jr si sim 3Tali lepe ljubezni, strahii. božji oa,
spoznanja in sveHriu upanja. sir. 2.4.14.

'Ealh.-u.2iansik.vDii. Gebr C. nliBenzigei: in. Euvsie clekri_

Lilija v’ božjim vertu

ali \

tleviiki stan,

njegova

lepota in pomočki ga ohraniti.

spisihsvetiga /

M. Alfonsa Ligvorskiga, 1

s’ perstavkam 1

svete maše, napeljevanja Kristusovo terpljenje
premišljevati, in raznih molitev.

3

Na svitlo dala spisavca bukev: ,

Dvoje naj svetejši Serce. t

Z’ dovoljenjem visoko častitIjiviga Ljubljanskiga
Skofijstva.

(Z'  eno podobo.) j

(l

J--  ■' - j a= 1

F’ Ljubljani,  IS51. '!

Natisnil Jožef Blaznik. >

»Devica skerbi zato, kar je Gospodoviga, debi bila sveta
na telesu in duhu.“

,,0 kako je lep čist rod, ki se v’ čednosti sveti! ker
večin je njegov spomin' per Bogu in per ljudeh
hvalo ima. Iiadarje pričijoč, ga posnemajo j kadar
pa zgine spred oči, po njem hrepenijo; on nosi ko
premagavec večno krono, ker je prejel plačilo v’
boji za čistost.“

1. Kor. 7, 34.

Bukve modr. 4, 1. 2.

r

Deviška čistost.

Vrednost in lepota deviške čistosti.

1. r-Uffl uae , ktere se Jezusovi ljubezni
posyete, in njemu lilijo neomadežane čistosti
ohranijo, so Bogii tako Ijubeznjive in prijetne,
kakor angelci nebeški. One bodo kakor angelci
božji  »’ nebesih.  Tolika tedej je cena deviške
čistosti. Sv. Ambrojji  pravi od čistosti: ,,Kdor
to čednost ohrani, je angelc; kdor jo zgubi
je hudoba .“

Kardinal Baroni  piše, de je neka umira¬
joča devica, Georgija po imenu, vidila golobe
okoli sebe ferčati. Ko so devičje truplo v’ cerkev
nesli, so se golobje na cerkveno streho usedli;
usedli so se ravno ondi zgorej, kjer je spodej
devičje telo ležalo, in so tako dolgo ostali, de
so telo v’zemljo djali. Te golobe so sodili, de
so angelci, ki so deviško truplo k’ pogrebu
spremili.

Po pravici se torej devištvo angelska čed¬
nost  imenuje; ker ta čednost, pravi sv. Am¬
brož,  svojo podobo v’ nebesih ima, de ji na-
sledva, ondi gori, kjer prebiva Ženin čistih duš.

2.  Duša, ktera svoje devištvo Jezusu Kri¬
stusu posveti, se po pravici Kristusova nevesta
imenuje. Torej piše sv. apostel Pavl  svojim
deviškim učencam: „>S’ Kristusam sim vas za-

T* J

4

ročil, de vas skačem kakor čisto devico. li
Nebeški Zveličar  samse devicam v’ priliki da
ženina imenovati: Sle so Ženinu naprot; šle
so  z’ njim k ’ ženitvanju.  Kadar govori nebeški
Zveličar od druzih ljudi, se jim da Učenika,
Pastirja, Očeta imenovati; kadar pa od devic
govori, hoče Ženin imenovan biti. Zato se je
derznil sv. Gregori Nazjanzenski  visoke be¬
sede spregovoriti: „Cisto devištvo bo s' Kri¬
stusom Ženinam ozaljšano.“

Jezus Kristus je deviško čednost ljudem
posebej zaslužil; devištvo ima per njem posebno
vrednost. Torej je v’ skrivnim razodenji pisano,
de device hodijo za Jagnjetom, kamor gre.
Mati Božja  je nekdaj rekla neki duši, de
Kristusova nevesta mora vse čednosti ljubiti,
še nar bolj pa čistost, ker s’ čistostjo se enači
svojimu nebeškimu Ženinu. Sv. Anton Pado-
vanski  pa piše, de, akoravno so vse pravične
duše, po besedah sv. Bernarda, Gospodove
neveste, se vender device na posebno vižo
njegove neveste imenujejo. Torej je sv. Fulgenci
imenoval Jezusa Kristusa Ženina čistih duš.

3. Sv. Klara Montefalkonska  je rekla,
de ona svoje devištvo tolikanj ljubi in spoštuje,
de bi rajši svoj živi dan terpela peklenske
bolečine, kakor ta dragi zaklad zgubila. Sveti
Neži  se je sin ltimskiga poglavarja ženina
ponujal; blaga in častitljiva je pa po vsi pra¬
vici odgovorila, de je že našla boljšiga Ženina.
Tudi sv. Dosnitilo , iz rodovine cesarja Domic-
jana, so žene pregovarjale, de naj kneza
Avrelijana vzame, de ji to ne bo nič škodo¬
valo, ker, desiravno je on nevernik, ona lahko
kristjanka ostane. Devica pa je rekla: „Povejte

5

mi, ko bi devico kralj in kmet ob enim snu¬
bila, kteriga si bo ženina zbrala? Ako b :  se
z’ Avrelijanam zaročila, bi mogla zaročilu s’
kraljem nebes in zemlje odreči; bi li to ne bilo
nespametno? Povejte knezu Avrelijanu, de naj
se ne trudi, in me ne iše v zakon.“ Jezusu
Kristusu, ki mu je bila svoje devištvo posve¬
tila, zvesta ostati, se je dala živo rajši sežgati;
in neusmiljeni Avrelijan ji je to smert res na¬
klonil. Sveta Suzana  je bila siljena, Maksi-
mina vzeti, in bi bila cesarica. Ker je pa svoje
devištvo rajši nebeškimu Ženinu posvetila, je
bila na cesarjevo povelje k’ smerti obsojena.
Tako se je veliko svetih devic kraljem in ce¬
sarjem odpovedalo, de so se z’ Jezusam za¬
ročile. Zveličana Joana,  Portugalska kraljeva
hči, ni liotla Ludovika XI., Francoskiga kralja,
de je devištvo obranila. Ravno iz tega namena
je zveličana Neža  odrekla Ferdinandu II. ce¬
sarju; Elizabeta,  Ogerska kraljeva hči, ni hotla
Henrika, Avstrijanskiga nadvojvoda. In tako
veliko družili.

4. Devica, posebno če devištvo še z’ ob¬
ljubo zapečati, je z ,  dušo in s ’ telesam  vsa
božja last.  To je naznanil sv. Pavl, ker pravi:
„Devica skerbi za to, kar je Gospodoviga,
de je na telesu in na duši sveta; ktera pa
moža ima, skerbi za to, kar je svetoviga,
kako bi možu dopadla il .  Apostel pristavi: „7'o
rečem  /c’ vašimu pridu  — — opominjam vas k'
temu , kar je spodobno, in vas zmožne stori,
ki Bogu brez zaderžka moliti. 11  Omoženim je
veliko reči na poti, se posvetiti, in ti zaderžki
so toliko večji, kolikor vikši je njih stan, ko¬
likor obširniši njih zadeve s’ svetam.

6

5. Ako želi’ zakonska v’ svetosti živeti, se
mora pomočkov poslužiti, ki so k’ temu potrebni.
Mora svete zakramente pogosto prejemati, bo-
goljubne reči premišljevati', se znotranje in
zunanje zatajevati, zaničevanje, poniževanje,
uboštvo ljubiti; de ob kratkim rečem : z’ vso
skerbljivostjo mora gledati, de spozna, kaj ji
je storiti, de bo Bogu dopadla. Torej je po¬
trebno , de si posvetnost, vso nečimurno čast
in pohlepnost za časnim premoženjem iz glave
izbija. Kako zlo pa omoženi časa, perložnosti
in pomočkov k’temu permankuje! Kako težko
ji je velikrat, se v’ duhu zbrati! Ktera ima
moža, skerbi za to , kar je svetoviga , pravi
apostel. Žena mora misliti, kako bo domače
obravnovala, otroke redila, stregla možu,
njegovi rodovini, staršem in bratam, ki so po¬
gosto veliko nadležniši in čmerniši, kot mož
sam. Torej mora njeno serce razdeljeno biti,
kakor apostel pravi, ker ona svojo ljubezin
ima razdeljeno med možem, otroci in Bogam.
Kako malo časa ima žena moliti, večkrat sv.
rešnje Telo prejeti, ker ji rado časa perman¬
kuje, hišo verdevati in preskerbeti! Mož hoče
postrežen biti, zmirja in je nejevoljin, ako ni
naglama opravljeno, kakor on ukaže. Deržina
velik nepokoj dela, vpije, se prepira, hoče
večkrat imeti, kar ji ne gre. Otroci, ako so
majhni, se jokajo, hočejo zdaj to, zdaj to; ako
so odrašeni, je še hujši; delajo skerli, žalost,
silijo v’ slabe drušine, pridejo bolezni in druge
nevarnosti. Per tolikim terpljenji, nepokoji,
skerbeh se ho pač kdo v’ duhu zbral, zvesto
molil! Še veliko težej je zavoljo prejemanja
svetih zakramentov. Ali, Bog hotel! de bi za

7

žene ne bilo še druzih nevarnost, ki so veliko
težej premagati, kot uue, ki so bile zdaj po¬
pisane. Žene same nar bolj vedo, v’ koliki ne¬
varnosti so, gnado božjo in dušo zgubiti.

6. Bogoljubne device se popolnama Jezusu
Kristusu zročijo, ga s’ celo ljubeznijo ljubijo,
in tako živijo v’ stanu, ki je nar srečniši in
nar bolj popolnama. Niso v’ nevarnostih, kterih
se zakonske ne morejo ogniti; niso navezane
na otroke, ne na posvetne ljudi; ne na blago,
ne na navadne nečimurnosti ženskiga spola.
Vsa njih skerb in trud gre nato, de bi Jezusu
dopadle, ki so mu darovale dušo in telo. Od¬
maknjene posvetnimu hrupu in kriču imajo večji
in lepši perložnost, nebeški kruh svetih ange¬
lov vživati, moliti, svete bukve brati, na zve¬
ličanje svoje duše misliti, v’ duhu zbrane biti,
Njih serce namreč ni zavezano, ker devica
ima nepotrebnih misel svobodno dušo, prav:
Teodoret.  Zato deviška duša le to misli, kake
bi bila vedno in vselej v’ zaupni prijaznosti z
Bogam. To je apostel naznanil, pravi Eku-
meni , ker je rekel, de devica bodi sveta na
telesu in na duši.  Te besede imenovani pi-
savec tako razlaga: „Sveta na telesu zavoljo
čistosti, sveta na duši zavolj zaupniga tovar-
štva z’ Bogam."

7.  Device, ki vedno popolnamdsti išejo ,
so ljube neveste Jezusa Kristusa, ker po tem.
ko so mu telo in dušo posvetile, v’ tem življe¬
nji nič druziga ne išejo, kot njemu dopasti.
Sv. Janez je bil zavoljo tega ljubljeni učenit
Jezusa Kristusa,  ker je bil devica, to je,
devišk. Torej cerkev poje od njega: ,,Devica
(devišk)je bila od Gospoda izvoljena, in zmed

s

družili nar bolj ljubljena." Deviški  se Gospo¬
dovi pervenci imenujejo: ker device so. Le ti
hodijo za Jagnjet a?n, kamor gre; so zmed
ljudi odkupljeni , de so pervenci božji in
Jagnjeta.  Kaj pa se imenujejo pervenci? Kar¬
dinal Hugo  to tako razlaga: „Kakor je nam
zgodnje sadje ljubši, tako so posvečene de¬
vice Bogu ljubši".

8. Sveto pismo pravi v’ visoki pesmi, de
se nebeški Ženin med lilijami pase.  Te lilije
so deviški, ki svojo čistost neomadežano ohra¬
nijo, božjo voljo dopolniti. Učen pisavec  pravi
od teh besed sv. pisma: Kakor se peklenski
duh od nečistosti debeli, ravno tako se Jezus
Kristus pa med lilijami  čistosti pase. Sv. Beda
cerdi, de petje svetih devic je božjimu Jagnjetu
ljubeznjivši, kakor petje vsih druzih svetnikov.
Zamore se pa še več reči, sme in more se
reči: nobena hvala ni zadostna, vrednosti de-
vištva dohvaliti. Vse, kar se visoko spoštuje ,
se  s’ čisto dušo ne da permeriti,  pravi modri.
Torej kardinal Hugo  okolišino v’ misel vzame,
de od druzih obljub se zamore rešiti, nikakor
pa ne od obljube devištva, ker se nobena reč
ne more najti, kar bi bilo visoki ceni in vred¬
nosti devištva enakomerno. To je že prečista
Marija devica na znanje dala, ko je rekla
angelu: Kako se bo to zgodilo, ker moža ne
spoznam?  Je hotla na znanje dati s’ temi be¬
sedami, de je perpravljena, veliko rajši, časti
Božje Matere ne imeti, kot brez deviške časti biti.

9. Sv. Ciprijan  pravi: „Deviška čistost
je kraljica vsih čednost." In sv. Efrem,  ko
od devištva govori, pravi: „Ako to ljubiš, boš
od Boga v’ vsih rečeh osrečen in oblagodar-

9

jen." Deviški, ki lilijo deviške čistosti nezve-
njeno ohranijo, de bi Jezusu Kristusu dopadli,
so od Njega blagoslovljeni v’ vsih rečeh. Sv.
BernarrfmSijenski pravi: „Devištvo dušo zmož¬
no stori, nebeškiga Ženina gledati, v’ tem
življenji skoz vero, v’ unim življenji skoz ve¬
ličanstvo." In, o koliko neizrečeno čast per-
pravlja Jezus Kristus svojim nevestam v’ ne¬
besih , ki so mu na tem svetu svoje devišlvo
posvetile! Svoji veliki služabnici Joani Orzin-
ski  je bil Bog častitljivi kraj pokazal, kterije
tistim odmenjen, ki svoje devištvo Jezusu Kri¬
stusu posvetijo. To viditi, je zavpila: „0 kako
ljube in prijetne so Bogu in Marii device!“

Posebna krona časti in veselja je Iorber-
jeva; in vsi sveti učeniki terdijo, de bodo de¬
vice v’ nebesih z’ lorberjevim vencam kronane.
Za to je v’skrivnim razodenji rečeno od de¬
viških: „ Nikdo ni mogel te pesmi peti, kakor
unih sto štir in štirdeset tavkent, kteri so
odkupljeni od zemlje.  Sv. Avguštin  razlaga
te besede in pravi: „Veselja, ktere Jezus Kri¬
stus deviškim da, ne bodo drugim svetnikam
v’ delež, ki niso bili deviški."

10. Če pa devica želi biti sveta, in prava
nevesta Jezusa Kristusa, ni zadosti, de je
devica; ona mora biti tudi modra devica, in
obilno olja imeti v’ svetilnici svojiga serca,
de olje neprenehama gori v’ ljubezni do nje-
niga Ženina. Nespametne device so bile tudi
device; ker se pa niso z’ oljem preskerbele,
so bile od božjiga Ženina zavernjene, ko so
hotle iti na svatovšino. Naravnost jim je rekel:
„Ne poznam vas.“  Devica tedaj, ki želi biti
prava Zveličarjeva nevesta, ne sme na tem

10

svetu druge skerbljivosti, druzih misel imeti,
kakor Jezusa Kristusa ljubiti in Njemu samimu
dopasti. Sv. Bernard  pravi, de Bog boče, de
se ga moramo kakor Gospoda bati, kakor Očeta
ga spoštovati, kakor Ženina ga ljubiti.

P o m o č k i
deviško čistost ohraniti.

Molitev.

Pervi pomoček je molitev s’ premišljeva¬
njem. Le ta je zveličavno ognjiše, na kterim
se duša od ljubezni božje vname. „V’ mojim
premišljevanji se je oginj vnel 11 ,  pravi psalmo-
pevic. — V’ skušnjavah zoper čistost se mora
urno z’ molitvijo k’ Bogu perbežati, in njega
pomoči prositi. Častita sestra Cecilija Iiaste-
linka  je velikrat rekla: „Brez molitve ni mo¬
goče čistosti ohraniti Bavno to že Salomon
priterdi: „Ker sim vedil, de ne morem zder-
iin biti, ako mi. ni od Boga dano  — sim
pcrstopil k ’ Gospodu

Sveto obhajilo.

Drugi pomoček je sveto obhajilo. Sv. Bo-
naventura  Serafinski pravi: „Ta pomoček je
hišica, v’ ktero nebeški kralj svoje neveste
pelje, sveto ljubezin vravnati v’ njih sercih, de
bližnjiga kakor sebe in Boga čez vse ljubijo."

il

Zatajevanje.

Tretji pomoček je zatajevanje. Kakor lilija
med. ternjem, je moja preljubeznjiva med
hčerami,  se bere v’ visoki pesmi. Kakor se
lilija med ternjem ohrani, tako devica svojiga
devištva ne bo ohranila, razun le z’ zatajeva¬
njem. To je rekla tudi sv. Marija Magdalena
Paciška:  „Čistost med ternjem cvete . 44  Kar
nemogoče je, de bi devica Jezusu zvesta ostala,
ki svojih počutkov ne berzda, se zdaj v’ jed-
ljivost poda, zdaj oči vseSodi obrača, zdaj
vsakoršnih novic in burk posluša, — kar ne¬
mogoče je, de bi devica v’ sredi posvetnih
razveseljevanj Jezusu Kristusu zvesta ostala.
Le med ternjem zatajevanja se zamore ohraniti.

Sv. Bazili  tako govori od devic: „Ne spo¬
dobi se, de bi device s’ kterim delam svojiga 1
telesa prešestvale, ne z’ jezikam, ne z’ ušesi,
ne z’ očmi, ne z’ dotikanjem, še veliko manj
s’ sercam.“ De se devica čista ohrani, mora
njen jezik pošten biti; mora v’ besedah na vso
moč previdna biti, in se pogovorov z’ moškimi
ogibati, kolikor je le mogoče. Pošten bodi njen
sluh, de pred vsim prederznim posvetnim go¬
vorjenjem beži kakor pred .smertjo. Poštene
naj bodo njene oči, de jih nikoli ne vpirajo
ljudem v’ obličje; poštene njene roke, de je
v’ ti reči vsa previdna in sramožljiva do dru¬
žili in do sebe. Pošteno bodi njeno serce, de
si prizadeva, vsim nesnažnim mislim zoper-
stati, ter berž, ko se jih zave, nebeškiga
Zveličarja in njegovo deviško Mater v’ pomoč
pokliče. De zvesta in brez madeža ostane, je
potreba, si v’ jedi pertergovati, s’ postani in

12

z’ drugimi pokorili telo mertviti. Ako tega ne
more zavoljo bolehnosti, naj težave, zaniče¬
vanja poterpežljivo prenaša. Neveste Jagnje-
tove hodijo za Njim, kamor koli gre.  Nebeški
Zveličar ni hodil po poti veselja, ampak po poti
terpljenja, bolečin in zaničevanja. Torej so
svete device terpljenje in zaničevanje vselej
toliko ljubile, de so radovoljno in z’ velikim
veseljem vsak terpež in smert terpele.

Samotnost.

Četerti pomoček deviško čistost ohraniti,
je samotnost.  Nebeški Ženin pravi: de so lica
njegove neveste lepe, kakor gerličine.  Gerlica
beži od drušine družili tic in samoto ljubi.
Devica bo lepa pred obličjem Jezusa Kristusa,
ako je samotna, in se pred ljudskimi očmi skriva,
kolikor le more. Sv. Marija Magdalena Pa¬
dska  je velikrat rekla : ,,Čistost je cvetlica ,
ki le v’ zaklenjenih vertih med ternjem raste.“

Devica mora svojih počutkov skerbno va¬
rovati, brez potrebnosti ne med ljudi zahajati.
Sv. Hieronim  pravi: „11 ožji Ženin je ljubosu¬
men, in ne terpi, de bi bilo obličje njegove
neveste od družili gledano.“ Torej mu je zlo
zoperno , ako njegova nevesta iše , obzijana
biti in v’ tovaršije zahajati. Pobožne device naj
se skrivajo pred svetam, in kadar morajo med
ljudi iti, naj gledajo biti bolj rezne in nedo¬
padljive , ne pa v’ prijetni in mikavni podobi.
Boland  piše, de se je sveta devica Andere-
nizina  bala ljudem dopasti; torej jev’ molitvi
Boga prosila, naj bi dal, de bi v’ obličje odurna
(ali zamerzna) bila. Uslišana je bila; po molitvi so

13

se je gobe prijele, in slehernimu se je gnusila
in studila.

Jakop Vitrijaški  pripoveduje od sv. Evfe-
mije;  ko je bila od nekoga pregrešno ljublje¬
na, si je z’ nožem nos in ustnice odrezala,
rekoč: Nečimerna lepota, v’ prihodnje ne boš
perložnost greha! — Nekaj enaciga pripove¬
duje sv. Anton , in Kardinal Baroni poterdi,
od svete Ebe,  opatinje Korliganskiga samo¬
stana (ali kloštra) v’ Šotii. Ko se je bala, de
bodo divji sovražniki pervreli, si je z’ nožem
nos in zgornjo ustnico do zob odrezala; ravno
tako so storile po njenim zgledu vse druge
nune, njih trideset števila. Ko so divjaki v’
klošter peršli in vidili tako nespodobno ranje¬
ne, so iz jeze poslopje zažgali, in so vse zgo¬
rele. Sveta cerkev pa je vse svetim marterni-
cam perštela. Tako samiga sebe poškodovati,
se ve, de človek ne sme; une svete device so
to iz nagiba sv. Duha storile, de so deviško
čistost obvarovale. Iz tega se vidi, koliko so
zamogle device storiti, ktere so ljubile svojiga
nebeškiga Ženina, de so človeški hudobii odšle.
Torej se mora devica, kolikor je moč, ljudem
pred oč varovati. Devica, ki se z’ Jezusam
Kristusam zaroči, se odpove svetu in vsirn
njegovim v  slepijam. To je zaveza, ki jo z’ ne¬
beškim Ženinam stori, in to zavezo moraš
spolniti, o nevesta Jezusova!

Grešne perloznosti se varovati.

Ako želite čiste ostati, kakor mora biti
nevesta Jezusa Kristusa, varite se perložnosti
greha. Skerbite, nevedne biti v’ vsili rečeh, ki
so čistosti nasproti. Varite se bukev in spisov,

14

kteri bi bili škodljivi vašimu sercu. Ako sli¬
šite govorjenje, ki se ne spodobi, bežite; ali
skušajte govorjenje na kej druziga zaverniti,
kar je pošteniga. Varite se malih reči, de v’
hujši ne zabredete. Nektere reči so majhne
viuiti, kakor: en pogled, perjazna beseda, mali
dar; pa iz njih se utegne iskra uterniti, in iz
iskre pekel, v’ kterim bote gorele. Ne zaupajte
prederzno nase, temuč varite se vsake nevar¬
nosti. Svetniki so se po samotah skrivali, či¬
stost ohraniti, in ve bi se v’ perložnosti na¬
stavljale? Ne govorite z’ drugim spolam od
posvetnih nečimurnost, ne norčujte z’ njimi!
Nikoli se ne smejajte besedam, pred kterimi
vas mora rudečica spreleteti! Bežite, bežite
pred hudim, in bodite odkritoserčne do spo¬
vednikov. Razodenite jim svoje skušnjave, in
vse nevarnosti, h’ kterim priložnost daste, in
prosite za svet, kako bi se iz njih rešile.

Nebeški Ženin ima veselje ob dnevu, ko
se z’ devico zaroči. To je v’ visoki pesmi na¬
znanjeno. Izidite, Sijonove hčere, in glejte
kralja Salomona v ’ njegovi kroni, s ’ ktero ga
je kronala njegova mati v' dan njegoviga za-
ročenja, in v ’ dan , ko se je njegovo serce
veselilo.  To je umeti od devic, ktere so se
popolnama podale v’ ljubezin svojiga božjiga
Ženina in se tako na svatovšino perpravljajo.
Ta nebeški Ženin hoče, de naj se zavoljo tega
z’ njim vse nebesa veselijo: Veselimo in ra-
dujmo se, in dajajmo Mu češenje; ker Jag-
njetova svatovšina je peršla, in njegova, ne¬
vesta se je perpravila.  Nevestna lepoti j a, ki
Jezus hoče, de naj se njegove neveste z’ njo
ozaljšajo, ni nobena druga, kakor čednost,

15

zlasti ljubezin in čistost. Zlate verižice (ali
ketnice ) ti bomo na vrat naredili, ki so s ’
srebram prevlečene mnogoterno;  se bere v’
visoki pesmi. Zlate verižice, ki so s’ srebram
preprežene, pomenijo ljubezin in čistost. To
so drage oblačila in dragi kamni, s’ kterimi
Gospod svoje neveste zaljša, kakor pravi sv.
Neža:  „Na desno roko in na vrat mi je dra-
zih kamnov obesil. Gospod me je oblekel s’
plajšem iz zlata tkanim, in me je z’ neprecen¬
ljivimi navratnicami ozaljšal."

Le samiga Boga iskati.

Sv. Bernard  piše nevestam Kristusovim :
„\evesta Jezusova! ne misli več na se, ne na
svet: nisi več svoja, nisi svetova; Božja si,
ker si se Bogu darovala. Vse pozabi, in obrani
se le samimu tistimu Ženinu, kteriga si zvolila.
Boga si zvolila, Bog je tebe pred tolicimi
druzimi sebi nevesto zvolil. Torej — piše dalje
sv. Bernard — stavi vse svoje upanje, vso
svojo ljubezin v’Jezusa, ki je tvoj Ženin, kite
je od vekomej ljubil, in te iz neskončne dobrote
toliko ljubeznjivo k’ svoji ljubezni spravil."

Za to tedaj, o nevesta Jezusova! ako svet
hoče od tebe ljubezin imeti, odgovori mu, kakor
sveta Neža:  „Preč, preč, ti smertni okostnjak.
Ti hočeš ljubezin od mene; jest pa ne morem
nikogar ljubiti, kakor le Boga samiga, kteri
me je popre« ljubil." To je sveta ponaša, pravi
sv. Hieronim,  ktero naj nevesta Jezusa Kri¬
stusa v’ svojim sercu ima. On pravi: „Vedi,
de ti si boljši od sveta, in reci: našla sim ga,
kteriga je iskala moja duša, deržala ga bom
in ne spustila." Posvetne neveste si v’ čast

16

štejejo, &ko se z’imenitnim in bogatim gospo¬
dam zaroče; ti se pa pohvali, de imaš boljši
srečo, ker si nevesta kralja nebes in zemlje.
Razveseli se in reci: našla sim Ga, kteriga
moja duša ljubi, z’ ijubeznijo Ga bom objela,
nikoli Ga ne bom izpustila, ker ljubezin je
vez, ktera dušo z’ Bogam zveže in zedini.

Zares, devičja sreča je velika sreča! Lahko
se ona hvali in reče: Moj ženin je, kterimu
nebeški duhovi hrepenijo streči! Moj stvarnik
se je z’ menoj zaročil, in ker je On kralj in
gospod vsih stvari, mi je boljši kot kraljevo
krono dal. Vari pa te krone, o devica! dokler
na zemlji stroliljivo oblačilo smerti nosiš; iz
lastniga zadolženja bi jo zamogla zgubiti. Vari,
de ti je kdo ne poropa! Pusti stvari iz glave,
in zmiram bolj se s’ svojim nebeškim Ženinam
zedini z’ ljubeznijo in z’ molitvijo. Prosi ga,
de naj ne perpusti, de bi se kdej ločila od
njega. In kadar se stvari lotijo, tvoje serce
posesti, in nebeškiga Ženina hočejo iz njega
izgnati, zaupaj v’ pomoč božjo in reci z’ apo-
stelnam: „Kdo bo mene ločil od ljubezni Kri¬
stusove! Ne smert ne življenje , ne globokost
ne i'iso6ina , ne zdanje ne prihodnje, ne druga
stvar me ne bo ločila od ljubezni Boiječ 1

Kako naj bogoljubna devica
vsa Božja bo.

Naše serce je tako, de brez ljubezni ne
more živeti; ali Boga ljubi, ali pa stvari; ako
stvari ne ljubi, svesto Boga ljubi. Torej nas
sv. Duh opominja, skerbeti, de svoje serce
čisto ohranimo vsih nagnjenj, ktere niso v’
Boga obernjene. Dokler bo serce Boga ljubilo,

17

bo življenje imelo, berž pa, ko svojo ljubezin
k’ stvarem oberne, bo smert našlo. Kakšno
smert? Dušno smert. Vse, kar ni Božje, mora
duša iz serca odganjati, «de bo sveto živela.

Če je kdo k’ očetam v’ pušavo peršel, ter
želel od njih sprejet biti, so ga poprašali: Si
pernesel pa prazno serce seboj, de ga bo za-
mogel sv. Duh napolniti? Pravo je bilo to vpra¬
šanje; ker serce, v’ kterim zemlja živi, se ne more
z’ božjo ljubeznijo napolniti. Kdor posodo polno
peska k’ studencu pernese, je ne bo mogel
napolniti, naj se še toliko trudi in perzadeva;
ker pesek mora poprej iz nje izpraviti. O
dobrotljivi Bog! kako de toliko ljudi moli, hodi
k’ svetimu obhajilu, in vender se ljubezin božja
v’ njih kej ne zvikša? Za to, ker pridejo s’
sercam, ki je polno zemlje, to je: polno nagnje¬
nja k’ samolastni precenitvi, nečimurnosti, svo-
joglavnosti, k’ sorodovini ali drugim rečem.
Dokler zemlje iz serca ne odpravijo, ljubezin
božja vanj ne more. Pokažite mi dušo, ki nič
posvetniga ne ljubi, obljubim, de je polna lju¬
bezni božje. Zavoljo tega bi mogli zlo velikrat
prositi, kakor David: „Cisto serce stvari v’
meni, o Bog F  Gospod! daj mi čisto serce, de
bo brez nagnjenj, ktere za tabo ne teže.

„Gorje mu!“ kliče sv. Avguštin , „kdor iz
serca, ki je le eno, dvoje naredi, ga razdeli,
en del dati satanu! Ker po pravici se Bog nad
tistim serdi, kdor z’ njim, kakor s’ svojim sov-
ražnikam dela: za to bo On iz njegoviga serca
bežal, in celo njegovo posestvo pustil satanu.“
Sveti Avguštin sklene in pravi: „K’ manjšimu,
Božja last duša ne more biti, ktera zunaj

a

.8

loga kej ljubi; bolj ko take reči ljubi, manj
o Boga ljubila."

Dokler je sv. Terezija  neko malo neredno,
ender vso spodobno naklonljivost do nekoga
z svoje rodovine v’ sercu imela, ni bila še
irav Božja. Ko se je pa od vse ljubezni in
tagnjenja do stvari odtergala, in celo svoje
lerce k :  ljubezni božji obernila, je zaslužila
»d Gospoda ljubeznjive besede slišati: „Tere-
rija! zdaj si vsa moja, in jest sim ves tvoj."

Bog hoče iz celiga serca ljubljen biti. Sle-
lernimu on zapoved oznanuje: ljubi Gospoda
tvojiga Boga iz celiga svojiga serca.  In to
jubezin, o keršanska duša! Jezus, tvoj ženin,
oopolnama zasluži. Kako bi je ne zaslužil, ki
je na sramotnim lesu sv. križa svoje življenje
dal, ki se ti je tolikrat daroval v’ nar svetej¬
šim Zakramentu ! „Pomni," pravi sv. Krizo-
stom,  „de se ti je vsiga dal, in si ni nič per-
hranil!" To je sv. Bernarda  nar bolj vžgalo
Boga ljubiti. On pravi: „Moj Bog se mi je
vsiga dal, in je znemogel iz ljubezni do mene;
tedaj se spodobi, de tudi jez ves iz ljubezni
do njega omagujem."

Nevesta Jezusa Kristusa ne sme druge
pesmi peti, kakor novo pesem, ki pravi ven-
čani pevic od nje: Pojte Gospodu novo pesem !
Sv. Avguštin  pravi: „Kaj pomeni nova pesem
druziga, kot novo Ijubezin ?“ Stare pesmi so
ljubezin do stvari in do samih sebe, ktero od
svojiga rojstva seboj nosimo zavoljo nagnjenja
k’ hudimu, kteriga nam je storil izvirni greh.
Tega nas sv. Duh prepriča, rekoč: Serce in
misli so od mladosti k’ hudimu nagnjene.  Temu
nasprot je pa nova pesem ljubezin tistiga serca,

19

ktero se popolnama Bogu daruje. Torej sv.
Avguštin dalje govor/: „Glas našiga serca, s’
kterim Boga hval/mo, mora biti gorečnost svete
ljubezni, de ga ljubimo, ker zasluži ljubljen
biti, in vse veržemo iz svojiga serca, kar ni
Bog." Jezus, naš križani Ženin, hoče, de naj
bodo njegove neveste vsim rečem tega sveta
križane; in če jim svet svoje lepot/je in na-
sladnosti pred oči stavi, morajo s’ sv. Pavlinam
glas povzdigniti in reči: „Vživajte, bogatini!
svoje bogastva; vi, kralji! svoje kraljestva;
naše kraljestvo in naša slava je Jezus'Kristus
sam, kteriga ljubiti več nese, kot posestvo in
oblast vse zemlje." Nevesta Jezusa Kristusa
naj ne žel/ druziga, kot ljubezin; naj ne živ/
od druziga, kot od ljubezni; naj ne iše dru¬
ziga, kot v’ ljubezni rasti. Blagor keršanski duši,
ktera zamore z’ resnico reči, kar je sv. Frančišk
Asizjan  rekel: „Moj Bog in moje vse !" —
Moj Bog! s’ tolikimi ljubeznjivostimi si me
obdal, bom kaj — li za posvetnim hrepenela,
ko sim tebe našla, kteri si vsa dobrota? Moj Bog
in moje vse ! Čast/, bogastva, veselja tega sveta,
poslušajte! On je moja čast, moje bogastvo,
moje veselje, moje vse! liaj sim želela v’
nebesih, kaj na zemlji zunaj tebe? O Bog
mojiga serca, moj Bog in moj delež vekomaj!
— Našla sim ga , kteriga moja duša ljubi;
deržim ga in ga ne spustim več od sebe.  Bes,
našla sim ga, ki ga ljubi moja duša; njega,
kteri sam me zamore nasititi. Ves svet s’svo¬
jimi nasladnostimi in veseljnostimi, pekel z’vso
svojo močjo me ne bo od Tebe ločil. Nikoli,
nikoli te ne spustim od sebe, Jezus, ženin moj!
Z’ ljubeznijo te bom deržala, nikoli te ne bom

2  *

>0

(pustila; vsa sklenjena s’ teboj hočem živeti
n umreti.

Popolnamost in pravi mir vesti doseči, je
totrebno, svetu in samimu sebi odmreti. Bla-
ror m er tv im , kteri v’ Gospodu umerjo , se
»ere v’ skrivnim razodenji. Brez bolečine se
>a umreti ne more; de tedaj svetu odmerješ,
e potreba terpljenja in serčnosti. Nebeško
kraljestvo v’ svetim pismu je permerjeno zdaj
:akiadu , ki ga doseči, se mora vse prodati;
;daj mestu, ki si moramo silo storiti, vanj
»riti, ker so ozke vrata; zdaj kraljevi hiši,
la ktero morajo kamni z’ dietam obdelani biti,
in ti kamni so naše duše); zdaj gostem, ki
;e ne more na nje, ako terga tega sveta
»e zapustiš; zdaj stavi, ki se mora do čila
eči, de se dobi; zdaj kroni, ki jo doseči, se
nora vojskovati in premagati; ob kratkim: de
vetu odmerjemo, moramo narediti, de samo-
astna ijubezin v’ nas umerje.

Sv. Avguštin  pravi: „BoIj če se lastna
jubezin manjša, bolj božja Ijubezin raste;
;mert lastne ljubezni je popolnamost ljubezni
iožje.“ Ljubezin božja se meri potem, kako
e močna. „Goreča Ijubezin", pravi s v. Avguštin,
,vse premaga, če je še tako težko." In na
Irugiin kraji: „Bogoljubna duša, ako za Boga'
erpi, ali terpljenja ne občuti, ali pa če ga
»bčuti, ga rada ima." Ravno ta veliki in modri
ičenik piše, de mu je popolnama ljubeznjivo
n prijetno, ker se je posvetniga veselja rešil;
ooprej se je bal zapustiti, zdaj mu veselje
llela, de ga je zapustil. Duši, ki je vso lju—
jiezin Bogu dala, se vse lahko zdi: uboštvo,
jokoršina, zatajevanje, in tako dalje; ktera

21

pa s’ samim Bogam še ni zadovoljna, se j
vse težko zdi.

Kar koli dobriga storimo, res je, de vsi
od Boga pride ; še imena Jezusa  ne morem«
izreči brez božje gnade, uči sv. apostel Pavl
Ali Bog hoče , de tudi mi dopolnimo, kar j<
našiga, ter z’ božjo gnado vred delamo zi
svoje zveličanje. Veliko duš bi bilo rado sve¬
tih; pa le tako, de bi Bog sam vse storil, ir
jih posvetil brez njih truda in težav. To p:
ne more biti; božja postava se imenuje jarem
kteriga dva nosita. To nam naznanuje, de nan
Bog res pomaga, de moramo pa tudi sami seb:
pomagati, potlej bomo zveličani. Velikrat s
moramo prav močno silo storiti, ta jarem no¬
siti in si nebesa zaslužiti. Ker silo terpi ne¬
beško kraljestvo, in le silni ga na se poteg¬
nejo  , pravi naš Gospod.

Devica! ker te je Kristus sebi nevesto zvolil
bodi stanovitna, in ne daj, de bi ti tvoji sovraž¬
niki kraljičjo krono vzeli, ktero ti je kralj večne
časti v’ nebesih perpravil; ternuč podvizaj se.
njemu podobna biti, ker vsi izvoljeni morajo
njemu podobni biti,  uči skrivno razodenje. On
pred nami gre s’ ternjem kronan, s’ težkim
križem obložen, zasmehovan, po celim životu
z’ ranami obdan, in vabi vse, kteri ga žele
nasledovati, de naj zatajajo sami sebe, rekoč:
A ko hoče kdo za menoj priti, naj zataji sam
sebe.  On je zate umeri, ker te ljubi; tudi ti
ga moraš ljubiti in sama sebi odmreti, kakor
sv. Frančišk  pravi: „0 moj'dobrotljivi Jezus!
spodobi se, de iz ljubezni do tvoje ljubezni
umerjem, ker si ti iz ljubezni do mene umerl. a
O res, spodobno je, de sebi odmerješ, in ti-

22

stimu Bogu živiš, ki je za te umeri, pravi
sv. apostel Pavl. De si sama preslaba, to do¬
polniti, je res; božja moč pa ti bo pomagala;
zaupaj v’ dobroto svojiga Ženina v’ nebesih.
Ako te pa hudobni duh straši, nezaupno dela
in šepta, rekoč: Kako boš zamogla v’ zata¬
jevanji preživeti? kako se boš vsiin nasladno-
stini in nečimurnostim odpovedala? odgovori
mu z’ besedami sv. Pavla: Vse premorem V
tem, Meri me močno dela ; sama iz sebe ne
morem nič; Bog pa mi bo moč dal storiti, kar
od mene tirja, ker on me je sebi nevesto zvo-
lil, in me poklical, de Njega in le Njega lju¬
bim. Keršanska duša! veš, de moraš serčno
in zaupno prositi, in dal ti bo Bog, kar sama
ne premoreš. Obljubil je , vse dati, kar se od
njega zaupno prosi: Vam povem : vse, kar
koli v’ molitvi prosite, vervajte, de hote pre¬
jeli, in se vam bo zgodilo,  pravi Jezus sam.

De bo človek zares v’ dobrim močnejši
perhajal, ter se zoril za večno življenje, kakor
sadje proti jeseni na košatim drevji, se mora
z’ vso serčnostjo potrebnih pomočkov poslužiti.
K’ temu se ne tirjajo čeznavadne in posebne
dela, ktere nad človeško moč segajo : dosti
je , de vsakdanje pobožnosti pridno in z’ zbra¬
nim duham opravljaš, in v keršanskih čedno¬
stih živiš.

Nar imenitniši pomočki k’ temu so:

1. Imej žive želje svetost doseči.

2.  Serčno zaupaj v’ Jezusa Kristusa in
njegovo deviško Mater.

3. Vari se vsaciga greha, vsaciga rado-
voljniga pregreška, vsake nepopolnamosti. Ako
te pregrešik prehiti, se ne podajaj v’ malo-

2

serčnost; temuč obžaluj ga, in hodi dalje p
poti čednosti.

4. Ustavljaj se vsimu nagnjenju k’ stva
rem, zatiraj svojo lastno voljo in povzdigova
nje ali veljavo same sebe.

5. Božjih in cerkvenih zapoved se zveš!
derži.

6. Vsakdanje duhovne opravila opravljj
popolnama , kolikor je moč.

7. Skerbi, de z’ dovoljenjem spovednike
vim pogosto presveto rešnje Telo prejmeš. Pre
mišljuj večkrat to veliko dobroto in druge skri\
nosti svete vere.

8. Stari, kar spoznaš, de je memo dri
žiga Bogu ljubši, in tvoji lastni volji bolj nasprc

9. Vse težave, ki se ti permerijo, iz Bož
roke dobrovoljno sprejmi.

10. Ljubi jih in dobro jim stori, kteri
preganjajo.

11. Per vsakim govorjenji skusi kaj j
božjo čast, za svoje ali za druzih zveličan
oberniti. Če se kej v’ govorjenji zarečeš, <
bi utegnilo komu škodovati, daruj Jezusu, <
naj popravi, kar ne moreš sama.

12. Oberni vse v’ božjo čast; vse djan
in nehanje Bogu daruj ter z’ Jezusovim z
služenjem skleni.

13. Tudi samo sebe za vselej Bogu dari
in to misel večkrat obnovi; prosi, de naj
vselej po svoji dopadljivosti s’ teboj ravna.

14. Per vsim svojim djanji in nehanji i
Boga, in ne same sebe.

15. Velikrat moli, še večkrat premišljuj: r>
ke per delu, serce per Bogu. Zaupljivo se perpi
ročuj Jezusu Kristusu in njegovi deviški Mate

24

Molitev.

Moj Bog, moja neskončna ljubezin! ki
si neskončne ljubezni vreden; kdaj te bom
ljubila, kakor si ti mene ljubil? Ti si nisi
nič perhranil, kri si prelil, življenje dal, de
bi te ljubila; kako bi smela jest kej tebi
utergovati? Odpusti mi, moj Jezus, de sim
nehvaležna bila, in velikrat bolj po svojim
lastnim nagnjenji, kakor po tvoji ljubezni
hrepenela. Oh, moj Gospod in moj Ženin!
bolj in bolj mi razodeni svojo veliko in pre¬
čudno ljubeznjivost, de te bom neprenehama
ljubila, in nič druziga ne želela, kakor le
tebe ljubiti. Govori, o Gospod! tvoja slu¬
žabnica te posluša.  Govori, povej mi, kaj
želiš od mene? v’ vsim ti bom pokorna;
tvoji ljubezni, tvojimu usmiljenju se prihod¬
njič ne bom stavila. Vsiga si se meni dal,
tudi jest se tebi popolnama zročim. Usmi¬
ljeno me sprejmi; o, nikar me ne zaverzi!
Ljubim te, o neizrečeno ljubeznjivi Zveli¬
čar! ljubim te, moja nar večji dobrota! In
ker si obljubil dati, kar koli boš prošen,
te prosim s’sv. Ignacjem: „Daj mi ljubezin,
daj mi gnado, in obilno bom bogata l u  daj
mi, de te bom ljubila, daj mi! de bom lju¬
bljena od tebe; nič druziga nočem, nič dru¬
ziga te ne prosim. — Marija, ki si bila
vselej Božja, zavoljo tiste ljubezni, s’ ktero
je tvoj Sin in Gospod tebe ljubil, mi per-

25

dobi gnado, odsihmal nič ne ljubiti, kakor
Boga, Boga le samiga. Amen.

Zakrament svete pokore.

Pogosto spoved  ne zbrisuje samo dušnih
madežev, ampak duša tudi moč dobi, de se
ložej poprešnjih grehov varuje. Angelski uče¬
nik, sv. Tomaž , uči, de moč pokore ne zatre
samo storjenih grehov, temuč stori tudi, de
grehi vnovič ne poganjajo. Sv. Bernard  per-
poveduje v’ popisovanji življenja sv. Malahija
od neke žene, ki je bila tolike nepoterpežlji-
vosti in nagle jeze, de je bila vsim neprenaš-
Ijiva. Tega se pa ni nobenkrat v’ spovedi ob¬
tožila; torej jo sv. Malahija pogovori, de je
vse to v’ dobri spovedi popolnama in čisto po¬
pravila. Sv. Bernard perstavi, de je ta žena
po spovedi bila tako poterpežljiva in pohlevna,
kakor de bi ne znala zameriti, naj je bila še
toliko razžaljena ali zaničevana. Zato je imelo
več svetnikov in svetnic navado, se vsak dan
spovedati, kakor sv. Katarina  Sijenska, sv.
Brigita,  sv. Koleta , sv. Kori  Boromej , sv.
Ignaci  Lojoljan in veliko druzih.

Takim, ki pogosto k’ spovedi hodijo, ni
potreba , se s’ spraševanjem vesti  posebno tru¬
diti, ker imajo občutljivo vest, in jim hitro v’
misel pride, kar je kej večjiga. Velicih grehov
taki sploh nimajo; odpustljivih pa seje  dobro
tistih bolj posebej spovedovati, kteri človeka
v’ popolnamosti bolj zaderžujejo. Ko bi se pa
kdo nič posebniga ne vedil'spovedati, bi se
mogel kaciga greha od poprej obtožiti, de mu
spovednik ima na kej odvezo dati.

26

K’ dobri spovedi je potrebno obžalovanje
grehov; brez obžalovanja ni odpušanja. Ne
nar daljši, ampak nar bolj skesane spovedi so
nar boljši. Vender si pa morajo taki, ki po¬
gosto k’ spovedi hodijo, in tudi male grehe
sovražijo, dvome zavoljo praviga obžalovanja
iz glave izbijati. Marsikteri so v’ strahu, ker
žalosti nad grehi ne občutijo; per vsaki spo¬
vedi bi radi solze prelivali, ker se pa to ven¬
der per vsi sili in vsim trudu ne zgodi, so
zavoljo svojih spoved vedno nepokojni, če so
jih prav opravili, ali ne. Mora pa čiovek pre¬
pričan biti, de prava žalost nad grehi ni v’
tem, de bi jo občutil, ampak v’ tem, de jo res
želi imeti. Vse zasluženje čednosti je v volji.
Ravno to tudi sv. Tomaž  uči, ko od kesanja
(grevinge) govori, rekoč: „V’ obžalovanji je
dvojna bolečina: ena v’ volji, ktera je bistno
obžalovanje samo, ki ni druziga kot studenje
storjenih grehov; in druga, ktero obžalovanje
zbudi, je v’ (žalostnim) občutilu.“ Angelski
učenik tedaj pravi, de bistno k’ spovedi potrebno
obžalovanje je merzenje ali sovraženje storje¬
nih grehov, ktero ni toliko v’ občutenju, kolikor
v’ volji. Če je tedaj v’ volji za res stud stor¬
jenih grehov, je dobra spoved.

K’ dobri spovedi je treba tudi dobriga
sklepa se poboljšati. Sklep  se poboljšati mora
biti terdin.  Marsikteri pravijo: Se bom tega
ali tega greha varoval, če bom mogel; ne bom
več Boga žalil, če bo moč. O! to: če bom
mogel, če bo moč, že kaže, de sklep ni terdin.
De bo terdin, se mora reči: Ne bom več sto¬
ril tega ali tega greha z’ božjo pomočjo; z'
božjo gnado ne bom več Boga radovoljno ali

vedama žalil. Sklep mora biti zlasti tudi djansh
ali delaven, to je, mora spokornika nagniti,
se pomočkov res poslužiti, ki so potrebni, de
se bo spovedanih grehov zanaprej varoval.
posebno pa, de se bo varoval bližnje perlož-
nosti greha. Bližnja perložnost je tista, v
kteri je človek sam že večkrat v’ smertni grel
padel, ali pa drugim vzrok k’ grehu bil. Pei
tem takim ni nikakor zadosti sklep, se le grelu
varovati, ampak perložnost greha se mora od¬
praviti ; ako pa kdo prederzno v’ nji ostane,
bodo vse spovedi nevredne, če je tudi tav-
žentkrat odvezan bil. Ker ravno to, de človel
bližnje perložnosti greha, ko bi zamogel, od¬
praviti noče, je velik greh, in tisti stori hoa
smertni greh in božji rop, kteri zadobi odveze
brez sklepa se bližnje perložnosti varovati.

Nekoliko oil sv. Obhajila.

Naj svetejši zakrament sv. rešnjiga Telesi
je, po besedah Tridentinskiga zbora, okova-
rilo, s’ kterim se vsakdanjih slabost očišujemo
in smertnih grehov obvarujemo. Kakor stu¬
denčnica gasi ta zakrament oginj hudiga po¬
želenja, ki nas podžiga. Kogar tedaj poželenji
vžiga, naj prejme sveto rešnje Telo, in bi
skorej vidil, kako bo poželenje zaterto ali pi
saj oslabljeno. Sv. Bernard  pravi: Če ne ob¬
čutite več tako pogostih in tako močnih nago'-
nov jeze, nevošljivosti ali nečistosti, zahvaliti
se za to naj svetejšimu zakramentu, kteri ti
zveličavno ozdravljenje dopernaša. Pa sv. To¬
ma« pravi, de nam sv. Obhajilo tudi moč daje
vse hudičeve naletvanja premagati. Tudi sv
Krizostom  pravi, če k’ sv. Obhajilu perstopimo

28

de hudiči beže, in se angelci zbirajo okoli nas.
Verli tega da ta zakrament tudi velik pokoj
našimu sercu, nas močno nagiba k’ čednostim,
in stori, de jih z’ veliko lahkoto dopernašamo,
ter na poti popolnamosti dalje in dalje pride¬
mo. Kar je pa nar več: sv. Obhajilo nas na¬
vdihuje s’ sveto ljubeznijo božjo, pravi sv.
Tomaž.  Jezus Kristus nam zaterdi, de je za
to na svet peršel, svet oginj svoje ljubezni božje
v’ našim sercu vnet: v Oginj sim peršel per-
nest na zemljo , in kaj hočem druziga , kakor
de se vname ?“ Ali v’ nobeni skrivnosti svo-
jiga življenja, pravi častitljivi Oče Frančišk
Olimpski, nas naš Zveličar s’ svojo ljubeznijo
bolj ne vžge, kakor v’ nar svetejšim zakra¬
mentu sv. rešnjiga Telesa, v’ kterirn je ves
oginj njegove ljubezni skrit, ker v’ njem se
on nam vsiga in povse daruje ali zroči. Torej
| sv. Tomaž  imenuje sv. Obhajilo zakrament
ljubezni; in sv. Bernard  ga imenuje : Ljube-
zin vse ljubezni.

Pogosto sveto Obhajilo.

Ker pa Jezus tolike gnade deli per svetim
Obhajilu, koga je tedej vernim še bolj želeti,
kakor Jezusa Kristusa v’ svetim zakramentu
prejemati bolj pogosto, ko se more? Znano je,
de verni pervih stoletij so hodili vsak dan k’
sv. Obhajilu. Sv. Hieronim , ki je v’ četertim
stoletji živel, priča, de je ta sveta navada
bila še ob njegovim času v’ Rimu in na Špa-
njolskim. V nekimi določku sv. Tridentinskiga
zbora (22. sveč. 1679) je rečeno, de pogo¬
sto, še vsakdanje, sveto Obhajilo je bilo vse¬
lej v’ Cerkvi hvaljeno; tudi je v’ tem določilu

29

škofam zaterjeno, za to Boga hvaliti, in sker-
beti, de se ohrani.

S’ tem se popolnama zlaga, kar se v’
življenji sv. Marjete Kortonske  bere. Gospod
ji je bil namreč nekiga dne razodel, de bo
njeniga spovednika obilno obdaril v’ nebesih,
ker ji je pogosto obhajilo nasvetoval. Tudi v’
življenji častitljiviga Očeta Antona Toreškiga
se bere, de se je precej po smerti v’ veliki
častitljivosti nekomu perkazal,ter mu razodel,
de je Bog njegovo čast v’ nebesih za to po-
vikšal, ker je svojim spovedencam dovolil po¬
gosto Obhajilo. Torej je Oče Avila  velikrat
rekel, de tisti, kteri pogosto Obhajilo grajajo,
hudičevo službo opravljajo, ki ima veliko sov¬
raštvo do tega zakramenta, ker ta zakrament
ljudi tolikanj vnema, v’ popolnamosti dojemati
(ali rasti). Se ve, de si mora človek tudi per-
zadevati, tako živeti, de bo vredin pogosto
k’ božji mizi perstopiti. —

Nekteri hodijo pogosto k’ božji mizi, ven-
der iz tega posebne koristi ne občutijo. Korist
in prid, upamo, de je vselej, če je človek le v’
gnadi božji in prav perpravljen. De pa nekteri
iz sv. Obhajila veliciga dobička za dušo ne
zajemajo, je od tod , ker po sv. Obhajilu z’
Jezusam v’ mislih in željah sklenjeni ne osta¬
nejo, ampak se prehitro razmislijo in v’ po¬
svetne misli in opravila zamaknejo. Torej je
rekel Jezus sv. Marjeti Ivortonski: „Jest z’
ljudmi delam, kakor delajo oni z’ menoj.“ Ako
tedaj ti, ljuba duša, — govori sv. Alfons  —
po sv. Obhajilu nimaš kakšniga dela keršanske
ljubezni, ali druge (posebne) dolžnosti opra¬
viti, skerbno glej, se saj pol ure z’ Jezusam

30

Kristusam perjazno pogovarjati (to je, moliti
in premišljevati); rečem saj,  ker prav za prav
bi moglo eno celo uro biti. Obnovljuj ljubezin
do njega, zahvaluj ga, daruj se mu samo sebe,
obžaluj svoje grehe. Nar bolj pa ta čas Je¬
zusa prosi gnade stanovitnosti in svete ljubezni.
Ves dan pa, ob kteriin si per sv. Obhajilu, si
perzadevaj, z’ Jezusam, ki si ga v’ serce
prejela, sklenjena ostati. Sv. Alojzi  Goncaga
je tri dni po sv. Obhajilu za to dobroto Bogu
dajal zahvalo.

Zavernitev nekterih vgovorov zoper
pogosto sv. Obhajilo.

I.

Nekteri se izgovarjajo, rekoč: „Z a to ne
hodim, pogosto k ’ sv. Obhajilu, ker spoznam,
de tega nisim vredin. a  — Ko bi ta izgovor
kej veljal, ljuba duša, bi se moglo iz tega
skleniti, de ne smeš nikoli iti k’ sv. Obhajilu.
Sv. Ambrož  pravi: „Kdor ni vredin vsak dan
obhajan biti, tudi enkrat v’ letu ni vredin."
Kolikor dalj se od Obhajila zderžiš, toliko
nevredniši perhajaš.

II.

„Pa ne vem, če sim v’ stanu gnade božje,
ali  ne?" Dosti je, de ti tvoj spovednik reče,
ako se po svoji moči odkritoserčno spoveš.
Kolikorkrat ti tvoj spovednik dovoli k’ sv. Ob¬
hajilu iti, skerbno glej, de ga iz prazne skerb-
ljivosti in napčne strašljivosti ne opustiš. Taka
nepokoršina je zlo nevarna in kaže, de po¬
nižnosti permankuje.

31

III.

„Si ne upam pogosto k’ sv. Obhajilu , ker
se nič ne poboljšam ; vselej spet v’ stare sla¬
bosti zajdem.“  V ti reči bo tvoj spovednik
nar bolje razločil, če je za te dobro pogosto
k’ sv. Obhajilu iti, ali ne; njemu se popolna-
ma zroči, stori po njegovim svetu in bodi brez
vse skerbi. Vender pa vedi: kolikor revnisi je
kdo, toliko bolj mora zdravila iskati. Že sama
misel: Davi sim bila per sv. Obhajilu; ali jutri
bom k’ božji mizi perstopila, te bo storila pre-
vidniši in skerbniši se zlasti radovoljnih pre-
greškov varovati; od smertnih grehov, se ve,
se tukaj ne govori. Skorej vsi učeniki terdijo,
de sv. Obhajilo dodeli več gnad, kot vsi drugi
zakramenti, ker je v’ njem začetnik vsih gnad,
Jezus Kristus sam.

IV.

n Pa sim vsa razmišljena, merzla , brez
vse vneme in gorečnosti Prava gorečnost ni
v’ občutljejih, ampak v’ tem, de je človek
terdno sklenjen, vse storiti, kar spozna, de
je božja volja. In če tudi te terdne volje ne
občutiš, moraš vender k’ sv. Obhajilu iti, de
jo po tem presvetim zakramentu zadobiš; za¬
kaj tisti, ki za to ne gre k’ Obhajilu, ker go¬
rečnosti ne občuti, je podobiu človeku, ki
noče zato k’ ognju iti, ker ga zebe in ker ne
občuti gorkote, pravi Gerzon.  .Ako bolj po-
redkama k’ sv. Obhajilu perstopiš, utegneš
morebiti nekej več občutljive vneme imeti, ven¬
der pa manj dobička; ne daj se torej zapeljati!

33

V.

„Nimam časa, se k’ sv. Obhajilu prav
perpravljati ; za to ne morem pogosto per-
stopiti.“  Na to odgovorim : Ako čas z’ nepo¬
trebnimi opravili ali pa z’ nečimernimi pogovori
dopernašaš; je ta izgovor prazin. Ako ti pa
opravila tvojiga stanu in druge potrebne opra¬
vila res toliko časa ne perpuste, se tako per-
praviti, kakor želiš, tedaj vedi, de so te opra¬
vila same že perpravljanje k’ sv. Obhajilu, če
jih čisto iz tega namena opravljaš, de bi Bogu
dopadla. Sv. Marija Magdalena Paciška  je
rekla neki tovaršici: „Y 7 se Bogii daruj za per-
pravo, kar počneš; vse stori iz namena, sa-
mimu Bogu dopasti, in potlej pokojna pojdi k’
sv. Obhajilu . u  — Ako tedaj imaš manj časa se
perpraviti, ker te kako delo usmiljenja mudi’,
ki se odložiti ne da, postavim strežba bolni¬
ku; zavoljo tega ne opušaj sv. Obhajila. In
če vidiš, de ne bo zjutraj kej časa, skusi, de
se poprejšnji večer nekoiiko perpraviš, posta¬
nim s’ svetim branjem ; obudi tudi djanja tistih
čednost, ktere bi mogla zjutraj obuditi, ali
bolj zgodaj vstani, de s’ tem nekaj časa per-
dobiš, in se v’ kratkim perpraviš, kolikor mo¬
reš. (jLigvori).

VI.

„Pa me moj spovednik ne pusti rad, po¬
gosto k’ sv. Obhajilu. 11  Ako ti tvoj spovednik
pogosto sv. Obhajilo prepove, moraš pokorna
biti, ljuba duša; vender pa v taki okolišini
pravo Obhajilo z’ duhovnim obhajilam nado¬
mesti, in reci Jezusu Kristusu: „0 moj Bog!
rada bi te večkrat prejela; ali pokoršina mi

38

ne perpusti.“ Ako ti pa tvoj spovednik pogo-
stiga Obhajila ne veleva, zakaj ga ne prosiš?
Ker nočeš pervoljenja prositi, večkrat k’ sv.
Obhajilu iti, že s’ tem na znanje daješ, de
nimaš posebniga hrepenenja po tem zakramentu,
ktero je potrebno, de človek potlej velik dušni
dobiček od te svetosti doseže. Torej tudi spo¬
vednik mudi, ti pogosto sv. Obhajilo perporo-
čati. Stori, kakor sv. Katarina , ki je spoved¬
niku, kadar ji je sv. Obhajilo odrekel, zdih-
nila : „0 moj oče! dajte moji duši njen živež!“
Ako tudi ti vsa ponižna in vdana to žejo na
znanje daš, obljubim, de bo tudi tvoj spoved¬
nik s’ teboj drugač delal.

Opominovanje k’ pogostimu Obhajilu.

Skušnja uči, de tisti neprenehama zmirarn
bolj popolnama perhajajo v’ ljubezni božji,
kteri s’ svetim hrepenenjem in z’ dovoljenjem
svojiga spovednika pogosto hodijo k’ sv. Ob¬
hajilu. O kako prečudno Gospod take duše k’
svoji sveti ljubezni vleče, desiravno jim tega
velikrat ne da spoznati, ampak jih brez vse
sladke in občutne gorečnosti v’ nekaki suhoti
pusti, de tolikanj ponižniši in njegovi sveti volji
enakomerniši ostanejo! Ali ravno takim stiska¬
nim dušam po besedah sv. Terezije  ni boljšiga
pomočka, kakor pogosto sveto Obhajilo.

Bodi odkritoserčna, keršanska duša! in
spoznaj svojo napako, de ravno za to nočeš
pogosto k’ sv. Obhajilu hoditi, ker se bojiš,
od stvari se bolj odtergati, in nasitovanjupo¬
svetnih želja odreči. Lahko je spoznati, de
pogosto sveto Obhajilo in pa posvetne perjaz-
nosti, nečimernosti, lastna hvala, šumeče go-

34

stovanje ne gre skupej, in ravno iz takih
vzrokov se pogosto sveto Obhajilo opusa. Taka
duša si ne upa Jezusoviga očitanja prenesti,
ki jo vselej zavoljo njeniga napčniga življe¬
nja svari, kolikorkratga v’ sv. Obhajilu prejme.
Sprašuj se, keršansko serce, ali nisi tudi ti
zmed tistih ? iVko je to , skerbno glej , de te
ta terdovratna mlačnost, ktero bi zamogla pre¬
magati , pa nočeš, eniga dne ne pahne v’
globoko brezno! —

Vzdigni se tedaj iz te revšine, in vse
dneve svojiga življenja, ki ne veš njih števi¬
la , in ki jih je morebiti le malo še, popolna-
ma Bogu daruj! Poboljšaj se, kolikor je
moč 5  in glej , de bolj pogosto k’ sv. Obhajilu
hodiš. Bodi preplačana, de ob smertni uri ti
ne bo žal zavoljo pogostih Obhajil, ampak
zavoljo tistih, ki si jih iz nerodnosti zamudila.
Sveto Marijo Magdaleno Padsko  je močno v’
serce bolelo, kadar je vidila, de je ktera nje¬
nih tovaršic iz nerodnosti sveto Obhajilo opusti¬
la ; večkrat je v’ serčnih težavah solze prelivala
zavoljo tega. Torej je ravno ta svetnica rekla:
„Bajši bi umerla, kakor eno samo Obhajilo
opustila, ktero mi je po pokoršini perpušeno."

Od duhovniga Obhajila.

Duhovno Obhajilo so goreče želje, Jezusa
Kristusa v’ nar svetejšim zakramentu prejeti.
Sveti Tridentinski zbor je vse verne k’ duhov-
nimu Obhajilu opominjal (Sej. 13, 8.). Bog
sam je pobožnim dušam večkrat naznanil, kako
prijetno mu je, če ga verni po duhovno pre¬
jemajo. Nekiga dne se je naš Zveličar perka-
zal sestri Pavli Mareski,  začetnici reda sv.

35

Katarine Sijenske v’ Neapelnu, in ji je poka¬
zal dve dragi posodi, eno zlato, eno sreberno.
Na to ji je rekel, de ima v’ zlati posodi prave,
v’ sreberni pa duhovne Obhajila shranjene.
Drujikrat je Gospod častiti Joani Križanski
rekel, kolikorkrat se po duhovno obhaja, de
ji vselej eno gnado dodeli, ki je uni podobna,
ktero v’ pravim Obhajilu daje.

Oče Peter Faber , iz Jezusove družbe,
je velikrat rekel, de je duhovno Obhajilo mo¬
čen pomoček, Jezusa v’ pravim Obhajilu z’
večjim blagodaram prejeti. Ravno zavoljo tega
so se svetniki tako pogosto po duhovno obha¬
jali. Sveta Angela  Križanska, Dominikanarica,
je prav velikrat rekla : Ne bilo bi mi živeti,
ako bi me moj spovednik ne bil naučil, se du¬
hovno obhajati. Ta svetnica se je skoz noč in
dan po stokrat duhovno obhajala. Pa porečeš,
ljuba duša, kako je vender mogoče, setolikrat
duhovno obhajati? Na to ti odgovorim s’ sve¬
tim Avguštinam:  Dajte mi dušo, ki nič dru-
ziga ne ljubi zunaj Jezusa Kristusa, in ona
se temu ne bo preveč čudila. Prav lahko je,
se večkrat na dan po duhovno obhajati; ker
k’ temu ni potreba teš biti, ni potreba ne du¬
hovna, ne posebniga časa; in vender zamoreš
to Obhajilo, kolikorkrat hočeš, na dan opra¬
viti. Torej perstavi častita Angela  Križanska:
„0 moj Rog! kako je to lepo, precej per Ob¬
hajilu biti, de si tudi nas nikdo ne vidi in ne
spazi, — — in je človek le samo na Tebe
navezan, ki v samoti naše duše živiš, in na-
šimu sercu govoriš!“

Glej tedaj tudi ti, keršanska duša, de se
velikrat po duhovno obhajaš, zlasti kadar moliš

8 »

36

in premišljuješ, kadar nar svetejši zakrament
obišeš. (To se tudi lahko zgodi, kadar se ta
presveti zakrament k’ bolniku nese, ali kadar
si doma, ali na polji delaš, in slišiš per sv.
maši pozvanjati, in per vsaki perložnosti).
Posebno se pa per vsaki sveti maši po duhovno
obhajaj, kadar mašnik sveto rešnje Telo in
sveto rešnjo Kri zavživa. De se to zgodi,
obudi živo vero v’ Jezusa Kristusa, kteri je
v’ presvetim zakramentu živ pričijoč; obudi
potlej v’ sercu djanje ljubezni in djanje po-
polnama obžalovanja (ali grevinge) čez vse
svoje grehe, in po tem djanje hrepenenja, s’
kterim Jezusa povabi, de naj v’ tvoje serce
pride, ter ga popolnama v’ oblast vzame. —
Vedi pa, de se moraš vsih smertnih grehov
skerbno varovati, ker le v’ stanu gnade božje
se sme človek s’ Ivristusam skleniti. — Posled¬
njič se moraš Jezusu tako zahvaliti, kakor de
bi ga bila v’ sv. zakramentu prejela. Utegneš
pa naslednje besede govoriti: „Moj Jezus!
verujem, de si v’ nar svetejšim Zakramentu
resnično živ pričijoč; ljubim te iz celiga serca,
in ker te ljubim, mi je iz serca žal, de sim
te s’ svojimi grehi razžalila; pridi, o pridi v’
moje serce. Ljubim te, ljubezin moja! in po¬
polnama se tebi zročim; nikar ne perpusti,
da bi se še kterikrat od tebe odločila.“ Na
tako vižo se zamoreš po duhovno obhajati, ko-
likorkrat želiš.

37

Vsakdanja prošnja za odpušenje vsih
nehvaležnost, ktere se Jezusu v’ nar
svetejšim zakramentu zgode.

O božje, neskončno Ijubljivo, in ne¬
skončne ljubezni vredno Serce Jezusovo, ki
si po nezapopadljivim čudežu svoje ljubezni
in vsigamogočnosti v’ skrivnosti na altarji
bistno in živo pričujoče! z’ globoko poniž¬
nostjo te molim, in v’ sercu mi je žal, de
te toliko ljudi v’ te ljubeznjivi skrivnosti po¬
zabi, zapusti, onečasti, preganja in pre¬
klinja. Prosim z’ vso gorečnostjo, pozabi
sleherno zasramovanje in sleherno krivico,
s 1  ktero si bilo kdej na svetu razžaljeno,
ali boš tudi v’ prihodnjič razžaljeno. O de
bi te pač mogla tolikrat častiti, hvaliti in
ljubiti, kolikorkrat te drugi zaničujejo in pre¬
klinjajo ! O de bi pač mogla tudi s 1  svo¬
jim življenjem ubraniti, kar koli se ti hu-
dobniga zgodi! K 1  malimu nadomestku, o
ljubeznjivo Serce! ti dans darujem vse, kar
sim in kar imam, kar bom počela in ter-
pela, vse svoje misli, besede in djanja,
vse to ti dam zgolj iz namena, te ljubiti,
te častiti, in tvoje dopadajenje doseči. Ker
je pa to vse prenevredno, torej sklenem
ravno to s’ tisto ljubeznijo in s’  tisto hvalo, ki
so ti jo izvoljeni v’ nebesih in pobožni na

38

zemlji kdej skazovali, in prihodnjič skazo-
vali bodo. Amen.

Zahvala, čast brez konca in brez kraja
Presvetimi! Zakramentu naj se daja!

(100 dni odpustkov. — Pij VI. 24, veliciga
travna 1776.)

Obiskovanje Jezusa v’ nar sve¬
tejšim Zakramentu-

Dušam, ktere Jezusa Kristusa ljubijo, je
zlo koristno, ga večkrat v’ nar svetejšim Za¬
kramentu obisKati. Sv. cerkev je praznik pre-
svetiga rešnjiga Telesa s’ toliko častitljivostjo
postavila, ne le samo, sveto Obhajilo častiti,
ampak častiti tudi ljubeznjivo stanovanje, ki
Sin božji noč in dan prebiva v’ naših cerkvah
v’ tem Zakramentu vse ljubezni. Izveličani Oče
Evzebi Niremberški  pravi, de je Jezus zlasti
za to v’ podobi kruha ostal na zemlji, de je
jed našim dušam ; ostal je pa tudi za to, de
bi, v’ tabernakeljnu skrit, z’ nami svoje ve¬
selje imel, in nas ljubezni spominjal, ki jo ima
do nas. Sv. Peter Alkaniar&ki  pa piše: „No-
ben jezik ni v’ stanu razlagati, kako velika je
Itista ljubezin, ki jo Jezus do duše ima, ktera
je v’ gnadi božji. Za to, ko se je imel ta
presladki Ženin iz tega življenja ločiti, de bi
njegova nepričujočnost nikomur ne dala per-
ložnosti ga pozabiti, je zapustil samiga sebe
v’ vedin spomin v’ tem presvetim Zakramentu,
ker je hotel, de k’ ohranjenju njegoviga spo¬
mina naj med njim in nami ne bode druziga
spominka, kot On sam.“ Torej je rekel svojim

39

učencam in tudi nam: „Lejte, jest sim vselej
per vas do konca sveta.‘ l

Veliko romarjev deleč popotva, kraje svete
dežele počastit, kjer je bil Jezus rojen, je
terpel in umeri; po vsi pravici pa je Oče Avila
rekel: de med vsimi božjimi poti ne ve nobe-
niga svetejšiga in ljubeznjivšiga najti, kakor
cerkev, v’ kteri je Zakrament presvetiga reš-
njiga Telesa, ker ona ni kar kraj, kjer je
Jezus nekdaj stanoval in terpel, ampak kraj,
kjer on živ pričijoč svoje stanovanje ima. Za
to Svetniki na zemlji niso večjiga veselja po¬
znali , kakor se pred svetim rešnjim Telesam
znajti. Ko je sv. Frančišk Ksaverjan  eele
dni za zveličanje duš dopernašal, je noči obra¬
čal v’ molitev pred sv. rešnjim Telesam. Če ga
je spanje omoglo, se je naslonil na altarne
stopnice, in de je le malo počitka vžil, se je
spet v’ pogovor s’ svojim Gospodam spustil.
Ravno tako je delal s v. Janez Frančišk Regis;
po tem ko je celi dan po svojih misjonih pridgval
in spovedoval, je bil njegov edini počitek, noč
v’ premišljevanji pred svetim rešnjim Telesam
dopernesti. Ako je cerkev že zaperto našel,
je pred vratnri klečal, ter saj od deleč Jezusu
dolžno čast skazoval. Častiti Oče Baltazar
Alvarec,  svet mož, kadar ni mogel v’ cerkev
iti, si je perzadeval, saj oči proti tistimu kraju
obračati, kjer je vedil, de je sveto rešuje Telo
shranjeno. De ob kratkim rečem: Svetniki so
v’ tem presvetim Zakramentu na zemlji nebesa
imeli. Te nebesa zamorejo pa vsi ljudje vži-
vati, ker se je Jezus v’ nar svetejšim zakra¬
mentu vsim zapustil. Ko je bil Jezus rojen,
so Modri od Jutra svojo domačijo zapustili,

40

in so deleč v’ obljubljeno deželo peršli, ter
vprašali: Kje je novorojeni judovski kralj?
Tebi pa ni treba dalj kot v cerkev iti , kjer
so sveti zakramenti, de ga najdeš.

Ako si bila v’obiskanji presvetiga rešnjiga
Telesa dosihmal premalo goreča, te prosim,
se zanaprej tega neprecenljiviga zaklada z’
večji skerbijivostjo poslužiti. Sestra Ana Kri-
ianska,  poprej grafinja in zmed nar imenit-
niših španjolskih gospa, je bila s’štiri in dvaj¬
setimi leti vdova, in stopila je v’ Montili v’
red svete Klare. Perdobila si je stanico , iz
ktere je na altar presvetiga rešnjiga Telesa
vidila, in se je ondi veči del noč in dan mu¬
dila. Vprašana , kako de vender toliko ur za-
more pred naj svetejšim Zakramentam doper-
nesti, je odgovorila:' „Tukaj bi jest hotla skoz
celo večnost biti. Vprašana, kaj de se pred
Jezusam v’ presvetim Zakramentu počne, je
rekla: Zahvaljuje se, ljubi se, prosi in ielise. 11
To ti je lep nauk, kako se v’ pričo svetiga
Zakramenta obnašaj , de ti bo v’ velik prid.

Pervič tedaj se Bogu zahvala  daje. O moj
Bog! človek se perljudno zahvali kterimu iz
svoje rodovine, ko od deleč pride, ga obiskat;
in ti ne veš, kako bi se Sinu božjimu zahvalil,
kteri z’ nebes doli pride ne le te obiskat, te-
inuč vselej per tebi ostat in se s’ teboj jadi-
govat? Kadar tedaj Jezusa v’ nar svetejšim
Zakramentu obišeš, obudi najpred djanje vere
v’ svojim sercu, moli svojiga Ženina v’ skriv¬
nosti božji, in zahvali ga po dolžnosti za ve¬
liko dobroto, de je peršel, iz ljubezni do tebe
na altarji ostat. —

I Drugič se ljubi.  Ko se svetimu Filipu

41

Neriju naj svetejši Zakrament, popotnico, per-
nesli, ga je prevzela goreča ljubezin in je
sklical: „Lejte mojo ljubezin! Lejte ljubezin
mojo!“ Tako tudi ti govori vpričo naj svetej-
šiga Zakramenta. K’ sercu si jemlji, de iz
ljubezni je tvoj Ženin zapert v’ te ječi ljubezni,
in ves gori iz ljubezni do tebe. Sveti Katarini
Sijenski se je bil nekiga dne Zveličar božji
v’ nar svetejšim Zakramentu predočitil kakor
ognjena peč, iz ktere so puhteli plameni lju¬
bezni božje — toliki plameni, de je svetnica
stermela, kako je mogoče, de se serca vsih
ljudi ne vnamejo od te ljubezni. Kolikorkrat
se znajdeš pred nar svetejšim Zakramentam,
ponavljaj večkrat djanje ljubezni v’ svojim ser¬
cu , ako želiš Bogu dopasti; zlasti pa se mu
daruj samo sebe. —

Tretjič se 'prosi.  Zveličani Henrik  Suzo
pravi, de Jezus v’ presvetim rešnjim Telesu
molitev tistih veliko hitrejši usliši, ki ga ondi
obišejo, in jim veliko obilniši deli svoje milo¬
sti. Praviš morebiti, de se ne moreš več časa
pred svetim rešnjim Telesam muditi, ker ne
veš, kaj početi, kako govoriti. Moj Bog! zakaj
pa ga ne prosiš potrebnih gnad ? Prosi ga,
naj ti da moč in serčnost, skušnjave prema¬
govati ; tistiga greha se obvarovati, v’ kteriga
večkrat padeš; se tistiga nagnjenja rešiti, ktero
te še vklepa, de ne moreš prav popolnama
božja biti. Prosi ga, naj ti dobrotljivo poma¬
ga, zaničevanja in vse zopernosti'poterpljivo
in krotko prenašati; naj svojo ljubezin božjo
v’ tvojim sercu razširi, in zlasti, de bi mogla
vselej z’ njegovo sveto voljo sklenjena ostati.
Tudi, če čutiš, de ti kako razžaljenje božje

42

strah dela, se brez pomude pi*ed sveto rešnje
Telo podaj, Boga odpušenja prosit, in stiskano
serce vpokojit. Ako te kej razžali, ali se ti
kej neprijetniga permeri, Bogu zroči, in prosi
ga, naj ti dobrotno svojo pomoč poda, vse to
popolnama vdana v’ božjo voljo prenesti. O
ko bi vse device tako deiale, in vedile tovar¬
ištva svojiga Ženina v’ prid obračati, bi vse
bile zveličane! Skušaj saj ti, de s’ takim ob¬
našanjem svetost dosežeš.

Molitev pred svetim rešnjim Telesam.

Moj Jezus! molim in častim te v’ nar
svetejšim Zakramentu. Ker ti si tisti, ki
si nekdaj na križu svoje sveto življenje za
me dal, in si zdaj v’ tem tabernakeljnu ka¬
kor v’ ječi ljubezni zaklenjen, ker me lju¬
biš. Ti me prijazno vabiš, se pogosto s’
tvojim presvetim Telesam per svetim obha¬
jilu poživiti, de bi se s 1  teboj popolnama
sklenila in vsa tvoja bila. O kaj ti bom
na to rekla, preljubi Zveličar moj? Zahva¬
lim te, častim te za toliko ljubezin, in za¬
upam, de ti bom skoz celo večnost za to
v’ nebesih dajala hvalo. Govorila bom s’
sveto Terezijo: Usmiljenja Gospodove bom
pela vekomaj.  (1’s. 8, 2). To v  iz tvojiga
zasluženja upam, Jezus moj, Ženin moj!
Boli me, de sim te dosihmal tolikrat žalila,
in tvojo jezo zaslužila. Moj Jezus! odpusti
mi, in sto'ri z’ menoj usmiljenje, de med

43

tolikimi in tolikimi, ki so ti zvesto slu¬
žili, ti bom tudi jest zvesto služila. Tebe
ne bom nikoli nikoli več zapustila; velikrat
te bom v 1  nar svetejšim Zakramentu obi¬
skala. Pričijočnost tvoja mi bo moč dajala,
vse nagnjenja razdjati, ktere niso k’ tebi
obernjene. Tvoja bližnost me bo opominjala,
de sim dolžna tebe zares ljubiti, in v’ vsaki
sili per tebi pomoči iskati. Vselej in vsak
čas želim biti blizo tebe; velikrat bom k 1
tvoji mizi perstopila, de te bom zamogla
bolj in še bolj ljubiti, in se s’ teboj bolj
in bolj na tanko skleniti, ljubi Jezus moj!
Ljubim te, o Bog! ki si v’ presvetim Za¬
kramentu skrit. Iz ljubezni do mene ti ne-
prenehama stanuješ na altarji; iz ljubezni do
tebe, bom jest pred teboj tukaj ostala, dokler
bom mogla, te pogosto obiskovala, kakor
bom mogla. Bodi vselej per meni, o do¬
brotljivi Jezus moj, in moje vse, in vari
me, de te ne žalim z’ greham. Želim te na
zemlji v’ te hiši pogosto obiskovati, in v’
večnosti vekomaj s’ teboj prebivati. O Ma¬
rija, moja Mati! prosi za me Jezusa, in
spiosi mi gorečo 1 jubezin do svetiga rešnji-
ga Telesa. Amen.

Pristavek.

I. Kako med sveto mašo Kristusovo
terpljenje premišljevati,

Sveta maša je postavljena v spomin Kri-
stusoviga terpljenja; torej je zlo zveličavno
njegovo terpljenje med sveto mašo premišlje¬
vati. To premišljevanje pa tistimu ni težko,
sdor ve, kaj pomenijo vse svete šege per sveti
naši. Vse namreč, kar koli mašnik, namestnik
Kristusov, per altarji dela in počne, svoj sveti
nomen ima. V’ zlajšanje zveličavniga premiš¬
ljevanja, svetih občutljejev in goreče molitve
per sveti maši, sledi'kratko razlaganje teh
svetih mašnikovih obnaškov per altarji.

Mašnik pogosto glavo , kolena in život
sklanja:  to nas spomni, kako je Jezus v’ svoji
doveški natori spoštoval svojiga nebeškiga
Jčeta, ter se mu popolnama podvergel. Ravno
ako nam kuševanje altarja  v’ spomin kliče
Jezusovo popolnama vdanost v’ voljo nebeškiga
Očeta, in voljnost vse terpljenje za ljudi spre-
eti, naj bi še toliko težko bilo.

Mašnik per altarji sem ter tj e hodi ; to
nas spomni, kako je vjeti in zvezani Jezus od
sodnika do sodnika po mestu vlačen, in po¬
slednjič na moriše peljan bil.

Mašnik dela večkrat križe nad daritvijo;
lo nas spomni križev in težav, ki jih je Jezus na
duši in na telesu terpel. S’ križi, ki jih sam
nad seboj  dela, pa naznani, de se želi sadu
Jezusoviga terpljenja vdeležiti. Povzdigova¬
nje, razprostiranje in sklepanje rok nas opomni,
tako je tudi Jezus roke povzdigoval in molil

k’ nebeškimu Očetu, zlasti na oljski gori, ko
je bila njegova duša žalostna do smerti.

Mašnih zdaj tiho , -zdaj na glas moli,  ker
je po nedolžno toženi Jezus zdaj molčal, zdaj
govoril. Tudi je pomen znotranje in zunanje
molitve terpevšiga Jezusa.

Mašnih se v’ nebesa ozira  v’ znamnje, de
daruje. Jezus se je pogosto v’ nebo oziral.
kadar je kej blagoslovljal, ali čudež hotel sto¬
riti. — Nasleduje ob kratkim nauk, kako Kristu¬
sovo terpljenje med sveto mašo premišljevati.

Mašnih:

Gre k’ altarju;

Začne sveto mašo;

Mdli očitno spoved;

Gre k’ altarju in ga kužne;

Gre na desno stran;
Bere začetik sv. maše;

Moli: Kirje elejson t. j.

Gospod usmili se;
Reče: Dominus vobiskum
(Gospod z’ vami);
Bere list;

Moli v’ sredi altarja;
Bere evangeli;

Kelih odkrije;

Daruje kruh in vino;
Reče: Oratefratres (mo-
lite bratje);]

Tiho moli;

Mdli predglasje;

Stori spomin za žive;

Kristus:

Gre v’ svoje terpljenje
Moli v’ vertu.

Kervav pot poti.
Iškarjot Jezusa s’kušlje-
jetn izda.

Jezusa vjamejo.

Jezus v’Kajfovi hiši spra¬
ševan, za uho udarjen
Peter Kristusa zataji.

Pogleda Petra, ki se spre-
oberne.

Ga peljejo k’ Pilatu.

Ga pejjejo k’ Herodu.
Ga zopet k’Pilatu peljejo
Slečen.

Tepežen (ali gajžljan)
Pilat pravi: Ekce liomo
(Lejte, človek!)
Zapljevan in zasramovan.
K’ smerti obsojen.

Križ nese.

46

Mašnih:

Razprostira roke nad ke¬
lih;

Blagoslovlja daritev;

Povzdigne sveto rešnje
Telo ;

Povzdigne sveto rešnjo
Kri;

Dalje moli;

Reče: Tudi nam grešni-
kam, ter se na persi
vdari;

Moli očenaš (pater no-
ster);

Prelomi sv. hostjo;

Spusti del sv. hostje v’
kelih;

Reče : Jagnje božje (ag-
nus Dei) ;

Dalje moli;

Se obhaja;

Kelih briše;

Kelih zagerne;

Reče: Gospod z’ vami!

Moli poslednje molitve na
desni strani 1

Reče poslednjič: Domi-
nus vobiskum; *

Reče: Ite misa est;

Da blagoslov (žegen};

Bere poslednji evangeli;

Kristus:

Veronika mu ruto poda.

Na križ perbijan.

Na križ povzdignjen.

Preliva kri iz svojih sve¬
tih ran.

Moli za človeški rod.

Spreoberne razbojnika.

Govori sedem besed na
križu.

Umerje na križu.

Jezusova duša gre pred
pekel.

Veliko per križu se jih
spreoberne.

Iz Kristusove strani teče
kri in voda.

Pokopan.

Maziljen z’ dišavami.

Od smerti vstane.

Se perkaže ženam na

v  poti.

Štirdeset dni z’ učenci
ostane.

Se poslednjič učencam
perkaže.

V nebesa gre.

Pošlje sv. Duha.

Apostelni oznanujejo sv.
evangeli po vsim svetu.

II. Mašne molitve.

47

Perpravljanje.

V’  imenu Boga -J- Očeta, ino -J* Sina,
ino svetiga -J- Duha. Amen.

Vsigamogočni, večni Bog, milostljivi
Oče! per tem opravilu svete maše se bo zdaj
tvoj edinorojeni Sin Jezus Kristus po maš-
nikovih rokah tebi pravimu živimu Bogu
daroval. Prosim te ponižno, sprejmi to ne¬
precenljivo daritev, po namenu našiga Odre¬
šenika, in njegove svete cerkve, v 1  svojo
večno čast, v’ spoznanje naše podložnosti
in svojiga nar večjiga veličastva in gospo¬
darstva čez vse stvari v 1  nebesih in na zem¬
lji. Sprejmi jo v 1  večni spomin britkiga Je-
zusoviga terpljenja in smerli na križu, in v’
dolžno hvaležnost za neštevilne dobrote,
ktere nam po njegovim zasluženji deliš.
Odpusti nam, o usmiljeni Oče, po ti neo-
madežani daritvi nedolžniga Jagnjeta naše
obilne grehe in zanikernosti, in zbriši kazni
in strahovanja, ki smo jih z 1  njimi zaslužili.
Zavoljo tolike daritve dodeli, o Bog! vso
dušno in telesno pomoč živim, in nebeško
potolažbo ter srečno rešenje dušam v 1  vicah.
Po ravno tem Jezusu Kristusu, Gospodu
našim. Amen.

48

Začetih svete maše.

Kadar mašnik pred altarjem moli.

Spoznam vpričo Boga vsigamogočniga,
pred Marijo, vselej devico, in vsimi svet¬
niki in svetnicami božjimi, de sim veliko
grešila z’ mislijo , z’ besedo in z’ djanjem.
Zadolžena sim pred Bogam, silno sim zadol¬
žena! Za to prosim sveto Marijo vselej de¬
vico in vse svetnike in svetnice božje, mo¬
liti in usmiljenja prositi za me per Gospo¬
du, našim Bogu.

Usmili se nas, o vsigamogočni Bog!
odpusti nam naše grehe, in perpelji nas v’
večno življenje.

Milost, odvezo in odpušenje naših gre¬
hov nam dodeli, o vsigamogočni in usmi¬
ljeni Gospod! Amen.

Odvzemi, pro'simo, o Gospod! od nas
naše grehe, de bomo vredni s’ čistim ser-
cam stopiti k’ nar Svetejšimu.

Gospod, skaži nam usmiljenje! Kriste,
usmili se! Gospod, usmili se nas!

Slava.

Cjast in hvala Bogu na višavah, in
mir ljudem na zemlji, kteri so prave volje.
Hvalimo te, častimo te, molimo te, povi¬
šujemo te. Zahvalimo se ti zavoljo tvoje
časti, Gospod Bog, nebeški Oče! Gospod

49

edinorojeni Sin Jezus Kristus, Gospod 3og!
Jagnje božje! Sin Boga Očeta, ki grehe
sveta odjemlješ, sprejmi našo prošnjo; ki
sediš na desnici Boga Očeta, usmili se nas!
Ker sam ti si svet, sam ti Gospod, ti sam
nar vikši, Jezus Kristus s 1  svetim Duham
v 1  časti Boga Očeta. Amen.

Kadar mašnik na moški strani moli.

Molimo.

Vsigamogočni in neskončno pohlevni
Bog, ki si žejnimu ljudstvu Studenic žive
vode iz skale obudil; zbudi iz naših terdih
sere solze obžalovanja, de bomo svoje grehe
objokovali, in po tvoji milosti njih odpuše-
nje dosegli. Po Jezusu Kristusu, Gospo¬
du našim.

Vžgi, o Gospod, z’ ognjem svetiga
Duha naše serca; de ti bomo s’ čistim te-
lesam služili, in z 1  očišenim sercam dopadli.

O Bog, ki prevzetnim nasprotvaš, in
milost ponižnim deliš; dodeli nam pravo in
resnično ponižnost, ktere živo podobo je tvoj
Edinorojeni vernim sam nad sabo skazoval,
de nikoli s’ prevzetnostjo tvoje jeze ne zbu¬
jamo, temuč s 1  podložnostjo tvoje milosti-
darove dosegamo.

Bog, ki tem, kteri te ljubijo, vse v’
dobro obračaš; vtisni v’ naše serca svojo
nespremenljivo ljubezin, de hrepenenja, s’

4

50

kterim nas ti navdihneš, ne bodo mogle no¬
bene skušnjave premakniti.

Bog, ki si nam v’ prečudnim Zakra¬
mentu spomin svojiga terpljenja zapustil 5 do¬
deli nam, prosimo, svete skrivnosti tvojiga
telesa in tvoje kervi tako častiti, de sad
tvojiga odrešenja vedno v sebi občutimo.
Kteri živiš in kraljuješ z ’  Bogam Očetam
v’ edinosti svetiga Duha, Bog vekomaj.
Amen.

. List ali berilo.

Iz bukev modrosti 4. in 5. post.

„0 kako je lep čist rod, kteri se v’
čednosti sveti! zakaj njegov spomin je ve¬
čin, ker per Bogu in per ljudeh hvalo ima.

— On nosi ko premagavec večno krono,
ker je plačilo v’ vojskovanji za čistost za-
dobil. Hudobnih rodovitna množica pa ne bo
za nič, in prešestno zasajenje ne požene
globokih korenin, tudi nima terdniga debla.

— Oni bodo brez časti umerli, in bodo med
mertvimi vekomaj v’ zasramovanji. — Vsi
prestrašeni bodo (jpred sodbo) peršli, ker se
bodo svojih grehov spomnili, in njih lastne
hudobije bodo zoper njih tožile. Tedaj bodo
pravični z’ veliko serčnostjo stali zoper te,
kteri so jih stiskali. Kadar bodo hudobni
to vidili, bodo od grozniga strahu vsi pre¬
padeni, in se bodo začudili, kako so uni

51

(^pravični) tako naglo zveličanje dosegli.
Tukej bodo sami per sebi rekli: Ti so tisti,
kterim smo se mi nekdaj posmehovali, in
jih za sramotljiv pregovor imeli. Mi neumni!
smo imeli njih življenje za nespamet, in njih
konec za nečast: Lejte, kako so zdaj per-
šteti med otroke božje in njih delež je med
svetniki! — Tako govore ti v’ peklu, kteri
so grešili. Pravični pa bodo vekomaj živeli,
in per Gospodu je njih plačilo . 44

1. Evangeli.

Bukve se prelože, in mašnik na žensko stran stopi.

V’ imenu Boga -j- Očeta, in -j- Sina, in
svetiga -J- Duha. Amen.

Vstanem poslušat sveti evangeli —
veselo oznanilo, kteriga nam je Jezus z ?
nebes pernesel, de naj po njem živimo in
se zveličamo.

Iz  evangelija sv. Matevža, 5. postav.

Jezus je odperl svoje usta in je učil,
rekoč: „Blagor jim, kteri sp čistiga serca;
ker oni bodo Boga gledali. Blagor mir¬
nim, ker otroci božji bodo imenovani. Bla¬
gor vam, kadar vas bodo kleli in prega¬
njali* in vse hudo zoper vas govorili zavoljo
mene; veselite se in od veselja poskakujte,
ker vaše plačilo je obilno v 1  nebesih . 44

4  ^

Bog mi daj moč, po tem svetim evan-
skm nauku živeti in umreti $ perprav-
' sim rajši tudi življenje dati, kot od
r :ga odstopiti.

Vera.

Verujem v’ Boga Očeta vsigamogoč-
niga i. t. d. — O moj Bog! daj mi gnado,
svojo vero vselej v’ delili spolnovati, jo pred
vsim svetam neprestrašeno pričati, do konca
v 1  nji stanovitno ostati, ter enkrat v* živi
veri, v’ terdnim upanji in goreči ljubezni
svoje življenje skleniti.

Molitev pred pridigo.

O sveti tolažnik, sv. Duh! kteri si Je¬
zusove apostelne tako razsvetlil in poterdil,
de so njegov nauk popolnama vedili in umeli,
ter z’ veliko gorečnostjo oznanovali: raz¬
svetli ravno tako tudi tega Jezusoviga na¬
mestnika, kteri nam bo zdaj njegov nauk
oznanoval. Položi mu take besede na jezik,
ktere veš, de se nar bolj našiga serca pri¬
mejo, in kterih mi po svojih slabostih nar
bolj potrebujemo, de bomo mogli hudiga se
varovati in dobro storiti. Daj mu tudi pri—
jetin in perserčfn glas, de naše terde serca
omeči, de dobre in pobožne kristjane v’
dobrim še bolj poterdi, terdovratne grešnike

pa na pravo pot pokore perpelje. Vsim
skupej pa daj gnado, ga s’ tako pobož¬
nostjo in gorečnostjo poslušati, kakor bi
Jezus Kristus sam pred nami stal, in nam
svoje nebeške nauke ozrianoval.

O Marija, mati Božja! sprosi nam od
Jezusa, de bi njegovo sveto besedo vselej
tako zvesto poslušali, in v’ sercu ohranili,
kakor si jo ti poslušala in ohranila; de bi
v’ naših sercih obiln sad prave keršanske
bogaboječnosti obrodila, de bi zmiram bolj
in bolj v’ božjim strahu in v’ ljubezni božji
rastli, in enkrat večno plačilo dosegli. Amen.

Molitev po pridigi.

O Gospod Jezus Kristus! zahvalimo
te, de si nam po svojim namestniku svete
in zveličanske nauke oznanoval, in te po¬
nižno prosimo, daj nam gnado, de bomo
tudi v 1  djanji spolnovali, kar smo slišali,
in s’ pomočjo tvoje gnade poboljšali, kar
smo zdaj nad seboj še pomankljiviga in
pregrešniga našli; de bomo tako svojo vest
bolj in bolj očiševali, in vedno v^ tvoji sveti
gnadi ostali, dokler nas k 1  sebi ne vzameš,
kjer bomo večno gledali, kar tukej veruje¬
mo, večno vživali, kar tukaj upamo, in tebe,
vse ljubezni vredniga Boga, vekomaj lju¬
bili. Amen.

54

Sveta Marija, mati Božja, in vsi sveti
apostelni, prosite Boga za nas, de po zve¬
stim dopolnovanji svete besede božje enkrat
v 1  vašo srečno družbo pridemo. Amen.

9 .  Darovanje.

Mašnik kelih odkrije in daruje Bogu kruh, potlej vino.

Sprejmi, sveti Oče, vsigamogočni večni
Bog! le-ta čisti dar, kteriga jest, tvoja
nevredna služabnica, tebi, svojimu živimu in
pravimu Bogu , z 1  mašnikam vred darujem
za svoje brezštevilne grehe, zamere in za-
nikernosti, za vse pričujoče, pa tudi za vse
verne kristjane, žive in mertve. Daj de bo
meni in njim v’ zveličanje in večno življe¬
nje. Amen. *

O Bog, naš stvarnik in odrešenik! daj
nam po skrivnosti te vode in tega vina, de
se bomo božje natore Jezusa Kristusa ravno
tako vdeležili, kakor se je on ponižal, našo
človeško natoro nase vzeti.

Darujemo ti tudi, o Gospod! kelih zve¬
ličanja, in prosimo tvojo milost, de naj pride
s’ prijetnim duham pred obličje tvojiga božjiga
veličastva za naše in vsiga sveta zveliča¬
nje. Amen.

S’ temi darovi vred se ti darujem tudi
samo sebe, o sveti Oče, neskončno usmi¬
ljeni Bog! Tebi zročim vse svoje misli,
želje, besede in djanjaj nikdar ne perpusti

55

v’ moje serce, kar bi mene oskrunilo in
tebe razžalilo. Tebi zročim svoje roke, oči
in vse počutke; o dodeli mi, de bo vsako
moje djanje in nehanje tvojo čast povikšalo.
Dar iz nedolžnih rok tebi, o Gospod, do-
pade, in molitev iz čistiga serca predere
oblake; očisti mi torej, o milostljivi Bog!
dušo in telo, de naj tvoj sveti tempel bo;
operi mi serce, de bo tebi posvečen altar,
s’ kteriga naj se v  povzdiguje k’ tebi večna
čast in hvala. Čast bodi Bogu Očetu in
Sinu in svetimu Duhu. Kakor je bila v’
začetku, in zdaj, in vselej, in vse večne
čase. Amen.

Tihe molitve ,

ge molijo po darovanji.

Prosimo, o Gospod Bog, poglej usmi¬
ljeno na to daritev, ktero tvojimu veličastvu
darujemo za svoje grehe; in zbudi iz naših
oči potoke solz, de bomo z’ njimi plamene
svojih grehov pogasili. Po Kristusu, Go¬
spodu našim.

Raztergaj, o Gospod, zaveze naših gre¬
hov, in dodeli nam vnovič, kar si nam že
enkrat dodelil, ter odreši nas z’ odpušenjem,
ki si se bil ponižal nas z’milostjo odrešiti:
de ti bomo hvalni dar s’ pravo radovolj-
nostjo in s 1  čistim sercam darovali.

56

Prosimo, o Gospod! naj nam ta da¬
ritev milost prave ponižnosti doseže, in iz
naših sere ob enim poželenje mesa in oči'
'n  napiih življenja prežene; de bomo trezno,
pravično in pobožno živeli, ter večno pla¬
čilo dosegli.

O Bog, ki nas s 1  skrivnostimi in za-
povedimi v’ svojo podobo obnovljuješ; daj
nam moč, popolnama po tvojih zapovedih
živeti, de dar ljubezni, ki si nam ga dal upati,
po pričujoči daritvi nam zares dodeliš.

Prosimo, o Gospod, dodeli milostljivo
svoji cerkvi dar edinosti in miru, ki sta v’
darovih, ki jih darujemo, skrivnostno za-
znamnjana. Po Gospodu našim Jezusu Kri¬
stusu, kteri s’ teboj živi in kraljuje v’ edi¬
nosti svetiga Duha, Bog vekomaj. Amen.

Predglasje.

Mašnik ga poje, ali pa slovesno m(51i.

Vzdigni iz prahu se serce moje, moj
duh povzdigni se v’ nebesa, in jezik hvalo
poj Bogu, po Jezusu Kristusu, Gospodu
našim. Ali ker tebe, večne časti Kralj, spo¬
dobno ne morem hvaliti, se z 1  vsimi angeli
in vikšimi angeli, s’ Kerubi in Serafi skle¬
nem, kteri ti dan na dan v’ en glas ženo:
Svet, svet, svet, Gospod Bog nebeških
trum! Nebo in zemlja ste polne tvoje slave.

57

Hozana na višavah! Hvaljen bodi, kteri pride
v’ imenu Gospodovim! Hozana na višavah!

Spomin za žive.

O usmiljeni nebeški Oče! pernesemo
ti ta presveti dar, in te v’ imenu Jezusa
Kristusa, tvojiga Sina, ponižno prosimo za
tvojo sveto katolško cerkev, za našiga pa¬
peža I., za našiga škofa I., za našiga
cesarja L, za vse pričijoče, in za vse verne
kristjane. Prosim te, o Gospod! spomni se
posebno tudi tistih živih, za ktere sim po¬
sebej dolžna, ali sim se namenila moliti,

zlasti pa. (Tukej imenuj žive, za ktere

sveto mašo posebej daruješ, in za ktere ti je zlasti
moliti - ).

Zdaj se sklenem z’ vsimi svetniki božji¬
mi, posebno z’ visoko častitljivo vselej de¬
vico Marijo, materjo našiga Boga in Go¬
spoda Jezusa Kristusa, in te prosim, dodeli
meni in vsim vernim po njih zasluženji in
prošnji vedno in povsod svojo mogočno po¬
moč. Po ravno tistim Jezusu Kristusu, Go¬
spodu našim. Amen.

3» Povzdigovanje.

Ko se kruh posvečuje.

Per zadnji večprji je vzel Jezus kruh
v’ svoje svete in častite roke, je zahvalil
svojiga nebeškiga Očeta, in ga posvetil,

58

razlomil ter dal svojini učencam, rekoč:
Vzemite in jejte vsi od tega: Zakaj to je
moje telo.

Kadar se sveto rešnje Telo povzdigne.

Bodi česen in hvaljen , o Jezus,
ki si tukej v’ podobi kruha živ pri—
čijoč! O Jezus, bodi mi milostljiv!
o Jezus, bodi mi usmiljen! o dobrot¬
ljivi Jezus, odpusti mi moje grehe!

Ko se vino posvečuje.

Po večerji je vzel Jezus tudi kelih z’
vinam v’ svoje svete in častitljive roke,
zahvalil nebeškiga Očeta, in ga posvetil ter
dal svojim učencam, rekoč: Vzemite in pite
vsi iz njega: Zakaj to je kelih moje
kervi, nove in večne zaveze, skriv¬
nost vere, ktera bo za vas in za njih
veliko prelita v’ odpušanje grehov.
Kolikorkrat bote to delali, storite v’ moj
spomin.

Kadar se sveta rešnja Kri povzdigne.

Bodi česen in hvaljen, o Jezus!
ki si tukej v’ podobi vina živ pri-
čijoč. O Jezus, tebi živim! o Jezus,

59

tebi umerjeni! o Jezus, tvoja sim
živa in mertva! Daj, o Jezus! de
tvoja draga kri nad menoj ne bo
zgubljena.

Po 'povzdigovanji.

Kakor nam je naš dobrotljivi Zveličar
zapovedal, se zdaj spomni tvoje sveto ljud¬
stvo, o Bog! ravno tistiga Kristusa, tvo-
jiga Sina, Gospoda našiga; ravno tako tudi
njegoviga zveličavniga terpljenja, njegoviga
od smerti vstajenja, in njegoviga častitlji-
viga vnebohoda. V tem spominu darujemo
tvojimu presvitlimu veličanstvu ta prečisti,
in neomadežani dar, ta sveti kruh večniga
življenja, in ta kelih brezkončniga zveličanja.

Z’ milostljivim in perjaznim obličjem
poglej, o Gospod! na ta naš dar, in sprejmi
ga tako dobrotljivo, kakor si sprejel dar
svojiga pravičniga služabnika Abelna, dar
očaka Abrahama, in dar veliciga duhovna
Melkizedeka.

Ponižno te prosimo, vsigamogočniBog!
reci, naj ti ta dar tvoj sveti angel pernese
na nebeški altar pred tvoje božje obličje,
de, kar koli nas bo presveto Jezusovo telo
in njegovo presveto kri vživalo, se z' vso
nebeško dobroto in milostjo napolnimo. Po
ravno tem Kristusu, Gospodu našim.

60

Spomin za mertve.

Usmili se tudi, o dobrotljivi nebeški
Oče! svojih služabnikov in služabnic, ki so
z’ znamnjem svete vere pred nami v’ več¬
nost šii, in se še v^ vicah očišujejo. Po¬
sebno te pa prosim za. (imenuj jih

tukaj, za ktere ti je posebno moliti"). Perserčno
te prosimo, o Gospod! dodeli tem in vsim,
ki v’ Kristusu počivajo, kraj hladu, luči in
miru po Kristusu, Gospodu našim. Amen.

Pa tudi na nas, uboge grešnike, se
milostljivo ozri, o Gospod, ker zaupamo v 1
tvojo neskončno milost; vzemi nas po tem
revnim življenji v’ družbo vsih svojih izvo¬
ljenih, ne zavoljo našiga zasluženja, ampak
iz svoje milosti po neskončnim zasluženji
Jezusa Kristusa, Gospoda našiga. Amen.

Oče naš, kteri si v’ nebesih i. t. d.

Odreši nas, prosimo te, o Gospod!
od vsiga hudiga, pričijočiga in prihodnjiga;
in na prošnjo prečiste in častitljive vselej
device Marije in vsih svetnikov nam daj mir
v 1  našim življenji, in brani nas pred vsimi
sovražniki, de nas v’ zmote ne zapeljejo,
in od tebe ne odvernejo. Amen.

Jagnje božje.

O Jezus, nedolžno jagnje božje, usmili
se, usmili se nas! Daj nam mir s’ teboj,

61

daj nam mir vesti, daj nam tisti srečni mir,
kteriga svet ne more dati. Ohrani tudi svojo
sveto cerkev v’ miru in edinosti, in zaverni
nje sovražnike na pot pokore in zveličanja.

Gospod Jezus Kristus, Sin živiga Boga,
ki si po volji Očeta, s’ pomočjo svetiga
Duha, s 1  svojo smertjo svet oživil, ponižno
te prosim, očisti vselej, prejden tvoje sveto
rešuje Telo prejmem, moje serce od vsih
grehov, in daj mi gnado, de se od tebe in
tvojih svetih zapoved nikdar ne ločim. Amen.

O Gospod Jezus Kristus! obvari me
po svoji neskončni dobroti, de te per sve¬
tim obhajilu nikdar nevredno ne bom prejela.
Obvari, obvari me te grozne nesreče, in
stori z’ menoj usmiljenje, de ne bom sama
sebi pogubljenja jedla, temuč, de bo tvoje
presveto Telo mojo dušo vselej za večno
življenje ohranilo. Amen.

4. Hladnikovo obhajilo.

Gospod, nisim vredna, de greš pod
mojo streho; ampak reci le z’ besedo, in
ozdravljena bo moja duša! (Reci trikrat).

Tudi ti se po duhovno obhajaj, in reci:

Mašnik zdaj vživa sveto rešnje Telo
in sveto rešnjo Kri v’ podobah kruha in
vina; o moj Bog! kako bi bila jest srečna,
ko bi okusilo tudi moje serce ta angelski

62

kruh, ko bi mi bila dana ta nebeška jed!
O Jezus, preljubi Ženin moje duše! v’ glo¬
bočini serca me boli in peče, de sim te ža¬
lila, in nisim vredna, te prejeti. Vendar
moja revna duša hrepeni' po tebi, kakor
žejin jelen po merzli vodi. Usmili se me,
o Jezus! odpusti mi moje grehe ;  za terdno
ti obljubim, de se bom posihmal s’ tvojo
gnado vsih grehov varovala, posebno pa
tega, h’ kterimu sim nar hujši nagnjena. S’
takim sklepam te prosim, o moj Gospod!
pridi s 1  svojo gnado in ljubeznijo v 1  moje
serce, razveseli, potolaži, oživi me spet k’
vsimu dobrimu! Nasiti mojo dušo s 1  presve¬
tim rešnjim Telesam, napoji jo s’ presveto
rešnjo Kervjo. Nikar ne glej mojih grehov,
s ;  kterimi sim te tolikrat razžalila; glej pa
revšino moje duše, ktera berž slabi in peša,
če s 1  teboj ni sklenjena. Pridi tedaj, o pre¬
sladka nebeška mana, povikšaj v 1  meni vero,
vterdi moje upanje, vžgi mi gorečo ljube—
zin, in daj mi keršansko serčnost, de rajši
umerjem, kakor bi tebe razžalila, ki si ves
ljubezin in dobrota. Amen.

Po zavzivanji.

Molimo.

Gnado svetiga Duha, o Gospod Bog!
milostljivo v’ naše serca vli, de bomo za-

63

mogli svoje grehe z’ zdihovanjem in solzami
izmivati, in de po tvoji dobroti željeno od-
pušenje dosežemo. Po Kristusu, Gospodu
našim.

O Gospod, naša pomoč in bramba!
podperaj nas; serce in celo telo nam s’
sramožljivostjo oživi in z 1  novo čistostjo na¬
vdihni 5 de bomo po tem daru, ki smo ga
tvoji dobroti darovali, pred vsimi skušnja¬
vami zavarvani.

Naj, o Gospod! vžitje tega presvetiga
Zakramenta madeže naših grehov zbriše,
ter nas s ’  skazovanjem ponižnosti v' nebeška
kraljestvo perpelje.

Ponižno prosimo, o Gospod! naj milost
svetiga Duha naše serca razsvetli, in s’
sladkostjo popolnama ljubezni obilno napolni.

Stori, prosimo, o Gospod! de bomo z’
večnim vživanjem tvojiga božanstva razve¬
seljeni, ker podobo tega večniga. vživanja
imamo v’ časnim prejemanji tvojiga presve¬
tiga telesa in presvete tvoje kervi; ki ži¬
viš in kraljuješ z’ BogamOčetam, in sve¬
tim Duham, Bog vekomaj. Amen.

Blagoslov (ali iegen).

Blagoslovi nas, prosimo te, sveta Tro¬
jica: Bog -j- Oče, Bog -j* Sin, in Bog
sveti -j- Duh, in tvoj blagoslov ostani vse¬
lej per nas. Amen.

64

Zadnji evangeli.

V’začetku je bila Beseda , in Beseda
je bila per Bogu, in Bog je bila Beseda.
Ta je bila od začetka per Bogu. Vse reči
so po nji vstvarjene. V’nji je bilo življenje,
in življenje je bilo luč ljudi. Ta je bila
prava luč, ki razsvetli sleherniga človeka,
kteri na svet pride. Na svetu je bil, in svet
je od njega storjen, pa svet ga ni spoznal.
In Beseda je meso postala  (se z’ desnim koie-
nam poklekne) in med nami prebivala; in vidili
smo njeno čast, čast kakor edinorojeniga
od Očeta, polno gnade in resnice.

Po sveti maši.

Prosim te, predobrotljivi Gospod Jezus
Kristus, naj bo tvoje terpljenje moja moč,
de me varuje, brani in zavetova; tvoje rane
naj bodo moja dušna jed in pijača, de me
nasitujejo, napajajo in razveseljujejo; po-
kropljerije tvoje kervi naj me opere od vsih
mojih zadolženj: tvoja smert bodi moja večna
čast. V’ tem življenji mi bodi poživek, ve¬
selje, zdravje, in sladkost mojiga serca; ki
živiš in kraljuješ z’  Bogam Očetam v’ edi¬
nosti svetiga Duha, Bog vekomaj. Amen.

O presveta in prečastitljiva Devica Ma¬
rija, mati našiga Gospoda Jezusa Kristusa,
vsiga sveta kratica, ki si bila vredna, ravno

65

tistiga stvarnika vsili stvari nositi, kteriga
naj svetejši telo in kri smo zdaj per sveti
maši na altarji darovali 5 perstopi k’ njemu
za me, ubogo grešnico, in sprosi mi, kar
koli sim per obhajanji te neizrečene skriv¬
nosti vedama ali nevedama, z’ razmišlje-
nostjo, z’ vnemarnostjo, ali kakor koli si
bodi, zagrešila, naj mi po tvoji presveti
prošnji dobrotljivo odpusti, on, ki živi in
kraljuje na vse vekomaj. Amen.

III. Napeljevanje,

Kristusovo terpljcuje vsako uro'
po dnevu zasiuživo premišljevati.

Zvečer,  ob šestih:  Jezus jeučencam noge
umival. (Jan. 13.)

Ob sedmih:  Jezus je zakrament svetiga
rešnjiga Telesa postavil. (Mat. 26.)

Ob osmih:  Jezus je na oljski gori molil,
kervav pot potil, in je bil vjet. (Mat. 26.)

Ob devetih:  Jezus je bil k’ Anu in Kajfu
peljan, in neusmiljeno za uho udarjen. (Jan.
18 , 22 .)

Ko spat greš, premišljuj, kako so Jezusa
v’ Kajfovi hiši celo noč zasramovali, mu v’
obraz pljuvali in ga s’ pestmi bili. (Mat. 26.)

Zjutraj,  ob štirih:  Jezus je bil peljan v’
zbirališe, kjer so veliki duhovni, starasini in
pismarji svet imeli zoper njega, de bi ga v’
smert izdali. (Mat. 27.)

Ob petih:  Jezusa so zvezaniga peljali in
izdali Poncju Pilatu. (Mat. 27.)

5

66

Ob šestih:  Jezusa je Herod s’ svojimi voj-
šaki zaničeval in zasramoval in ga v’ belo
oblačilo oblekel. (Luk. 22.)

Ob sedmih:  Jezus je bil k’ Pilatu nazaj
poslan in za razbojnikam Barabam postavljen.
(Mat. 27.)

Ob osmih:  Jezus je bil neusmiljeno bičan
(gajžlan). (Jan. 19.)

Ob devetih:  Jezus je bil s’ ternjem kro¬
nan in grozno zasramovan. (Jan. 19.)

Ob desetih:  Jezusa, vsiga kervaviga, s’
ternjevo krono in s’ škerlatastim oblačilam, je
Pilat ljudstvu perpeljal, in potem v’ smert ob¬
sodil. (Jan. 19.)

Ob enajstih : Jezus je sam svoj križ ne¬
sel na goro Kalvarijo. (Jan. 19.)

Opoldan:  Jezus je bil med dvema hudo-
delnikama križan. (Jan. 19.)

Ob eni:  Jezus je molil za svoje sovraž¬
nike. (Luk. 23.)

Ob dveh:  Jezus je spreobernjenimu raz¬
bojniku raj obljubil. (Luk. 23.)

Ob treh:  Jezus jena križu um eri. (Jan. 19.)

Ob štirih:  Jezusovo stran je vojak s’ su¬
lico odperl. (Jan. 19.)

Ob petih:  Jezusa so s’ križa sneli in po¬
kopali. (Jan. 19.)

Kadar ura bije, se zahvali Jezusu za tisto
terpljenje, ki ga je za te to uro terpel, ter reci:

Srečna ura, v’ kteri je moj Jezus učencam
noge umival! (ali: zakrament svetiga rešnjiga
Telesa postavil, kervav pot potil i. t. d.) Pro¬
sim te po te skrivnosti tvojiga terpljenja, pridi
mi na pomoč ob moji smertni uri! Amen.

67

Gotovo bo umirajočimu velika tolažba, ako
seje celo svoje življenje v’te pobožnosti vadil.

IV. Razne molitve.

Ponovljenje kerstne obljube.

Vsigamogočni, večni Bog! vstvaril si
me po svoji podobi in si me do tega tre-
nutja ohrani!; vodil si moje pota, iz mar-
siktere nevarnosti si me rešil in obvaroval
toliko druziga zlega 5 dal si mi dobre starše
in dobre ljudi, ki mi vedno dobrote dele 3
slab otrok sim bila in še tebe pomniti nisim
zamogla, ko si me ti že z 1  usmiljenjem
obiskal. Vzel si me per svetim kerstu za
svojiga otroka in sprejel si me za deležnico
nebeškiga kraljestva. Iz celiga serca se ti
zahvalim za vse te dobrote, posebno pa za
sveti kerst. Odpovem se dans zopet hudiču
in vsimu njegovimu napuhu, in vsimu nje-
govimu djanju, kakor tudi vsim zapeljivcam,
njegovim najemnikam; odpovem se vsim
napčnim šegam, in vsim drugim pregreham,
in vsimu zapeljivimu svetu. Verujem v’ tebe,
vsigamogočniga stvarnika nebes in zemlje;
verujem v’ Jezusa Kristusa, Gospoda na-
šiga, ki je rojen bil in je terpel; verujem
v 1  svetiga Duha, sveto katoliško cerkev,
občestvo svetnikov, odpušenje grehov, vsta¬
jenje mesa in večno življenje. Terdno skle-

5

68

nem, s’ tvojo gnado po nauku svete, ka¬
toliške in apostolske cerkve do smerti živeti,
de v 1  večno zveličanje pridem. Po Jezusu
Kristusu, Gospodu našim. Amen.

Molitev za gnado božjo.

(Molitev sv. Avguština.}

Vsigamogočni, večni, trojedini Bog!
v’ tvoje mogočne roke zročim dans in vse¬
lej svojo dušo in vse njene moči, svoje telo
in vse njegove počutke, vse svoje misli,
želje in dela, vse svoje znotranje in zuna¬
nje, svojo vero in svojo stanovitnost, de
jih vedno po dnevu in po noči pod svo¬
jim svetim varstvam ohraniš. Usliši me,
presveta Trojica, in varvaj me vsiga zlega,
vsiga pohujšanja in vsiga greha, vsiga za¬
lezovanja in vse skušnjave peklenskiga duha
in vsih vidnih in nevidnih sovražnikov. Uči
me dans tvojo sveto voljo spolnovati; od-
ženi od mene, kar v 1  meni sovražiš; od¬
vzemi, kar mi je škodljivo, in dodeli mi,
kar mi je koristno. Zanesi mi dans in vse¬
lej zavoljo grehov; usmili se mojih sovraž¬
nikov; daj mi serce, ki se tebe boji, duha,
ki tebe ljubi, um, ki tebe razumeva, ušesa,
ki tebe slušajo, in oči, ki tebe gledajo.
Dodeli mi, de dobro in hudo prav razločim,
in vari me vsiga zlega na duši in na tele-

69

su, ki si svet in vse hvale vredin veko-
mej. Amen.

Molitev za duha prave pobožnosti.

Dodeli mi, o milostljivi Bog! dodeli
mi duha prave pobožnosti, in ob času mo¬
litve vso mojo dušo tako k’ sebi vleci, in
vse moje misli tako k’ sebi obračaj, de se
le s’ teboj pečam in sladkost tvoje Božje
pričujočnosti v 1  mirni tihoti svojiga serca
vživam, po Jezusu Kristusu, Gospodu na¬
šim. Amen.

Molitev za duha zatajevanja.

O Jezus, ki si rekel: „Ako hoče kdo
za menoj priti, naj zataji sam sebe, in naj
vzame svoj križ, in naj hodi za menoj ! 44
dodeli mi, prosim te, tolikanj potrebniga
duha zatajevanja; dodeli mi pa tudi gnado,
de vse svoje počutke tako v* oblasti imam, de
si, jih vedno berzdaje, čedalje obilniši plačilo
v’ nebesih zaslužim, in, de bom, kakor sim
zdaj s’ teboj v’ terpljenji, tudi enkrat s 1
teboj v’ poveseljenji, ki živiš in kraljuješ
z’ Bogam Očetam v’ edinosti svetiga Duha
Bog vekomej. Amen.

Molitev za ljubezin do Boga in do
bližnjiga.

O moj Bog! ni je veči nesreče, kakor

70

če  tebe ne ljubim. Vli tedej tako ljubezen
v 1  moje oserčje, de tebe ljubim iz.vsiga
svojiga serca, iz vse svoje duše, iz vse
svrfje misli in iz vse svoje moči, svojiga
bližnjiga pa kakor samo sebe. Dodeli mi
tako ljubezen, ktera tebe, zavoljo tebe sa-
miga, kot neskončno svetost in dobroto, vse
perjatle le v’ tebi , neperjatle pa zavoljo
tebe ljubi. Dodeli mi tako ljubezen, ki tebe
čez vse ljubi, ki vse le na-te obrača, ki
v’ vsili rečeh le tebe najde, ki ni samo-
pridna , ampak le tvoje ime poveličevati si
perzadeva. Dodeli mi tako ljubezen, ki je
poterpežljiva, krotka, ponižna, modra in
previdna, ki ne misli hudo, ki se ne veseli
nad krivico, ampak se veseli nad resnico.
Dodeli mi tako ljubezen, ki vse pokrije,
vse veruje, vse upa, vse prenese. Dodeli
mi zadnjič tako ljubezen, brez ktere nisim
nič in brez ktere mi vse nič ne pomaga,
ljubezen, ki ne bo nikdar nehala, ki je
močneji kot smert, ki je v’ tem življenji edino
zasluženje pravičniga in ki mu v’ prihodnjim
življenji obilno plačilo in večno zveličanje
perpravi!

Molitev za dar ponižnosti.

O Jezus, edinorojeni Sin Boga Očeta,
ki si se bil tolikanj ponižal, de si nebeško
veličastvo zapustil, iz ljubezni do nas greš-

7i

nikov človek postal in pokorin bil do smerti
in sicer do smerti križa, uči me ponižnost,
daj mi spoznati, kolikanj krotak in iz serca
ponižin de si. Vtisni mi globoko v 1  serce
ta nauk, v 1  kterim vsa človeška vednost
obstoji, de sama od sebe nič nisim, de sim,
kar imam, le od tebe prejela, in de se imam
za vse le tebi zahvaliti. Ponižaj me pod
svojo vsigamogočno roko. Daj mi spoznati
in občutiti svoje slabosti in pregrehe. Ne
perpusti, de bi se prevzela, se boljši mislila,
kakor sim, dobre lastnosti in darove sebi
perpisovala, ki mi jih je le tvoja neskončna
milost podelila. Nikar mi ne perpusti do-
briga iz tega namena delati, de bi me ljudje
vidili in hvalili. Perlizovanje in človeška
hvala naj me nikdar ne zapeljete. Nikar
mi ne perpusti čez druge povzdigovati se;
dodeli mi veliko več krotkost, ki je per-
ljudna, odjenljiva, in se veseli, kadar se
bližnjimu čast in hvala daje. Jest pa bodi
iz serca ponižna, zadovoljna in mirna, ako
me svet ne pozna, ali če me ponižuje in
zaničuje.

Molitev k’ Jezusu in Marii za
ohranjenje nedolžnosti.

O Jezus, perjatel čistih duš, ki si si
nar čistejši devico Marijo mater zvolil in ki
si med vsimi učenci nedolžniga Janeza nar

bolj ljubil, zročim ti polna zaupanja svoje
telo in svojo dušo, de ji med zapeljevanjem
tega sveta neomadežane ohraniš. O Jezus!
tebi zročim svojo nedolžnost, ta dragi za¬
klad, ki si mi ga z’ britko smertjo na križu
perdobil. Bodi mi varh in podpornik na ne¬
parnim potu tega življenja, de tega draziga
zaklada svoje mladosti ne zgubim; poma¬
gaj mi, de svojiga telesa, ki je bilo per
svetim kerstu v ;  tempel svetiga Duha po¬
svečeno, ne oskrunim, temuč v’ čist in ne-
omadežan dar ohranim. V’ ponižnosti upam,
d v e bo tvoja gnada moji slabosti moč dala.
Čuti hočem in moliti, de v* skušnjavo ne
padem. Ako pa moram po tvoji presveti
volji skušana biti, kakor nekdaj tvoj zvesti
služabnik Jožef in čista Suzana, razsvetli
hitro mojo dušo, de vidim brezno, ki se mi
odpira; obudi v’ mojim sercu sveti strah
tebe razžaliti in vekomej od tebe ločiti se;
pošlji mi svojiga angela, de me spremlja
in vodi, kakor je nekdaj sveti Rafael či-
stiga Tobijata spremil in iz nevarnost rešil.
Slušati hočem pervi glas tvoje gnade in
bežati, kjer bežati zamorem; če mi pa to
ni mogoče, raji umerjem, de le dušniga
življenja, nedolžnosti, s’ smertnim greham
ne zgubim.

Ker pa veš, de brez tebe nič ne pre¬
morem , me podpiraj tvoja vsigamogočna

7S

roka per čuvanji, molitvi in vojskovanji; in
tebi samimu bodi vsa čast in hvala, ako s 1
tvojo gnado vidne in nevidne sovražnike
premagam. Obvari moje oči,- de jih minljiva
posvetna lepota nikdar ne oslepi, de veliko
več v 1  neminljivo, večno lepoto nebeškiga
kraljestva pogledujejo, kamor nič nečistiga
priti ne more. Zagradi moje ušesa, de se
nikdar grešnim pogovoram ne vdajo, de pa
rade tvoje besede poslušajo, ki imajo večno
življenje. Vladaj moj jezik, de se le v'
tvojo hvalo in v 1  podučenje in spodbujenje
mojiga bližnjiga obrača. Ravno jezik te mora
posebno poveličati, ker se nanj tvoje rešnje
Telo tolikrat položi. O moj Jezus! ali bi
mogla toliko nehvaležna biti, de bi tebe,
neomadežano Jagnje Božje, na nesramni
jezik in v’ nečisto serce sprejela? Veliko
bolj bi te to bolelo kot terpljenje na križu,
ker že senco greha studiš. Obljubim, de ne
bom nikdar tvojih ran, tvojih bolečin z’ gre-
ham ponovila. Bom pa v’ skušnjavi v’ tvoje
rane perbežala in v’ njih zoper silo grešniga
poželenja pomoči iskala. Preljubi Jezus!
vtisni mi globoko serce svoje bolečine,
de jih imam vedno pred očmi; potem se mi
greha ni bati. Zakaj kako bi bilo mogoče,
tebe ne ljubiti, ki si me do smerti ljubil ?
In kako bi bilo mogoče, tebe, preljubeznji-
viga Boga, razžaliti, ki si mogel zavoljo

74

mojih grehov terpeti in ki te sleherni greh
vnovič križa?

V’ nedolžnosti in v’ čednostih bodi čas
moje mladosti tebi posvečen! Saj nič dru-
ziga kot le čisto serce me zamore v’ vsih
zadevah mojiga življenja srečno storiti; in
;i sam si rekel: Blagor jim, kteri so čistiga
serca; ker oni bodo Boga gledali! Tebi
tedej darujem svoje serce in vse njegove
nagnjenja, želje in hrepenenja, ne samo
zato, ker si ti zapovedal, de te moramo iz
vsiga serca ljubiti, temuč, ker le tvoja lju¬
bezen pravo srečo in zveličanje dodeli.

In ali bi ne bila za me nar veči sreča,
ko bi tistim perdružena bila, od kterih sveti
Duh govori: O kako lep je čist zarod, ki
se v 1  čednostih sveti; ker večin je njegov
spomin: per Bogu in per ljudeh hvalo ima;
— ko bi bila v’ tisto zvoljeno družbo per-
šteta, ki bodo enkrat za Jagnjetam hodili
in pesem peli, ki je nihče ne more peti razun
njih, ki so device? — Ali bi ne bila ravno
;ukej tebi, o moj Jezus! in tvoji prečisti
Materi prav podobna ?

Zato si pa tudi hočem neprenehama
jerzadevati, temu nar lepšimu zgledu svete
nedolžnosti podobno ohraniti se. O kraljica
devic! v’ tvoje varstvo se zročim dans in
vse dni svojiga življenja. O stegni svoje
milostljive roke nad me; vodi me po potu

75

zveličanja; navdajaj me s’ straham Božjim
in z’ ljubeznijo do Jezusa, de me bo po
tvoji mogočni prošnji z’ belim oblačilam ne¬
dolžnosti ozaljšano On, Jagnje Božje, v’
nebeško svatovšino poklical, kamor bodo le
tisti peršli, ki so čistiga serca. Amen.

p



v ' •

i *  -





Obseg,

Stran

Deviška čistost.

A

Vrednost in lepota deviške čistosti .... £

Pomočki čistost ohraniti.

Molitev.

Sveto Obhajilo.

Zatajevanje.

Samotnost. ..

Grešne perložnosti se varovati . . . .

Le sarniga Boga iskati.

Kako naj bogoljubna duša vsa božja bo . .

Molitev.

Zakrament svete pokore.

Nekoliko od sv. Obhajila.

Pogosto sv. Obhajilo.

Zavernitev nekterih vgovorov zoper pogosto

sv. Obhajilo.

Opominovanje k’ pogostimu sv. Obhajilu . .

Od duhovniga Obhajila.

Vsakdanja prošnja za odpušenje vsih nehvalež¬
nost, ktere se Jezusu v’ nar sve¬
tejšim Zakramentu zgode . . .

Obiskovanje Jezusa v’ presvetim Zakramentu
Molitev pred sv. rešnjim Telesam. . .

1C
1C
11
15
1 £
1 1
lt
21
21
2:

2i

3C

3£

31

3'
3£
4 S

Stran.

Perstavek.

I. Kako med sveto mašo Kristusovo terpljenje

premišljevati. 44

II. Mašne molitve .  . 47

III. Napeljevanje, Kristusovo terpljenje vsako

uro po dnevu zasluživo premišljevati 65

IV. Razne molitve. 6  7

Ponovljenje kerstne obljube.67

Molitev za gnado božjo.68

Molitev za duha prave pobožnosti. . . 69

Molitev za duha zatajevanja ....  69

Molitev za ljubezen do Boga in do bližnjiga 69

Molitev za dar ponižnosti.70

Molitev k’Jezusu in Marii za ohranjenje

nedolžnosti.. . . 71

ir ** ,.j- •  /

1 * 1 ' j ^

• « 0 »-*-' • A ..!/ <, -5 ?£.<■ f' »e t-ooi^

.1 ■’/■ , ^ -/' ' .

f/^- v- £ tz. . ,z~ j  r /- //Vi. YV . . -

^ r C/-' /t  ^

• < Jc'yi,o 4^>- <-f-C r '

"a- ' 7  ■.■/  -

| ,-. ' P v <* A v  ,

l.

j ' ‘ " - •' > (au?/ > v-t^ :

'I >■/’■

' 3  <^veAvf-_y * e- t &t<s*

W ’ V/ ' , J '■ /

• f / /s_- /

i/UoC^ /Lm^

^ K/HAi^ C<A/hs€*->

«7a

y£* i>c-  »ve /i*.,

& 4 y/ ^ 'r^cJt  -v/Ca'

<y “ ^ / / ' / v

♦■ »i- *e M*®tv rt*e-D e-Ct, ;

* r»\. >\  t-Z/vu C čvv /

e/ei. / «.

r , &:*■  •'. • - .* 0t •f-^’ o Cot tr-i^, •

Cfi ti' 4  ■’ / '/

£ ^ *€<C' . /

• :v  ' ; i-i ^-' C y*. '' »!■•- ' :  >-v-0t- '/v

/ / / /

L-^v c^, /v%'i.e esc-- ~

,y>/

jVw. 4/s*

*/« <


I

/ ' f, - f / t -J

'i&Žrt* _ > /a* r i  -•-> ■ - =* ■ •

/^A- -ff-C  'V ^ ^O*- , j  --p ^

£

0^

'<- ',v^


v »"v

wt-

I .*//

►

5* ' 1 > ^ £*).€- ru e c i>

/S / ^

A^- s  <t  f v. •' f

v<? VV f

.^OA^ 7 '? V't^' A t- -^VV • { \ ^

if4<-' *«/ r>i-t^u) tjA’* '"

r :y 7 ■ // •/ // /

*££?'<jO\sO  i' Vfr".- f AL *■-  • ^

’ — -•^Tr' 'jL/bo  PC )d'i<~-'~

'■! < K?xvjt 'od+*M^9


o<2_‘

7

V; '»


$1 •♦n. Ci. i?'< ■'+> &C"*Xr

A» >.o-&vy±

/

jA ,

~ v  * „ ^c>y o

«... 'f,- -

• V3>. ;  '-j**§r :  -'  oc-j7 ■

> t. H?’

■<£. *> i

> ^


«- • .7 .•

i <-rl -rlA-f


ed-'--'