List izdaja republiški odbor Sindikata delavcev družbenih dejavnosti SRS — Izhaja štirinajstdnevno med šolskim letom — Ureja uredniški odbor, odgovorna urednica Neža Maurer. Naslov uredništva: Ljubljana, Poljanska 6/1, telefon 315-585 Ljubljana, Naslov uprave: Nazorjeva 1/1, telefon 22-284 — Poštni predal 355-VII. Letna naročnina: 20 din za posameznike, za šole in druge ustanove 40 din — Št. tek. računa: 501-8-26/1. Tiska ČZP Ljudska pravica LJUBLJANA, 21. maja 1971 LETO XXII — ST. 10 BORIMO SE ZA NORMALNO RAZMERJE MED DELOM IN PLAČILOM „Treba je doseči, da bodo r<*zlike v osebnih dohodkih res le izraz razlik v zahtevnosti dela, delovnih razmerah in v delovni uspešnosti/4 Tako piše v OCENAH IN STALIŠČIH, ki jih je na XIV. plenarni seji sprejel republiški odbor Sindikata delavcev družbenih dejavnosti Slovenije. To je tudi bistvo raz-|prav o družbenih dogovorih -n to bo tudi bistvo samouprav-ega sporazuma, ki ga bodo na snovi priprav in razprav pod-pisali: komisija pri izvršnem ^etu, gospodarska zbornica ter •^Zveza sindikatov Slovenije. N Plenarna seja dne 14. maja je hila pregled doslej sestavljenih osnutkov ter priprava za načelna stališča, kijih bodo zastopali predstavniki Sindikata delavcev družbenih dejavnosti pri /dogovarjanju s predstavniki Sin-'idikata delavcev v gospodarstvu. Predsednik Sindikata delav-<*v družbenih dejavnosti Vinko :Kastelic je dejal: „Treba je razrešiti temeljni odnos med gospodarskimi in negospodarskimi dejavnostmi: osebni do-jhodki v obeh morajo biti usklajeni. Izhajamo iz značilnosti in Vrednosti dela. Osebni dohodki ii' negospodarstvu morajo slediti naši splošni gospodarski rasti. S tem sicer splošnim, a trdnim načelom odpravljamo tudi dosedanje enoletno zaostajanje dohodkov v negospodarskih dejavnostih. Nihče ne trdi, da bo več sredstev, ko bo spora-ifcum sklenjen — lahko pa pričakujemo, da bodo pravilneje )orazdeljena.“ Tovariš Kastelic je tudi naglasil, da je sklepanje samoupravnih sporazumov lepa priložnost za sporazumevanje, primerjanje in usklajevanje na ostalih področjih — tako glede pripravnikov, znanstvenega dela in podobno. Bistvo našega napredka je v rasti proizvodnje. Osebni dohodki pa v prihodnje nikakor ne bi smeli upadati - kajti tako se gospodarstva ne rešuje. Sami vemo, kam smo pripeljali prosveto z zniževanjem osebnih dohodkov. Najbrž ne nameravamo spraviti v prihodnje vseh družbenih služb v takšen položaj, ki pomeni nazadovanje. Kakšne razlike za enako ali podobno delo so upravičene? Eni menijo, da razlike sploh niso upravičene — vendar te obstojijo vsepovsod, ne le pri nas. Razlike do 20 % spadajo k znosnim in ne demoralizirajo ljudi. Pri nas pa so primeri, ko znašajo razlike v plačilu za enako delo tudi do 70 % ali celo več. Zatorej je nujno, da na osnovi podpisanega samoupravnega sporazuma vse naše ustanove in vsa podjetja čim-prej sklenejo splošne družbene dogovore, ki bodo razdeljevanje sredstev ohranjali v normalnih okvirih. O družbeni prisili ni govora — pač pa je nujen samoupravni sporazum. Zavoljo te nuje so tudi naša oblast in drugi dejavniki naše družbe dolžni izraziti svoje mnenje o tem, kakšne osebne dohodke in kakšno razdeljevanje sredstev še štejemo za normalno. Razpravo je začel tajnik Sindikata delavcev družbenih de- javnosti Slavko Grčar z ugotovitvijo, da ne gre za privilegiran položaj te ali one panoge (gospodarske ah negospodarske), pač pa za pošteno vrednotenje dela. Takšno stališče bodo predstavniki Sindikata družbenih dejavnosti tudi zastopali pri dogovarjanju. V razpravi se je razčistilo dejstvo, zakaj niso OCENE IN STALIŠČA, s katerimi bodo nastopali predstavniki^ bolj precizirani. Ni bistvo, da so vse postavke in točke sporazuma natančno določene — važno je, da je določeno osnovno izho- Na vprašanje, ali davčna lestvica deluje takoj, če bi kakšna delovna organizacija močno odstopala — je bil odgovor nikalen. Kljub temu pa je gotovo, da samoupravni sporazum in družbeno dogovarjanje pomeni veliko moralno silo, kateri se bo težko upirati. Tako je prav. V gospodarstvu proklami-ramo smotre v zvezi z družbenim dogovarjanjem — v družbenih službah pa le merila za ugotavljanje skladnosti. Morda bi si tudi družbene službe lahko zadale smotre — je ugotavljal eden izmed razpravljavcev. V TOVARIŠ TITO, TVOJ ROJSTNI DAN JE NAJ LEPŠI PRAZNIK NAŠE MLADINE dišče. V splošnih družbenih dogovorih je treba kot merilo za verifikacijo samoupravnih sporazumov določiti orientacijsko skupno vrednost pogojno nekvalificiranega delavca, ki bi — glede na sedanje razmere v Sloveniji — pomenila normalo. Na tej osnovi potem določimo še razmerja med najvišjo in najnižjo stopnjo na lestvici dohodkov in potem pretirani odkloni niso več mogoči. NOVI NAROČNIKI PO NAŠIH ŠOLAH Brežice, Poklicna šola za kadre v blagovnem prometu — 2, Dvorjane - 1, Gorenja vas - 1, HRVATINI - 4, KOSTANJEVICA NA KRKI - 6, LENDAVA, OSN. ŠOLA „D. LUGARIČA44 - 4, Ljubljana - 2, Maribor - 1, MURSKA SOBOTA, ŠIC ZA RAZNE STROKE - 6, Murska Sobota -1, Ormož, nižja glasbena šola — 1, Poljane nad Škofjo Loko _ 2, SLIVNICA PRI MARIBORU (SEDAJ SO VSI NA ROČENI) - 1, Škofja Loka — 1, Šmarje pri Jelšah — 1, Videm pri Ptuju — 1, Zgornja Ščavnica — 1, Zreče — 2. SKUPAJ (OD PREJŠNJE ŠTEVILKE); 39. Naročila, ki so prispela zadnji trenutek, bomo objavili v naslednji številki. zvezi s tem je prišlo do razčiščevanja pojmov, kdo je kriv, da delavci v nekaterih podjetjih tohko manj zaslužijo kot v drugih - četudi ne delajo manj naporno. ,JMiso krivi delavci -krivi so organizatorji!44 To so bile jasne besede. Zavoljo tega naj bi samoupravni sporazum temeljil na enaki osnovi za nekvalificirane delavce. Navzoči so potrdih OCENE IN STALIŠČA, predlagah pa so nekatere spremembe in dodatke k besedilu, ki naj bi bilo osnova za dogovarjanje med predstavniki Sindikata delavcev družbenih dejavnosti ter Sindikata delavcev v gospodarstvu. N.M. Naravoslovni krožki NARAVOSLOVNI KROŽKI v založbi Prirodoslovnega društva Slovenije vsebujejo napotke za delo na osnovnih in srednjih šolah. Sodelovala je vrsta naših najvidnejših slovenskih strokovnjakov. Sestavili so spisek tem, primernih za predavanja in praktične vaje iz matematike — predvsem ,,nove“ — fizike, astronomije, geologije, geografije, meteorologije, spe-leologije, kemije in biologije z nekaterimi njenimi posebnimi smermi. Ob vsaki teh skupin je navedeno nekaj domače in tuje literature kot pripomoček, obenem pa tudi naslovi zavodov, od koder so posamezni strokovnjaki pripravljeni .predavati. Ne dvomimo pa, da bodo vrsto tem lahko obdelali in o njih poročali tudi posamezni (t.j. boljši) dijaki sami. jr Meč z dvema ostricama Problem izseljevanja, iskanja denarja in sreče na tujem je star kot narodne pesmi. Tako zelo smo se nanj navadili, da ga imamo za nujno zlo, večno in nespremenljivo, ker pač nimamo toliko moči, da bi se ga odkrižali. Napisali smo nešteto deklarativnih izjav na ta račun, povedanih ex cathedra, pa začudeno ugotavljamo, daje vse prav tako, kot denimo, pred petimi ali več leti. Tisti, ki imajo vsak dan opraviti s težavami otrok teh zdomcev — največ njihovi učitelji — pa v pogovoru in razpravah brez obotavljanja pribijejo: Plohe besed ne rešijo ničesar. Tudi popotnikov na tuje ne zaustavijo. Današnje statistike ne povedo natanko, koliko naših ljudi je zaposlenih ,,na oni strani“, zgovoren pa je podatek, da smo izdali na Slovenskem že okrog 60.000 dovoljenj za delo v tujini. Vedno več otrok ostaja doma brez staršev, vzgajajo jih stari starši ali pa nihče. Ti otroci odraščajo v neurejenih ali le delno urejenih razmerah, če pa gredo s starši, obiskujejo pač šole v „novi domovini". - Kako zagotoviti socialno varnost, zdrave življenjske pogoje, vzgojo in izobraževanje tistim otrokom, katerih starši so odšli v tujino? - Kako zagotoviti primemo vzgojo in izobraževanje otrokom v tujini? Na taka in podobna vprašanja naj bi odgovorila razprava na razširjeni seji predsedstva Zveze prijateljev mladine Slovenije, ki je bila 11. majav klubu poslancev v Ljubljani — Problem zaposlovanja v tujini je kot meč z dvema ostricama: po eni strani rešuje družbo z ekonomskega vidika, po drugi pa rahlja enotno nacionalno območje. Povzroča raznarodovanje, ljudje, ki zapuščajo naše kraje, prevzemajo tuj jezik in navade, njihovi otroci so deležni vzgoje, kakršno jim pač daje tujina. To opozorilo je bilo med številnimi drugimi slišati tudi na razpravi predsedstva ZPM, hkra- ti pa odgovor, kako lahko pomaga organizacija - kot je na primer ZPM — zaustaviti ta pojav: Z oblikovanjem zavesti naših ljudi, z drugačnim odnosom do zaposlovanja staršev v tujini, z opozorili, da so v resnici mnogo bolj odgovorni za svoje otroke, kot pa kažejo to primeri v našem ljubem vsakdanu. BILO JE NEKOČ .. . ALI RES? Od nekdaj je vleklo ljudi naših „nerazvitih“ območij v svet: po kruh in standard. Ljudje iz Bele krajine sodijo mednje. — Naš okoliš ima 2528 prebivalcev, od teh jih 289 dela v tujini — je povedal v razpravi ravnatelj osnovne šole Vinica Anton Troha in nadaljeval: — Vsak 8,7 prebivalec je torej ,,zdomec44; od leta 1948 se je za vedno izselilo 469 ljudi. V osnovni šoli Vinica je 414 učencev, 103 od njih pa imajo starše v tujini; vsak četrti otrok je brez staršev. Socialna podoba učencev vi-niške šole je takale: 70,55 % je kmečkih otrok in 23 % delavskih; iz nepopolnih družin je 8.4 % otrok, socialno ogroženih 9.4 %, v neprimernih pogojih jih živi 13 %, ciganov je 1,9%, 20 % jih ima starše v tujini. Kar 54,5 % učencev nima osnovnih pogojev za učenje. Izseljevanje z območja Vinice ni nič manjše kot v Zupan- (Nadaljevanje na 3. strani) Naknadni razpis prostih delovnih mest Vodstva šol in drugih vzgojno-izobraževalnih zavodov obveščamo, da bo izšel NAKNADNI RAZPIS PROSTIH DELOVNIH MEST za učitelje in vzgojitelje v šolah in drugih vzgojno-izobraževalnih zavodih v SR Sloveniji v letu 1971 letošnjega 2. JULIJA. Prosimo, da pošljete razpise republiškemu sekretariatu za prosveto in kulturo Ljubljana, Župančičeva 3, najkasneje DO 10. JUNIJA. - Na dopis navedite občini, v kateri je šola, in ' oznako ZA NAKNADNI RAZPIS. V primeru, da razpisa ne boste poslali der določenega roka, ga v zadnji letošnji številki ne bomo mogli objaviti. Uredništvo Prosvetnega delavca Deklica iz Haloz (Foto: Stojan Kerbler) STRAN 2 PROSVETNI DELAVEC St. 10 21. V. 197' ~ Šola je vselej bila in je odsev družbenih odnosov Konec marca letos je bilo v Celovcu tekmovanje mladih kuharjev Bavarske, Koroške Slovenije it Julijske Benečije. Organizirala sta ga „Koroški velesejem“ in „Koroška turistična zveza“. Tekmovanji je bilo pred začetkom sezone v sklopu prireditev „Gast 71 “ (Gost 1971). Zastopstvo za Slovenijo je Gospodarska zbornica poverila Gostinskem šolskem centru v Ljubljani Ekipo je vodila Olga Makovič (ki je šefinja kuhinje na Bellevueju - na sliki prva z leve), tekmovali pl so (od leve proti desni na sliki): Franci Jezeršek - učitelj kuharstva, Dragica Ajdovec iz hotelske šole. Marinka Runtas - tudi iz hotelske šole ter Viktor Klopčič, kuhar na Bellevueju. Zadnja na fotografij1 je Anica Bukovec, inštruktorica kuhe pri „Urški“, ki je bila poleg za primer, če bi kateri iz ekipi zbolel. Vsi tekmovalci so morali biti mlajši od 23 let. Vsaka ekipa je tekmovala po dva dni, in sicer prvi dat z mednarodnim, drugi dan pa z narodnim menujem. Slovenska skupina je dosegla najvišjo ocene (ocenjevali so vse od priprave do zunanjega videza, serviranja in okusa) in si tako priborila kipet zlatega kuharja. Slovesni razglasitvi rezultatov je v Celovcu prisostvoval koroški deželni glavar Hans Sima. Navadi pa je, da zlatega kuharja izročijo ekipi tam, od koder je doma — tako so zastopniki iz Celovca slovesm podelili našim mladim zmagovalcem kipec zlatega kuharja na Bellvueju v torek, 11. maja. Čestitamo vsem tekmovalcem in vodji — prav tako pa tudi Gostinskemu šolskemu centru tj Ljubljani! Dobro varstvo — pogoj vzgojne uspešnosti Že v prejšnji številki našega časopisa smo poročali o 19. seji centralnega komiteja ZKS Slovenije in o razpravi .idejnopolitična vprašanja vzgoje in izobraževanja ter naloge komunistov". Danes na kratko poročamo o delu komisije za sklepe - ter o sklepih v zvezi s tezami- Komisija je menila, daje v sklepih treba zapisati predvsem tista stališča in spoznanja, ki so korak naprej -saj Zveza komunistov to pot ni prvič razpravljala o vzgoji in izobraževanju. Dalje: Teze so odsev naših skupnih naporov in sposobnosti, da naša stališča, poglede in naloge zapišemo ter tako zadolžimo komuniste Osnutek predmetnika za osnovno šolo, ki ga je dal v razpravo Zavod za šolstvo SRS, je sprožil po šolah veliko razmišljanj in novih predlogov. Tudi jaz se pridružujem. Gre namreč za osnutek predmetnika za 3. razred, in sicer za matematiko. Učitelji - praktiki prosimo in predlagamo, naj bi v ta osnutek dodali še 1 uro matematike. Mislim, da je predlog utemeljen, saj se morajo otroci v 3. razredu naučiti vseh računskih operacij in osnove geometrije. Ena dodatna ura bi omo- in vse člane naše družbe za njih uresničitev. Komisija je predlagala, naj postanejo — po obravnavi problematike visokega šolstva - sklepi takratnega sestanka integralni del teh stališč in sklepov. Bistvenih pripomb na osnovno usmeritev in strukturo tez ni bilo -zato so zapisane v besedilo samo potrebne korekture. Navajamo nekatere: Natančneje formuliran odstavek o sanaciji šolstva; odstavek o patriotični vzgoji je dopolnjen z mislijo, da je to del jugoslovanske vzgoje in — po pripombi Franca Popita - tudi del humanizma in internacionalizma; v kratkem so pre- gočila učitelju, da bi novo snov utrdil. Matematika je nedvomno zelo zahteven in zelo pomemben predmet, ki ga ne smemo površno obravnavati; posebno še zato, ker ga bodo otroci rabili v naši proizvodnji in v gospodarstvu pri svojih prihodnjih poklicih. Pri sestavi novega predmetnika je treba dobro razmisliti o številu ur in količini snovi za vsak predmet in za vsak razred Nujno pri tem pa je upoštevati mišljenje učiteljev-prak tikov. -fa cizirali vzgojo pozitivizma, dalje samoupravni položaj vzgoje in izobraževanja ter nujo, da se z ustreznejšim vrednotenjem in nagrajevanjem učiteljevega dela ustvarijo pogoji, ki bodo najsposobnejše mlade ljudi usmerih v učiteljski poklic. Še o pripombi, da so nekatera poglavja premalo konkretna: Komisija meni, da ni naloga partijskega dokumenta, da je do konca konkreten - konkretizacija je naloga komunistov, ki delajo v različnih samoupravnih in strukturah oblasti na področju vzgoje in izobraževanja. Tovariš Franc Popit, ki je vodil sejo, je dejal: „Na terenu, pa tudi danes tu smo slišali pripombe, da bi bilo treba določiti nosilce posameznih nalog in postaviti roke. V sklepih je zapisano, da bomo čez leto dni dali obračun - vendar bi kazalo pripraviti nek operativni program opredeljen z nosilci in roki, ki bi se jih morali držati, in ga predložiti centralnemu komiteju." Mnenja o postavljanju programov in rokovniku so bila različna - vendar je vodja razprave ostal odločen: „Kot vemo, so vedno pripombe, da vedno sprejemamo dobre sklepe, ki pa potem niso izvedeni. Nisem mislil, da bi mi zadolževali institucije, ki so tu naštete — pač pa komuniste, ki delajo v teh institucijah. Konec koncev se le moramo enkrat pomeniti o vlogi Zveze komunistov. Ali je Zveza komunistov organizacija, kije organizirana in je dolžna izvrševati sklepe centralnega komiteja oziroma forumov, sklepe, do katerih pride na temelju demokratične razprave? Če ostanemo na pol poti, se bojim, da bo vse ostalo pri resoluciji, pri dobrih željah. .. Nihče ne bo zagotovil izvajanja dognanj in sklepov. Odgovorni smo za svoje delo." Komisija, ki je sestavljala teze, ni pristojna za izdelavo zadolžitev. Zato so na temelju razprave sklenih naslednje: Sekretariat za prosveto in kulturo naj skupno s komisijo sestavi akcijski program. Aktivi Zveze komunistov na terenu naj na osnovi tez prav tako sestavijo programe ter stalno poročajo Centralnemu komiteju o svojem delu in dosežkih. Ob načrtnem in usklajenem izvajanju programa bo čez pol leta mogoče pregledati stanje ter ugotoviti, koliko so teze pripomogle k napredku našega šolstva. Dopolnjene teze, kot tudi zadol-žrtve prejemajo vsi aktivi Zveze komunistov in vse šole ter vzgojno-varstveni zavodi. N. M. POPRAVEK: V prejšnji številki je bilo v sestavku „Šola je vselej bila in bo odsev družbenih odnosov" izpuščenih nekaj vrstic o povzetku misli dr. Bariče Požarnik. Ponatiskujemo: Osvetlila je razliko med gospodarstvom in šolstvom. V gospodarstvu z vso naglico preračunajo, koliko se jim splača vlagati v nova dognanja in izume — in v kolikem času se jim bo, to obrestovalo. Nihče pa ne dela predračunov za nova vlaganja — v šolstvu. Resnica je, da se to počasi, zato pa bolj gotovo obrestuje. Kljub temu pa v ta namen ne dajemo denarja. Izkušnje kažejo, da v šoli boljše uspevajo otroci, deležni -dobre predšolske vzgoje. Prav gotovo bo morala predšolska vzgoja postati kmalu čvrsti del splošnega obveznega vzgojno-izobraževalnega procesa. Vedno večje število malih šol skuša izenačiti otrokovo pripravo za vstop v šolo s pravočasno pospešeno socializacijo, t Maribor-, ski svet za vzgojo in izobraževanje je pred nedavnim obravnaval vprašanja otroškega varstva in trčil ob komaj načeto ledino. V občini je trenutno okrog 19.250 otrok do sedmega leta starosti, toda v varstvu komaj 2550. Kje so potem izenačene startne možnosti? Vsako leto se prijavi za varstvo okoli 500 otrok, vendar niti tem željam ni mogoče povsem ustreči, na drugi strani pa izostane še zelo veliko prav socialno in Vzgojno ogroženih otrok. Če bi hoteli zajeti vsaj najbolj potrebne, bi morali takoj odpreti še 23 varstvenih oddelkov. Denarja ni dovolj, vendar predvidevajo vrsto vrtcev v Marlesovi montažni izvedbi, da bi tako hitreje pridobili več varstvenih prostorov. Na Tabom, Pobrežju, Spodnjem Teznu, v "Rožni dolini, Framu in Ceršaku bi radi čimprej postavili prostore vsaj povsod za 80 otrok. Pra- vijo, da je prednost montažne gradnje v odprti možnosti za širjenje prostorov in nekoliko cenejši in hitrejši gradnji. Poseben problem je tudi podaljšano in celodnevno bivanje otrok v šoli. Podatki kažejo, da se šolski uspehi izboljšujejo pri otrocih, zajetih v varstvene oddelke. Toda od 21.243 šolarjev v občini je v teh oddelkih le 1376 otrok.‘Na podeželju take oblike vzgoje skoraj he poznajo. Pomanjkanje prostorov in vzgojiteljev sta osnovna razloga, da se šolsko varstvo, kakor ga imenujejo, ne more ustrezno razviti. Kadrovsko vprašanje je sploh zaskrbljujoče. Že letos bi potrebovali samo v predšolskih ustanovah 37 vzgojiteljic, poleg tega še vedno opravlja 31 nekvalificiranih ljudi vzgojno delo v mariborskih vrtcih. Člani sveta za vzgojo in izobraževanje se kljub kritičnemu stanju niso mogli sprijazniti z idejo, da bi uvajali v otroške vrtce nekakšne „va-ruške“, absolventke osnovnih šol s posebnim tečajem. Znano pa je, da obe pedagoški akademiji zelo resno razpravljata o študiju vzgojiteljic na PA, hkrati pa bi znova prepuščali otroke premalo izobraženim in usposobljenim deklicam. Podprli pa so predlog mariborske temeljne skupnosti otroške- ga varstva, da bi podkrepili tež' njo srednje vzgojiteljske šole po čim več oddelkih prvega razreda in ji z dodatnimi prostor omogočili večji vpis, poleg tege pa naj bi prehodno omogočili absolventkam gimnazij, da bi a v posebnem enoletnem šolanje pridobile dopolnilno pedagošM izobrazbo. Menijo, da je takšef izhod v sili vseeno boljši kakof] pa profil „varuške“. Žraven pomanjkanja prostorov in kadrov trpi sedanje varstvo v občini še zaradi organizacijskih pomanjkljivosti. V šolskih varstvenih oddelkih bi mo rali odpraviti razredne mešanfj oddelke. Pedagoško nevzdržne je zbrati hkrati v oddelku učence od prvega do četrtega raz reda, ker zanje ni mogoče urediti niti enakomernega učnega časa niti vsebinsko ustreznega skupnega prostega časa ali dru-; gih dejavnosti. Skrb za otroško varstvo, po; goj vzgojne učinkovitost^ sol postavili v prvi plan, vendar bZardj Slovenije. Ni je treba posebej priporočati - ker je potreba njej tako velika, da bo gotovo kmalu razprodana. P strokovna plati knjige pa naj navedem nekaj mnenj strokov-lakov: »Knjiga izpolnjuje v jugoslovanskem merilu praznino, ki jo “čutimo predvsem profesorji dirigiranja in vsi naši študenti. Poleg p§a pa je nujno potrebna vsem dirigentom amaterskih, polpoklic-r* In vojaških orkestrov ter zborov. Vsebuje sistematično urejeno ■ snov, ki jo prehodi učenec od taktiranja, predtaktov, koron, '^kinitev, navodil v dirigiranju fraz ter glede na našo bogato fol-pro vsem možnih ritmičnih inačic, ki so prešle tudi na sodobno mbo. “ (Dr. Danilo Švara) »Nadrobna razčlenitev snovi in vsestransko razumljiva obrazlo-pfev posameznih glasbenih primerov ter ob njih še — kar je pač ^važnejše - ustrezni grafični prikazi nakazovanja. Narisani so z P0 Pozornostjo in natančnostjo, kar veliko prispeva k praktični '[Porabi dela. V tem je specifika in mojstrstvo knjige." (Prof. V^ko Mihelčič) | < Avtor je snov razporedil metodično in vsebinsko silno spretno p0, da komaj opazno prehaja od lažjega k težjemu. V obravna-Mh poglavjih je vse, kar potrebuje zborovodja pri dirigiranju." ■r°f Andrej Štrukelj) ^nton Ingolič: »Pretrgana naveza« Gore so pisateljem od nekdaj dajale dovolj snovi za razmiš-f1!6 in ob živih usodah so skušali postavljati take ah drugačne ■ze o smislu življenja in pomembnosti boja zanj. Same od sebe se L6 teze postavljajo ob vprašanju smiselnosti in koristnosti ter koristnosti tveganih početij ljudi v gorah. V življenju gornika se ®nehno prepletajo socialni nagibi z nesocialnimi in osebni z altrui-lcnimi. Večina med nami si za življenje v gorah piše svoje zakone, pfaga si dolžnosti in odgovornosti, ki ljudem v dohni nikoli ne [•dejo v zavest. V življenju gornika je pričujoče nenehno merjenje, pestno premagovanje strahu in preverjanje poguma, lenobne ^modnosti in samoodpovedovanja. - Tako je zapisal Marjan eršič-Belač „na rob“ Pretrgani navezi - Ingoličevega romana o ^tinskem svetu in mladih gornikih, ki gaje pred nedavnim izdala ^žba Mladinska knjiga. , Roman, ki je izšel kot 50. knjiga reprezentativne zbirke Levsti-hram, je po svoji tematiki nedvomno izjemno delo: tako v naši 1° v evropski literaturi je malo pisateljev, ki bi se lotili umetni-'e|a oblikovanja snovi s „planinsko“ tematiko. Pisatelj Ingolič je v tem romanu prizadeven raziskovalec notra-Psti mladih ljudi iz povojnega obdobja. Tistih, ki merijo svoje či s steno, se v boju z njo duševno in telesno krepijo in verja-11°, daje samo v stenah življenje, vredno življenja. Brez predaje vztrajno iščejo v gorskem svetu potrdilo za svojo moč (ali -proč), nesrečne okoliščine pa jim namenijo tragičen konec: lurova mladost se konča v gorski steni. Pisatelj živo in razumevajoče, včasih malce sentimentalno sprem-P pota mladih in skuša pojasniti konflikte, ki nastajajo med njimi: Rast im aktivistom Borisom, rahločutnim Andrejem, zagnano Pmistko Petro, razmišljujočim Slavkom, površnim Markom in Ro. Junaki so postavljeni v svet, v katerem se morajo spoprijeti s H0 vestjo. V razmere, ko vztrajnost za vsako ceno ni več tista pno veljavna vrlina, v okoliščine, ko umik ni več poraz, temveč ^ 323 nad samim seboj. Tega pa Boris — vodja ene od navez v svoji crovanosti vase ne zmore in noče priznati, pore v tem romanu izkristalizirajo značaje ljudi, so nekakšno cn° gibalo: v stiku z njimi postanejo močni še močnejši, nebog-F1 spoznajo svojo slabost in razdvojeni svojo nemoč. V boju na pjenje in smrt pa izgubi tudi gorski svet tisto bleščečo lepoto, r° ga opisuje pisatelj s temnimi, grozljivimi toni. Zanesenjaški Terovanci v idiličnost tega sveta pa kljub trdim preizkušnjam v .JU s kruto naravo ohranijo svoje visoke moralne kvalitete: Iju-jjpn, požrtvovahost, tovarištvo, sposobnost žrtvovanja za člo-ka- Roman, grajen na resničnem dogodku, je živa, tragična pri-f e~> hkrati pa slavospev gornikom, reševalcem — njihovi nesebični in človekoljubnosti. MARJANA KUNEJ CENTER ZA GLASBENO VZGOJO MARIBOR, MLADINSKA 12 razpisuje naslednja delovna mesta: poln delovni čas J učitelja za pouk klavirja - P - AG/odd. klavir * učitelja za pouk trobente in orkestralnih trobil — P — AG/ odsek za trobento * učitelja za pouk harmonike - PRU ali U za nepoln delovni čas: " učitelja za pouk slovenščine (14 ur) - P - Fil. fak. (slavistika) " učitelja za pouk solopetja (12 ur) - P - AG odd. solop. " učitelja za pouk klarineta (12 ur) - P - AG odd. klarinet " učitelja za pouk kitare (12 ur) - P - AG odd. kitara " učitelja za pouk harmonike (12 ur) — P učitelja za pouk kontrabasa (10 ur) - P - AG odsek za kontrabas učitelja za pouk zgodovine in zemljepisa (10 ur) — P — Fil. fak. zgod. in zemljepis Delovna skupnost OSNOVNE ŠOLE I. CANKAR LJUTOMER ponovno razpisuje delovni mesti za — učitelja za zemljepis in zgodovino — učitelja za nemščino Pogoj: PRU Delovni mesti razpisujemo za nedoločen čas. Prijave sprejemamo do zasedbe delovnega mesta. Čitalnica v Smledniku Pred nedavnim je pričela delovati v Vzgojnem zavodu v Smledniku na novo ustanovljena čitalnica. Ustanovljena je bila predvsem zato, ker varovanci zavoda zelo radi prebirajo časopise, revije in knjige. Vzrok za ustanovitev pa je tudi težnja in želja, da bi gojence usmerjali k branju kakovostnih revij in knjig ter ostale literature. Čitalnico vodi učitelj slovenščine dvakrat tedensko. V ta namen je bil urejen poseben prostor, ki je tako prijeten in domač, da se v njem gojenci kar najbolje počutijo. Čitalnica dobiva vse knjige in ostalo periodiko, namenjeno mladini. Da bi bila še bolje založena s primerno literaturo, smo zaprosili založniški podjetji Mladinska knjiga in Državno založbo Slovenije, da bi odstopili knjige in revije starejših letnikov. Dvomesečno delovanje čitalnice kaže, kako smotrna je bila njena ustanovitev. Razveseljivo je predvsem to, da jo vsak teden obišče skoraj polovica zavodskih gojencev. F. RA VNIKAR Fotografije Stojana Kerblerja — odsev življenja V Pokrajinskem muzeju v Ptuju razstavlja inž. Stojan Kerbler, ki nam je v petnajstih letih svojega objavljanja fotografij dal prenekatero psihološko poglobljeno podobo človekove stiske, žalosti, osamljenosti, bolečine - pa tudi vesolja in sreče. Dosti fotografij prikazuje mlade ljudi in otroke. Lahko ste jih spremljali v našem dnevnem časopisju in revijah. Doslej je sodeloval na 175 domačih in 182 mednarodnih razstavah s 1275 fotografijami. Sedanja razstava v Ptuju, ki nosi naslov »Portreti s ptujskih ulic", je četrta samostojna. Za svoja dela je prejel 142 medalj, plaket, nagrad in diplom (če seštejemo zlate medalje in prve nagrade , jih je domačih in mednarodnih skupaj kar 31). Mednarodna zveza fotografske umetnosti mu je lani podelila naslov umetnik. Na ptujski razstavi so izbrane fotografije, ki so nastale pretežno v zadnjem letu in pol — in sicer v času sejmov in ob kurentovanju. Ljudje iz okolice tedaj napolnijo svoje mesto, mu dajo utrip središča ter prinesejo s seboj trpkost in moč življenja ravnih polj in vinorodnih gričev. Razpis Pedagoške akademije v Ljubljani PEDAGOŠKA AKADEMIJA V LJUBLJANI Stari trg 34 RAZPISUJE na podlagi 57. člena statuta redni in izredni vpis v 1. letnik študijskega leta 1971/72. Kandidati se lahko vpišejo na naslednje predmetne skupine: A. ODDELEK ZA RAZREDNI POUK - samo redni študij B. ODDELEK ZA PREDMETNI POUK — slovenski jezik — srbski in hrvatski jezik — slovenski jezik — zgodovina, — anglešld jezik — slovenski jezik, — angleški jezik — nemški jezik, — nemški jezik - slovenski jezik, — knjižničarstvo - slovenski jezik, — knjižničarstvo — angleški jezik, — knjižničarstvo — nemški jezik, — knjižničarstvo — srbski in hrvatski jezik, — zgodovina - zemljepis, — biologija — kemija, — gospodinjstvo — kemija — matematika - fizika, — likovna vzgoja — zgodovina, — likovna vzgoja - slovenski jezik, — likovna vzgoja - angleški jezik, — likovna vzgoja — nemški jezik, — glasbena vzgoja — enopredmetna ah dvopredmetna z zgodovino ah enim od jezikov, — tehnična vzgoja — fizika, — tehnična vzgoja — kemija. C. ODDELEK ZA SPECIALNE PEDAGOGE — ortopedagoško usposabljanje duševno prizadetih, — ortopedagoško usposabljanje mladine z motnjami vedenja in osebnosti (samo redni študij), — logopedija (samo redni študij). Č. ODDELEK ZA VZGOJITELJE V DOMOVIH (samo izredni študij). ODDELEK ZA IZOBRAŽEVANJE UČITELJEV STROKOVNO TEORETIČNIH IN PRAKTIČNIH PREDMETOV V SREDNJIH ŠOLAH (samo izredni študij) — strojna stroka, C administrativna stroka. Kot izredni študent se lahko vpiše, kdor izpolnjuje pogoje za vpis, pa zaradi delovnega razmerja ali iz drugih upravičenih razlogov ne more obiskovati pouka kot redni študent. VPISNI POGOJI I. Na akademijo se lahko vpišejo kandidati z opravljenim zaključnim izpitom na gimnaziji, učiteljišču ah srednji vzgojiteljski šoli. II. Na posamezne oddelke se lahko vpišejo kandidati z opravljenim zaključnim izpitom na eni od naslednjih srednjih šol: 1. ekonomska šola — na predmetne skupine za jezike in knjižničarstvo, 2. tehniške šole — na predmetne skupine za matematiko — fiziko, tehnično vzgojo ter na oddelek za izobraževanje uči- teljev teoretičnih in praktičnih predmetov v srednjih šolah, 3. šola za oblikovanje — na predmetno skupino za likovno vzgojo, 4. srednja glasbena šola — na oddelek za glasbeno vzgojo, 5. štiriletne zdravstvene tehniške šole - na oddelek za specialne pedagoge in oddelek za vzgojitelje v domovih. Vendar pa morajo kandidati, ki so končali šole navedene pod točko 1, 2, 3, 4, in želijo študirati na oddelku za predmetni pouk, opraviti sprejemni izpit iz drugega vpisnega predmeta. Sprejemni izpit iz tujega jezika morajo opraviti vsi kandidati, ki žele ta jezik študirati, pa ga niso imeli v srednji šoli kot prvi tuji jezik. Kandidati, ki se vpisujejo na oddelek za likovno ali glasbeno vzgojo, morajo opraviti poseben preizkusni izpit iz likovne ozi-ronia glasbene stroke. Preizkusnega izpita iz glasbene stroke so oproščeni diplomanti srednje glasbene šole, preizkusnega izpita iz likovne stroke pa diplomanti šole za oblikovanje. Kandidati brez končane srednje šole, ki so za vpis na posamezne oddelke zahtevane pod točko I in II, so pa končali eno od drugih tehniških šol oziroma njim ustreznih šol za gospodarstvo in družbene službe, se lahko vpišejo na akademijo, če opravijo sprejemni izpit iz strok, kijih želijo študirati. Polnoletni kandidati, ki niso končali gimnazije, tehniške ali njej ustrezne šole za gospodarstvo in družbene službe, se lahko vpišejo na akademijo, če so najmanj 4 leta opravljali ustrezno delo in če opravijo sprejemni izpit iz slovenskega jezika, zgodovine z družbeno ureditvijo SFRJ in iz strok, ki jih želijo študirati. Poleg že navedenih pogojev morajo imeti vsi kandidati za vpis na Pedagoško akademijo moralne kvalitete, ki so potrebne za uresničevanje vzgojnih in izobraževalnih smotrov. ROK ZA PRIGLASITEV Kandidati, ki se želijo v študijskem letu 1971/72 vpisati v 1. letnik akademije, morajo do 31. julija 1971 vložiti v tajništvu akademije, Ljubljana, Stari trg 34, prošnjo, kolkovano z 1 din, zadnje šolsko spričevalo, spričevalo o zaključnem izpitu, kratek življenjepis, izpisek iz rojstne matične knjige in pisemsko ovojnico z znamko ter točno izpisanim naslovom kandidata. Kandidati, ki žele študirati izredno, morajo v prošnji navesti tudi razloge in predložiti dokazila. V prošnji naj kandidati navedejo: — osebne podatke s točnim naslovom, — šolsko izobrazbo, — način študija (redni — izredni), — predmetno skupino, na kateri žele študirati. O sprejemu kandidatov na akademijo odloča posebna komisija učiteljev akademije. Sprejemni izpiti in preizkusni izpiti bodo od 6. do 10. septembra 1971. Program in navodila za 'sprejemne izpite dobe kandidati v tajništvu akademije. Kandidati, ki se priglasijo k sprejemnemu izpitu, morajo ob vložitvi prošnje vplačati 50 din za delno kritje sprejemnega izpita; to ne velja za kandidate, ki bodo študirali na oddelkih za likovno in glasbeno vzgojo, pa morajo opraviti poseben sprejemni izpit. Vpis rednih in izrednih študentov v 1. in 2. letnik akademije bo od 15. do 28. septembra 1971. SVET PEDAGOŠKE AKADEMIJE V LJUBLJANI PO NAŠIH ŠOLAH Dve stopetdeset letni šoli Iz arhivskih dokumentov iz Verwaltungsarchiva m Dunaju, ki so v Slovenskem šolskem muzeju v Ljubljani, Fasc. 111, je razvidno, da je bila šoa v Lembergu ustanovljena 5. 1. 1788. Priložena je vloga magistrata Launberg za poizvedbo. Gospoščina Lemberg poroča, da je vlogo najbrž poslal trg Lemberg iz celjskega okrožja v dekanatu Sentjurij. Ali je bil tudi postavljen učitelj, iz listine ni razvidno. Okrog leta 1810 je poučeval trikrat na teden otroke domačin Vincenc Luznar. Šele leta 1821 je dobil kraj Lemberg prvega stalnega učitelja Janeza Ranerja. Za svoje požrtvovalno delo na šoli je Raner dobil naslov .JMuster-lehrer - vzorni učitelj". Kmalu so se lemberški šoli pridružili tudi ostali okoliški kraji tako, da je šolo obiskovalo okrog 140 do 170 otrok (šoloobveznih pa je bilo v šolskem okolišu okoli 250). Kmalu pa so se pričeli na Sladki gori, kjer je bil sedež župnije, potegovati za župnijsko šolo. Strinjali so se, da bi ostala šola v Lembergu, če bi trg Lemberg prevzel vse denarne obveznosti. Trg je sicer želel obdržati šolo, ne pa vseh obveznosti. Dolgo časa so se prerekali, dokler se ni Ranerjev naslednik Mihael Gobec leta 1854 preselil z vsemi spisi na Sladko goro kot prvi učitelj. S poučevanjem pa v Lembergu še niso prenehali, ker je še dve leti poučeval upokojeni duhovnik Janez Leskovšek. Medtem so vaščani prosili za svojo šolo, toda prošnji niso ugodili. Tako je leta 1856 prenehala šola v Lembergu. Leta 1861 so ponovno odprli zasebno šolo v Lembergu, ki je leta 1869 postala javna ljudska šola. Tako sta bili v župniji Kljub temu da so si Lember-'žani šolo želeli, so se kmalu pričeli prepirati. Občina Sladka gora je nosila 70 % in trg Lemberg 30 % vseh bremen. Zahtevali so tudi razširitev šole v tri-razrednico, za kar ne bi bilo potrebno veliko izdatkov, saj je bila tretja učilnica že pripravljena. Vendar so pogovori trajali od 1907 do 1929. leta, ko so šolo razširili v trirazrednico, ki je ostala trirazredna do leta 1941, ko je bilo na šoli 150 otrok in trije učitelji. V šolskem letu 1968/69 je bilo na šoli v treh oddelkih in osmih razredih 74 učencev. Tudi v Zagorju pri Kozjem so pričeli leta 1821 s poukom. Otroke je učil v branju tiskanih črk cerkovnik Papež, ki je v svojem stanovanju zbiral otroke. V zapiskih šolske kronike beremo, da Papež sam ni znal pisati, vendar je bil od vseh učiteljev tiste dobe najbolj učen. Leta 1859 so dobili učilnico v župnišču in so poučevali otroke že tudi pisati in nekoliko računati. Pouk je obiskovalo 26 otrok. Od leta 1859 do 1866 je poučeval na šoli Matija Jelen. Vse do leta 1861 je bila šola enorazredna,' to leto pa so jo razširili v dvorazrednico. Med nemško okupacijo je bil pouk v nemščini od 1942 do julija 1944. leta. Od avgusta do 10. decembra 1944 je delovala slovenska partizanska šola na osvobojenem ozemlju. Od decembra 1944 do maja 1945 je ponovno v presledkih delovala nemška šola. Partizanska šola na Kozjanskem se je razvijala pod zelo težkimi pogoji, ker so Kozjansko obkrožale močne okupatorske sile, ki so varovale važne prometne poti Zagreb-Zidani most-Celje-Maribor. Toda kljub temu so v Zagorju odprli šolo s tremi oddelki. To slovensko šolo je obiskovalo okrog 100 otrok. SLAVICA PAVLIC 250 let šole v Miklavžu pri Ormožu Šolo pri Miklavžu omenja cerkvena kronika leta 1721. Tedaj je dobil takratni župnik Martin Stariha nalog od nemškega viteškega reda, da mora šolo večkrat nadzorovati in poučevati otroke v krščanskem nauku. Pouk so imeli v cerkovnikovem stanovanju. To je bila lesena bajta krita s slamo. V njej so imeli pouk do leta 1808,: ko je staro poslopje podrla močna nevihta. Po statističnih podatkih je bilo leta 1811 pri Miklavžu okrog 111 šoloobveznih otrok, v resnici pa je šolo obiskovalo le 26 otrok. .Lela 1874, ko so šolo raz-širili v dvorazrednico, so najeli eno učilnico v privatni hiši. Leta 1883 je postala šola trirazredna in leta 1892 so zgradili novo šolsko stavbo s petimi učilnicami. Naslednje leto so šolo razširili v štirirazrednico. Leta 1898 je postala petraz-redna, leta 1927 šestrazredna in 1936 sedemrazrednica. Leta 1969 pa je šola v Miklavžu pri Ormožu dobila novo sodobno šolsko stavbo. To leto je šola izdala publikacijo „V nove čase“ — Ob otvoritvi šole v Miklavžu pri Ormožu 1969. V omenjenem delu je podana podrobna zgodovina kraja in šole od ustanovitve do danes. SLAVICA PAVLIČ SVET VZGOJNO-VARSTVENEGA ZAVODA VELENJE razpisuje 6 delovnih mest vzgojiteljic, in sicer: — eno delovno mesto na oddelku v Pesjem - pet delovnih mest za oddelke na Stanetovi in Prešernovi cesti Pogoj: končana srednja vzgojiteljska šola. Stanovanj ni. Rok za prijavo je 15 dni po objavi oziroma do zasedbe delovnega mesta. ŠCBP NOVA GORICA, Erjavčeva 8, razpisuje prosta delovna mesta: — učitelja za zgodovino, P zgod. — sociol. ali zgod. — : geograf, (za nedoločen čas) — učitelja za slovenski jezik z estetsko vzgojo (za nedoločen čas P — slavist) — učitelja za slovenski jezik — italijanski jezik (za nedoločen čas P slov. — italijan.) — učitelja ekonomskih strokovnih predmetov (za nedoločen čas, dipl. pravnik ali dipl. oec.) — učitelja za telesno vzgojo (za nedoločen čas, P — VŠTK) — učitelja za aranžerstvo (za nedoločen čas, dipl. arh. ali diplomant ALU) —. učitelja za trgovinsko računstvo (za nedoločen čas od 1.9. 1971. do 30.6.1972, PRU, P ali dipl. oec.) — učitelja za blagoznanstvo (za določen čas od 1. 9. 1971. do 30.6.1972, P ali PRU) — učitelja za ekonomske strokovne predmete (za določen čas od 1.9. 1971. do 30. 6.1972, visoka ali višja izobrazba ekonomske smeri) Prijave z dokazili o izobrazbi vložite v 15 dneh po razpisu pri upravi šole. Stanovanje po dogovoru v doglednem času. »na I ŠOLSKI CENTER PRI TAM razpisuje naslednja delovna mesta: 5 učiteljev za matematiko in fiziko — profesor ali dipl. inženir strojne smeri;. 3 učitelje za slovenski jezik — profesor; 2 učitelja za gospodarski zemljepis, zgodovino in družbeno ekonomsko ureditev — profesor; 2 učitelja za telesno in zdravstveno vzgojo — profesor; 1 učitelja za angleški in nemški jezik — profesor; 3 učitelje za tehnologijo obdelave, tehnologijo gradiv, poklicno tehnologijo in kemijo — profesor, dipl. inženir metalurgije ali predmetni učitelj; 3 učitelje za opisno geometrijo, tehnično risanje, konstrukcijske vaje in strojne elemente — predmetni učitelji Delovna mesta so razpisana za nedoločen čas. Kandidati vložijo prijave kolkovane z 1,00 din ter priložijo dokazila o strokovnosti in vzgojno izobraževalni praksi. Rok prijave je 15 dni po objavi razpisa. Nastop delovnega mesta 1. septembra 1971. Stanovanj ni. GIMNAZIJA „FRANA MIKLOŠIČA" LJUTOMER razpisuje delovno mesto — PROFESORJA za slovenski in nemški jezik — za nedoločen čas. Družinsko ali samsko stanovanje zagotovljeno. Prijave pošljite na ravnateljstvo gimnazije v 15 dneh od dneva objave v Prosvetnem delavcu. OSNOVNA ŠOLA „JANEZ MRAK“ VRHNIKA razpisuje: 1 delovno mesto PRU za matematiko — fiziko za nedoločen čas 2 delovni mesti PRU za tehnično vzgojo za nedoločen čas (eno delovno mesto je za poučevanje na posebnem oddelku) Da, tole je dom enega izmed slovenskih otrok v okolici Vinice (Bela krajma). Starši so odšli v tujM^j Stari starši so vzgojitelji in pogosto tudi rejniki. (Foto: Član foto krožka osnovne šole Vinica) h; Nova matematika Ob reviji Vzgoja in izobraževanje smo dobili tudi prvo številko priloga NOVA MATEMATIKA V OSNOVNI ŠOLI. Priloga je zamišljena kot stalen, sistematičen informator o organizaciji, poteku in vsebini, sprotnih problemih ter dosežkih pri pouku nove matematike. Številka je tokrat razdeljena v dva dela. V prvem je razgrnjen celotni projekt pouka: utemeljitev, organizacija, metode, nadzor, možnosti in morebitne težave, usposabljanje in nadaljnja lastna priprava učiteljev, povezava učne operative z raznimi pedagoškimi ustanovami in še s starši. Drugi del vsebuje kratek pregled osnovnih pojmov in operacij z množicami, ki sestavljajo eno od osnovnih poglavij nove matematike. Dobrodošel bo kot gradivo za uvodne seminaije, namenjene učiteljem. Prezgodaj bi bilo zavzemati kakršnakoli kritična stališča že vnaprej, še preden bodo spregovorili tovariši, Id se bodo v praksi lotili izvedbe projekta. Saj pravi prof. Stanko Uršič, vodja strokovne skupine pri zavodu za šolstvo SRS, v uvodu naslednje: Največja spodbuda 85 % učiteljev prvih razredov pa so. bili odgovori na anketo, ki smo jo poslali vsem šolam v Sloveniji in v kateri je prek Strokovno izpopolnjevanje šolskih socialnih delavcev Letošnjega 21. aprila je bil na višji šoli za sorialne delavce v Ljubljani enodnevni seminar, ki se ga je udeležilo šestdeset šolskih socialnih delavcev iz vse Sloevnije. Med njimi so bili tudi socialni delavci s posebnih šol in zavodov. Seminar je organiziral aktiv šolskih socialnih delavcev ljubljanskih občin pod pokroviteljstvom zavoda za šolstvo SRS. Na seminarju so obravnavali naslednje teme: Struktura socialne težave, Teoretični pojmi za analizo socialne težave in Principi dela s posameznikom. O vsaki točki programa seminarja je predavatelj najprej podal teoretično osnovo. Po predavanju so udeleženci razpravljali v šestih skupinah, kjer je bilo precej časa porabljenega za razpravo, v kateri so iz vidika teoretičnih pojmov temeljito analizirali vnaprej pripravljeni praktični primer. Namen seminarja je bil izpopolniti in poglobiti znanje metodike socialnega dela. Socialni delavci na šolah se želimo še dalje izpopolnjevati, zato smo predložili višji šoli za socialne delavce v Ljubljani teme za nadaljnji študij. Zamišljamo si, da bi bil študij sistematičen in bi trajal približno dve leti po istih principih dela kot prvi seminar. Upamo, da se bodo vse zamisli tudi uresničile. Zahvaljujemo se vodstvu višje šole za socialne delavce v Ljubljani, predavatelju in zavodu za šolstvo SRS, da so nam omogočili realizacijo prvega seminarja. TATJANA STEPANČIČ osnovnih šol odgovorilo, da se strinjajo s spremembo pouka matematike v osnovni šoli. Obenem je razvidno, da se je vodstvo projekta že vnaprej zavedalo težav in ovir, s katerimi bo treba računati, da bodo uspešno premagane. Nedvomno bo nova matematika bistveno bogatila učen- čevo matematično znanje in usposabljala za vedno zahtf^e nejše sodobne naloge. Venetu bo nova matematika, če že ^ takoj, vsaj v bližnji prihodnos'sv< ob sposobnem učitelju vse N 1 tudi izgubljala atribute n3’01 težjega, sem in tja celo osoVf 3la ženega učnega predmeta. J10' jup JOŽE RUPNle i M 'Ou 300 let šole v Zavrču Po zapiskih cerkvene kronike sega poučevanje otrok v Zavrču v leto 1671, to je v pozno proti-reformacijsko dobo. Tedaj so morali župniki na podlagi sklepa tridentinskega cerkvenega zbora obvezno poučevati mladino ob nedeljah popoldan o osnovnih krščanskih resnicah. Ker pa so bili duhovniki zaradi obsežnih far preveč zaposleni, so poučevanje otrok prepuščali cerkovnikom. V tem primeru je bilo branje in pisanje samo veščina h glavnemu predmetu — verouku. Kljub temu so dobili otroci začetni pouk, zato štejemo to letnico za pričetek poučevanja v Zavrču. Po zapiskih v šolski kroniki je razvidno, da so v cerkveni kroniki zapisana imena cerkovnikov, ki so se zelo hitro menjavali. Z rednim poukom so pričeli leta 1788. To leto je poučeval otroke Marko Mihael v svojem cerkovni-škem stanovanju. Leta 1810 je zaradi starosti prepustil poučevanje svojemu sinu. Po smrti cerkovnika Mihaela so nastavili za učitelja Matija Reisingeija, ki je napravil strokovni izpit v Gradcu, usposobljenostnega pa v Mariboru leta 1811. Poučeval je na šoli od 1812 do 1856. leta s prekinitvami Šolo je obisko-valo od 14 do 34 otrok. Leta 1813 so zgradili novo šoW ' stavbo, ki pa je postala zarij6' vedno večjega števila otri! kmalu pretesna, zato so najel učilnico v privatnem stanov* nju. Hkrati ko so ,najeli Pr* 1887 zasilno učilnico, so prič®. ^ z gradnjo nove šolske stavbe, |"e je bila zgrajena čez dve leti (le[’'u' 1889). Solo so razširili iz eflr6 razrednice v trirazrednico. Šiffl so jo vse do leta 1935, kop1 postala redna. završka šola sestri Leta 1941 je bila šola šestn redna z eno vzporednico; |SIa šoli je bilo 362 dijakov in Plbjs učiteljev. Med nemško oki*ibjy cijo je bil pouk v nemškem jek;i ku — vse do jeseni 1944, ko [ j, šolo zasedli nemški vojaki-kjn poukom so prenehali in prič|ns šele po osvoboditvi. V šolsknt^ letu 1968/69 je bilo, v PeTDja razredih ter osmih oddeU^, 212 učencev in učenk. Iz gradiva, ki je v sekovsM škofijskem arhivu, kopije Slovenskem šolskem muzeju,| v Fasciklu Schulsachen emienbuecher fuer Schulkin^l 1792-183 (IV/s-H-l/a), znam šol, ki so obdarovale otfj ke. Obdarovanje otrok v ZavL k je omenjeno leta 1807. p* SLAVICA PAVir7 Oj pomlad, ti čas presneti! K AH čutite, kako vam srce spomladi hitreje utripa? Morda opL , zite iskro v neznanih očeh? Se nasmehnete brez vzroka, si zaže‘% ^ v gozd med zelenje, iskati z očmi ptice in spremljati oblake? Jih l Vsi čutimo pomlad „v zdraku". Kako pa je z našimi otro ? C Tudi oni jo čutijo, še močneje kot mi, odrasli, le da se ne zna]1 ne morejo tako obvladati. Odnaša jih kot plima: obračajo se soncem, za vetrom, le pri učenju jih „zmanjkuje". Kaj storiti? N Vsak učitelj poskuša po svojih močeh obdržati na vajetih Wi brzdanost otrok in usmeriti njihovo pozornost na učno snov. težko je to in koliko živčnega napora je potrebno - vernojT^, Vsemu temu pa se pridružuje še misel na skorajšnji konec šolskefat leta. Kako ublažiti to veselo pomladansko razposajenost? Mordejm bili otroci bolj zbrani, če bi pred začetkom pouka zapeli pesem. Pesem zbere misli, pomirja in razveseljuje. Velja poizkusi škodilo prav gotovo ne bo! Morda bi pripomogla k večji pozorno % tudi učiteljeva vedrina in smisel za humor. Jasno je, da vsi te?a'v:< premoremo. Prav gotovo pa bi bilo koristno, če otroci ne. r čutili spomladi tiste resnosti, s katero navadno stopi učitel] mulili LičiZ' / co/tL/di-t, o ruiitris iiuvucuiv ^ Niir kateder — upravičeno zaskrbljen za šolski uspeh. Poskusimo Ppn kriti resnost našega dela z barvitostjo izražanja, s šalo, včasih rvriii nuctc-gu uau 4 uui viiuaijv ič, r u^ur iju, o oun_/, - «(1^, zabavnostjo — le da pridemo do zaželenega cilja: boljše zbrano ^1«, in lažjega dojemanja snovi - z manj težavami in večjim uspeh0/% r Stoletni jubileji osnovnih šol Pred sto leti so bile ustanov- naslednje osnovne šole, ki , to leto pričele s poukom: ukovščica, Lig, Prestranek, .'ibno, Jagršče, Kromberk, j31« Selo. Ker je bilo premalo farjev, so bile zadnje tri ukinjene. J ^ zasilnim poukom so pričeli * J Bukovščici (občina Škofja 1i?ka) leta 1871, saj je po za-pkih šolske kronike obisko-fj^° vsakdanjo šolo 71 otrok, l^^deljsko pa 14 otrok. Pouk so v zasilni učilnici v žup-: Nču. Poučeval je župnik HJ^toii Može vse do leta 1909, je deželni šolski svet z dne o- decembra 1909 odločil, da a šola postane redna. To ;to je bila nameščena prva uči-■‘jica. Ker pa je bilo šolarjev "ko ieto več, je postal zasilni Jl,0stor v župnišču premajhen. leta 1907 je deželni šolski sj:et zahteval zgraditev šolske lvhe za enorazrednico. Ven-pa se odgovorni možje niso 10gli zediniti, kje bi starca sta-! tako se je gradnja zavlekla [P leta 1911. Tedaj so pričeli z Rdnjo, naslednje leto sojo do-tončali. Šele leta 1937 so šolo ^širili v dvorazrednico. Tik in ^d vojno je bilo na šoli 96 hte*čencev. Med vojno je bil redni •nd^uk na šoli od 26. februarja že p0 31. marca 1942, nato pa do nosjsvoboditve niso imeli pouka. Tudi v Ligu (občina Nova rica) je bila odprta zasilna 'la leta 1871. Poučeval je po-ložni učitelj Anton Ukmar v J^Pnišču vse do leta 1888, ko bila zgrajena šolska stavba, ustanovitve do leta 1928 so '°učevali v slovenskem jeziku. 0 tem letu so dokončno iz-^dli Gentilijevo šolsko reformo 0ls$ leta 1923, ki je zahtevala rafsPedbo italijanskega jezika v vse ptrojovenske šole. Vse do leta najeM? je bila šola enorazrednica, now leto pa so jo razširili v dvo-j leKrednico. iriče) Svetoivanska šola leta 1899, be, ^novsina Matenja vas — po [(le^gi svetovni vojni je dobila eflj®6 osnovna šola Prestranek — §iif bila ustanovljena leta 1871. kopi učitelj je bil Josip Bedenk. str^uk so imeli v preurejeni stari Nmariji. Učitelju Bedenku je » huhjausk6 okupacije 's. F 14 učiteljev. Otroci so do °’ Jf^ovitve svetoivanske šole ‘T Jplskovali pouk v Postojni. Sve-' ^ tudi kakor so ji kolli P° domače Štivanska šoia . f bila enorazrednica s slovenščini učnim jezikom do itali-^.Fske zasedbe. Dne 3. januarja etu 4 Je bila v hiši Slavka Ko-odprta slovenska parti-cleliTanska šola. Poučevali sta uči- teljici Angela Oražmova in Iva Križajeva. Iz zapiskov učiteljice Oražmove je razvidno, „kako so bili otroci veseli, ko so slišali slovensko besedo, starši pa kar niso mogli verjeti, da so dočakali ta veliki dan“. Partizansko šolo so obiskovali otroci iz Matenje vasi, Ra-kitnika, Grobišč in Prestranka. Šolo je obiskovalo 78 učencev in učenk. Sedaj je v Prestranku popolna osemrazredna osnovna šola. V Svibnem (občina Laško) so pričeli s poukom leta 1871. Otroke je poučeval pomožni učitelj Anton Ramoveš. Iz zapiskov v kroniki je razvidno, da je leta 1873 obiskovalo pouk 91 otrok, v šolskem letu 1880/81 pa že 106 otrok. Omeniti moramo, da so bili nekateri učenci stari manj kot 6 let, drugi pa več kot 12. Skoraj polovica otrok ni bila po zakonu obvezna obiskovati pouka, ker so bili dve uri hoda oddaljeni od šole. Kljub temu so otroci prihajali v šolo zelo redno. Redna enorazrednica je postala leta 1892. Vse do leta 1911, ko je bila zgrajena šolska stavba, so imeli pouk v stari kaplaniji. Z novo šolsko stavbo je bila tudi šola razširjena v dvorazrednico, leta 1933 so jo razširli v triraz-rednico in 1935 v štirirazred-nico. Med nemško okupacijo do novembra 1942 niso imeli pouka, nato pa je bil pouk ponovno do julija 1944, ko so šolo zasedli nemški vojaki. Več kot dve tretjini slovenskih družin je bilo izseljenih v Nemčijo. S starši je bilo izseljenih tudi 98 šolskih otrok, vrnilo se jih je 97. Sedaj deluje v Svibnem osemrazredna šola z dvema oddelkoma in je podružnična šola centralne šole Marjana Nemca v Radečah. SLAVICA PAVLIČ S OSNOVNA ŠOLA POLJČANE jj naknadno razpisuje naslednja prosta delovna mesta za š nedoločen čas: — učitelja za slovenski jezik in angleški jezik, PRU ali P s — učitelja za zemljepis in zgodovino, PRU ali P s — učitelja za likovni pouk, PRU ali P s — učitelja za telesno vzgojo, PRU ali P s — socialnega delavca s OSNOVNA ŠOLA PODČETRTEK razpisuje prosti delovni mesti — učitelja za razredni pouk (nedoločen čas) — učitelja za matematiko (nedoločen čas), P ali PRU ali absolvent PA — učitelja za glasbeni pouk (nedoločen čas) PRU ali absolvent PA ali glasbene šole Nastop službe 1. septembra 1971. Učiteljski stanovanjski blok je vgradnji. - < OSNOVNA ŠOLA MAČKOVCI s razpisuje naslednja delovna mesta: ^ — učitelja za matematiko, PRU — samsko stanovanje ali iz- ^ redni slušatelj, ki študira na PA in uspešno opravlja izpite, za določen čas) od 1.9. 1971. do 30. 6.1972) — učitelja za fiziko, tehnični pouk, glasbeni pouk, PRU — samsko stanovanje ali izredni slušatelj skupine fizika — tehnični pouk na PA in ki uspešno opravlja izpite, za določen čas (od 1.9. 1971. do 30. 6. 1972) — učitelja za zgodovino — zemljepis, PRU — samsko stanO- s vanje ali izredni slušatelj, ki študira na PA in uspešno ‘l opravlja izpite, za določen čas (od 1. 9. 1971. do 30. 6. < 1972) l — učitelja za 5. razred, U, da ima strokovni izpit, samsko *> stanovanje, za določen čas (od 1. 9. 1971. do 30. 6. s 1972) š Prijave pošljite delovni skupnosti osnovne šole Mačkovci po s izidu razpisa v 15 dneh. s Pouk v partizanski šoli v Podpreski (Kočevje—Draga) Razstava: Šolstvo na slovenskem ozemlju v obdobju 1941—-1945 V Slovenskem šolskem muzeju v Ljubljani na Poljanski c. 28 bo 21. maja ob 11. uri odprta razstava „Šolstvo na slovenskem ozemlju v obdobju 1941-1945“, pod pokroviteljstvom tovariša Janka Rudolfa, predsednika republiškega odbora Zveze združenj borcev NOV Slovenije. Razstavno gradivo je razdeljeno na tri obdobja. V prvem delu je prikazano delovanje naprednih učiteljev, ki so se združevali že v devetdesetih letih prejšnjega stoletja, ob tem pa so bili posebno očitni vplivi socialistov med naprednejšimi slovenskimi učitelji po oktobrski revoluciji Žgečeva razprava o vzgoji najširših plasti našega naroda je zbudila pri učiteljih zanimanje za socialistične ideje. Napredni učitelji so delovali v Klubu prijateljev vaške kulture in zatem pri'Učiteljskem pokretu, čigar delo so usmerjali učitelji, člani Komunistične partije, ki so se v letu 1941 vključili v Osvobodilno fronto in napovedovali odločen boj okupatorju. Na drugi strani je prikazano delovanje nemške organizacije Kul-turbund na slovenskem ozemlju, ki je širila sovražno propagando proti slovenskemu narodu. Drugi del razstavnega gradiva obsega obdobje razkosanosti in razdelitve Slovenije med tri okupatorje: Italijane, Nemce in Madžare ter prikaz uvedbe njihovega potujče-valnega sistema. Italijani so ustanovili Ljubljansko pokrajino in počasi pričeli uvajati svoj šolski zakon Carta della Scuola. Na Štajerskem in Gorenjskem so nacisti takoj uvedli svoj šolski sistem. Učni jezik je bila samo nemščina. Prav tako so Madžari v Prekmurju uvedli svoj potuj-čevalni šolski sistem in nastavili madžarske učitelje. V tretjem in najobsežnejšem delu razstave je prikazan odpor slovenskega ljudstva proti okupatorjevemu NAŠ PRAVNIK SVETUJE V :T dflfl I s _________________________ ioA VPRAŠANJE: Pravilnik o •ebtvi osebnih dohodkov na ® šoli določa, da se učitelju, i v treh letih vzgojno izobraže-Phega dela ne opravi strokovna izpita ustrezno zmanjša wbni dohodek Zanima me, če t, naš pravilnik v skladu s 64. 'nom zakona o osnovni šoli, določa, da pridobi učitelj 'avico do opravljanja strokovna izpita po dveh letih vzgoj-3 izobraževalnega dela, mora az u Sa opraviti najpozneje v p e- se« ODGOVOR: Na podlagi •? r>?v in meril pravilnika o de-^ ji osebnih dohodkov se do-vli 0sebm dohodek posamez-TrS3 delavca. Ni v nasprotju z >/s j8Ceii o delitvi osebnega doteka, če se za nižjo strokovno )raa ‘dražbo pa tudi za manjšo ;■ ^LfJ^toz.uo pa tuur za manjšo ^0t je za določeno de-mesto predvidena ustrez-, Zniza osebra dohodek. 64. /u A’n Zak°na 0 osnovni šoli do-■tphšk} obveznost učiteljev, da \ popilo strokovni izpit v dolo-'diiSn r°ku- Skladnosti določil Pravdnika z omenjenim ahortrin0rn zakona o osnovni šoli ' Tejj.^Soče presojati, ker ne ure-i0 identične tvarine. VPRAŠANJE: Zakon o osnovni šoli postavlja v neenakopraven položaj učitelje za razredni pouk z učitelji predmetnega pouka, ker določa za prve večje število učnih ur na teden. Ali se da urediti tako, da bi bila tudi v 3. in 4. razredu učna obveznost 22 ur na teden? Kako imajo učno obveznost urejene šole, ki so uvedle proste sobote? Ali se lahko prosvetnemu delavcu odteguje del dohodka, ki jim pripada po zakonu zato, da se zvišajo osebni dohodki tistih delavcev, ki imajo daljšo delovno dobo? ODGOVOR: Zakon o osnovni šoli določa, da je učna obveznost učiteljev v osnovni šoli toliko ur, kolikor jih določa predmetnik in obenem določa zgornjo mejo, da ne sme znašati učna obveznost več kot 24 učnih ur na teden. Šole, ki so že uvedle proste sobote, delajo tudi že po novem predmetniku, ki je prilagojen prostim sobotam. Sicer pa so v pripravi novi predmetniki za osnovne šole in predvidevajo/da bodo šole že z novim šolskim letom pričele delati po novih predmetnikih. Odgovor na vaše drugo vpra- šanje boste našli v prejšnjem sestavku. VPRAŠANJE: Ali je prosvetni delavec upravičen zahtevati, da se mu pri bdmeri pokojnine upošteva tudi čas, ki ga opravi prek rednega dela, ko nudi dodatno pomoč slabšim učencem ali vodi delo krožkov? V razredu je zbolelo precej otrok za škrlatinko. Zbolela je tudi učiteljica Bolezen so šteli za poklicno, zato je učiteljica dobila 100 % nadomestilo osebnega dohodka. Katere bolezni so poklicne? ODGOVOR: V delovno obveznost učiteljev na osnovni šoli se poleg same učne obvez-, nosti šteje tudi priprava na vzgojno izobraževalno delo in drugo delo, kije v zvezi z vzgojno izobraževalno dejavnostjo osnovne šole. V to drugo delo spada vsekakor tudi dodatna pomoč slabšim učencem in delo v krožkih. Delovna obveznost za učitelja znaša namreč tako kot za druge delavce 42 ur na teden. Pravico do starostne pokojnine pridobijo delovni ljudje, ko prebijejo določen čas na delu in dopolnijo določeno starost. Temeljni zakon o pokoj- potujčevalnemu šolskemu sistemu: OF je imela v svojem programu tudi skrb za lovensko kulturo, za široko izobraževanje ljudstva, za varovanje slovenskega jezika. Zato je bilo potrebno dati šoli novo vsebino in jo tudi prilagoditi novim razmeram. Partizanske šole so odpiral takoj, ko je nastal prvi osnovni pogoj: osvobojeno ozemlje. Zato je IOOF z uradnimi dokumenti dal slovenski partizanski šoli tudi zakonsko osnovo. Pri organizaciji in vodenju partizanske šole moramo omeniti tudi delež prosvetnih delavcev - uči^ teljev borcev, ki so se bojevali v gozdovih kot partizani in v ilegali kot ideologi za osvoboditev naroda. Učitelji, ki so tudi med NOB skrbeli za vzgojo učiteljskega naraščaja, ki ga je tako primanjkovalo na celotnem slovenskem ozemlju, zlasti še na Prt morskem, saj je okupator najprej posegel v učiteljske vrste in jih močno razredčil S statističnimi prikazi, dokumenti, učnimi načrti, učbebniki in slikovnim ggradivom je prikazano delovanje slovenske partizanske šole, ki je delovala z vso svojo šolsko organizacijo tako kot v mirnem času. Vodili so šolsko administracijo, pisali šolske kronike, usta-navaljali roditeljske svete, mladina je izdajala svoja glasila, pripravljali so proslave in tekmovanja in to v času, ko se je slovenski narod boril za svojo nacionalno in socialno osvoboditev. V tem času pa se je tudi gradila nova demokratična šola. SLAVICA PAVLIC ^ OSNOVNA ŠOLA FRANKOLOVO ^ razpisuje naslednja prosta delovna mesta: s — učitelja za zgodovino — zemljepis — glasbeni pouk, j PRU ? — učitelja za slovenščino — angleščino, PRU ^ OSNOVNA ŠOLA„TONE TOMŠlC“ KNEŽAK ij razpisuje naslednja delovna mesta: > 1. učitelja matematike in fizike, P, PRU s 2. učitelja slovenskega in angleškega jezika, P, PRU \ 3. učitelja zgodovine in zemljepisa, P, PRU < 4. učitelja biologije in kemije. P, PRU ninskem zavarovanju določa sicer tudi primere v katerih se zavarovancem šteje zavarovalna doba s povečanjem, vendar so do tega upravičeni predvsem zavarovanci, ki delajo na delovnih mestih, na katerih je delo posebno težko in zdravju škodljivo. Nadomestilo osebnega dohodka med začasno zadržanostjo z dela, ki jo je povzročila nesreča pri delu ali obolenje za poklicno boleznijo, znaša 100 % od osnove za čas, ko gre nadomestilo v breme skupnosti za socialno zavarovanje. Kot poklicne bolezni se štejejo le določene bolezni, povzročene z daljšim neposrednim vplivom delovnega procesa in delovnih pogojev, na določenih delovnih mestih, delih oziroma dejavnostih. Vse bolezni, ki se lahko štejejo za poklicne in pogoji, v katerih se štej'ejo pod poklicne, so določene v posebnem seznamu poklicnih bolezni. Ni torej odvisno od proste volje zdravnika, ali je določena bolezen poklicna ali ne; zdravnik je pri odločitvi vezan na predpise temeljnega zakona o invalidskem zavarovanju. - TANJA ŠAREC S Zagotovljeni samski sobi. s S 2 S SVET OSNOVNE ŠOLE TIŠINA ? s razpisuje naslednji prosti delovni mesti: > s - učitelja za tehnični pouk, PRU ^ | - učitelja za glasbeni pouk in zborovsko petje, PRU ^ SVET OSNOVNE ŠOLE IVAN CANKAR VRHNIKA razpisuje za določen čas: — delovno mesto razrednega učitelja, zaposlenega v 1. pol- letju 1971/72 na podružnični šoli Podlipa; v 2. polletju v ;; mali šoli na Vrhniki; s - delovno mesto učitelja za zgodovino, P ali PRU, za čas od s 1. septembra do 4. novembra 1971. s Svet bo sprejemal prijave 15 dni po objavi razpisa. \ OSNOVNA ŠOLA „MAKS DURJAVA“ MARIBOR ra zpisuje naslednja delovna mesta: — učitelja za tehnični pouk za določen čas (za 1 šol. leto) PRU . — učitelja za matematiko in fiziko za 13 ur tedensko — s za določen čas — PRU OSNOVNA ŠOLA DOBRAVLJE razpisuje naslednja delovna mesta: učitelja za glasbeni pouk — PRU učitelja za telesno vzgojo — moški, PRU učitelja za telesno vzgojo — ženska, PRU Za razpisana mesta je na voljo samska soba. TEHNIŠKA ŠOLA ZA STROJNO STROKO LJUBLJANA, Aškerčeva 7 /H razpisuje naslednja delovna mesta: 5 diplomiranih strojnih inženirjev — P 3 profesorjev matematike — P 1 učitelja predvojaške vzgoje in civilne zaščite — P ali PRU. Podjetje za turizem transport in gostinstvo pri Združenem železniškem transportnem podjetju Ljubljana zagotavlja svoje storitve prek svojih turističnih poslovalnic v Ljubljani, Mariboru, Celju, Postojni in Puh, ki vam oskrbijo: — vozne karte za železniški, ladijski in letalski promet, — rezervacije sedežev, postelj v spalnikih, ležalnikih ter ladijskih kabinah, — prevoze s posebnimi vlaki in avto vlaki, — organizacijo obiskov raznih prireditev, — rezervacije za letovanja, v hotehh, počitniških domovih in zasebnih sobah, — informacije o voznem redu, voznih cenah, turističnih znamenitostih, — gostinske storitve so'na voljo v kolodvorskih restavracijah. Pri potovanju s poslovnimi vlaki se poslužite bifeja v vlaku. Z nasveti in informacijami vam bodo pomagale stevardese. Obiščite nas preden nameravate potovati! NAŠE POSLOVALNICE: Ljubljana, Titova 32, tel. 311-851,311-852 Celje, Titov trg 3, tel. 3448 Maribor, Partizanska c. 50, tel. 21-217 Postojna, Tržaška 4, tel. 21-244 Pula:, Mate Balote 4, tel. 3629, 3033 Telex YU Fertur 31-370 Telegraf: Ferturist Ljubljana Svet osnovne šole FRANCE PREŠEREN KRANJ razpisuje naslednja delovna mesta: — učitelja za slovenski jezik — visoka ali višja izobrazba — učitelja zgodovine — visoka ali višja izobrazba — učitelja za razredni pouk — vodja podružnice Podbrezje — učitelja za delo v podaljšanem bivanju. Prijave pošljite v 15 dneh po objavi svetu osnovne šole France Prešeren Kranj, Kidričeva 49. RAZPISNA KOMISIJA NA OSNOVNI ŠOLI „JANEZ TRDINA14 v STOPICAH PRI NOVEM MESTU razpisuje naslednja prosta delovna mesta: - 1. dva učitelja za slovenski jezik, - 2. učitelja za nemški jezik, - 3. učitelja za tehnični in likovni pouk, - 4. učitelja za telesno vzgojo, - 5. učitelja za razredni pouk na podružnični šoli Dolž. - Kandidati od 1. do 4. točke morajo imeti končano PA. - Rok prijave je 15 dni od dneva objave. - Kandidati naj predložijo kolek za 1,00 din, dokazila o strokovnosti in življenjepis. - Štipendisti imajo prednost. Razpisna komisija sveta OSNOVNE ŠOLE ,JV1ILAN MAJCEN44 ŠENTJANŽ, razpisuje naslednja prosta delovna mesta za nedoločen čas: — učitelja matematike in fizike — PRU — ah P, — učitelja zemljepisa - zgodovine - PRU — ali P, — učitelja telesne vzgoje — PRU — ah P. Prosto delovno mesto — učitelja slovenskega jezika razpisujemo za določen čas od 1.9.1971. do 31.8.1972. Za vsa razpisana delovna mesta so na voljo samska stanovanja. OSNOVNA ŠOLA VAS FARA s razpisuje za šolsko leto 1971/72 naslednja prosta delovna mesta za nedoločen čas: — učitelja za matematiko in fiziko, P, PRU ah U — učitelja za srbohrvaščino, likovni pouk in glasbeni š pouk, P, PRU ah U s Samska stanovanja so na voljo. c DELOVNA SKUPNOST VZGOJNO-VARSTVENEGA ZAVODA RAVNE NA KOROŠKEM S razpisuje: S 2 delovni mesti vzgojiteljic Pogoj: končana Srednja vzgojiteljska šola z diplomo Rok prijave: 15 dni po razpisu Stanovanja ni! * VZGOJNO VARSTVENI ZAVOD ANGELCE OCEPEK NA > JESENICAH < razpisuje 2 delovni mesti vzgojiteljice predšolskih otrok / Pogoj: dokončana SVŠ Stanovanja ni. Zgodovinarje z visokošolsko izobrazbo (filozofska fakulteta ; ali pedagoška akademija) opozarjamo na razpis delovnega v mesta kustosa oddelka NOB v Dolenjskem muzeju. Razpis je objavljen v ,,Delu“. Zasedba mesta takoj ali po dogovoru. Družinsko stanovanje je zagotovljeno. RAZSTAVA: Okamnine, priče izumrlega življenja ZAVOD ZA DELOVNO USPOSABLJANJE MLADINE ČRNA NA KOROŠKEM ponovno razpisuje prosta delovna mesta za nedoločen ^aS— psihologa klinične smeri — 8 učiteljev — ortopedagogov — ustrezna visoka ali višja izobrazba — 9 vzgojiteljev — ustrezna srednja ali višja izobrazba Amonit iz doline Triglavskih jezer Poskusna doba za vsa razpisana mesta je 6 mesecev. Ponudbo v rokopisu, kolkovano z 1,00 din upravne takse, v kateri navedite življenjepisne podatke in kratek potek dosedanjega dela z dokazili o izobrazbi, predložite zavodu do vključno 15 dni od objave razpisa. Kinematografi prikazujejo • • © O ms BODALO ameriški film, ki ga je posnel režiser Bernard Ko-walski. Film je kriminalka, ki prikazuje boj mafije s pohcijo in boj posameznika z mafijo. Zmaga močnejši, boljše organizirani, kar je novost v tem žanru, saj vedno v kriminalkah zmagujejo le pravičnejši. Kljub tej novosti pa ta film ne presega ravni stereotipne kriminalke. n. d. KLOFUTA VSAK DAN je film, ki se kaže na način situacijske komike. Vsebina se realizira prek socialne navezanosti revnega mladeniča z revnim otrokom. S tem filmom smo dobili še en film s popularnim pevcem Giannijem Morandijem in nič drugega. n. d. DAVID COPPERFIELD je solidna ekranizacija Dickensovega romana. Scenaristu J. Pul-manu in F. Broggeiju ter režiserju Delbertu Mannu se je posrečilo potegniti iz romana najbolj bistveno, hkrati pa so ostali zvesti romanu. Vendar pa je film zasnovan tako, da prav mladi gledalci ideje ne bodo dojeh. mb TARZANOV IZZIV je film, ki bo težko zadovoljil še tako nezahtevnega gledalca. Ob gledanju že nezanimivih Tarzanovih dogodivščin, to pot zunaj Afrike, pa čutimo hvaležnost do distributorjev, ki ponovno prinašajo na naša platna starega, dobrega Tarzana iz tretjega desetletja našega stoletja. mb filmskem pristopu in zahtevnega teksta priporočamo film za razgovor le v višjih razredih gimnazij. mb Ameriška kavbojka ODPADNIKOVA VRNITEV je film režiserja Raya Enrighta. To je primer klasične kavbojke s klasičnimi zapleti in razpleti. Film ne prinaša ničesar novega. V Prirodoslovnem muzeju Slovenije so pripravili razstavo .^kamnine, priče izumrlega življenja“ in z njo začeli slaviti 150-letnico svoje ustanovitve. Na razstavnih panojih najprej spoznamo, kaj so okamnine in kako so nastale, potem se seznanimo z mno-gostransko uporabnostjo okamnin v geološki znanosti: z okamninami določajo geologi relativno starost zemeljskih plasti. Zemeljsko zgodovino so po okamninah razdelili na veke, periode in epohe že dosti prej, preden so spoznali, da se da s fizikalnimi metodami izračunati absolutna starost plasti. Okamnine nam odkrivajo nekdanja molja in celine ter kažejo, kakšno je bilo podnebje v posameznih dobah geološke preteklosti. Paleontologija, veda o fosilih, pa je odigrala veliko vlogo tedaj, ko so morali naravoslovci še dokaz0" vati, da se je živi svet res razvijal 7® ‘to ne bi mogli najti boljših dokazoVi kot so okamnine. Prezreti ne smem0 tudi velike vrednosti fosilov a*1 okamnin v gospodarstvu, kjer pom0" nijo nepogrešljivo orodje v rokah rudarstva in naftne industrije. V osmih vitrinah so razstavljen6 okamnine iz različnih geoloških dot* po danes veljavnem živalskem sist®" mu: luknjičarke, koralnjaki, trd0" žhmjaki, polži, školje, glavonožci trilobiti raki, mahovnjaki, ramen0" nožcl morske lilije, morski ježki ribe in sesalci Razstavljene so pred' vsem okamnine, ki so jih našli n® slovenskem ozemlju. Ob razstavi je muzej izdal tudi knjižico „Okamnine, priče izumrl6" ga življenja14, ki jo je napisal kust°s Franc Cimerman. Knjižica je zasn°" vana kot vodnik po razstavi ob enem pa predstavlja celoto, nam° njeno učencem in učiteljem. Ogle® razstave priporočamo višjim razre" dom osnovnih šol in srednjim šolam, posebno tistim razredom, kje* obravnavajo razvojni nauk in geol0" gijo. Razstava bo odprta predvidoma do srede junija. Muzej je odprt vsak dan, raze® ponedeljka, od 9. do 13. ure, ob sredah in petkih pa tudi od 16. do 19- S£ ure. n. d. DESETLETNICA MATURE ISIDORA (PEST 71) je film angleškega režiserja Karla Reisza o Isidori Duncan, katere ustvarjalno in osebno življenje odseva vse viharje začetka našega stoletja. Vendar pa je Reisz, ki ga poznamo po njegovem prvencu Sobota zvečer - nedelja zjutraj, prešel pri realizaciji tega filma skoraj v opolzko melodramo. S tem je resnično velik pomen dela Isidore Duncan tudi razvrednotil. Izpadlo je tako, kot da je film narejen le zaradi Vanesse Redgrave, ki je mimogrede povedano, dobila za vlogo v filmu večji honorar, kot pa so znašali celotni stroški za snemanje Reizsovega prvenca. To pa tudi že veliko pove. * m. b. : Nekdanje sošolce in sošolke iz 5. c mariborskega učiteljišča, razred profesorice MARE ČEPIČ, sklepno leto 1961, vabimo na srečanje ob 10-letnici naše mature. Srečanje bo 19. junija v Mariboru. Svoje naslove in 50 din pošljite do 1. junija na naslov: MIGLIČ TONICA, osnovna šola RUŠE. Na svidenje! MARIJA, TONICA, GORDANA j S I POPRAVEK: V razpisu osnovne šole Senovo, objavljenem v 8. številki i g Prosvetnega delavca, je nastala v drugi vrsti napaka: Vsa j i delovna mesta so razpisana za nedoločen čas in ne za dolo- J čen čas, kot je bilo napak objavljeno. Ravnateljstvu in bral- J cem se za napako opravičujemo. KOPRSKI UČITELJIŠČNIKI Diplomanti prvega petega letnika koprskega učiteljišča (šolsko leto 1955/56), se bomo srečali ob 15-letnici, 12. ’ junija 1971 v Kopru, v hotelu v Žustemi. ; ^ Podrobnejše informacije lahko dobite pri sošolki Eldi ( al Fras (Gustinčič), ZOŠ OE Koper. j, ^ Učitelj: „Povej, Anž e k, ktere besedne plemena so v tem le stavku: „Kdor se pretepa in krade, ga zvežejo in kaznujejo. “ Učenec: „Pretepa in kaznujejo so občutljivi členki ali medmeti, „krade“ je prisvojiv-nik, „Zvežejo“ pa vezni členek." OSNOVNA ŠOLA MAKSA BRAČIČA CIRKULANE Učiteljski tovarš 1865, str. 94. razpisuje naslednja prosta delovna mesta na višji stopnji: — učitelja za biologijo in kemijo — za nedoločen čas — diplomant PA — učitelja za tehnični pouk — za nedoločen čas — diplomant PA — učitelja za nemški jezik — za nedoločen čas — diplomant PA > RAV N OT EŽJ E z< n< * st POKRAJINA PO BITKI (FEST 71) Ta sicer barvni film smo gledali na televizijskih ekranih. Andrzej Wajda, avtor Kanala, Pepela in diamanta, se je ponovno lotU vojne teme in ekranizacije novejše poljske literature. Tistemu, ki pozna vsaj malo življenje sodobne Poljske pa tudi njeno zgodovino, bo nudil film poplavo asociacij. Prepleta ga krčevita potreba po pravici ljubiti svojo domovino. V tem filmu je Wajda ponovno potrdil, da je eden največjih pesnikov, kar jih pozna povojni evropski film. mb NOČ PRI GOSPODIČNI dAUD (FEST 71) je film fran-rjrknga režiserja Eriča Rohme-•a, ki spominja na poučne zgod-je 18. stoletja. Zasnovan in iz-reljan je intelektualistično, kar •ra filmu nikakor ni v škodo. Razprave in dialogi so osnova Filmskega zapleta in razpleta. Lemu je prilagojen tudi filmski izraz, ki deluje nekoliko hladno in nezanimivo. Vendar je prav to tisto, s čimer je režiser dosegel, da na filmskem platnu prevladuje izgovorjena beseda, ki dobiva v kontekstu s sliko še trdnejši pomen ter filmu ni v breme. Zaradi nenavadnosti v Verjamem, da ste že opazili, kako različno vplivamo ljudje drug na drugega. Nekdo nas pomirja, razvedri in potolaži že s svojo prisotnostjo, drugi nas draži, vznemirja in nam je neprijeten, ne da bi hotel in ne da bi vedeli zakaj. Težko je pojasniti, zakaj je tako, prav gotovo pa je, da je občutek prijetnosti, ki nam ga kdo zbudi, posledica medsebojnega, čeprav tihega duševnega sozvočja. Dobro bi bilo, da tako sozvočje ali skladnost negujemo doma, v družini, kjer je več članov, ki jih povezuje skupno življenje. Težko si je zamisliti družino, ki bi se lahko uspešno razvijala brez prijetnih medsebojnih odnosov, brez radosti in zaupanja. Taka družina bi le vegetirala in sčasoma postala nepotrebna, moreča skupnost. Jasno je, da se ljudje razlikujemo med seboj tako telesno kot duševno in prav v tem je čar dopolnjevanja drug drugega. „Živi in pusti živeti" naj bo naše geslo. Poizkusimo poma-_ gati družinskim članom, da ostanejo to, kar so. Pri tem mislim seveda odrasle. Prav gotovo pa je, da moramo v tej naši skupnosti, v naši družini, imeti drug do drugega dobro zalogo potrpljenja, prilagajanja in popuščanja. Nepisano pravilo je, da je središče družine mati, ki greje s svojo ljubeznijo, skrbi običajno sama za red, čistočo, prehrano in največkrat vodi domačo blagajno. Razumljivo je, da postane večkrat nerazpoložena in sitna, zlasti še, če je redno zaposlena zunaj doma in zato preutrujena. V tem primeru ji zelo lahko pomaga mož z dobro besedo, pa tudi z dejanjem. Že zdavnaj je preživeto dolgo ustaljeno mišljenje o „moškem“ in „ženskem" delu. Torej, če sta oba, oče in mati zaposlena zunaj doma, si naj tudi doma razdelita delo po medsebojnem sporazumu, ki naj postane pravilo. Zelo dobro bo vplivalo na otroke, če jih bomo vključili v to delovno skupnost in jim razdelili, čeprav majhne vsakdanje dolžnosti, ki pa jih morajo z vso odgovornostjo izpolnjevati. Otroci naj bodo enakovredni člani družine. Tudi oni naj imajo do svojega mišljenja pravico. Ne zahte-vajmo-od-njih nezdrave suženjske pokorščine, kpr bodo sicer postali hinavci. Spoštujmo njihovo osebnost, če želimo, da bodo oni spoštovali našo. Vsi družinski člani pa.se morajo prilagajati hišnemu redu, da J te se izognili nepotrebni 50 volji. . Dobro bi bilo-, da so vsi od hodi od doma pravočasno N so povedani vsem družinskim d« nom, da ne pride do razbut _ janja! ™ Prosti čas razporejajmo skatv no, dovoliti pa moramo, da d V* vsak odrasel član izbere zabaN Je ki mu najbolj ustreza. Zato M ne bo slabe volje, če bo odšel k prijateljem na pad¥ ^ taroka. Zena naj tedaj obiV, de prijateljico ali pa si poišče 0 se ljubše razvedrilo. Poizkusirno družini kar najbolj omejiti & ^ vilo sporov, predvsem pa naj r * oče in mati nikoli ne prepihi J^1 v prisotnosti otrok. Otroci m®}* krivi za naše nesporazume in P J) tudi ne morejo rešiti. Lahko $ K samo po nepotrebnem prit®"} deti, žalostni in osamljeni. .J"' 2 -hswM Če bomo v družini potika® \ ohraniti skladne medsebofl. 11 odnose, se bodo naši lahko razvijali in postali lju® ’ 5 ki bodo nekega dne imeli PrlCtL ^ odnose do sočloveka in ,Jc družbe. Mi sami pa bomo lahko S, iz urejenega doma črpali ^ trebne moči za mnogo* ^ težko in naporno vsakdanjo®^ ^