki je zelo pri- meren tudi za šolske ekskurzije, ker poleg možnosti za prenočevanje in 1. Vrednote in potenciali malih zgo- dovinskih mest obsegajo njihovo vlogo čuvajev dediščine in iden- titete in so hkrati pomembni viri trajnostnega razvoja. Pojem malega mesta vključuje, poleg njegovih urbanih struktur, tudi njegovo okolico (kulturno pokra- jino), s katero ga vežejo fizične, funkcionalne, administrativne, vi- zualne in druge vezi. 2. Vsako malo mesto je posebno in zahteva specifičen pristop, vendar so metodološki postopki revitali- zacije podobni in temeljijo na in- terdisciplinarnem raziskovanju in dokumentiranju obstoječega sta- nja vseh elementov mesta in nje- gove kulturne pokrajine, izdela- vi in sprejemanju načrtov revi- talizacije ter sprejemanju načrta upravljanja. Projekt "Mošćenice - živo mesto muzej" je pomemben primer implementacije revitaliza- cijskih načrtov malega mesta. 3. Potrebno je uvesti nove oblike prostorsko-planskih dokumentov oz. konservatorsko urbanistične- ga plana kot temeljnega doku- menta revitalizacije malega zgo- dovinskega mesta. Izdelava in sprejetje tovrstnega dokumenta vključuje strokovno in družbeno javnost ter povezanost vseh in- teresnih skupin. Vloga lokalnega prebivalstva je ključna pri izdelavi in sprejetju vseh odločitev. Načrt revitalizacije malega zgodovinske- ga mesta vključuje konservacijo in interpretacijo njegove kultur- ne in naravne dediščine, na osno- vi predhodno izdelane konserva- torske in pokrajinske študije. 4. Implementacija načrta revitalizaci- je in koordinacije aktivnosti pogo- juje nujno sprejetje načrta uprav- ljanja z akcijskim načrtom. 5. Trajnostne kulturne, eko in druge oblike selektivnega turizma lahko postanejo ključna gibala razvoja malih mest. 6. Zagotoviti je potrebno mreženje mest, podatkov, izkušenj in aktiv- nosti. 7. Vire financiranja za projekte revi- talizacije je potrebo iskati na raz- ličnih ravneh, od državnih, pred- pristopnih in drugih skladov ter z oblikovanjem javno-zasebnega partnerstva. 8. Potrebno je nenehno spremljanje sprememb v prostoru ter stro- kovna podpora vseh aktivnosti, ki lahko pripeljejo do sprememb v kulturno-zgodovinskih območjih in pokrajinah. 9. Hrvaški zakon o zaščiti in neuskla- jenosti kulturnih dobrin, zakon o zaščiti narave ter zakon o pros- torski ureditvi in gradnji niso med- sebojno usklajeni, zato so potreb- ne njihove dopolnitve in sprejetje strategije obnove malih mest na nacionalni in regionalni ravni. ECOVAST je bil ustanovljen leta 1984 z namenom pospeševanja kva- litete življenja podeželskih skupno- sti in ohranjanja podeželske dediš- čine Evrope. Deluje v obliki mreže posameznih članov in nacionalnih sekcij (Avstrija, Hrvaška, Madžarska, Makedonija, Nemčija, Poljska, Romunija, Rusija, Slovaška, Velika Britanija), s povezovanjem lokalnih, regionalnih in mednarodnih akterjev in pristopom od spodaj navzgor. Ima posvetovalni status pri Svetu Evrope ter sodeluje z Evropsko komisijo in drugimi evropskimi organizacijami. Znotraj ECOVAST-a delujeta delo- vni skupini za podeželsko arhitektu- ro in pokrajino. Več o ECOVAST-u si lahko prebe- rete na www.ecovast.org, o Hrvaški nacionalni sekciji pa na http://eco- vasthr.pbworks.com. Zbornik pov- zetkov predavanj je dostopen na http://maligradovi.pbworks.com. Tatjana Vokić razpravo o vprašanjih revitalizacije in trajnostnega razvoja zgodovinskih malih mest: o interakciji med malimi mesti in njihovim ožjim in širšim za- ledjem (zgodovinski, kulturni, urbani- stični, ekonomski, turistični, sociolo- ški in drugi vidiki), o tipologiji, virih in potencialih malih zgodovinskih mest za revitalizacijo in trajnosti razvoj, o ekonomskih vidikih obnove in razvo- ja, o modelih upravljanja z razvojni- mi programi, o možnih oblikah rabe prostora ter o vlogi zasebnega sek- torja pri revitalizaciji. Mali trgovci, neodvisni od velikih na- kupovalnih centrov in mestnih tr- govin na drobno, opravljajo v malih mestih pomembne socialne in kul- turne funkcije. Lokalni viri pridobi- vanja hrane in s tem manjša pora- ba energije in manjše emisije CO2 se lahko najbolje načrtujejo prav na ravni majhnih mest. Koncept malih mest kot "podeželskih metropol" oz. laboratorijev in vozlišč inovacij ter konkurenčnosti podeželske ekono- mije, bi moral postati splošno sprejet pri prostorskem načrtovanju. Mala mesta so tesno povezana s svojo po- krajino, ki določa njihovo identiteto, kar ustvarja možnosti za razvoj kul- turnega in eko-turizma ter privablja potencialne investitorje. Realno stanje malih mest na Hrvaš- kem trenutno zahteva nujne spre- membe na institucionalni ravni. Prejšnja vloga in pomen malih mest sta se spremenili, upad števila aktivne- poročilo ga prebivalstva in gospodarskih dejav- nosti pa je povzročil degradacijo na- ravnega in kulturnega okolja. V mestih, kjer se, nasprotno, nadaljuje sodobni razvoj, medtem pogosto nastopi- jo spremembe, ki so trajnega znača- ja in zanemarjajo vrednote zgodovin- skih jeder ter z novimi (ne)regulira- nimi gradnjami izkrivljajo prostorske odnose in podobo kulturne pokraji- ne. Prav kulturne in naravne vredno- te manjših mest in njihovega okolja pa so lahko osnova prihodnjega traj- nostnega razvoja, ki bi omogočil pre- bivalcem kvalitetno bivalno okolje. Ob zaključku konference sta znan- stveni in organizacijski odbor predla- gala naslednje sklepe v nadaljnjo ob- ravnavo strokovni in širši javnosti: 4. tabor Društva učiteljev geografije Slovenije poročilo Zgodovinska stavbna struktura je vir kulturne identitete malih mest. (foto: Tatjana Vokić). g e o g r a f s k i o b z o r n i k32 33 Kostanjev piknik Že drugo leto zapored smo se ne- kateri geografi "dobili" na medgene- racijskem kostanjevem pikniku. Tudi tokrat se je piknik, ki ga je pripra- vil Alumni klub geografov Univerze v Ljubljani (AGUL), odvijal v nepo- sredni bližini reke Save, natančneje v TC Ramovž. Zaradi slabega vremena je bila udeležba nekoliko skromnej- ša od lanskoletne. Vseeno pa smo se prisotni študentje in profesorji sku- paj poveselili ob pečenem kostanju, pivu in vinu. Tovrstne prireditve predstavljajo študentom in zaposlenim na Od- delku za geografijo lepo dopolnitev k študijskem procesu ter nas po- vežejo na povsem drugačnem ni- voju. Hkrati je bil piknik lep uvod v praznovanje bližajoče 90-letnice Oddelka za geografijo. Matjaž Dovečar obedovanje, omogoča v raznovrstnih učilnicah turistične srednje šole tudi sodoben pouk. V seminarskem delu so bili na- slovi tem Spletna učilnica (Mirsad Skorupan), Razvoj didaktike geo- grafije na Slovenskem (Rožle Mrvar Bratec), Razmerje med splošnimi in operativnimi cilji pouka ter impro- viziranje pri pouku geografije (Igor Lipovšek), Terensko delo v prvič vide- ni pokrajini – praktični primeri z med- narodnega tekmovanja 2009 (Danijel Lilek), Pojmovne mreže (Lea Nemec), Nekateri redkeje uporabljani didaktič- ni pristopi (dr. Anton Polšak), Svetovni navigacijski sistem ali džipies - GPS (Mirsad Skorupan). Najbolj dinamično je bilo na delavnicah, kjer so udeležen- ci v skupinah na primeru Sredozemlja sami pokazali, kako se izdelujejo poj- movne mreže in kjer so na terenu sami uporabljali tehnologijo GPS. Osrednji del sobotnega izobraže- vanja je Franci Čuš namenil druže- nju z gričevnato pokrajino v poreč- ju Mure in Ščavnice. Z Murske rav- nine je pot vodila preko vinorod- nih goric in Kapelskega vrha v doli- no Ščavnice. Prvi daljši postanek je bil v Dragotincih. Na pobočju nad avtocesto je bilo možno opazovati raznovrstne procese v kulturni po- krajini: širitev naselij, kmetijsko proiz- vodnjo, opuščanje kmetij, suburbani- zacijo, revitaliziranje kmečkih domov, melioriranje zemljišč ter spremem- be, ki jih je v ruralno območje pri- nesla gradnja in izgradnja avtomobil- ske ceste. Spremembe v pokrajini je bilo možno spoznati s pomočjo fo- tografij, ki so prikazovale razmere v preteklosti. Naslednji postanek je bil ob strugi Ščavnice blizu Žihlave. V pokrajini je bilo možno primerjati naravne in an- tropogene obvodne geomorfološke procese ter poskuse renaturacije ob- močja, ki ga je kanalska vodna melio- racija povsem degradirala. Ilustrativen je bil obisk centralnega naselja Sv. Jurij s trškim delom Videm. Kratek sprehod je iz videza in krat- ke razlage razkril dinamiko naselja, v poročilo kateri se ciklično izmenjujejo obdo- bja razvoja, stagnacije in nazadova- nja. Geografe je sprejel župan Anton Slana, ki je opisal razvojne uspehe in težave podeželske občine s 3000 prebivalci, ki je gravitacijsko razpeta med Lenart, Ptuj, Gornjo Radgono in Ljutomer, po izgradnji avtoceste pa tudi na Mursko Soboto in Maribor. Po kosilu v prijaznem ambientu do- mače gostilne je sledil obisk gradu Negova in naselja ob njem. Veličasten renesančni grad je bil obnovljen s sredstvi Evropske unije. Do takrat, ko bo v njem hotel in druge dejavnosti visokega turizma, pa v njem prilož- nostno gostuje podjetno in samoini- ciativno domače kulturno društvo, ki z vodenjem po obnovljenem in še ne- obnovljenem delu gradu in s predsta- vami v njegovi kleti, obuja običaje ne- govskega območja in predstavlja boga- to grajsko zgodovino. Za ogled zelišč- nega vrta je zmanjkalo časa. Dovolj ga je bilo le še za ogled vrelca Ivanjševske slatine in mofete. Okoslavske mofete (izhajanja CO2 iz razpoke v zemlji) se ni dalo videti, ker v obcestnem jarku ni bilo vode, v kateri bi se plin mehuril. Geografsko raziskovalno razočaranje je potešil Franci Grlica, ki je predlagal poskus z ognjem – plamen na vžigalni- ku je v bližini razpoke ugasnil. Najvztrajnejše je Franci Čuš v so- mraku po vrnitvi v Radence popeljal še na sprehod preko po zadnji vre- menski ujmi še vedno precej opusto- šenega zdraviliškega parka in mimo Zdravilišča Radenci - nekdanjega ju- goslovanskega turističnega smero- kaza in inovatorja, ki pa je v razvo- ju zaostal. In kje bo 5. tabor DUGS? Pravijo, naj si vikend sredi oktobra 2010 re- zerviramo za pokrajino ob Soči in Beneško Slovenijo. Vabljeni! Igor Lipovšek Ob obeležitvi 90-letnice rojstva dr. Vladimirja Bračiča je 23. maja 2009 Kulturno društvo Cirkulane skupaj z Občino Cirkulane in ob sodelova- nju članov Oddelka za geografijo in Oddelka za zgodovino Filozofske fa- kultete v Mariboru, pripravilo stro- kovno srečanje z naslovom Življenje in delo prof. dr. Vladimirja Bračiča. V uvodu je mag. Martin Prašnički orisal življenjsko pot dr. Bračiča, dr. Lučka Lorber pa je predstavila nje- govo delovanje in zasluge pri razvo- ju visokega šolstva, še zlasti prispevek dr. Bračiča pri ustanovitvi Univerze v Mariboru, ki jo je vodil kot prvi rektor. V nadaljevanju je dr. Andrej Hozjan predstavil njegov bogat znan- stveni opus. Vsi predstavljeni prispev- ki so še posebej poudarili mnogo- vrstnost delovanja dr. Bračiča, ki je bil cenjen in spoštovan slovenski ge- ograf, pedagog in znanstvenik, udej- stvoval pa se je tudi na političnem in kulturnem področju. Drugi del strokovnega srečanja je bil namenjen aktualnim geografskim problemom Haloz. Predstavitve so temeljile na spoznanjih dr. Vladimirja Bračiča in le-te nadgradile s sodobni- mi pogledi in analizo sedanjega sta- nja. V uvodu je dr. Ana Vovk Korže predstavila Bračičev pogled na na- ravne vire Haloz. Dr. Uroš Horvat je obravnaval demografske razme- re v haloških občinah v preteklosti in sedanjosti, ter še zlasti izpostavil vpliv depopulacije na različne struk- ture prebivalstva. Dr. Vladimir Drozg se je v svojem prispevku osredoto- čil na problematiko urejanja naselij v Halozah in podal nekaj predlogov za celovito načrtovanje naselij. Po zaključku strokovnega dela sre- čanja sta Janez Jurgec, župan občine Cirkulane, in dr. Uroš Horvat, pred- 90-letnica rojstva dr. Vladimirja Bračiča stojnik Oddelka za geografijo na Filozofski fakulteti v Mariboru pred Osnovno šolo Cirkulane-Zavrč od- krila doprsni kip dr. Vladimirja Bračiča. Sledila je otvoritev razstave o življe- nju in delu dr. Bračiča in razstave ob 110-letnici organiziranega kulturne- ga delovanja v Cirkulanah. Dr. Bračič, ki se je vedno rad vračal v rodne Haloze ter tu sodeloval in spodbu- jal številne aktivnosti, je bil namreč tudi častni član Kulturnega društva Cirkulane ter častni občan občine Cirkulane. Na koncu velja omeniti, da je v za- četku meseca septembra 2009 Kulturno društvo Cirkulane izdalo zbornik ob 110-letnici svojega de- lovanja, v katerem je v drugem delu objavljena večina prispevkov s stro- kovnega srečanja. Uroš Horvat poročilo Postanek na Dragotinskegm Vrhu je bil namenjen analizi družbeno-geografskih procesov (foto: Igor Lipovšek). Doprsni kip dr. Vladimirja Bračiča pred poslopjem OŠ Cirkulane-Zavrč (foto: Uroš Horvat). Spoštovani naročniki! Morebitne spremembe naročniš- kih razmerij (prijave, odjave) in spremembe naslova sporočite upravniku revije na naslov: Primož Gašperič, Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU, Gosposka 13, 1000 Ljubljana, telefon (01) 47 06 347, E-pošta: primoz.gasperic@zrc-sazu.si. Spremembe naročniških razmerij začnejo veljati s 1. januarjem 2010 oziroma s prvo številko naslednjega letnika (med letom sprememba ni možna), spremembe naslova pa takoj, ko prejmemo vaše obvestilo. Primož Gašperič