Za poduk in kratek čas. Školija in nadduliovnija Ptujska. (Daljo.) b) Pokrajinaki škofi. V osmem veku so divji Obri začeli zopet čez mejo siliti ia Slovoace aapadati. Ze pri prvih aavalih polastili so se Ptuja, ki je od teh divjakov imel 'muogo trpeti ter je a prostostjo svojo izgabil tudi slednje aledove krai-aaatva. Ker je kruti sovražuik zaiiraj dalje v Karautanijo ailil, proail je vojvoda Borut 1. 747. soaeduje Bavarce, aaj bi mu pomagali poajaae iz dežele pregaati. Bavarci ao to zelo radi storili. Pa za ovo pomoč moŁal je Borut bavarakega vojvodo Taaila priznati za, svojcga goapodaija ter mu v poroštvo zveatobe ua, Bavarako poalati avojega aina Gorazda, stri<"nika Hotimira ia več drugih veljavaili oaeb. In tako je Karaataaija postala odvisaa od Bavarske. Ali ravno ova odvisaost je imela dobre aasledke za krščaastvo aa Slovenakeai. Odkar so aamreč Bavarski vojvode dobili aeko vrhovao oblast aad sloveaakiaii knezi, prizadevali so ai Solaograški škofi aa vao moč, da bi po aaših krajih paganako vero zatrli ia luč večae resaice prižgali. Veliko sta k temu pripomogla tudi Gorazd ia Hotiiuir, ki sta bila v Soluogradu, kjer je takrat paatiroval slavai Virgilij v krščaaaki veri podučeaa iu krščeaa ter ata se po amrti Boruta vraila kot vaeta kriatjaaa v domovino. Gorazd, ki je očetn kot vojvoda aa Slo- venskem aledil. je v deželo poklical kračaaake duhovaike, ki so mu božjo služb.o opravljali ia  med pagaaakimi Sloveaci krščaaatvo širiti za-  čeli. Le tri leta je vladal Gorazd. Po ajegovi  amrti je vojvodiao prevzel ajegov bratraaec Hotimir. Tudi oa je iz Solaograda dobil dva duhovaika, Lupa in Majorana, ki ata po airai Karautaaiji učila in ae za razvoj krščanatva med Sloveaci veliko trudila. Cez aekoliko časa obrail ae jo Hotimir do sv. Virgilija, ki se je med tem vsled vaestraaake ždje dal veadar-le v škofa poavetiti, da-ai se je temu bil 22 let uatavljal, ter ga je prosil, aaj bi ajegovo deželo obiskal ia ljudatvo v veri potrdil. Ker pa mu to zaradi domačih opravil takrat ai bilo mogoče, poalal je avojega pomagavca, pobožuega škofa Modeata ia meaaike Vatona, Regiaberta, Kocara ia Latiaa, pa dijakoaa Ekharda v Karaatanijo, aaj bi oadi sv. vero širili, cerkve stavili ia duhovuike po pravilili sv. cerkve posvečevali. To ao tudi atorili. Je-li sv. Modeat s svojimi tovariši prišel tudi v Ptuj, ai zaaao, a toliko je gotovo, da je ta prvi pokrajiaski škof aa Sloveaakem večjidel Korošcev ia Kraajcev za krščaaako vero pridobil in si zaalužil častao ime apoatola Sloveacev. Umrl je okoli 1. 760. pri Gospej sveti aa Koroškem, kjer je tudi pokopaa (Dalje prih ) Smešnica 20. Prijeli so cigaaa, ki ai je aakopal krompirja aa ajivi g. župaika ter ao ga peljali pred župaika. ,,(>uiu", vpraša gosp. župnik, ,,čemu ai kradel, ali ae zuaš. da bi ti bil jaz dal krompirja, ko bi uie bil proail zanj?" ,,Zaam", odvrae cigan, ,,znani, da bi mi ga bili dali, za to pa sem šel kar po-nj aa njivo, tako bi si prihraail poti".