Modrovanj, da poznamo vzroke nestabilnostl, da |e treba to in ono narediti, imamo dovolj. Načelno vsi poznamo vzroke, ki spodjedajo stabllizacijo. Hočeš-nočeš, povezanl smo z njimi. Toda, koliko nas resnlčno vznemirjajo: nezado-voljiva produktivnost, razmetavanje družbenfh sredsetv, ve-liki stroški poslovanja, nefzkorlščene proizvodne zmogljlvo-sti, investlcljomanija, neustrezna organizacija dela. Koliko nas motl podatek, da srtio lanl zaradi odsotnosti z dela izgubili cela desettefja oziroma 80 mllijonov delovnlh ur all pa podatek, da smo lani zaradi neupravičenlh in upravičenih bolnisklh izostankov izgubili kar 7 % narodnega dohodka in delali (dnevno) od 3 in pol do 6 in pol ure namesto 8 ur? Koliko nas vznemirja neodgovornost? Koliko se nas sploh vse naieto tlče? Kdo je odgovoren za zajedavske vzroke?
Seveda, odgovoriii smo vsi. Stabilizacijaka akcija Je naša skupna enotna akcija., odgovornl so tudl tisti, kl Jo opazu|e)o od stranf. Stabilizacija se tlče vseh nas In mora nas vznemlr-jati. Saj vsekakor prepočasi spremlnjamo stvari. Stabilizaclja
Stabilizacija zahteva, da uresničimo dogovorjeno
terja ta čas predvsem hitrejši akcijski rltem, brezkompromi-sen spopad z opprtunizmom, birokratizmom In tehnokratl-zmom. Novih stabillzacijskih nalog pravzaprav ni - stare nas predolgo pozivajo v akcijo, ostajajo aktualne Ih so mnoglm slaba vest Ali nimamo premalo Ijudi, ki bi z osebnlm, dalov-nim zgledom premikali stvari?
Posameznik je lahko vzor, vzort pa vlečejo in spodbujajo. Tovrstne spodbude so uresničevanju stabilizacije ta čas potrebne. Zadevajo konkratno delo. Če bo to delo prispevalo k večji produktivnostl, k večjemu dohodku tn izvozu, bo moralo biti ustrezno nagrajenol Zavedati se ja namreč treba, da stablllzacijske bitke ne bomo dobill z zadrgnjenimi oseb-nimi dohodki, prav osebni dohodki pa so že nekaj časa v stabilizacijskih prizadevanjih kar preveč na udaru; preveč so socialna kategorija in premalo element delovne motivacfje.
Vsi samoupravnl organi, delegatske skupščine in vse sub-jektivne sile naše družbe naj uresničijo dogovorjeno! - pra-vimo. Torej uresničimo dogovorjenol Dogovorjenega pa je zelo veliko. Zaradi tega, ker nas naša počasnost pri uresnl-čevanju dogovoijenih sklepov vellko stane, jlh začnimo ure-sničevati takoj. In kje začeti? Odgovor je pomemben, nanj pa se vežejo vsaj tale aktualna vpraianja: kako uresničujemo sklepe julijskih zasedanj skupščinskih zborov, kako uresnl-čujemo zakon o združenem delu in ali smo po 3. kongresu jugoslovanskih samoupravljalcev sedli povsod skupaj In na-redill konkreten akcijskl program uresničevanja resoluclje, v kateri sta največja imperativa samoupravljanje In stablllza-cija. Skrajni čas je, da z delovnim polHičnlm in organlzaclj-skim zgledom ustvarimo hitrejii akcijski rltem stablllzacija.