^joXLWI^t29^ENA9^rr GLAS Kranj, torek, 11. aprila 1995 V Kranju odprli sejem kmetijstva in gozdarstva Ponuja, izobražuje, razčiščuje... Povezovanje kmetijstva in gozdarstva, kakršno je značilno za kranjski sejem, v prihodnje čaka tudi kmetijsko in gozdarsko javno službo. Kranj - Ko je minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano dr. Jože Osterc v petek odpiral 34. slovenski sejem kmetijstva in gozdarstva, je poudaril, da so razstavljale! in prireditelji raznih posvetovanj "vdihnili" sejmu tudi pomembne vsebine in sporočila. In eno takšnih sporočil, ki smo jih slišali na pogovoru o vključevanju Slovenije v Evropsko zvezo, je tudi to, da se mora slovensko kmetijstvo pripraviti na evropsko kakovost ne glede na to, ali se bo naša .država pridružila zvezi ali ne. Če je bil sejem v Komendi "specializirani kmetijski sejem", na katerega so zašli domala predvsem kmetje, je kranjski tak, kot smo ga že vajeni: je mesto za kupčije, za izobraževanje (predstavljajo se javne službe, šole, organizacije) in za izmenjevanje različnih strokovnih (in deloma tudi političnih) mnenj. Ker poleg kmetijskih in gozdarskih strojev ponuja tudi veliko avtomobilov in še več blaga za široko porabo, so med obiskovalci poleg kmetov tudi nekmetje. In prav je tako! Morda bodo prav na sejmu slišali kaj o tem, da kmetovanje ni le pridelovanje hrane, ampak tudi ohranjanje poseljenosti, negovanje krajine... • C. Z., slika: G. Sinik Gorenjska ^ Banka * W d.d. Krati) Banka d posluhom S.E.I.K.O pred likvidacijo Jesenice, 10. aprila - Družba S.E.I.K.O na Jesenicah, ki je v začetku zaposlovala 450 zaposlenih, zdaj pa jih je v družbi 165, je deloma pred likvidacijo, tržni zanimivi deli družbe pa se bodo prodali. Vsi delavci bodo kot tehnološki presežki razporejeni na Center za prestrukturiranje kadrov, novi lastnik pa naj bi jih kasneje po predvidevanjih prevzel od 80 do 100. Tako je sklenil koncem Slovenskih železarn, ki ni predvidel stečaja zaradi upnikov (65 odstotkov jih je iz koncema slovenskih železarn) in drugih razlogov in se je odločil, da se tržno neuspešna proizvodnja likvidira - v likvidacijskem postopku naj bi poplačali vse upnike. Trenutno v S.E.I.K.U. delajo za italijanskega naročnika v okviru posla, vrednega milijardo 800 tisoč lir, februarske plače so dobili iz kredita, za mar-čevske je prispeval koncem, za aprilske plače pa so za predujem zaprosili tujega partnerja. • D. Sedej DANES V SOTOČJU ^njčani državni šolski prvaki - Minulo soboto je bil v *°rt*ni na Planini finalni turnir Pionirskega festivala J? mlade košarkarje, starejše pionirje šolskih ekip. ^njiani so se izkazali kot dobri organizatorji in "*r«tf kot odlični košarkarji, saj so v finalnem srečanju qC|»c/ oŠ Matija Čopa visoko, z 85:56, odpravili ekipo * Neznanih talcev iz Dravograda in osvojili prvo IJesto. v Škofji Loki so se na finalu osnovnošolskega V^nstva pomerile mlade košarkarice. Zmaga je šla v JZan°> učenke OŠ Petra Kavčiča pa so osvojile 4. zaSi°' Vei ° prvenstvih in ostalih športnih dogodkih je QPisano v današnji Stotinki. • V.S., slika: LJeras Vzdrževanje kategoriziranih lokalnih cest Cestno podjetje vzdržuje le še četrtino cest V treh gorenjskih občinah vzdržuje vse ceste, v štirih le nekatere, v vseh ostalih pa nobene. Kranj - Cestno podjetje Kranj je doslej glede na določbe trinajst let starega zakona o cestah formalno vzdrževalo vseh petsto kilometrov kategoriziranih lokalnih cest na Gorenjskem, medtem ko jih je dejansko le okoli 70 odstotkov. Od letošnjega 1. aprila dalje jih vzdržuje le se približno četrtino. Cestno podjetje še naprej vzdržuje vse kategorizirane lokalne ceste v blejski, radovljiški in bohinjski občini, eno cesto v občini Gorenja vas (občinska meja - Zapreval - Javorje - Poljane), eno v nakelski občini (Jurčkovo polje - Za-draga), štiri v škofjeloški občini in deset cest v tržiški, v vseh ostalih pa (do morebitnega podpisa pogodbe) nobene. (Več na 3. strani) • C. Zi. Gorenjski vrh v Celovcu Gorenjski glas že dolgo odlično sodeluje z mestnim svetom Celovca, ki je ob organizaciji našega časopisa minuli petek povabilo na obisk v Celovec župane novih gorenjskih občin. Gorenjski župani, ki so se vabilu odzvali, so se v mestni hiši s predstavniki Celovca in dežele Koroške pogovarjali o lokalni avtonomiji, gostitelji pa so jim razkazali tudi obnovo starega mestnega središča. Iz Celovca smo se vrnili z najlepšimi vtisi. (Več na 6. in 7. strani). - Foto: Gorazd Šinik Veliko 1« hJt*****™ sejmu v soboto v Cerkljah *rfeT?!"te|j- Turistično društvo Cerklje **v u} iwedno zanimanje razstavljal-111 ««di obisk. nočni sejem aprila - Na prvem povojnem gajvJ? 64 razstavljala jih je bilo seveda $tajerl GorenJskega, prišli pa so tudi s *°se? tga in D°lenjskega. Predstavile sira j5'Pjance iz Železnikov, izdelovalec ^dd °renje vasi, kovaški mojster iz pa št?°ra' Pridelovalci medu iz Bašlja, "*deln J™ vrhunskih vin, suhe robe, iz jLovalec lončenih izdelkov Kremžar sp0m°mende, pa izdelovalci orodij, Nkti? obutve. oblačil in različnih • °noč -ih Predmetov. Manjkalo ni veli-in ifte mh vejic, butaric, prtov. Za pecivo Precj j en.e.izdelke so poskrbeli domačini, avili Da so se tudi domači obrtniki. >X • A. Ž. mobitel 225-060IJ 27,1 % POPUST, UGODNI KREDITI iSm klub 486/40 že od 120.624,00 SIT ali 6.587,00 SIT mesečno! T«l./F«»: 064/ 22 10 40 mednarodna prireditev 34. SLOVENSKI SEJEM KMETIJSTVA IN GOZDARSTVA KRANJ, 7. - 14.4.1995 •VSE ZA POUE, VRT IN GOZD • PREHRANA, BLAGO ŠIROKE PORABE • LOVSKA OPREMA, OPTIKA SLOVENIJA IN SVET Potrjena izhodišča za Evropo Ljubljana, 10. aprila - Med najodmevnejšimi sejami parlamentarnih odborov pretekli teden, je bila seja Odbora za mednarodne odnose državnega zbora, ki je obravnaval in podprl pobudo in izhodišča za sklenitev evropskega sporazuma med Slovenijo in Evropsko unijo ter ustanovitev parlamentarne skupine za evropske zadeve. Kljub nekaterim dvomom o tem, kakšna bo cena priključitve Slovenije Evropski uniji, v Odboru za mednarodne odnose ni "evroskeptikov", vsaj če sodimo po glasovanju: kar deset od enajstih članov je glasovalo za prelagano pobudo in izhodišča. Zunanji minister Zoran Thaler je v uvodu opozoril, da je začetek pogovorov o tako imenovanem asociacijskem sporazumu prvi korak Slovenije k polnopravnemu članstvu v Evropski uniji, katerega edina alternativa je obmejno obrobje in tveganja v težnostnem polju Balkana. S članicami EU poteka že več kot 70 odstotkov naše zunanjetrgovinske menjave, zato je uspešno vključevanje po mnenju nekaterih pogoj preživetja in najpomembnejši projekt po osamosvojitvi. V SKD opozarjajo na nujno večjo enotnost in usklajenost strank ob tem vprašanju, le v SLS so do teh procesov kritični, saj menijo, da je odpiranje Slovenije za tuje kupce nepremičnin nesprejemljivo, prehodno obdobje približevanja in prilagajanja pa prekratko. V četrtek in petek so se v Bruslju že začela tako imenovana tehnična pogajanja med delegacijo Evropske unije in Slovenije na katerih so že začeli usklajevati določila osnutka sporazuma o pridruženem članstvu Slovenije. V ospredju je bilo vprašanje tempa s katerim se bo Slovenija kot najrazvitejša kandidatka za članstvo v EU prilagajala evropskim standardom, obe delegaciji pa sta pogovore ocenili za uspešne. Če ne bo nepredviđenih zapletov, naj bi bil sporazum sprejet do 12. junija. Modernizacija javne uprave s Švicarji Ljubljana, 10. aprila - Pretekli teden so v Ljubljani predstavili skupen projekt Slovenije in Švice o modernizaciji javne uprave, za katerega so decembra lani dosegli medvladni sporazum. Včeraj se je namreč sestal nacionalni projektni svet, ki ga sestavljata delegaciji obeh držav, in na katerem so se dogovorili za merila o izbiri slušateljev. Kot je dejal minister za notranje zadeve Andrej Šter, ki je predsednik tega sveta, pričakujejo, da bo ta projekt Sloveniji dal 40 visoko usposobljenih upravnih delavcev za organizacijo, metode in tehnike dela v upravi ter menedžment v javni upravi, pri čemer naj bi polovica delala v ministrstvu za notranje zadeve, drugi pa po ostalih ministrstvih. Izobraževanje prvih slušateljev na bi se pričelo jeseni, razpisi pa bodo objavljeni že to pomlad. Pogoji bodo strogi: visoka izobrazba, starost med 27 in 35 let, najmanj 3 leta dela v državni upravi. Slušatelji bodo morali zaradi visokega finančnega vložka podpisati pogodbo o najmanj tri letnem delu v upravi, pred začetkom študija pa bodo morali tudi specifično izpopolniti znanje angleškega jezika. Jugoslavija je šele na četrtem mestu Na seji odbora državnega zbora za mednarodna vprašanja je bila konec tedna na dnevnem redu slovenska zunanjepolitična strategija, v kateri je po pomenu na prvem mestu slovensko povezovanje z Evropo, odnosi z državami srednje in vzhodne Evrope, odnosi s sosedami in šele nato odnosi z državami, ki so nastale iz nekdanje Jugoslavije. V zvezi z nedavno napovedjo premiera dr. Drnovška, da bo Slovenija odprla predstavništvo v Beogradu, je predstavnik zunanjega ministrstva pojasnil, da je postopek že stekel, vendar iz Beograda še niso prejeli odgovora. Precejšnja pozornost je bila na tej seji posvečena slovenskim manjšinam v zamejstvu - Italiji, Avstriji in na Madžarskem, ki so se znašle v težkem materialnem položaju, zato so naložili vladi, da do konca meseca pripravi predlog načrta za kreditiranje in sovlaganje v zamejsko gospodarstvo. • Š. Ž. Hišna številka prinaša družinsko srečo Tudi tokrat se splača natančno prelistati Gorenjski glas in v njem poiskati dva podatka, ki sta tako, kot nad tem tekstom piše nagradna igra". Podatka vključujeta:!.: neko gorenjsko naselje (in ulico v njem, Če je v naselju uveden ulični sistem) ; 2.: številko. Oboje skupaj sestavlja hišno številko, ki je tokrat srečna hišna številka in družini, ki na tej številki stanuje, prinaša nagrado v vrednosti 20.000 tolarjev. Hišna številka je izbrana naključno z ločenima žreboma in lahko pomeni npr. večdAižinski stanovanjski blok (ali celo stolpnico), lahko je v naselju ali ulici več enakih začetnih hišnih številk z dodatki (a; b; c ...). Zato nagradna igra, ki poteka enkrat tedensko v torkovem Gorenjskem glasu, vključuje tudi hitrost: tisti, ki prvi najde svojo hišno številko, objavljeno po navedenih pravilih, in prvi pokliče uredništvo Gorenjskega glasa, telefon 064/ 223 - 111, prejme nagrado. Igra traja do jutri, srede, do 14. ure - dvajsettisoč tolarjev vredno nagrado pa prejme prvi, ki nas s srečne hišne številke pokliče. V petek preberite, kako je bilo v tem krogu nagradne igre Gorenjskega glasa "S hišno številko vsak teden ena srečna družina". Javna tribuna Slovenskih krščanskih demokratov Kranja Evropa je za Slovenijo edina izbira Tudi za kmetijstvo ni dvoma o tem, da potrebuje zahodnoevropske trge, le njegov položaj bomo morali pred vstopom v EU urediti primerljivo stanju v Evropi. Kranj, 10. aprila - Pravega motiva ali vzroka za četrtkovo javno tribuno z naslovom "Razvojne možnosti slovenskega gospodarstva s poudarkom na oceni razvojnih možnosti kmetijstva", ki jo je priredil v Hotelu Creina Občinski odbor SKD Kranja, sicer nismo slišali, zato lahko le ugibamo, da je šlo morda za eno od prireditev pred sobotno V. redno letno konferenco te stranke, ali pa priložnostni pogovor pred otvoritvijo sejma kmetijstva in gozdarstva v Kranju. Kakorkoli že, sta se ministra iz vrst SKD Janko Deželak -minister za ekonomske odnose in razvoj, ter dr. Jože Osterc - minister za kmetijstvo in gozdarstvo, ki je pripeljal s seboj kar tri državne sekretarje, na vsa zastavljena vprašanja potrudila temeljito odgovoriti sicer skromnemu številu zbranih poslušalcev. S proračunom nezadovoljna ministra Kot so pokazala vprašanja obiskovalcev v drugem delu te javne tribune, ki je bila organizirana po zgledu nekdanjih Glasovih prej, so večino poslušalcev bolj zanimala vprašanja nadaljnjih možnosti kmetijstva, kot širša gospodarsko razvojna vprašanja, zlasti v luči v parlamentu pravkar začete obravnave letošnjega državnega proračuna. Oba ministra sta izrazila svoje nezadovoljstvo z razporeditvijo sredstev znotraj predloga proračuna, kot to verjetno v teh dneh počno vsi slovenski ministri, priznati pa je treba, da sta na vsa vprašanja voditelja, predsednika Občinskega odbora SKD Kranj Petra Oreharia, kot tudi obiskovalcev, dokaj dosledno odgovarjala. Pri tem je Janko Deželak menil, da je to najboljši način, da člani vlade neposredno spoznajo poglede ljudi in njihove odzive na ukrepe vlade. Gradimo sistem primerljiv Evropi Čeprav je Janko Deželak bil na dan te javne tribune šele 62 dni na mestu ministra, je iz njegovih odgovorov kaj hitro postalo jasno, da ob svojih izkušnjah iz gospodarstva ter opravljanja drugih pomembnejših funkcij - nazadnje je vodil Agencijo za sanacijo bank, dobro pozna svoje področje. Za skoraj pet let pnza-devanj po korenitih spremembah družbenega in ekonomskega sistema po prvih demokratičnih volitvah v Sloveniji, je menil, da predvsem pomenijo slovo od sistema nekdanje SFRJ, ki z družbeno (ne) lastnino ni bil ekonomski niti demokratičen. Namesto monopolov vojaškega kompleksa, kompleksa Crvene zastave in agrarnega kompleksa, ki so prevladovali v gospodarstvu podobno kot ena partija v političnem smislu, se v teh letih gradi tržna ekonomija na osnovi privatne lastnine, ki je primerljiva drugim sistemom v Evropi. To velja tudi za denarni sistem, kjer je monetarna oblast, v razliko od preteklosti, ko je bila podrejena izvršilni oblasti, postala povsem samostojna. navidezno zaposlenostjo v njih, perspektivo vidi Janko Deželak v razvoju družinskih podjetij z 50 do 150 zaposlenimi ter razvojem storitvenega sektorja. Največjo nevarnost tem ugodnim gibanjem pa predstavlja rast plač, saj so že zdaj, če se primerjamo npr. z Avstrijo, glede na ustvarjeno, za 40 odstotkov previsoke. Za intervencionizem na področje kmetijstva minister za ekonomske odnose meni, da je opravičljiv do določene mere, do ravni držav, ki se jim želimo pridružiti v EU. To prilagajanje je neizbežno, saj Slovenija kot izolirani otok nima možnosti primernega preživetja. Alarmantna nasprotovanja in opozorila na izgubo identitete nimajo realne osnove, če bomo znali uporabiti zaščitne mehanizme, ki jih svet in evropska praksa že pozna. Gospodarski razvoj lahko ogroze plače Janko Deželak je potrdil nedavni optimizem premiera dr. Drnovška, da je slovensko gospodarstvo svojo žilavost potrdilo s tem, da je na najzahtevnejših zahodnih trgih našlo nadomestilo izgubljenih jugoslovanskih trgov, da nas po zavidljivi gospodarski rasti, sorazmerno nizki stopnji brezposelnih ter več kot 7000 dolarji GPS na prebivalca, kar vse že prehiteva nekatere članice Evropske unije, pozna že ves svet. Seveda nas še vedno čaka težaven proces Erestrukturiranja velikih zgu-aški konglomeratov, pri čemer se ne bi smeli slepiti le z Na vasi naj živijo tudi nekmetje Minister dr. Jože Osterc pa je s svojimi sodelavci razložli nastali položaj ob predlogu letošnjega proračuna, ki mu je kot član vlade nasprotoval. Ocenjuje namreč, da predvidena sredstva ne zagotavljajo delovanja vseh z zakonom ustanovljenih in nujno potrebnih javnih služb na področju kmetijstva. V Sloveniji še nismo spoznali dovolj dveh tudi dolgoročno ekonomsko opravičljivih nalog kmetijstva: možnosti zagotoviti prehrambeno preživetje naroda v kriznih časih, ter zagotavljanja poseljene, kultivirane in za življenje prijetne pokrajine, o Čemer bo potrebno, če želimo zagotoviti preživetje kmetijstva, prepričati večino v parla; mentu. Cilj namreč mora biti« da se kmetijam s cenami pridelkov in subvecijami zagotovi tak dohodek, ki bo opravičeval kmetovanje ne glede na pridelovalne pogoje-saj mora biti kmečko prebivalstvo v podobnem položaju, kot drugi sloji. Raven življenja na vasi se mora dvigniti na ta* nivo, da bo življenje tam postalo privlačno tudi za nek' mečko prebivalstvo, saj je to najboljši način preseganja razlik in socializacije. Kmetijstvo potrebuje trge Evrope Tudi na kmetijskem miniS' trstvu so prepričani, da Slovenija nima druge izbire, ko1 pridruževanje združeni Evropi, že pa so se lotili temelji^ analize tega, kaj bo taka pP/ pomenila za kmetijstvo. & smo lani uspeh na zahodne trge izvoziti za več kot 40B milijonov dolarjev pridelkov in prehrambenih izdelkov, pa tudi izkušnja pri uspešnem prilagajanju evropskim stafl' dardom pri mleku, potem jI kmetijstvo ta prehod ne pl smel biti nič veliko težji, k° za ostalo gospodarstvo. P0' trebno bo dvigniti storilnost-predvsem pa s strani držaye zagotoviti tako zaščitno ty podporno politiko, kot so deležna vsa ostala kmetijstva v državah, ki naj bi se }& pridružili. Ogovori poznavalcev V drugem delu javne W bune se je, kot je dejal vodi^ večera, iz vrst poslušale6 nabralo pisnih vprašanj iJl mali zvezek". Prisotne je nimala usoda kmetijskih kofl1 binatov, zakaj tako počasi1 uresničevanje denacionali?? rije, cenovna in uvozna pol1: ka za kmetijske pridelke fjj prehrano, usoda mešan1 kmetij, tuja vlaganja, dop0^ nilne dejavnosti in turizem 11 kmetijah, vzdrževanje gozdn, poti, pa tudi širša ter boD politična vprašanja. Vsi, »o spraševali, so dobili odgovo^j odgovore, ki niso dopunu dvoma o tem, da so jih tisti, ki se na obravna področje dobro spoznajo-S. Žargi vafl" STRANKARSKE NOVICE STRANKARSKE NOVICI 5. letna konferenca Slovenskih krščanskih demokratov Za Slovenijo -samozavestni in odprti Velenje, 8. aprila - Letošnja konferenca SKD je potekala v znamenju 5. obletnice prvih demokratičnih volitev in 6. obletnice ustanovitve stranke SKD, namenjena pa je bila sprejemanju letošnjega delovnega programa ter dopolnitvam - v skladu z novim zakonom o strankah - strankinega statuta. Z geslom "Za Slovenijo -samozavestni in odprti" želi stranka "brez blefa, ne na besedah, ampak z dejanji, postati najmočnejša stranka", vztrajala pa bo tudi v koalieji, kot je poudaril predsednik Lojze Peterle, kljub nepart- nerskemu odnosu LDS, že zato, ker bi "odhod edine nove politične stranke -iz vlade pomenil več obračanja k staremu in monopolizacijo oblasti." Vključevanje v Evropsko zvezo ne sme biti romantično, ampak realno. Poprava krivic oi naj bila uzakonjena že pred proslavo 50. obletnice zmage nad fašizmom. Kot moderne konzervativna stranka SKD dograjuje svoj novi gospodarsko-socialni red na uspešnosti in ne na privilegijih preteklosti ali tranzicije. Med pomembnimi dogodki je tudi sprejetje pobude o zbliževanju s SLS. Delegati so sprejemali poročila predsednika stranke, v.d. glavne tajnice, poslanske skupine in poročilo nadzornega organa. Razprav ni bilo veliko niti ob sklepanju o spremembah in dopolnitvah statuta, deklaracije in resolucije pa so bile bučno pozdravljene. Zgodilo se je prvič, da se je takšno pomembno zasedanje zaključilo celo nekoliko pred predvidenim urnikom. • Janez Poštrak Slovenska nacionalna desnica Legalizacija pete kolone? Slovenska nacionalna desnica v posebni izjavi za javnost sprašuje vlado, kako je ukrepalo v primerih zahtevkov za registracijo političnih strank, ki imajo svoje centrale v tujini. Po njihovih informacijah so zahtevke za registracijo vložile Hrvaška demokratična zveza (HDZ), Stranka demok- ratične akcije (SDA) ter ^ goslovanska ultra levica, t, imajo soje sedeže v dr^ia nastalih iz nekdanje Jug0 $ vije. Opozarjajo na to, lahko pomeni morebitna • gistracija teh strank legal^. \ jo pete kolone v Sloveniji državni zbor pa se bodo » x razni Marojevići, AksentiJ či in podobni. ^ Sporočajo tudi, da je >* ju edina stranka, ki ni imeIJ°W svojega člana v častni ■ f^Jir za pripravo proslave 5U-^ letnice konca druge sve1 a vojne, saj pomeni ta dog, ^j. na Slovenskem nastop tarizma, kar ne bi smel1 Y p slavljati. Z veseljem P--•••—~v.i">, nnun,j <-">•<•>, .»iLiaii /.ai(,i i uvKiifi■■ aiijt. ivunjcui vozne / Fotografija: Lioraza aini* i » «aii Drinovec, je kranjs-.° cestno podjetje glede na °'očbe zakona o cestah for-Nno vzdrževalo vseh petsto , "ornetrov kategoriziranih lojnih cest na Gorenjskem, medtem ko jih je dejansko, samo ali s svojimi neposrednimi kooperanti, le približno 70 odstotkov. V nekdanji jeseniški občini je vzdrževanje prepustilo Kovinarju, z izjemo ceste Vrba - Breznica. V tržiški občini je samo vzdrževalo deset lokalnih cest, medtem ko so ostale krajevne skupnosti. V nekdanji kranjski in radovljiški občini je samo ali s svojimi kooperanti vzdrževalo vse ceste, v škofjeloški občini pa je vzdrževanje nekaj časa potekalo prek cestnega podjetja, potlej pa so se dogovorili, da pogodbe z vzdrževalci sklepata kar samoupravna interesna skupnost oz. občina. Ob tem, da je cestno podjetje formalno ali dejansko skrbelo za zimsko pluženje cest, odpravo zmrzlinskih in drugih poškodb, prevoznost cest v letnem in zimskem času, zavarovanje pobočij in vse-kov, odstranjevanje ovir na cestah in za druge naloge, je izdajalo tudi soglasja za posege na cesto ali v varovalni pas ceste ter dovoljenja za izredne prevoze po cestah, dajalo predloge za zaporo cest, zbiralo in posredovalo dokumentacijo... Sistem, po katerem je cestno podjetje vsako leto posebej sklepalo pogodbe o vzdrževanju kategoriziranih lokalnih cest s petimi gorenjskimi občinami, je brez večjih zapletov deloval vse do konca lanskega leta, ko so občine tudi formalno postale lastnice teh cest. Cestno podjetje je decembra lani obvestilo župane novih občin, da bo ne glede na neurejeno financiranje do konca letošnjega marca plužilo ceste in opravljalo druga dela zimske službe. Predstavniki podjetja so ja- nuarja obiskali vse gorenjske župane, jih seznanili s cenami vzdrževanja in s potrebnimi deli na cestah ter jih zaprosili, da bi jih do konca marca seznanili s svojo odločitvijo. Občine so se odločile takole: radovljiška, blejska in bohinjska so jim zaupale vzdrževanje vseh cest, občini Gorenja vas in Naklo po eno cesto, škofjeloška občina štiri, tržiška deset, vse ostale pa nobene. Iz kranjske občine so dobili obvestilo, da so izbrali cenejšega vzdrževalca. Z nakelsko občino so se dogovorili, da jim bodo vzdrževanje naročali sproti, po potrebi, naročila za vzdrževanje dobivajo tudi iz preddvorske občine. C. Zaplotnik ^bčine Bled, Bohinj in Radovljica: Odločili so se za cestno podjetje . Župan bohinjske občine Franc Kramar se je odločil, Vzdrževanje kategoriziranih lokalnih cest na območju bcjne (gre za ceste Bohinjska Bistrica - Ravne, Brod -j^vica, cesta proti Zlatorogu, Studor - Srednja vas in *reka - Zgornje Podjelje) za letos zaupa Cestnemu zajetju Kranj, ki jih je vzdrževalo že doslej. "Ko sem * odločal o tem, sem se dobro zavedal, da je v ^hodnem obdobju, ob razpadu nekdanje radovljiške ocine na tri nove, stvari veliko lažje podirati, kot jih javljati na novo. Življenje pa mora teči naprej, tudi *^ste je treba vzdrževati. Ker v Bohinju ali v okolici vsaj J* zdaj ne vidim izvajalca, ki bi lahko enakovredno pdornestil cestno podjetje, sem se odločil za kontinui-vlo in za nadaljnje sodelovanje s kranjskim podjetjem. £ ne pomeni, da bo tako tudi naslednje leto in v ^hodnje. Če bo, na primer, kdo od domačinov pokazal ^nanje za to delo, mu ga bo občina zaupala, vendar st Ppd pogoji, ki bodo veljali za vse druge. Gre za fjKovno usposobljenost, kakovost dela, ceno..." Kot je povedal župan blejske občine Vinko Gole, je k tokovne službe nekdanje radovljiške občine dobil 'jjotovilo, da je Cestno podjetje Kranj doslej dobro Jdrževalo ceste. Ker v občinski upravi za to področje tarnajo strokovnjaka, je tem zagotovilom verjel in JJ1 sklenil, da vzdrževanje kategoriziranih lokalnih cest >uPa dosedanjemu vzdrževalcu, Cestnemu podjetju wjnJ- v prihodnje bodo vzdrževanje nekaterih cest JJetno oddali krajevnim skupnostim. Pod8 ?sn°vi podobnih argumentov so se za cestno ^Jetje odločili tudi v radovljiški občini. » Cerklje: Klavrna dediščina Župan občine Cerklje Franc Čebulj: "Nobene Eogodbe s Cestnim podjetjem Kranj še nismo podpisali, er zdaj zbiramo ponudbe za vzdrževanje cest v naši občini. Odločili se bomo za najboljšega in najcenejšega ponudnika in v nobenem primeru ne nameravamo porabljati proračunska sredstva za nedelo in slabo kvaliteto. Vsekakor bomo zelo skrbno izbirali ponudnika in nadzorovali kvaliteto opravljenih del. primopredajo s Cestnim podjetjem. Glede cene je direktor Pešak dejal, da je lahko dvorezna. Komunala ima od države določene cene, ki so znano prenizke. Če bo z vzdrževanjem lokalnih cest podjetje imelo veliko dela, se lahko zgodi, da bo zaradi nizkih priznanih cen zašlo v izgubo, ta pa bo v končni fazi padla na občinski proračun. Tržič: Velikih sprememb ne bo Najdaljši seznam lokalnih cest, kijih bodo še naprej Prevzeli pa smo izjemno klavrno dediščino - slabo vzdrževali delavci Cestnega podjetja Kranj, imajo prav v urejene bankine ob cestah, na odseku od Visokega do tržiški občini. Pogodba tako velja za lokalne ceste Cerkelj bo potrebna temeljita rekonstrukcija vse ceste, Zadraga - Križe, Zvirče - Kovor - Tržiška Bistrica, Tržič najslabša pa je republiška cesta Spodnji Brnik - - Dovžanova žaga - Podljubelj, Tržič - Slap - Čadovlje - Krvavec. Kar 45 kilometrov cest, ki jih je vzdrževalo Jelendol, Slap - Lom pod Strožičem - Grahovše, križišče Cestno podjetje bo terjalo za vzdrževalna in obnovit- ZLJT - R/322, Sebenje - Retnje^- križišče pri Jaku, vena dela ogromno sredstev, zato bomo zelo pozorni pri izbiri izvajalcev." Preddvor: Obnova ceste Jezersko ■ Bobovek Miroslav Zadnikar, župan občine Preddvor: "Zaenkrat s Cestnim podjetjem Kranj nismo podpisali še nobene pogodbe. Cesta Jezersko - Bela - Bobovek SUffiSS obS JJSS So Medvode in Mengeš: Še po starem Pristava - Križe, Križe - Sebenje - Žiganja vas - Breg ob Bistrici - Retnje, Brezovo - ZLIT. Za druge krajevne ceste, zlasti gozdne poti in povezave do planin, bo občina Tržič skupaj z Zavodom za gozdarstvo v prihodnjih dneh objavila razpis za izvajalce vzdrževalnih del. Po pregledu prispelih pnjav bo izbrala najugodnejšega ponudnika za omenjena dela. elezniki: Vse ceste so asfaltirane Pod ^upan občine Železniki Alojzij Čufan "S Cestnim Kranj meni, da je potrebna temeljita obnova, pre-plastitev in z novimi temelji, vendar sami s proračunom, ki nam je zdaj na voljo, tega ne bomo zmogli. Zvedel sem, da je v kranjskem občinskem svetu pred dvema letoma bil podan predlog, da se ta cesta sanira, vendar je ostalo le pri predlogu, zdaj je pa je ta kritični odsek breme nove občine. Za to cesto bomo verjetno podpisali pogodbo s Cestnim podjetjem, medtem ko bomo vzdrževalna in sanacijska dela ostalih cest oddali posameznim izvajalcem. Domala vse ceste so zaradi udarnih jam in slabega stanja potrebne delne obnove." v3fJem KranJ že prej ni bilo nobene pogodbe za jr /Jnrn« fW<» hnrtin v/dr/pvuli «iimi sevanje cest na območju občine Železniki. Občina ^CSie 1)01110 VZOl /O Ali SdlTU &*»Paj 21 Vna. kraJevnil kilometrov cest in vse lokalne ceste V„ ' krajevnih skupnostih občine so asfaltirane v2drt^ Pa °bčinski svet še ni razpravljal o nadaljnjem sevanju cest na območju naše občine." ^nice: Le na odseku Breznica - Vrba lraln ' občini Cestno podjetje vzdržuje magis- Ha ?° Cesto skozi Jesenice in cesto Žirovnica - Rodine. P^h i 1Unamem gospodarstvu občine menijo, da bi v v*dr* > ° zarad' racionalnosti Cestno podjetje Kranj Pe$t a'° cesto Breznica - Vrba, vendar pogodba s ies«^!01. podjetjem še ni podpisana. Drugih cest v ih občini Cestno podjetje ni nikoli vzdrževalo. Prob] Je 2° kilometrov lokalnih cest in precej dLe^°v na nekategoriziranih cestah. Letos bodo h kar precej odsekov, predvsem skozi Trebež, ^g0j ?r°ški Beli med bloki, Na Titovi cesti, na ^JhuV01 ^av^u' na Pejcah 'n v dolino Završnice, k^J 1 Problem pa je seveda magistralna cesta skozi kar ,Ce.» za katero je obljubljeno 37 milijonov tolarjev, Cesti ie °kčutno premalo. Za odsek na magistralni •*mer- ^'atorja do hotela Korotan ni geodetske ti jn ^m ne dokumentacije, zato uradno te ceste sploh °dselr i ° D' se zapletlo, denimo, če bi se na tem hjau k°mu kaj zgodilo. JComu esenicah bo ceste vzdrževalo javno podjetje °°do a Jesenice. Za odsek od Breznice do Vrbe pa i!{>0tav]red podpisom s Cestnim podjetjem prehodno bilo * :ali sposobnosti, torej objavili razpis, vendar bi bac'on i ker ^e Cestno podjetje že v bližini, najbolj re2nirIno;^a kranjsko podjetje vzdržuje odsek n,ca - Vrba. > ki 'Olj .""""V c Prihod . kilometrov 'cest pa bomo sami vzdrževali. V ^bro •J(i,bomo predvsem pazili na to, da bodo ceste %0v.Jn kvalitetno vzdrževane, da se bodo opravila \Tf>: yena dela in upamo, da bomo z izvajalci še a°oro sodelovali." ^klo: Dobro sodelovanje HiffijJ0 obcine Naklo Ivan ŠtuIar:"V občini Naklo je °koi; i^trov cest, ki jih je vzdrževalo Cestno podjetje, V občini Kranjska Gora so se odločili, da bodo vse ceste vzdrževali sami - oziroma njihova komunalna enota, ki je zdaj še pod Komunalno na Jesenicah. Cestno podjetje že do zdaj ni vzdrževalo cest na njihovem območju. Šenčur: Prispeva naj tudi ministrstvo Župan občine Šenčur Franc Kern: "Do zdaj s Cestnim podjetjem Kranj nismo podpisali še nobene pogodbe. Čudim se, da so pomembne lokalne ceste prešle v upravljanje novih občin, saj je jasno, da za njihovo vzdrževanje ali za večja sanacijska dela ne bo dovolj denarja in bodo tako v Še slabšem stanju. Imamo precej makadamskih cest, ki jih nekdanja občina Kranj še do danes ni asfaltirala: makadamska cesta Britof - Šenčur, Šenčur - Trata -Cerklje, Trboje - Šenčur in tudi ostale. Najbolj problematična je glavna prometna cesta, na kateri je promet zelo gost, saj dnevno po njej vozi 52 delavskih avtobusov, da tovornjakov in osebnih vozil sploh ne omenjam. Treba jo bo rekonstruirati, na novo asfaltirati in ob njej zgraditi tudi pločnik. Mnenja pa sem, da bo sredstva moralo prispevati tudi ministrstvo za promet in zveze, saj občine s tako skromnim proračunskim denarjem cest ne bodo mogle same vzdrževati." Kranj: 40 odstotkov ceneje V mestni občini Kranj je skoraj 70 kilometrov lokalnih cest, od tega jih je blizu 11 kilometrov še v makadamu, dobrih 58 kilometrov pa z asfaltno prevleko. V kranjski občini s Cestnim podjetjem niso sklenili pogodbe za vzdrževanje lokalnih cest. Kot je povedal župan Vitomir Gros, so dobili kar za 40 odstotkov cenejšo ponudbo in dodal, da se prek časopisa Cestnemu podjetju ne bodo pustili izsiljevati. Od Cestnega podjetja bodo še izterjali stare dolgove za dela, ki jih je občina plačala, pa niso bila opravljena. Direktor javnega podjetja Komunala Kranj Jože Pešak je potrdil, da je ponudba prišla iz njihovega podjetja. Pogodba še ni podpisana, saj je treba najprej opraviti V občini Medvode sta do zdaj za lokalne oziroma občine in krajevne ceste po večini skrbela Kounalno podjetje in Cestno podjetje Ljubljana. Pogodbe o vzdrževanju je imela občina Ljubljana Šiška, ponekod pa so na podlagi internih pogodb potem za ceste skrbele tudi krajevne skupnosti. Kako bo v prihodnje, na primer v največji krajevni skupnosti Medvode v tem trenutku še ne vedo. Tajnik KS Tomaž Glažar pravi, da bo najbrž najprej treba razrešiti nekatera aktualna vprašanja, kot so na primer krajevne skupnosti Da ali Ne. Trenutno pa ne glede na iztek ali pa veljavnost pogodb z dosedanjimi upravljalci oziroma izvajalci veljajo na področju dosedanjega urejanja cest tudi dosedanja pravila in dogovori. Podobno je tudi v občini Kamnik, kjer je Komunalno podjetje Kamnik na podlagi opredeljenega zneska v občinskem proračunu bilo do zdaj pooblaščeno za vzdrževanje in upravljanje z lokalnimi in krajevnimi cestami. Za naprej, pravi tajnik občine gospod Mlakar "se bomo o tem vsekakor tudi morali dogovoriti. Najbrž pa si vsi želimo, da dosedanji že utrjeni tovrstni odnosi ostanejo tudi za naprej." Župan občine Mengeš Janez Per se strinja, da velja morda pri sklepanju tovrstnih pogodb malo bolj pozorno (prednostno) pogledati na svoje, domače ali dosedanje izvajalce. V občini Mengeš je to Komunalno podjetje Domžale, ki je do zdaj imelo na skrbi ceste v celotni občini Domžale. "Za naprej ne nameravamo za vsako ceno iskati novih izvajalcev oziroma upravljalcev, vendar pa to ne pomeni, da bomo zato pogodbe za vsako ceno sklenili s sedanjim," je povedal Janez Per. Gorenja vas in Škofja Loka: Kot doslej Na območju nekdanje občine Škofja Loka, kjer so nastale štiri občine, smo izvedeli, da v dveh občinah - V Železnikih in Žireh, ni lokalnih cest, ki jih je vzdrževalo Cestno podjetje Kranj, medtem ko so se v drugih dveh občinah vsaj načelno in ustno dogovorili s Cestnim podjetjem o nadaljevanju dosedanjega vzdrževanja. Kot nam je povedal donedavni svetovalec sekretarja za družbeni razvoj za področje komunalnih objektov Miha Bizjak, težav zaradi še nespiujetih občinskih proračunov in s tem nepodpisanih pogodb o vzdrževanju cest s strani Cestnega podjetja ne bi smelo biti, ni pa še povsem jasno, v kolikšni meri bo tako vzdrževanje mogoče pokriti. Po doslej pripravljenih izhodiščih kaže v Gorenji vasi na 30-odstotno izpolnjevanje normativov, če bodo v občini Škofja Loka želeli doseči 50-odstotno doseganje normativov, pa bi morali zagotoviti za 64 odstotkov več sredstev, kot v lanskem letu. GORENJSKA OD PETKA DO TORKA NAJDLJE V ZAGREB Pri AMZS so tokrat opravili 22 vlek poškodovanih ali okvarjenih vozil in 5-krat nudili pomoč na kraju okvare. GASILCI Kranjski gasilci so pohiteli v čirški gozd za kranjskim pokopališčem, kjer naj bi izbruhnil požar, vendar se je izkazalo, da je le nekdo kuril odpadke. S Kranjčanko, lastnico stanovanja v Ljubljani, so pohiteli ustavljati vodo, ki naj bi v ljubljanskem stanovanju nekontrolirano začela teči. Izkazalo se je, da je bil vir izteka vode v sosedovem stanovanju. V Pod-brezjah so gasili požar, ki je zajel dve gospodarski poslopji. Škode je za okoli 3,5 milijone tolarjev. Na žalost pa so tokrat gasilci morali opraviti tudi zelo žalostno delo, iskali so namreč utopljenega otroka, ki naj bi ga odrasla oseba vrgla čez savski most. Z iskanjem so začeli že v sredo popoldne, vendar so morali reševanje zaradi teme prekiniti. Žalostno nalogo se ponovno začeli opravljativs četrtek zjutraj, vendar do takrat, ko smo zaključevali z redakcijo, nesrečnega otroka še niso našli. Jeseniški gasilci so 3-krat gasili požare travnikov, enkrat na Hrušici in dvakrat na Jesenicah. Škofjeloški gasilci so gasili olje, ki se je vžgalo v kleti v Zgornji Luši, gasilci GD Tržič, Kovor in Križe pa so s skupnimi močmi pogasili požar gozda nad Krizami. NEUČAKANI DOJENČKI Niti minute časa niso pustili mali korenjački sestram v kranjski porodnišnici, da bi nam povedale podatke o številu rojstev v teh dneh. Kar pet jih je bilo včeraj opoldne na poti na novi svet. Mi mamicam seveda iskreno čestitamo! Na Jesenicah pa se je v porodnišnici rodilo 6 otrok. Od tega trije dečki, najtežji je tehtal 4.300 gramov, in 3 deklice, med njimi je bila najlažja tista s 3.500 grami. URGENCA Na kirurškem oddelku Splošne bolnišnice Jesenice so pomagali 103 bolnikom, na internem oddelku 46, na pediatriji 13 in na ginekologiji 16 malim bolnikom. Sindikalni zaupniki o plačah Bled, .13. aprila - Območna organizacija Zveze svobodnih sindikatov Slovenije za Gorenjsko je pripravila posvet za sindikalne zaupnike, ki bo v četrtek, 13. aprila, v hotelu Jelovica na Bledu. Že peti mesec namreč potekajo pogajanja med sindikati, delodajalci in vlado za sklenitev dogovorov o socialnem sporazumu, politiki plač in tarifni prilogi k splošni kolektivni pogodbi za gospodarstvo za le-tos.spregovorili pa bodo tudi o novi organiziranosti in financiranju sindikatih ter o nalogah. • D. Ž. svobodnih aktualnih POHIŠTVO, BELATEHNIKA ORTOPEDSKE VZMETNICE TEL: 064/403-871 TRGOVINA S POHIŠTVOM. SP BESNICA 81 Z GORENJSKIH OBČIN Preimenuje naj se 30 ulic Ali je na hišni tablici Simon ali Jože? Pobuda, da bi na Jesenicah preimenovali 30 ulic in spremenili 896 hišnih številk, ki so povezane z dogodki ali osebami iz NOB, vzbuja tudi naslednje pomisleke: po kom je, denimo, dobila ime Gregorčičeva ulica? Po pesniku Simonu ali revolucionarju Jožetu? Jesenice, 10. aprila - Jeseniški občinski svetnik Roman Savinšek je predlagal, da se v jeseniški občini preimenujejo vse ulice, katerih poimenovanje izhaja iz revolucije. Ustanovili naj bi posebno komisijo, ki naj bi proučila oziroma ugotovila imena teh ulic in pripravila predlog za njihovo preimenovanje. Na pobudo je odgovorila Geodetska uprava na Jesenicah, ki pravi, da ima naselje Jesenice ulični sistem z 78 ulicami, od tega je po interni presoji 30 takih, ki imajo imena, ki so povezana z osebami in dogodki iz NOB. Točno število ne more biti znano zaradi dvoumnih uradnih imen nekaterih ulic. Denimo: po kom je imenovana Gregorčičeva ulica? Ali po padlem partizanu Jožetu Gregorčiču ali po pesniku Simonu Gregorčiču? Po podatkih Geodetske uprave te ulice skupaj štejejo 896 hišnih številk, sistematična realizacija pa zahteva vodenje postopka, izdelavo elaborata, nabavo in montažo hišnih številk in uličnih tabel ter izvedbo v evidenci hišnih številk in registru prostorskih enot. Ugotovili so tudi, da bi samo za nakup novih tabel potrebovali milijon in 206 tisoč tolarjev. Opozarjajo pa še na to, da zadnja skupščinska seja, ki ni sprejela niti dnevnega reda, ni mogla sprejeti tudi predloga za preimenovanje Poti ilegalcev v Sončno pot. Ta predlog je v jeseniški občini najstarejši, nima političnega ozadja, saj prebivalci želijo le staro Sončno pot nazaj. Od pobude je minilo že več kot pet let, pa nič! Danes, ko vznikajo in vznikajo nove pobude za preimenovanje, naj občinski svet najprej sprejme stare, že pripravljene in izdelane predloge, nato pa naj se svetniki ukvarjajo z novimi. Predlog za preimenovanje Titove ceste v Gosposvetsko cesto je bil dopolnjen z varianto o uvedbi Maistrove ulice od hotela Korotan do mestnega gasilskega doma. Tudi trg naj bi se imenoval po Rudolfu Maistru, čigar ime je ena od ulic na naselju Jesenice že imela. Geodetska uprava pa predlaga, da se v primeru, če se svet odloči za preimenovanje vseh ulic, s predlogi preimenovanja Titove počaka, in da se preimonovanje opravi kompleksno in se temu primerno zmanjša obseg dela in tudi stroški. • D. Sedej Na 40. občnem zboru občinske gasilske zveze Kranj Zveza ostaja, vendar za pet občin Drugačni organiziranosti je prilagojen tudi novi statut, poveljstvo zveze pa je prevzel mlajši rod gasilcev. Predoslje, 7. aprila - Gasilsko društvo Predoslje, ki praznuje letos 90-letnico dela, je gostilo tudi jubilejni občni zbor OGZ Kranj. To organizacijo so preimenovali v Gasilsko zvezo Kranj, njen poveljnik pa je postal Marko Bohinec iz GD Preddvor. Dolgoletni poveljnik Franc Košnjek je odslej prvi častni predsednik zveze, ki je v zahvalo za požrtvovalno delo prejel kipec Sv. Florjana. Spominske plakete za pet ustanovnih članov in zvestega poročevalca. Jubilejni zbor gasilskih društev iz nekdanje kranjske občine so pozdravili s Prešernovo Zdravljico in narodno pesmijo kulturniki iz Dolgoletni poveljnik OGZ Kranj Franc Košnjek je dobil kipec Sv. Florjana. Predoselj. Svečano vzdušje je dopolnil z drobci iz zgodovine gasilstva predsednik OGZ Kranj Marjan Čefenn, ki je med drugim spomnil na ustanovitev občinske zveze 20. marca 1955. leta. Od tedanjih 20 ustanovnih članov je ostalo v njihovih vrstah le še pet veteranov. Lani je v zvezi delovalo 40 prostovoljnih gasilskih društev, ob njih pa so imeli tudi 3 industrijska društva. Poleg 533 najmlajših članov, 672 mladincev, 225 članic in 392 veteranov je jedro gasilstva sestavljalo 1578 operativnih članov. Na kratko bi le težko opisali obsežno delo članstva, saj so razen na številnih vajah gasilci sodelovali tudi pri resničnih akcijah. Našteli so 22 požarov in 14 tehničnih intervencij, v katerih je 467 gasilcev opravilo 2196 ur dela. Svojo pripravljenost je članstvo dokazovalo na izbirnem in finalnem občinskem tekmovanju v Naklem, zveza pa se je izkazala tudi z organizacijo državnega tekmovanja za memorial Matevža Haceta v Kranju. K dvigu strokovnosti članstva in izboljšanju požarne varnosti je veliko prispevalo delo v strokovnih komisijah zveze. Žal pa neugodne razmere vplivajo na nazadovanje gasilstva v industriji, je med drugim ocenil dolgoletni poveljnik Franc Košnjek. V zadnjih petih letih je gasilstvo doživelo velik napredek, nadaljnje posodabljanje pa bo odvisno tako od članstva kot od drŽave, je ugotovil Ločan Rudi Zadnik kot gost iz predsedstva GZS. Tako kot drugod na Gorenjskem so zaradi nastanka novih občin tudi v Kranju preimenovali svojo organizacijo v Gasilsko zvezo. Sprejeli so njen novi statut in sklenili, da se bo vodstvo dogovorilo z župani Eetih občin o sofinanciranju skupnih nalog, dosedanji načelnik štaba operative Marko Bohinec je prevzel dolžnost poveljnika, prejšnji poveljnik Franc Košnjek pa je postal prvi častni predsednik zveze. Za delo so ga nagradili s kipcem Sv. Florjana, kot ustanovni član pa je prejel spominsko plaketo; le-to so dobili tudi ustanovni člani Miro Ravnihar, Ignac Štempihar, Janez Kristan in Viktor Bizjak ter poročevalec o gasilskih dogodkih Ivan Petrič. Ob slovesu so se zahvalili tudi Nataliji Tavčar za tajniško delo. • S. Saje Rdeče modra lisa na levem ličku petošolca v Ce učiteljici popustijo živci Tudi to se, žal, v šolah dogaja. Prav je, da je javnost seznanjena, da je nadzor* vendar pa je treba upoštevati tudi okoliščine, ki pripeljejo do nedovoljenih izbruhov učiteljev, pravi ravnatelj Prešernove šole Aleš Žitnik. premestimo na drugo izmeno, v drug razred! da ga ta učiteljica ne bo več učila pa tudi zato* da ga oddvojimo od BZP. Učenec ima težav« predvsem zaradi nedelavnosti. Vsak teden jes dnevniku o njem kakšna pripomba: da je med poukom žvižgal, po razredu metal predmet*' Ha n! rlplal rinmarp n;ilrun> itn ip "čnriml". 0* Kranj, 10. aprila - Povod za pogovor z ravnateljem je bil anonimni klic v naše uredništvo, čes da se v osnovni šoli Franceta Prešerna v Kranju dogajajo čudne reči; daje učiteljica matematike petošolca prejšnji ponedeljek tako udarila s ključem, da je moral k zdravnici, da učitelj športne vzgoje tepe učence, da se po šoli sprehajajo misi in podgane, ki jih otroci pomagajo loviti... Ravnatelj Aleš Žitnik dogodka iz prejšnjega ponedeljka ni zanikal, nasprotno. "Ravno takrat me v šoli ni bilo, zdravnica iz zdravstvenega doma, h kateri je šel učenec, je klicala našega psihologa. Sam sem od zdravnice zahteval pisno poročilo o poškodbi, v katerem piše, da ima učenec rdeče modro liso na levem ličku. Učiteljica, ki ga je udarila, je prišla k meni. Ve, da ni ravnala prav, obžaluje. Želim pa opozoriti na okoliščine, ki so pripeljale do udarca." Obravnavani petošolec je v razredu, ki je tako po učnem uspehu kot disciplini slabši. Tega ob sestavi razreda pred začetkom šolskega leta učitelji niso slutili, pokazalo se je v naslednjih mesecih. V njem je precej otrok z Zlatega polja, tudi kolovodja BZP, Bande Zlatega polja, kot se sami imenujejo. Učenec je ponavljalec, starejši od sošolcev, problematičen, drugim slab zgled. Ta naj bi sošolca tudi odpeljal v zdravstveni dom. "Že pred prejšnjim ponedeljkom smo se večkrat pogovarjali, kaj storiti s tem razredom. Na zadnji pedagoški konferenci smo sklenili, da učenca, ki ga je učiteljica udarila, da ni delal domače naloge, da je "šprical » ni opravljal rediteljskih dolžnosti, da je mot" pouk..." 1 Ukrepi sledijo tudi učiteljici. Aleš Žitm* pravi, da je bila povod za njen izbruH zagotovo tudi preobremenjenost. Poleg red' nega pouka je bila namreč učiteljica prav v, kritičnem času obremenjena s tekmovanj1 učencev, z eksternim preverjanjem znanja* roka ji je preprosto ušla. Učiteljem se večkrat zgodi, da jim rop uide, potrjuje ravnatelj. To seveda ni dovolj?' no, čeprav je takšna reakcija po svoje razumljiva, človeška. Tudi za učitelja športni vzgoje dolgoročno iščejo ustrezno rešitev. II še o miših in podganah. "Res smo jih imel« I šoli, posebno jeseni. Naročili smo derati/ac'! jo. Prvič pa slišim za to, da bi jih učenci mora" loviti." Aleš Žitnik še pojasnjuje, da je Prešernov* šola prevelika, socialna struktura učence dokaj neugodna, sam arhitektura šole deluj depresivno. Skoraj ni tedna, da ne bi bila v Š°l po dva policista, veliko je med otroki nasilj?' izsiljevanj, kraj. Ob takšnih razmerah J, morda lažje razumeti, zakaj učiteljem kd*J' pakdaj roka uide... * H. Jelovčan Varuh človekovih pravic o pritožbi Pervanjevih iz Kranja Enajstletna hčerka še vedno ne hodi v šolo Prepričan, da so hčerko pred leti kot laže duševno prizadeto po krivici razvrstili v osnovno šolo s prilagojenim programom, se je Andrej Pervanje pritožil vsem mogočim organom, tudi varuhu človekovih pravic. Kranj, 10. aprila - Varuh člove- nih področij (zdravnik, psiho- tega so starše prijavili sodn'^ log, pedagog), je pred leti kovih pravic, Ivo Bizjak, je institucijam, Id so se ukvarjale z zdaj 11-letno Simono Pervanje, naložil, naj vnovič strokovno pretehtajo odločitev izpred nekaj let, po kateri je otrok razvrščen na osnovno šolo s prilagojenim programom, in čimprej odločijo v otrokovo korist. Kranjski Center za socialno delo se ie obrnil najprej na prvostopenjsko komisijo za razvrščanje v Kranju, zdaj pa je zadeva v rokah drugostopenjske komisije. Tako nam je povedala soci-lan delavka Draga Renko s Centra za socialno delo v Kranju, kjer se že več let ukvarjajo z družino Pervanje. Tudi mi smo o njihovi stiski pisali septembra 1993, ko se je Simonin oče Andrej Pervanje odločil, da hči ne bo več hodila v osnovno šolo Helene Puh ar, ker da je bila razvrstitev v to šolo s prilagojenim programom krivična. Prepričan je bil namreč, da bi morala obiskovati bližnjo šolo Jakoba Aljaža, v ono drugo pa da so jo poslali zato, ker je bil v njej pred leti že on sam. Komisija za razvrščanje, v kateri so strokovnjaki z različ- obravnavala Simono na podlagi predloga iz vrtca. Gre za prvostopenjsko komisijo, ki odloči o razvrstitvi o duševni prizadetosti in o napotitvi na usposabljanje, na osnovi tega mnenja pa center za socialno delo izda ustrezno odločbo. Tako se je zgodilo tudi v Simoninem primeru. Starši so imeli tedaj možnost pritožbe na domnevno pristranskost komisije, vendar je v roku niso izicoristitili, tako da Simonin primer ni šel na komisijo druge stopnje. Šele ko je deklica že dve leti obiskovala šolo Helene Puhar, se je oče pritožil. Center za socialno delo Kranj mu je kljub temu dal možnost, da otroka pregledajo še strokovnjaki v Ljubljani, in sicer na Centru za otroke in mladostnike, kjer pa so pritrdili mnenju prvostopenjske komisije. Oče se je obrnil že na vse mogoče institucije, stvar je prišla tudi do varuha za človekove pravice. Medtem zdaj že 11-letna Simona, ki bi morala obiskovati že 4. razred na šoli Helene Puhar, še vedno ne hodi v šolo. Zaradi za prekrške. Nedavno tega Pa je varuh človekovih PraV1i priporočil, naj postopek pfC strokovno komisijo obnovi]'' in stvar čimprej rešijo otrokovo korist. Draga Rf* nko s Centra za socialno dej v Kranju nam je povedala, d so se na skupnem sestane srečali predstavniki prvost° penjske komisije, šole, cent* za socialno delo in zavoda P šolstvo in sklenili stvar PoS?e, siti. Trenutno je obsežna d kumentacija o primef Pervanje v rokah kornjSIj. druge stopnje v Ljubljani. ^ naj bi izdala dokone^ mnenje o tem, ali Sini0 sodi na šolo s prilagojen' programom ali ne. Ravnat te šole Stane Konc pa nam J povedal, da je šola PonoV^ vložila prijavo sodniku prekrške zoper PervanjeV^ ki otroka že drugo leto pošiljajo v šolo. Pravi, da V.^ ocenah strokovnjakov prvostopenjske komisije * — de* lica nedvomno sodi v nj'h0 lica neavomno soui v uet šolo, in da je velika škoda, f ne obiskuje pouka. Za t mnogimi drugimi vred neSjj0' no pričakuje dokončno o& čitev strokovnjakov. D.Z' Občina Vodice Informacij ni in ni Vodičani že dobre tri mesece živijo v svoji novi občini. Se je v njej kaj novega zgodilo? Kaj dela občinski svet, pa župan? Kdo bi to vedel, razen dotičnih gospodov in gospa. Gorenjski glas sicer redno spremlja delo tamkajšnje občine, tamkajšnji bralci pa Časopisa pretežno še ne poznajo. Pred kratkim je občina izdala svoje glasilo, ki je nekatera gospodmjstva sicer doseglo, nekatera izpustilo, njegove pavšalne vesti pa občanom niso nič kaj všeč. Vsi bi si želeli svežih vesti o svoji občini, a očitno te ne utegnejo prispeti na pravi naslov. Eli Mohorlč: "Jaz nisem nič informirana. Ne vem, aH sem sama kriva, ali res ni informacij. Informacije je težko dobiti. Kar zvem, zvem v Gorenjskem glasu. Sicer pa so Vodice bolj tako... Saj vidite! Tukaj je center, pa so nam zaprli še trgovino. Nič se ne dogaja. Kljub temu pa mislim, da informacij ni toliko, kot bi jih občani potrebovali." Pavla Suštaršič: "Zadnjič smo dobili nek časopis iz občine, sicer pa dotlej ni bilo nobenih informacij . Mislim, da bi nas lahko občinski možje malo bolje informirali o zadevah, ki so jih Že postorili." Tone S t a 1 e c : "Zaenkrat smo o dogajanjih informirani slabo. Zelo slabo. Zaenkrat smo na dom dobili le pavšalno občinsko glasilo, v katerem je na kratko povedano kaj in kako se je v novi občini dogajalo. Pravih informacij ni, ni pravega odziva, ne čuti se vpliva občine. Mislim, da imajo pri vsej stvari še vedno več vpliva krajevne skupnosti kot pa občina sama. Če smo že v občino šli, naj ta občina tudi zaživi. Župan se trudi, vendar kolikor mi je znano, komisije ne delajo tako, kot bi morale." Rudi Jeraj: "Nič nismo informirani. Radi bi bili informirani, vendar ne vemo, kdo bi man o naši novi občini lahko kaj povedal. Na tem področju ni nobene aktivnosti. Mislim, da sedanji ob činski funk cionarji lahko o svojem namenili kakšno besedo tudi nam občanom" \ ^ U. Spehar, foto Le» jef bi H Z GORENJSKIH OBČIN ja blejskega občinskega sveta Ha Neli prežijo kot hijene Pj> koncu tedna poteče rok za odlaganje smeti Hinjske občine na deponijo v Tenetisah. Kam *tizni štab ima v rokah štiri ponudbe, med njimi "led - Ko je župan Vinko Gole Četrkovi seji občinskega a poročal o svojem delu zadnjima sejama, je kot j^0 in najbolj razveseljivo T°stavil vest, da večina gorečih občin podpira kandida-7 Bleda za višjo strokovno pbnsko-turistično šolo. Pa ne vj°! Ministrstvo za šolstvo in 2°t je že zaprosilo minististvo i" obrambo, da bi vilo Gorenj-v kateri bi uredili šolske j^jstore, preneslo v občinsko Ker bo v kratkem prišel na •°isk v blejsko občino državni ^tetar iz ministrstva za obrambo, je župan Vinko Gole zaprosil občinski svet za pooblastilo pri sklepanju pogodbe za nakup vile Neli, ki je v lasti slovenske vojske. Župan je predlog za nakup med drugim utemeljil s tem, da kupci prežijo na vilo (nedaleč od gostinske šole) kot hijene na svoj plen in da je vila za občino zanimiva predvsem zato, ker je na zanimivi lokaciji in ker bi v njej lahko uredili knjižnico. V razpravi je bilo slišati svarilo enega od svetnikov, češ - "sprejmimo najprej proračun občine, da Prvi koraki do obalnega reda Na seji so sprejeli osnutek odloka o prometnem režimu obalnem redu na območju Bleda, poročilo o dejavnosti r°dovljiške Komunale v blejski občini v preteklih letih, o nUnih letošnjih načrtih in dolgoročnih nalogah ter Poročilo o prenosu blejskega gradu, festivalne in ledene "»orane, grajskega kopališča in smučišča Straža v občinsko last in v upravljanje podjetju Turizem in ^kreacija Bled O "lastninjenju" niso sklepali, ampak ,0 imenovali komisijo, ki bo predlog sklepov pripravila Za eno od prihodnjih sej. Sklenili so tudi, da bodo Predloge za določitev datuma občinskega praznik sprejemali do konca aprila. A BLED 132. SREČANJE ZDRAVNIKOV SLOVENSKEGA ZDRAVNIŠKEGA DRUŠTVA BLED, 12. - 13. MAJ 1995 Nek; o^aj misli na pot 132. elitnemu srečanju zdravnikov slovenske-V pravniškega društva, ki bo na Bledu od 12. do 13. maja letos Qeli dvorani" hotela Park. Moramo pomagati in si pomagati v korist nas in naših bolnikov! ttot ic'i'v čast in slavo, ko so se naši kolegi znali pogovarjati in se (Qr zabavati, in ko sta bili društvo in zbornica - duša in telo. Tudi ton 'e Dil° društvo tisto, ko je po odpravi Zbornice, soustvarilo svedri0 rojstvo le-te, ki naj bi skrbela za materialne dobrine članov, bila naj bi torej nekakšen sindikat zdravnikov, in pr la|a odnose z Vlado. Vendar se stvari sučejo drugače in ni toh'da se Pn tem ponovno ne najde tisto, ko pravimo, da se živi v&ri(i0'etakrat, ko ima telo tudi dušo. To je tisto, kar nam manjka, B0|i kr niko1' ne PnP'ši nekomu krivde, dokler mu je ne dokažeš! Phppl0* kdajkoli poprej moramo poiskati skupne interese, to je irj^nost našemu stanu, prijateljski odnos - ne le v korist nam -&othaklkom' temveč predvsem v korist bolnikom. Enotnost dfw^uJerno. Zato tudi ne bi bilo toliko težav pri neljubem v kranjskem zdravstvenem domu, ko je umrl mlad naDra ,in ko ie Dila mlada zdravnica na preizkušnji. Ni ona n6 jjSr,*3 napake, napravili so jo drugi. Ne obsodi nekoga, dokler ^lirn vse9a- To, da nekdo umre, ni atrakcija in zdravniki si v dJu0, da bi bili novinarji naši prijatelji. Odločili smo se, da bomo %» ^ vsak intervju pregledali in parafirali, kajti dostikrat ie haieuT0 drugače, če se izpusti kakšna misel, predvsem, če oku'f na zlonamernega bralca, ki jo interpretira po svojem Pri' *a soh Pa Sem Dil presenečen nad velikim odzivom povabljenih ^čaivelovanJe z nami v smislu pomoči pri organizaciji tega Rente« i Vidi ^ namreč, da ljudje cenijo nase poslanstvo in nam v$a; d9ajo- So med njimi takšni, ki nimajo veliko in prispevajo !^9o\/ ' in takšni, ki zaradi ljubiteljske dejavnosti prijazno ^nču0^' da nimajo sredstev - kot npr. Turistično društvo ^leda 5anvala in Poznanje gresta Zlatarni Alojza Pavlovskega ^Oora n' prispeval samo za reklamno objavo v našem fcdV" srečanja, ampak tudi postal naš vsakoletni donator tožno6-0 Priznanja Gorenjskega zdravniškega društva. Vse f>0dotJe tudi Tiskarni "Magenta" z Bleda, ki se je odzvala na W£6n nacin ter nam pripravlja tiskanje Programa srečanja. S|0v ln? bo glavni pokrovitelj našega srečanja Državna založba ^ihoSr že zat0' ker so zdravstveni zavodi velik porabnik *ahVa Proizvodov. O tem se moramo še dogovoriti. Veliko [Jstann Sm° dolžni zaenkrat edinima sponzorjema zdravstvenih iipa'ov; zdravstveni enoti Bled in Diagnostičnemu centru Bled. Nalili se kodo kmalu odzvale še druge, tako da bomo lahko kr (J"}.tudi njih. Zahvala gre zaenkrat tudi mestni občini Kranj Shfl nama Radovljica in Železniki. Se nazadnje naj se *'efa* Podjetju "Telefon" iz Kranja za pridobljeno opremo -Bridojk ,po Posredovanju podjetja "Perfech" z Bleda. S tem sem NSon na "itrejšem obveščanju in dogovarjanju pri organizaciji &0ncw srkanja. V naslednjem obveščanju javnosti pa sledijo *le Pohvale našim donatorjem in sponzorjem ter sodelavko vilka žiro računa: Gorenjsko zdravniško društvo Kranj -u - 678 - 82731, TE17FAX (064)77-249. Predsednik Gorenjskega Zdravniškega Društva Mg. sci. dr. Branko Lubej iz radovljiške, blejske in naj bi jih vozili potlej? tudi avstrijsko. bomo videli, koliko je dolg "kovtr", sicer nas lahko zaradi tega boli tudi glava". Ko je predsednik sveta Franc Pelko dejal, da v tem primeru ne morejo čakati na sprejetje proračuna, ker bo sicer občina zamudila rok, je bilo razprave konec in župan je dobil pooblastilo za nakup. Če ne bo dovolj denarja na občin -skem zbirnem računu, ga bo za premostitev posodila ena od bank. Župan Vinko Gole je seznanil svetnike tudi s problematiko odlaganja odpadkov na Gorenjskem, še zlasti v radovljiški, blejski in bohinjski občini, kjer jim ob koncu tedna poteče rok za odlaganje odpadkov na deponijo v Tenetisah. Kam bodo smeti vozili potlej? Krizni štab, v katerem so župani vseh treh občin in direktorica radovljiške Komunale, ima v rokah štiri ponudbe, med njimi tudi avstrijsko; sicer pa zhateva takojšnji sprejem pri ministru za okolje in prostor dr. Pavlu Gantarju. Kar zadeva lastninjenje na Bledu, se bo v privatizacijo dveh hotelov vključila banka. Za ostale se bodo poskušali na ministrstvu dogovoriti, da bi lastninjenje odložili dotlej, dokler ne bi dobili primernih domačih vlagateljev. Za hišo v Grimščah, v kateri stanujejo Romi, ima občina že kupca. Za stavbo nekdanje bolnice na Bledu je nevtralno izvedensko mnenje pokazalo, da bi jo bilo najbolje porušiti in na njenem mestu zgraditi nov stanovanjski objekt. Z razdelitvijo gozdnih cest na ceste javnega značaja in na "gozdarske ceste", je občina dobila v vzdrževanje 218 kilometrov tovrstnih cest. Na Blejskem gradu je v letošnjem in prihodnjih letih predvidena obnova, vredna več milijonov mark. Čeprav sta koridorja za blejsko severno in južno razbremenilno cesto sprejeta, na Bledu poteka tudi zbiranje podpisov in akcija proti obvoznicam. • C. Zaplotnik foto bobnar Tržiški Mercator o zapiranju vaških trgovin Režejo le veje, ki ne obrodijo sadov Obenem se pripravljajo na več naložb v Tržiču, Bistrici, Križah in Kranju. Tržič, 10. aprila • Nelojalna povečevali, promet pa je konkurenca zasebnikov je le eden od vzrokov za slabši promet v njihovih manjšin trgovinah, ocenjuje direktor Mercator -Preskrbe Rado Veselino-vič. Poslovalnica v Jelen-dolu je bila zadnja, ki so jo zaradi nedonosnosti morali zapreti. Že konec tega meseca bodo posodobili špecerijski oddelek blagovnice pri avtobusni postaji v Tržiču. Zaradi zaprtja trgovine v Jelendolu konec marca je tudi v pisarni direktorja Mercator - Preskrbe v Tržiču pogosto zvonil telefon. Prebivalci namreč težko razumejo, zakaj je dolgoletni nosilec preskrbe v kraju zaprl edino trgovino. "Uveljavljanje zakonitosti tržne ekonomije sili tudi večja trgovska podjetja k upoštevanju njenih zakonitosti. Dokler ni bil presežen prag rentabilnosti, smo si prizadevali za ohranitev vaških trgovin. Ob ugotavljanju slabih poslovnih rezul-tatov pa smo morali ukrepati. Že prej smo oddali v najem trgovini v Lešah in na Slapu v Tržiču, letos Ea smo za poslovalnico na Tez j ah pri Tržiču zaprli še prodajalno v Jelendolu. O slednjem smo po februarski bilanci obvestili tudi občino Tržič. Občina je namreč lastnik teh lokalov, kjer so se stroški zaradi najemnin stagniral ali celo upadel. Ob tem moram ugotoviti, da država dovoljuje neurejene razmere v trgovini, tudi nedovoljeno prodajo blaga od vrat do vrat po domovih na vasi. Trgovci, ki poravnavamo vse obveznosti državi, že nekaj časa opozarjamo na to obliko nelojalne konkurence. Zaradi take prodaje v Jelendolu smo urgirali na inšpekcijski v Kranju, vendar nismo ničesar dosegli. Zapiranje vaških trgovin nikakor ne pomeni našega umika s trga, vendar moramo odrezati od drevesa tiste veje, ki ne obrodijo več," je ugotovil direktor Rado Veselinovič. Plod usmeritvi Mercator-ja v večje trgovine s popolnejšo ponudbo so tudi nekatere nove naložbe. Tako se bodo konec aprila lotili razširitve špecerijskega dela blagovnice pri tržiški avtobusni postaji, kjer bodo tudi zamenjali hladilno tehniko. Jeseni jih čaka razširitev trgovine s prehrano na Deteljici, ki bo dobila več prostora za sadje in zelenjavo ter nov oddelek za perutninske izdelke. Dogovarjajo se tudi za ureditev samopostrežne živilske trgovine v zadružnem domu v Križah, sofinancirali pa bodo tudi skorajšnjo izgradnjo nove trgovine z živih na Oldhamski cesti v Kranju. • S. Saje O deponiji in radovljiških obletnicah Radovljica - Občinski svet bo na seji v Četrtek obravnaval postopek prostorskega preverjanja za lokacijo novega odlagališča odpadkov ter razpravljal in sklepal o tem, koliko naj bi stalo praznovanje letošnjih radovljiških obletnic (200-letnica Linhartove smrti, 500-letnica mesta in 700-letnica župnije). Župan Vladimir Černe bo poročal o delu in odgovoril na vprašanja, ki so jih svetniki zastavili na prejšnji seji. Na dnevnem redu so tudi zaključni račun proračuna občine Radovljica za lansko leto, poročilo o lanskem delu sklada stavbnih zemljišč, organizacija in delovno področje občinske uprave... • CZ. O gradnji malih HE Za začetek na Tržiški Bistrici in Jezernici Kranj - V Sloveniji ta trenutek obratuje vec kot 400 malih HE, od tega pa jih je vsaj 20 odstotkov takih, ki so bodisi s tehničnega, bodisi z naravovarstvenega vidika neprimerne. Tudi zato bodo odslej pri podeljevanju koncesij za male HE bolj pazljivi, pri novogradnjah pa bodo upoštevali tudi mnenje pooblaščenih strokovnih organizacij, je bilo med drugim rečeno na nedavni novinarski konferenci, ki jo je na Šmerjetni gori nad Kranjem {»ripravila Zveza društev ma-ih HE. "Država v interesu boljše izrabe vodne energije podpira gradnjo malih HE," je dejal Radovan Tavzes, državni sekretar v ministrstvu za okolje in prostor. Na ministrstvu imajo trenutno okrog 100 prošenj za pridobitev koncesije, za letošnje leto pa je predvideno, da jih bodo podelili kakih 50, podobno Število koncesij naj bi Tavze-sovih besedah odobrili tudi v prihodnjem letu. Gradnja novih objektov za malo HE tako v prihodnje ne bo več mogoča brez koncesije, saj so bili tovrstni posegi v naravo v preteklosti mnogo premalo pretehtani, pogosto tudi neprimerni. Poleg strožjih meril, ki bodo odslej veljala za novogradnje, bodo opravili tudi kategorizacijo vodotokov z naravovarstvenega vidika, slednja pa bo ob podeljevanju koncesij tudi odločilna. Do sedaj so ovrednotili predvsem vodotoke v severnem delu Slovenije in na Tolminskem, do konca leta pa naj bi to opravili še na Dolenjskem in v Posavju. Kot je dejal Radovan Tavzes posamezne vloge za gradnjo malih HE na ministrstvu obravnavajo predvsem kot pobude za pregled celotnega vodotoka, saj bodo v prihodnje koncesije za nove male HE podeljevali v glavnem za vodotok v vsej dolžini. Doslej je vlada že sprejela razpis za podelitev koncesij za gradnjo malih HE na Tržiški Bistrici in Jezernici. Medtem, ko je za prvo predvidenih sedem objektov, pa naj bi se na Jezernici gradilo le na eni lokaciji. Od 400 malih HE, ki trenutno obratujejo v Sloveniji, je tri četrtine zasebnih. Odstotek le-teh pa bo v prihodnje zagotovo še večji, saj za gradnjo med zasebniki obstaja veliko zanimanje, kljub temu, da ob vedno ostrejših tehničnih in naravovarstvenih merilih, natančneje jih bo določal zakon o vodah, ki naj bi šel v parlamentarno razpravo letos jeseni, mala HE na kratki rok ne prinaša velikega profita. • Igor K. Mladi gasilci so tekmovali v veleslalomu Gasilsko društvo Kranjska Gora je za svoje najmlajše Člane konec marca letos organiziralo društveno tekmovanje pionirjev in mladincev v veleslalomu. Izvedli so dva teka, tekmovanja pa se je udeležilo 22 tekmovalcev. Mladi gasilci so tekmovali na smučišču Podles v Kranjski Gori, kjer so jim žičničarji vzorno pripravili progo, za dobro razpoloženje pa je poskrbelo lepo sončno vreme. Samo izvedbo tekmovanja sta solidno izpeljala gasilca Ivan Spolad in Matjaž Robič. Rezultati (dva teka) -pionirke: 1. Adžaiič Ena 1.02:28, 2. Krumpič Suzana 1.13:54, 3. Kosmač Sandra 54:52... pionirji I: 1. Sadikovič Damir 52:75, 2. Fliser Alen 55:95, 3. Arh Grega 57:26... pionirji II: 1. GregoriČ Anže 48:30, 2. Šimenc Miha 53:09, 3. Robič Tomaž 58:44... mladinci: 1. Ma-cun Matija 43:89, 2. GregoriČ Matej 47:05, 3. Košir Marko 48:74... • Lojze Kerštan Prenova ceste Pristava pri Tržiču, 10. aprila - Marca 1995 so se lotili pripravljalnih del za rekonstrukcijo ceste Pristava - Križe na odseku med stanovanjskim blokom in gasilskim domom. Ta mesec so delavci SGP Tržič najprej začeli s prestavitvijo podzemnih kablov v novo izdelane kabelske jaške na spodnji strani cestišča. Pri delih imajo največ težav, kot je Eovedal delovodja Stane avtar, ker cesta ni zaprta za promet. Tako se morajo vozila izogibati delovnim strojem, oni pa morajo paziti, da ne bi zaradi prometa prišlo do nezgode. Po položitvi vseh instalacij bodo razširili, nasipali in utrdili spodnji del cestišča, nato pa naj bi prišla na vrsto zgornja stran vozišča. Zaradi kanalizacije bodo tam dela Še zahtevnejša, v načrtu pa je tudi ureditev drenaže in pločnika. Zaenkrat bodo opravili le toliko del, kolikor denarja je na razpolago iz republiških in občinskih sredstev, so povedali v tržiški občinski upravi. Izgleda torej, da se bo prenova ceste v Pristavi vlekla podobno, kot se je dogajalo v sosednjih Križah. * S. Saje Republiko zaprosili za pooblastilo Bled - V občini Bled niso najbolj zadovoljni z reševanjem cestno-pro-metnih problemov. Od pristojnih služb bodo zahtevali, da zaradi bližajoče se poletne turistične sezone pospešijo lani začeto posodobitev cestnega odseka Mačkovec, od blejske Pristave do križišča za Bohinjsko Belo. Zavod RS za prostorsko planiranje pri ministrstvu za okolje in prostor pa bodo ponovno zaprosili, da občino pooblasti za vodenje postopka, potrebnega za pridobitev lokacijskega dovoljenja za blejsko severno in južno razbremenilno cesto. V občini so prepričani, da bi s tem precej pospešili priprave na gradnjo. • CZ. Gorenjski vrh v koroški metropoli V okviru dolgoletnega odličnega sodelovanja uredništva Gorenjskega glasa z mestnim svetom Celovca je mestno vodstvo povabilo na obisk v Celovec župane novih gorenjskih občin. Srečanje župa-nov v organizaciji Gorenjskega glasa je bilo minuli petek v Celovcu. V mestni hiši pa je potekal zanimiv pogovor o lokalni nov z obeh strani meje organiziral regionalni časopis -Gorenjski glas. Doslej je bilo že kar veliko podobnih srečanj in skupin iz Slovenije, vendar so bila organizirana bodisi na meddržavnih bodisi na političnih povezavah... Po ogledu stare pivovarne so bili župani in spremljevalci - predstavniki tiska, radijskih medijev in kranjske TV - namreč z brezhibnim protokolarnim zastopstvom nedvoumno potrdili tisto dejstvo, na katero je opozorila dobra poznavalka evropskih kulturnih in protokolarnih norm Evgenija Korošec: "Nekateri gorenjski župani ali njih zastopniki na srečanje niso prišli. Tako se pač ne dela! V takih primerih morajo župani pustiti vsako mo - Gostitelji: celovški župan Leopold Guggenberger, mestni svetnik dr. Dieter JandI in predsednik zveze koroških občin Georg Kerschaumer. avtonomiji, ki so se ga udeležili: celovški župan Leopold Guggenberger, predsednik zveze koroških občin Georg Kerschbaumer, slovenski generalni konzul v Celovcu Jožef Jeraj, predstavnik za šport in turizem mesta Celovec dr. Dieter Jandel, župani dvojezičnih občin, med njimi podžupan zveze koroških občin Andrej VVakovnig in drugi. Simpatična hčerka ravnatelja slovenske gimnazije Comelia Vospernik je skrbela za prevajanje. Predsednik zveze koroških občin je posebej poudaril, da ga veseli, da je srečanje župa- povabljeni na dobro pivo in obilen prigrizek. Spet dobra priložnost, da se naši župani v sproščenem pogovoru s koroškimi predstavniki pogovorijo o tem in onem, a tudi med seboj rečejo besedo ali dve o domačih križih in težavah. Vzdušje? Vseskozi na moč prijetno. Res škoda, da se nekateri gorenjski župani našemu vabilu niso odzvali, ne poslali svojega zastopnika in bogvedi, iz kakšnih zamer ostali doma. Gostitelji, ki so nam dali vedeti, da so veseli prav zato, ker nismo prihajali po političnih strankarskih linijah, so rebitno politično ali drugo zamero za domačimi vrati. Župan se mora, če hoče ali noče, odzvati slehernemu vabilu. Evropski župani vam ob nobenem vabilu ne bodo vihali nosu in kuhali zamere. Prvič je to nekulturno, drugič pa taka ignoranca sodi v drug svet, Id v nobenem primeru ni evropski..." A pustimo učno uro iz evropske kulture. Tisti gorenjski župani in zastopniki občin, ki so se udeležili srečanja, so se iz Celovca vrnili z lepimi vtisi, predvsem pa z novimi poznanstvi. • D. Se-dej - Foto: Gorazd Šinik Koroški župani pravijo: Pozdrav celovškega župana "Preživel" sem že šestega ljubljanskega župana Celovški župan Leopold Guggenberger: "Veseli me, da se za srečanje županov z obeh strani meje tokrat lahko zahvalimo časopisu iz Kranja, saj so običajno taki pogovori pripravljeni na politični osnovi..." Celovški župan gospod Leopold Guggenberger, ki ga njegovi meščani in mestni svetniki kličejo s priljubljenim vzdevkom Guggi, je takole nagovoril gorenjske župane: "Slovenija je z neposrednimi volitvami županov napravila zelo velik in hiter korak k uveljavljanju demokracije tudi na lokalni ravni. Šele pred štirimi leti smo najprej na Koroškem, nato pa še na Tirolskem in Štajerskem tudi uvedli neposredne volitve županov in vsi, ki smo danes tu pred vami, smo bili izvoljeni na neposrednih volitvah. Sam sem celovški župan že dvaindvajset let in sem vseskozi imel tesne prijateljske odnose z nekaterimi župani v Sloveniji, tudi župani Ljubljane. V svojem dvaindvajsetletnem županskem mandatu v Celovcu sem tako "preživel" že šestega ljubljanskega župana. Čeprav je bila bližnja Ljubljana v drugem sistemu, socialističnem, to nikoli ni bila ovira, da mesti Celovec in Ljubljana ne bi sodelovali, kot je tudi zdaj, ko je svobodna, še toliko več možnosti in priložnosti za dobro sodelovanje. Novega ljubljanskega župana dr. Dimitrija Rupla sem že spoznal in ga povabil v Celovec. Leopold Guggenberger Mesto Celovec je 35 let pobrateno z mestom in občino Nova Gorica, s katero imamo vseskozi tesne in prijateljske vezi in sodelujemo na različnih področjih. Prav Celovec in Nova Gorica že dolgo dolgo negujeta in vzdržujeta Alpe - Jadransko povezavo in zamisel. Poleg tega ima mesto Celovec tesne prijateljske stike s Kranjem, Kamnikom - vaš generalni konzul pa je navezal tudi dobre stike tudi z drugimi slovenskimi mesti in občinami. Kot celovški župan sem tudi vesel, da bo kmalu rešeno vprašanje stavbe bivšega jugoslovanskega konzulata v Celovcu. Mesto Celovec je ob vojni za Slovenijo konzulat preprosto zaprlo in ga tako ohranilo za sedanje slovensko veleposlaništvo na Koroškem, v katero se bodo predstavniki nove Republike Slovenije kmalu preselili. V Celovcu smo sprejeli že kar precej slovenskih delegacij iz občin in mest ter se pogovarjali o lokalni avtonomiji in izmenjali koristne izkušnje. In še posebej sem vesel, da se za današnji obisk gorenj -skihžupanov v Celovcu nimamo priložnosti zahvaliti politiki, ki običajno pripravlja taka srečanja, ampak časopisu iz Kranja, ki Želi okrepiti stike in spodbuditi sodelovanje med občinami." • D. S. Na Dunaju naših mnenj niti preberejo nt Le v šestih največjih koroških občinah - vseh je 129 - imajo župani tudi službene avtomobile. Županu so najhujša inšpekcija - stranke. Župan vodi seje in upravo ter izdaja lokacijske dokumente. Zvezni parlament na Dunaju sprejema zakone, ob katerih niti pomisli ne, koliko bodo stali... V celovški mestni hiši so imeli gorenjski župani zanimiv pogovor s predsednikom zveze koroških občin, gospodom Georgom Ker-schbaumerjem. Pogovoru so prisostvovali tudi župani nekaterih dvojezičnih koroških občin: gospod Albert Sadjak, župan Globas-nice in gospod Andrej Wakovnig, podžupan Bistrice pri Pliberku sta gorenjskim županom poleg predsednika Kerschbaumerja tudi odgovarjala na nekatera konkretna vprašanja o lokalni avtonomiji občin. Povzemimo nekatera vprašanja in odgovore. Afa Koroškem je 129 občin Predsednik zveze koroških občin Georg Kerschbaumer: "Na Koroškem sta dve mesti: mesto Celovec in Beljak, dežela pa ima 129 občin. V Evropski uniji je Avstrija edina članica, ki ima zastopstvo občin pravno urejeno. Občine na Koroškem in v Avstriji imajo tradicijo in dolgoletne korenine - navsezadnje je zgodovinsko umestna tudi primerjava s slovenskimi občinami, saj smo bili v zgodovini dolgo časa pod okriljem iste države. Občina ima svoj namen v tem, da ima v njej državljan možnost, da uresničuje svoje življenjske interese; občina je s svojimi zakonskimi osnovami in podlago odgovorna za svoje delo; v občini pa se stalno išče konsenz med različnimi interesi posameznih političnih strank." Deželna dajatev Za gorenjske župane je bilo še posebej zanimivo, da je na Koroškem poleg prispevkov države, dežele in samega mesta za investicije v veljavi tudi posebna deželna dajatev, ki jo plačajo vsi, ki so zaposleni. Tako jo plačujejo bodisi prodajalci, oddajalci sob ali zobozdravniki - 40 odstotkov tako zbranega denarja dobi v proračun občina ali mesto, 40 odstotkov turistična družba, ki se ukvarja s promocijo in propagando, 20 odstotkov pa se namenja za razne podpore, denimo, tudi gorskim krajem ali za druge koristne namene. Denar je strogo namenski in se vrača v nadaljnji razvoj občine ali mesta. Za primer: stavba, ki se v mestu, denimo, obnavlja ali revitalizira, dobi iz proračuna okoli 1 milijon šilingov, preostali milijon pa prihaja iz drugih virov - tudi od raznih sponzorjev. Župan vodi občinsko sejo Koliko občinskih svetnikov ali odbornikov imajo koroške občine in koliko odborov? "Koroške občine se delijo po velikosti: najmanjše imajo do 1.500 prebivalcev, sledijo občine s 3 tisoč prebivalci, 6 tisoč prebivalci, 10 tisoč prebivalci, 20 tisoč in 50 tisoč prebivalci. Čimveč prebivalcev ima, večji je občinski svet. Najmanjša občina ima tako enajst odbornikov, največja občina pa 36 odbornikov." Občinski odbori so: odbor za komunalne zadeve, za kmetijska vprašanja, za socialna vprašanja in družine in odvisno od velikosti občine in njene specifičnosti tudi odbor za okolje in turizem. Kakšen status ima koroški župan? "Po novi zakonodaji in novi občinski strukturi župan na Koroškem ni le šef občinskega urada, ampak tudi vodi občinske seje. V tem je bistvena razlika med obema sistemoma lokalne uprave." Proračunski viri S kakšnim proračunom upravlja koroška občina in koliko ljudi zaposluje v občinski upravi? "Načeloma vsaka občina svobodno razpolaga z občinskim proračunom. Občina, ki ima, denimo, 4.400 prebivalcev, ima v proračunu okoli 100 milijonov avstrijskih šilingov. V občinski upravi je 33 zaposlenih, vendar so to tudi ljudje, personal, ki je denimo zaposlen pri raznih storitvenih delih po Šolah ah v komunalni dejavnosti. V teh primerih občina plača le stvarne stroške, medtem ko učitelje, ki so v kategorizaciji pedagogov, plačuje dežela ali država.V sami občinski upravi ima občina s 4.400 prebivalci 8 sodelavcev, medtem ko ima občina z 2.000 prebivalci v občinski upravi zaposlenih 5 ljudi. Kakšni so viri proračuna? "Kar konkretno: že omenjena občina s 4.400 prebivalci dobi finance iz različnih virov, tudi od lastnih davkov. Od deželne zveze prejme 23 milijonov šilingov, 4 milijone šilingov iz osnovnega davka, 5 milijonov šilingov iz prometnega davka na pijače, za 5 milijonov Šilingov je krajevnega davka in prav tako za 5 milijonov šilingov komunalnih dajatev. Od leta 1994, ko je v veljavi nov zakon, namesto drugih prispevkov firme in podjetja plačujejo 3 odstotke davka od brutto plač." Razvojni plani za deset let Kakšne pristojnosti ima koroška občin* tedaj, ko gre za urejanje njenega prostora? "Za urejanje prostora imamo deželni zakon, po katerem se morajo občine ravnati in g8 spoštovati. Prav zdaj, ko smo s 1. januarjem vstopili v Evropsko unijo, se mora ta zakon dopolniti, saj je članstvo v Evropski uniji glede lastninskih pravic in svoboščin prineslo Številne spremembe in svoboščine, ki se kažejo v neoviranem prenosu kapitala, ljudi in lastnine- Zato mora tudi deželni zakon o urejanju prostora doživeti spremembe. Župani v občinah in na deželni ravn» moramo izdelati krajevne oziroma občinske prostorsko - razvojne koncepte za naslednjih deset let. Ob tem je treba poudariti, d8 moramo pri izdelavi teh konceptov posebno pozornost posvetiti vodni oskrbi, cestam, Komunali, odplakam, odlagališčem odpadkov, šolskim cestam in podobno. In seveda je treba na novo določiti tudi prostor za gradnjo hiš i" vikendov.Ker smo zdaj v Evropski uniji, so & deželo problemi tudi z namensko uporab0 prostora za gradnjo vikendov. Za gradnjo počitniških hiš imamo v Avstriji tako ko' imajo tudi drugod določene omejitve. Tu b« še kar precej dela in problemov." Le šest županov večjih občin im* službene avtomobile Koliko koroških županov profesionalk opravlja svoje delo? "Koroški župani morajo vsi biti člani po«8! meznih frakcij ali političnih strank. V veČin' občin se morajo župani nenehno usklajevati J političnimi strankami. Od 129 občin jih je le " takih, kjer ima župan s svojo stranko v občinskem parlamentu večino, zato veČin8 koroških županov išče soglasja z drugimi stran; kami - ljudsko, svobodnjaki... Ali z manjšim' strankami. Župani v večjih občinah in mestih Celovec 'J1 Beljak, ki sta avtonomni mesti, so profesional' In koliko županov ima službene avtomobile* "Poleg dveh mestnih ima še šest županOv največjih občin, kot so Spittal in drugi - tudi službene avtomobile." Demonstrativni pohod na Dunaj Kako bi ocenili odnos zveze koroških z državno vlado? "Zveza koroških občin ima teoretično ^ pravico kaj povedati in možnost, da ^ državno vlado oziroma parlament posreduj svoje mnenje - le da tega mnenja nikoli % preberejo! _ Prav zato smo ubrali drugo pot: osebi dvakrat letno vabimo politike in parlameJJ tarče na pogovor. A pripravimo tudi dem°0 stracije: zaradi problema vode $m pripravljeni kreniti z demonstrativnim p0*1 •; dom na Dunaj. Le v primeru, če smo do^j provokativni v svojih zahtevah, pritegnem tudi pozornost medijev! 0 Eden največjih problemov, ki ga opažam pri zveznem parlamentu je namreč v tem, parlamentarci pri sprejemu kakšnega zak% sploh ne pomislijo, koliko zadeve P° $ stanejo. Mi v občinah moramo potem novi zakon natanko preučiti in pregledat«, se zakon sploh da financirati in administra1 no uresničiti." Interesno združevanje vaščanov Pod čigavo pristojnostjo so inšpekcij službe? Recimo: delovni inšpektor Če govorimo o nadzoru v občinah, V0.. > za samega župana najhujša inšpekcij ^ politične stranke in frakcije. Občine^ podrejene deželnim inšpektorjem in rno ^ predložiti natančne proračunske analize' hočejo dobiti posojila. Konkretno: de' p inšpektor je zvezni inšpektor.Dovoljenj ^ gradnjo izda župan, ki ima ob tem precej pristojnosti. f0y Dovoljenje temelji na urbanistični in V ^ torsko razvojni zasnovi občine in na so> 'c vanju občinskih odbornikov, ki ,a, posamezni načrt sprejmejo ali odklonijo« Ali občina upravlja z vso infrastruktur'^ "Koroška občina upravlja z vso obci .^j infrastrukturo, razen z zveznimi in de*e cestami. Vse drugo ie v občinski pristoJn°0 Z" za vse je pravno odgovorna - tudi, recirn> 't pokopališča, če seveda niso cerkvena ozu v cerkveni pristojnosti." Kako je organizirana koroška vas? e$t\° "Na Koroškem ie tako, da se ljudje mte' 0$ združujejo. Denimo: občina, ki •rna.1.rjst»i' turističnih postelj, je razdeljena na pet l"1 M nih območij. So pa še drugi primeri: kmetov se je združilo v interesni odbor, o Qfc za prodajo lastnih kmetijskih proizvodov. ^ torej izključno za povezovanje na osnov-dejavnosti." • D. Scdej so Generalni konzul Slovenije Jožef Jeraj: Predstavite svoje občine V Sloveniji je za projekte, ki so namenjeni Medsebojnemu povezovanju krajev in občin, namenjenih 6 milijonov ekujev. Generalni konzul Republike Slovenije v Celovcu Jožef Jeraj Borenjskim županom: "Vesel vsakega takega obiska, saj Je izredno pomemben za nadaljnje sodelovanje tako med državama Avstrijo in Slovenijo. Povezovanje sosedov z obeh strani meja na ravni občin je Prav tako pomembno kot na ravni meddržavnih odnosov. Koroška in Slovenija sta se že v preteklem obdobju tesno potovali s prijateljskimi stiki !?ed posameznimi mesti in kra-£ tako med Kranjem in Železno Kaplo, Tržičem in Borovljami, Pšenicami in Beljakom. Tudi 2c*aj so možnosti in priložnosti *a nove stike in povezave, Predvsem z dvojezičnimi občinami na Koroškem. Pred kratim se je v Celovcu predstavil ^tuj, v kratkem se bo še občina Mozirje. Poskušajte se tudi vi Predstaviti v tem zanimivem Prostoru, kot sta Celovec in vsa Koroška. Prav bi bilo, ko bi se °bčine povezovale v okviru ^ropskega projekta Intereckt, je namenjen prav temu sode na voljo okoli 6 milijonov ekujev. Sodelovanje med občinami in regijami se preko teh projektov - zdaj je 20 predlogov, ki naj bi se realizirali - mora poglobiti. Slovenija bo v Celovcu tudi v kratkem dobila stavbo slovenskega konzularnega predstavništva, stavbo, ki je bila prej last Jugoslavije in ki jo je prav mesto Celovec ohranilo in jo zdaj namenilo predstavništvu Re- I * »1UUVU(VH " ' ------ ..---------- I------------- - 1QVanju in za kar ima Slovenija publike Slovenije." • D. S. Dr. Dieter Jandl: Ljudi moraš prepričati V šestnajstih letih je bilo v Celovcu obnovljenih 90 odstotkov vseh starih, znamenitih stavb. Delegacijo gorenjskih županov je gostoljubni dr. Dietrich Jandl, mestni svetnik in neumorni predstavnik celovškega turizma ter odlični poznavalec mestne zgodovine, najprej popeljal na ogled starega dela mesta in mestnih znamenitosti. Gostje so si z zanimanjem ogledali odlično revitalizira-no staro mestno jedro, .deželno in več mestnih hiš ter seveda Wappensaal - znamenito dvorano z grbi, kjer si obiskovalci lahko ogledajo mojstrovine 665 grbov in odličnih fresk. "V minulih šestnajstih letih je bilo obnovljenih okoli 90 odstotkov vseh mestnih fasad, ki so kul- turne in zgodovinske vrednosti," je dejal dr. Dietrich Jandl. "Celovec ima poleg tega zgodovinskega bogastva v stavbah kar 92 renesančnih dvorišč. V prejšnjih letih je država kar precej prispevala k obnovi, zdaj morajo sodelovati tudi lastniki in prebivalci v teh starih hišah. Problem pa nastane zato, ker je v hišah več stanovalcev in imajo tudi več lastnikov. Celo to se dogaja, da se z obnovo stavbe v družini, ki v njej prebiva, niti vsi družinski člani ne strinjajo: otroci so, recimo za obnovo, starši pa proti ali obratno. Ne le to, da država ali dežela ter samo mesto in spomeniško varstvo prispevajo sredstva za nujno in drago obnovo pročelij, zelo pomembno je to, kako pristopiš k ljudem, ki v stavbi živijo. Prepričati jih moraš, da je to dobro zanje in za vse mesto in ponavadi pri- Ogled starega dela mesta z izjemno lepo obnovljenimi fasadami. V zadnjih šestnajstih letih so v Celovcu obnovili kar 90 odstotkov starih stavb. dobiti tudi sponzorje za obnovo fasade - in ko je ena fasada lepo obnovljena, se za obnovo navdušijo bližnji ali daljni sosedje. Kar poznam Slovenijo, bi lahko napravil primerjavo s staro Škofjo Loko - ki se mi zdi prekrasno mestno središče. Za revitalizacijo prispeva v obliki posebne dajatve vsak, ki v mestu dela -bodisi da odaja sobe ali ima trgovino. Ta njegov prispevek se potem bogato obrestuje, saj je namenjen tudi za turistično promocijo Celovca - in od turističnega obiska ima posredno vsak meščan samo koristi. Na splošno pa drži, da so meščani Celovca zelo ponosni na svoje mesto in na njegovo bogato zgodovino -predvsem na najstarejši del Celovca, ki je nastal v 13. stoletju. Postopoma pa se obnavljajo tudi stare in lepe fasade v okolici, tako da bo prestolnica dežele Koroške povsem obnovljena in lepa pričakala lep jubilej: 800 let, odkar je mesto dobilo ime." • D. S. Vtisi, mnenja in pripombe gorenjskih županov Pravic imamo župani res malo... Gorenjski župani so ugotovili, da je država povsod še preveč gluha, ko gre za občine, da je lokalna avtonomija na Koroškem veliko večja, in da je v resnici naša lokalna samouprava \še na nebogljenem in negotovem začetku...In kaj so povedali? Prebivalce naj Povezujejo interesi Ev genij a Korošec, svetnica občine Bohinj: lokalni samoupravi, ki se na novo v Sloveniji šele uvaja. Občina Naklo šteje 4.700 prebivalcev in ima tako kot vse nove občine začetne težave. Pri nas za zdaj še nimamo prostora za novo občinsko upravo, ne primerne računalniške opreme - še telefona ne.Vendar sem kot župan mnenja, da ni treba prezgodaj obupati in tudi države ne preveč obsojati, saj se bo ob malo potrpljenja vse počasi uredilo. "Taki obiski so mi všeč in Pripomnim naj, da bi jih z naše strani morali vzeti zelo zares in bi se morali vsi gorenjski župani, če so bili Povabljeni, pogovorov tudi udeležiti. Evropski in kulturni odnos terja, da se župan odzove na sleherno vabilo -Pa če mu je vabilo všeč ali ne. Videli smo, kako zares so Jzeli naš obisk na Koroškem, *o so se gostitelji udeležili v polnem številu in se izkazali z ^jemno pozornostjo. Pogovor je nakazal vrsto zadev, s katerimi se srečuje 'Okalna uprava pri nas ali na Koroškem. Za naše nadaljnje 0rganiziranje so pomembne njihove uspešne izkušnje o tem, kako se ljudje organizirajo na vasi ali na podeželju -ne v neke krajevne skupnosti, *jer je obilica različnih pogledov in interesov, temveč se 'Judje združujejo izključno po Kmetijskih, turističnih ali drugih interesih. In le taka oblika dela jc lahko tudi uspešna." Spoštovati °i morali odloke Franc Čebulj, župan Cer-keli: "V naši občini smo se že pogovarjali, da bi v prihodnje navezali stike s Koroško, predvsem s predstavniki enotne liste. Radi bi se povezali z eno od takih dvojezičnih koroških občin, ki je po dejavnosti sorodna Cerkljam - turistično občino. Pogovor je bil zanimiv in koristen: ena izmed ugotovitev je, da ima na Koroškem župan precej več pristojnosti, kot jih ima danes slovenski župan. Občina na Koroškem je lastnica zemljišč, njihov proračun pa ima štiri finančne vire, medtem ko imajo proračuni pri nas le dva vira. Osebno menim, da bi v Sloveniji morali predvsem spoštovati že sprejete odloke: nedopustno namreč je, da nekateri nadomestila za uporabo stavbnih zemljišč sploh ne plačujejo in vprašanje je, zakaj niso prej poskrbeli za njihovo dosledno izterjavo. To se na Koroškem zanesljivo ne bi dogajalo - zakone in odloke naj bi se spoštovalo. Prispevek za uporabo stavbnega zemljišča bi bil poleg dohodnine lahko pomemben vir prihodka vsake občine." Vsak začetek je težak Ivan Štuiar, župan Na k lega: "Nedvomno so taki pogovori koristni, še posebej, če teče beseda o izkušnjah o Občina bo morala imeti svoje vire prihodkov, med njimi kot najpomembnejšega dohodnino in tudi prispevke za mestno zemljišče. Kakšne nove davke je v današnjih razmerah neustrezno planirati." Vrtce naj financira država Miroslav Zadnikar, župan občine Preddvor: "Turistično društvo Preddvor je včasih sodelovalo z občino na drugi strani Karavank in tudi v novi občini si bomo prizadevali, da bi navezali stike s sorodno koroško občino - najprej na turistični osnovi. Ko bomo rešili osnovne probleme v občini, potem bomo poskrbeli tudi za take stike. V Preddvoru imamo dober občinski svet, dobro sodelu- jemo in kot župan ne čutim, da ne bi mogel uveljavljati svojega prepričanja. Zdi pa se mi povsem zgrešeno, da bi morale nove občine financirati vrtce, saj bi vrtce in izdatke za šolski prostor morala dotirati država. Država bi morala pomagati pri takih stroških in nujnih investicijah, ki jih občine ne bodo zmogle. Če se bo občina dobro turistično razvila in nudila nova delovna mesta, potem bo tudi lahko poskrbela za ostale probleme. S kakšnimi novimi davki pa v nobeni občini ne bi smeli občanov obremenjevati." Z državo so povsod na "bojni nogi" Alojzij Čufar, župan občine Železniki: "Obisk gorenjskih županov v Celovcu je bil odlično organiziran, za kar gre zahvala organizatorju Gorenjskemu glasu in celovškim gostiteljem, ki so se res izkazali. V pogovoru o lokalni samoupravi smo ugotovili, da so marsikje problemi. Mislim, da je tudi od nas, županov, odvisno, koliko bomo imeli pristojnosti in kako bomo sodelovali z občinskimi sveti. Kaže pa, da je sodelovanje občin z državo povsod enako: Eovsod so večinoma "na ojni nogi". V Železnikih bomo morali urediti prostorske probleme in poskrbeti za kader v upravi. Predvidevamo, da bomo zaposlili v občinski upravi štiri ljudi - tajnika, finančnega vodjo, zaposlenega za komunalne in administrativne zadeve. Od teh štirih na novo zaposlenih sta dva že zaposlena v krajevni skupnosti Železniki. Seveda pa bo taka in podobna vprašanja urejal statut občine, ki bo zdaj sprejet in ki smo ga dali v revizijo pravniku." Povabilo na Bled Dr. Borut Rus, podžupan Bleda: nih jeder. Prispevati morajo namreč vsi, ki so zaposleni -od trgovcev do zdravnikov -in na ta način zbrana turistična taksa se potem vrača v kraj in njegov razvoj.Občine na Koroškem se povezujejo v zvezo koroških občin in tako vplivajo na državni parlament - če ne gre drugače, uveljavljajo svoje zahteve tudi z represivnimi sredstvi. Tega pri nas še ni... Pri takih srečanjih je pomembno je tudi to, da navežeš osebne stike. Predsednika zveze koroških občin gospoda Georga Kerschbaumerja sem povabil na Bled in vabilo je z veseljem sprejel." Pravic imamo župani malo Franc Kern, župan občine Šenčur: "Zanimalo me je predvsem to, kako imajo občine na sosednjem Koroškem urejene pristojnosti pri prostorski dokumentaciji. Zanimivo je tudi, kako zbirajo prispevke za nadaljnji razvoj, tudi revitalizacijo starih mest- "Župani smo v novi lokalni samoupravi dobili ogromno dolžnosti, pravic pa silno malo. Zakonodaja je še nedorečena, vsi pa tudi ne moremo odločati. Včasih se zdi, da so določena ministrstva določene kompetence zvalila kar na župane, kot da bi bili neke vrste servisna služba, po drugi strani pa občina komajda kaj lahko odloča o svojem okolju in razvoju. Zakonodajo bo nujno treba dopolniti in tako urediti, da bodo župani skupaj z občinskimi sveti zares odločali o razvojnih problemih, saj jih v svojem kraju tudi najbolj poznajo. Taki obiski in izmenjava izkušenj so koristni, saj je naša lokalna samouprava šele na začetku." • D. S. KULTURA UREJA: LEA MENCINGER KULTURNI KOLEDAR KRANJ - V galeriji Prešernove hiše je na odprta retrospektivna razstava Frana Krašovca (1889-1969) z naslovom Od pastorale do gibanja. V galeriji Mestne hiše je na ogled skupinska fotografska razstava sedemnajstih fotografov "1+16" iz Kabineta slovenske fotografije. V galeriji Pungert razstavlja akad. slikarka Alenka Kham-Pičman. JESENICE - V Kosovi graščini je odprta razstava grafik akad. slikarjaHamida Tahirja. V razstavnem salonu Dolik je odprta razstava fotografij 17. Interklub, ki sta jo pripravila Foto klub Andrej Prešern Jesenice in Foto klub Naturfreunde iz Beljaka. RADOVLJICA - V galeriji Pasaža radovljiške graščine razstavlja barvne fotografije Krope z okolico avtor Ivan Pipan, član FD Radovljica. BEGUNJE - Muzej talcev je zaradi beljenja zaprt, odprli ga bodo znova v soboto, 22. aprila. BLED - V hotelu Astoria razstavlja slike Draga Soklič. BEGUNJE - V galeriji Avsenik razstavlja slike in kipe akad. slikar in kipar Kiar Meško. ŠKOFJA LOKA - V galeriji Ivana Groharja razstavlja slike Jasna Samarin.V knjižnici Ivana Tavčarja je na ogled razstava slik Tončke Jesenko. V galeriji Loškega muzeja razstavljata slike Barbara Demšar in Klara Jenko. Stalne zbirke Loškega muzeja so na ogled vsak dan razen ponedeljka od 9. do 17. ure. V galeriji Fara razstavlja risbe Simon Mlakar. TRŽIČ - V Paviljonu NOB je na ogled razstava slik akad. slikarja Ferda Mayerja\ Kurnikovi hiši razstavlja slike, plastike in reliefe Eva Gašperšič. KAMNIK - V razstavišču Veronika razstavlja slikeLojze Kalinšek. LJUBLJANA - V Muzeju novejše zgodovine (Cekinov grad), Celovška 23, je do 20. aprila na ogled razstava Bob Marley: Pesmi svobode. FOLKLORISTI V GOSTEH Kranj - Mladi plesalci folklorne skupine ASC iz Goettinga v Nemčiji so bili minuli teden v gosteh pri Folklorni skupini Sava Kranj in Folklorni skupini Cirles iz Preddvora. Savski folkloristi so namreč že večkrat nastopili v Goettingu, tudi lani, stike s tamkajšnjo folklorno skupino pa vzdržujejo že dvajset let. Skupina mladih plesalk, v skupini so samo deklice, ki plešejo folklorne plese iz Nemčije, je v sedmih dneh bivanja v Kranju in Preddvoru imela več folklornih nastopov, ogledali pa so si tudi del Gorenjske in Ljubljano. • L. M. ALPSKI SVET V SLIKI Kranj - Pred tremi leti je Društvo likovnih samorastnikov, ki deluje pri Klub-galeriji Dežman na Kokrici prvikrat organiziralo slikarsko kolonijo, pred dvema letoma pa kar dve zaporedoma. Letos pa so se odločili za spremembo. Od četrtka, 13. aprila, pa tudi v petek in soboto, se bodo v Klubu galeriji Dežman zbirali slikarji, ki so se prijavili na I. slikarski Ex tempore Kokrica 95. Nekaj podrobnosti o prireditvi je povedal Lojze Dežman, predsednik organizacijskega odbora prireditve. Dosedanje slikarske kolonije so bile uspešne, zakaj ste se odločili za drugačne vrste likovno druženje? "Treh dosedanjih slikarskih kolonij se je udeleževalo tudi do 25 ljubiteijsih slikarjev z vse Slovenije. Prireditve so uspele, vendar pa je bilo vsakokrat težje najti sponzorje, ki bi prireditvi finančno pomagali. Razen tega pa za razstavljene slike kasneje ni bilo zanimanja, niti za eno se ni našel kupec. Tokrat pa vabimo tako ljubitejske slikarke kot tudi akademske. Razen tega pa je oblika - ex tempore - tudi za organizatorja finančno lažje izvedljiva, saj bodo pri nas žigosana platna likovniki dokončali kjerkoli, tudi v domačem ateljeju in jih nato prinesli 22. in 23. aprila v oceno žiriji in za razstavo." Te vrste likovnih druženj je dokaj malo, vaše društvo je eno redkih, ki jih pripravlja. "Za ljubiteljske slikarje je sploh premalo slikarskih kolonij ali ex tempora prireditev. Na to opozarjam že kaj nekaj časa tudi ZKO pri nas v Kranju, kjer smo včlanjeni, pa tudi republiško zvezo. V našem društvu je 22 članov z vse Gorenjske, ki radi pridejo na takšne prireditve in se morda kaj novega naučijo. Letos smo se odločili dvigniti kvalitetno raven in zato tudi povabili zraven še akademske slikarje. Izbrali smo tudi temo - alpski svet, tehnika pa je svobodna." Kdaj bo razstava? "Žirija v sestavi Andrej Pavlovec, Milan Batista in Zmago Puhar bo odbrala dela za prodajno razstavo, ki jo bomo v Klub galeriji Dežman odprli 26. aprila, trajala pa bo do 12. maja. Na otvoritvi bodo najboljšim trem podeljene tudi denarne nagrade." • Besedilo in slika: Lea Mencinger Srečanje mladih glasbenikov MLADO BRANJE GLASBE Škofja Loka - V veliki predavalnici škofjeloške Gimnazije so se minuli petek popoldne zbrali na letošnjem že 21* srečanju najboljši učenci iz petih gorenjskih glasbenih šol in dveh šol iz zamejstva. Organizator - Glasbena šola Škofja Loka - letošnji gostitelj - je na srečanje povabila več kot trideset mladih glasbenikov, ki jim je veliko veselja z glasbo še v prihodnje zaželel tudi škofjeloški župan Igor Draksler. Srečanje učencev Glasbenih šol sodi vsekakor med najpomembnejše glasbene nastope v sezoni. Seveda ni tekmovalnega značaja, pač pa bolj vpogled v kakovostno raven, za katero se brez dvoma prizadevajo na vsaki glasbeni šoli. Običajno se srečanje pripravi po že končanem slovenskem tekmovanju mladih glasbenikov. Zato tudi na tokratni škofjeloški prireditvi ni manjkalo učencev, ki so se posebej izkazali na nedavnem tekmovanju. Skupaj z mentorji so pripravili pester spored, ki ga je z zanimanjem spremljala domala do zadnjega kotička napolnjena predavalnica. Glasbeno srečanje, ki že več kot dve desetletji popo-tuje med gorenjskimi glasbenimi šolami - v vsaki občini, tudi v zamejstvu, se je doslej ponovilo domala trikrat, se je tudi tokrat pokazalo kot zanimivo in pestro sestavljena glasbena prireditev. Šole udeleženke sicer povsem same izberejo svoj lastni program, pri tem pa upoštevajo, da je razen tega, da se predstavljajo najboljši učenci, treba upoštevati tudi instrumentalno pestrost. Zato se seveda ni moglo zgoditi, da bi na srečanju prevladoval glasbeni program za klavir, ki se ga sicer Škofja Loka - Na srečanju gorenjskih in dveh zamejskih Glasbenih šol je nastopilo več kot trideset mladih glasbenikov. Na sliki: trio klarinetov iz radovljiške glasbene šole Gregor Bertoncelj, Rok Rozman in Jan Jenko je nastopil pod mentorskim vodstvom Lojzeta Velkavrha. Naslednje srečanje Glasbenih šol bo naslednje leto p° vsej verjetnosti v Radovljici kjer Glasbena šola praznuje štiridesetletnico obstoja, leto kasneje, to je 1997 pa je Jesenicah, ko bo tamkašnja Glasbena šola pripravila petdeset let delovanja. • Le« Mencinger, foto: Lea Jeras uči največ učencev; tako pa smo lahko slišali tudi zanimive nastope posameznikov in tudi instrumentalnih sestavov od tria trobent, dua kitar, dua violončel, kvarteta trobil, tria klarinetov in tudi vokalne skupine, ki so jih skrbno za nastop pripravili njihovi mentorji, na nastopu pa spremljali tudi korepetitorji. Med nastopajočimi so bili tudi tokrat tudi učenci z dveh zamejskih glasbenih šol: iz Glasbene šole v Žabnicah v Kanalski dolini so nastopili štirje učenci, Društvo Glasbena šola Celovec pa je izbrala za škofjeloški nastop pet učencev. Oratorij Josepha Haydna v Festivalni dvorani Bled STABAT MATER Bled - V blejski Festivalni dvorani sta Združenje prijateljev umetnosti "Lumen" dekanije Tržič in Turistično društvo Bled minulo soboto pripravila velikonočni koncert popularnega vokalno-inštrumentalnega oratorija Fran** Josepha Haydna (1732-1809) STABAT MATER DOLORSA... (Žalostna je mati stala). Ob Komornem orkestru "Slovenicum", Akademskem pevskem zboru France Prešeren (zborovodja Damjan Močnik) in pevskih solistih: Ireni Baarovi (sopran), Mir-jam Kalinovi (alt), Marjanu Trčku (tenor) in Zoranu Po-točanu (bas) je dirigiral vodilni slovenski dirigent maestro Uroš Lajovic Tekst k programskemu listu je prispeval ljubljanski muzikolog mag. Tomaž Faganel. Tokrat je šlo na Bledu tako rekoč za krstno izvedbo tega dela pri nas, saj je šele dan po blejski prireditvi delo doživelo z istimi izvajalci ljubljansko krstno izvedbo, da za tem pa še mariborsko. Vsekakor gre za nadaljevanje inovativnosti omenjenih izvajalcev, ki jih (orkester in zbor ter dirigenta) lahko redno srpemljamo na slovenski glasbeni sceni že sedmo sezono. V liturgičnem redu tedna pred Veliko nočjo je bil od zgodnjega 18. stolet- ja na Veliki petek v navadi spomin na Sedem Marijinih bolečin. Doslej poznamo številne uglasbitve te srednjeveške sekvence, od davnega Palcstrine, preko Verdija, Poulenca, do dandanašnjih dni. Havdnovo je očitno doživelo "renesanso" šele sedaj, v času zadnjih slovenskih liturgičnih in glasbenih plur-alizmov. In ne zaman. Odličnim izvajalcem je botroval tudi ravno pravšnji - velikonočni čas. Čeprav malo publike na Bledu, pa morda še ne pravi grostor (morda bi ga na ledu in v Ljubljani kanilo zamenjati s cerkvenim prostorom, kot v Mariboru), pa je kljub nekaterim akustičnim nehvaležnostim na koncu koncev zmagala glasba sama. Izvajalci so se potrudili do kraja, saj smo med sicer zborovsko zasedenimi godali z dvema oboama - angleškima rogovoma videli in slišali še odlično izvedbo basa con-tinua z orgelskim pozitivom (Božena Dornik), kontrabasom in fagotom. Znano je, da je še "papa Haydn" dirigiral svoja dela izza čembala ali orgel. Menjajoče arije zdaj z enim solistom, zdaj z drugim, dueti in kvarteti z orkestorm in zborom, so bile glavne oblikovne značilnosti te več kot uro trajajoče Havdnove vokalno-inštrumentalne pjfr' titure iz leta 1767. Zgodb* popularne Stabat Mater J tako z omenjenimi in odli?n mi ljubljansko-kranjskimi jalci dosegla svoj Pr.a f poustvarjalni vrhunec sic kar cel teden pred veliki" petkom, pa vendarle je vS binsko in oblikovno-glasbe" doživela svoj pravi blejs vrhunec. • F. K. HIŠA V ČASU Vsak dan razen ponedeljka od 10. do 18. ure in v nedeljo od 10. do 13. ure v ljubljanski Moderni galeriji do 20. aprila sprejemajo risbe, igrače in druge predmete otrok, ki so jih pripravljeni odstopiti vrstnikom v Bosni. Razstava, ki jo pripravljajo v Moderni galeriji bo nastala vzporedno z razstavo Hiša v času, na kateri bodo sodelovali mednarodni umetniki na temo migracije. Prihodek od razstave je namenjen begunskim otrokom v Sloveniji. Iz prinesenih predmetov bosta dva slovenska umetnika Jože Barši in Tadej Pogačar napravila instalacijo, ki bo na ogled v spodnjih prostorih Moderne galerije istočasno kot razstava Hiša v času. Za otroke, ki bodo prispevali risbe in predmete za razstavo, bo ob zaključku projekta organizirana zabava. • L. M. KROPARSKI ZBORNIK PRED IZIDOM Kropa - Konec tega meseca bo pri Muzejih radovljiške občine izšel Kroparski zbornik, ki gaje uredila Pr . t Verena Štekar-Vidic, sofinancirala pa sta ga med drugi0* tudi Plamen Kropa in Občina Radovljica. Kroparski zbornik z naslovnico, ki jo je prispeV.a| akademski slikar Kamilo Legat, je posvečen sio^^\ Plamena. Monografija Lipniške doline, kot je tokraii« zbornik (četrti po vrsti) označila urednica, je napisalo K 21 avtorjev v 23 prispevkih strokovnjakov z različni področij, veliko med njimi je kroparskih rojakov. Geograi ka, zgodovinska, kulturno zgodovinska in še katera podon Lipniške doline se predstavlja na okoli 260 stranein Osrednja pozornost je namenjena stoletnici Plamena nekdanji zadrugi. Druge zanimive teme se dotikajo n primer geološke podobe doline, rastlinskega in živalskefc sveta, gozda, upravnega območja, zgodovine 16. stoletj » spomenikov cerkvene arhitekture, slikarja Langusa Zmitka, kroparskih urarjev, začetkov političnega ž,v'J^nJ:n' Lovra Tomana pevca Antona Dermotc, Jez,kovnJ.jj.n-imenskih značilnosti Krope, domačih hišnih imen, nekaa ^ jih stanovanjskih razmer, običajev kot je metanje loc) vodo, zgodovine osnovne šole po drugi svetovni voj > arheoloških izkopavanj na Pustem gradu in predstavu Kovaškega muzeja. Zbornik ima naklado 1000 izvoOgj povzetki člankov pa so prevedeni v italijanski in nem jezik. • Lea Mencinger GOSPODARSTVO UREJA: MARIJA VOLČJAK Kranjski Ikos naj bi letos posloval brez izgube Ikos prodal novo halo delavci bodo s pomočjo zadolžnic lahko postali večinski lastniki podjetja r**nj\ 7. aprila - Kranjski Ikos, ki sodi med Skladova Podjetja, se počasi pobira, direktor Tone Kaštivnik pravi, da ^aJo kooperantskega dela za tuje proizvajalce investicijske Preme dovolj, in da je poslovanje v letošnjih prvih treh psećih že pozitivno. S prodajo nove hale so pokrili posojila, j'J'h je lani kot lastnik prevzel Sklad za razvoj, predstavljala r Približno tretjino premoženja. Do srede letošnjega leta naj 1 speljali lastninjenje. kranjski Ikos je bil nekdaj nekaj tisoč mark mesečne . etoče podjetje, po izgubi realizacije, saj opremo narodih in vzhodnih trgov pa čajo le zasebni podjetniki »» ----SI! _ _ ____•__] J" je sesul in zavetje poiskal v naročju državnega sklada za [azvoj, ki je zdaj njegov 'astnik. Vodenje podjetja je Pred štirinajstimi meseci pre-V2el Tone Kaštivnik, ki mu je ^pelo stvari obrniti navzgor, SaJ napoveduje, da letos iz-&ube ne bo več. Preusmerili so se na izdelavo kovinske opreme za tuje proizvajalce investicijske opreme, predvsem za avstrijske in nemške firme, izdelujejo zlasti različna ogrodja za stroje. Direktor Kaštivnik pravi, da imajo dela dovolj, saj cena dela na p nemškem trgu raste in proiz- ^usmeritev na kovinsko vaJalci iščeJ° cenejše poddo- °Premo za tujce baviteh> Preusmeritev je bila . • na začetku zelo težavna, saj je Dr h ^e vcasm izdeloval konkurenca na tem področju Za xSem stroJe m °Premo velika, vendar pa se avstrijske ind .!Jars^° ln tekstilno in nemške firme odločajo za J austrijo, veliko jo je prodal Ikos, čeprav so madžarski . nekdanjem jugoslovans- ponudniki cenejši, pomemb- n m trgu ter jo izvažal zlasti na je namreč tudi bližina in J;, Vzhod. Oba trga sta se kakovost izdelkov. Novo Ikosovo halo je na dražbi kupilo zasebno podjetje S&R Proteks iz Naklega pri Kranju, ki deluje že štiri leta, ukvarja pa se z veleprodajo tekstila in halo bodo uporabljali kot skladišče. po novi razporeditvi, ki bo končana 15. junija. Na račun starih dolgov je torej Ikos izgubil novo halo, ki je predstavljala približno tretjino premoženja. Sesula, ostal je le slovenski, ki Pa je zelo skromen. Slovens-5a čevljarska industrija ;Peko, Alpina, Planika) je namreč v slabem položaju in p°raj nič ne investira, zato je a proizvodni program zelo naZadoval. Predstavlja le še r———r™ Povprečna plača zdaj v {kosu znaša 50.794 tolar-¥> lahko pa bi bile višje, £ »e bi imeli telav z ,'°kadami računa, saj *aJo v tem primeru £'ač> Sele peto prioriteto. J° blokad ne bo več, bo Poslovanje lažje, računa-da naj bi se to zgodilo J lastninjenjem podjetja, ko naj bi skladpopla-)fl še za pribliino 500 !*oč mark obveznosti do ^oviteljev. Tako naj bi °lastninjeno podjetje s'««a/o hrez starih bre-J«*t Kolektiv pa je zdaj p.[*d odločitvijo, da rea-2nQcV° P°v^ča s pomočjo 4U odstotkov večje pro-"u« pristojna sanitarna inšpekciji u V svetovalnih pisari Zveze potrošnikov lahko <* bite nasvet, kako v takŠflfg primeru ravnati, strokovrij1*^ vas poučijo, kakšne pravice obveznosti imate. Kjer Je_(. potrebno, Zveza potrošni*', tudi prevzame posredov^ za prizadetega potrošnika skuša najti s prodajalcem, , izvajalcem sporazumno re*1 u. Zal pa vse prevečkrat Pr0 0j, jalec ni pripravljen na dog° V takšnih primerih bomo w ^ ali svojo pravico uveljavlja sodišču. „vi Pravna pisarna *■* Jure Markič MMARUTI SEJEMSKI POPUST v aprilu 500 DEM! cena do registracije samo 11.290 DEM! O^žtsdr Mestna ZVEZDA z velo ugodnosti! originalni\ rezervni deli j <®fc ca**®*,®* .^ajotovljenjx@» <®» *M ugodni kreditni pogoji f»đ R + ll dalje, na 1-4 let Ljubljana, Verovškova 72 tel.: 168-3459 aOOUS MOTORS INTEKNAnONAL, AA. EKSKLUZIVNO ZASTOPANJE IN DISTRIBUCIJA MARUTI AVTOMOBILOV Ajdna d.o.o., Žirovnica, Potoki 30 tel.: 064/801-009 Avto servis Bogataj d.o.o., Tržič, Zvirče 30a tel.: 064/58-850 SAVNE - SAVNE UGODNO IN POCENI ŽE ZA 3300 DEM DRUŽINSKA SAVNA VEUKOSTI 200x200x200 cm po sistemu sestavi sam (v ceni zajeta vsa oprema) Tel.: 062 303 104, 38 705, fax: 062 31 150 Wk, 11. aprila 1995 VREME 2a danes nam vremenoslovcl zapovedujejo pretežno oblačno vreme 2 občasnimi padavinami. V noči na jutri laj bi se še malo ohladilo, tako da ponoči •n v četrtek lahko pričakujemo tudi sneg. LUNINE SPREMEMBE Ker je v soboto prvi krajec nastopil ob 7.35, bo po Herschlovem vremenskem ključu dež ob severozahodniku in sneg ob vzhodniku. Alpski večer Bled '95 Novo nagradno vprašanje Bled, 10. aprila - Na prvo nagradno vprašanje prireditelja letošnjega Alpskega večera Gorenjske glasbene agencije Antonič oziroma Alpskega kvinteta in Glasbene agencije Knific Kranj smo dobdi kar lepo število odgovorov. Očitno pa vam je vprašanje delalo kar nekaj preglavic, saj smo dobili le en odgovor, kakršnega smo opredelili za pravilnega in enega, ki se je pravilnemu zelo približal. ZBIRAMO STARE RAZGLEDNICE Prejšnjikrat smo tule objavili razglednico, na kateri je bil del požene vasi v južnem pobočju Krvavca. Na sliki je bila pravzaprav najvišja točka vasi, kjer stoji stara cerkvica, od koder se odpira ^ežen razgled. Pred zgraditvijo žičnice na Krvavec je mimo vodila Ppolj obiskana pot na Krvavec. Izročilo pa pravi, da so cerkev 1.1471 P°škodovali Turki, in da se je še dolgo potem dalo najti v njeni okolci široko turško podkev. Tokrat smo prejeli kar precej vaših ^govorov, vendar jih je bilo le malo pravilnih. Žrebali smo in izkazalo ?>ie da prejmejo nagrade naslednji reševalci: 1. Nataša Rupnik, Voklo SJ- Šenčur; 2. Marija Vrhovnik, Drulovka 10, Kranj; 3. Metod Močnik, oslica 2, Stahovica; 4. Janko Kokalj. Goreče 20, Golnik; 5. Ciril 7*, Vincarje 17, Šk. Loka. Čestitamo! p^otografija, ki jo objavljamo danes, pa je stara natanko sto let. laneta je bila ob nekem dogodku, ki je pretresel tedanjo Slovenijo, po >! 6r?m je šlo marsikaj v pozabo in nastalo marsikaj novega. Kaj se je godilo na velikonočne praznike pred 100 leti, morate ugotoviti vi in 2J odgovore poslati do petka, 14. aprila, na naš naslov Gorenjski * Zoisova 1, 64000 Kranj. Pet izžrebancev bo prejelo nagrade v osti po 1.000 tolarjev. Ansambel Franca Miheliča Pravilni odgovor je 3.500 obiskovalcev, upoštevali pa smo tudi odgovor 3.600 obiskovalcev. Srečna dobitnika vstopnic za Alpski večer, ki bo 6. maja, ob 20. uri v Športni dvorani na Bledu, sta Lidija Brence, Kranj, Trg Prešernove brigade 4 in Anica Pivk, Tržič, Kovorska 57. Tolažilno nagrado pa dobi Igor Križnar, Škofja Loka, Sv. Duh 137. Danes vam predstavljamo dva izmed nastopajočih na letošnji prireditvi. Objavljamo pa tudi novo vprašanje: Na kupon napišite ime in priimek basista Alpskega kvinteta, ki je hkrati rudi maskota Alpskega večera. Odgovor na dopisnici nam pošljite do 17. aprila na naslov: Gorenjski glas, 64000 Kranj, Zoisova 1. Izžrebali bomo spet dve vstopnici za Alpski večer in seveda tolažilno nagrado. • A. Ž. Alpski večer '95 Basist Alpskega kvinteta in maskota Alpskega večera je sakadar ne yeš, kaj bi sam s toli 'n s časom, ki ga imaš ial ■ da bi ga lanko proda-jj■ • Je mnogim kar priljubljen p°rtek - pohajkovanje. Dr $ bi se trapil doma in PiŠnfi tUlte grozljive časo-Ka* lank-e na ^ni kroniki o v cinovi nesreči, ko iz dneva kdT maniveS> kdo ie krop m rninvoda' To kunštovanje o Zaorovi nesreči se mi je dne^i0 tedai> ko Je en naS fori. i prve dni P° trčenju kri Tvn° objavljal, kakšne «eS%?iic* človek ima> če v zlQnt a°°l pretres glave in dofo r?ber! Na koncu te Pisne 6 disertacije od časo-av//p članka je bilo post-tQki"°> da ob taki nesreči s 8ub%l.p?škodba™i lahko iz- J" tudi - spomin! ya saj to ni res! dnevnlVadni črni kroniki ZQ lka> ki se nima ravno Pod av°dni dnevnik, gredo kulntilstrovo nesrečo špe-lahkoh0x šPefculirat> kakšen spreoh»7 ČC Se li bo zdravJe scew„ •? ° P° najbolj črnem kaZT1Uf KakSna beda in cenenostleiZmerna bulvarska ki 6?"'*? Si Kacinov° len°> v dnevJ?ke prozne prognoze Če sevnem časopisju: kaj bo, Zasaa*rm" zlomljena rebra kos iJ°, e boll noter v prsni SansL kal b°> če poči mož-Ha^fl rnrena! Ta strašljivi kakšf si moral izrezati PrevenfSVet za v°rstvo in tu in ™,Vo v cestnem prome-sleher nalimati na armaturo Sro7P!!ega, vznika - tako n0 ne }e; ko Pikira na dotič-\>se Jr??no osebo in mu riše bith:ekle,nsko grozne more-te Posledice. Izrezati bi ga morala tudi Kacinova tena - za spomin na leto 1995, ko je tudi po slovenskih novinarskih hišah na globoko in široko hlačala in se kobacala vrla demokracija. Torej: mi, ki smo danes še za silo zdravi, pohajkujemo - jučju smo domala v vseh trgovinah doživljali popolnoma isto! Živilska trgovina. Prazna. Na vidiku tri prodajalke. Ena v delikatesi, druga sloni pri policah blagajne in zelo glasno gostoti proti blagaj-ničarki. Komaj se zrinemo Tema tedna Kdo pretepa, kdo pljuva V praznih štacunah in kavarnicah ste kot osameli gost manj kot nič, zato vam kot niču, ki nima ušes, osebje brez zadržkov pripoveduje vse pikanterije: kdo goljufa, kdo pretepa ženo in zakaj je blejski turizem na psu! po štacunah. Če ne veš, kam bi se dal, greš malo na nakupovalne obhode. In ker nimaš namena prav nič kupiti, si v naših štacunah pač dovzeten za druge stvari! Za ddnos in vzdušje. Ne bi bilo omembe vredno, če bi se zgodilo v eni ali dveh trgovinah, ampak čisto po nesrečnem ali srečnem nakl- mimo nje do blagajne. Bla-gajničarka sloni na blagajni, sodelavka podpira blagajno na drugi strani in razvnema se oster diskurz o tem, ali bi deklici šli k privatniku delat ali ne. Čakamo, čakamo, čakamo. Nič. Debata je preostra, da bi nas katera sploh pogledala. In tako kot neznani čakajoči potrošnik na licu mesta izvemo vse o spekulativnih radovljiških privatnikih. Ko vstopimo v drugo trgovino, na Bled, trgovka ravno telefonira. Glasno, kakopak. Spet smo sami v štacuni in spet smo priča neki grozni telefonski zgodbi o nekem groznem možu, ki strašno maltretira, zato od naše trgovke kakšnih deset minut dobiva nasvete, da se "dedcu se nikoli ne smeš pustit, če ne si vse življenje revež". Debata je tako pristna, da si kar predstavljamo objokano zeničko na drugi strani, ki jo je mož spet prebrcal in popljuval.. Z namrščenim čelom nam kelnerca pred nos porine kavo v prazni blejski kavarni. Obhodijo nas zle slutnje: spet eden, ki pretepa in pljuva? Takojci se za šankom vname glasen prepir: "Te zanikrne snažilke! Spet niso poribale terase!" Nakar pride šefica in nadere snažilko, ta pa zar-jove: "Evo ti ruke! Dugo u ponoć smo ribale!" In ob pitju jutranjega kofeta zvemo vse: koliko kelnerjev gor v hotelu samo postopa, koliko zaslužijo, zakaj je blejski turizem takšna beda in kakšna gnida je neki hotelski šef! In ob vsem tem novinarji jamrajo, da jim primanjkuje zgodb in človeških usod?!? V praznih štacunah in kavarnah ste kot osameli gost manj kot nič in vam bodo kot niču, ki nima ušes, na široko pripovedovali, kako goljufajo radovljiški privatniki in kakšne pikanterije so se včeraj zgodile v blejskem turizmu. • D. Sedej Kolovrat domačih viž Vsako nedeljo ob 14.30 na valovih Radia Tržič. Pokrovitelj nedeljske oddaje, 9. 4.1995, je bilo podjetje PIK-AS, z Brezij pri Tržiču, telefon 56-048. Nagradno vprašanje: naštejte vsaj tri različne izraze za velikonočne pirhe. KUPON Odgovor: ■* Ime in priimek: Odgovore pošljite do petka, 14. aprila 1995, na naslov: Radio Tržič, Balos 4, s pripisom "Za kolovrat domačih". PODJETJE ZA TRG (N PREVOZ PIKAŠ f£ HHW.II 41o \9l\C TflOM/U-MI lUr^ ^3 Tržiški hit vsak ponedeljek ob 17.25 1. Jaz potrebujem več - 4 Fun 2. Take Away Teh Colour 95 - Ice Mc 3. She's A Ladv - Tom Jones 4. Stav Another Day - East 17 Živio! Vaših dopisnic, ki prispejo na naš naslov Radio Tržič, Balos 4, 64290 Tržič, je vedno več, in tega smo zelo veseli. Hvala za predloge in dobra mnenja, pa še se oglasite! Kupon izpolnite z vašimi predlogi in ga pošljite na gornji naslov najkasneje do sobote, 15. aprila 1995, ali pa ga oddajte v nabiralnik Radia Tržič, na Balosu 4. Vse dopisnice pridejo v poštev za žrebanje nagrade pokrovitelja oddaje. Pozdrav! Vesna in Dušan KUPON TRŽIŠKI HIT Predlagam naslednjo tujo melodijo: Izvajalec: Predlagam naslednjo domačo melodijo: Izvajalec: Moj naslov: "Zlati mikrofon" Radia Žiri Lestvico pripravlja Boštjan Rupar Predlogi meseca aprila so: 1. NE RECI NIKDAR - Slapovi 2. PREVANDRAL SEM TUJE DEŽELE - Slovenije 3. KELNARCA - Bratje iz Oplotnice 4. CIGAN - Jože Burnik 5. VENČEK POLK - Slovenski muzikantje Glasujte za skladbo, ki naj bi o vašem mnenju zmagala v mesecu aprilu. Kupone pošljite na naslov: Radio Ziri, Trg svobode 2, 64226 Žiri. | Glasovnica: j Moj predlog: Moj naslov: radio tri glav 64270 Jesenice, Ćufarjev trg 4 STEREO 96 MHz RDS no it ZABAVNOGLASBENA TEKMOVALNA PRIREDITEV KDO BO BOLJŠI? OBČINA KAMNIK ALI OBČINA NOVA GORICA? Športna dvorana v Kamniku sobota, 22. aprila 1995, ob 20. uri BIG BEN SLOVENSKI KVINTET ansambel GAŠPERJI ansambel VRTNICA nastopajo: ČUDEŽNA POLJA GAMSI ansambel SLAPOM BORIS KOPITAR župan občine Nova Gorica g. ČRTOMIR ŠPACAPAN župan občine Kamnik g. TONE SMOLNIKAR tričlanski ekipi Nove Gorice in Kamnika Voditelj in scenarist: BORIS KOPITAR Pb snemanju bo zabava s plesom ob zvokih ansambla BRATOV POLJANŠEK bogat srečelov pa bodo pripravili nogometaši N.K. FU)K iz Komende. Prodaja vstopnic: M HAM ROŽICI Turistična Igel VERONIKA Ki N t/73741« MI/SM-eU Ofil/817-OTM Prazniki so tu Domače dobrote sestre Nikoline Velikonočna potica 65 dag moke, kavna Žlička soli, 2 rumenjaka, 5 dag sladkorja, 1 vanilin sladkor, limonina lupina, 2 žlički ruma, 2 dag kvasa, 6 dag masla in toplo mleko. Kvas z malo sladkorja raztopimo v treh žlicah mlačnega nleka. V skledo presejemo moko, ob strani damo sol ter v .redini moke napravimo jamico. Posebej v skledi spenimo rumenjake, sladkor, dišave ter •alijemo s 3 dl vročega mleka. To mešanico vlijemo v jamico sredi moke in z roko mešamo. Nato dodamo vzhajan kvas in še toplega mleka, da napravimo bolj mehko testo kot za mlečni kruh. Nazadnje prilijemo raztopljeno maslo (ne vroče) in testo dobro pregnetemo, da se loči od sklede. Testo pokrijemo s prtom in pustimo vzhajati približno uro in pol. Vzhajano testo zvrnemo na pomokan prt, zavihnemo robove, rahlo po-mokamo, z valjarjem potolče-mo ter enakomerno razvaljamo za dober nožev rob na debelo. Testa ne razvlečemo, zato valjamo s težo valjarja. Razvaljano testo enakomerno namažemo z nadevom in potresemo z očiščenimi in v rumu namočenimi rozinami. Tesno zavijemo, damo v namazan model in takoj večkrat prebodemo z vilicami ali pletilko. Potico rahlo poravnamo in pustimo, da vzhaja eno uro in 40 minut. Vzhajano potico namažemo z razžvrkljanim jajcem ter jo damo v vročo pečico (200 stopinj C). Ko naraste in lepo zarumeni, temperaturo znižamo. Potico pečemo eno uro in četrt, odvisno od debeline in teže namaza. Pečeno potico takoj namažemo z oljem; čez pet minut jo obrnemo na desko ter s prtom pokrijemo, da se počasi ohlaja. Premalo vzhajana potica med peko razpoka, prehajana pa upade. V obeh primerih odstopa skorja. Prav tako ni lepa potica, če je pretrdo testo in premehak nadev in narobe. Orehov nadev: 45 dag zmletih orehov, 20 dag sladkorja, 3 dag drobtin, nožev vrh zmlete prave kave, ščep cimeta. Vse skupaj premešamo, polijemo z 2,5 dl sladke smetane (močno naj bo topla), zamešamo 2 jajci, rum. Lahko napravimo tudi sneg iz beljakov in ga dodamo nadevu. Makov nadev: 1/2 l mletega maka, 3 dl mleka, 12 dag sladkorja, 1 vanilijev sladkor, 8 dag margarine, 2 jajci, rum, 2 žlici drobtin, limonina lupina, rozine. V vrelo mleko z raztopljeno margarino in sladkorjem zakuhamo mak. Kuhamo ga 10 do 15 minut. Potem ga odstavimo, nekoliko ohladimo ter zamešamo dišave, rumenjaka, drobtine s snegom. Pečena gnjat - šunka 50 dag krušne moke, 1 dag kvasa, ščep sladkorja in topla voda, 1,5 do 2 kg prekajenega svinjskega mesa (pleče, stegno). Iz moke, vzhajanega kvasa in tople vode ugnetemo gladko in trdo testo, kot za kruh. Pokrito naj vzhaja uro in pol. Vzhajano testo razvaljamo toliko, da vanj zamesimo opran in osušen kos mesa. Prenesemo ga na pekač in damo v vročo pečico (180 stopinj C). Ko se testo močno zapeče, temperaturo zmanjšamo (160 stopinj C) in meso pečemo 1,5 do 2 uri. Ohladi naj se v kruhu. Potem odstranimo skorjo in meso narežemo. Opomba: za vsak kg mesa računamo eno uro peke. V testu pečeno meso je veliko okusnejše od kuhanega. Krompirjev hren / kg krompirja, 4 žlice olja, kis, sol, hren. Krompir olupimo, skuhamo, pretlačimo. Prilijemo olje, kis, malo juhe ali krompirjeve vode, solimo in primešamo nastrganega hrena po okusu. Krompir naj bo sočen. Zavreti ne sme. Ponudimo ga k pečenkam, hrenovkam ali drugemu mesu. Če vas zanima Pirhi po svetu Zakaj pravzaprav barvamo pirhe? Iz čistega veselja! Pa naj bodo obarvani le s čebulo, naj bodo ročno poslikani, naj bodo oviti s papirčki, naj bodo belokranjske pisanice, pri katerih si pomagamo z voskom, ali še kako drugače obdelani, vsakega posebej smo Veseli. Posebno domačnost prinesejo v hišo in praznično razpoloženje. Včasih izdelovalci pirhov namesto jajc uporabijo tudi druge materiale. Tako na primer Kitajci narede za jajce bakreno jedro v obliki jajca, nanj pritrdijo kovino, ki jo oblikujejo v razne oblike, velikokrat cvetlične motive, te pa zapolnijo z raznobarvnim emajlom. Peruanci na primer izpraznijo jajce, mu odrežejo del lupine in vanj v drobnih figuricah prikažejo dogodke iz življenja, iz mitologije, iz svetega pisma. Figurice - včasih so tako majhne, da v eno jajce spravijo cele jaslice - so narejene iz koruzne moke, posušene in obarvane. Rusi imajo pirhe poslikane s svojimi cerkvicami s čebulastimi zvoniki, z brezami in lesenimi hišicami, z osebami iz njihove daljne in bližnje zgodovine in seveda tudi s pravljičnimi motivi, z motivi iz njihovih oper, kot so Rusalka, Carska nevesta, Sneguročka in druge. Da ima tako jajce trajno vrednost, ga izdelajo iz lesa in podobno kot Kitajci iz kovine in iz emajla. Bolgari na svojih velikonočnih pisanicah zelo radi upodabljajo podobe z ikon pa seveda tudi cvetove vrtnic. Švicarji si omislijo jajce v obliki ure. V začetku stoletja so Nemci, Francozi, Švicarji, Čehi in drugi izdelovali jajca iz lepenke, stekla, porcelana in podobnih materialov, ki so se odprla, v njem pa do bila razna drobna darilca kot punčka, urica, steklenička parfuma, ogledalce, verižica. Zelo priljubljeno darilo ob Veliki noči je bila tudi porcelanasta bonboniera s cvetovi, ptičjim gnezdom, s ptičkom in jajčki v gnezdu. Za večje motive so dostikrat uporabljali tudi večja, gosja jajca. Skratka, pirhi so in še danes burijo ustvrjalno domišljijo starih in mladih. Moderni oblikovalci ponujajo seveda čisto kaj drugega, predvsem dajejo prednost živim barvam, kajti domiselno obarvana jajca so lahko izredno lepa dekoracija praznično pogrnjene mize. No, ne pozabite pa na otroke, ti imajo na pirhih najraje svoje ljubljence iz risank. Tudi zlata jajca so izdelovali včasih. Tale na sliki so oblečena z Usti iz 14-karatnega zlata in so bila nekoč ob Veliki noči podarjena ruski ortodoksni cerkvi. Aprila presajamo lončnice Pri presajanju sobnih rastlin ni vedno potrebno, da bi uporabljali večje lonce. To velja predvsem za tiste rastline, pri katerih je del rastlin odmrl. Pri takih odstranimo najprej staro prst, potem odrežemo odmrle korenine in rastlino spet posadimo v isti lonec. Vedite: rastline raje cveto v majhnih loncih kakor v večjih. Rastline, ki imajo bolne korenine, sadimo v mešanico prsti, v kateri je velik del peska. Medtem ko je razmerje v normalnih mešanicah zemlja : pesek 5:1, damo tu razmerje 3:1. Drenaža na dnu lonca naj v teh primerih znaša vsaj 2 cm. Gumovci, ki so pozimi zgubili liste, imajo povečini bolne korenine. Take gumovce moramo presaditi v manjše lonce, odvisno od poškodb. Na splošno pa take rastline tudi močno skrajšamo. O tem vprašajmo vrtnarja, ki se na to razume. Kakor hitro amarilisi odevete-jo, je najugodnejši čas, da jih presadimo. Stare primerke presajamo le vsake dve ali tri leta. Pri tem odstranimo le gornji prosti del prsti, ne da bi raztrgali grudo. Novi lonec naj bo največ za 2 cm večji. Za presajanje napravimo mesnico iz kompost-nice, ilovice, šote in peska in sicer v razmerju 3:1:1:1. Koreninske grude starega asparagusa pri presajanju temeljito razrahljamo z lesenim nožem. Korenine, ki se pri tem sprostijo, smemo obrezati. Potem rastlino posadimo v večji lonec. V novem loncu naj bo gruda za 2 cm globlja. Presajene sobne rastline spočetka zalivamo zmerno, sicer jim rade obolijo korenine. EMO ETERNK jjpoioc/a za vse cass / SREDA, 12. APRILA TVS 1 10.35 Otroški program 10.00 Miti, skrivnosti in mistika, nizozemska dokumentarna serija 11.40 Iz življenja za življenje 12.05 Na štirih kolesih, ameriška dokumentarna nadaljevanka 12.30 Slovenski magazin 13.00 Poročila 15.00 (ne)znani oder 16.00 Zvok in tišina, kanadsko-novozelandsko-irska nadaljevanka 17.00 TV dnevnik 17.10 Otroški program 18.00 RPL - studio Luvvigana 18.45 Pari, TV igrica 19.30 TV dnevnik 2, Vreme 19.56 Šport 20.05 Forum 20.20 Film tedna: Moja prijateljica Max, kanadski film 22.05 TV dnevnik 3, Vreme 22.21 Šport 22.25 Žarišče 22.55 Sova; Princ z Bel-Airam ameriška nanizanka; Jalna, francosko-kanadska nadaljevanka TVS 2 13.00 Euronevvs 15.10 Zgodbe iz školjke 15.45 Vincent in Theo, koprodukcijska nadaljevanka 16.35 Videošpon 17.20 Sova, ponovitev 18.40 Ahiv zemlje, ameriška poljudnoznanstvena serija 19.15 V vrtincu 20.05 Športna sreda 22.30 Slovenci v zamejstvu 23.00 Omizje HTV 1 7.45 TV koledar 7.55 Poročila 8.00 Dobro jutro 10.00 Poročila 10.05 Šolski program 11.30 Zgodba o Metinu 12.00 Poročila 12.05 Em-paratriz, nadaljevanka 12.50 Zlata kočija, barvni film 15.30 O nastanku 16.05 Ljubezenske zgodbe 16.30 Poročila 16.40 Učimo se o Hrvaški 17.10 Pozor, steklo 17.45 Hrvaška danes 18.00 Kolo sreče 18.35 Santa Barbara, ameriška nadaljevanka 19.30 TV Dnevnik 20.10 Iz strankarskega življenja 20.55 Kambodža - povratek v leto 0, dokumentarna oddaja 21.45 Znanost in mi 22.30 Slika na sliko 23.10 Trilček, resna glasba 0.05 Poročila HTV 2 17.45 TV koledar 17.55 El Ouite, ponovitev nadaljevanke 18.45 Žametna šapa, angleška dokumentarna serija 19.15 Risanka 19.30 Dnevnik 20.10 Cheers, ameriška humoristična nanizanka 20.40 El Ouite, nadaljevanka 21.45 Zora, francoski barvni film KANALA 10.00 Spot tedna 10.15 Luč svetlobe, ameriška nadaljevanka 11.05 To trapasto življenje, ponovitev 11.55 Calafat 94, ponovitev 12.00 A snop 12.10 Spot tedna 12.20 CMT 14.45Spot tedna 14.50 A snop 15.00 Male živali 16.00 Na vodnih poteh ZDA, ponovitev 17.55 Album show 18.45 A shop 19.00 Poročila 19.10 Luč svetlobe 20.00 Tropska vročica III, ameriška nanizanka 20.50 Poročila 20.55 Zadeto 21.55 Dance session, oddaja o plesu 22.40 Epikurejske zgodbe 22.55 Album Show 23.45 Spot tedna 23.50 A shop 0.00 CMT AVSTRIJA 1 6.05 Naš hrupni dom 6.30 Otroški program, ponovitev9.00 Umor, je napisala, ponovitev 9.40 Knight rider 10.35 Vesoljska ladja Enterprise 11.25 čudežna dežela strica Remusa, ameriški film 13.00 Otroški program 15.35 Vesoljska ladja Enterprise 16.25 Knight rider 17.10 Strašno prijazna družina 17.35 Naš hrupni dom 18.05 Naš učitelj dr. Specht 19.00 Pri Huxta-blovih 19.30 čas v sliki/Vreme 20.00 šport 20.15 Morje za Saro, ameriška TV melodrama 21.50 Mesto zločina, Plišaste živali 23.30 Čas v sliki 23.35 Ob 5-letnici snrti Grete Garbo; Ninočka, ameriška komedija 1.20 Kraljica Kristina, ameriška melodrama 2.55 Dama s kamelijami, ameriška melodrama 4.35 Marija Wa-levvska, ameriški film AVSTRIJA 2 7.00 Vreme 9.00 Čas v sliki 9.05 Vsak dan s Shiejokom, ponovitev 10.05 Škoda za očeta, ponovitev 10.55 Bolnišnica Chicago Hope, ponovitev 11.45 Raji živali 11.55 Vreme 12.10 Ozri se po deželi, ponovitev 13.00 Čas v sliki 13.10 Skrivno življenje rastlin, 4. del 14.00 Slika Avstrije 14.25 Moč strasti 15.10 Umor je napisala 16.00 Vsak dan s Shiejokom, talkshovv 17.00 čas v sliki 17.05 Dobrodošli v Avstriji 19.00 Zvezna dežela danes 19.30 Čas v sliki/ Kultura 20.00 Pogledi od strani 20.15 Help TV, mesečna oddaja 22.00 čas v sliki 22.30 Šport 23.15 Festival nove domače glasbe, del posnetka festivala 0.00 Montv Python's flving Cir-cus, humoristična serija 0.30 Video noč TELE-TV KRANJ ... Videostrani 18.45 Test slika 19.00 TV napovednik TELE-TV 19.03 EPP blok - 1 19.10 F-16 in akro skupina THUNDERBIRDS (prispevek Marka Malca) 19.30 OBJEKTIV GORENJSKE 6 (ponovitev informativne oddaje) 20.00 Danes na videostraneh 20.03 EPP blok - 2 20.10 BORZA NEPREMIČNIN - MANDAT d.o.o. 20.55 EPP blok - 3 21.00 NAŠ GOST: VLADIMIR LAH 21.45 SEJEMSKI UTRIP OB 34. SLOVENSKEM SEJMU KMETIJSTVA IN GOZDARSTVA V KRANJU 22.00 STREL 16, oddaja za mlade in mlade po srcu, gost: Skupina VVALHALA (v živo) 23.00 Videostrani SODELUJTE V KONTAKTNIH ODDAJAH TELEVIZIJE TELE-TV KRANJ - POKLIČITE PO TELEFONU: 33 11 56! TV ŽELEZNIKI Vsak dan - VIDEOSTRANI TV Železniki (10 min. blok) ob 16.00, 18.00, 19.25 in 21.00 uri. Kontaktne oddaje vsak dan od 20. do 21. ure. 18.15 Utrip občine Železniki 19.00 Medobčinsko prvenstvo v plavanju - oddajo pripravili Mateja, Tea in Dejan 20.00 Koncert J. Lotriča in T. Potočnika v Kapeli Loškega gradu (2. del) M MTV 7.00 Video strani - panorama 8.30 MMTV SHOP, televizijska prodaja 9.30 Video strani - panorama 12.00 MMTV SHOP, televizijska prodaja 13.30 Video strani -pranorama 16.00 MMTV SHOP, televizijska prodaja 17.15 ŽIVA SCENA, glasbena oddaja, ponovitev 19.00 KUHAJMO SKUPAJ, kulinarična oddaja 19.30 MMTV SHOP, televizijska prodaja 20.05 MED PRIJATELJI, oddaja o nar-odnozabavni glasbi 21.00 DEDIŠČINA SONČNIH BOGOV, 3. del: Dvorci večnih duš, dokumentarni film iz popotovanj po Egiptu 21.40 TATOVI DIAMANTOV, avanturistični film, USA 1980; igrajo: Lee Van Cleef, Karen Black; režija: Anthonv M. Davvson; Ostareli tat diamantov bi pred upokojitvijo rad vlomil v nevlomljivi sef, poln diamantov, ujame pa se med prevare in intrige 23.10 Video strani 1.00 Deutsche VVelle TV MEDVODE 00.00 - 20.15 Videostrani 20.15 -20.20 Reklamni blok 20.20 21.40 NA JURIŠ!, glasbena oddaja -glasbene novice in norice, -lestvice in lojtrice, - jurišamo po koncertih, - gosti v studiu: skupina SPIN, sodelujte v nagradnih igrah po telefonu 061/612-372 21.40 - 21.45 Reklamni blok 21.45 - 24.00 Videostrani LOKA TV Videostrani (non stop) TV ŠIŠKA 20.00 Telemarket 20.10 Veni vidi kultura 21.00 Video boom 40 KINO slovenska glasbena lestvica 21.50 Telemarket 22.00 Napoved sporeda RKRANJ 5.30 Dobro jutro 7.40 Pregled dnevnega tiska 9.00 Gorenjska včeraj, danes 9.20 Tema: 5 oddaja iz cikla ekološko izobraževanje "Onesnaževanje zraka 10.40 Informacija - zaposlovanje 12.30 Osmrtnice - zahvale 13.00 Pesem tedna 14.00 Gorenjska danes 15.30 Dogodki in odmevi RS 16.20 Kozmetični nasveti Zdenke Kahne 17.00 Lestvica -diseoteke Gauloises Blondes 18.00 Gorenjska danes, jutri 19.30 do 24.00 Večerni program - Parnas R TRŽIČ Oddajamo na UKV frekvencah 95 MHz z oddajnika Kovor ter 88,9 Mhz z oddajnika Grad, " stereo tehniki, in iz oddajnika Kovor na srednjem valu 1584 KHz. Ob 16.10 lahko prisluhnete obvestilom, ob 16.30 informacijah' Ob 17.00 sledi beseda o novostil1 s knjižnega trga, nato o filmu, Pa tudi na zanimivosti iz sveta glasb6 nismo pozabili. R JESENICE 5.00 Dobro jutro (vreme, ceste) 7.00 Včeraj na tujem, včeraj doma 7.15 Halo, porodnišnica 8.00 Nočna kronika 8.30 Telegraf 9.00 Horoskop 10.30 Novice 12.00 BBC novice 12.10 Osmrtnic« 14.00 Melodija tedna 14.15 Obvestila 14.30 Telegraf 15.00 Osrednja poročila 16.00 Nasvet I zdravnikove torbe 16.15 Obvestila 16.30 Osmrtnice 16.30 DomaČ« novice 16.45 Sindikalne minut« 18.00 Čestitke 18.30 BBC 18.50 Telegraf R ŽIRI 5.30 Prva jutranja kronika Slovenija 5.40 Napoved progm.' ma - servisne informacije Noč ima svojo moč 7.00 NcV|C, in dogodki 7.30 Minute za nafO0' nozabavno glasbo 8.30 Kuhaj nami 9.30 Nasvet za kosilo P nozabavno glasbo 8.30 Kuhajte? nami 9.30 Nasvet za kosilo Glasbo izbirate poslušalci 10,lv Dopoldanske novice 11.00 KultC ni paberki 12.00 Škofjeloških ° 13.30 Morda še niste slišali 14-£ Brezplačni mali oglasi 15.00 D°. godki danes - jutri 15.30 Slovenija 16.30 Zakajčkovi star* 17.00 Glasbeno popoldne: t^L glas. lestvica 5+5 in klepet °. glasbi 18.15 BBC - jezikovni teW 19.30 Odpoved programa R RGL KRIM: 100,2 MHz - ŠANCE: 8j» MHz - LJUBLJANA: 105,1 M*1* 5.00 Jutranji program - vodi ia ' Fajon 5.15 Novice 6.15 Nov« 7.00 Horoskop 7.15 Novice Vreme 8.00 Dopoldne z MjJJj Juvan 8.15 Napoved dogoc-, ^ 8.30 Jutro je tudi takšno 9.30 K* danes 10.15 Novice 11.00 An*« 12.00 BBC novice 12.15 Novin* jev gost 13.00 3x1 - gla?ELji oddaja 13.15 Novice 14.05 radio 14.15 Novice 14.30 G'aSnS| Je nJena mama tudl za Var, y,° iciuiie, je njena mama iuui ca rnanv ^.ama sc potlej še raje vrača domov, oklica najbližji program Ze-enih. Zato sem kandidiral na njihovi Listi. Ker so nam volivci z velikim številom glasov izrekli lepo zaupanje, jih ne smemo razočarati. Delovanje sveta se mi zdi zaenkrat kar dobro, le seje so predolge zaradi obsežnega dnevnega reda. Včasih je čutiti delitev na pozicijo in opozicijo, česar se bo treba pri premagovanju pomembnih nalog izogibati. Dokler bo v Tržiču toliko nakopičenih težav, jih moramo jemati kot skupno opozicijo in skupaj tudi poprijeti za delo. Kot svetnik se nameravam angažirati zlasti pri strokovnih delih za varstvo in urejanje prostora. Najhujši problem Tržiča, ki se ga večina ne zaveda, je gotovo ekološko nevarna kemična industrija v starem mestnem jedru. Če bomo hoteli izseliti obrat PUR iz mesta in ta prostor oživeti z drugačnimi dejavnostmi, bo vsekakor potrebno zgraditi mestno obvoznico. O tem so mnenja še deljena, vendar bo treba upoštevati argumente in se čimprej odločiti za prve korake na tej poti. Kakšno je moje stališče glede tržiške deponije odpadkov? V primerjavi z deponijami drugod je razmeroma dobro urejena, seveda pa bi morali težiti k odpravljanju pomanjkljivosti. Med njimi je tudi upoštevanje zahteve prebivalcev za odškodnino, saj ni povsem neupravičena. • S. Saje POSLOVNO TRGOVSKI CENTER BPT TRŽIČ, Predilniška 16, tel 53-571 SALON POHIŠTVA Jene * «.o.o. ^ SALON POHIŠTVA Proizvodno prodajni center BPT Trfič, TellFax.: 064/50-557 se vrste pohištva za vaš dom NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO KATALOŠKA PRODAJA ITALIJANSKEGA POHIŠTVA (kuhinje, dnevne sobe, sedežne garniture, otroške sobe...) I POPUSTI 5 - 25% ■ UGODNI KREDITI doo Tržič, Predilniška 16 Vam nudi: vodovodni material in material za centralno ogrevanje, keramične ploščice ... ter mojstra, ki vam le-te vgradi! POSEBNA PONUDBA: CISTERNE ZA OLJE - dostava na dom,ugodne cene. Pri gotovinskem plačilu in posojilih A BANKE 5% popusta za material Možnost plačila na 3 - 4 čeke, DOSTAVA NA VAŠ DOM Odprto: 7-19, sobota 7-13, tel&fax:064/50-516 TRGOVINA Predilniška 16, TRŽIČ, TRGOVSKI CENTER BPT se tudi v velikonočnem času predstavlja z izdelki po akcijskih cenah: moka TIP 400 1kg 76 SIT moka TIP 500 1kg 70 SIT olje Cekin 1L 175 SIT čokolada Milka 100 g 98 SIT orehi 1kg 865 SIT rozine 500 g 133 SIT KL&G Ob omenjeni ponudbi je v naši trgovini mogoče najti še marsikaj po super ugodnih cenah. VOŠČIMO VAM VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE S POLNO MIZO DOBROT! Delovni ča»: vsak dan od 8.30 • •obot« od 7JO 064/53-571 h. 379 TRGOVINA A *C0PIČ VAM NUDI barve »lake »lepila »tapete oparketeotalne obloge. RKCIJR OB GOTOVINSKEM NAKUPU TEKSTILNEGA ALI PVC POD* VAM NUDIMO BREZPLAČNO POLAGANJE DOSTAVA IN MONTAŽA, UGODNI PLAČILNI POGOJI (na 2 ali 3 čeke) 5% GOTOVINSKI POPUST. Odprto vsak dan, razen nedelje, od 7. do 19. ure, sobota od 8. do 12. ure. Avto M d.o.o. Predilniška 16,64290 Tržič tel./fax: 064/53-334 AVTOSALON IN SERVIS FORP DAN OPFRTffi VRAT POSKUSNE VOŽNJE S FIESTO, NOVIM ESCORTOM, MONDEOM, TRANZITOM Degustacija piva UNION! Vk, 11. aprila 1995 34. SEJEM KMETIJSTVA IN GOZDARSTVA 15. STRAN • GORENJSKI GLAS Nered sejemske (ne)uglednosti Osnovna funkcija sejma je informiranje in pospeševanje prodaje, Pružena s strokovno spremljajočim programom," poudarja Franc Ekar. ^"nje razmere na področju sejmov in sejmarstva v Sloveniji so inško disciplinirane in usposobl- P*dvsem neugledne, neracionalne in nesprejemljive v primer- jene razstavljalce. Kar zadeva yJP| z evropskim sejemskim dogajanjem. Pred desetimi leti so ceno prostora pri tem, so na ~* razmere podobne in takrat je potem prišlo do razpada primer na podlagi poslovnih L^je sejemskih podjetij. Danes je stanje spet takšno, da sejem ocen mogoči dogovori. Vseka r**o organizira vsakdo, pa naj bo to društvo, podjetje ali kor pa sejemske lokacije niso 3S°vina. Za takšen (ne) red pa je predvsem kriva Gospodarska muhe enodnevnice. Če malce "•ontfca Slovenije. karikiram, potem bi rekel, da ni Slovenij Ob takšni oceni Franc Ekar Nenazadnje povsod v svetu Podlaga: "Kakovost in stro- velja pravilo, da so sejmi za ^vnost sejma zagotavljajo le sposobne, učinkovite, market- alitetni razstavljala in inšti-jSjje, ki sodelujejo v spremlja-2j*?> programu. Razen tega v Dr,Vlru. prirejanja sejemskih jjreditev obstojajo pravila Ko za organizatorje kot za ^tavljalce" ^9° precej kritičnem reagiraju na razne sejemske prire-turt-e ^ot* narekovajem se sliši l Pripomba, da se bojite en ?^e.mslta konkurenca pod hi*8 pogoji ni za sejemske kSe. nikakršen problem. Izmi- nJe ustaljenim pogojem pa M^.em zavajanje javnosti in atl dobro ime sejmov. naključje, da je svretovni kmetijski sejem v Parizu in ne na nekih ozarah, hipodromih, pod kozolci in podobno."* A. Žalar Dan lovcev V soboto je bil na sejmu v Kranju Dan lovcev. Na okrogli mizi, ki se je je udeležilo več kot sto lovcev, vodil pa jo je predsednik Lovske zveze Slovenije ini. Franc Golja, so govorili predvsem o dodatnem izobraievanju lovcev. Pri tem so poudarili, da bi v izboraievanje lovcev v prihodnje morali vključiti poleg sedanjega kodeksa tudi izvajanje naravovarstvenih in ekoloških aktivnosti. V Kranju se je v soboto sestal tudi upravni odbor Lovske zveze Slovenije in ob potrditvi zaključnega računa sklenil, da bo Lovska zveza Slovenije prihodnje leto nastopila na svetovni razstavi v Budimpešti. Izbor za ta nastop pa bo ie januarja prihodnje leto na Gorenjskem sejmu v Kranju na slovenski razstavi lovstva. • A. Z. vehko zanimanje za sejem V treh dneh petnajst tisoč vstopnic y^nh 10. aprila - 34. mednarodno prireditev Slovenski mlekarska in kmetijska šola. :*Jeni kmetijstva in gozdarstva, za katero je poleg Številnih Sicer pa je splošna in prc-j^stavljalcev značilen tudi zanimiv in pester spremljajoči vladujoča ocena med obis-rrogram, si je v prvih treh dneh sodeč po prodanih kovalci, da je ponudba na vstopnicah ogledalo ze blizu 15 tisoč obiskovalcev. Pričaku- letošnji sejemski prireditvi *n<>> da si bo prireditev do konca tedna, ko bodo sejem 14. kvalitetna m zanimiva aPriia zaprli, ogledalo ie enkrat toliko obiskovalcev. Se posebno veliko ! Številka 30 tisoč pa je tudi "sta, ki smo jo nekako {•"ičakovali," pravi Franc kfcar. V nedeljo je bilo sicer še posebno zanimanje za prikaz predelave mleka, ki ga je na svojem razstavnem prostoru predstavila Srednja e zanimanje za razstavo mlaih živali Prireditelji so se že odločili, da ji bodo v prihodnje na tej sejemski prireditvi namenili veliko večjo vsebinsko težo. ^MERKUR Sejem kmetijstva in gozdarstva, od 7. do 14. aprila, v Kranju V večnamenski dvorani predstavljamo bogat izbor orodij in drugih izdelkov za vrtnarjenje, urejanje okolice In gozdarjenje. Razstavljamo in zastopamo priznane blagovne znamke AL-KO, BANDO, CLABER, GARDENA, SANDVIK. Na prodajnem prostoru ponudba po sejemskih cenah kosilnica z bencinskim motorjem, TOP 3500 H, AL-KO 41.847,50 'A 740,90 razpršilna pištola za vodo, art. 9373, CLABER škarje za obrezovanje drevja, BD 2013, BANDO lončnice: jucca, 50 cm mini vrtnica v lončku fikus benjamin, 50 cm viseča bršlinka zemlja: Beven/ garden, 50I Od 7. do 14 aprila ponudba po sejemskih cenah tudi v TC DOM v Naklem. 892,50 A 600,60 (/ w M. 491,40 491,40 148,30 451,00 Dvorana B Predstavitev osebnih in tovornih vozil CIMOS CITROEN: informacije, prodaja, lizing. Nadškof I obiskal sejem k Med obiskovalci sejma je bilo ie prvi dan in v soboto precej domačih in tujih poslovnežev. Sejem pa si je v soboto popoldne ogledal tudi ljubljanski metropolit in nadškof dr. Alojzij Šuštar. Z zanimanjem si je ogledal prireditev in presenečen nad ponudbo zaželel razstavljalcem kar največ poslovnih uspehov. Dlje časa se je zadržal tudi na razstavnih prostorih Barlog, Krašcommerce, Agrome-hanika, Arvaj, Ovsenik in pri Strokovno kmetijs-ko-gospodinjski šoli iz Št. Ruperta. • A. Ž. MAVVEK Export - Import d.o.o. Kranj Oprema za transport in dosušovanje krma In kmetijska mehanizacija Predoslje 100/a, 64000 Kranj, tel.,fax: 064/241-192 Iz zastopniškega programa vam nudimo: MAVVEK - radialne ventilatorje, puhalnike s teleskopom ter ostalo opremo za transport sena. GRUBER - kvalitetne stiskalnice za vse vrste žit, elevatorje in puhalnike za žito. OMC - nože za rezanje silaže, sena in ostale stisnjene krme. PAIMKEROS - generatorje toplega zraka kot pomoč pri sušenju krme v slabem vremenu. Obiščite nas na sejmu kmetijstva in gozdarstva v Kranju! «17« MAMICE! OTROŠKA HRANA V 6 RAZLIČNIH OKUSIH MLEKO ZA DOJENČKE BREZ GLUTENA V VSEH TRGOVINAH ŽIVILA KRANJ Si 35 LET TRADICIJE IN KVALITETE d.o.o. Drulba za proizvodnjo in trienje elektroinštalacijskega materiala in lesnih izdelkov 61353 BOROVNICA Obrtniška 2 - SLO tel.: (+386) 061-746-677; 746-348; 746-159 fax: (+386) 061-746-072 ZASTOPAMO: PROIZVAJAMO: - prenosne kabelske rolete in podaljške dolžin: 10, 15, 25, 40 in 50 m; - siluminski program (dvo- in tri polne vtičnice, stikala, razvodne doze) - plastični program (razvodne doze, DPN,...) - lesne izdelke (A-Jestve, podstrešne stopnice,...) a/tuppo Tel ISA s.r.i Zona Ind. le Salino 64018 TORTORETO (TE) 0861 /750284-750282-760625 Telefax 0861/750327 IZDELUJE KVALITETNE IZDELKE IZ ALUMINIJA: - industrijske lestve, - gradbene odre, - lesene stopnice IMASSELLI, - gospodinjske lestve SCALITA, - prislonilne lestve, - vodne tehtnice (h^Chemo V NOVIH x^Tozodno PROSTORIH LJUBLJANA, MAISTROVA 10 m^V ^ m^m^m. SEDAJ V PROSTORIH GG PRIMSKOVO STANETA ŽAGARJA 53, TEL 241-397 IN 241-442 OSVEŽITE VAŠE BIVALNE IN POSLOVNE PROSTORE KMEČKI STROJI KOVIN OTEHNA PRODAJNI CENTER STARI DVOR Škofje Loko, Kidričeva 26, Tel.: 064/634-800 CANDY 50 LET 15% POPUSTA ZA GOTOVINO 10 % POPUSTA ZA PlAČIiO DO 5 ČEKOV PRALNI IN SUŠILNI STOJI POMIVALNI STOJI C 4800 IN C7400 HLADILNIKI IN ZAMRZOVALNIKI DO 14. 4.1995 C uoopifot) JEDILNI SERVIS za 6 oseb 13.065, 00 JEDILNI PRIBOR za 12 oseb 14.552, 50 POSODA IZ PLASTIKE - POCINKANO PLETIVO ZA OGRAJE ZV»TEK25x,M 5.775,00 ZVITEK 25 x 1,25 M 7.21B,70 -SAMOKCLNICA 3.991,70 - AKUMULATORJI VESNA - MOTORNA OUA VSEH VRST -VRTNE KOSILNICE NA VEC ČEKOV AU DO 7 X POPUSTA Johanna Paungger, Thomas Poppe Vse ob pravem času Uporaba luninega koledarja v vsakdanjem življenju Prva knjiga te vrste na svetu, ki je zajela bogato znanje in izkušnje naših prednikov o vplivih Lune na človeka in okolje. Prepričali se boste, da so zaradi bližine Lune ti vplivi zelo veliki. Knjiga je prodajna uspešnica v Evropi in v mnogih knjigarnah je na prvem mestu. V kratkem času je bila prevedena že v 4 jezike in natisnjeno več kot 30 izdaj. Izjemno zanimiva knjiga, ki je mnogim spremenila življenje, mnogi jo upoštevajo pri vsakdanjem delu in ravnanju. Knjiga vam bo razkrila in svetovala, kdaj je pravi ali najprimernejši čas za: * nabiranje, pripravo in uživanje zdravilnih zelišč * kirurške posege * opravila pri zobozdravniku * post in za uživanje določene vrste hrane (vplivi na naše zdravje in počutje) * različna opravila na vrtu in polju * učinkovito, a nestrupeno zatiranje plevela in drugih škodljivcev * gnojenje, s katerim ne zastrupljamo podtalnice * sekanje drevja glede na uporabo lesa in druga opravila za uspešno gozdarjenje * čiščenje stanovanja * pranje perila s polovično količino pralnega praška * vlaganje in vku-havanje sadja in zelenjave * nego las in telesa itd. Knjiga je trdo vezana, format 16 x 21,5 cm, 214 strani. Posebna priloga: budni koledarji do konca leta 1998! Cena knjige po povzetju: 3.400 SIT - poštnino plačamo mi. Knjigo lahko plačate tudi v dveh obrokih - prvega po prejemu položnice, drugega pa čez mesec dni ob prevzemu knjige. NAROČILNICA Nepreklicno naročam ........ izvod(oy) knjige VSE OB PRAVEM ČASU po ceni 3.400 SIT, ki jo bom plačal(a) □ v enem obroku □ v dveh obrokih (označite!) Ime in priimek:............................... Ulica in hišna št............................... Kraj in poštna ŠL.............................. Založba MAVRICA, Gallusova 2, 63000 Celje, Tel/Far 063/27-734 §feA§ GRADBENI SEJEM 8. mednarodni bienalni sejem gradbeništva in gradbenih materialov 18.-22. april 1995 Pomurski sejem, Gornja Radgona 'a' POMURSKI SEJEM radio GLAS ljubljane ^ 99,5 MHz, 100,2 MHz, 104,8 MHz NAJBOLJ ISKAN ČASOPIS NA GORENJSKEM: ©©jMiMojjmn glas AVKCIJSKA HIŠA TEČAJNICA 10. avkcije terjatev z dne 30.3.1995 za gotovinska plačila dolžnik nominalna vrednost najnižja ponudba promet /SIT/ l%l /SIT/__| 1. ABC • PO MURKA, mana ind., M. Sobota 7.469.113 delni odkup 744.000 55 409.200 2. ABC PO MURKA, metni izdelki, Trbovlje 8.176.802 40 3. AERO d.o.o., Celje 1.673.775 90 4. ALPREM, Kamnik 8.442.049 60 5. AROSA d.on, Ljubljana 799 440 70 6. BABILON Vrtec Igor, Ljubljana 8876.078 50 7. BARTA & BARTA d.o.o., Maribor 16.610.607 10 8. BREST, Cerknica 9.578.835 65 9. GARANT AMA d.o.o , Ljubljana 13.299.971 50 6.649986 10. ČAST d.o.o., Ljubljana 3.441.408 21 11. CENTER, trg. podjetje Ljubljana 576.657 80 12. C1MOS, Koper 30.500.700 70 13. DARJA d.o.o, Leakovec 2.906.897 50 14. DEKORATIVNA, Ljubljana 966.709 36 15. DO MARK d.o.o., Domžale 2.668.248 60 16. DOMARK d.o.o . Domžale 4.511.252 10 451 125 17. DONNA TINA d.o.o.. Slovenj Gradec 736.120 56 18. EKOMEX d.o.o.. Murska Sobota 22.742.984 61 19. EMONA INŽENIRING, Ljubljana 1.637.324 61 20. ENGRO BARTA d.o.o., Maribor 4.654.960 75 21. IMP - ELEKTROMONTER, Ljubljana 2.925.632 85 Z486.787 22. INTER G ASTRO, Maribor 3.983.915 90 23. INTERSTIL d.o.o., Ljubljana 14.732.795 17 24. JEKLOTEHNA MALOPRODAJA Maribor 418.740 80 25. JEKLOTEHNA VELEPRODAJA Maribor 2.950.967 72 delni odkup 1.500 000 72 1.080000 delni odkup 1.450.967 72 1.044.696 26. KERAMDC p.o.. Volčja Draga 1.097.957.587 50 27. KONSTRUKTOR SGP, Maribor 30.593.075 65 28. KOT d.o.o., Ljubljana - Šmartno 9.612.875 Htnjk 29. KRANJSKA HRANILNICA, Ljubljana 48.396.517 20 30. KTT-NAVITA EMBALAŽA, Ljubljana 2.007 895 42 31. LESNA, tov. iver. ploit, Šentjanž/Dravograd 21.930.439 2.280.000 debli odkup 4.000.000 57 delni odkup 379.652 57 216.402 32. LESNA, tov iver. ploič, Šentjanž/Dravograd 4.031.637 55 2.217.401 33. LESNINA • VELEPRODAJA, Ljubljana 3.352.556 30 34. UBELA p. fizične osebe, ki želijo kupiti terjatev do določenega dolzn'N gotovinsko plačilo po ceni, doseženi na avkciji (plačilo v treh dnw Prodajalci terjatev predložijo (najkasneje do 13.4.1995): avkcijsko naročilo (obrazec Avkcijske hiSe) avkcijsko ponudbo (obrazec Avkcijske hiše) specifikacijo terjatve, potrjeno s strani dolžnika potrdilo o plačilu kotizacije Kupci terjatev predložijo (pred avkcijo): potrdilo o plačilu kotizacije pravne osebe: tri akceptne naloge ali Čeke v depo Avkcijski nisi . jO fizične osebe: varščino v višini 10% od vrednosti terjatve, nameravajo kupiti Popolne ponudbe terjatev, uvrščenih na avkcijo, bomo objavili v medijih- ^ Ko&iac^o 8.000,00 SIT plačate na ŽR 50100601-202302, Avkcijsko hita U"^] J enajsto avkcijo. Provizija Avkcijske hite po prodani terjatvi na a**c^/J^0O * nominalne vrednosti terjatve nad 1.000.000,00 SIT, 2% od terjatve med 50O.W"> 999.999,00 SIT in 3% od terjatve do 499.999,00 SIT. ^ Ohmjx a» prodajo terjatev in dodatne informacije vam tahko posredne g ^jjj*52 ^ Avkajska hiša ljuljana dao, Šmartinska 152 td 185 52 50 nc iaJ fax 443 786 [prejeli smo lastninjenje Radia Kranj Ob pogledih bivšega sekre-krja za občo upravo bivše banjske občine g. Karla Erjavca objavljenih v Goriškem glasu 7. aprila 1995, 5em dolžan dodati s ciljem Popolnejše informacije nekaj Pojasnil. Gospod Erjavec je pojasnil Gorenjski glas, da je bivši 'S SO Kranj sodil, da pri rodiu ne gre za anonimni kapital. Menim, da sem dol-*an dodati informacijo, s katero je bil seznanjen g. Rjaveč, ni mi pa znano, če Jrf/ ostali člani bivšega IS SO Kranj. Agencija Republike Slovenje za prestrukturiranje in Privatizacijo je v času razčiš-**vanja pravniških pogledov zakonodajo 4. julija 1994 Pismeno sporočila naslednje: Ce so bila v podjetja v času samoupravnega prava vloie-na družbena sredstva brez °bveznosti vračanja ali ude-ltlbe na dobičku, se za tako Podjetje ne uporablja določba l- odstavka 47. člena ZLPP... "lagatelj zgolj zaradi svojega *Mka ne more pridobiti ia$tninske pravice na deležu aH delnicha podjetja, ki se bo Privatiziralo." . Ob sprejemu Odločbe o l£stninskem preoblikovanju Radia Kranj je Agencija, ki le zakonsko pooblaščena o tem odločati, verjetno upoštevala 7. točko sklepa o ustanovi Radia Kranj Občinske ^nference SZDL Kranj z *»e 21. 12. 1989 (Uradni list fftS, št. 2/86): "Sredstva iz Prejšnje točke ustanovitelj Zagotavlja brez obveznosit zračila. Ustanovitelj prevzela riziko poslovanja le z toženimi sredstvi, prav tkao ?a ne bo udeležen na dohodka Radia Kranj." Po pogodbi o najemnini bi ^oral sekretariat za finance v*ok mesec do 8. poslati Radiu Kranj račun za najem-nifio. Tega celo leto ni storil niU enkrat. Kljub temu da se of>Čina pogodbe ni držala, to ^eda ne pomeni, da ne bi v skladu z razumevan-'j**1 in svojim odnosom do fadia Kranj zaračunati na-temnino v enkratnem znesku *a nazaj. Radio Kranj bo QČMn poravnal. Se to. Zakonodaje o last- lnskem preoblikovanju pod-}etli si ni izmislil Radio Kranj. PODLISTEK - 3 S'anislav JESENOVEC Tudi načina lastninskega preoblikovanja ni sprejel kolektiv Radia Kranj, ampak njegov organ upravljanja, ki ga ni imenoval kolektiv, ampak vsi trije zbori SO Kranj. Agencija je kasneje s svojo odločbo določila enak način lastninskega preoblikovanja. Drži, da je Izvršni svet sprejel sklep, naj radio uskladi svoj status z veljavno zakonodajo. Usklajevanje je v teku. • Peter Čolnar Kaj prinese pohlep po zemlji Rad bi opozoril javnost na svoj problem, kije nerešen že več kot 20 let. Sem upokojenec Železarne Jesenice. Leta 1972 sem na svoji kmetiji na Dovjem želel zgraditi večji hlev za govejo živino. Hlev pa sem uspel zgraditi le do polovice, ker se je soseda Kristina Jurič pritožila, da zaradi hleva ne bo več videla Triglava, in da teče gnojnica na njeno dvorišče. V resnici je hlev postavljen nižje, kot je njihovo dvorišče. Za povrh v njem še ni bilo živine, saj še ni bil niti dograjen. Na zahtevo sanitarnega inšpektorja sem moral v Ljubljano, kjer se je problem uredil. Del hleva sem dogradil, pri drugem delu pa so me začeli načrtno ovirati. Med drugim sta ie imenovana soseda in Alojz Rekar iz Mojstrane podkupila zdravnika, da je pripeljal psihiatra na zdravniško komisijo. Po do-tedaj znani diagnozi sem namreč bolehal za slabo prekrvitvijo. Invalidska komisija bi me morala prestaviti z dela na žerjavu na drugo, lažje delovno mesto. Po navodilih dr. Jenstrla in psihiatra dr. Avšiča sem podpisal dokument, s katerim bi me naj prestavili na drugo delovno mesto, v resnici pa sem podpisal diagnozo, da sem psihični bolnik. Kako se je to lahko zgodilo? V resnici sem moral podpisati prazen uradni form-ular, v katerega so šele naknadno vpisali diagnozo. S tem so zavrnili prvo diagnozo, da imam slabo prekrvitev in me niso premestili na drugo delovno mesto. Mejaši so bili hkrati v vodstvu krajevne skupnosti, prav tako tudi geodet Stane Mavec, ki je pri novi odmeri zemljišča k.o. Dovje prestavil mejo tako, da je zmanjšal moje zeml- jišče za blizu tisoč kvadratov, ki jih je dobila mejašica Nada Rabič. V sadovnjaku je mejo prestavil tako, da ne morem več po poti v sadovnjak in ne po poti v svoje gospodarsko poslopje. Ta del zemljišča je pridobila Juričeva, ki jih je v ta namen podkupila. V originalni mapi na Geodetski upravi so meje pravilno vrisane, kopije te mape imam tudi sam, ker sem jih podedoval po očetu. Na vsak način so me hoteli pripraviti do tega, da bi se razburjal in bi potrdil diagnozo, v kateri je pisalo, da sem psihični oziroma živčni bolnik. Seveda sem njihove namere opazoval in sem se pazil, da ne bi ustregel njihovim željam. Hoteli so me pripraviti do pretepa in sicer tako, da so mi hoteli preprečiti pašo živine na našem travniku. Občasno so se me tudi fizično lotili, z živčnim strupom mi je policist Ilija Otovič z Mojstrane pos-prejal spalnico, za nagrado pa je dobil od Rekarja meso. Voda je bila neužitna, na travniku so mi poškodovali tudi živino. Pri teh akcijah so v krajevni skupnosti sodelovali Franc Potočnik, Slavko Pezdirnik, Srečko Mežnar, Srečko Zima, Slavko Rabič, Duša Bor-jančič, letno pa sem imel zaradi tega 3 do 4 tisoč mark škode. Zaradi nepravilne geodetske odmere v škodo mojega zemljišča teče na sodišču tožba že od 1983. leta, kar pomeni, da te ljudi ščitijo tudi sodniki. Javno zahtevam, da se na jeseniškem sodišču postopek čimprej konča, in da se moje zemljišče vrne v prvotno stanje. Predlagam vsem omenjenim in drugim, da se ne vtikajo v moje privatno Življenje in jih obveščam, da nisem bil nikoli psihični bolnik, sicer pa imamo za ocenjevanje zdravstvenega stanja posebne ustanove, rad bi povedal še to, da sem več kot polovico stvari, s katerimi so mi grenili življenje, zamolčal ,in da jih bom razkril, če se to ne bo takoj nehalo. • Janez Zima, Kristina Štamcar, Dovje 13 UO let organizirane hudourničarske dejavnosti hu^e% zakona o zagradbi gvournika Pišence pri slo*1^* Gori, ki je izšel v kuVe,lsJfem m nemškem jezivi Deželnem zakoniku za 1891 Konjsko 15. julija urA: kta, so za izvedbo (yjf.jve hudournika Pišenca Prh l'- Mala in Zadnla> desni l( °ki Save Dolinke pri Bet?}Ski Gori> dr France ina ¥ Slovenska vodna im- *r9nZU> 196L 11 kn^a' o 'i**', sprejeli tudi Dogovor nikarŠltVi zaVadbe hudouren m Razglas! Dogovor je sL,Spr?iet v Ljubljani 20. nnmembra 1893- leta. Pod de* j So Podpisani za c.kr. ckrT vlado na Kranjskem, ».Jf de*elni predsednik: Hein bptZ? deČelni odbor kranjski: s,elas-r., Dr. Adolf Schaffer ra?t?„ ?r Franc rapel s.r, Pred Fa§°*e Ckr deielni Kr„ Sednik v vojvodini /ranJski: Viktor baron Hein okt i°8°vor, ki nosi datum 1. I3mar 1893 leta in številko ja H .lma šest členov. Nava-' aa 'Narediti in voditi dela Snemanje Titove slike ali sto dni bohinjske občine Marsikdo se bo vprašal, kaj ima Titova slika pri bohinjski občini? Smo v času velikih sprememb, od samoupravljanja, podružbljanja vseh vrst, usmerjenega izobraževanja, demokratičnega centralizma do demokracije, s katero pa ne vemo, kaj z njo početi. Baje jo imamo samo za to, ker nas Evropa brez nje noče. Pa tako lepo je bilo. Država je lepše skrbela za nas, kot znamo sami poskrbeti zase. Bili smo srečna brezrazredna družba, v kateri tudi lastnine nismo hoteli. Vsak si je vzel samo toliko, kot je potreboval. Petinštirideset let smo potrebovali, da smo prisopihali na sam vrh in si s polnimi pljuči zanosa razgledali po Evropi. Počasi se dviga megla in vedno bolj nestrpni postajamo, kako začudena bo Evropa, ko ji bomo pokazali: koliko novih hiš smo naredili, vikendov, cest, tovarn, kmetijskih posestev, monumentalnih stavb posebnega družbenega pomena. Saj to ni mogoče: Pod nami ni Evropa, ki nas vabi kot golo dekliško telo v vsej svoji poželjivosti. Morda se nam ponavlja zgodovina. Ali se resnično Slovenci še vedno napačno odločujemo? Pomagali smo podreti črnožolto monarhijo in zopet smo se odločili za monarhijo. Krvaveli smo pri uničenju nacifa-šizma in zopet smo se odločili za totalitarizem, ki nas je postavil v samo središče sveta. Ponovno se odločamo za samostojno Slovenijo v Evropi. Prekaljeni kadri posadijo Slovenijo na bicikel in hajd v Evropo zdaj. A glej si ga no: Evrope ni, ne mara nas. Postavlja nam pogoje. Med drugim zahteva tudi spremembo lokalne samouprave. Pokojna občina Radovljica nam je izkazovala izredno ljubezen in je komaj čakala, da smo pripeljali smeti. Zato so bili odlično proti občini Bohinj. Kljub temu nezaželeno dete bohinjske občine zagleda luč sveta. Njeni raz- Nadaljevanje na 26. strani! Podjetje za notranjo in zunanjo trgovino ter finančno poslovanje r.o. Ljubljana, Dunajska 50 OE Komerciala Aeroservis Brnik vabi k sodelovanju VOZNIKA AVTOCISTERNE (na aeroservisu Brnik) Pogoji: - IV. st. strok, izobr. cestnoprometne smeri, - vozniški izpit C in E kategorije, - izpolnjevanje pogojev za pridobitev dovoljenja za muditev in gibanje na mejnem prehodu, -1 leto delovnih izkušenj Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas, s polnim delovnim časom. Posebne pogoj je uspešno opravljeno 2-mesečno poskusno delo. Kandidati naj pošljejo vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 8 dneh po objavi na naslov: Petrol Trgovina, Kadrovsko-socialna služba, Ljubljana, Dunajska 50. MERKUR Dodajte in spremenite malenkosti. Velikonočni prazniki bodo Vam, predvsem pa Vašim otrokom, ostali v prijetnem spominu. Pisana in obširna velikonočna ponudba v od 10. do 15. aprila VELIKONOČNI OKRASKI barve in sličice za pisanice, velikonočne figure, košarice, pisanice... Obnovljen sistem pregrad v Babi - hudournik Pišenca pri Kranjski Gori (foto: arhiv PUH, Ljubljana) in naprave, ki se pri tem izvrše, je naročeno c.k. gozd-no-tehniškemu oddelku za zagradbo hudournikov, odseku v Beljaku." Nekatera določila sem dobesedno prepisal za to, da bi dobili tudi vpogled v slovenščino, ki so jo takrat uporabljali v zakonih, če smo zapisali, da naj bi bilo to "podjetje" vredno 18 tisoč goldinarjev, ga še opiši-mo. Po načrtu so bile "nameravane gradnje v varstvo bregov, da se ž njimi zavaruje vas in obdelovalno zemljišče v Kranjski gori". To naj bi naredili v prvem letu. V istem terminu naj bi postavili tudi do 4 metre visok "zaporni jez", katerega bi kasneje polagoma višali odvisno od proda, ki bi prinesla za jez voda. Navaja sicer "v načrtu nameravano zaporno visoči-no", žal pa ne navede, kolikšna je ta. Natančno je zapisano, da se najprej trosi- jo državna sredstva (9.000 gld.), nato deželna (5.400 gld.) in naposled "donesek udeležencev s 3.600 gld." Dolga leta so nam pripovedovali, da slovenski človek ni mogel razumeti sporočil, ki so prihajala do njega z Dunaja. Razglas, ki ga hrani dipl. inž gozdarstva France Robič in izvira iz njegove rodbine, dokazuje nasprotno. Takole se začenja v nemščini in slovenščini zapisani dokument. Posredujem le slovenso besedilo. "Št. 4411, Razglas! Vslcd postave z dne 16./6. 1893, št. 17. det zak. in razglasila c.k.na Kranjskem z dne L/10/ 1893 št. 29, det zak. se ima izvršiti zagradba hudournika Pišence, tako, da doprinašajo: državni izboljše-valni zaklad 50%, to je 9000 f dežela 30%, to je 5400 f, udeleženci 20%, to je 3600 f na 18000 f proračunjene potrebščine. " V nadaljevanju na dobrih dveh straneh dvoko-lonskega, dvojezičnega besedila opisuje postopek. Med drugim navaja, da je projekt "razpoložen pri županstvu v Kranjski gori od dne 15./4. do vštevši 14. maja 1894 vsakemu v vpogled." Ker pa vsi niso znali brati projektov in jih tudi niso v celoti razumeli, je z razglasu še navedeno: "V sledečih dneh in sicer, dne 16, 23 in 30. aprila, potem 4. in 7. maja 1894 bival bode c.k. gozdni praktikant g. Jeller (ali Jelen) v občini Kranjskogorski, da bi dajal ustmena pojasnila." Zadnji dan javne razgrnitve je bila za 10 uro dopoldne napovedana še komisijska razprava o razgrnjenem projektu, na katero so bili vabljeni vsi udeleženci, tudi zaradi "osnovanja vodne zadruge." Znatno daljše kot "Razglas!" je pismo, ki je bilo naslovljeno: "Naj prejme, Andrej Mrak v Kranjski gori št. 91". Tudi to je dvojezično, z njegove glave pa je razvidno, da je bilo ime naslovnika vpisano dodatno in sicer v nemškem besedilu kot "An-dreasMrak" v slovenskem pa Andrej Mrak. Pismo je namenjeno vsem lastnikom parcel, ki jih je prizadela izvedba projekta "c.k. gozdno-tehničnega oddelka za zagrajenje hudournikov v Beljaku". Projekt je vseboval "napravo jezdne zapore, zgradbo štirih jezil in položitev odvajalne naprave na levem bregu potoka Pišence". Za naslovnika ga je pripravil "V Radovljici dne 2./ 10.1894 c. kr. okrajni glavar". Zelo podrobno navaja dolžnosti in pogoje sodelovanja prizadetih v tem projet-ku, načine odločanja in pritožbe, pomisleke občine in udeležencev v komisijski obravnavi in poudarja misel, "da morajo varovati in rešiti Kranjskogoro ter njeno okolico ponavljajočih se povodnih ujm le zagradbena dela, kakor so se določila v celoti." Z opisom zakona, dogovora, razglasa in pisma lastniku sem želel le ovreči desetletja ponavljajočo trditev o brezpravnosti našega naroda. Je pa zanimiva ugotovitev, ki jo je pri proučevanju posledic odpravljanja ujm 1882 in 1883. leta na Tirolskem, Koroškem in Kranjskem zapisal dipl.inž- gozdarstva Anton Sivk (1879 - 1963), v kateri trdi, "da so se deželna zastopstva in državni poslanci, kakor tudi prizadeti posestniki in občine na Tirolskem in Koroškem bolj zanimali za omejitev škode po hudurni-kih, kakor pri nas". ODMEVI Z RADIA KRANJ Gorenjska^ Banka Banka d posluhom EKONOMISTI, EKONOMSKI TEHNIKI IN GIMNAZIJSKI MATURANTJE Stranke za bančnim okencem pričakujejo hitrega, zanesljivega, natančnega, poštenega, diskretnega, ln komunikativnega bančnega delavca, ki mu je delo z ljudmi v veselje. Ste prepričani, da bi omenjena pričakovanja lahko prepričljivo izpolnili? Če imate vsaj nekaj izkušenj na področju bančništva ali financ, pasivno znanje enega tujega jezika in poznate osnove dela na računalniku, - oglasite se nam. Z izbranimi kandidati bomo sklenili delovno razmerje za nedoločen čas, s tri oz. štiri mesečnim poskusnim delom Pisne ponudbe pošljite v 15. dneh na naslov: Gorenjska banka d.d., Kranj, Blelvvelsova 1, 64000 Kranj, Sektor splošnih poslov. Gorenjska^ Banica Banka ,i posluhom GLASOV KAŽIPOT Razstave Odpirajo tri razstave Kranj - V galeriji Prešernove hiše bodo v četrtek, 13. aprila, ob 18. uri odprli razstavo likovnih del akad. slikarja Bonija Čeha. Ob 18.30 bodo v Mali galeriji Mestne hiši odprli razstavo Risbe v prostoru Alpe Jadran 1995, na kateri se predstavljajo umetniki iz Avstrije, Italije in Slovenije. Ob 19. uri pa bodo v galeriji Mestne hiše odprli odprli razstavo akad. kiparjev Draga Rozmana in Sabe Skaberne »»»Itltltltltltltltltlt Razstava v Sivčevi hiši Radovljica - V galeriji Šivčeve hiše bodo jutri, v sredo, ob 18. uri odprli razstavo slik akademskega slikarja Žarka Vrezca. Na otvoritvi bosta nastopila flavtistka prof. Maja Go-gala in flavtist prof. Fikret Sabljić. Razstava starih čipk Železniki - V galeriji Muzeja Železniki Turistično društvo in muzej jutri, v sredo, ob 17. uri odpirata razstavo starih čipk, ki so jo naslovili Klekljali so jih mati moja. Otvoritev bo spremljal krajši kulturni program, predstavile pa se bodo tudi nekatere najstarejše klekljarice iz Železnikov. Razstava bo na ogled vsak dan, razen nedelje, med 10. in 17. uro do 22. aprila. Cvetlične podobe v banki Radovljica • Na drugi letošnji razstavi likovnih del v radovljiški banki se je v marcu in v začetku aprila predstavila z devetimi oljnimi upodobitvami cvetličnih šopkov gospa Andreja Ropret, predsednica Likovne skupine "VIR" Radovljica. - jr V Hotelu Astoria Bled - V Hotelu Astoria na Bledu od 5. aprila razstavlja svoje slike domačinka Draga Soklič. - jr Predstavitev videokaset Kranj - Kulturna sekcija pri Društvu upokojencev Kranj organizira v ponedeljek, 17. aprila, ob 18. uri v prostorih DU, Tomšičeva 4, predstavitev video kaset: pohodi in planinski izleti upokojencev ter podelitev priznanj upokojenec -športnik. Kasete bo predstavil Anton černilec iz Nakla. Obvestila Nujno obvestilo! Prireditev Veliki ringaraja, ki je bila napovedana za 13. aprila, bo zaradi napovedanega slabega vremena prestavljena na mesec maj ali junij. Na Komno Kranj - Planinska sekcija pri Društvu upokojencev Kranj organizira v četrtek, 13. aprila, z odhodom ob 7. uri izpred Kina Center, zimski planinski izlet na 1.520 metrov visoko zasneženo Komno.. Prijave sprejema DU Kranj, Tomšičeva 4, vsak ponedeljek, sredo in petek, od 8. do 12. ure. S starimi kolesi Kranj - Kolesarska sekcija pri Društvu upokojencev Kranj organizira svoj prvi letošnji izlet s starimi kolesi - oldtimerji. Najprej se boste s štartomv torek, 25. aprila, ob 9. uri izpred DU Kranj, Tomšičeva 4, peljali po ulicah centra Kranja, nato pa v Bitnje, koder bo v Pivnici Sodček ocenjevanje koles. Ta naj bodo čimstarejša, vsekakor brez prestav. Če bo vreme slabo, bo izlet 9. maja. »»»»»»»»»»»►IH* V Nemilje in Podnart Kranj - Kolesarska sekcija pri Društvu upokojencev Kranj organizira kolesarski izlet v Nemilje in Podnart. Izlet bo v torek, 18. aprila, z odhodom ob 8. uri izpred zgradbe DU Kranj, Tomšičeva 4. Izlet bosta vodila Srečo Mesaric in Alojz Trempus. •»»»Bfrltlfrltltlfrltltltlt Lepanatka in Veliki Rogač Kranj - Planinska sekcija podjetij Iskre iz Kranja vabi v nedeljo, 23. aprila, na zanimiv planinski izlet v RogaČevo skupino. Odhod posebnega avtobusa bo ob 7. uri izpred Hotela Creina v Kranju. Hoje bo za dobrih 6 ur. Prijave z vplačili 800 SIT za "iskraše" oz. 1100 SIT za druge sprejema ga. Volga Pajk, tel.: 221-321, int. (5) 28 22 ali 221-393 do vključno srede, 19. aprila, do 13. ure. Prireditve Ir Zdravstveno predavanje Radovljica - V dvoranici radovljiške knjižnice bo danes, v torek, ob 19.30 dr. Metka Klevišar govorila na temo kako živeti s stisko in izgubo. Pravljica z lutkami Tržič - V knjižnici dr. Toneta Pretnarja bo danes, v torek, ob 17. uri prireditev za otroke. Z lutkami Gabrijele Bodlaj bodo predstavili pravljico Veveriček posebne sorte. Predavanja Duhovne univerze Radovljica - V hotelu Grajski dvor bo jutri, v sredo, ob 18. uri predavanje iz cikla Duhovna pot -pot borbe. O temi Čudežni astralni svet bosta predavala Lea Kogoj in Vesna Periček Krapež. Prizma optimizma Predoslje - Razvedrilni program Radia Slovenija in Društvo upokojencev predoslje vabita na javno radijsko oddajo Prizma optimizma. Nastopili bodo Aleksander Mežek, Janko Ropret, Sašo Hribar, Meta Močnik, Tone Partljič, dr. Jože Kokovnik, oktet Klas Predoslje, Franc Koželj, Slavka Pire in ansambel Botura Lesjaka. Program bo povezoval Vili Vodopivec. Prireditev bo jutri, v sredo, ob 17. uri v Kulturnem domu v Predosljah, Proslava v Žirovskem vrhu Žirovski vrh - Združenje borcev in udeležencev NOB občine škofja Loka vabi na proslavo ob 50. obletnici zmage nad fašizmom in ob 52. obletnici ustanovitve 3. bataljona Gorenjskega odreda NOV in POS. Proslava se bo v četrtek, 27. aprila, pri spominskem obeležju NOB ob cesti na "Javorč" začela ob 11. uri. Prijave za organizirane prevoze sprejemajo krajevna združenja borcev in udeležencev NOB iz območja nekdanje občine do 20. aprila. Predavanja Čudežni astralni svet Radovljica - Center za duhovno kulturo iz Ljubljane vabi na predavanje Čudežni astralni svet, ki bo jutri, v sredo, ob 18. uri v Hotelu Grajski dvor, Kranjska c. 2, Radovljica. Predavali bosta Lea Kogoj in Vesna Periček Krapež. Društvo psoriatikov Kranj - V petek, 14. aprila, bo ob 17. uri v veliki dvorani Zavoda za zdravstveno varstvo Kranj predavanje in sestanek članov Društva psorietikov Slovenije, podružnica Gorenjske. O uspehih zdravljenja luskavice bo govoril dr. med. g. Branimir Čeh. Gledališče Tragična veseloigra z lutkami Kranj - V lutkovnem ateljeju Cveta Severja v gradu Kieselstein bo v četrtek, 13. aprila, ob 20.30 in tudi v petek, 14. aprila, ob 20.30 nastopila skupina KUD France Prešeren iz Ljubljane s tragično veseloigro z lutkami Napravite mi krsto zanj s songi Andreja Rozmana ter v režiji Jana Zakonjška. Sceno in lutke je zasnoval Silvan Omerzu, animacija je delo Braneta Vižintina in Boštjana Severja. Glasbo izvaja Niko Ogor-evc. Antimoralka, ki z lutkami govori o zlu brez dlake na jeziku, je nastala leta 1993. 1HHHHHHHHHHHH* Janko in Metka Zg.Bela - Lutkovno gledališče pri agenciji Tik tak vabi na lutkovno predstavo na Zg. Beli pri Preddvoru. V četrtek, 13. aprila, ob 18. uri bo nastopil lutkar Cveto Sever s predstavo Janko in Metka. Koncerti Koncert na šoli Radovljica - Na osnovni šoli A.T. Linharta bo danes, v torek, ob 18. uri koncert Mešanega pevskega zbora A.T. Linhart in učencev Glasbene šole Radovljica. Prireditev, organizira jo Lions club Bled, bo povezovala Alenka Bole Vrabec. Uro pred koncertom bodo na OŠ Antona Janše Radovljica odprli prodajno razstavo velikonočnega okrasja. »»»»»»»»»»»»It Mladina poje 1995 Jesenice - V Gledališču Toneta Čufarja bo v četrtek, 13. aprila, ob 19. uri Srečanje otroških in mladinskih pevskih zborov občine Jesenice. Na prireditvi, ki jo organizira ZKO Jesenice, bo nastopilo šest otroških in mladinskih pevskih zborov. Koncert mladih violinistov Kranj - V dvorani OŠ Franceta Prešerna bodo v petek, 14. aprila, ob 17. uri nastopili mladi violinisti iz razreda prof. Armina Sešeka, na klavirju jih bo spremljala prof. Jasna Jež. tel. 064/620-929 064/620-097 fax 064/620-928 Spodnji trg 2 a, pri "KASCI" ŠKOFJA LOKA TRGOVINA IN SERVIS RAČUNALNIŠKE IN BIROTEHNICNE OPREME ' RAČUNALNIKI 486, MONITORJI * REGISTER BLAGAJNE, KUSEJI * PISALNI STROJI, KALKULATORJI * TISKALNIKI - BARVNI, LASERSKI * TELEFAKSI NA NAVADNI PAPIR POTROŠNI MATERIALI * PAPIR, KARTUŠE, T0NERJI, TRAKOVI * PROGRAMIRANJE BLAGAJN * SVETOVANJE PRI NAKUPIH * VZDRŽEVANJE, TEL. POMOČ " OGLASITE SE IN SE PREPRIČAJTE... ODPRTO OD 7. DO 17. URE Nadaljevanje s 25. strani jarjeni naspromiki, bilo jih je več kot 50 odstotkov, izvolijo nezaželenega župana nezaželene občine Bohinj. Manjšina pa potrpežljivo čaka, saj obljuba Bohinjcem dela dolg. Glavni igralec naj neha gledati pod oder in prisluškovati prišepetovalki, naj se končno odloči ter udari po mizi: "Porka Madona, ali sem ali nisem. Gospodaril v občini bom jaz, svetniki pa naj postavijo merila, ki bodo zagotavljale smotrno gospodarjenje. " Leta 2038 pa bodo naši zanamci po izidu enajstih zaporednih volitvah lahko v Glasu Bohinja brali: Volitve Župana in šestnajstih svetnikov so potekale v napetem ozračju. Za volilno kampanjo so porabili celotni občinski proračun. Zmagale pa so stranke, ki ne marajo občine. Novoizvoljeni župan je po poslovniku in statutu razpustil svet in se samoukinil. Gospodarjenje je prenesel na 4400 samoupravljalcev, da v skladu s statutom s samoprispevki postavijo plotove, čez katere še naslednjih 45 let ne bodo videli Evrope. In boste vprašali, kaj ima pri vsem tem Titova slika? Prav škoda, da niso sejam sveta Krajevne skupnosti Bohinjska Bistrica prisostovale tako številne prelivalke novinarskega črnila. Videle bi, kako snemamo Titovo sliko in spoznale, kako trdoživi smo Bohinjci. Nikoli se ne ve. Prava škoda, da Tone Partljič ni "Bohinjc". Z upodobitvijo snemanja Titove slike na sejah krajevne skupnosti v Kulturnem domu, bi si postavil večji spomenik, kot v svojem literarnem delu "Moj ata, socialistični kulak". Pa lepo pozdravljeni! Lovro Vojvoda Bohinjska Bistrica Še eno razmišljanje k proslavi 50-letnice? Česa pa: ali zmage nad fašizmom ali pa SO-letnega vladanja komunizma? Pred dnevi sem obiskal znanca na Dolenjskem, ki je bil med drugo svetovno vojno izgnan v Nemčijo v delovno taborišče. Oče je v taborišču umrl, mati pa je po vrnitvi domov sicer živela še eno leto. Vendar zaradi izčrpanosti in bolezni umrla po enem letu. Kmetijo so po vrnitvi našli popolnoma izropano: brez livine, brez orodja, neobdelana zemlja, stanovanjska hiša Pritiski JR&t&r Čolnar* dir&lct&r Kaj se dogaja v slo-venskem medijskem prostoru? Po sprejemu zakona o javnih glasilih, ki je Že v javni razpravi napovedoval, da gre v bistvu samo za boj za zagotavljanje vpliva v sredstvih obveščanja, je razumljivo sledila tudi praksa. Ta praksa je bila najbolj očitna pri poskusu odstranitve generalnega direktorja RTV Slovenije Žarka Petana, ko je poseglo v neustavnost ravnanja tudi ustavno sodišče. Ob takratnem prepričanju, da je ustavno sodišče vendarle zagotovilo vsaj v tem segmentu delovanje pravne drŽave, so ostale v ozadju varovalke, ki so vgrajene v zakon. Omenimo npr. določilo, da Žarko Petan, oziroma vsak direktor javnega glasila nima pravice vpliva na vsebino, ali z drugimi besedami, da direktor, ki odgovarja za izdelke podjetja na ta izdelek ne sme vplivati. Grotesknost takšnega zakonskega določila je še posebej vidna naprimer ob zasebnih medijih, kjer direktor - lastnik ne bi smel niti soodločati o vsebini. Ali gre pri odhodu namestnika glavnega in odgovornega urednika Dela Danila Slivnika in njegovih najožjih sodelavcev z Dela za nadaljevanje pritiskov na medije? Verjetno bomo o tem v kratkem lahko več slišali na Radiu Kranj iz prve roke. Danes povzemimo komen' tar dopisnika Politike iz Ljubljane Milana JakšiČa. Pravi, da gre za zakulisne politične igre. Potem ko Časopis Republika ni uspel z naklado in vplivom na javnost, naj bi se Dmovško-va vlada na drug način prizadevala prevladati v slovenskih medijih. Po komentatorjev em mnenju naj bi bilo to še posebej aktualno v času, ko se bo Slovenija morala na referendumu odloČiti o povezovanju z Evropsko zvezo. Seveda zagotovo ne gre samo za Evropsko zvezo. Konec koncev poskušajo praktično vsi logično raz" mišljajoči dobiti medije pod svoj vpliv. Na različne na-čine, ki so odvisni od mis-^e l n i h vzorcev posameznikov. Nekateri to počno s prijateljskim svetovanjem in pomočjo, drugi z zakoni in tudi z materialnimi pritiski. Čeprav gre v vseh primerih za logično razumljiva dejanja, gre tudi za takšne ali drugačne pritiske, s katerimi se konec koncev srečuje tudi Radio Kranj, zaključuje odmeve dogodkov Peter Čolnar. izropano. Ta mladi znanec je moral po vrnitvi domov najprej odslužiti 3 leta vojaščine, šele potlej je lahko začel misliti na to, kako naj se sploh preživi. Da bi si malo opomogel, se je zaposlil v kranjski industriji, vendar se je ponesrečil in ostal brez prstov na eni roki in kot takšen invalid ni mogel biti več zaposlen. Do danes ni za čas pregnanstva dobil nobene odškodnine ali vsaj moralnega priznanja. Vprašam Vas odbornike za pripravo parade in praznovanja. Kaj naj praznuje ta državljan Slovenije in še mnogo njih, ki imajo podobno usodo in so ostareli, bolni, razočarani in so bili prav tako žrtve druge svetovne vojne? Pojdite si jih pogledat v Zavratec na Dolenjsko/ Kaj pa svojci žrtev kočevskih brezen, Teharij in drugih množičnih in skritih grobišč, ki še javno žalovati niso smeli za svojci? Kako pa naj ti ljudje pozdravljajo v paradi Angleže, saj so prav angleški gentleme-ni s prevaro pošiljali na tisoče naših ljudi s Koroške v Jugoslavijo, kjer so bili zverinsko mučeni in pobiti, tudi starci in otroci - kako so umrli dojenčki na Teherjah? Prepričan sem, da so vam vladajočim danes starejši to povedali. Zakaj jih ne poslušate? Ali pa samo prebirajte dnevno časopisje, kjer ljudje vsak dan o tem pišejo. Vi, ki ste se rodili po vojni, nimate pravice pripravljati kakršne koli proslave in parade, ker nočete vedeti, kaj se je godilo med vojno in po njej. Boljše za vas in za ves slovenski narod, da se pred tem dejanjem pogovorite z ljudmi, ki so tiste čase doživeli, da ne boste krivi še ene nepremišljenosti, ki bo bremenila Slovence še v tretjem tisočletju. Kako bi bilo videti, če bi ob boku paradnikov korakalo še 120 tisoč nezaposlenih Slovencev? To parado pa na/ vodi gospa Puhar, ki je pre& volitvami obljubljala 120.000 novih delovnih mest! To bl bilo pa že nekaj videti! Marjan Cernivec, Kurirska p0' 31 a, Kranj Slovenija - 1995: Indija -1945 Mahatma Gandhi je b» velik mož. Svoje življenje p zastavljal za visoke cilje, ne za svoje lastne, temveč zj* osamosvojitev domovine. * gladovno stavko, kot nenasj1' no dejavnostjo, se je zapisal v zgodovino kot skrajno poŠte" in pokončen mož- Še dandd' nošnji čas je cenjen, spoštovat* in priznan od vseh sonarodfl' jakov, pa tudi v svetovnem merilu, čeprav je od njegov smrti minilo že 47 let. Tudi v naši mladi državi* se nekateaj ukvarjajo z gia& dovnimi stavkami. A lf 1 dosego svojih osebnih tnie.Q esov in koristi. Pa naj so t bili "Kučanovi" lakotniM zdravnik, odvetnik ali pa W kaznjenci. V svojih prizaa' vanjih so si v jedru vsi ena* \ V sja kar se tiče izsiljevanja-O samomorih časopisi sic* poročajo, a po dveh ali tre dneh tega nihče več ne otnw ja. Razen statistike morda-gladovno stavkajočih, ki g zijo s svojo smrtjo, pa se tea in tedne razpisujejo, K°t.'£k gre za biti ali ne biti cem slovenskega naroda. Ze P Pravno državo, za katero sn dali svoje referendumske g sove in je doslej še nimam' bo nujno ustvariti. Vendar r. v parlamentu, ne pa Z niki. Janez Lončar, Tržič, M nikom 21 lakot' Mladi pianist navdušil na državnem tekmovanju Jure redko posluša moderno glasbo "TRZISK* FIRB'C" Brezje pri Tržiču, aprila - Jure Rozman je dijak gimnazije in srednje glasbene šole v Ljubljanu že od 9. leta starosti pa igra klavir. Čeprav je šlo sprva le za dejavnost, ki mu je zapolnjevala prosti čas, je v glasbi kmalu odkril življenjsko sopotnico. Tudi drugi so začeli spoznavati, da je talentiran pianist z izvirnim izvajanjem glasbe. Na državnem tekmovanju ga je bolj od zmage razveselila posebna nagrada, nastop na koncertu mladih glasbenikov. Pri Rozmanovih je glasba hišna spremljevalka. Že Juretova mama Sonja je igrala klavir, njen oče pa je bil celo ravnatelj glasbene šole. Ker je bil doma pianino, Juretu pa je ostajalo preveč prostega Časa, je v 3. razredu začel obiskovati šc glasbeno šolo v Tržiču. V petih letih je končal Šest razredov in se postoma vse bolj navduševal za igranje klavirja. Še posebej ga je to začelo zanimati, ko je šolanje nadaljeval pri sedanjem profesorju Andreju Jarcu v Ljubljani. Tako sedaj obiskuje poleg 2. letnika poljanske gimnazije ter srednje glasbene in baletne šole 3. letnik klavirja. "To pomeni, da imam pouk v eni šoli dopoldan in v drugi popoldan, poleg tega pa je treba veliko vaditi na klavirju. V dijaškem domu Tabor, Jure je vesel svoje prve zmage. Mladi pianist z Brezijpri Tržiču namerava prihodnje leto na glasbeno akademijo. kjer stanujem med tednom, klavirja ni vedno na razpolago, zato predpisan program veliko vadim doma. Poprečno igram približno tri ure na dan, še posebej pa so vaje intenzivne pred nastopi. Na večjem tekmovanju sem prvič nastopil v Celju pred tremi leti, ko sem dobil 3. nagrado. Letos mi je nastop na 24. tekmovanju mladih glasbenikov Slovenije bolje uspel, saj sem v kategoriji II. a zasedel prvo mesto. Za izvedbo 1. stavka Beethovnove "Patetične", Chopinove etude in izbora iz Prokofje-vih del sem dobil 97 od 100 možnih točk, 95 točk pa je zadostovalo za 1. nagrado. Diploma za to uvrstitev mi daje moralno zadovoljstvo, vsekakor pa sem bil bolj vesel posebne nagrade žirije. Mercator Preskrba TRGOVINSKO PODJETJE TRŽIČ, d.d. TRG SVOBODE 27, 64290 TRŽIČ 6 - 48-MESEČNI KREDIT BREZ POLOGA V VSEH TEHNIČNIH IN TEKSTILNIH PRODAJALNAH Če se odločite za nakup v dveh ali več prodajalnah naenkrat, vam odobrimo kredit na skupno kreditno polo. ŠPORTNA PRODAJALNA CANKARJEVA 1, TRŽIČ, tel. 50-234 bogata ponudba koles - plačilo 6 čekov brez obresti SALON TEGO tel. 53-017, BLAGOVNICA ODDELEK OPREME tel. 53-180 - akustika SAMSUNG, SONY, GORENJE - bela tehnika CANDY, GORENJE - globinski sesalec HOOVER, DIRT DEVIL - šivalni stroji ELNA SALON POHIŠTVA tel. 50-898 - pri prodaji na kredit vam priznamo tovarniške gotovinske popuste BLAGOVNICA ODDELEK TEKSTILA tel. 53-202 bogata izbira spomladanske uvožene konfekcije po ugodnih cenah, do 50 % znižanje opuščenih programov PRODAJALNA LADY tel. 50-093 - bogata izbira spomladanskih pletenin, perila in bluz Kot prvonagrajenec bom imel namreč možnost nastopa na koncertu Glasbene mladine Slovenije v sezoni 95/96," se navdušuje Jure Rozman nad začetkom glasbene kariere. Med pogovorom o stvareh, ki privlačijo večino mladih, Jure zrelo presoja, da mu je glasba najpomembnejša. Medtem ko drugi vrtijo moderno glasbo, se on predaja klasiki; za spremembo morda prisluhne novim zvrstem, ki pa jih ni na vsakdanjih glasbenih lestvicah. Zelo resen namen ima, da bi že drugo leto končal srednjo glasbeno šolo in se vpisal na akademijo. Da bi bil uspešnejši, odhaja tudi na izpopolnjevanja v tujino. Lani je obiskal poletno šolo v Salzburgu, aprila letos pa odhaja na seminar pianistov v Nemčijo. Tako kot so starši in mlajša sestra - tudi ona igra klavir - ponosni na njegove prve glasbene dosežke, je njim sam hvaležen za pomoč in spodbude, svojemu profesorju pa za strokovno delo in razumevajoč medčloveški odnos. Glasba zanj pomeni še veliko več, saj ob njej spleta prijateljstva z mladimi, ki iščejo podobne teme za razmišljanje in pogovor. • Stojan Saje AU DELAJO V PREDORU NOVA "OKNA"? - Ne, sploh ne, so odgovorili delavci Podjetja za rudarska dela, iz Ljubljane, ki se že od marca mudijo ob vhodu v Dovzanovo sotesko. Tudi za kakšne olepšave ob 100-letnici predora, ki so ga začeli gradili 16. maja 1895, ne gre. Ta objekt, skozi katerega gre cesta v Dolino in Jelendol, je namreč zaradi krusenja sten krepko ogrožal varnost prometa. Zato bodo do konca aprila v zunanji steni zakrpali razpoke s cementom in s sidri zagotovili večjo trdnost tanke stene. Da bi preprečili zruške v notranjosti, bodo ometali tudi strop z brizganim betonom. USTVARJALNI USPEHI ŠESTOŠOLCI O ZNAMENITIH TRŽIČANIH- Skupina 15 učencev iz treh šestih razredov OŠ Bistrica se je pod vodstvom učiteljice slovenščine Tanje Ahačič lotila projekta "Znameniti Tržič oni". Aprila in maja letos bodo ob raznih dejavnostih spoznavali pesnika Vojteha Kurnika. O njegovem življenju in delu bodo zbrali čim več gradiva, ki ga bodo objavili v posebni številki Stezic. Z iskanjem so začeli v tržiški knjižnici, ob koncu pa bodo pripravili literarni večer. • S, Saje Dobitnik zlate Maroltove značke Bojan Knific Čeprav Je vajen raznih priznanj, ga je najvišja slovenska nagrada za folkloro še posebej razveselila. Zlato Mar-oltovo značko si je letos prislužil za vrsto dosedanjih ustvarjalnih dosežkov. Pri tržiški folklorni skupini Karavanke pleše od 9. leta starosti, že dolgo pa je tudi učitelj mladih plesalcev, zbiralec gradiva o ljudskih šegah, koreograf izvirnih plesov in izdelovalec narodnih noš. "Ko sem se 1980. leta pridružil plesalcem folklorne skupine, sem imel občutek, da v znanju ne bom nikoli dohitel drugih. Vseeno se je zgodilo drugače. Že od leta 1986 poučujem mlade plesalce, zadnji dve leti pa tudi odraslo skupino. Razen s skupino 25 osnovnošolcev v Tržiču delam še z učenci od 1. do 4. razreda v OŠ Ovsiše. Seveda tudi sam nastopam z odraslimi, zato ob plesu preživljam večino prostega časa. Vedno me je zanimalo tudi raziskovanje šeg in navad iz Tržiča in okolice, ki sem jih vpletal v uprizoritve domačih plesov. V preteklosti sem se sam lotil izdelave tradicionalnih oblačil prebivalcev Doline in belokranjskih noš na osnovi originalov iz muzeja. Od lanskega poletja sem se ukvarjal s šivanjem gorenjskih oblačil iz sredine 19. stoletja za 75 otrok. S pomočjo Dragice Kodorovič, mame treh mladih plesalcev, mi je to uspelo do nedavne prireditve trŽiških folklornih skupin in godcev. Tam so mi podelili Maroltovo zlato značko, kar jc bilo še posebno doživetje. Ob takih trenutkih človek pozabi na vse napore, prelit znoj in žrtvovan prosti čas. Več volje bo tudi za delo vnaprej, za katero ne manjka novih načrtov," je povedal 23-letni poslovodja v Zelenem bistroju, ki je tudi pri poklicnem delu veliko na nogah. • S. Saje Dobitnica srebrne Maroltove značke Brigita Hotko Za nekaj časaJo bodo morali v folklorni skupini Karavanke pogrešati 22-fetna trgovka je namreč nastopila porodniški dopust, soj maja pričakuje naraščaj. Ko bo dojenček malo zrasel, se bo spet vrnila med plesalske pare, ker je to njen edini in najljubši konjiček. Desetletje in več deluje v folklori, zato so jo letos nagradili s srebrno Maroltovo značko. "Pred 13 leti sem se pridružila folkloristom v Tržiču, kjer je že prej plesal tudi moj brat Janez. Začela sem v otroški skupini z enostavnimi plesi, v mladinski skupini pa smo se lotevali že težjih stvari. Dvakrat na teden sem obiskovala vaje, kjer smo se učili raznih plesov. Posebej pester je bil program nekdanjih jugoslovanskih narodov, ki je sedaj pozabljen; veliko kulturno bogastvo je odrinjeno v kot zaradi političnih razprtij. Prav s tem programom smo navduševali na mnogih nastopih v znanih turističnih krajih po Sloveniji in na gostovanjih po tujini. Sedaj nastopamo predvsem v domači občini, kjer pa ni na razpolago pravega prostora za večje prireditve. Domača publika je hvaležna, vendar obisk ni vedno najbolj množičen. Vse to je manj pomembno od mnogih lepih spominov, ki so povezani z druženjem ob folklori. V naši skupini smo dobri prijatelji, ki se srečujemo ob raznih prilož- nostih. Meni veliko pomeni ples nasploh, saj se rada zavrtim ob vsakršni glasbi. Čeprav človek pleše zaradi osebnega zadovoljstva, pa so priznanja vsakomur v ponos. Sama sem že dobila bronasto Maroltovo značko, ki sem ji dodaia Še srebrno. Tega pač ne doživi vsak plesalec. Upam pa, da bom sodelovanje v Folklorni skupini Karavanke šc lahko nadaljevala pozneje, saj bi naenkrat težko ostala brez plesa," je izjavila Brigita. • S. Saje Viktor JESENIK, član občinskega sveta Naklo Zanima ga predvsem kultura To zanimanjeJe povezano z nekdanjim poklicnim delom, saj je bil do upokojitve leta 1966 svobodni prevajalec in tolmač. Še prej je delal celo desetletje kot profesor francoščine in angleščine v kranjski ginmaziji Ker je bil njegov oče rudar v francoski Loreni, je študiral v Franciji, s starši pa se je preselil v naše kraje šele po drugi svetovni uo/ni. Čeprav je že praznoval 74. rojstni dan, mu energije za delo ne manjka. V kraju se je najprej usmeril v Kulturno umetniško društvo, že devet let pa je tudi predsednik KS Podbrezje. Sedaj je eden od štirih članov iz tega kraja v občinskem "Na volitvah sem kandidiral kot član LDS, vendar ne iz političnih ciljev. Zavzemam sc za delo, ki bo v korist vseh krajevnih skupnosti v občini. Osebno me najbolj zanima kulturno področje, zato nameravam sodelovati v občinskem odboru za kulturo. Kot predsednik komisije za medobčinsko in mednarodno sodelovanje v nekdanji kranjski občini bi rad izkoristil te izkušnje tudi v občini Naklo. Ker v domačem kraju urejam Podbreški glas, si prizadevam za izdajo podobnega občinskega glasila s poročili o delovanju sveta in drugimi novicami, kar naj bi prvič pripravili že aprila. Nakelski svet deluje zelo dobro kljub strankarsko različni sestavi. Delo je zaenkrat resno, kar kaže tudi udeležba na sejah. Sam se oglašam le takrat, ko se mi zdi pomembno kaj dodati, sicer pa je govorjenje posameznikov kar prepogosto in seje trajajo predolgo. Ker sem mirnega značaja, prenesem marsikaj. Zato upam, da se bomo znali dogovoriti o določenih vprašanjih, ko bodo mnenja svetnikov različna. Svet naše krajevne skupnosti je že pripravil okvirni program bodočih del, ki pa jih najbrž ne bo moč uresničiti v celoti letos. V ospredju je dokončna ureditev PO DOBRAVAH Turisti hitrejši Naklo - Zgodilo se je, da so se istega večera v isti stavbi sestali svetniki občine Naklo in člani Turističnega društva Naklo. Da ne bo pomote, njihovi zborovanji sta bili v ločenih prostorih in z različno tematiko! Svetniki so imeli na sporedu sedem točk dnevnega reda, med katerimi so precej pozornosti namenili poročilom o lanskem delu in poslovanju v občini Kranj. Ko so bili ravno sredi obravnave besedila statuta nove občine Naklo, so sosedje potrkali na njihova vrata s povabilom: "Mi smo končali, storite to še vi in pridite za nami k Marinšku na pijačo!" Čeprav so "turisti" začeli pol ure pozneje in so pregledali opravljeno delo v treh letih, so kar krepko prehiteli "politike". Svetniki so lahko samo vzdihnili - v suhih grlih je bilo komaj še kaj sline - pa vztrajali naprej. Pred njimi so namreč bile še štiri točke dnevnega reda, ki so jih zmogli do 23. ure. No, takrat se pa še komaj spodobi oditi v gostilno! Šesta seja občinskega sveta Naklo - V četrtek, 13. aprila 1995, ob 19. uri bo v domu kulture v Naklem 6. seja občinskega sveta občine Naklo. Med drugim bodo razpravljali o poslovniku občine, obravnavali predloge za odbore in komisije občinskega sveta, imenovali predstavnika občine v sosvet načelnika upravne enote Kranj ter se dogovorili o financiranju političnih strank in stroškov volilne kampanje. * S. Saje kulturnega doma, postavitev javne razsvetljave na več mestih v kraju in ureditev nevarnega ovinka pri osnovni šoli. Caka nas tudi ureditev fasade na taborski cerkvi in zidu okrog nje, ureditev bankin ob krajevnih cestah in krpanje asfalta ter izgradnja mosta med Dupljami in Podbrczjami pa razširitev poti do vasi. Čeprav so bili prebivalci Podbrezij proti razdružitvi občine Kranj, bi rad, da bi povezava v novi občini zaživela. Ker kraji niso revni, bi se dalo ob dobrem sodelovanju narediti marsikaj," razmišlja Viktor Jesenik. • S. Saje Dejavnost Turističnega društva Naklo V urejenem kraju želijo čimveč dogajanja den takih dogodkov je bila kulturno zabavna prireditev Pred vaško rejšnji teden, društvo pa bo tudi letos pripravilo Dan Nakla. 1 Naklo, aprila - V treh desetletjih delovanja društva se Je njegova dejavnost znatno spremenila. Če so se prej povezovali v njem le lastniki turističnih sob, je sedaj teh med več kot 200 člani najmanj. Društvo se zadnja tri leta posveča ocenjevanju urejenosti okolja hiš, za kar podeljuje tudi priznanja. Pripravlja razne kulturne in zabavne prireditve, novost pa je Dan Nakla, ki so ga v kraju kar dobro sprejeli Uspešen je bil tudi podmladek na marčevskem tekmovanju gorenjskih turističnih krožkov. »tirno" V Naklem in okolici so lahko v preteklosti ponudili turistom približno 60 sob. Po izgradnji nove magistralne ceste mimo kraja se je število gostov znatno zmanjšalo, zato danes oddajajo le še devet sob. Tja zahajajo le stalni obiskovalci, največ pa v njih prenočujejo delavci od drugod. Lastniki sob se zavedajo potrebe po posodobitvi ponudbe, večji obisk pa je odvisen zlasti od uresničitve želje za severni priključek z avtomobilske ceste v Naklo. Šele takrat bi bilo možno ponovno odprtje recepcije društva v Naklem. Manj dela s turisti in več z domačini "Turistično društvo Naklo, ki je lani praznovalo 30-letnico delovanja, se je zaradi upadanja oddaje tujskih sob zadnja tri leta usmerilo v druge dejavnosti. Kot smo ugotovili na nedavnem občnem zboru društva, smo v kraju postorili marsikaj. Tričlanska komisija ob koncu vsakega poletja obišče vsa naselja v krajevni skupnosti Naklo, kjer ocenjuje urejenost vrtov in okrašenost hiš s cvetjem, izbere pa tudi najbolj urejeno kmetijo. Medtem ko je izgled novejših naselij lep, nam neurejen center v Naklem vedno znižuje točke in ugled kraja. V dveh letih je društvo podelilo že okrog 80 diplom za urejene vrtove njihovim lastnikom, vsakič ob svečani akademiji. Če bo interes drugih krajevnih skupnosti v novi občini, bi bilo moč ocenjevanje urejenosti razširiti še v druge kraje," razmišlja o prvi dejavnosti Mara Črnilec, predsednica društva. Po eni krajevnih značilnosti, dveh vaških vodnjakih, so poimenovali kulturno zabavno prireditev Pred vaško "štirno". Nazadnje so se z zanimivim sporedom predstavili 7. aprila letos. Na prireditvah nastopa poleg pevskega zbora Dobrava in drugih tudi podmladek društva, v katerem sestavljajo in vadijo skeče prek vsega leta. Skupina 22 osnovnošolcev od 1. do 5. razreda je letos še posebej vestno izdelovala relief nak-lanske doline, s katerim je marca uspešno nastopila na gorenjskem tekmovanju turističnih podmladkov. Prireditev, ki poveže vsa društva v kraju, pa je Dan Nakla. Takrat pripravijo razne razstave, športna tekmovanja, sprevod konjev in noš, ulični sejem in veselico. TEKMA HOKEJSKIH NAVIJAČEV Z METLAMI - Navijači Jeseničanov so letos preprečili tretjo zmago navijačev Ljubljančanov. V tretji tekmi z metlami so zmagali z rezultatom 4 : 3 in obljubili zagrizen boj za prehodni pokal tudi prihodnje leto. Takole pa sta obe ekipi pozirali za svoje navijače na igrišču v Naklem! • Besedilo in slika: S. Saje Recepcija za oddajanje turističnih sob je že nekaj časa zaprta. Kot obljubljajo, bo tudi letos tako. "Tisti prebivalci, ki so doslej stali ob strani, se nam lahko pridružijo. Vsak bo dobrodošel, saj je program dela širok. Aprila nas čaka tudi očiščevanje površin ob cestah, pri čemer se poleg šolarjev vključuje vsa krajevna skupnost. Da pa ne bi samo delali, bomo skušali ponovno oživiti izletniško dejavnost. Letos načrtujemo vsaj en izlet v Primorje," napoveduje predsednica društva. • Stojan Saje KRAJEVNE NOVOSTI mmnmM Naklo - Občinski svet se je na zadnji seji seznanil, da imajo v vrtcu težave zaradi že druge slabe ponikovalnice. Zato ]e odobril finaciranje del za priključitev objekta do približno 30 metrov oddaljene kanalizacijske napeljave v Voglarjevi ulici. • S. Saje Strahinj - Zaradi porabljenega denarja je grozila prekinitev del pri regulaciji Dupeljščice. Občina Naklo se je dogovorila i izvajalcem, da le uredi že dolgo zaprto križišče. Kot je povedal delovodja na gradbišču Franjo Pintar, bo cesta proti naselju Naklo v teh dneh vsaj zasilno urejena za promet. • S. Saje AVTO M TBC0UINA Z AUTODEU TRŽIČ, Trg svobode 18, tel.: 53-125 AVTOMOBILSKI DELI ZA VSE VRSTE VOZIL DODATNA OPREMA, AVTOKOZMETTKA... odprto od 7.30 do 18. ure, sobota od 8. do 11. ure. Lom 53, 64290 Tržič Telefon: 064/55 077 064/55 160 Telefx: 064/55 161 KONTAKT PODJETJE ZA PROJEKTIRANJE, PROIZVODNJO IN PRODAJO TRŽIČ, d.o.o. v VELIKONOČNA PONUDBA TELEVIZORJEV GORENJE - ELEKTRONIKA EKRAN CENA OD — 51 cm 44.687 SIT 2* 63 cm 80.449 SIT S 72 cm 82.232 SIT VSE CENE SO ZA PLAČILO Z GOTOVINO! MOŽNOST OBROČNEGA PLAČEVANJA - DO 10 ČEKOV OBIŠČITE NAS VLOMU POLEG GASILSKEGA DOMA IN TEHNIČNI TRGOVINI ST Fl R O CESTA NA LOKO 2, TRŽIČ, 1 U IV VJ TEL: 064/53 204 ŽELIMO VAM VESELE VEL0K0N0ČNE PRAZNIKE I KONJ* ČETRTEK, 13. APRIL TVS 1 % '0.15 Otroški program '0.25 Pokal, EBU drama '0.45 Arhiv zemlje, ameriška Poljudnoznanstvena serija '1.15 Po domače '3.00 Poročila '3.05 Oči kritike '5.35 Hoja po žerjavici, ponovitev Jngleške drame '6.20 Slovenski utrinki, oddaja Madžarske TV '7.00 TV dnevnik '7.10 Otroški program: Živ žav '8.00 Regionalni studio Maribor '8.40 Štiri v vrsto, TV igrica '9.10 Risanka '9.30 TV dnevnik 2, Vreme '9.55 Šport «0.10 Komisar Rex, avstrijska [Jadaljevanka <1.00 Tednik «.00 TV dnevnik <2.16 Šport g.20 Žarišče «2.40 Poslovna borza «.55 Sova °rooklynski most, ameriška nanizanka; Jalna, francosko-kanadska nadaljevanka TVS 2 '3.00 Euronevvs 14.40 Kinoteka: Humoreska, ameriški film (čb) '8.40 V vrtincu 17.25 Sova, Ponovitev 18.45 Že veste 19.20 lok, tok, kontaktna oddaja za [Mladostnike 20.05 Moški, ženske «1.05 Umetniški večer: Igor Vrtač-£lk: Tik, igrani film; 21.30 Mahab-[Jarata, angleška nadaljevanka «2.25 Finale PEP v košarki (m), Posnetek iz Zaragoze HTV 1 7.45 TV koledar 7.55 Poročila 8.00 Dobro jutro 10.00 Poročila ]0.05 Zemljepis 10.35 Zgodovina 11.30 Zgodba o Metinu, zadnji del 12.00 Poročila 12.05 Emparatriz, Nadaljevanka 12.50 Maske, francoski barvni film 14.30 Zemljepis 14.55 Zgodovina 15.30 Zgodba o Holi 15.40 Dr. Argus, risanka ^:05 Otroška oddaja 16.30 Poročila 16.40 Z jadri okoli sveta, Jrvaška dokumentarna serija J7.10 Prometni krog 17.45 HrvaŠka danes 18.00 Kolo sreče 18.35 Santa Barbara, ameriška nadaljevanka 19.30 Dnevnik 20.10 Kvis-*oteka 21.30 Kulturna krajina «2.30 TV razstava 22.40 Moč Sonarja 22.50 Slika na sliko «3.30 Poročila 23.35 Sanje brez ^eja HTV 2 J8.10 TV koledar 16.20 Turbo ^ach show, ponovitev 17.35 El Hu'ote, nadaljevanka 18.25 Kambodža, ponovitev dokumentarne ||r'je 20.50 Košarka: Final Tour El Ouite, nadaljevanka KANALA ^0-00 Spot tedna 10.15 Luč vetiobe, ponovitev ameriške nadaljevanke 11.05 Tropska vročica ameriška nanizanka 12.00 A » 12.10 Spot tedna 12.05 gWl 16.00 Spot tedna 16.15 "ance session 16.55 Zadeto, ^novitev 18.00 Magnetoskop J°J5 A shop 19.00 Poročila haJ° *-uč svetlobe, ameriška jaaaljevanka 20.00 Pred poroto ^•25 Poročila 20.30 Hitlerjev SS, j'del angleškega barvnega filma 1/-55 Kino, kino, kino 22.45 £a9netoskop 23.30 Spot tedna ^•35 A shop AVSTRIJA 1 aj2? p°novitve 6.30 Otroški pro S'arn 9.00 Umor, je napisala 9.45 8.05 tn'9ht Rider 10.35 Vesoljska ladja a^erprise 11.25 Westworld, genski 2f film 13.00 Otroški th°9ram 15.35 Vesoljska ladja I7inprise 1625 Kn'ght Rider 17 strašno prijazna družina Wn.t Naš hrupni dom 18.05 vih V0v re^ir 19-00 Pri Huxtablo-0" Čas v sliki 20.00 Pogled ^strani 20.15 Kralj džungle na 22 ncU' amer'žki pustolovski film NVnD Kuharski mojstri 22.10 c JP blue - newyorški policisti, • Qel 23.00 F.I.S.T. - človek gre slik/1 POt' ameriški film 1-05 čas v DnrI 00 Strašno prijazna družina, ^ovitev 2.00 Vsak dan s Schie-be>0rn' Ponovitev 4.25 Videolju-czon, švicarska komedija AVSTRIJA 2 7.00 Vreme 9.00 Čas v sliki 9.05 Vsak dan s Schiejokom, ponovitev 10.05 Help, ponovitev 11.55 Vreme 12.05 Raji živali 12.30 Na prizorišču, ponovitev 13.00 čas v sliki 13.10 Poročilo, ponovitev 14.00 Alpe - Donava - Jadran, ponovitev 14.25 Moč strasti 15.10 Umor, je napisala 16.00 Vsak dan s Shiejokom 17.00 Čas v sliki 17.05 Dobrodošli v Avstriji 19.00 Zvezna dežela danes 19.30 čas v sliki 20.00 Šport 20.15 Dva na poti po Avstriji 21.05 Vera, talkshovv 22.00 Čas v sliki 22.15 Kaspar Hauser, nemški TV film 0.30 Smrtonosna propaganda TELE-TV KRANJ ... Videostrani 18.55 Test slika 19.00 TV napovednik TELE-TV 19.03 EPP blok - 1 19.10 MIHA PAVLIHA, otroška oddaja (v živo) 20.00 Danes na videostraneh 20.03 EPP blok - 2 20.10 GORENJSKI VRH V KOROŠKI PRESTOLNICI (reportaža z obiska gorenjskih županov v Celovcu v petek, 7. 4. 1995, na pobudo Gorenjskega glasa) 20.50 KRANJ PRED TURISTIČNO SEZONO 21.35 EPP blok - 3 21.40 HALO, MAJA! (v živo) 23.30 Videostrani SODELUJTE V KONTAKTNIH ODDAJAH TELE-TV KRANJ -POKLIČITE PO TELEFONU: 33 11 56! TV ŽELEZNIKI Vsak dan - VIDEOSTRANI TV Železniki (10 min. blok) ob 16.00, 18.00, 19.25 in 21.00 uri. Kontaktne oddaje vsak dan od 20. do 21. ure. 18.00 Utrip občine Železniki 19.00 Križev pot - televizijski film 20.00 Glasbena oddaja 20.50 Brez komentarja MMTV 7.00 Video strani - panorama 8.30 MMTV SHOP, televizijska prodaja 9.30 Video strani - panorama 12.00 MMTV SHOP, televizijska prodaja 13.30 Video strani -panorama 17.30 MMTV SHOP, televizijska prodaja 18.30 SANJE IN RESNIČNOST, dokumentarna oddaja 1/13, ponovitev 19.00 Obvestila 19.05 Risanke 19.30 MMTV SHOP 20.05 ŠPORT MMTV 20.50 OLIMPIJSKI ŠPORTI, dokumentarna oddaja, 1. del/ 26 21.05 UMETNOST MIMIKE, 1. del/4 21.20 LEGENDA O VELIKI NOGI, USA 1982; igrajo: Stafford Morgan, Katherine Hopkins; Soočeni z vrsto umorov, se v mestu odločijo, da bodo uničili legendarno zver. 22.50 MMTV SHOP, televizijska prodaja 23.15 Video strani 1.00 Deustsche Welle TV MEDVODE 00.00 - 20.15 Videostrani 20.15 -20.20 Reklamni blok 20.20 - 21.00 NOVICE MED VODAMI (163. tedenska informativna oddaja tokrat v oddaji med drugim tudi: - bodo v Goričanah stavkali?, -letni občani zbor SKD Medvode, -po razstavah v okolici Medvode, -komunalne noivce, - aktualnosti 21.05 - 21.10 Reklamni blok 21.10 - 24.00 Videostrani Loka tv 20.00 EPP blok 20.05 Videoboom 40, 33. del 21.00 EPP blok 21.05 Škofjeloški kulturni utrip (ponovitev) 21.40 Izmenjava programa LTV - naša gostja Sanja Doležal ... Vieostrani TV ŠIŠKA 19.50 Napoved sporeda 20.00 Telemarket 20.05 Prenos seje ljubljanskega mestnega sveta - v Telemarket ... Napoved sporeda KINO R KRANJ 5.30 Dobro jutro 7.40 Pregled dnevnega tiska 9.00 Gorenjska včeraj, danes 9.20 Tema 10.40 Informacija - zaposlovanje 12.30 Osmrtnice - zahvale 13.00 Pesem tedna 14.00 Gorenjska danes 14.30 Planinsko športni kotiček 15.30 Dogodki in odmevi RS 17.20 Nevidni svet energije in kristalov - gostja Nataša Zore 18.00 Gorenjska danes, jutri 18.20 Music machine 19.30 do 24.00 Študentski program Radia Kranj R TRŽIČ Oddajamo od 16. do 19. ure na UKV stereo 88,9 MHz (oddajnik Grad) ter 95 MHz (oddajnik Kovor) ter na srednjem valu 1584 KHz. Poleg informacij pripravljamo še nekatere druge zanimivosti. Sledila bo oddaja Pod kozolcem, katere pokrovitelj je pripravil presenečenje nagrajencu. Za konec pa še novosti iz uredništva Gorenjskega glasa in poročilo z zasedanja občinskega sveta. R JESENICE 5.00 Dobro jutro (vreme, ceste) 7.00 Včeraj na tujem, včeraj doma 7.15 Halo, porodnišnica 8.00 Nočna kronika 8.30 Telegraf 9.00 Horoskop 10.30 Novice 11.00 Podjetniška borza 12.00 BBC novice 12.10 Osmrtnice 12.30 Zimzelene melodije 14.00 Melodija tedna 14.15 Obvestila 14.30 Telegraf 15.00 Osrednja poročila 16.15 Obvestila 16.30 Osmrtnice 16.30 Domače novice 17.00 Spoznajmo se 18.00 Čestitke 18.30 BBC 18.50 Telegraf R ŽIRI 5.30 Jutranja kronika 5.40 Naš zgodovinski spomin 6.20 Noč ima svojo moč 7.00 Novice in dogodki 7.30 Slovenska popevka 8.30 Oddaja za upokojence 9.30 Nasvet za kosilo 9.35 Glasbo izbirate poslušalci 10.00 Dopoldanske novice 11.00 Vprašanja in pobude 12.00 Škofjeloških 6 13.30 Morda niste slišali 14.30 Brezplačni mali oglasi 15.00 Dogodki danes - jutri 15.30 RA Slovenija 16.00 Napoved programa 16.30 Vse o cvetju 17.00 Novice 17.30 Iz kulturno verske zgodovine 18.15 Iz zgodovine naših krajev 18.30 Predstavljamo narodno zabavne ansamble 19.30 Odpoved programa R RGL KRIM: 100,2 MHz - ŠANCE: 99,5 MHz - LJUBLJANA: 105,1 MHz 5.00 Jutranji program - vodi Alenka Potočnik 5.15 Novice 6.15 Novice 7.00 Horoskop 7.15 Novice 7.35 Vreme 8.00 Dopoldne z Vesno Pfeifer 8.15 Napoved dogodkov 8.30 Jutro je tudi takšno 9.30 Kam danes 10.15 Novice 11.00 Anketa 12.00 BBC novice 13.00 3 x1 glasbena oddaja 14.05 Pasji radio 14.15 Novice 14.30 Hello again 15.00 Popoldanski vodeni program 15.15 RGL komentira in obvešča 15.45 Avtomarket svetuje 16.10 Spoznajmo se s Cankarjevim domom 18.15 Aktualna tema 19.15 Novice 19.25 Vreme 20.00 Barometer - poslovni radio 22.00 Medžik vas gleda 1.00 Gromska §lasba - Marko Plahuta 2.00 atelit CENTER amer. ris. 101 DALMATINEC ob 16. in 18. uri, amer. krim CARLITOV ZAKON ob 20. uri STORŽIC ljub. epska drama JESENSKA PRIPOVED ob 16., 18.30 in 21. uri ŽELEZAR amer. znan fant. spekt. ZVEZDNA VRATA ob 18. in 20.15 uri TIGER BOHINJSKA BISTRICA amer. akcij, film HITRE TARČE ob 20. uri BLED rom. kom. SAMO TI ob 20. uri TVS 1 10.20 Otroški program: Snoopv 10.40 Zlatorog 11.00 Roka ročka 11.45 Svet narave, angleška poljudnoznanstvena serija 12.35 Že veste 13.00 Poročila 14.10 Kam vodijo naše stezice 15.10 Film tedna: Moja prijateljica Max, ponovitev kanadskega filma 17.00 TV Dnevnik 17.10 Otroški program 18.00 Regionalni studi Koper 18.45 Hugo, TV igrica 19.10 Risanka 19.30 TV Dnevnik, Vreme 19.56 Šport 20.05 Poglej in zadeni 21.40 Turistična oddaja 22.00 TV dnevnik 22.20 Žarišče 22.45 Sova: 22.45 Brooklvnski most, ameriška nanizanka; 23.10 Jalna, francosko-kanadska nadaljevanka; 23.55 Kamenje Ibarre, ameriški film TVS 2 13.00 Tango za tri: Vrtnice in peteršilj, danska humoristična serija 13.50 Omizje 15.50 Osmi dan 16.40 Sova, ponovitev 18.45 Znanje za znanje, učite se z nami 19.15 Poglej me! 20.05 VVest-beach, angleška nadaljevanka 20.55 Macrocosmos, fantazijske skladbe po horoskopu 21.10 Rim - Koloseum: Križev pot, prenos 22.30 Berlioz: Fantastična simfonija HTV 1 10.05 Odprta ura 10.45 Glasba v času 11.05 Nemščina 11.30 Mali koncert na veliki petek 12.00 Poročila 12.05 Emparatriz 12.50 Obala v megli, francoski film 14.20 TV izložba 14.30 Šolski program 15.25 Otroški program 16..30 Poročila 16.40 Hrvaška književnost v evropski vpetosti 17.10 Z zdravjem do lepote 17.45 Hrvaška danes 18.00 Kolo sreče 18.35 Santa Barbara 19.30 Dnevnik 20.10 V iskanju 21.00 Koloseum: Križev pot 22.30 S sliko na sliko 23.15 Film 0.45 Poročila HTV 2 17.35 El Ouite, serija 18.25 Bachovi korali 19.30 Dnevnik 20.15 Sto let filma: Dama s kamelijami, ameriški film KANALA 10.00 Spot tedna 10.05 A shop 10.15 Luč svetlobe 11.05 Pred poroto 11.30 Ameriških deset 12.00 A-shop 12.10 Spot tedna 12.15 CMT 16.20 Spot tedna 16.25 A shop 16.35 Hitlerjev SS, ponovitev 18.00 Pozitiv +, kontaktna glasbena oddaja 18.45 A shop 19.00 Poročila 19.05 Risanka 19.10 Luč svetlobe 20.00 Obalna straža - V globinahm ameriška nanizanka 20.50 Poročila 20.55 Teden na borzi 21.05 Tigrovo oko, ameriška akcijska drana 22.30 Učna leta, ameriška nanizanka 23.00 Zgodba o igri, ameriška nanizanka 23.30 Krik, ponovitev oddaje o stilu AVSTRIJA 1 3.25 Dobrodošla, Avstrija 5.35 Živalski raj 6.00 Jock mora živeti 6.30 Heidi 6.55 Viking Viki 7.20 Smrkci 7.45 Am, dam, des 8.05 Tom in Jerry 8.30 Fičifajl 9.00 Heidi 9.25 Viking Viki 9.50 Smrkci 10.15 Am dam des 10.35 Tom in Jerry 11.00 Vroča sled 11.25 Merlin in zmaji 11.50 Tex, ameriški film 13.30 Kenny, kanadsko-ameriški film 15.00 Spominska minuta 15.10 Moški po naročilu, ameriški film 16.35 Vojne igre, ameriški film 18.20 Puščava živi, ameriški dokumentarni film 19.30 Čas v sliki 19.55 Šport 20.15 Beethoven, ameriška komedija 21.40 Black Robe, kanadski film 23.15 Čas v sliki 23.20 Brez sledi, ameriška kriminalka 1.00 Murphvjeva vojna 2.40 Brez sledi AVSTRIJA 2 9.00 čas v sliki 9.05 Nemirna noč, nemški film 10.40 Beseda in molčanje, O smislu molitve 11.30 Vera 12.25 Čas v sliki 12.35 Mojzes, ameriški film 14.35 Kralj kraljev, ameriški film 14.25 Moč strasti 17.10 Kristusove rane 18.00 Evangeličanska božja služba na veliki petek 19.00 Avstrija danes 19.30 čas v sliki 19.55 Zgodbe trpljenja 20.15 Primer za dva 21.15 Peter in Pavel, nanizanka 22.05 Čas v sliki 22.15 Končna postaja pekel?, dokumentarni film 23.00 Besedila Abrahama A Santa Claire 23.10 Tisoč mojstrovin 23.20 Paternova nočna služba 23.50 Rekviem W. A. Mozarta 1.25 Videonoč TELE-TV KRANJ ... Videostrani 18.45 Test slika 19.00 TV napovednik TELE-TV 19.03 EPP blok - 1 19.05 PETKOV TEDENSKI PREGLED, 59. tedenska informativna oddaja 19.45 Iz arhiva: Utirp Kranja 20.00 Danes na videostraneh 20.03 EPP blok - 2 20.10 V PRIČAKOVANJU VELIKE NOČI (praznična oddaja) 22.25 EPP blok - 3 22.30 NOGOMETNA TEKMA V ŠENČURJU - SLOVENIJA U 20 - mlada reprezentanca Slovenije: SLOVENIJA U 18 -mladinska državna reprezentanca Slovenije (reportaža z nogometnega srečanja v torek, 11. 4., v Šenčurju) 24.00 Videostrani SODELUJTE V KONTAKTNIH ODDAJAH TELEVIZIJE TELE-TV KRANJ - POKLIČITE PO TELEFONU: 33 11 56! TV ŽELEZNIKI Vsak dan - VIDEOSTRANI TV Železniki (10 min. blok) ob16.00, 18.00, 19.25 in 21.00 uri. Kontaktne oddaje vsak dan od 20. do 21. ure. 19.00 Gost šolskega radia GA-GA na TV - pripravili Polona, Špela, Domen in Peter 20.00 Šolski utrinki - informativno poučna oddaja OŠ Železniki 20.50 Brez komentarja MM TV 7.00 Video strani - panorama 8.30 MMTV SHOP, televizijska prodaja 9.30 Video strani - panorama 12.00 MMTV SHOP, televizijska prodaja 13.30 Video strani -panorama 17.00 MMTV SHOP, televizijska prodaja 19.00 KUHAJMO SKUPAJ, kulinarična oddaja 19.30 MMTV SHOP, televizijska prodaja 20.05 VRTNARJENJE ZA VSAKOGAR, nasveti 20.25 POPOTNIK, oddaja o pooptovanjih in nasveti popotnikom 21.10 POTOVANJE K UMETNOSTI - SENEGAL, dokumentarna film, 3. del; V oddaji bodo prikazali starodavni in moderni izdelki senegalskih umetnikov. Snemalna ekipa se največ zadržuje v prestolnici Senegala, mestu Dakar, obišče pa tudi druga senegalska mesta. V oddaji bo tudi veliko senegalske glasbe, recitiranja pesmi in odlomkov iz knjig ter nekaj intervjujev. 21.40 FUNERAL FOR AS-SASIN, film 23.10 MMTV SHOP, televizijska prodaja 0.00 Video strani 1.00 Deutsche VVelle TV MEDVODE 00.00 - 20.15 Videostrani 20.15 -20.20 Reklamni blok 20.20 - 21.10 VIDEOBOOM 40 (prva slovenska videolestvica, 33. oddaja) 21.10 -21.15 Reklamni blok 21.15 - 24.00 Videostrani LOKA TV Videostrani (non stop) TV ŠIŠKA 19.50 Napoved sporeda 20.00 Telemarket 20.10 TV Šiška predstavlja - koncert 20.55 Telemarket 21.05 Cikel slovenskega filma KINO - Poletje v školjki 1 22.40 Napoved sporeda za soboto R KRANJ 5.30 Dobro jutro 7.40 Pregled dnevnega tiska 9.00 Gorenjska včeraj, danes 9.20 Svetovni dan zdravja - svet brez otroške paralize 10.40 Informacije - zaposlovanje 12.30 Osmrtnice - zahvale 13.00 Pesem tedna 14.00 Gorenjska danes 15.30 Dogodki in odmevi RS 17.00 Ko sem še majhen bil 18.00 Gorenjska danes, jutri 19.30 do 24.00 Večerni program - Večerja za dva R TRŽIČ Oddajamo od 13.30 do 19. ure na UKV območju 88,9 in 95 Mhz ter srednjem valu 1584 Khz. Ob 13.30 bo stekel program Radia tržiški študent, ob 15.30 bomo osredovali informacije v okviru oddaje Kratko in jedrnato. Ob 16.10 lahko prisluhnete obvestilom, ob 16.30 pa oddjai Kulturni Babilon. Glasovali bomo tudi za Gorenjca meseca in se pogovarjali z zanimivimi gosti. Tu bo tudi kviz radia tržiški Študent. R JESENICE 5.00 Dobro jutro (vreme, vesti) 7.00 Včeraj na tujem, včeraj doma 7.15 Halo, porodnišnica 8.00 Nočna kronika 8.30 Telegraf 9.00 Horoskop 9.30 Razgled s Triglava 10.30 Novice 11.00 1001 nasvet 12.00 BBC novice 12.10 Osmrtnice 14.00 Melodija tedna 14.15 Obvestila 14.30 Telegraf 15.00 Osrednja poročila 16.15 Obvestila 16.30 Osmrtnice 16.30 Domače novice 17.00 3 III tri & as 18.00 Čestitke 18.30 BBC 18.50 Telegraf RŽIRI 5.30 Prva jutranja kronika 5.40 Naš zgodovinski spomin 6.20 Noč ima svojo moč 7.00 Novice in dogodki 7.30 Minute za ročk 8.30 Od tu in tam 9.30 Nasvet za kosilo 9.35 Glasbo izbirate poslušalci 10.00 Dopoldanske novice 11.00 Filmske zanimivosti 12.00 Škofjeloških 6 13.30 Morda niste slišali 14.30 Brezplačni mali oglasi 15.00 Dogodki danes - jutri 15.30 RA Slovenija 16.00 Od svečke do volana 16.50 Športni utrinki 17.00 Izbiramo Gorenjca meseca 17.10 Turistično popoldne 18.00 Alpe-tourovo turistično okence 19.30 Zadetek v petek 22.00 Odpoved programa R RGL KRIM: 100,2 MHz - ŠANCE: 99,5 MHz - LJUBLJANA: 105,1 MHz 5.00 Jutranji program - vodi Hermina Jerman 5.15 Novice 7.00 Horoskop 7.15 Novice 7.35 Vreme 8.00 Dopoldne z Miletom Jovanovičem 8.15 Napoved dogodkov 8.30 Jutro je lahko tudi takšno 9.30 Kam danes 10.15 Novice 11.00 Anketa 12.00 BBC novice 12.15 Športni utrinki 13.00 3x1 glasbena oddaja 13.15 Novice 13.30 Planinski svet 14.05 Pasji radio 14.15 Novice 14.30 Glasbena oddaja 15.00 Popoldne z Alenko Sivko 15.15 RGL komentira in obvešča 16.10 Spoznajmo se 17.00 Tečaj nemščine 17.15 Novice 17.55 Špeckahla 18.30 Evropa v enem tednu 19.15 Novice 19.25 Vreme 21.00 Odprta dlan - Borut Pogačnik 21.00 Ročk izpod Alp 22.00 Rockoteka 1.00 Star sat radio GLAS ZA VAŠ STIK Z GORENJSKIM TRGOM TIGER BOHINJSKA BISTRICA amer. akcij, film HITRE TARČE ob 18. in 20. uri BLED rom. kom SAMO TI ob 18. uri RADOVLJICA rom. kom. SAMO TI ob 20. uri t 6ir brati, berem TRALALA PLAC Jože, Tone in Šaleški fantje Prvi je Jože Burnik s svojim ansamblom. Jože je že star maček na področju narodnozabavne glasbe, saj se je njegova glasbena pot začela daljnega leta '66, sodeloval je z mnogimi znanimi imeni, igral v tujini, pred kratkim pa je pri Helidonu izšla nova kaseta "Dobro jutro, dober dan, cigan". Vse aranžmaje je napisal Jože Burnik, besedila pa je prispeval njegov dolgoletni sodelavec prof. Ivan Sivec. Tone Kozlevčar, ki je pred slabim letom praznoval svojo osemdesetletnico je svojo pevsko pot začel pred več kot šestdesetimi leti pri pevskem zboru Sava. Po vojni se je njegova pevska pot strmo dvigala, najbolj pa ga poznamo kot pevca in solista pri mešanem pevskem zboru Slovenske filharmonije in dolgoletnega člana Slovenskega okteta. Sodeloval je z mnogimi narodnozabavnimi ansambli, pokojno Tončko Maroltovo, kot Dolenjec posnel mnogo vinskih zdravic in ljudskih pesmi... Kaseta "Pesem je sonce", ki je nedavno izšla pri Helidonu je tako Ie del njegovega glasbenega opusa, a zato za ljubitelje tovrstne glasbe toliko bolj nepogrešljiva. Tudi skupina Šaleški fantje je bila ustavnoljena v šestdesetih, letos pa pod praznuje tem imenom praznuje 25-letnico. Skupina je v svoji dolgoletni karieri imela na tisoče uspešnih nastopov, veliko pa so igrali tudi sa slovenske zdomce in izseljence. Pred kratkim je izšla njihova četrta samostojna kaseta s pomenljivim naslovom "Vsem prijetel-jem", sledi pa še laserska plošča in videokaseta. REKLI SO Pirhi bodo... LITERARNA DELAVNICA Kakšni bodo VAŠA POŠTA letos pirhi? Najverjetneje taki kot lani. Rdeči, modri zeleni, tisti obarvani s čebulo, nekateri s slikicami... Kakšne bodo delali v Vodicah, pa so nam povedali Darja, Maja, Robert in Niko, tik preden so z avtobusom odšli v šolo. Darja Jerman: "Pri nas doma ponavadi delamo pirhe s čebulo, pa take pobarvane, včasih nalepimo nanje tudi slikice. Mama speče potico, na mizi je meso. Mislim, da poleg pirhov vsaj zame ni nič posebnega." Maja Aljaž: "Pirhe pri nas v glavnem dela mama, jaz ji pri tem malo pomagam. Običajno naredi mama samo take obarvane s čebulo, na nekterih pa so tudi sličice, na katerih so ovce, palčki, zajčki... S prijatelji se nato tudi pirhamo, ponavadi pa najprej poči lupina mojega pirha." Robert Hočevar: "Tudi pri nas doma za Veliko noč de-lamo pirhe. To niti ni težko. Ponavadi nanje damo nalepke, seveda jih najprej pobarvamo, kakšnega tudi sam pobarvam. Ponavadi so rdeče barve. Pirhe nato pojemo zraven potice, mesa... Mislim, da je za veliko noč lepo." Niko Ber-gant: "Pirhi imajo pri nas doma nalepke. Pobarvamo jih s čebulo. Barvati jih tako ni treba posebej, sam le- {)im nato na-epke. S prijatelji se pirhamo. To, da je ob Veliki noči veliko pirhov, se mi zdi zelo dobro." • Uroš Š. foto Lea j. Prejšnji teden ste nam pisali in risali: Polona TomaŠič, Matevž Subelj, Vid Kveder, Andreja Osterman, Nina Pernuš, Nina Rogina, Polona Golija, Tina Bernik, Ana Bulat, Eva Podlogar, Blaž Porenta, Martina Zaletel, Barbara BalanČ. AnŽe Vidmar, Martin GaŠperlin, Maruša Oseli, Monika Smajc, Matej Žerovnik, Adriana Čekič, Robert Saftič in Nana Štefe. NAGRAJENI SPIS Na potovanje v središče Zemlje Za kosilo imam juho, zrezek, solato in torto za posladek. Mami je odšla v stranišče, jaz pa sem hitro pomlatil torto. Ko se je vrnila, je bila jezna, ker sem pojedel najprej torto. Govorila je: "Pojej zrezek!" Jaz pa: "Ne, ne, ne, pika pa konec!" "No, pa ne gremo na plavanje!" se je razjezila mami. Tisti dan je bila Luna polna in je oba že močno trkala. Udaril sem po mizi in se polil z juho. Nenadoma sem se preselil na Blejsko jezero. Veselo sem čofo-tal, voda m je vlekla dot v podvodno votlino, skozi železna vrata, ki so se za mano zaprla. Tam ni bilo vode. šel sem po nekem jašku navzdol. Zaslišal sem glas, ki je govoril: "Vrni se." Vprašal sem: 'Zakaj, kdo si?" 'Kosilo od zrezka," je odgovorilo. To je bilo zelo smešno. Zaslišal sem: "Hrust, hammm, dobro je." Stekel sem proti svetlobi in prišel iz votline. Prisopihal sem do prepada in se obrnil. Lovili so me zrezek, juha in torta. Premišljal sem, ali naj počakam, da me požrejo, ali skočim. Skočil sem in padel s stola v kuhinji. "No, prav, šli bomo plavat," je mami končno dokončala. "Ne, samo tega ne," sem zaprosil in stekel iz kuhinje. • Blaž Porenta, 4. a r. OŠ Petra Kavčiča, Škofja Loka V Zali in na Zelenici V uredništvo smo dobili dve zanimivi šolski glasili. Prvo se imenuje V Zali in prihaja iz osnovne šole Ivana Tavčarja v Gorenji vasi. Predstavlja del projekta v Zali "Ljubezen nam je vsem v pogubo, tako živali kakor človeku!" S temi besedami je Ivan Tavčar zaključil svojo pripoved. Šolarji se s pisateljem ne strinjajo, kar je razumljivo, saj so mladi, ljubezen in svet okrog sebe bi radi sprejemali optimistično. So ljubitelji spodbudnih besed, ki prinašajo v življenje sonce in srečo v oči Drug "časopis" pa je nastal v mini planinskem taboru Zelenica 94, popisali tn porisali so ga Rdeče kapice in Gamsi, člani planinskega krožka iz osnovne šole Ivana Groharja v Skopi Loki Samo droben utrinek izpod peresa Mateje Hafner: "Nekaj mi ni bilo všeč - nekaj pa le ni bilo v redu! Vse skupaj je prehitro minilo!" MLADINSKA POROTA MLADINSKA POROTA MLADINSKA Sestra me tepe Star sem enajst let in imam starejšo sestro, ki hodi v osmi razred. Res sem včasih nagajiv, dražim jo, vendar ne mislim nič slabega. Ona pa kar podivja in me tepe. Hočem jo nazaj, a je močnejša. Včasih me udari tudi kar tako, če ji nič ne rečem. Bojim se je, kadar sva sama doma. Mislim, da je z njo nekaj narobe. Mamici sem povedal, kakšna je in jo prosil, naj se z njo pogovori. Dva dni je bilo dobro, potem pa se je še bolj besna spravila nadme. Želim prijazno sestro, ki bi me imela rada, se z menoj pogovarjala, igrala. Kako naj jo spremenim? • Matija Miha, 11 let: "S temi sestrami so pa res sami kriti in teiave. Tudi jaz imam sestro, vendar je mlajša in se prav dobro zaveda svoje premoči. Ker je mlajša, se je ne smem niti dotakniti. Tudi ona večkrat podivja, pogosto brez vzroka. Najbolje bo, da jo zapakiraš in jo z letalsko pošto pošlješ kakšnemu svojemu sovražniku v Avstralijo ali v kakšno drugo daljno deželo. Druga možnost pa je, da mamo prosiš za bolj temeljit pogovor z njeno prvoro-jenko, pa čeprav ga bo (tvoja sestra namreč) še dolgo potem čutila." Sergeja, 12 let: "Mislim, da pretiravaš in da je tvoja sestra odlična punca, le ti si malo preveč razvajen kalimero. Tvoji sestri dajem čisto prav, ker ti je dala vedeti, da ni lepo biti špeckahla. Prepričana sem, da si mami naložil čez in čez, ker si ti (seveda) brez napak. Vprašaj se rajši, če ti bo sestra hotela pomagati in svetovati, ko jo boš rabil." Bojan, 15 let: "Nič drugega ti ne znam svetovati kot to, da pač potrpiš teh nekaj let, dokler ima tvoja sestra hude hormonske motnje. Verjetno se bo tvoj problem uredil kaj kmalu, saj bo punca našla kakšnega frajerja, ki jo bo umiril. V doglednem času pa se bo tako ali tako omožila..." Marjeta, 19 let: "Saj veš, Matija, da je tvoja sestra že v tistih letih, ko so punce bolj razdražene in jih razmetava na vse strani. Najbrž je zaljubljena. Ko te udari, tega gotovo ne naredi iz sovraštva, ampak zato, ker je mogoče nervozna zaradi šole. Če pa jo včasih podražiš kar tako, pa tudi ni lepo od tebe. Saj te ima rada, ampak od nje vendarle ne moreš pričakovati, da se bo kot štirinajstletnica igrala z avtomobilčki. Očiju reči, naj brzda svojo malo damo, saj vsega res ne more narediti mama." Klemen, 22 let: "Imam prijatelja, ki je imel podobne težave. Razlika je bila samo v tem, da ima on dve starejši sestri, vendar sta ga prav tako, včasih tudi za prazen nič, natepli. Po navadi je bil stepen takrat, kadar smo se skupaj sigrali z avtomobilčki. Enostavno nista prenašali, da bi se mi imeli lepo. Vsi smo se ju bali. Enkrat pa, še sedaj ne vem, kako nam je to uspelo, smo se jima uprli in se vsi trije spravili nadnju. Vem samo to, da smo opletali z rokami in nogami in kamor smo zadeli, smo zadeli. Ne boš verjel, takrat sta se pa oni začeli bati nas. Danes se vsi skupaj, ko se srečamo, smejemo viteški bitki." Z ROMANO Vsak torek ob petih na kranjskem radiu Skrivnostna fotografija Nagrajencem smo majice GG poslali, danes pa začenjamo nov krog ugibanja imena šole na skrivnostni fotografiji, če se vam je že posvitalo, napišite odgovor in ga pošljite na GG v Kranj, Zoisova 1. Namesto Vrtiljakove uganke Tokrat vam Romana ne zastavlja uganke, Čaka vas zahtevnejša naloga. Čim bolj smešno narišite najbolj smešen dogodek iz življenja vaše družine in risbo pošljite do naslednjega torka na Radio Kranj, Slovenski trg 1. Risbice bosta namreč pogledala torkova gosta v studiu, priznana ilustratorja Matjaž Schmidt in Jelka Godec Schmidt. Skupaj z njima in z Romano se boste lahko nasmejali vašim duhovitostim. Najbolj duhovito risbico bomo objaviti tudi v Gorenjskem glasu. Prvoaprilske šale Marec se je te iztekel. Pričakovali smo, kdaj bo prišel prvi april. Ta dan je bil v soboto. Bil je lep sončen dan, ko sem vstala. Mama me je poklicala, da imam telefonski pogovor. Pozabila sem, da je prvi april. Ko sem se oglasila, ni bilo nobenega glasu. Potem sem stekla n° vrt in nabrala kamenčke. Zavila sem jih v papirčke od bonbonov in jih dala v škatlico. Mama je mislila, da so to res bonboni in je enega odvila. Jaz sem se zasmejala in rekla, da j* to le prvoaprilska šala. Prišla je nedelja in nismo se mogli več šaliti. • Tina Bernik, 3. r. OŠ Selca FILMSKA NAGRADNA UGANKA 101 dalmatinec Glavna igralca v filmu Zvezdna vrata sta Kurt Russell in James Spader. To je pravi odgovor na prejšnje nagradno vprašanje. Nagrado, po eno brezplačno kino vstopnico, dobe: Eva Venovec iz Šenčurja, Pipanova 76, Vesna Stipetič iz Kranja, Pot za krajem 8, Dejan Kokalj, Zg. Jezersko 102 b, in Tjaša Reven, Dobravšce 19, Gorenja vas. Čestitamo. V kranjskem kinu pa te dni vrtijo celovečerno risanko 101 dalmatinec, ki je doživela premiero že 1961. leta-Zanjo pravijo, da je eden najbolj prefinjenih in zabavnih Disnevjevih risanih filmov. Zgodba je preplet komičnih, ganljivih in napetih prigod, ki doletijo mladoporočenca Ponga in Perdito in njunih petnajst dalmatinčkov. Zvijačna Kruleta De Vil ugrabi leglo kužkov, da bi si iz njih skrojila krzneni plašč. V iskalni akciji sodeluje ves {>asji živelj Londona in podeželja. Ko vas bo verižni pasi) ajež prihodnjič zdramil iz spanja, mu boste prisluhnili radovedno, ne več ogorčeno: kdo ve, kakšno nujno obvestilo potuje v noči po pasjem brzojavu... Nagradno vprašanje: naštejte pet Disnevjevih filmov. Dopisnice pošljite do konca tedna na Gorenjski glas, 64000 Kranj, Zoisova 1 - Filmska uganka. 4779 POSLI IN FINANCE UREJA MARIJA VOLČJAK Ko je (ni) kupec kralj Pišite nam, povejte dobre in slabe primere, rubrika bo takšna, kakršno boste napravili sami. Plinska napeljava Sem redna naročnica in bralka Gorenjskega glasa in ena izmed (istih Slovencev, ki svoje zaupanje in naivnost Plačujemo sami s seboj ter *voje razočaranje in jezo nosijo v sebi in se ne podamo na dolgotrajno, mukotrpno in negotovo pot po slovenskih sodiščih. Zapis z naslovom Peč na olje brez bojlerja, ki sem ga zasledila v Gorenjskem glasu dne 17. 3. 1995, me je spodbudil, da °pišem svojo "sveto jezo" v °pomin vsem, ki se bodo °dločili kdaj koli sodelovati s Podjetjem Elkoterm, d.o.o., Brezje. Konec leta 1993 je Zgoraj °rnenjeno podjetje prevzelo delo (adaptacijo električne in Vodovodne napeljave) na stanovanjskem objektu na Jesenicah, ki ga posedujem v solastništvu s svojim nečakom. Hkrati sem se priključila v Projekt plinifikacije na območju naše KS in glede na zagotovila g. Debelaka o kvali-ficiranosti za ta dela prepustila °*nenjenemu podjetju tudi izvedbo plinske instalacije v hiši. Projekt adaptacije ni bil v celoti končan, ker smo prišli Predčasno v spor zaradi nekorektno opravljenega dela, škode, N se je dogajala po hiši ter Nedorečenega in nezaključene-Za obračuna. Vse sporne zadeve smo naprej urejali sami in prekinili vse mke z g. Debelakom, ki mi je dolžan še odgovor na moje Pismo z dne 24. 5. 1994. Dobra volja in entuziazem, da bomo v letošnjem letu mirneje nadaljevali z adaptacijo, se mi je sesula v hipu, ko sem bila neuradno obveščena, da plinske cevi, ki so vgrajene v objekt, ne ustrezajo predpisanim normativom. Kot bodoči uporabnik zemeljskega plina moram naročiti pregled in tlačni preizkus plinske instalacije v objektu, za kar potrebujem ustrezne dokumente s strani izvajalca. Podjetje Elkoterm, d.o.o., sem 14. 2. 1995 pisno zaprosila, da mi v roku 10 dni dostavi dovoljenje za izvajanje plinskih instalacij, veljavne ateste za ves vgrajeni material in ateste varilcev odnosno monterjev. Na potrebovane in zaprošene dokumenta še čakam in verjetno jih ne bom nikoli videla, kaj šele prejela. Čaka me le ponovno izkopavanje okoli hiše, razbijanje na novo urejene kopalnice, stranišča, vele..., da o zrahljanih živcih in načetih financah sploh ne govorimo. Naj bo ta moj zapis, spoštovano uredništvo, moj poziv, da v naslednji številki Gorenjskega glasa opozorite vse morebitne interesente za nakup peči na olje brez bojlerja (možnost nadomestila s plinom), da si preskrbijo predhodno vse zahtevane dokumente in ateste, ker v garancijo in servis za vgradnjo podjetja Elkoterm, d.o.o., ne verjamem več in ne želim, da bi se krog razočaranih Slovencev še povečal. • Gorenjka iz Ljubljane BORZNI GRAFIKONI Osrednji finančni in borzni dogodek minulega tedna je bil v torek odprt tretji slovenski finančni sejem Kapital '95. Pester in bogat program sejma je v okviru številnih predavanj ponudil odgovore na večino vprašanj zainteresiranih investitorjev. Borzni posredniki so tudi pretekli teden preživeli med živahnim trgovanjem s kuponi blagajniških zapisov Banke Slovenije druge emisije. Dnevni promet je znašal v povprečju 300 milijonov tolarjev. Kljub relativno stalni in stabilni rasti cene kuponov blagajniških zapisov, pa so investitorji izpostavljeni vedno novim in novim govoricam, ki jim grenijo življenje. V tem tednu so tako prevladovala ugibanja in namigovanja o tem, ali je kuponov preveč ali premalo za vpis novih blagajniških zapisov. Tudi ocene o skrajnem tečaju kuponov so še vedno zelo različne. O trgovnaju z dolgoročnimi vrednostnimi papirji pa v tem tednu, ne gre izgubljati besed. Kljub nekaterim svetlim izjemam, tako med delnicami kot med obveznicami, velja ocena, da je bilo dogajanje žalostno in zelo dolgočasno. • R. S. GIBANJE TEČAJA KUPONA BLAGAJNIŠKEGA ZAPISA BS PROMET S KUPONI BLAGAJNIŠKIH ZAPISOV BS KOLIKO JE VREDEN TOLAR NNCUMffMDAlM NAKriNWOr>WNI NAKlTNI/raODAJN! MKN.1A1.NICA 1 DEM 1 ATS 100 ITI. A BANKA (Kranj, Trtic) 80,30 81,55 AVAL Bled 80,70 81.20 AVAL Kranjska gora 80,60 81,20 BANKA CRKDITANSTALT d.d. Lj 80,70 81,50 COPIA Kranj 80,80 81,30 EROS (Stari Hayr), Kren| 80,80 81,10 GEOSS Medvode 80,70 81,00 GORENJSKA BANKA (vse enote) 79,55 81,99 HRANILNICA LON, d.d.Kran) 80,65 81,20 HIDA-trJjilca LJubljana 81,00 81,20 ILIRIKA Jesenka 80,50 81,50 INVEST Škofja Loka 80,60 81,20 LEMA Kranj 80,80 81,20 MIKEL Stražlsče 80,70 81,30 PBS d.d. (na vseh poštah) 78,95 81,05 ROBSON Mengeš 80,80 81,00 SHP-Slov. hran. In pos. Kranj 80,80 81.00 SKB Kranj (Radovljica, Šk. Loka) 80,00 81,15 SLOGA Kranj 80.55 81,30 SLOVENIJATURIST Boh. Bistrica 79,55 - SLOVENUATURIST Jesenice 80,50 81.50 ŠUM Kranj 80,70 81,00 TALON Žel. postaja Trata, Šk. Loka 80,80 81.30 TALON Zg. Bitnje 80,80 81.30 TENTOURS Domžale $0,70 81,30 UBK d.d. Škofja Loka 80,50 81,40 MLFAN Kranj $0,70 80,95 WILFAN Radovl|lca, Grajski dvor 80,70 81,00 ZORI Kamnik POVPREČNI TEČAJ 11,24 11.59 11.40 11.55 11,37 11,55 11,40 11,70 11.48 11.56 11.40 11,52 11.45 11.50 11.08 11.65 11.39 11,55 11.46 11,51 11.27 11,53 11.40 11,55 11,40 11.50 11,42 11.55 10,78 11,46 11.45 11,55 11,40 11.49 10,90 11.65 11,30 11,60 11.08 -11,27 11,53 11,45 11,50 11.45 11.55 11.45 11.55 11,45 11.60 11.32 11.57 11.42 11,48 11.43 11.49 6,46 6,95 6,40 6,80 6,30 6,60 6,50 7,00 6.70 6,90 6,60 6,80 6.60 6,70 6.12 7,20 6.40 7,10 6,62 6.72 6,50 6,90 6,20 6,90 6,60 6,80 6,50 6,90 6,02 6,76 6,50 6,70 6.50 6,65 6,30 6,60 6,45 6,90 6.12 -6,50 6.90 6,60 6,70 6.60 6,80 6,60 6,80 6.40 6,80 6,50 6.80 6,65 6,80 6.50 6,75 NE POSLUJE VEČ 80,52 81,25 11,34 11.55 6,46 6,83 Pri Šparovcu v Avstriji Je ATS ob nakupu blaga po 11,40 tolarjev. Podatke za tečajnico nam sporočajo menjalnice, ki si pridržujejo pravico dnevnih sprememb menjalniških tečajev glede na ponudbo in povpraševanje po tujih valutah. Minister Deželak v klubu Dvor Kranj, 10. aprila - V klubu gorenjskih direktorjev Dvor bodo tokrat gostili ministra za ekonomske odnose in razvoj Janka Deželaka. Aprilski klubski dan bo tokrat v torek, 25. aprila, saj se četrtek, 20. april, pokriva s tradicionalnim srečanjem društva Manager v Portorožu. Gostili bodo bodo ministra za ekonomske odnose in razvoj Janka Deželaka. Njegovo ministrstvo ima široka pooblastila, med drugim tudi za regionalno politiko, trg, cene in blagovne rezerve slovenske države. Posebej občutljive so cene, saj pritisk nanje v državnih sektorjih narašča (železnica, telekomunikacije, energetika). Če bo država popustila, bo porušeno razmerje med domačimi cenami in vrednostjo tolarja na tujem, kar bo kritično za oživljanje slovenskega gospodarstva. V nadaljevanju se bo predstavilo podjetje Unitech-LTH OL Škofja Loka. OPEL V KRANJU SAMO KORAK DO NOVEGA OPLA Arijski airbag, ojačitve v vratih, samozatezni varnostni pasovi, elektronska zaščita motorja pred krajo; po želji: centralno zaklepanje, električna nastavitev in ogrevanje zunanjega ogledala, servo volan ASTRA že». 23.800 dem serijski airbag, ojačitve v vratih, samozatezni varnostni pasovi, radio kasetnik s 6 zvočniki, centralno zaklepanje, elektronska zaščita motorja pred krajo; po želji: ABS, servo volan, električni pomik stekel... OMEGA o6 48.941 DEM senjski airbag pri vozniku in sovozniku, samozatezni varnostni pasovi, elektronska zaščita motorja pred krajo. ABS, centralno zaklepanje / daljinskim upravljanjem, radiu kasetnik z 8 zvočniki, električni pomik stekel, električna nastavitev in ogrevanje zunanjih ogledal, servo volan... CALIBRA o 53.855 dem FRONTERA «d 48.277 DEM serijski airbag pri vozniku in sovozniku servo volan, radio kasetnik s 6 serijski airbag pri vozniku in sovozniku. ABS. centralno serijski servo volan, reduktor, diskaste zavore spredaj in zadaj, vijačne vzmet zvočniki elektronska zaščita motorja pred krajo, električni pomik stekel, zaklepanje, radio kasetnik s 6 zvočniki, električna centralno zaklepanje, radu. kasetnik s 4 zvočniki, zatemnjena stekla: po Želji centralno zaklepanje, zatemnjena stekla; po želji: ABS, alarmna naprava, nastavitev in ogrevanje zunanjih ogledal, elektronska pOOltk stekel, naprava za pranje žarometov. ABS, platišča iz lahke kovine... Neglenke spredaj, platišča iz lahke kovine.., zaščita motorja pred krajo, servo volan, električno pomična streha... i zadaj, električni avtotehna UGODNI KREDITI in TESTNE VOŽNJE DELOVNI ČAS KRANJ, Koroška 53a telefon & faks 064/212-191 SALON AVTOMOBILOV od 9. do 18. ure ob sobotah od 8. do 13. ure. SERVIS IN PRODAJA RE/ERVNIH DELOV ob delavnikih od 8. do 16. ure KMETIJSTVO UREJA: CVETO ZAPLOTNIK V nekdanji jeseniški in radovljiški občini Kakovost mleka se izboljšuje Lesce - Da se kakovost mleka izboljšuje tudi v zgornjem koncu Gorenjske, je na nedavnem občnem zboru govedor-ejskega društva za občine Bled, Bohinj, Radovljica, Jesenice in Kranjska Gora potrdil tudi Jože Rode, vodja laboratorija v Živinorejsko veterinarskem zavodu Gorenjske v Kranju. Ko je primerjal analize vzorcev mleka z območja kmetijsko gozdarske zadruge Sava Lesce, je med drugim ugotovil, da se je število vzorcev mleka, ki vsebuje manj kot 3,6 odstotka maščob oz. manj kot 3,05 odstotka beljakovin, v enem letu precej zmanjšalo. Če je v času od 1. novembra 1993 do 28. februarja 1994 kar 14 odstotkov vzorcev mleka vsebovalo manj kot 3,6 odstotka tolšče, jih je bilo v enakem obdobju leto kasneje (od 1. novembra 1994 do 28. februarja 1995) le še devet odstotkov. Delež analiziranih vzorcev mleka z manj kot 3,05 odstotka beljakovin se je v tem času zmanjšal s 4,2 na 2,9 odstotka. Podobne ugotovitve veljajo tudi za higiensko kakovost. Na območju nekdanje radovljiške in jeseniške občine je vse več mleka v ekstra in v prvem kakovostnem oz. plačilnem razredu. Nekatere kmetije se že lahko pohvalijo z mlekom evropske kakovosti. Med njimi je tudi kmetija, ki je, na primer, imela letno povprečje 44 tisoč mikroorganizmov v mililitru mleka, 313 tisoč somatskih celic, 3,26 odstotka beljakovin in 4,26 odstotka maščobe. • C. Z. Salamiada v Bohinju Skromna udeležba in lepe nagrade Bohinjska Bistrica - Gostima Zasavc Je ob koncu tedna pripravila bohinjsko salamiado, nekakšno tekmovanje za najboljše doma narejene mesne izdelke. Udeležba je bila bolj skromna, saj je svoje izdelke prineslo na ocenjevanje vsega devet kmetov, mesarjev, gostilničarjev in drugih izdelovalcev iz Bohinja pa tudi iz Zasavja, odkoder je doma gostilničar. Petčlansko ocenjevalno komisijo je vodil veterinarski inšpektor mag. Roman Grandič, v njej pa sta bila tudi Miran Marincelj iz Novih Jarš, sicer zmagovalec salamiade v gostilni Bizjak na Zgornji Beli, in tehnolog Tone Mulej iz mesne predelave v Kranju. Komisija je med salamami prisodila prvo mesto izdelku Alojza Bezgovška iz Hrastnika, drugo mesto izdelku Janeza Korošca iz Bohinja in tretjo mesto salami, ki jo ie na ocenjevanje prinesel Božo Zupane iz Hrastnika. Najboljšo klobaso je na salamiado prinesel Janez Korošec, drugo nagrado je dobil Jani Urbajs iz Hrastnika, tretjo pa Peter Ravnik iz Bohinja. Če je bila že udeležba bolj skromna, pa so bile vsaj nagrade lepe. • C. Z. V atriju ljubljanskega magistrata Razstava velikonočnih pirhov Ljubljana - Ljubljanski nadškof in slovenski metropolit dr. Alojzij Šuštar je včeraj v atriju ljubljanskega magistrata odprl velikonočno razstavo pirhov, ki jo je tudi letos pripravilo časopisno založniško podjetje Kmečki glas iz Ljubljane. Razstava je nastala kot odziv na nagradni natečaj, ki ga vsako leto razpisuje tednik Kmečki glas. Komisija je izmed 36 sodelujočih izbrala pirhe, za katere je ocenila, da še posebej ustrezajo razpisanemu natečaju, so zanimivi in lepo izdelani. Letos so dali poudarek naravnim materialom in barvilom. Razstava bo odprta do nedelje, 16. aprila, vsak dan od desetih dopoldne do sedmih zvečer. Vstopnine ni. • C. Z. Slovenska kmečka zveza zahteva Pogajanja naj bodo javna Izvršilni odbor Slovenske kmečke zveze zahteva, da so pogajanja med slovensko vlado in Evropsko unijo o pridruženem članstvu Slovenije javna. Murska Sobota - Izvršilni odbor Slovenske kmečke zveze je prejšnji peteksprejel več zahtev, ki zadevajo položaj slovenskega kmetijstva. Če se bo Slovenija odločila za vključevanje v Evropsko unijo, je po mnenju kmečke zveze treba pospešiti izdelavo strokovnih analiz ter programov preobrazbe in prilagajanja konkurenci na domačem in svetovnem trgu. Vlado pozivajo, da v predlogu letošnjega proračuna upošteva obveznosti, ki izhajajo iz zakonov ter iz drugih dokumentov vlade in državnega zbora, še posebej iz strategije razvoja slovenskega kmetijstva, in da za kmetijstvo zagotovi letos vsaj 20 milijard tolarjev, v prihodnjih letih pa še večji delež. Udeleženci zborovanja so tudi zahtevali, da se izvršilni odbor kmečke zveze zaradi številnih nerešenih zakonskih, gospodarskih in socialnih vprašanj sestane s predsednikom vlade in z resornimi ministri. • CZ. Na kmetijsko gozdarskem sejmu v Kranju KRANJ, c. IM» Klanec 9 O REZERVNI DELI ZA TRAKTORJE: Zetor, IMT, TV, VJniverzal, Ursus. • KARDANI in REZERVNI DELI za _ KARDANE © VSI TIPI AKUMULATOR/EV Vesna ©POPRAVILA TRAKTORJEV in KARDANOV V času sejma Vam nudimo popust za gotovinsko plačilo in brezplačno popra viio kardan o v. Slovensko kmetijstvo in gozdarstvo na poti v razvito Evropo Da v Evropi ne bi preveč šepali! Ker v Sloveniji prevladujejo nekmetje, bodo na morebitnem referendumu o vključitvi Slovenije v Evropsko zvezo o kmetijstvu odločili drugi. Kranj - Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je v okviru sejma kmetijstva in gozdarstva pripravilo v petek pogovor o nalogah slovenskega kmetijstva in gozdarstva ob povezovanju z Evropo. Pogovor Lpovedal predvsem tole: etijstvo in kmetje se bodo morali podrediti večinski odločitvi slovenskih državljanov, med katerimi prevladujejo nekmetje. Nihče za zdaj se natančno ne ve, kaj bi se s slovenskim kmetijstvom in gozdarstvom zgodilo na ''dan X". Kmetijstvo in gozdarstvo se bo pripravilo na evropske standarde in normative ter na evropsko kakovost ne glede na to, ali se bo Slovenija odločila za članstvo v Evropski zvezi ali ne. Kot je na pogovoru povedala Alenka Urbančič, državna sekretarka v ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, se v zadnjem času v Sloveniji o Evropi veliko govori: eni so navdušeni, drugi skeptični in kritični, nihče pa za zdaj prav natančno še ne ve, kaj bi Slovenija pridobila oz. izgubila s članstvom v Evropski zvezi. Na kmetijskem ministrstvu že nekaj časa deluje izvedenska skupina, ki naj bi do konca leto odgovorila na vprašanje, kaj bi vključitev Slovenije v Evropsko zvezo pomenila za kmetijstvo in gozdarstvo, in pripravila pre- Minister dr. Jože Ojsterc in državna sekretarja Alenka Urbančič in Franc Ferlin ob ogledu sejma.. Za zdaj še brez omejitev Čeprav so se v Sloveniji ie razširile govorice o količinskem omejevanju prireje mleka, na ministrstvu za zdaj o tem še ne razmišljajo. Razlogov za to je več: prireja mleka Še vedno ni na ravni izpred nekaj let, poraba mleka na prebivalca je pri nas v primerjavi z drugimi alpskimi državami dokaj skromna pa tudi presežki mleka vsaj za zdaj Še niso pretirano veliki. Mlečni čudež Mlečni pravilnik je po mnenju državne sekretarke Alenke Urbančič naredil pravi čudež: v Sloveniji je ie domala 70 odstotkov mleka v ekstra razredu. Pravilnik bodo v prihodnje še zaostrovali. Odpadli bodo predvsem zadnji razredi. dlog ukrepov, s katerimi naj bi omilili prehod v Evropo. Pa ne le to! Ministrstvo bo slovenske predpise in standarde postopoma prilagajalo evropskim. Pri mleku so že izboljšali kakovost, deloma tudi pri mesu, medtem ko je pri nekaterih izdelkih zaostanek za Evropo še velik. Slovenija prinaša v Evropo pomembne gozdarske dosežke in izkušnje, je dejal državni sekretar za gozdarstvo Franc Ferlin in poudaril, da Evropa nima neke enotne gozdarske politike, ampak le načelne usmeritve, sprejete na svetovni ekološki konferenci, in vsebovane v Alpski konvenciji. Slovenija prinaša v Evropo sonaravno gospodarjenje z gozdovi, neprimerno bolje ohranjene gozdove kot, na primer, Avstrija, Nemčija in Francija, samoobnovlji-ve gozdne ekosisteme, priznane in uveljavljene splošno-koristne vloge gozdov, program trajnostnega razvoja gozdov, dokaj dobro poseljeno pokrajino, spoznanje, da je za gospodarjenje z gozdovi najpomembnejše znanje... Puškarji iz Borovelj Med srednjimi strokovnimi in poklicnimi šolami, ki se letos predstavljajo na sejmu kmetijstva in gozdarstva, je tudi višja tehnična šola iz Borovelj, na kateri šolajo tudi puškarje. Na triletni šoli izobražujejo puškarje za delo v manjših puškarskih delavnicah. Ker je v teh delavnicah vse bolj cenjeno ročno delo, pouk traja le štiri mesece na Male živali - na balkonu Društvo gojiteljev malih živali Kranj je na balkonu sejemske dvorane pripravilo prodajno razstavo perutnine, kuncev in okrasnih golobov. Pri perutnini so dali poudarek štajerski kokoši, ki je edina izvirna pasma domače kokoši, ter puranom za domačo rejo. Med kunci predstavljajo belgijske orjake, ovnače, bele novozelandce, srebrce, velike činčile... Med okrasnimi golobi prikazujejo v petih barvah slovenskega beloglavčka. Kokošim, ki so že po naravi rade malo višje, na balkonu verjetno kar ugaja. Le kaj bi povedali kunci, če bi znali govoriti?! Razgradljiva olja za motorne žage Slovenska naftna družba Petrol bo jutri, v sredo, ob 11. uri pripravila na sejmu f>redavanje z naslovom Bio-oško razgradljiva olja v vsakdanji uporabi. Dipl. inž. Mirko Anželj iz Petrolove tehnične službe in kontrole kakovosti bo predstavil zakonodajo, ki ureja to področje, in sodobne rešitve. Petrol na sejmu med drugim razstavlja biološko razgradljiva olja za verige motorne žage Verigol Bio in motorno olje Proton. • C. Zaplotnik leto, medtem ko je preostale mesece obvezna praksa. Petletna šola usposablja dijake za delo v tovarni, za uporabo računalnikov in sodobne puš-karske tehnologije. Šolanje na triletni šoli plačajo delodajalci, na petletni pa država. Poleg puškarjev izobražujejo tudi graverje, orodjarje, strugar je... Med mladimi, ki bi radi postali puškarji, je vsako leto tudi nekaj Slovencev. Borovlje so tudi sicer znane po puškarski tradiciji. V kraju in okolici je poleg šole še več puškarskih delavnic, imajo pa tudi puškarsko zadrugo. Na sejem po nasvet Če ste, denimo, pri kmetovanju naleteli na strokovni problem, se lahko oglasite na sejmu kmetijstva in gozdarstva, kjer vam bodo strokovnjaki gorenjske kmetijske svetovalne službe odgovorili na vprašanje ali vam vsaj priporočili ustreznega strokovnjaka, ki vam bo pomagal. Pa ne le to! Svetovalna služba je posebej za sejem pripravila mapo, v kateri je dvajset različnih kmetijskih nasvetov (o vodenju knjigovodstva na kmetijah, silirnih dodatkih, zelenjavnem vrtu, pridelovanju, izkopu in skladiščenju krompirja, prireji kakovostnega mleka, priporočenih hibridih koruze za letošnjo setev - in tako dalje), poleg tega pa tudi seznam vseh turističnih kmetij na Gorenjskem. V omejenem številu so na razpolago tudi strokovne publikacije Kmetijskega inštitituta Slovenije in Biotehniške fakultete ter drugi strokovni priročniki. Na prostoru kmetijske svetovalne službe je tudi razstava velikonočnih pirhov, v času sejma pa se bo predstavilo tudi deset gorenjskih kmetij, ki se ukvarjajo s predelavo mleka in mesa, s turizmom in izdelovanjem izdelkov domače obrti. Prof. dr. Jote Osterc, minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano: Le kmetije zagotavljajo poseljenost "Kmetijsko in gozdarsko javno svetovalno službo je treba tesneje povezati." Kranj - Tradicionalni 34. slovenski sejem kmetijstva in gozdarstva je v petek odprl minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano dr. Jože Osterc, kije med drugim dejal: * Kranjski sejem je izviren po tem, da tako kot noben drug v Sloveniji združuje kmetijstvo in gozdarstvo. Obe dejavnosti zaenkrat še zagotavljata zadovoljivo poseljenost; Želimo pa, da bi jo ohranili tudi poslej. Preživetje tako majhnega naroda, kot je slovenski, je veliko odvisno od tega, ali bomo uspeli ohraniti poseljeno in kultivirano pokrajino. Ta cilj je zaradi pomembnosti med glavnimi cilji Že sprejete Strategije razvoja slovenskega kmetijstva in Programa razvoja gozdov, ki je že tudi v parlamentarni obravnavi. * Potrebno poseljenost lahko zagotovijo le kmetije. Za njihovo ohranitev pa je potreben primeren dohodek. V Sloveniji, ki je močno gozdnata dežela, je v preteklosti in bo tudi v prihodnosti kmetijam precej dohodka zagotovil gozd. Kmetije bodo tudi poslej največji lastnik slovenskih gozdov. Novi zakon o gozdovih daje lastnikom gozdov znatno več pravic pa tudi več odgovornosti za gospodarjenje z gozdovi, kot so jih imeli po starem zakonu. * Gozdarji, organizirani v javni gozdarski službi, pri Zavodu za gozdove Slovenije, se z uveljavitvijo zakona pojavljajo v vlogi strokovnjakov - svetovalcev. S tem je prišel čas, ko kmetom podobno kot za kmetovanje strokovnjaki svetujejo tudi za gozdarjenje. In ker je za kmetijo in njen razvoj pomemben skupen dohodek iz kmetovanja in gozdarjenja, je pred nami naloga čimtes-neje povezati kmetijsko in gozdarsko javno službo. Njuno usklajeno delovanje bi povečalo učinkovitost služb, vodilo k pocenitvi ter prispevalo k boljšemu medsebojnemu razumevanju obeh strok in s tem k premostitvi prepada, ki je bil po drugi svetovni vojni politično ustvarjen. Noben gospodarski načrt za kmetijo, ki pridobiva dohodek iz kmetovanja in gozdarjenja, odlsej ne bi smel biti pripravljen posebej za kmetovanje in posebej za gozdarjenje, ampak skupno. To hi privedlo do skupnih programov izobraževanja, opremljanja z mehanizacijo • in podobno. Skratka: obe javni službi morata imeti ob posebnostih tudi skupni cilj - čimvečji dohodek kmetij-Skupno delo obeh služb ho koristno za kmeta in tudi za strokovnjake obeh služb. SCOTT "to je to - dobV kolo" največja izbira koles na Gorenjskem - kolesa: gorska, treking, dirkalna *namke: SCOTT, MARIN, SCHVVINN, itd. - popravilo koles, rezervni deli in oprema VALY ŽAGAR, Betonova 16 a, Kokrica, tel. 215-750 UREJA: Vilma Stanovnik AIR SYSTEMSd.o.o. Kranj proizvodnja jadralnih padal in šola letenja Savska cesta 14,64000 Kranj tel/fax 064/225-492 ali 064/634-025 S Y S T E M S d. hokejisti Sportine so državno prvenstvo končali na tretjem mestu FINALE SPET RDEČE - ZELEN jWm ko so hokejisti Olimpije Hertz v polfinalu v petek tretjič in v nedeljo četrtič premagali roško Sportino, se bo tudi letošnje državno prvenstvo končalo z obračuni med Jeseničani in Ljubljančani - Prva tekma že v sredo? J^d, Jesenice, 11. aprila - Po štirih tekmah polfinala med SKISiCfIRSKI SKOKI Blej jci so s tretjim mestom v avnem prvenstvu zadovolj- Pjimpijo Hertz in blejsko Sportino smo dobili še drugega glista letošnjega državnega prvenstva. To je po pričakovanju V'i>npija Hertz, ki je nad Blejci zabeležila štiri zmage in se v 'yeh tednih dobro "uigrala" za končnico. Tudi Jeseničani so se a zaključne boje pripravljali na vsakodnevnih treningih, (Udar pa v finale štartajo "neogreti". Po napovedih naj bi ''a prva polfinalna tekma že jutri, v sredo, v Ljubljani, vendar ™ končnega odgovora včeraj dopoldne na to se ni bilo. Zvone Šuvak, ki je bil strelec obeh zadetkov za Sportino. V nedeljo so Blejci doma še enkrat gostili Olimpijo Hertz in še četrtič v polfinalu izgubili. Čeprav so se dobro upirafi in je bil rezultat po dveh tretjinah 1:2, pa so ob koncu zasluženo slavili Ljubljančani z 2:6 (1:2, 0:1, 1:3). Gola za Bled sta dala Rožkov in Anfjorov. Tako sta finalista letošnjega državnega prvenstva pričakovano ekipa Acroniksa Jesenic, ki se je v finale uvrstila brez pofinalnih bojev, ter ljubljanska Olimpija Hertz. "Želeli bi, da se prvenstvo čimprej nadaljuje in konča, vendar pa zaenkrat še nimamo potrjenega datuma prvega finalnega srečanja. Znan bo po današnji seji izvršnega odbora HZ Slovenije. Če pa bo prva tekma v sredo, bo druga že v petek na Jesenicah," so včeraj povedali v Podmežakli. * V. Stanovnik -j je to rezultat, ki so ga £red začetkom letošnjega ^enstva tudi načrtovali. V ptek so v Tivoliju igrali tretjo ,^nio polfinala in izgubili 2:4 3:2, 0:0). Najboljši na ledu je bil vratar Sergej Drozdov, „azpoložen pa ie bil tudi Veteran" v blejskem moštvu Hokejski turnir Jesenice • Krajevna skupnost Javonrik - Koroška **ela bo v soboto, 15. aprila, °rganizirala hokejski turnir * dvorani Podmežaklo. Prijave sprejemajo na sedežu KS do četrtka, 13. aprila, ali ta telefonskih Številkah 83-192 ali 84-149. Štartnina ze io je 3.000 tolarjev. • J. %ff@MOBIUZEM ^ALLY BOSCH h ZAČETEK SPET TOMAŽ JEMC $v f.*eR< 8. aprila - Blejski voznik rallvja Tomaž Jemc je skupaj s n °J»m sovoznikom Francijem Bricljem ponovil lansko otvoritveni, ^ago sezone za državno prvenstvo, na letošnjem prvem h%ju v avstrijskem Zeltvvegu, pa je ugnal državnega prvaka Uatka Peljhana. let ,Cen začetek sezone: posadka Tomaž Jemc - Franci Bricelj °s tekmujeta v Mazda Y.C.C. Proton racing teamu. peIalco kot lani, se je tudi na letošnjem Bosch rallvju zbrala le m °a slovenskin posadk, ki se je skupaj z avstrijskimi borila za 0, *e državnega prvenstva. Za favoriziranimi Avstrijci sta bila 5aH našimi po pričakovanjih v ospredju lanski državni prvak $5*o Peljhan z VW golfom in posadka Tomaž Jemc - Franci {>0CeU. ki letos tekmujeta v Mazda Y.C.C. Proton racing teamu. ^.prvem dnevu sta si Gorenjca priborila sekundo prednosti pred kat nom< v ozadJu Pa so potekali boji za prevlado v skupini N, v če_erf Je na koncu zmagal Jani Trček s sovoznikom Mitjo }>elSnJern. v drugem delu je Jemc izgubil prednost pred pjnanom, ki je na težkih in deloma blatnih hitrostnih U l. ušnJah izbral ustreznejše gume. Jemcu se je v prid zasukala se n'trostna preizkušnja, ko je Peljhanu najprej zatajil vžig, nato Po?iU Je tako kot Jemcu odtrgala polosovina in na koncu mu je »vti! Še guma- Jemčevi mehaniki so bili spretnejši in so t,l0n»obil, ki je bil tokrat za spremembo kar ubogljiv, usposobili t^0, da se je hitri in molčeči Blejec suvereno odpeljal do cilja in in*0 Po prvem rallyju prevzel vodilni poziciji v skupni razvrstitvi p skupini A. Ci°'Sadka AMD KranJ Miran Strikovič - Dušan Janjič je imela s nJ.0 mazdo 323 spet obilo težav, saj so jo mehaniki popravljali oSv - ako HP toda z zadnjimi močmi se je privlekla do cilja in x?J>la točke, pohvale pa si zasluži že za vztrajnost. St skupni razvrstitvi Bosch rallvja je zmagala avstrijska posadka jj|g - Mosser, Jemc in Bricelj pa sta dosegla odlično šesto mesto. h^^ULTATi za DP skupna razvrstitev: 1. Jemc- Bricelj (mazda Ofin TR- V.C.C. Proton RT) 1:27,20, 2. Peljhan - Kacin (VVV golf lC' vW ^cing team.) 1:31,20. 3. Trček - Češenj (ford eseort, *ih!°n RT>) 1:32,29, 4. Hočevar - Kocijančič (subaru impreza), 5. 32tPančič - Ovijač (mazda 323 GTR)...8. Strikovič - Janjič (mazda QTR).. • ivi. Gregorič PREHODNI POKAL JESENIČANOM V dvorani Podmežakli na Jesenicah je v nedeljo, 9. aprila, potekal 1. mednarodni turnir hokejskih šol 1985 in mlajši. Organizator turnirja je bil Hokejski klub Jesenice, posvečen pa je bil tragično preminulemu hokejistu Alešu Kalanu. Na turnirju je sodelovalo šest ekip, ki so bile razvrščene v dve skupini. V skupini "A" so nastopile ekipe HK Acroniks Jesenice (Slovenija), HK Villach (Avstrija) in HK Triglav Kranj (Slovenija), v skupini HK Pa so nastopili HK Olimpija Hertz Ljubljana (Slovenija), HK Medveščak Zagreb (Hrvaška) in HK Češke Budjejovice (Češka). Vsaka ekipa je nastopila s tremi peterkami. V skupini A je bila najboljša ekipa domačega moštva Acroniks, v skupini B pa so bili najboljši hokejisti ljubljanske Olimpije. Prehodni pokal je osvojila ekipa Acorniks Jesenice, najboljši vratar turnirja je bil Anže Spendov (Acroniks Jesenice), najboljši branilec je bil Luka Kopač (Olimpija Hertz Ljubljana), najboljši napadalec pa je bil Blaž Grilc (Acroniks Jesenice). Rezultati: za 5. mesto: Villach (Avstrija) : Medveščak Zagreb (Hrvaška) 1:2, za 3. mesto: Triglav Kranj (Slovenija): Češke Budjejovice (Češka) 2 : 4, za 1. mesto: Acroniks Jesenice (Slovenija) : Olimpija Hertz Ljubljana (Slovenija) 2:0. 1. mesto: Acroniks Jesenice, 2. mesto: Olimpija Hertz, 3. mesto: Češke Budjejovice, 4. mesto: Triglav Kranj, 5. mesto: Medveščak Zagreb, 6. mesto: Villach. • Lojze Kerštan DSl@D30Ki: IA ASFALTU PET GORENJSKIH INVALIDOV NA DP Jesenice • Člani Društva invalidov Jesenice so na kegljišču v športnem parku Podmežaklo organizirali področno izbirno tekmovanje invalidov v kegljanju na asfaltu za uvrstitev na državno prvenstvo. Nastopili so tekmovalci in tekmovalke štirih gorenjskih društev iz Radovljice, Škofje Loke, Domžal in Jesenic. V posameznih invalidskih kategorijah so normo za uvrstitev na državno prvenstvo, ki bo 20. maja v Celju, dosegli: Ivan Bucek (Društvo invalidov Jesenice) in Ivan Čerin, Jože Prestor, Rajko Stržinar in Vinko Satler (Društvo invalidov Škofja Loka). • J. Rabič g»iini TEnKmmmemjni Križanom še eno presenečenje ni uspelo JUTRI ODLOČILNA TEKMA Križe, 8. aprila - Namiznotenisači Križ, ki so si z odlično igro v letošnjem državnem prvenstvu zagotovili drugo mesto v drugi ligi in tako kvalifikacije za prvo ligo, so imeli ob morebitni sobotni zmagi priložnost, da po minimalnem drugoligaškem stažu že v novi sezoni zaigrajo v elitni ligi. Čeprav so strokovnjaki Križanom dajali le malo možnosti za uvrstitev v višjo ligo, saj je ekipa Križ nasproti sedanjim prvoligašem (in nasprotnikom v kvalifikacijah), ekipi Kajuha Slovana, zelo mlada in neizkušena, pa je po sobotni zmagi prejšnji teden na prvi kvalifikacijski tekmi vse kazalo na veliko presenečenje. Križani so namreč v Ljubljani igrali 3:4. Slabše pa jim je šlo to soboto v domači telovadnici krške osnovne šole, ko so se nasprotniki za igro dobro pripravili in zmagali z rezultaom 4:0. "Mislim, da je bila že naša uvrstitev v kvalifikacije za prvo ligo več, kot je trenutno ta ekipa sposobna. Razen mene, ki sem hkrati trener in igralec, so v ekipi sami mladi fantje, ki so si izkušnje šele začeli pridobivati in mislim, da bi tudi ob morebitni uvrstitvi v prvo ligo drugo leto iz nje izpadli. To pa bi bilo gotovo še večje razočaranje, kot da še leto ali dve igralci zorijo in v ligo vstopijo bolje pripravljeni. Je pa res, da je po zmagi v Ljubljani po prvi ligi že zadišalo in da smo se prepričali, da je z borbeno igro moč marsikaj narediti. Upam, da nam bo v sredo na povratnem srečanju šlo bolje, in da bo rezultat tesen," je po sobotni tekmi v Križah dejal Aleš Smrekar. • V. Stanovnik SkakalecFranci Petek končal tekmovalno kariero SLOVO V VELENJU Konec tedna je na posebni tiskovni konferenci 24-letni Leščan Franci Petek potrdil govorice, da se poslavlja od tekmovane kariere. Poslovil se bo na tekmi v začetku julija v Velenju. V prostorih svojega pokrovitelja, podjetja Zebra v Ljubljani, je smučarski skakalec Franci Petek povedal, da se je po dolgem razmišljanju odloČil, da konča tekmovalno kariero in se posveti nedokončanemu študiju geografije na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Čeprav se počuti še sposoben nastopati, pa za to nima ''notranjega žara in volje", je povedal simpatični Leščan, katerega največji uspeh je naslov svetovnega prvaka, ki ga je leta 1991 osvojil v Val di Fierameju. Franci Petek je zmagal tudi leta 1990 na tekmi svetovnega pokala v Endelbergu, poleg tega pa je v svetovnem pokalu osvojil še dve drugi in dve tretji mesti. Večkrat je bil tudi državni prvak, kot kaže pa je na zmagovalnih stopničkah državnega prvenstva zadnjič stal prejšnji mesec, ko je v Planici na 120-metrski skakalnici osvojil tretje mesto. Priložnost za zmago pa bo imel še na poletni tekmi "Ford Ski Jumping Chalenger", ki bo v začetku julija v Velenju. • V. S. Za ekipo Križ so igrali: Matej Poljanšek, Matjaž Mali, Klemen Snedic in Aleš Smrekar. Foto: L. Jeras Bergantov memorialni tek bo 18. aprila ATLETI NA TRŽIŠKIH ULICAH Tržič, 10. aprila - Vsako pomlad se na tržiških ulicah zbere nekaj sto tekačev in tekačic, ki se pomerijo na tako imenovanem Memorialnem teku Boruta Berganta, našega tragično preminulega alpinista. Poseben organizacijski odbor bo letos ta tek pripravil že desetič, tekmovanje pa bo v torek, 18. aprila 1995, z začetkom ob 16. uri. Zanimanje za letošnjo jubilejno deseto memorialno tekmovanje Boruta Berganta je že sedaj precejšnje, tako med tekači, ki se vedno radi vračajo v Tržič, kot med gledalci, ki se jih je vsako leto zbralo veliko število ob progi, ki poteka po tržiških ulicah. Zanimanje za prireditev pa je tudi med pokrovitelji, tako da so letos organizatorji pritegnili k sodelovanju Zavarovalnico Triglav. OE Kranj, Občino Tržič, Ministrstvo za obrambo, 3. PPSV-Gorenjske, TGT Tržič, d.o.o., Integral Tržič, Avto M, d.o.o., Tržič, Projekt, d.o.o., Tržič, Seidl & Pančur, d.n.o. Tržič in trgovino Čopič ter Restavracijo RAJ, Drago Rajsar Tržič ter Komunalno podjetje Tržič in številne druge. Tako kot že vrsto let bodo nastopajoči tudi letos merili moči na 10 km progi (moški) in 5 km (ženske), pionirske štafete pa na 3 x 1000 m (fantje) in 3 x 600 m (deklice). Štafete bodo tekmovale za najboljše na II. odprtem prvenstvu osnovnih šol Slovenije, pripadniki slovenske vojske na VI. odprtem prvenstvu SV Gorenjske, vsi udeleženci pa še na memorialnem teku Boruta Berganta. Organizatorji, ki se na prireditev pripravljajo že dlje časa, bodo za najboljše tudi letos pripravili številna častna priznanja! kolajne in pokale, seveda pa bodo med najboljše v absolutni moški in ženski kategoriji razdelili tudi zanimive denarne nagrade. Manjkalo ne bo tudi praktičnih nagrad. Letos bodo posebno skrb namenili osnovnošolskim štafetam, ki jih pričakujejo več kot prejšnja leta, start moških in žensk pa bodo združili, tako da bo celotna prireditev tudi nekoliko krajša, kar bo še posebej dobrodošlo zaradi zapore prometa v mestu, zanimivejše pa bo tudi za gledalce. Uradna otvoritev bo ob 15.45 uri, kjer naj bi vse navzoče (tekmovalce in gledalce) pozdravil tudi tržiški župan Pavel Rupar, prvi starta pa bo ob 16. uri, medtem ko bo start glavnega teka ob 16.35 uri. Prijave za nastop na teku je potrebno posredovati do torka, 18. aprila, do 12. ure v pisarno Športne zveze, Balos 4, Tržič, tel/ fax (064) 53-084. Zaradi računalniške obdelave podatkov kasnejših prijav ne bodo sprejemali. Prijavnina znaša 500,00 SIT. • Janez Kikel KOLESARSTVO 3lLU_. VALJAVEC DRUGI NA BRIONIH Na Brionih je bila kolesarska dirka, na kateri je nastopilo 95 mlajših mladincev in 62 starejših mladincev iz Hrvaške, Italije in Slovenije, med njimi tudi kolesarji Save. Rezultati: st. mladinci - 71 km: 1. Bergant Leon - Rog, 2. Valjavec Tadej - Sava, 5. Tuše Klemen - Sava; ml. mladinci -48 km: 1. Gnezda Matej - Hit Casino N. G.. 4. Molihon Miha - Sava, 7. Jalovec Klemen - Sava. • Majtaž Zevnik RAJKO PETEK 2. V GLEISDORFU Člani Save pa so nastopili na dirkgi GRAND PRI\ GLEISDORF v Avstriji. Na dirki je bilo 185 tekmvoalcev iz Avstrije, Češke in Slovenije. Dirka je bila dogla 165 km, povprečna hitrost pa 40, 401 km/h, kar je glede na močan veter kar dobra hitost. Odlično so vozili tudi kolesarji Save. Dirka je Štela za avstrijski pokal SHUH SHI. Rezultati: 1. Friz BVerein - SHUH SHI, 2. Rajko Peterk -SAVA, 3. Joscf Lončarič - ELK-HAUS, 4. Borut Vovšček -SAVA, 5. Aleš Pagon - BOSCH, 9. Martin Hvastija - SAVA, 20. Mahonč Mitja - Perutnina Ptuj, 22. Ziherl Bojan - Sava. • Matjaž Zevnik •ra@10MET ZMAGA ZA FILC Mengeš, 9. aprila - Ekipa FiJca iz Mengša je v 2. nogometni ligi konec tedna gostovala pri Solinarju v Piranu in zmagala z rezultatom 0:2 (0:0). Gola za Mengšane je dal Hajdinjak. Filc je tako z 21 točkami na devetem mestu. V Domžalah pa je ekipa Napredka gostila Slovan in zmagala z rezultatom 1:0 (1:0). Gol je dal Kuprivec. Napredek je z 22 točkami na šestem mestu, v ligi pa vodi Era iz Smartnega. V. S. NAJVIŠJA ZMAGA ZA VISOKO Kranj, 9. aprila - Konec tedna so nogometaši v gorenjski ligi odigrali XIII. krog. Britof in Bitnje sta se razšla z neodločenim rezultatom 0:0, najvišjo zmago pa so v gosteh zabeležili vodilni na lestvici, ekipa Visokega, ki je zmagala v Železnikih z 0:5. Ostali rezultati: Polet - Sava 2:2, Lesce Bled Stiks - Šenčur 2:0, Zarica - Jelovica LTH 1:0, Trboje - Alpina 1:2. Na lestvici še vedno vodi ekipa Visokega s 26 točkami, sledijo Bitnje 21, Lesce Bled Stiks 16, ter Sava in Zarica s po 13 točkami. • V. S. MLADI NOGOMETAŠI V ŠENČURJU Kranj, 11. aprila - Danes popoldne se bodo v Šenčurju predstavili najboljši mladi slovenski nogometaši. Ob 16.30 se bo začela na tamkajšnjem stadionu tekma državnih nogometnih reprezentanci mladih do 18 in 21 let, torej mladinsake in olimpijske reprezentance. Vstopnina bo za otroke 100 in za odrasle 300 tolarjev. Na sporedu bo tudi nagradno žrebanje. J K. UVOD V PRAZNOVANJE 75-LETNICE Kranj - Nogometni klub Triglav-Creina praznuje letos 75 let obstoja in zaradi tega bodo skušali pripraviti čimveč zanimivih prireditev. Tako bo že ta teden TEKMA VETERANOV v petek, ob 17. uri. Pomerili se bodo veterani Triglava-Creine in gostje iz Beljaka (SV Magdelen), pri katerih je treba izpostaviti nekdanjega odličnega nogometaša - vratarja Vagajo. No, veterani Triglava naj bi v prihodnje delovali bolj organizirano, kar je tudi želja vodstva kluba, saj so se na prvem sestanku že zbrali brata Brezar, Kranjc, Beton in še nekateri. Poudariti je treba, da bodo pri organizaciji te tekme pomagali Livarstvo Belančič, Manufaktura, Pinesa, Seat-Alpo in druga in tekme veteranov naj bi postale bolj pogoste. V klubu pa pripravljajo tudi mednarodni (Nemčija, Avstrija, Italija) turnir za starejše dečke v juniju ter še nekatere druge prireditve. Poudariti moramo, da so svojemu dolgoletnemu prijatelju in navijaču Tonetu MARKUTT kot prvemu dali tudi ZLATO ČLANSKO IZKAZNICO za dolgoletno zvestobo kranjskemu nogometu. Vse bivše igralce in funkcionarje pa vabijo na petkovo tekmo na kranjski stadion! • M. Š. rpolo mmimtmmm VATERPOLISTI NE POČIVAJO Vaterpolisti so ta konec tedna počivali, kajti končali so prvi del državnega prvenstva, sedaj pa jih čakajo tekmovanje v pokalu in nastopi članske reprezentance in priprave reprezentance letnika 1978, ki bo nastopila na kvalifikacijskem turnirju za nastop na evropskem prvenstvu, ki bo v začetku avgusta v Esslingenu v Nemčiji. Članska reprezentanca bo že v sredo igrala prijateljsko trening tekmo na Dunaju, kamor jo je povabila reprezentanca sosednje Avstrije, ki se pripravlja za evropsko prvenstvo, ki bo sredi avgusta na Dunaju in se je reprezentanca Avstrije v finalni del uvrstila kot država gostiteljica. Selektor in trener članske reprezentance Tomo Balderman je za to akcijo na svoj spisek vpisal naslednja imena: Matjaž HOMOVEC, Branko HAJDINJAK, Žiga BALDERMAN, Blaž REBOLJ, Tadje PERANOVIC, Primož TORPPAN (vsi Triglav), Zoran IRIČANIN, Uroš VEJNOVIČ, Marko ŠTRKALJ, Boris GOLJUF (vsi Micom Koper), Roman NAGLIC (Okolje), Marko GRUJIČ, Sašo WEIXL in Jernej SELJAK (vsi Probanka Leasing Maribor). Z Avstrijci bodo naši vaterpolisti do konca tedna odigrali še dve srečanji in to v petek, 14. aprila, ob 20.30 uri v pokritem olimpijskem bazenu v Kranju in nato še v soboto, 15. aprila, v zimskem bazenu Pristan v Mariboru. Žal se vaterpolisti Micom Kopra do reprezentance ponovno obnašajo, kot da bi bila to postranska zadeva, saj nihče od njih ni potrdil sodelovanja, čeprav je bila uprava kluba o tem pismeno obveščena. Kadetska reprezentanca bo enkrat v prihodnjem tednu imela prijateljsko trening tekmo z vrstniki reškega Primorja Croatia line. Trener reprezentance Rado Čermelj, ki je v svojem programu planiral kar deset podobnih tekem s hrvaškimi klubi do skupnih priprav bo na Reko popeljal naslednje igralce: Uroš ČIMŽAR, Jure KERN, Teo GALIČ, Erik BUKOVAC, Branko KLANČAR, Matej NASTRAN, Klemen ŠTROMAJER, Gašper STRUŠNIK. Matej RAMOVŠ, Igor IVANOVIČ, Klemen PODVRŠČEK, Boštjan KOŠIR, Sanel PUŠKAR, Martin ŠIFRER (vsi Triglav), Marko KREMŽAR (Probanka Leasing Maribor) in Matis KOLENC (Micom Koper). Podobno akcijo bo ta reprezentanca ponovila tudi v vikendu konec tedna (15., 16.), ko za dva dni ponovno odhaja na Reko. Žal tuid pri tej reprezentanci ni bilo potrditve s strani Micom Kopra. Vaterpolisti Neptuna in Probanke Leasing Maribor bodo v torek v Celju, ter vaterpolisti Kamnika in Okolja v sredo v Kranju odigrali prvo kvalifikacijsko tekmo v pokalu. V srečanju v Celju so prav gotovo favoriti Mariborčani, ki so leto že pokazali dobre igre predvsem proti Triglavu in Micom Kopru, v Kranju pa, če bo Okolje zaigral brez igralcev iz Hrvaške, lahko pričakuje dober odpor Kamniča-nov, saj bo za njih prvi nastop v letošnji sezoni. Srečanje v Celju, ici bov torek v zimskem bazenu Golovec se bo začelo ob 20.30 uri, v Kranju pa bo srečanje v sredo ob 21. uri. Povratna srečanja bodo že v soboto, 15. aprila, v Mariboru in Portorožu. Zmagovalec iz srečanja Neptun-Probanka Leasing Maribor v četrtfinalu naletel na Triglav, zmagovalec srečanja Kamnik-Okolje pa na Kranj 90. • Jože Marinček UREJA: Vilma Sunovnllc Prva državna nogometna liga ŽIVILA PREKINILA CRN0 SERIJO ŽIVILA Naklo : BELTINCI 2 : 0 (0 : 0), strelca za Živila Naklo Franci Ahčin v 62. in Coran Mitev v 82. minuti, gledalcev 1000, glavni sodnik Sulejman Durmič iz Kopra dober, rumeni kartoni Ahčin in Mitev pri Živilih in Baranja in Škaper pri Beltincih. Po štirinajstih krogih druga zmaga nogometašev Živil v prvi slovenski nogometni ligi. Zadnja je bila dosežena 2. oktobra lani, ko so Naklanci premagali doma Jadran iz Dekanov s 7 :2, Rotem pa črna serija, ki je laklance priklenila na predzadnje mesto na lestvici, s katerega še niso ubežali. Igra v Gorici in v nedeljo v Kranju z Beltinci kaže, da je to mogoče in da so kvalifikacije za uvrstitev oziroma za obstanek v prvi ligi še dosegljive. Živila so v nedeljo priti Beltincem poka- se je morala moštva pod novim trenerjem Petrom Lazarevičem in po točki v Gorici dvignila. Le učinkovitost še vedno šepa, saj ostajajo tudi najlepše priložnosti neizkoriščene. V nedeljo je bilo na kranjskem stadionu spet tako kot v zlatih časih naklans-kega nogometa. Ali bodo šli Naklanci na kvalifikacije ali ne lahko v marsičem odločijo naslednja kola, predvsem pa na-slednja tekma z zadnjeuvrsčenim Jadranom v Dekanih in čez štirinajst dni tekma z Izolo v Kranju. Njiho- PREDDVORČANI "POTEGNILI" NAKLANCE - Med odmorom nogometne tekme z Beltinci sta preizkusili svojo moč v vlečenju vrvi ekipi novih občin Naklo in Preddvor. Prišla sta tudi oba župana, naklanski Ivan Štular in preddvorski Miran Zadnikar, vendar vrvi nista vlekla, temveč sta bila samo navijača. Naklanci so protestirali, ker naj bi bili v preddvors' kem moštvu tudi nekateri iz občine Kranj, vendar so se pomirili. V obeh potegih so bili močnejši Preddvorčani s kapetanom in po kilogramih najtežjim Rokom Lombarjem na čelu. Dvoboj je organiziral navdušeni navijač Živil Ivan Markič iz Bašlja, pokrovitelja dvoboja pa sta bila Avtokle* Earstvo Kržan iz Preddvora in Gostilna Bizjak (Veronika in tudi Aljančič) z Zgornje Bele. zala borbeno, hitro in učinkovitejšo igro, čeprav bi po Enložnostih Naklanci lahko za-ili še najmanj dva gola, gostje s tako zvenečimi imeni.kot so Škaper, nekdanji igralec Živil Vbrobjov, Herceg, Baranja in Neiman razočarali. Živila so imela premoč večji del tekme. Le po prejetem golu so bila v podrejenem položaju. Kaže, da vi neposredni tekmeci za izpad namreč zgubljajo. Kar nekaj priložnosti za zadetek ali poskusov zadeti so naredili Naklanci. Odlični Hris-tov in Demirovič sta najprej le za malo zgrešila gol, nato je močno streljal Kečan, vendar je vratar Beltincev Zver žogo odbil. Sploh je Demirovič v nedeljo igral odlično. Odlično NOVA ZMAGA TRIGLAVA-CREINE Kranj, 9. aprila - V prvenstveni tekmi so Kranjčani osvojili novi par točk proti slabi ekipi Bilje iz okolice Nove Gorice. Gostje so kandidati za izpad, Triglav-Creina pa jc z novo zmago (osvojili so devet od desetih točk) vse bolj pri vrhu. Prvi zadetek je po napaki gostov dosegel povsem sam pred golom Drago Kočevar, drugega pa je zabil mladi Andrej Tasič. Slednji je najmlajši v moštvu (ima 17 letL a vse bolj opravičuje zaupanje, sai naj bi v prihodnje prav "mladi val" bil jamstvo za napredek Triglava-Creine. V moštvu namreč igrajo še Božič (18), Markelj (17), Zdešar (20), Markun (29), Durakovič (20), Egart (20), Kmič (20) in še bi lahko naštevali. Izpostaviti gre zelo dobro igro dveh Škofjeločanov v kranjski ekipi. Krupič (20) in Vučetovič (24) sta letos res koristna! ur DSsJŠURKfl TRIGLAVANI JUTRI ZADNJIČ DOMA Kranj, 11. aprila - Konec tedna je bilo odigran XII. krog razigravanja za prvaka Slovenije. Ekipa Triglava je gostovala pri Kovinotehni Savinjski in v dvorani na Polzeli izgubila z rezultatom 97:83 (48.35). Že jutri, 12. aprila, pa bodo Kranjčani zadnjič v letošnjem prvenstvu nastopih v domači dvorani, ko bodo v XIII. krogu gostih ekipo Postojne. Tekma se bo začela ob 20. uri, na njej pa bo tudi žrebanje vstopnic za TV Revok. Ekipa Loka kave, ki je gostovala pri Smelt Olimpiji mladi, je zabeležila prestižno zmago 68:69 (25:35) in tako trenutno vodi na lestvici za obstanek med A ligaši. Kavarji bodo jutri zvečer ob 20.30 uri še zadnjič letos nastopili pred svojimi navijači. Gostili bodo ekipo Elektre. Ekipa košarkarjev Didakte iz Radovljice je gostovala v Zagorju in izgubila z rezultatom 75:61 (38:36) in bo tako v kvalifikacijah igrala s petouvrščeno ekipo A2 skupine za obstanek. V zadnjem krogu v soboto Didakta gosti drugouvrščeno Celje, tekma pa bo ob 10.30 uri v OŠ v Radovljici. V zadnji kvalifikacijski tekmi za vstop v B slovensko košarkarsko ligo so košarkarji Jesenic premagali ekipo Rogle z rezultatom 80:78 (38:39). Vendar pa so si možnosti za napredovanje v višjo ligo zapravili že prej. • V. S. VESELJE SEŽANK, L0ČANKE ČETRTE Škofja Loka, 8. aprila - Zavod za šolstvo in šport Republike Slovenije kot organizator in škofjeloška Osnovna šola Peter Kavčič ob pomoči KK Odeje Marmor iz Škofje Loke kot prireditelj so pripravili finalni nastop državnega šolskega prvenstva v košarki za starejše deklice. Po predhodnih tekmovanjih so si pravico nastopa na finalnem turnirju priigrale naslednje ekipe: OŠ Dravlje iz Ljubljane, OS III. Murska Sobota, OŠ Srečko Kosovel in OS Peter Kavčič. V polfinalnih nastopih sta bili uspešnejši ekipi iz Dravelj in iz Sežane. Draveljčanke so premagale domače osnovnošolke s 57:48 (25:34), Sežanke pa so bile v izredno dramatičnem drugem polfinalu boljše od igralk iz Pomurja s 54:40 (13:23). V tekmi za 3. mesto so domače košarkarice doživele še drugi poraz. Murska Sobota je zmagala s 56:45 (21:26). V izredno razburljivi finalni tekmi pa so nekoliko presenetljivo zmagale igralke OŠ Srečko Kosovel. Ljubljančanke so bile zelo blizu zmage, saj so vodile še dve minuti pred koncem z osmimi točkami prednosti, toda ob koncu je bilo 47:43 za Sežano. Najboljša strelka turnirja je bila Barbara Škof (OŠ Dravlje), najboljša igralka pa Mateja Bevk (OŠ P. Kavčič, Šk. Loka). Dare Rupar je podal Mitevu, vendar je bil vratar uspešen. Nato podaja Hristova do Kečana, ki je podal do Marušiča, vendar je bil ta prepozen. V 38. minuti so imeli Naklanci priložnost prvega polčasa. Hristov je podal pred golom, Marušič pa je od blizu zgrešil s strelom z glavo. V začetku drugega polčasa je Tadej Pavlic podal Marušiču, vendar se je od njega žoga odbila, nato dobra podaja Ver-biča Hristovu. Odločilna je bila 62. minuta. Marušič je streljal kot, Franci Ahčin pa je z glavo poslal žogo najprej v stativo, od katere se je odbila v gol. V 82. minuti pa je močno streljal Kečan. Zver je žogo odbil, Mitev pa jo je poslal v mrežo. Tekma je bila tako dobljena. V moštvu Živil ni bilo slabega igralca. Po dolgem času so Ko starem običaju ob klubski imni z dvignjenimi rokami odšli z igrišča. Igrali so Lalič, Verbič, Tadej Pavlic, Boštjan Pavlic, Murnik, Ahčin, Marušič, Mitev, Kečan, Demirovič in Hristov. Boštjana Pavlica je zamenjal Gruden, Marušiča pa Jerina. Trener Peter LAZAREVIČ je po tekmi povedal: "Fantje so me presenetili z odlično igf0. Tekmo so odigrali tako, ^° smo se dogovorili, posebn<> drugi polčas. Za naprej seP optimist. Upam, da bodo fatitj* tudi. V klubu je sedaj drugačn^ vzdušje in to je zelo pomcrnl'' no. Vsaka tekma je za na' važna. Nobenega ne smefl1^ podcenjevati tako, kot nas J. prejšnjo nedeljo Gorica. . Dekanih se bo treba boriti, s« nihče ni favorit vnaprej. Up3*** na kvalifikacije, čeprav imam zelo težek razpored. Za Jadf3' nom in Izolo pridejo narnfe# Olimpija, Mura in Maribor.' J. Košnjek, slike L. Jeras OŠ MATIJA ČOP JE PRVAK V Kranju je bil v soboto finalni turnir državnega prvenstva košarki za osnovnošolce. V finalu so nastopile štiri osnovne šo'^e to OŠ Martin Konšak iz Maribora, OS Idrija iz Idrije, "g Neznanih talcev iz Dravograda in gostitelj - organizator Matija Čop iz Kranja. Pokal in kolajne tretjeuvrfčeni ekip1 if predal tehnični komisar KZS, drugouvrščeni ekipi je pokal kolajne predal ravnatelj OŠ Matija Cop, prvouvršceni ekipi pa J pokal in medalje predal ravnatelj OŠ Neznanih talcev. v Tekmovanje je potekalo v dopoldanskem času na izpadanje i ^ prvi tekmi so Kranjčani premagali z razliko 27 točk Idrijčane-drugem srečanju pa so bili med štajerskim obračunom bOJT Dravograjčani, ki so bili boljši od Mariborčanov za H t0Fe Pokrovitelj te prireditve je bila Gorenjka - tovarna čokolade, k1 J nastopajoče, posebno pa zmagovalce lepo nagradila. . . V popoldanskem času sta za tretje mesto igrali poraženi e* dopoldanskega dela, v kateri so bili boljši Idrijčani, ki Mariborčane ugnali za 19 točk, v drugem srečanju, srečanj0 Ervo mesto pa so bili z 29 točkami naskoka boljši »ravograjčanov Kranjčani. .14 Za tretje mesto: OS IDRIJA : OŠ MARTIN KONŠAK 63- (27:19) x * x ~^ArflH Za prvo mesto: OŠ MATIJA ČOP : OŠ NEZNAN1 TALCEV 85:56 (4*:17) n OŠ MATIJA ČOP: Stankovič 3, Logar, Vukič, Pcrkovic Panterlič, Elrah 9 (2-1), Šamperel 6, Milenkovič 2, Žnidar » ' Drobnjak 25 (11-7), Djukanovič, Švarc 20 (7-3) „ o. OŠ NEZNANIH TALCEV: Laznik (2-0), Vrtič, Kep 2. g Nachbar 30 (7-5), Krotmajer 2, G. Nachbar 1 (2-1), Sirk, B^1 Oršnik 12 (4-0), Vegi 2, Merska 6, Prodan. u0. Osnovnošolci kranjske osnovne šole so prikazali lepo košar za kar je bila zaslužna predvsem prva peterka Erlah, Šampcr jjj Znidar, Drobnjak in Švarc, to so pravi nadarjeni košarkarji. ■ gredo po stopinjah Horvata in Milica. Gostje so bili enakovreu nasprotnik le kakih sedem minut igre, ko pa so domači košarK^ v deseti povedli z največjo prednostjo (28:15) in je četrto osen ^ napako dobil najboljši pri Dravograjčanih B. Nachbar, je bilo £ upov gostov konec, saj so v petih minutah mladi iz OŠ Matija naredili delni izid 20:0 in zasluženo osvojili lovoriko najbolj*' Sloveniji med osnovnošolci. • J. Marinček UREJA: Vilmi Stanovnik " i Skakalci Triglav Telinga so že četrto leto zaporedoma pokalni in državni prvaki V KRANJ 10 NASLOVOV PRVAKOV Kranjski skakalni klub Triglav Teling je v pravkar minuli sezoni zbral največ točk v pokalu Cockta in na moštvenih državnih prvenstvih, prav tako pa so dosegli nekaj pomembnih Mednarodnih uvrstitev - Vsako leto prek dvajset novih skakalcev ^i*nj, 10. aprila - "Po pravilniku Smučarske zveze Slovenije so "takalci našega kluba v letošnji sezoni skupaj na domačih in Mednarodnih tekmovanjih ponovno zbrali največ točk med slovens Šemrl. "Kljub temu da trenerji moramo skrbeti za tekmovalce, —j—------pa zelo veliko energije in časa *«ni klubi in tako postali pokalni in državni prvaki. Od sedemnajst porabimo za pripravo skakalnic poznih naslovov državnih prvakov so jih osvojili deset, poleg tega pa in vzdrževanje objektov Pri Ni dve drugi mesti in pet tretjih mest. To pa je največ v zgodovini tem so nam v veliko pomoc Jkiba, zato lahko sezono ocenimo kot zelo uspešno. Posebej straši tekmovalcev," je poudaril '»uovoljni smo z mladinci, m ce bomo le imeli dobre trenerje in trener Jani Grilc hmentno vodstvo pri Smučarski zvezi, potem uspehi v prihodnje ne nirdrtnr n*5ih' U| smeh izostati," je na sredini tiskovni konferenci v domu skakalcev ** Gorenji Savi dejal predsednik SK Triglav Teling Jože Javornik. zagotovila svoj delež. Tako bomo letos opravili čimveč zemeljskih del, drugo leto pa Uspehi v mlajših kategorijah Pa niso naključni, temveč so Plod večletnega dela z mladi-"ti. saj pri Triglav Telingu s 8ttiučarsko šolo skrbijo za nar-'Sčajnike. "V klubu imamo tanutno v vseh kategorijah °koli devetdeset tekmovalcev, Vsako leto pa dobimo od dvaj-fct do trideset novih. Pri tem *elo dobro sodelujemo z nekakimi osnovnimi šolami, kot so Saprimer Cerklje, Stražišče, Šenčur, pa tudi z nekaterimi Triglav Teling je v letošnjem absolutnem državnem prvenstvu zbral 8735,5 točke in s tem osvojil prvo mesto. Na drugem mestu je Ilirija Center s 5415 točkami, tretji pa Trčžič s 4993 točkami. Med gorenjskimi klubi je na petem mestu Alpina z 2319 točkami, Stol je Sesti z 2024,5 točkami, Planica pa šestnajsta s 5 točkami. Za vsak klub je zelo pomembno, da ima v ospredju, med skakalci v svetovnem pokalu, svojega tekmovalca. Letos je svojo Halogo zelo dobro pravil Urban Franc, ki se je uvrščal med petnajsterico najboljših. V alpskem pokalu je bil Primož Peterka tretji, Primož Delavec pa je zmagal na OPA igrah. STliTIKfl kranjskimi šolami, kjer s po-močju učiteljev pridobivamo otroke na podlagi izbora iz telesnovzgojnega kartona," je povedal predsednik strokovnega sveta Jože Simčič. V klubu imajo tudi dva profesionalna trenerja Janija Grilca, ki skrbi za najmlajše m Sandija Čimžarja, ki trenira mladinsko in člansko vrsto. Poleg njiju pa so zelo delavni tudi amaterski trenerji Mitja Vidmar, Primož Triplat, Gor-azd Bertoncelj in Damjan Direktor naših nordijskih reprezentanc Lojze Gorjanc, ki se je tudi udeležil tiskovne konference našega najuspešnejšega skakalnega kluba pa je povedal, da so smučarski skoki trenutno v težkem položaju, največja težava pa so zastareli pristopi na skakalnice, saj skakalci mnogo dragocenega časa za treninge porabijo pri hoji na skakalnice (kot bi naprimer peš hodili v klanec na trening slaloma). Zato je ena prvih nalog modernizirati pristop na skakalnice. Poleg tega bo veliko vlogo pri ponovnem vzponu slovenskega smučanja odigral nov skakalni center na Bauhen-ku, kjer naj bi že letos začeli z zemeljskimi deli. "Konec marca smo od Janeza Goriška dobili dokončen podpis, da so vse geodetske meritve ustrezne, tako da se gradnja lahko začne. Dogovorjen je odkup zemljišča, lastnik pa je že začel s posekom. Ker je to republiški skakalni center nam je Ministrstvo za šolstvo in šport obljubilo vso pomoč (70-odstotni delež), občina Kranja pa je že Skakalci Triglav Telinga so letos osvojili deset naslovov državnih prvakov: Primož Peterka med mladinci do 18 let in mladinci do 16 let, ?oleg tega ga pa je bil riglav Teling tudi moštveni državni prvak med mladinci do 16 let. Pri dečkih do 15 let je naslov državnega prvaka osvojil Primož Delavec, Triglav Teling pa je bil tudi moštveni zmagovalec. Med dečki do 13 let je državni prvak Marko Šimic, pri dečkih do 12 let pa Gašper Čavlovič. Tudi moštveno je prvak v tej katergoriji Triglav Teling. Tudi med najmlajšimi državnimi prvaki pri dečkih do 9 let je zmagovalec državnega prvenstva Triglavan Zvone Kordež. naj bi že polagali plastiko," je povedal Jože Javornik. Direktor Športne zveze Kranj Iztok Kraševec, ki se je tudi udeležil srečanja, pa je dejal, da je bilo sodelovanje med Športno zvezo in Triglav Telingom vedno dobro in da se Športna zveza trudi, da bi bili skakalci še naprej uspešen športni kolektiv. • V. Stanovnik nun ROKOMET nro TRMASTI PROTI MRAVLJETU GORENJSKI OBRAČUN ŠEŠIRJU t Klub Trmastih je v soboto, 8. aprila 1995, skupaj z Dušanom Mravljetoin in pod pokroviteljstvom Mobitela organiziral tek 'M Kranja do Jezerskega. ' Tek ni bil tekmovalnega značaja, vendar je Dušan Mravlje kar dobro utrudil člane Kluba Trmastih, ki so tekli štafetno. Namen teka je bil predvsem priprava na 5. tek Trmastih, ki bo 22. aprila v Športnem parku Rapa na Visokem. Za Dušana Mravljeta pa je bil to dober trening in preizkus moči pred tekom po Sloveniji od 17. do 23. aprila, pa bo pretekel vse Mobitef postaje po Sloveniji in pred tekom preko Amerike (5000 km), ki se ga bo udeležil poleti. Na Jezerskem je bilo po teku družabno srečanje, kjer smo si izmenjali izkušnje in uživali °b čarovniškera in glasbenem nastopu Grega. ^ve knjižici za pomoč kolesarjem in tekačem VARNA VADBA ZA REKREATIVCE ej^nj, 10. aprila - Slovenski športniki, rekreativci in zdravja željni 'Ovenci so ob koncu prejšnjega meseca dobili dve novi knjižici z .•slovoma "Vodič k napredku v teku" in "Vodič k napredku v olesarjenju". Ker tovrstne literature pri nas do sedaj skorajda ni t i*iar dvcn knjižic hkrati zasluži še več pozornosti. Avtorja J'Jižk- sta ameriška strokovnjaka Roy Benson in dr. Edmond R. Urke, za prevod Je poskrbel Andrej Svent, priročnika pa sta izšla v •tožbi projekta Eko iz Novega mesta. Obe knjižici na prijazno berljiv način govorita o vadbi s P°močjo srčnega monitoringa za vse nivoje gibanja željnih ljudi, 'udi za vrhunske športnike. "Avtor Roy Benson kot izkušen trener "a preprost in razumljiv način, ki od bralca ne zahteva P°globljenega znanja s področja fiziologije in športnega trenirka, odgovarja na temeljna "tekaška" vprašanja m jih še dodatno ?Vetljuje z zelo nazornimi primeri vadbenih procesov, name-. Jenih tako tekaškim navdušencem (in tistim, ki bi to radi postali), J51 tudi ostalim, ki v teku vidijo le vir zdravja in zadovoljstva. n]ižica je zato namenjena vsem, ki jim tek pomeni pomemben stavni del njihovega življenja (tisoč in tisoč ljubiteljev teka za l^vje, številni bolj ali manj uspešni tekači tekmovalci), da bodo Ust ODOgatili svoj vadbeni program in morebiti preverili tfeznost nekaterih dosedanjih postopkov. Trdno pa sem ^pričan, da je sporočilo te brošure lahko dodatna in zelo ^embna spodbuda za delo športnih pedagogov pri smelejšem l*'jučevanju vzdržljivosti teka v naravi v program športne vzgoje a~\ Pomembnem prispevku k višji športni kulturni nasploh," je v delu str u Uvoda v knjižico "Vodič k napredku v teku" zapisal r°kovnjak in športni pedagogdr. Branko Škof. tudi dr. Tomislav Koprivnjak s Fakultete za šport ob knjigi v°dič k napredku v kolesarjenju" z monitorji srčnega utripa Jjav?, da je za učinkovit trening potrebno doseganje takšnega Po odmoru zaradi nastopa reprezentance so prvoligaške odigrale redni krog. Rokometašice Kranja so gostovale v M. Soboti in spet izgubile, vendar samo s tremi goli razlike, kar je letos najnižji poraz. Na ostalih igriščih ni bilo presenečenj, zato tudi na lestvici ni sprememb, le Branikovke so korak dlje od končnice. Zato pa je toliko bolj zanimivo v drugoligaški konkurenci, kjer so začeli igrati končnico. Na prvih tekmah, igrajo na dve zmagi, so sicer zmagali vsi domačini, vendar sta bila dva od favoritov na pragu poraza. Najbolj vroče je bilo tokrat v Trebnjem, kjer so domači šele po dveh podaljških premagali Preddvorčane. Očitno so prvi po rednem delu podcenjevali Tabovce, ti pa so zaigrali odlično in do presenečenja ni bilo daleč. Tokrat je pri Preddvorčanih v vratih blestel Bitežnik. Zdaj varovance trenerja Cudermana čaka še težje delo, saj morajo zmagati doma in potem v tretji tekmi slaviti v Trebnjem. Očitno je, da Tabovcem Trebanjci ležijo. Drugo srečanje, kjer je bil zmagovalec znan po podaljšku, je bilo v Sežani.Gostje iz Škofljice sploh niso slaba ekipa. Zato njihova uvrstitev v polfinale končnice sploh ne bi bilo presenečenje. Zato bo verjetno potrebna tretja tekma, da bo znan polfinalist. Največja favorita za napredovanje v prvo ligo Delmar in Šešir sta slavila zanesljivo zmago, medtem ko bodo Ločani polfinalisti zanesljivo po dveh tekmah, je Delmar nekoliko bolj oddaljen od polfinala. Sposobni so zmagati v Ivančni Gorici, pravtako pa lahko tudi izgubijo, kljub vsemu pa bo polfinale med mirni in Ločani, ker imajo odločilno tretjo rekmo v Izoli. Po prvih tekmah zato že lahko trdimo, da je končnica veliko bolj zanimiva, kot je bilo pričakovati. Redni krog so odigrali tudi v vseh ostalih ligah prvič spomladi so nastopili tudi kadeti. Rezultati: 1. liga ženske: Rajh No. 1: Kranj 19:16, Kočevje: Žalec 14:16, Vegrad Velenje:Knm Elekta 18:24, OHmpija:Branik 22:16, Mlinotest M-Degro Piran 22:18, Marine Izola:Marcus Burja 15:40. 2. liga moški - 174 končnice: Šešir:Besnica 32:21, Akripol:TAB Inženiring 30:29 - po dveh podaljških, Delmar : GPG Grosuplje 25:18, Mitol Sežana : Škofljica 24:23 - po podaljšku. 2. liga ženske: Polje:Planina (KR) 32:16, Lokastar.Sava -preloženo na 11. 4.01impija "B": Zagorje 15:18, Krim Elekta "B" : Kranj "B" 21:20. 3. liga moški: Sava:Radovljica Špecerija Bled 29:17, Sešir "B":Gorjanc 23:23, Jezersko: Dom Žabnica 25:26. Kadeti: Sava : Radovljica Špecerija Bled 16:15, Šešir : Preddvor Infotrade 19:13, Besnica : Dom Žabnica 19:14. St. deklice: Polje : Planina (KR) 21:15, Lokastar: Sava - preloženo, Olimpija : Ribnia 15:9, Krim Elekta : Kranj 12:9. • Martin Dolanc ŠTIRJE NAŠI S TOČKAMI Bled, 9. aprila - Na Bledu je končan G P turnir v goju, ki se gaje udeležilo 47 igralcev iz osmih držav. povito krepi Mnoge odgovore na to pa bo moč najti v novi Žal na Bledu tokrat ni bilo Rusov in Ukrajincev, ki so imeli 3«icah,pok&iK Svxe z ,eta,s*T Prevozom zato so udeležbo odpovedal,. Odlično so se letos odrezali domači igralci, saj so kar Štirje osvojili GP točke. O izenačenosti turnirja govori vrstni red, saj je prva trojica imela enako število točk, zato je o prvem mestu odločalo število dodatnih točk proti ostalim nasprotnikom. Zmaga je odšla na Kitajsko, Kranjski Go klub pa je bil odličen organizator. Še vrstni red prve deseterice, ki je dobila GP točke: 1. Shen Guangji (KIT), 2. Nechanycky, 3. Danek (oba Češka) vsi po 5 točk, 4. Soldan (POL), 5. Matoh (SLC) oba 4 točke, 6. Ekart (SLO), 7. Čcfarin (SLO) in Mutabdžija (HRV), 9. Zakotnik (SLO), 10. Smud (HRV) vsi po tri točke. • Martin Dolanc tjoja intenzivnosti, ki ne obremenjuje dihal in srca do skrajnih Ufc u inda Je te,° vredno obremeniti samo do meje, do katere se jJ.^ovito krepi. Mnoge odgovore n Odi! n' P° katerih bodo radi segali ka hčnin kilogramov ali ki izvajajo gibalne aktivnosti zaradi j^aiorehabilitacije, kakor tudi vsi rekreativci in celo vrhunski Portniki. Prinašata namreč tudi vse vrste nasvetov in tedenskih Pro|ramov. c_^be knjižici bosta kmalu v prodaji, do takrat pa jih lahko po cn, 990 SIT naro£ite pri izdajatelju: Eko projekt. Ulica Slavka 3 rUma 34, Novo mesto ali po telefonu 068/26-645 oz. faxu 068/ trt P60- Kmalu pa naj bi izšla tudi triatlonsko - duatlonska eHnška brošura dr. Mathevva Bricka, ki je zaenkrat še v Reškem izvirniku. • V.S. 5P®KINO PLEZANJE MARTINA ČUFAR SPET V DESETERICI NAJBOLJŠIH Minuli vikend je bila v Frankfurtu letošnja prva tekma svetovnega pokala v športnem plezanju. Pozno sinoči se je iz Nemčije vrnila tudi naša reprezentanca, ki je z uvrstitvijo Martine Čufar na 8. mesto spet dosegla odličen rezultat. Sicer so v Frankfurtu tako pri moških kot tudi v ženski konkurenci slavili Francozi Zlasti v moški konkurenci so bili premočni, saj so se uvrstili na prvih 5 mest. Zmagal je Francois Petit (lanski zmagovalec kranjskega Mastra), drugi je bil Francois Legrand, tretji pa Arnaud Petit. Sledila sta Jean Baptiste Tribout in Franocis Lombard, zmagovalec lanskega svetovnega pokala. Med našimi je bil najboljši na 28. mestu Aljoša Grom, ostali pa so bili: 34. Matej Mejovšek, 47. Vili Guček, 73. Franci Jensterle in 75. Stanko Zidan. V ženski konkurenci so bili končni rezultati tokrat nekoliko presenetljivi. Svojo prvo zmago si je priplezala Laurence Guyon iz Francije pred Belgijko Muriel Sarkany in lani nepremagljivo Američanko Robin Erbesfield. Slovenija je imela dve predstavnici in ponovno je bila odlična Martina Čufar. Še s tremi tekmovalkami si je delila 8. mesto in tako na začetku nove sezone potrdila dobro formo. Spomnimo se, da je Čufarjeva lansko sezono končala v skupnem seštevku svetovnega pokala na 10. mesto. Druga naša tekmovalka Metka Lukančič je tekmo v Frankfurtu končala na 28. mestu. Naše najboljše tekmovalce čaka 23. aprila prva tekma državnega prvenstva v Škofij Loki, potem pa od 5. do 7. maja svetovno prvenstvo v Ženevi. • T. Česen NAŠI MLADI PLEZALCI NA SLOVAŠKEM V OSPREDJU Kranj - Na letošnji prvi mednarodni mladinski tekmi v športnem plezanju, ki je bila 1. in 2. aprila v Zlatih Moravcih na Slovaškem, je slovenska reprezentanca dosegla lep uspeh. Nastopilo je 150 tekmovalcev iz Slovaške, Češke in Slovenije in sicer v 8 starostnih kategorijah. Našo ekipo je sestavljalo 19 plezalcev in v finalni del tekmovanja se jih je uvrstilo kar 17, na koncu pa jih je 11 stalo na zmagovalnih stopničkah. Tako so osvojili 4 zlate, 4 srebrne in 3 bronaste kolajne. Pred ostalimi letošnjimi tekmami, zlasti evropskim in svetovnim prvenstvom, je to dobra spodbuda. Povejmo Še, da so predstavniki gorenjskih klubov, ki sestavljajo našo reprezentanco, odločilno prispevali k uspehu naše reprezentance. Rezultati: Skupina A (letnik '84 in mlajši) Dekleta: 1. Karolina Voriškova (ČR), 2. Natalija Gros (SLO), 3. Petra Melicharova (ČR) Fantje: 1. Petr Solansky, 2. Eduard Halamka (oba ČR), 3. Nejc Česen (SLO) Skupina B (82,83) Dekleta: 1. Šarita Obadalova, 2. Martina Kadecova (obe ČR), 3. Nastia Guzzi (SLO), 7. Špela Žula (SLO) Fantje: h Blaž Rant, 2. Aleš Česen (oba SLO), 3. Slava Hrkal (ČR) Skupina C (80, 81) Dekleta: 1. Špela Šeliga, 2. Urša Šeliga (obe SLO), 3. Libuša Suharova (SLK), 5. Eva TnŠar, 6. Blaža Klemenčič (obe SLO) Fantje: 1 Boštjan Poročnik, 2. Erih Obrez (oba SLO), 3. Jiri Pribil (ČR), 5. Masrko Zadavec, 7. Uroš Grilc (oba SLO) Skupina D (78, 79) Dekleta: 1. Maja Šuštar (SLO), 2. Veronika Hunkova (CR). 3. Lenča Gradišar, 4. Rebeko Poček (obe SLO) Fantje: 1. Miloš Chaloupka (ČR), 2. Juraj Rcpčik, 3. Michal Viskup (oba SLK), 8. Aleš Strojan, 9. Jaka Prijatelj (oba SLO). • Tomo Česen J J KiHHltMl tenis wmu§mniu. NAJB0UŠA ŽEPIČ IN ROZMANOVA V soboto, 8. aprila, in v nedeljo, 9. aprila 1995, se je v Ljubljani odvijalo III. Državno prvenstvo Slovenije v namiznem tenisu za pionirje in pionirke posamezno IV v dvojicah. Najboljši kriški igralec je bil Anže Žepič, ki se je uvrstil od 5. do 8. mesta, potem Tjuš Aljančič, ki se je uvrsitl med 16 najboljših in Žiga Jazbec med 32 najboljših. Pri pionirkah pa se je Maja Rozman edina od Križank uspela uvrstiti od 8. do 16. mesta. V dvojicah sta se Anže Žepič in Tjuš Aljančič uvrstila od 5. do 8. mesta, v mešanih dvojicah pa sta Anže Žepič in Katja Rahotin osvojila odlično drugo mesto. • M. S. ZMAGOVALCA PAR BRENK, KORENJAK Trinajsti turnir dvojic v namiznem tenisu je dal novega zmagovalca in to sta prvič dvojica Brenk, Korenjak, ki je v finalu premagala lanskoletno zmagovalno dvojico Rant, Fojkar. Tekmovanje je ob dobri organizaciji NTK Kondor tudi tokrat potekalo v dvorani krajevne skupnosti na Godešiču, udeležili pa so se ga igralci in igralke iz Kranja, Predoselj, Škofje Loke in Godešiča. Končni vrstni red najboljših parov: 1. Brenk, Korenjak -Gumar, 2. Rant, Fojkar . EGP Škofja Loka, 3. Starman, Krajnik - Kondor Godešič, 4. Maček, Robida - Merkur-Kranj, 5.-6. Starman M., Novine - Kondor in Žagar - Žakelj - EGP, Skofia Loka. J. R. 1 KONČANO TEKMOVANJE V DRUGI GORENJSKI LIGI Z odigranim preloženim srečanjem med Predosljami in EGP 3, ki so ga dobili Predosljani s 6:4 in tako osvojili tretje mesto, so tudi v drugi gorenjski namiznoteniški ligi končali s tekmovanjem. • J. R. ZAHVALA 13. 4. 1995 mineva 10 let od začetka moje dvomesečne klinične smrti - kome! Zaradi uspešne vrnitve v reko življenja se najprej zahvaljujem primariju dr. ČEBOKLIJU Z Jesenic, Zavodu za rehabilitacijo invalidov SOČA v Ljubljani, Srednji šoli ISKRA Kranj, tovarni ISKRA TELEMATIKA Kranj, prijateljem in prijateljicam, najbolj pa seveda svojim staršem in sebi ter vsem, ki so mi v tistih težkih dnevih in mesecih stali ob strani HVALA!!! RAFAEL ZORMAN - RAFF LOKALI LOKALI: KUPIMO ali NAJAMEMO manjši gostinski lokal v centru Kranja in v okolici. DOM NEPREMIČNINE, Koroška c. 16, Kranj center, ©211- 106 8319 V centru Kranja oddam 100 m2 stanovanjske površine za poslovni prostor. © 332-061 8463 Najugodnejšemu ponudniku oddamo LEPO SOBO v bloku v Kranju (Planina) za pisarno ali mirno obrt. 13327-141, med 16 in 18. uro 8291 POSLOVNI PROSTORI v Kranju in okolici: ODDAMO in PRODAMO več poslovnih prostorov različnih velikosti. Oddamo skladišča in delavnice v okolici Kranja. DOM NEPREMIČNINE, Koroška c. 16, Kranj center, O211-106 8318 ŽELEZNIKI - poslovni prostor, 64 m2, ugodno, 35000 DEM, možnost kompenzacije. ©225-283 ali 325- 364 8330 V najem oddam suh PROSTOR 100 m2, za obrt ali skladišče v Sr. vasi pri Goricah. O331-890 8333 DISCOTECO oddamo v najem, možen tudi kasnješi odkup. Odkup inventarja pa je obvezen. O0609/ 629-033 837« HALO a HALO Q, GORENJSKI GLAS, TEL.: 223 111 AVTO ŠOLA B in B TEL.: 22-55-22 IZPIT ZA TOVORNJAK IN AVTOBUS NAJ, NAJ - AVTO ŠOLA! Tečaj CPP se začne v torek, 18. aprila, ob 9. uri dopoldne in ob 18. uri popoldne. Z novimi vozili IVECO v Avto šoli B in B. Tečaj se začne 18. aprila, ob 20. uri. Tel.: 064/22-55-22 MALI OGLASI m 223-444 PIZZA DELOVNI ČAS VSAK DAN OD 830 - 22c \NCDELJA OD ll00 - 22c APARATI STROJI PANASONIC telefaxi, telefoni, tajnice in telefonske centrale, servis telefonskih aparatov. Đ632-595 63/e Ugodno prodam STROJ ZA VEZENJE - 8 glav s programi. ©241- 694 7880 Prodam malo rabljen vgradni ŠTE-DILNIK. 0215-041, zvečer »107 PONTE TER MIZARSKO KOMBI-NIRKO, 40 široko, 5 operacij, prodam. 0688-073 8367 Prodam etažno PEČ 23000 Kcal, nerabljeno. 043-088 8368 Prodam TRAKTORSKO PRIKOLICO in kosilnico Agraria. O721-690 B413 Zelo ugodno prodam 3 leta staro 380 I zamrzovalno skrinjo. 066-881 8421_ Prodam dvoigelno industrijsko en-tlarico Vamaho. 0214-284 8424 Prodam RAČUNALNIK Amigo 500 z opremo. 0215-231 8428 VALJ za valjanje njiv zelo ugodno prodam. Kozina. O 328-238 S46s Poceni prodam PRALNI STROJ. 0213-848, popoldan 8470 Prodam TRAKTOR TV, 732, malo rabljen, Francisovo spiralno turbino, dovodna cev fi 200. 0714-652 &471 Prodam plinski ŠTEDILNIK in štedilnik na drva. O 871-281 8475 Prodam ŠIVALNI STROJ Bagat, vodno črpalko z motorjem. 085-592 8476 _ Ugodno prodam HLADILNIK. Q718-567_8487 Prodam zamrzovalno SKRINJO 500 I. O328-449_8488 Ugodno prodam zamrzovalno SKRINJO LTH 300 I, stara 4 leta in SENO za krmo. FOJKAR Janez, Ožbolt 7, Šk.Loka, 0622-874 8489 Poceni prodam PRALNI STROJ in BOJLER 80 I. 0421-418 8490 Prodam KOSILNICO MOTO BENA-Sl, dobro ohranjeno. 067-330 8507 Prodam BOJLER 80 I Tiki rabljen 5 let. O 622-836_8513 Prodam STROJ za pletenje vrtnih mrež, sušilni stroj Gorenje. O 64-236 8620 Prodam brezžični telefon, skoraj nov. 049-024 8522 Poceni prodam 80 I električni BOJLER. 058009_8528 Prodamo novo peč Feroterm, 35000 Kcal, 40 % ceneje. 0721-352 853o Prodam VRTAVKASTO BRANO Cimos 3 m. Okroglo 6, Q47-764b53? POZOR za 100 DEM prodam brezhiben ČB TV. 0323-131 8537 Prodam 10 I bojler rabljen 6 mesecev za 6000 SIT. 0224-275 8538 Prodamo rotacijsko kosilnico širina 165 cm. 046-513_8546 MOTOKULTIVATOR Gorenje muta s koso, skoraj nov, prodam. 057-980 8554 _ PRALNI STROJI - obnovljeni -Frankovo nas. 177, Sk, Loka, ©632-002 8662 324 -116 Prodam COMODORE 128 z barvnim monitorjem in drugo opremo. 0329- 3 1 8 8573 Prodam dvoosno PRIKOLICO. ©47-397 8576 Ugodno prodam električni hišni razdelilec. ©632-933 8589 Prodam vrtavkasto brano Cimos 250 cm. Molj, Voglje na vasi 2 8595 Za polovično ceno prodam štedilnik 2+2, rabljen eno sezono. ©58-009 8626 Prodam samohodni OBRAČALNIK z grebenom vogel noot. ©622-715 Prodam poceni satelitsko anteno za dva priključka. 0801-049 8632 Prodam MOTORNO ŽAGO Hus-guarna FF 61. ©686-012, po 17. uri Prodam HIAP 3000 kg, motor MAN 850. ©800-487 6636 Ugodno prodam dva nova avtoradia in dva sončna KOLEKTORJA. 0801-554 8638 OVERLOCK PFAFF in SINGER, nov, ugodno prodam tudi na obroke. 0215-650 8645 Prodam PEČ Tam Stadler 32 KW, nova za 80.000. 0880-860 8664 COMODORE 64 prodam 350 DEM, ohranjen. 049-152 8655 Prodam COMMODORE C 64 s kasetarjem, jovsticom, barvnim monitorjem ter kasetami. 058-686 8057 Termoakumulacijsko peč prodam 25 % ceneje kot v trgovini. 0326-270 D.O.O. KRANJ GLASBIL Tupalife59 Odprto: od 10.-19. ure, sobota od 9.-12. ure BOČNO MOTORNO KOSO še v garanciji do poletja, prodam. 0686-13 8669 Prodam zgrabljalnik VZ 280 in puhalnik za seno. 046-226 8675 Prodam zamrzovalno SKRINJO. 0622-346 8695 ODSTOPIM ŠE UPORABEN PRALNI STROJ CANDY. 0422-473, zvečer 8723 Prodam novo MIZARSKO DELOV-NO MIZO. O718-088_8/47 Prodam dvoredni pletilni stroj Singer starejši. 0323-617 8757 Prodam univerzalno STRUŽNICO COMM 3 250x1000. 0621-638 876/ GR. MATERIAL 4 m3 suhih DESK in plohov, prodam. 059-046 8363 Ugodno prodam nova notranja VRATA s podboji, lužen hrast, 75 D! O733-216_8467 Prodam pol krožna vhodna vrata masivni hrast. 0061/715-011, 715 800 8469 Prodajamo apno za beljenje, zidavo. Hafner Peter, 0621-062_8477 Strešno kritino ŠPIČAK ugodno prodam. 0733-095 8499 Prodam suhe smrekove PLOHE. ©57-055 8664 Prodam BELO MIVKO cca 2 m3. ©45-263 8705 Ugodno prodam OPAŽ I. kvalitete 7 cm. ©422-193 eroo PONTE in drobnejše očiščene LATE, dolžine do 4,5 m, prodam. 0688- 063 8514 BOROV OPAŽ prodam. 0731-090 8541_ Prodam SMREKOVE PLOHE in HLEVSKI GNOJ. Košir, Gorice 28 a. Golnik 8649 Prodam desno zavite železne STOPNICE. 045-369 ssee PRAVI NASLOV ZA NAKUP GRADBENEGA MATERIALA OD TEMELJEV DO STREHE PREVOZI Z RAZKLADANJEM INF: TEL: 331 -545,312-266 IZOBRAŽEVANJE Instruiram matematiko in fiziko za SS in fakultete. Odopo. 061/125-60-52 ali popoldan 064/50-501 8119 Učitelj uspešno instruira matematiko in fiziko. ©311-471 8241 Instruiram nemščino za osnovne in srednje šole. © 242-077_8481 Uspešno instruiram angleščino, nemščino in francoščino. 051-291 Vesna 8556 Instruiramo vse! Klub škofjeloških študentov. Marjan, Pete 0623-021 Prodam UGANKARSKI SLOVAR za PC, 13000 gesel. 0631-009 seso KEKEC SP honorarno zaposlim študente z izkušnjami v poletni in zimski šoli v naravi. 0710-099 870s KEKEC SP profesionalne instrukcije vseh predmetov za OŠ in SS na vašem domu na Gorenjskem. 0710-099_8714 Priprave na eksterno preverjanje matematike, slov., angl., jezika za OŠ in Sš 24-umi program na vašem domu, ugodni plačilni pogoji. KEKEC SP 0710-099_8716 IZGUBLJENO Ušla je belo modra PAPIGA skob-čevka, vrnite jo na 0331-722, -nagrada B617 KUPIM Odkupujemo vse vrste STARINSKEGA POHIŠTVA, ure, umetnine, nakit, kovance, razglednice...Nudimo tudi kvalitetne RESTAVRATORSKE USLUGE. ANTIKA KIRKA. Tavčarjeva 7, Kranj, 0221-037 aH 47-534 2 LESPROMET odkupuje les na panju za takojšnje plačilo! 0621-779, po 15. Uri 6484 Kupim OPEL KADETT, 5 vrat, letnik 1985 ali mlajši. ©311-877 ssos Primež namizni kupim. ©691-723, zvečer ss2i Kupim gostilniški pult z mizami in StOli. 058-736 8599 Kupim nakladalno PRIKOLICO 12-14 m3. ©731-113_aeoe Hlodovino in žagan les vseh vrst stalno odkupujemo. Ugodne odkupne cene, plačilo TAKOJ! ©061/ 614-018 8656 Kupim 6 m bukovih DRV. Tomažič, Savska Loka 17, Kranj 8674 ~Kupim suh HRASTOV LES 30,50. ©241-281 6719 Kupim starinsko pohištvo lahko tudi ocenim, restavriram. ©45-655, zvečer 8728 Kupim star kamnit PORTAL od stare hiše. 045-655, zvečer 8729 Kupim suhe smrekove DESKE! 0681-454 8759 NAKUPOVALNI IZLET GARDALAND RETORIKA ZA VSAKOGAR REVOK TRADE Kidričeva 2, Kranj Tel.212-367, 211-142 TV-HIFI- VIDEO SAMSUNG SAMSUNG SAMSUNG SAMSUNG SAMSUNG PRODAJA -NA 12 OBROKOV 20 % POPUSTA za takojšnje plačilo REVOK TRADE REVOK TRADE Trgovina CVETKA C. St. Žagarja 16, Kranj Tel: 064/225-162 AVTO ŠOLA "VIC MLADI VOZNIK Gorenje maloprodaja lASCOM, d. o. o., Kranj Janeza Puhat-ja 10 Tel/fax: 325-257 Pizzerija DARE Kranj, tel: 221-051 del čas od 9. do 02. ure Pizzerija DARE Kranj, tel.:221-051 V aprilu popust 10 % na hrano PPG M L A MI RAGE Ljubljana, Triaška 272 Tel: 061/266-977 Šk. Loka, Sp. trg 16 Tel: 064/620-316 Ni BLED /A REKREACIJSKO DRSANJE Pomlad v KRONA MODI J. Platiše 17, Kranj Planina III MEGGITOURS ŠKOFJA LOKA Kapucinski trg 31 a VELIKONOČNI PLES PALMANOVA, 3.5.; MADŽARSKA - LENTI, 15.4.; GARDALAND, 27.4.95. Rozman, tel.: 064/715-249 ORGANIZIRA: Ljudska univerza Radovljica, tel.: 715-265 BTV 37 cm POLOG: BTV37cm,TTX POLOG: BTV 51 cm, TTX POLOG: BTV 63 cm, TTX stereo POLOG: BTV72cm,TTX POLOG: BTV 72 cm, TTX, stereo POLOG: VCR 2 glavi, VPS POLOG: VCR 4 glave, VPS POLOG: VCR 4 glave, HIFI stereo POLOG: HIFI stolp MAX 335 2 x 20 W POLOG: HIFI stolp MAX 360 2 x 40 W POLOG: HIFI stolp MAX 460 2 x 60 W POLOG: HIFI stolp MAX 477 2 x 60 W POLOG: HIFI stolp SCM 9100 2 x 60 W POLOG: 15.695 in 11 x po 3, 16.940 in 11 x po 3, 20.953 in 11 x po 4 42.309 in 11 x po 8 36.235 in 11 xpo7 43.738in11xpo9 17.526 in 11 x po 3, 19.304 in 11 x po 4, 25.561 in 11 x po 5 17.591 in 11 x po 3, 21.630 in 11 x po 4 29.730 in 11 x po 6, 31.963 in 11 xpo 6, 31.469 in 11 x po 6. 327 SIT 591 SIT 443 SIT 972 SIT 685 SIT 276 SIT 717 SIT 093 SIT 420 SIT 730 SIT 589 SIT 305 SIT 781 SIT 675 SIT AKCIJSKA PRODAJA OTROŠKIH TRENIRK. Cena od 1.500 do 1.900 SIT. POHITITE! Šola poklicnih voznikov (B) C-E-E kat. Vožnja z vozilom Mercedes. Obročno odplačevanje. Vožnja takoj. Tel.: 21-31-60 Posebna sejemska ponudba od 6. do 15.4. - do razprodaje PRALNI STROJ PS 906 X 47.975 gotov. 59.968 na čeke PRALNO SUŠ. GAR. PSG 800 85.402 gotov. 106.742 na čekrf HLADILNIKI IN ZAMRZOVALNIKI od 27.814 do 53.718 Samo PI-BIP vam vozi pizze, pečene v krušni peči, na dom. Sel priporočamo, vsak dan, razen nedelje, od 12. do 02. ure ponoči. Nudimo vam prostor za večje skupine. Rezervacije po tel.: 221-051 NOVO: SALON ZA NEKADILCE! Delovni čas: od 9. do 04. ure ponoči. POSEBNA PONUDBA OD 6. 4. DO 15. 4. 1995 Pralni stroj Gorenje Pralno suš. garnitura Zamrzovalna omara Hladilniki PS 906 PSG 800 ZO 23.3 HTS 13.51 HB 13.1 E HD 14.1 59.968 106.752 67.147 32.760 40.370 34.767 za got. 47.975 za got. 85.402 za got. 53.718 za got. 26.208 za got. 32.296 za got. 27.814 V blejski športni dvorani so do 20. aprila termini rekreacijskega drsanja med tednom (ponedeljek - petek) od 10. do 10.30. Ob petkih in ob nedeljah je rekreacijsko drsanje od 16.30 do 18. ure, ob sobotah, od 17. do 18.30 Vstopnice po starih cenah! Jeans Casucci, trenirke Champion, Fmit of the loom, vetrovke, jakne, anoraki. POSEBNA PONUDBA: VETROVKE IZ BRUŠENE SVILE V PETIH BARVAH PO 9.900 SIT. ORGANIZIRAMO: nakupovalni izlet na Madžarsko v Lenti, 13.4.; cena 1.500 SIT; v Gardaland, 8.4.; cena 30 DEM + vstopnina; Grčija za prvomajske praznike; ter vse ostale programe, ki so na voljo v agenciji. INFORMACIJE: Meggi Tours Kranj, tel.: 064/223-488 in Meggi Tours Škofja Loka, tel7fax: 064/624-155 Afrodita vabi na velikonočni ples v soboto, 15.4., ob 20. uri v hotel Transturist Škofja Loka. MINI METRO NAPRIMSK0VEM ■ CANDY M EKONOM LONCE KELOMAT ■ AKUSTIKO SHARP 964/241470 Panasonic ^SLOVNE PROSTORE V SREDIŠČU RADOVUICE, rDPOLNOMA NOVE, 53 m2, t TELEFONOM, ODDAMO. feL: 064/71S < 51S TRŽIČ MESTO: v dolgoročni najem Udarno poslovni prostor 25 m2 za Sjovinsko ali stroitveno dejavnost. JnŽIČ BISTRICA: v najem oddamo ^etni poslovni prostor velikosti 100 R s souporabo sanitarij v pritličju, Men vhod. Najemnina po dogo-voru. PRIMO.d.o.o., Agencija za ^premičnine, ©58-855 med 18 in *p uro ali osebno na sedežu agencije partizanska ul. 6, Tržič 8578 Oddam prostor trafiko, loto in Podobno, cena 20000 SIT mesečno. ^78-572, Bled_seis V najem oddam gostilno na relaciji •vanj-Škofja Loka. ©311-736 8673 KRANJ: ODDAMO v mestu cca. 400 "C proizvodnih prostorov po 8 DEM / ")2, pisarno 15 m2 v Radovljici, tri Pisarne 57 m2 v Kranju, mešano »Sovino pri JESENICAH. PRODAMO vpeljano mirno obrt s tehnologijo in tržiščem. © APRON 331-292; 331-366_8b89 V najem oddamo 54 m2 poslovnih Pisarniških prostorov s sanitarijami in Jtojno kuhinjo na ugodni lokaciji. Cena po dogovoru. OPUS, ©331- 01_8694 Oddajamo gostinske in trgovske J>kale v centru Kranja ter okolici. PRAST.d.o.o., NEPREMIČNINE, Jezerska c. 54 b, Kranj, ©242-651, od '0. do 16. ure 8774 obvestila NAKUPOVALNI IZLET v Italijo, Portogruaro, kombi. ©49-442 8315 NAKUPOVALNI IZLET na Madžarsko torek in sobota. ©49-442 83ie ŠUNKE V TESTU 1000 SIT/kg. Naročila 78-465 Pekarna Planika Bled 8742 tv-yideo-avdio.hi.fi nič ZASTOPSTVO IN PRODAJA CD PIONEER KARAOKE MINI STOLP 99.990 SIT PIONEER N-50 2X50W RMS ostalo V najem oddamo šest pisarn (16 • 34 m2) od 1.7. dalje v poslovni stavbi na Gorenjesavski 13 A, Kranj, v skupni površini 178 m2. Informacije po tel. 064/224-221. GORENJE 51 TTX SONYVHS E -180 SONY UX-S60 48.990 sit 630 sit 290 sit Poslovni prostori: dajemo v NAJEM: na Maistrovem trgu v Kranju prostore s centralnim ogrevanjem in telefonom za razne dejavnosti v iii. Nadstropju in mansardi. v Kranju 30 fn2 trgovskega lokala in 22 m2 trgovskega lokala. K 3 KERN Kranj.d.o.o., Komenskega 7, ©221- 353 8789 pAJEMO v NAJEM: v bližini Kranja , "0 m2 odprtega poslovnega prosta in 145 m2 delavnico, dostop z Jezili na dvorišče. K 3 kern kranj.d.o.o., Komenskega 7, »221- 353 8790 FUtAL Jama KEF marantz SONY DEMO SOBA ZA PREIZKUŠANJE ZVOČNIKOV IN HI - Fl KOMPONENT SURROUND CANKARJEVA 5, KRANJ TEL.: 064/222 - 055 oblačila Ugodno prodam dolgo maturiteno OBLEKO, saten rdeče barve. ©712-325, zvečer_8412 Prodam dekliško dolgo obhajilno OBLEKO. ©213-913_ 8422 Prodam belo obhajilno obleko. ©715-627 "o* Prodam belo obhajilno OBLEKO, dolgo. Nastran, 49-335 sss2 Ugodno prodam OBHAJILNO OB-LEKO - dekliško. «212-672 6732 Prodam dekliško obhajilno obleko. 0632-950 8766 EUROPIZZA |\|0V0*N0V0 OGROMNA DOSTAVA PIZZ \ družinska pizza <*el. čas: VSAK dan od 9. do 22. ure fr^i\dA /OQ1 K1 1 ob nedeljah od 12, do 22. ure LX UD4/OJ I 911 NOVO: KUPONI - VSAKA 10. PIZZA BREZPLAČNO .PRODAMO v Kranju 38 m2 trgovska lokala in na Bledu objekt z kcDmo za nitro Pr'Pravo hrane. K 3 /^RN Kranj.d.o.o., Komenskega 7, 1*221-353_8791 POSLOVNI PROSTORI v Kranju in polici; ODDAMO in PRODAMO več Poslovnih prostorov različnih velikos- • Oddamo skladišča in delavnice v »Ollci Kranja. DOM NEPREMIČNE, Koroška c. 16, Kranj center, •2JM-106_8796 LOKALI: KUPIMO ali NAJAMEMO Janjsi gostinski lokal v centru F^NJA in v okolici. DOM NEPREMIČNINE, Koroška c. 16, Kranj ^ter, ©211-106 5797 SATELITSKE ANTENE SATELITSKE ANTENE ALLTECH z montažo 449 DEM AVTOMATSKI VRTLJIVI SISTEMI z montažo 890 DEM MOŽHOST PIAČIIA 00 2 D012 ĆEK0V Naročila po tel.: 064/422-585 ali 421-108 SflT TRflDE, do o, Poženik 10, CERKLJE Imate probleme z lasiščem! Če se vam lasje cepijo, če vas srbi lasišče, ali vam lasje izpadajo. Rešitev vaših problemov je LASNA KOLEKCIJA ASAI. Naročila na © 064/211-373 8933 LESTVE iz lesa vseh vrst in dolžin dobite. Zbilje, 061/611-078 7271 Prodam zastekljena OKENSKA KRILA za grede. ©41-894 8337 TAPISERIJE različnih oblik in velikosti ugodno prodam. ©310-588 GUMI VOZ z dero in priključnim drogom, ugodno prodam. ©720-196 8481 Prodam KOTEL za žganjekuho in kad za namakanje. ©802-040 8497 Prodam SLIKE olje platno in sprejemam naročila. ©329-194 8557 Prodam KLETKO za hrčka za 1500 SIT. ©329-602 8559 Za 6000 SIT prodam 2,25 m2 ustrojeno GOVEJO KOŽO. ©51-646 Prodam vrtno prst. Predoslje 58 a, ©241-037 8658 Prodam LATE za kozolec. Grad 6, Cerklje b731 Prodam okvirjeno "ZADNJO VEČERJO" 115x50. ©731-353 8764 Kolesa JNam MOTOR CTX. ©682-526 prodam GORSKA KOLESA, nova, prestav. Dopoldne © 632-110 kM°dam MOTOR CROS SUZUKI 125 Ujetnik 1988. ©891-248 8498 f£r°dam odlično ohranjeno VESPO J^GGIO 200 PX + čelada. Krenner, *51 •367 ?^dam n°v° moško KOLO Rog »4t0 sit- Ahačič, Podljubelj 20, Tržič J^oško KOLO na 10 prestav, prodam SSjOOO SIT. ©51-246_8565 MOTOR BT 50, letnik 1989, ^rogistriran, izvrstno ohranjen. ^2-894_8562 ftS^am žensko GORSKO KOLO <ŽjJ8 prestav. ©76-338 tvaA«"- don^' 2e'° dobro ohranjen, cena po *^yoru, prodam. ©57-851 8625 5er°ham Dirkalno kolo Pinareiio OjjObro ohranjen. ©59-021 sees toam MOŠKO KOLO Maraton 10 10a in veliki in mali P0"^ Q242_ 8724 TifiL-50 S' letnik 1989. re9 prodam., wr>|am za PC 386. ©332-465 B76o' otr. oprema Prodam malo rabljena dva različna otroška VOZIČKA. Šenčur, Partizans-ka49_mm Prodam kombiniran OTROŠKI VO-ZIČEK. ©620-670_8527 Prodam CHICHO hojico in hranjenje pri mizi. ©217-573_8529 Prodam kombiniran otroški VOZI-ČEK Hauck. b 212-417_8568 Prodam nov kombiniran otroški VOZIČEK Ficher nerabljen. ©51-868 8629______________ Prodam kombiniran otroški VOZIČEK HAWK in STOLČEK za do-jenčka. ©57-996_8677 Prodam nov OTROŠKI AVTOSEDEŽ na © 48-161 8697 SATELITSKI sistemi " Amstrad" 199 KANALOV GRAFIKA NA EKRANU (II JEZIKOV) 25 TV IN 40 RADIJSKIH POSTAJ DEKODERJI, KARTICE ZA FILMNET SISTEMI ZA VEČ STRANK VARTUIVI SISTEMI ugodne cene, obroki SAT - VRHOVNIK ŠKIX>K A. OOnP.SlC 1 25! TP.L.: Of> 1/63 <-'12^ PARCELE KUPIMO: ob vpadnicah v mesto kupimo več zazidljivih parcel od 1000 do 2500 m2. DOM NEPREMIČNINE, Koroška c. 16, Kranj center, 211-106 8324 VRSTNO HIŠO IV. faza, krajna, prodam. ©66-076, zvečer, Železniki 8528 Pri Podnartu prodam TRAVNIK 5481 m2. ©730-031 8534 pridelki Prodam SADIKE TISE za živo mejo. 041-048 8004 Prodam kvalitetno SENO po ugodni ceni. Gašperšič, Misača 4, Kamna Gorica, ©736-449_8028 Prodam SADIKE jagode in maline Špalirke, ki rodijo od maja do novembra ob palici, 5 kg ploda s 5 cm sadežem. Dobite tudi ribez rdeč in črn, robide, hortenzije in palme. © 324-979, c. 1. maja 4, Kranj B147 Prodam BELO VINO SAVINJON -PINOT in domači SADJEVEC. ©241-038 8372 Prodam SENO, Ferjan, Olševek 36/ a. © 43-575 8459 Prodam jedilni KROMPIR. Sp. Bela 9 8464 Prodam 800 kg SENA in otave v , Zapužah. ©714-652 8472 Prodam semenski in jedilni KROM-PIR. ©736-690_8483 Prodam 3000 kg SENA. ©46-508 8560 Prodam kvalitetno SENO in OTAVO bale, dostava. ©46-675 8574 Prodam drobni krompir Sante in Desire. Okroglo 11, 047-761 8586 Prodam semenski KROMPIR desire, jaerla. čirče 24, 0328-266 8641 Prodam KROMPIR za seme. Pipva-nova 44, Šenčur, 041-572 8651 SENO po zelo ugodni ceni prodam. ©067/53-202 B735 posesti B PARCELE KUPIMO: ob vpadnicah v mesto kupimo več zazidljivih parcel od 1000 do 2500 m2. DOM NEPREMIČNINE, Koroška c. 16, Kranj center, © in fax: 211-106 8802 prireditve TRIO-duo ali sam s frajtonarico, igra na ohcetih, obletnicah, v lokalih. ©731-015 8512 KUPIJEMO-PRODAJAMO, NAJE-MAMO-ODDAJAMO poslovne prostore, stanovanja, hiše, vikende in Barcele. POGODBO PRIPRAVIMO II. DOM NEPREMIČNINE, Koroška c. 16, Kranj center, ©211 -106 8317 HIŠE PRODAMO: Bled, Sp. Gorje pri Bledu, Ribno pri Bledu. Podbrezje, Rupa, Stražišče, Kranj, Šenčur, Besnica, Britof, Šmartno pri Litiji, Loče ri Poljčanah. DOM NEPREMIČ-INE, Koroška c. 16, Kranj center, ©211-106 8320 TRŽIČ - BISTRICA: prodamo takoj vseljivo starejšo hišo, 3/4 stanovanjskih prostorov popolnoma obnovljenih. Stavbno zemljišče 128 m2, dvorišče 177 m2, cena 90.000 DEM, možnost zamenjave z doplačilom za enosobno stanovanje na lokaciji Tržič Deteljica ali Kranj. Možnost zamenjave za bivalni vikend na relaciji Brezje pri Tržiču -Zadnja vas. RADOVLJICA - Zadnja vas: najugodnejšemu ponudniku prodamo zazidljivo parcelo 1600 m2. PRIMO.d.o.o., Agencija za nepremičnine ©58-855 med 18 in 20 uro ali osebno na sedežu Partizanska ul. 6 Tržič_8581 TRŽIČ - ZVIRČE: najugodnejšemu ponudniku prodamo zazidljivo parcelo , velikost med 700 in 900 m2 -potrebna odmera. Izhodiščna cena 65 DEM/m2. Prodamo več GOZDNIH in TRAVNIŠKIH parcel. PRIMO.d.o.o., agencija za nepremičnine, 058-855 med 18 ali 20 uro ali osebno na sedežu agencije Partl-zanska ul. 6 Tržič_8582 Na relaciji Ljubljana-Kranj-škofja Loka kupimo manjši bivalni vikend ali manjšo stanovanjsko hišo v vrednosti do 100.000 DEM. Možnost zamenjave z doplačilom kupca za enosobno stanovanje v Ljubljani-Bežigrad. PRIMO.d.o.o., Agencija za nepremičnine, ©58-855 med 18 in 20 uro ali osebno na sedežu Partizanska ul. 6 Tržič._8584 Oddam veliki VRT z zasajenim sadjem, zelenjavo. V vrtu je počitniška prikolica. ©78-572, Bled 8620 Koncert na Jesenicah ILIJA IN MARKO BEGIČ 15. 4. 1995 ob 19. uri v dvorani gledališča Tone Čufar, Čufarjev trg 4. VABLJENI! Najamem GARAŽO v bližini Boka-love Jesenice. ©84-763 8633 Oddam apartma na otoku PAGU Novalja. ©691-676 8642 ODDAMO posest s 40.000 m2 zemljišča pri BREZJAH. NAJAMEMO hiše in KUPIMO NOVEJŠE hiše ali NOVOGRADNJO ter STAREJŠE hiše v okolici KRANJA, ŠK. LOKE, TRŽIČA. © APRON 331-292; 331- 366 8690 V KRIŽAH prodamo zazidljivo parcelo 560 m2, pri KRANJSKI GORI vikend parcelo 460 m2, nezazidljivo parcelo ob cesti 1,2 ha pri BRNIKU. S APRON 331-292: 331-366 8691 MANDAT - NEPREMIČNINE, vaš partner za oddajanje, najemanje in prodajo stanovanj, hiš in poslovnih prostorov. ©224-477 8roi' Oddam 30 arov njive v Radovljici, pod vrtcem, za vrtičke. Vrevc, Je-lovška 2 a, Radovljica, ©715-530 GAULOISES BLONDES Koroška cesta 5, Kranj (v hotelu CREINA) Tel.: 064/213-650 pojutrišnjem, v ČETRTEK, 13. aprila: KONCERT SKUPINE \nCTORY PETEK, 14. aprila, IZBOR MISS IMAGE Club je odprt ob četrtkih, petkih in sobotah od 22. do 04. ure. i/A\ Gostilna "Pri Jožovcu" v Begunjah |> VSAK PETEK GLASBA z ansamblom ISKRA Od 19. ure dalje _TeL: 733-402 HIŠE PRODAMO: Britof dvojčka na parceli 250 m2, opremljeno, cena 170.000 DEM, Planina 2stanovanjs-ka hiša, novejša na parceli 600 m2 z dvema garažam, cena 230.000 DEM, Forme pri SK.IOKI 2 STANOVANJSKA HIŠA Z 3 garažami na parceli 500 m2, cena 190.000x DEM. FRAST.d.o.o., NEPREMIČNINE, Jezerska c. 54 b, Kranj, «242-651, od 10. do 16. ure_ 8772 HIŠE KUPIMO: na Trati ali Škofji Loki kupimo starejšo hišo za nadomestno gradnjo, v okolici Kranja kupimo manjšo starejšo hišo. FRAST.d.o.o., NEPREMIČNINE, Jezerska c. 54b, Kranj, ©242-651, od 10.do 16. ure 8773_ HIŠE PRODAMO: na Jesenicah zgodnji del hiše v centru mesta, primerno za advokature aH ordinacije, v bližini Škofje Loke prodamo dvostanovanjsko hišo in 1000 m2 sveta ter novejšo hišo na sončni legi. K 3 KERN Kranj.d.o.o., Komenskega 7, ©221-353 8787 HIŠE PRODAMO: v Kranju hišo z delavnico, hišo v gradnji (možna menjava za stanovanje), starejšo hišo v mestu, novo hišo v Žg. Besnicl, nedokončano hišo in 1100 m2 sveta, v Lescah večjo poslovno hišo, v Šenčurju 2 stanovanjsko hišo in 780 m2 sveta, v Tržiču hišo s trgovskimi lokali na glavni ulici. K 3 KERN Kranj.d.o.o., Komenskega 7, ©221-353 8788 PARCELE PRODAMO: v Šutni (Bitnje) prodamo 1403 m2 zazidljive parcele in 676 m2 nezazidljivega zemljišča. K 3 KERN KRANJ.Komenskega 7, ©221-353 8792_ PARCELO PRODAMO: v Kokri prodamo približno 1000 M2 zazidljive parcele, primerne za stanovanjsko hišo ali vikend, cena 40 DEM/m2. K 3 KERN Kranj.d.o.o., ©221-353 8793_ PARCELO PRODAMO: pod Storži-čem prodamo 420 m2 veliko parcelo za vikend. K 3 KERN Kranj.d.o.o., «221-353_8794 HIŠE PRODAMO: Bled, Sp. Gorje pri Bledu, Ribno pri Bledu. Podbrezje, Rupa, Stražišče, Kranj, Šenčur, Besnica, Britof, Šmartno pri Litiji, Loče pri Poljčanah. DOM NEPREMIČNINE, Koroška c. 16, Kranj center, © fax:211-106 8798 poslovni stiki Prodam CERTIFIKAT. «51-149 e&39 KRATKOROČNI KREDITI NA PODLAGI ČEKOV ! , TRGOVCI - ODKUPUJEMO ČEKE VAŠIH KUPCEV PO NAJUGODNEJŠIH POGOJIH I PARTNER d.o.o., Koroška 41. Kranj, tel.: 064/211 -256 vtBletaksJ za pfav« posiovnežs SERVISZORrGiNALNIMi DBJ POOBLAŠČENI ZASTOPNIK ZA SLOVENIJO TELEFON TRGOVINA - SFRV1S Upravi tel; 064 222 868 ta: 064 222 867 UUBUANA.tel/fo>c:061 159 0 232 KRANJ. tel/fax 064 222 150 Poceni prodam različno pohištvo in merilec pritiska. «421-418 8491 Ugodno prodam stilno sedežno garnituro trosed in dva fotelja, dobro ohranjeno. Termoakumulacijsko peč 3 KW, računalnik Comodore. «736- 670 8496 Prodam barvni TELEVIZOR in moške SRAJCE št. 46. «46-227 8533 Prodam otroško KOLO BMX 40, štedilnik 2+2, televiziji Blaupunct. «242-635 8577 Prodam motorno kolo za motocros in rabljeno prikolico za osebni avto. «731-009 8588 Prodam 200 I kombinirani bojler, avtoradije in 300 kom strešnikov. «801-554 8639 Prodam strešno okno, otroško kolo in bojler 80 I. «738-062 8643 Prodam VIDEOCAMCORDER PANASONIC MC-30 z dodatno opremo. Đ 50-852 8684 Prodam A LESTVE, cena 3.500 SIT. « 51-458 8667 Prodam PRIKOLICO s cerado, nosilnost 500 kg in plinske JEK-LENKE po 35 kg. «332-122 8693 stan. oprema Prodam OTROŠKO SOBO, staro 12 let. «241-694 7879 Prodam 6 ohranjenih foteljev. «213- 531 8088 KAVČ, raztegljiv, malo rabljen, ugodno prodam. «312-436 8290 Prodam REGAL za dnevno sobo. «871-281_8474 Ugodno prodam kopalno kad 160 cm. «51-517 84»4 Ugodno prodam 2 fotelja, cena 6000 SIT. «860-363, sobota 8516 Prodam zakonsko posteljo in kavč, cca 30.000 SIT. «718-453 8518 Prodam SPALNICO, kavč in hladil-nik. «631-418_sms Prodam predsobo ter hladilnik. «631-438 _sen Prodam 3 kmečke STOLE - starinski stil (novi). «45-427 8678 Prodam otroško POSTELJICO in pohištvo za dnevno sobo. Cena po dogovoru. Vrhovnik, Pipanova 22, Šenčur eeso Prodam sedežno GARNITURO. «32-90-05 8763 razno prodam šport Prodam ŠIVALNI STROJ Ruža B selektronik in otroški VOZIČEK. «82-986, Fon 8338 BUKOVA SUHA DRVA z dostavo, prodam. «64-139 8364 Vodovodne instalacije PRIKLJUČEK samo 25 DEM. « 332-061 8454 Suhe butare za krušno peč prodam. 066-279 8468 Prodam BUTARE in domače mlečne izdelke. 0736-690 8482 BRAKO PRIKOLICO v voznem stanju prodam po dogovoru. © 332-387, po 12. uri 8699 Prodam ZAPRAVUIVČEK. kitarski ojačevalec in kobilo. ©57-977 8703 Prodam suhe mešane DRVA -poceni. ©731-125 8704 Prodam BUKOVA DRVA z dostavo. ©685-518 8721 Prodam ROLARJE ROMA. »218- 778 8485 MAESTRAL 9 T 4.5, prodam, 800 DEM. ©59-125_smo Prodam zložljivo mizo za namizni TENIS za 18000 SIT. ©217-106 aeeo storitve SERVIS TV VIDEO HI-FI NAPRAV vseh proizvajalcev! Odprto od 9-17. ure. Informacije na ©329-886. SmledniSka 80 ali na 331-301 ssoe SERVIS IN TRGOVINA ŠIVALNIH STROJEV! ©211-286 6164 ŽIČNE MREŽE. ŽIČNE MREŽE-Izdelujem pletene in tkane žične mreže za ograditev vrtov, sejanje peska, ograditev pesjakov... Po dogovoru vam nudim tudi montažo mreže. FRLIC, Zevnikova 5 a. Kranj - Orehek, ©332-100 6969 optik DEBELJAK ZLATKO Trg svobode18, 64290 TRŽIČ tel./fa/ (064) 50-896 SLOVENIJA Cenjene stranke obveščam, da so znova tedenski pregledi vida v Optiki. Čakalne dobe ni. Garancija in kvaliteta od pregleda do izdelave očal. Informacije: tel. 064/50-896. Rolete, žaluzije, lamelne plise zavese. Naročila na ©213-218 7381 Izdelujemo močne CINKANE SMETNJAKE in ŽEBLJE različnih dolžin. Jenkole, Prebačevo 32 a, 0326-426_7M6 STROKOVNO OBREZOVANJE sadja in grmičevja - okolica Kranja in Radovljice. »714-282 eooo ČISTILNI SERVIS METOD - nudimo vam čiščenje poslovnih prostorov, tapisonov, sedežnih garnitur, stekla, čiščenje in premaz talnih oblog in zaščita marmorja. »326-969 8114 OGS SERVIS - popravljamo pralne, pomivalne stroje, štedilnike! Se priporočamo. »331-450 8138 SERVIS električnega orodja Bosch, Aeg, Makita. B&D, Iskra, Hilti. Elektromehanika Pivka 20, Naklo, 047- 490 8414 Popravilo gospodinjskih aparatov, previtje rotorjev, elektromotorjev, konkurenčne cene. ELEKTROMEHANIKA Pvka 20, Naklo, 047-490 8415 Montaža novih oljnih goničev, servisiranje, meritve. ESA ©327-319 8480 Tipkam diplomske in seminarske naloge na PO 0324-897 sso4 PEDIKURO na vašem domu kvalitetno opravim. 0632-827 6525 Nudim pomoč v gospodinjstvu enkrat ali večkrat tedensko. 046- 731_8547 POLAGAM keramične ploščice ugodno ter kvalitetno. 0241-596, 242-814 Drago 8564 Po naročilu pletemo PULOVERJE, jopice - ročno in kvačkamo namizne prtičke. 0633-862 8666 Izvajam manjša zidarska dela. 0 730-735_8588 Knjigovodske in računovodske storitve opravljam obrtnikom, podjetnikom in podjetjem. 0721-729 in 723- 148 8586 Nudim vsa zidarska dela. Cena po dogovoru. 0327-249 in 0609/62-38- 69 8591 VEDEŽEVALKA s 30 letno tradicijo PREROKUJE iz kart in kave. 0221- 147 8598 POPRAVLJAMO pralne stroje, štedilnike, bojlerje, hladilnike, skrinje. 0 332-053 8605 Izdelujemo klasično BETONSKO KRITINO s tradicijo, kvaliteto, iz naravnega materiala po ugodni ceni 39 SIT/kos. 0691-700 8607 Presnemavamo filme normal 8 in super 8 na VHS kasete. 050-852 MJO-avdb -alarm -mobitel-SVSrMS Stružnikova 19, 64208 Šenčur Tel..Fax: 064/4 1 016 AVTOAKUSTIKA moc: HHii.mim.iiNi.i distribucija za Slovenijo AVTO ALARMI Popravilo in izdelava elektroinstalacij. Tel.: 51-039 ali 51-310, zvečer RTV SERVIS SINKO! Popravila televizorjev Gorenje na vašem domu. © 331-199_ejoo Izdelava podstrešnih stanovanj z izolacijo ter polaganje lesenih oblog. ©422-193_8710 Podremo, porušimo staro hišo in naredimo izkop. ©45-655, zvečer 8727_ Vršimo posek in spravilo lesa povsod. ©45-655, zvečer 8737 Nudim PREVOZE do 16 oseb. ©686-019 8754 KUPUJEMO PRODAJAMO, NAJEMAMO, ODDAJAMO poslovne prostore, stanovanja, hiše, vikende in Barcele. POGODBO PRIPRAVIMO II. DOM NEPREMIČNINE, Koroška c. 16, Kranj Center. O, fax: 211-106 UNIQUE, d.o.o., sanacije in zaključna dela v gradbeništvu, Savska 34, 64000 Kranj, tel.: 064/222-015 IZVAJAMO: - elektroinštalacije - vodovodne inštalacije - slikopleskarstvo - tesarstvo in krovstvo - centralne kurjave - adaptacije hiš, stanovanj in podstreh KOMBI PREVOZI tovora in manjše selitve. ©215-211 sete Žagam DRVA. Jereb, ©622-631, škofja Loka 8644 Pozor! Zbiram in menjam telefonske kartice. ©332-241 ee?o CVETLIČNE VAZE - betonske in umetni kamen za "cokel". Izdelujemo ©421-159 8676 Prodam 3-sobno stanovanje v Šorlijevem naselju. 0213-259 eeio Prodam 2-ss v Kranju, 53 m2 1100 DEM/m2. ©215-232 8616 Najamem garsonjero ali enosobno stanovanje na Gorenjskem. ©733- 208 8622 V najem vzamem enosobno STANOVANJE ali garsonjero. ©81-681 Pokliči Cvekafon! Samo tebe še čakamo ZABAVA PO TELEFONU Po vsej Sloveniji! Zavrtite našo številko in že ste v družbi ?T NAJSTNIKI 090 90 90 OSTAU 090 91 92 I MIN. 23,4 SIT PO SLOVENIJI STANOVANJA STANOVANJA KUPIMO: v Kranjski gori in na Bledu kupimo manjše stanovanje ali apartma z lepim razgledom. DOM NEPREMIČINE, Koroška c. 16, Kranj center, 0211-106 8322 STANOVANJA PRODAMO: 2-ss v centru Kranja, 88 m2, III. nad., dva balkona, CK, 1300 DEM/m2. DOM NEPREMIČINE, Koroška c. 16, Kranj center, 211-106 8323 V Kranju vzamemo na stanovanje mlado dekle. 0215-418 8382 Prodamo štirisobno STANOVANJE na Bledu, cena 90.000 DEM. ©061/ 614-629 8478 TRŽIČ - RAVNE: Prodamo dvosobno stanovanje 60,5 m2, II. nadstropje. CK, cena 1100 DEM/m2, TRŽIČ -PODUUBEU: najugodnejšemu ponudniku prodamo dvosobno stanovanje v stanovanjskem bloku, 49,5 m2, klasično ogrevanje. Možnost zamenjave z dopolačilom prodajalca za 2-ss s CK na Deteljici ali stanovanje v Ljubljani, TRŽIČ - PRISTAVA: menjamo dvosobno stanovanje 57 2m, klasično ogrevanje 57 m2, lasično ogrevanje, za 2-ss stanovanje s CK. Nudimo doplačilo do 20.000 DEM. PRIMO.d.o.o., Agencija za nepremičnine, ©58-855 med 18 in 20. uro ali na sedežu agencije, Partizanska ul. 6, Tržič 8579 Menjava: na Jesenicah 3 ss komfortno, v bloku, IX. nad. in 2 ss v bloku brez CK, II. nadstr., prodam ali menjam za starejšo hišo z vrtom na relaciji Jesenice Kranj. DOM NEPREMIČINE, Koroška c. 16, Kranj, 0211-106 5944 Prodam 2 -sobno stanovanje na Planini 65 rn2, lepo ohranjeno v I. nad., CK, telefon, kabelska in velika pokrita terasa. 0325-737 7905 STANOVANJA NAJEMEMO: Najamemo več manjših stanovanj ali garsonjer za poslovneže in družine brez otrok. Najamemo 2-ss v Kranju za štiričlansko družino. DOM NEPREMIČINE, Koroška c. 16, Kranj center, 0211-106 8321 TRŽIČ - DETELJICA: manjamo enosobno stanovanje s CK na Deteljici za dvosobno v stanovanjskih blokih Zelenica. Nudimo doplačilo do 10.000 DEM. TRŽIČ - BISTRICA: najugodnješemu ponudniku prodamo trosobno stanovanje, 85,82 m2, CK. Izhodiščna cena 1.100 DEM/m2. PRIMO.d.o.o., Agencija za nepremičnine, 058-855 med 18 in 20 uro ali osebno na sedežu agencije Partizanska ul. 6 Tržič 8580 KUPIMO: TRŽIČ - RAVNE: 2-sobno stanovanje, nudimo delno plačilo v gotovini, delno pa obročno odplačilo. TRŽIČ - MESTO in ožji okoliš: enosobno stanovanje do 35 000 DEM. N A J A M E M O: več stanovanj na območju Tržiča, Radovljice in Škofje Loke. Provizijo plača najemnik. PRIMO, d.o.o.. Agencija za nepremičnine, ©58-855 med 18 in 20 uro ali osebno na sedežu Partizanska ul. 6 Tržič esa3 V KRANJU pri sodišču prodamo 2-ss 54 m2, brez CK, in 2.5-ss 63 m2 s CK ter na Planini 1-ss 34 m2 (nizek blok), 33 m2 in 45 m2; V RADOVLJICI Cankarjevo naselje 2-ss 52 m2 v I. nad. in 3 ss 70 m2, v BOHINJU 2-ss 47 m2 in na JESENICAH 1,5-ss in 2-ss 52 m2. Na BLEDU oddamo 1-ss. © APRON 331-292; 331-366 B>88 MANDAT - NEPREMIČNINE, vaš partner za oddajanje najemanje in prodajo stanovanj, hiš in poslovnih prostorov. © 224-477 8702 NEPREMIČNINE 064/216-544 Rabljeni nadomestni deli za JUGO 45. 55. ©633-584. 632-083. popoldan 8523 Prodam 4 gume, 2x8,25x16 2x8.25x15. ©736-454_8628 Rabeljni nadomestni deli za J 45. 55. 0633-584, 632-083, popoldan 8748 Kupim stanovanje do 35000 DEM. ©061/15-90-508 a/is STANOVANJA PRODAMO: avtobus-na postaja H 8 prodamo atrijsko 2 ss, 58 m2 z balkonom, cena 90.000 DEM, Planina II 1 ss, 50 m2, R. Papeža, III. nadst., cena 56000 DEM, Valjavčeva 2 ss, 53 m2, III. nadst., cena 58300 DEM, Planina II. 3 ss, 72 m2, II. nadst., cena 80.000 DEM. FRAST.d.o.o. NEPREMIČNINE, Jezerska c. 54 b, Kranj. ©242-651, od 10. do 16. ure 8770 STANOVANJA KUPIMO: v Šorlije-vem naselju 2ss lastniško, pri nebotičniku kupimo 3 ss lastniško. FRAST, d.o.o. NEPREMIČNINE, Jezerska c. 54b, Kranj. ©242-651, od 10. do 16. ure_8771 STANOVANJA PRODAMO: v Radovljici 2 sobno 50 m2, 2,5 sobno 79 m2. K 3 KERN Kranj.d.o.o.. Komenskega 7, ©221-353 6781 STANOVANJA PRODAMO: na Jesenicah garsonjero 23 m2 in 3 sobno stanovanje 79 m2. K3 KERN Kranj, d.o.o., Komenskega 7, ©221-353 STANOVANJA PRODAMO: v Kranju 1 sobno 35 m2, 2 sobno 50 m2, 58 m2, 61 m2, 62 m2. 63 m2, 65 m2 in 68 m2. 2,5 sobno 67 m2, 2s+2 k sobno 89 m2 in 98 m2. K 3 KERNJ Kranj.d.o.o., ©221-353_8783 STANOVANJA PRODAMO: v centru Kranja 76 m2 v 2. nadst. , primerno za poslovne namene. K 3 KERN Kranj, d.o.o., Komenskega 7, ©221-353 8784 STANOVANJA PRODAMO: v Škofji Loki 2 sobno 58 m2. 59 m2, 61 m2 in 3 sobno 80 m2, 76 m2 v mestnem jedru. K 3 KERN Kranj.d.o.o., Komenskega 7, ©221-353 8785 STANOVANJA PRODAMO: v Tržiču 2 sobno za 35000 DEM, na Deteljici 1 sobno. K 3 KERN Kranj.d.o.o.. Komenskega 7, ©221-353 8786 VOZILA PRODAJA, ODKUP rabljenih vozil in prenos lastništva. ©325-981, 325-659, po 20. uri 5762 Ugodno prodam R 5 CAMPUS plus, letnik 1993. ©216-632. po 15. uri VVARTBURG 1,3, letnik 1989, ugodno prodam. ©328-807 8007 Prodam R 4 GTL, letnik 1984, reg. do 29.1.96 za 1500 DEM. ©633-539, zvečer_srn CITROEN - rabljeni in novi rezervni deli ter odkup avtomobilov Citroen. ©064/692-194_8186 ( NAKUPOVALNI IZLET v Italijo Por-togruaro - kombi. ©49-442 8314 <( Prodam R 18. letnik 1984 in FIAT Agenta diesel, letnik 1982. ©310- 537 8336 Prodam FORD FIESTA 1.3 NEW-PORT, letnik 7/93. ©52-172 8339 Ugodno prodam VW HROŠČA 1300. ©241-127 8358 Prodam R 5 CAMPUS, letnik december/89, cena po dogovoru. ©714-325. vsak dan od 15. do 19. ure 8361 Z101 mediteran, letnik 1980, reg. do 11/95, cena 1050 DEM, prodam. »224-357 8365 Prodam GOLF model 88, reg. 12/95, cena 8800 DEM. »323-235 8369 LADA 1500 SL, letnik 1981, motor 88, prodam za 1650 DEM. »331- 858 8371 Tel.: 061/612-225 d.o.o. FIAT PUN TO 55 S 3V velika izbira vseh barv 15.700 DEM NAJCENEJE ob nakupu vam podarimo avtoradio Blaupunkt z zvočniki PLAČAJ IN ODPELJI ! 'plačljivo v SIT po podjetniškem tečaju IB na dan prodaje STANOVANJA NAJAMEMO: Najamemo več manjših stanovanj ali garsonjer za poslovneže in družine brez otrok. Najamemo 2 ss v Kranju za štiričlansko družino. DOM NEPREMIČNINE, Koroška c. 16. Kranj center, » fax: 211-106_8799 STANOVANJA KUPIMO: v Kranjski gori in na Bledu kupimo manjše stanovanje ali apartma z lepim razgledom, v Kranju v Šorlijevem naselju 2 ss. DOM NEPREMIČNINE. Koroška c. 16, Kranj center, »211-106 8800__ STANOVANJA PRODAMO: 2 ss v centru Kranja, 88 m.2, III. nad., dva balkona, CK, 1300 DEM/m2. DOM NEPREMIČNINE, Koroška c. 16. Kranj center, »211 -106 saoi VARSTVO Iščem VARSTVO za 10 mesečnega fantka na mojem ali vašem domu. Celar. » 326-801_8696 Na našem domu nudim varstvo otrok. ©212-431_8769 VOZILA DELI PRTLJAŽNIK za FORD FIESTO, novi model, prodam. ©327-319 8479 Prodam SPOJLER za vlekof kamp prikolice, ugodno. ©48-011 8508 Prodam JUGO 55 KORAL, letnik 1989, cena po dogovoru. ©66-310 8493 Ugodno prodam CITROEN GA, lahko tudi za dele. ©85-361 8494 JUGO 55 KORAL, letnik 1989, reg. do konca 9 meseca. Vrhovac, Gorenjska 20, Radovljica 8502 Prodam JUGO 45 A, letnik 1986. ©211-018_8510 GOLF diesel, 1989/10, garažiran, prodam. ©714-512 sen Prodam Z 101. letnik 1985. reg. 3/ 96, ohranjena, ugodno prodam. «719-508_8519 Odkupujemo karambolirana vozila tip JUGO 45 in 55. ©633-584, 632-083, popoldan 8524 Tovorni avto MERCEDES 911, 5 t, ugodno pordma. 0731-090 8540 Prodam UNO 45, letnik 1989. 0241-078_8644 R 4, letnik 1983, registriran do avgusta, ohranjen prodam ©67-573 Prodam GOLFA JGL, letnik 1980, reg. do 2/96. ©881-929 8551 KRANJ alobu ODDELEK KOLES - V KLETI Velika izbira koles ) IZREDNO UGODNO : kolo model: HURRICANE oprema: Shlmano, 18 prestav : Mi H MOŽNOST NAKUPA NA 6 OSEBNIH ČEKOV JUGO 60, letnik 1989, reg. do 7/95, prodam. ©326-110_637; Prodam R 5, letnik 91, Campus, rdeča barva. Majkič, Valjavčeva 7, Kranj_84ie Z 750, letnik 1982. lepo ohranjen, cena 650 DEM. Zupane, Zoisova 8 Kranj_mv, Prodam R 19, letnik 1990,97000 km dodatna oprema, cena 14000 DEM ©216-237_ 841Ž Prodam rdečo VISO 86, reg. še en mesec, cena 3600 DEM. ©46-874 8420_ Prodam MB 1213,letnik 1983, ALU KESON 6,20x2.42. ©741-655 8425 Prodam starejši avto 126 P, v voznem stanju. Ferbar B. J. Puharja 9, Kranj, po 20. uri__8430 Prodam Z 101, letnik 1982 in 4 LADE. ©224-029_8446 Starejši GOLF, srebrn, s petimi vrati, zatemnjena stekla, prodam. ©332- 503 8447 Prodam zelo ohranjeno ŠKODO 120 LS, letnik 10/79. Pirih, Mošnje 4. Radovljica 8448 OPEL ASCONA 1,6 S, letnik 1985, dobro ohranjen, cena 6.400 DEM. MOTOR BT 50 S, letnik 1989, registriran celo leto, cena 750 DEM. APN 6 S, letnik 1994, še v garanciji, cena 850 DEM. © 332-648 845? Prodam ZASTAVO 101 GTL 55, letnik 1984. B 224-529_8458 YUGO KORAL 55. letnik 1989, registriran do 1/96, 89.000 km. Inf. pop. © 57-987 8463 Prodam LADO SAMARO, letnik 1989, motor v okvari, cena cca« 4000 DEM. ©224-361 8465 JUGO 45 KORAL, letnik 1989, bele barve, prodam. ©52-014 8466 Prodam JUGO KORAL 55, letnik 1989, prvi lastnik. ©211-285 8473 JUGO KORAL 60, letnik 1990. reg. do 96/2, prodam. ©631-568 8565 Prodam 126 P, letnik 1985 za 800 DEM. ©217-026_8567 Prodam PEUGEOT 405 SR, letnik 1988 zelo dobro ohranjen, bogata dodatna oprema. ©76-813 od 9 do 12 in od 14. do 19. ure 8569 Prodam ŠKODO FAVORIT 136 LX, letnik 1993, modre barve. ©328-202 8570 Prodam PEUGEOT 405, SR, letnik 1988, zelo dobro ohranjen, bogata dodatna oprema. ©76-813, od 9.do 12. ure in od 14. do 19. ure 8571 Prodam osebni avto VW JETTA 1300, letnik 1981. ©422-018 8572 Prodam JUGO KORAL 45, letnik 1990. JUGO KORAL 45. letnik 1987. ©312-329 8575 Prodam Z 101 mediteran, letnik 1982, reg. 6.6.95, rdeč, 55000 km, cena po doaovoru. ©736-780 8590 Prodam AUDI, letnik 1990. ©241- 642 8594 ZASTAVA GX 1,1. letnik 1988, registriran do 3/96, prodam. © 78- 315_8604 Prodam OPEL KADETT SOLZA 1,3 S, letnik 1987, prevoženih 76000 krti. ©720-566_ 8612 Prodam GOLF benzinar, letnik 1979. ©682-182_8630 Prodam BMVV, letnik 1984. cena pO dogovoru. ©310-778_»si Prodam FIČOTA, letnik 1982, 7O0 DEM. ©78-513. popoldan 863? Ugodno prodam FIČOTA, registriran 12/95. ©802-739_sej« JUGO 55 KORAL, I. 10/88, bela barva, cena 3850 DEM. Boris. ©714-879. 14-20. ure_8653 Prodam FORD FIESTA 1.8 D GHIA letnik 1992. črna. centralno zakle- Eanje, elek. stekla tonirana, zvočniki, atodna zaščita, 5.4 1/100 km. ©43- 144 8661 Prodam ŠKODO FAVORIT 135 LJetnik 1992. ©53-712_8663 Prodam R 5, letnik 10/90, 65000 km, 5 vrat, bele barve, cena 9200 DEM. ©714-448 866« JUGO 45 A, letnik 1986, prodam. Rodiš, Zlato polje 3 d, Kranj 867i Prodam odlično ohranjeno Z 101, letnik 1987, cena 2600 DEM. ©312- 255 _8707 R 18 TU, letnik 1984, reg. do 2/96, odličen, cena 3500 DEM. ©45-170 8711_ J Prodam R 18 TL, letnik 1982, registriran do 10/95. ©741-845 87i4 HYUNDAI PONY 1.5 GLS, letnik 1990. R 5 plus, letnik 1993, SIMC/» HORIZONT GL, letnik 1979 in LADA SAMARA, I. 90, prodamo. AVTOSEf' VIS LUŠINA, ©632-286_ert« Prodam ŠKODO FAVORIT 136 L, letnik 1990. ©403-285_87* VW HROŠČ, letnik 1976, prodam-©632-145_ Prodam NISSAN MICRA, letni* 1990. prevoiženih 29000 km-©224-247_JJjS Prodam GOLF JX 1,3 B, letnik 1989. ©730-577___873» MERCEDES diesel 220, enkratno ohranjen, starejši letnik, ugodno prodam. ©329-061__«740 Prodam 101 SKALA 55, L. 1989/1°' REG. DO 15.10.95. ©224 626 Prodam JUGO SKALA 55, letn«j 1989. ©58-347__^ Prodam JUGO 55, letnik 1983' ©66-473___ Z 750, letnik 1984. reg., prodam-©41-083__»J* Prodam R 5, letnik 1991, 50.000 km cena 9800 DEM. ©733-537 ^ Prodam Z JUGO 2,2 GX, prva rej* marec 1988, pravkar registriran ohranjen. Presoije 116 Prodam R 18, letnik 1983, 5 pres«* kovinska barva. ©51-514 Prodam R 5 CAMPUS, letnik 1993-14000km. ©331-192_ R 21, letnik 1989, dod. oprem* prodam, cena ugodna. ©633-664 MIRKA VADNOVA 1, KRANJ UPRAVA, tel., fax: 064/241-751 TRGOVINA IN STRANSKI OBRATI, tel. 064/224-242 ŽIRO RAČUN ŠT. 51500-601-13752 POPRAVEK RAZPISA JAVNE DRAŽBE za prodajo poslovnih prostorov in zemljišča, objavljenega v petek, 7. 4. 1995 na 35. strani Gorenjskega glasa. Pravilno se glasi: 2. Izklicna cena za poslovne prostore je 104.000,00 SIT/m2, za zemljišče v Struževem 32.000,00 SIT/m2. mobitel CENEJE PRI TAKOJŠNJEM HAilliJ ► ZA VSE NAŠE UPORABNIKE ► ZA NOVE UPORABNIKE PRI NAKUPU g; jI DRUGEGA OZIROMA VSAKEGA NASLEDNJEGA APARATA BEŽKOVA VILA - arh. PLEČNIK 1936 rcKRANJ.KokrSkac.27 Teh:064/222-616 OD 110.461 SIT DO 216.166 SIT (BREZP.D.) Za nedoločen čas zaposlimo dva ZIDARJA. SGPP Mojstrana, tel.: 064/891-321 prodam JUGO 45 AX, letnik 1987. 9/95. 0310-208, po 15. uri 8768 Zaposlitve ZAPOSLIMO SIMPATIČNO DEKLE v »gstin3kem lokalu. «45-360 7371 v Kavarni Vencelj v Preddvoru ^Pošlim NATAKARICO ali natakarja. *45-Q52_7728 Bledu zaposlim OPERATERJA na Botopni eroziji. 0741-038 in fax: ^-330_ 7829 ste brez zaposlitve, imate prevoz /•voljo do dela z ljudmi, vam nudimo ^ožnost redne zaposlitve. Vse informacije na O 53-415, sreda in četrtek I^dan. _ 7976 ^aposlimo vestno dekle za strežbo v ggzeriji. 043-552_798? Uposlim PRODAJALKO v živilski !'roki, praksa zaželjena. Trgovina VOitunovc, Binkelj 1, Šk. Loka, ^621-804 8021 '/namo 3 prosta delovna mesta za ^jnamično delo z izredno stimulativ-^načinom plačila. O 76-622 eoe/ bi radi zaslužili, pokličite zvečer *215-041 8106 >R TISKARNA KNJIGOVEZNICA RADOVLJICA vabi k sodelovanju OFFSET TISKARJA za tiskanje na dvobarvnem tiskarskem stroju. Zaposlitev je za nedoločen čas, s 3-mesečnim poskusnim delom. Prednost imajo kandidati s prakso na dvobarvnih tiskarskih strojih. Pisne prijave z dokazili pošljite na naslov: Tiskarna knjigoveznica Radovljica, Ljubljanska 56, 64240 Radovljica. ZT KOMERCIALIST z dolgoletno prakso, opremljeno pisarno in znanjem angl., nem., italj., sprejmem honorarno delo. šifra: NE AKVIZI-TERSTVO_8123 Pizzerija POD GRADOM zaposli simpatično dekle za strežbo. D52- 055 8132 Zaposlimo KV KUHARJA za pripravo jedi po naročilu in delavko za pomoč v kuhinji. Pogoj: lasten prevoz. 0714-004,715-716 eno Sprejmem vsa zidarska in fasaders-ka dela z našim materialom. 0332-183 ali 718-037_8113 V času sezone bi na Pokljuki potrebovala zakonski par (srednjih iet) ali kuharja -ico za pomoč. Začetek konec aprila začetek maja. Penzion Pri Mari, 00609/627-534, zvečer ali zjutraj do 10. ure auo DZS D.D. VAM ZA PREDSTAVLJANJE KRAJEVNEGA LEKSIKONA SLOVENIJE GARANTIRA VELIK ZASLUŽEK. PRIKLJUČITE SE NAM. ZAGOTOVIMO VAM UVAJANJE, REDNO ZAPOSLITEV IN PREVOZ. O 59-041 ali 0609/627-641 8162 Iščem zidarsko in fasadersko delo. Imam skupino, delam kvalitetno in za solidno ceno. 0401-316 8309 Dekle - študentko zaposlimo honorarno za strežbo pijače v Bistroju Matjaž v Kranju. 0222-430 8373 Smo proizvajalci MEDICINSKIH PROIZVODOV za osebno uporabo. Iščemo prodajalce. Dober zaslužek! O802-274, 0609/618-775 8377 V redno delovno razmerje vzamemo zastopnika za področje Gorenjske -smer merilni programi; Stimulativni OD. 0721-169 8378 PS išče PASTIRJA Mlake - Ratito-vec, pričetek v maju. 066-513, zvečer 8486 Iščem žensko za izdelavo rezancev na območju Šk. Loke - Železnikov. »64-226 8501 Zaposlim več STROJNIKOV gradbene mehanizacije. 0325-998, 0609/620-471 8813 Zaposlim več ŠOFERJEV za kiper kamion. 0325-998. 0609/620-471 r OSMRTNICA Umrl je ljubi mož in ata OSKAR ŠKULJ roj. 14.12.1912 v Trstu Od njega se bomo poslovili danes, v torek, 11. aprila 1995, ob 16. uri na pokopališču v Lipici. Na dan pogreba bo žara v mrliški vežici v Lipici. ŽALUJOČI VSI NJEGOVI Škofja Loka, Ljubljana, 9. aprila 1995 SPOROČILO O SMRTI Umrl je OSKAR ŠKULJ dolgoletni ravnatelj Ohranili ga bomo v trajnem spominu. Kolektiv Glasbene šole Škofja Loka ZAHVALA V 86. letu starosti nas je nepričakovano zapustila naša draga mama, sestra, stara mama, tašča in teta MARJETA ŠOLAR roj. Prevc iz Dražgoš Iskreno se zahvaljujemo sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so nam v l?2kih trenutkih stali ob strani in jo spremili na zadnji poti, izrekli sožalje, darovali cvetje »n sveče ter jo v tako velikem številu spremili na zadnji poti. Iskrena hvala g. kaplanu Marku Marinku in g. duhovnikom iz Rakovnika in Trstenika za lepo opravljen pogrebni °J>red. Lepa hvala g. kaplanu Simonu Onušiču za obiske na domu. Govorniku g. Rafku Kavčiču za besede slovesa in cerkvenemu pevskemu zboru za lepo petje. Najlepša hvala Kolektivom: ŽITO Ljubljana, ALPETOUR Škofja Loka, DOMEL Železniki, TERMO Škofja Loka, ter vsem, ki ste se poklonili njenemu spominu in izrekli ustna m pisna sožalja. Vsem in vsakemu posebej še enkrat hvala. VSI NJENI Dražgoše, Ljubljana, Praprotno, Železniki, Podlonk, 28. marca 1995 Iščem zaposlitev, sem ekonomski tehnik. 082-319 Mira 8517 Zaposlimo delavca. 0718-077 8542 Redno ali honorarno zaposlimo elektroinstalaterja - elektrotehnika. 0718-077 8543 DZS redno ali honorarno zaposli več zastopnikov. Plačilo stimulativno. O 57-432. zvečer B553 Medicinski artikel, prvič na trgu, nujen za vsak dom vam omogoča dober zaslužek. 0329-010 8592 Za bukova drva grem delat, šifra: KV ZIDAR 8602 Pri honorarnem delu ob lepem zaslužku nudimo pomoč pri uvajan-iu. 066-702, zvečer 8623 Iščem mlajšo TRGOVKO za delo v živilski trgovini, nadomeščanje med porodniškim dopustom. 0217-561, popoldan 8722 Redno zaposlimo prodajalko živilske stroke v trgovini "PR' ŠTEFAN" v Solcah. 066-362 ali 64-066 8734 Iščem delavca za storitve na terenu v okolici Radovljice. 0736-256 8752 živali Takoj honorarno zaposlimo IZKUŠENO ŠIVIUO. Možna kasnejša redna zaposlitev. Šifra: Zelo dober zaslužek Zaposlimo delavca za enostavna dela. O064/43-123 8646 Dobro plačano honorarno delo nudimo. 081-369 in 84-479 8665 Zaposlim REZKALCA na ALG 200 na Bledu. Šifra: DOBRA PLAČA 8667 Bistro JURČEK v Begunjah zaposli dekle za strežbo v lokalu. 0733-311 8679 Na turistično kmetijo takoj sprejmemo mlajši upokojeni par, upokojenca ali delavca. Informacije na O 47-290 8683 Iščem ŠIVILJO. 0731-090 8712 KEKEC SP honorarno zaposlimo študente zaključnih letnikov matematike, fizike, angleščine, slovenščine, nemščine za poučevanje šolske mladine po domovih na Gorenjskem. Ob sredah med 8. in 11. uro 0710-099 sns Rjave JARKICE ter beve za dopi-tanje, prodam. Staninik, Log 9. O 685 546 8152 Prodam 10 dni starega TELETA. 083-138 8362 Prodam: TELIČKO 160 kg težko, simentalko. 043-436 8381 Prodam PSIČKE KOKERŠPANJELE. O 50-610 8460 Prodam pritlikave PETELINE angleške pasme. O 876-179, popoldan Prodam MLADE PSIČKE, črnobele, zelo prijazne. O 721-332 ssoe Prodam dva PRAŠIČA 50-60 kg težka za nadaljno rejo. O51-047b509 Prodam OVNA za pleme. O 686-259 8515_ _ Kupim TELETA simentalca BIKCA, starega 10 dni. O 715-636 3535 Kupim 14 dni starega BIKCA. 0731-592_ 8536 Prodam dve mladi KRAVI simentalki. 0731-261 8546 Prodam KRAVE po izbiri. Juvan, Olševek 27 8593 TELETA 125 kg, prodam; Kupim 10 dni starega. O 57-937 aeoo PSA LABRADORJA, starega 5 mesecev, poceni prodam. O 47-237 Plemenske KUNCE - OVNAČE, mladiče samce, prodam. O 45-532, dopoldne. 8603 Prodam TELIČKO simentalko 150 kg, frizijko 130 kg ter PRAŠIČA tečkega 90 kg. 0682-745 seoe Prodam 8 mesecev brejo TELICO simentalko A kontrola. 049-001 8609 Prodam črnobeiega BIKCA okoli 100 kg. 0733-697_e«4 Prodam BIKCA frizijca starega 10 dni. Bernik, Žabnica 43 8647 Prodam štiri mesece brejo simentalko. 0686-057 od 19. do 21. ure 8649_ Podarim PSA dobrega čuvaja in pasjo hišo. 043-172 8652 PURANE stare en mesec za rejo prodam. Cena 850 SIT/kos. 0217- 128 8681 Prodam mesnate PUJSKE od 20-100 kg težke. Stanonik. O 685-546 8685_ Prodam 6 tednov staro TELIČKO simentalko. Zalog 19, O421 -0248692 Prodam TELIČKO matafonko, pod A kontrolo, 130 kg težko, za nadljno rejo ali zakol. O 714-081 8698 Prodam mlado visoko brejo KRAVO, šenturška gora 3 sroe Prodam BIKCA simentalca. starega 3 tedne. 0880-649_8739 Prodam TELIČKO simentalko 150 kg. 0682-670 8743 Prodam BIKCA okrog 300 kg. Lah Barbara, Komendska dobrava 2, Komenda 8745 PURANI za dopitanje. Suhadole 12, Komenda, 0061/841-375 8746 Prodam črnobelo TELIČKO, staro 4 mesece. O 688-725 87ss Kupim telička tudi frizica do 10 dni starega. 0733-149 8762 Prodam BIKCA, starega 14 dni. 0876-171 8765 ZAHVALA Ob izgubi dragega moža in očeta JANEZA KLEMENČIČA se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, podjetju Sava Kranj, upokojencem in invalidom, pevcem ter sostanovalcem za poslovilni govor, podarjeno cvetje in spremstvo na njegovi zadnji poti. Vsem imenovanim in neimenovanim, iskrena hvala. Žalujoči: žena Mirni, hčerka Sonja z družino in sin Bojan ZAHVALA Če bi te solza obudila, te črna zemlja ne bi krila. Po hudi bolezni nas je v 38. letu starosti mnogo prezgodaj zapustil naš dragi mož, oče, sin, brat in stric JANKO FERDIN bančni uslužbenec Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom, sodelavcem in znancem, ki ste nam izrekli ustno in pisno sožalje, podarili cvetje, sveče in denar ter ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Prisrčna hvala dr. Camleku, dr. Zamanovi, dr. Leskovarjevi, dr. Krečevi in osebju bolnišnice Golnik, dr. Plevniku, dr. Reschnerju, dr. Rženu in osebju UKC Ljubljana za ves trud in skrb, g. župniku Ambrožiču za lep pogrebni obred, g. Sinku za ganljive poslovilne besede in pevcem za zapete žalostinke. Vsem in vsakemu posebej iskrena hvala. Žalujoči: žena Martina, sin Aljaž, hči Anja, ata, mama, brat Niko z družino, sestra Zdenka z družino, brat Lado z družino in ostali sorodniki. ZAHVALA V petek, 31. marca 1995, nas je zapustil naš dobri oče, dedek in pradedek PETER DRINOVEC roj. 1910 V ponedeljek, 3. aprila 1995, smo ga položili k večnemu počitku poleg njegove žene na farnem pokopališču na Koknci. Ob njegovi smrti in pogrebu smo dobili toliko izrazov sočutja, da na tem mestu ne moremo našteti vseh tistih, ki jim dolgujemo hvaležnost. Zato se pretreseni in ganjeni zahvaljujemo vsem, ki ste nam stali ob strani, vsem, ki ste našemu očetu izkazali poslednjo čast s cvetjem, svečami, govori, z ganljivim lovskim slovesom in s tako množično udeležbo ob njegovem grobu. Hvaležni smo LD Storžič, ZŠAM Kranj, ZB Kokrica, TD Kokrica in gospodu župniku za lep pogrebni obred. Njegovi: Helena, Niko in Meta z družinami Kokrica, Koper, 3. aprila 1995 Zanimiva petkova akcija kranjskih poklicnih gasilcev "Šestica" obtičala v Tavčarjevi ulici V petek ob 9.45 je gasilska "šestica'" s spremljevalnim terencem krenila iz garaže ob Oldhamski cesti v stari del Kranja. Bil je čas dostave, razen tega so ponekod v ozkih mestnih ulicah na odvoz čakali kosovni odpadki. Kranj, 11. aprila - Skratka, gasilci mukoma obvozili, prav tako osebno limuzino sila ponesrečen čas za ga silsko intervencijo. Na srečo ni šlo za pravi klic na pomoč, pač pa za preverjanje, kako hitri in učinkoviti bi bili lahko gasilci, če bi bil alarm pravi oziroma katerih čeri bi se v tem primeru morali ogibati. Prvič se je nekoliko zataknilo že v Reginčevi ulici. Pri knjigarni DZS je stal dostavni kombi, ki pa se je hitro umaknil rdeči šestici. Drugi kombi v isti ulici so na ovinku v Tomšičevo ulico, dva avtomobila in kup kosovnih odpadkov nasproti fakultete. Pred trgovinico na vogalu v Pot na kolodvor pa ni šlo več. Lastnik je moral moteči avto odpeljati drugam. Z Gasilskega trga je pod velbom uspela priti na Glavni trg samo "šestica", visoka 2,8 metra. Nobena druga cisterna kranjskih poklicnih gasilcev ni tako nizka. Po Cankarjevi je šlo dokaj gladko do ovinka v levo. Tu je šofer moral kar nekajkrat "popraviti", da je oster zavoj speljal. Problematično je bilo tudi tesno srečanje s parkiranim mer-cedesom v Cankarjevi ulici pa vožnja mimo tržnice, kjer so prodajalci razpostavili svoje blago prek roba tržnega prostora, povsem ustavilo pa se je prav na koncu potrebovala približno 25 minut. V petkovi akciji ni šlo za merjenje časa; če bi res gorelo, denimo, v Cankarjevi ulici, ne bi ubirali bližnjic, pa tudi sama vožnja bi bila bržčas manj "nežna". Poduk akcije ie drug; da so Tomšičeve ulice pri Čolnar- mestne ulice kljub promet-jevi hiši. Čeprav je "šestica" nim prepovedim ponekod še z ogledali vred široka le 2,75 metra, je bil izhod iz ulice zanjo preozek. Za vožnjo skozi stari del Kranja je gasilska ekipa vedno neprevozne. Zanimivo pa je, da so imeli gasilci prejšnji večer na isti poti še več problemov... • H. Jelovcan, foto: L. Jeras NESREČE V ovinku gaje zaneslo Loka pri Tržiču, 10. aprila - V soboto, 8. aprila, so v jeseniško bolnišnico odpeljali huje poškodovanega Jožeta S iz Loke pri Tržiču. Tega dne je iz smeri Bistrica proti Retnjam vozil osebni avto golf, v Loki pa ga je v rahlem levem ovinku začelo zanašati in je zapeljal desno. Po šestih metrih drsenja se je avto prevrnil na streho in udaril ob drevo. Voznik ni bil pripet z varnostmi pasom, odvzeli pa so mu tudi kri za preiskavo. Kdo je povzročil nesrečo v Savski Loki? Kranj, 10. aprila - Kranjski policisti iščejo neznanega voznika, ki je v nedeljo, 9. aprila, ob 22.40 uri vozil v Savski loki osebno vozilo temne barve - mazda ali renault. Pripeljal je iz smeri križišča proti Iskri in zapeljal na nasprotno stran vozišča. Tedaj mu je naproti pripeljal voznik osebnega avtomobila Drago B. in da je preprečil trčenje, se je umaknil na desno, trčil v robnik, avto je začelo zanašati preko pločnika in proti Savi. K sreči se ni zgodilo kaj hujšega, policisti pa prosijo morebitne očividce nesreče, naj se oglasijo. Z mopedom v avto Žiganja vas, 10. aprila - V nedeljo, 9. aprila, je Franci H. iz Pristave vozil moped skozi Žiganjo vas proti Se-benjam. V ostrem desnem nepreglednem ovinku je zar- adi prevelike hitrosti začel zavirati, a očitno nespretno, saj je trčil v del osebnega avtomobila, ki ga je vozil Aleš P. iz Pristave. Voznik in potnik sta padla z mopeda, voznik je utrpel hujše telesne poškodbe, sopotnik pa je imel srečo in ni bil poškodovan. Smrtna nesreča motorista Hotovlja v Poljanski dolini, 10. aprila - V soboto, 8. aprila, se je v Hotoviji v Poljanski dolini smrtno ponesrečil 25-letni motorist Marko K. Bil je brez vozniškega dovoljenja in brez zaščitne čelade, ko je vozil po lokalni cesti proti Hotoviji. Najprej je nesrečno zapeljal v Koritnico, nato Ereko nje in se zaletel v ozolec. Vrglo ga je zanazj na vozišče, kjer je obležal. Dežurni zdravnik, ki je prihi-tel na kraj nesreče, mu ni mogel več pomagati. • D. S. KRIMINAL Tatvina v Vili Bled Bled, 10. aprila - Policisti Eolicijske postaje Bled so ili obveščeni, da se je v Vili Bled zgodila nenavadna tatvina. V reprezentančni blejski vili so predstavljali gostom in obiskovalcem odlična in kvalitetna vina. Naenkrat pa so zgroženi opazili, da je redka, 230 tisoč tolarjev vredna steklenica slovenskega vina s posebno štampiljko m z zlato 17 gramov težko ploščico, izginila neznano-kam. Steklenica je bila shranjena v recepciji, a očitno Eremalo zavarovana, da ne i postala plen nekega strastnega zbiralca kvalitetnih in dragocenih vin. • D. S. Ljubitelja panike in bomb Kranj, 10. aprila - Kranjski policisti so raziskali primer dveh mladoletnikov, ki sta zašla na dokaj čudna kriva pota. Oba mladoletnika, ki sta imela za seboj že dve tatvini: v osnovno šolo Helene Puhar in v osnovno šolo Simon Jenko, od koder sta odnesla videorekorderja in denar, sta se dvakrat izživljala tako, da sta iz telefonske govorilnice pred Globusom v Kranju telefonarila policistom, da sta pred Globusom dve bombi. Obe sporočili sta bili seveda lažni. • D. S. Ne kurite na prostem Kranj, 10. aprila Gorenjski policisti opozarjajo na nevarnost požarov na prostem, kajti v minulem tednu je bilo zaradi malomarnega kurjenja na prostem več požarov, ki so povzročili kar precejšnjo gospodarsko škodo. Tako je gorelo v stanovanjski hiši v Škofji Loki, v vasi pri Bohinju je zagorela suha trava, ogenj se je razplamenel na 250 kvadratnih metrov površine na Kriški gori, otrok pa je pri Hrašah zažgal kar kozolec in povzročil za 110 tisoč tolarjev škode. Zaradi otroške igre pa je gorelo tudi v Podbrezjah. • D.S. Z včerajšnjega sojenja Primožu Koširju Usodni udarec ostaja nepojasnjen Dr. Venčeslav Kapus, izvedenec za plavanje: "Ob običajnem plavanju dvojne žabice obtoženec žene ni mogel udariti z nartjo!" Kranj, 11. aprila - Včerajšnji, Vendar pa to pri običajnem usodni udarec, ki jo je očitno načinu dvojnega plavanja ni običajno. Poškodoba, kot je bila ugotovljena pri utopljenki, ni mogla nastati zaradi udarca pod vodo. Obtoženec namreč navaja, da je imel takrat, ko se je od žene te na kranjsko sodišče ni odtrgal, noge v vodi. Tak lilo, predsednik senata, sod- udarec bi bil mogoč le nad predvidoma zadnji dokazni dan na sojenju 27-letnemu Primožu Koširju z Mili, obtoženemu umora žene Mateje 4. avgusta lani, naj bi zjutraj prva ponovno pričala obtožence va prijateljica. Vendar je na kranjsko sodišče ni lilo, predsednik senata, sodnik Igor Mokorel,Je povedal, da naj bi bila priča v bolnišnici. Sicer pa je senat včeraj zaslišal tri izvedence za plavanje, ki so na predlog tožilke Andreje Šarabon in pristanek senata 24. marca izvedli rekonstrukcijo usodnega blejskega plavanja v kranjskem olimpijskem bazenu ter pred tednom dni senatu poslali svoje pismeno mnenje. Dr. Venčeslav Kapus, predstojnik katedre za plavanje na fakulteti za šport je na uvodno vprašanje tožilke Šar-abonove, ali je pri plavanju dvojne žabice mogoče plavalki zadaj zadati tako poškodbo, kot jo je imela 24-letna Mateja Košir, odgovoril z ne. "Govorim za plavalca, ki naj bi jima bilo v vodi prijetno, skupno plavanje v užitek. Udarec pa je mogoč v izjemnih okoliščinah, hotenih ali ne. Govorim za primer nehotenosti, tako kot ga je opisal obtoženi. Potem ko se je Primož, kot pravi, odtrgal od žene, ki ga je med plavanjem dvojne žabice z rokama držala za gležnja v spodnjem delu meč, in zaplaval kravi, bi Jo lahko z nogo udaril le, če bi imela roki močno pokrčeni oziroma bi si bila blizu. vodo. V položaju, ki f»a opisuje, tudi ni moglo priti do udarca z nartjo, mogoč bi bil samo speto, z nartjo pa le Eri navpičnem potapljanju, o bi bile noge nad vodo," je povedal dr. Kapus. Zagovornica obtoženega Koširja, odvetnica Lucija Ušaj Sikovec, je izvedenca spomnila, da Koširju dvojno plavanje z ženo ni bilo prijetno, saj ji je dvakrat dejal, naj ga spusti, ker je bil utrujen, zeblo ga je, voda mu je šla v usta, s spodnjim delom telesa ga je vleklo navzdol. Mateja je torej Primoža obremenjevala, mogoče je, da ga je potegnila nazaj, v tem primeru bi si bila dovolj blizu, da bi jo ob odtrganju od nje po naključju lahko udaril z nogo, kot pravi. Dr. Kapus je takšno razlago dopustil, vendar ponovil, da bi v takem primeru plavalko zadaj lahko udaril le s peto. Njegovo mnenje se razhaja od mnenj izvedencev sodne medicine dr. Jančigaj in prof. Dolenc, ki sta tako peto kot pest glede na obseg podplutbe na levem temensko-senčnem predelu Matejine glave izključila. S čim oziroma kako je Mateja dobila spravil v nezavest in povzročil njeno utopitev, torej ve sanio obtoženi Primož Košir. Na včerajšnji obravnavi je predsednik senata na predlo? zagovornice zavrtel tudi video posnetek simulacije pla' vanja zakoncev Košir v kranjskem olimpijskem bazenu. Zagovornica je namreč opozorila, da je plavalec ti? demonstraciji dvakrat udaril plavalko za njim. Dr. KapU$ je vztrajal pri mnenju, da je šlo pri tem za udarca s petd ko je plavalka plavala z močno pokrčenima rokami torej blizu plavalcu pred seboj, ki je imel tedaj no$° povsem iz vode, torej so bile okoliščine te simulacije drugačne kot jih je opisal Primo* Košir. S pričanji treh strokovnja: kov za plavanje se je dokazu' postopek včeraj zaključil §e pred tem je okrožna tožilk* spremenila obtožnico v delu. ki je govorila o morilske!*1 udarcu s topim predmetom; Primož Košir naj bi žen« Mateji vzel življenje na točno neugotovljen način s tem« da jo je tako močno udaril v levi predel glave, da jo je omamil, nato pa z obema rokama in težo svojega tele' sa tako dolgo držal poj! vodno gladino, da je zarad1 utopitve umrla. Sodni senat je pripor Prj' možu Koširju podaljšal Danes ob pol devetih bo na sodišču zaključna beseda obtožbe in obrambe. • B' Jelovčan Tržič, 7. aprila - Prvi od blokov na Mlaki, kjer bo deset stanovanj za neprofitni najemnine, je pred konceh marca dobil streho. Takrat j« občinski svet v Tržiču "spra^ pod streho" tudi predlog S**' no vanjske zadruge Gorenji kot investitorja gradnje ^ spremembo zazidalnega natf' ta Mlaka. Tako bodo skup«0 število stanovanjskih enot p0' večali od 35 na 41, naselje bo dobilo tudi trgovine, ga'8** in parkirišča. Pomembna j zlasti odločitev, da bodo, r8' zen prve etape izgradnje, vS# stanovanja namenili za trg* Besedilo in slika: S. Saje Kazenska ovadba proti Jelku Kacinu Kranj, 10. aprila - Uprava za notranje zadeve Kranj je v zvezi s prometno nesrečo obrambnega ministra Jelka Kacina dobila obvestilo o telesni poškodbi državljanke Hrvaške B.T., ki je bila poškodovana kot potnica v avtobusu. Potnica v avtobusu je bila hudo poškodovana, kar pomeni, da so v skladu z zakonodajo kriminalisti tožilstvu Kranj poslali kazensko ovadbo proti Jelku Kacinu. Glede na izjavo obrambnega ministra Jelka Kacina, da ni prehiteval, so kriminalisti odgovorili, da so na kraju nesreče opravili vse ustrezne postopke, med drugim tudi pregled vozila, ki ga Je vozil Jelko Kacin. Sodni izvedenec je izdal dokumentacijo, iz katere izhaja, da na vozilu ni bilo nobenih napak. • D. S. ttsfi OB 9.20 URI: KAJ HOČEJO JEZER JANI S SVOJO OBČINO DANES NA RADIU KRANJ: OB 17. URI: NA VRTILJAKU Z ROMANO: ODDAJA ZA OTROKE OB 20. URI: P0P0LEN ZVOK: ODDAJA 0 HI-FI