Ameriška Domovina
AMERICAN IN SPIRIT FORCIGN IN LANGUAGE ONLY
NO. 9
National and International Circulation
CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY MORNING, JAUNARY 14, 1959
SLOVCNIAN
MORNING NGWSPAPGR
ŠTEV. LVIII.—VOL. LVIIL
Prebivalstvo Francije začelo spet naraščati

Novi grobovi
Frank Turk
Frank Turk, o katerega smrti smo poročali včeraj, je bil rojen v Clevelandu in je bil star 58 let. Bil je sin pok. Franka Turka, doti hraniti Število svojega pre- ma iz Loža, in pok. Johane, roj. bivalstva samo S stalnim Arko, doma iz Sodražice. Pokoj-VseljeVanjem, V zadnjih le- ni je bil soprog Lole, roj. Soder-tlTl pa ima zopet močan na- berg, oče Richarda in brat Joh-
Francija je v času med obema velikima vojnama mogla
zaven prirastek.
PARIZ, Fr. — Državni inšti-1-ut za statistiko je objavil, da je imela Francija L januarja 1959 44,780,000 prebivalcev ali 460,000 več kot pred enim letom in več
na, Marie Bortnik, Agnes Božic, Josepha, Jean, Williama in Ed-warda. Po poklicu je bil električar in je dolgo let živel na Bay-liss Ave. V Madison se je preselil predi 11 leti, ko ga je zadela
koi kdajkoli'	^ ,od katere - ” "ikd" 'f,
stoja. Po istih podatkih je raz-	0Pdm0S0i. B,1 ,a
vidno, da se je naravni prirastek v Povojnih letih precej dvignil, v precejšnji meri zaradi manjše umrljivosti otrok, delno pa tudi Zaradi daljše življenske dobe
budi.
Francija je imela pred neka-k° poldrugim stoletjem nekako
član Eagles, Forest City Aerie No. 2235. Pogreb bo v petek zj. ob 9:45 iz Grdinovega pogreb, zavoda na E. 62 St. v cerkev sv. Vida ob 10:30, nato pa na Kalvarijo.
Mary Perkovič
V nedeljo popoldne je premi-
°Uako število prebivalcev kot nula Mrs. Mary Perkovič z Route Nemško cesarstvo in Rusija — Brunswick, Ohio, stara 78 let, °koli 22 milijonov. V Vel. Bri- doma iz Sent Vida v Sloveniji, lanijj je živelo tedaj okoli 8 mi- Zapustila je moža Josepha in b j ono v ljudi. Danes jih živi v sina Stanleya J. Young v Cleve-Niisiji preko 200 milijonov, Nem-^oudu, dva vnuka in dva prav-Cev je kljub vsem vojnim izgu- nuka. Pogreb bo danes ob 1:30 kam čez 70 milijonov (brez av- pop. iz Searles & Bassett pogreb. Arijskih), Angležev pa je doma zavoda na Norht Royalton po-^ekako toliko kot Francozov.
Te številke tudi lepo povedo,
Zakaj je moč Francije od Napo-
kopališče.
Ann Zivoder
V ponedeljek zvečer- je umrla Ann Zivoder, rojena Mohar z 1068 E. 67 St. Stara je bila 42 let in rojena v Clevelandu. Bila ^rnitvijo k naravnemu življenju, 'je članica Oltarnega društva pri tem področju bo moral dela-ijsv. Vidu in Podružnice št. 25 li De Gaulle, če hoče svoji domo- , SŽZ. Tukaj zapušča moža Al-vmi vrniti nekdanjo slavo in berta, mater Anno Longar, se-Ureditev gospodarstva in 'stre Olgo Radloff in Josephine Politična ustalitev šta le del nje- Svigel, kakor tudi več drugih
jmna Velikega sem tako padla!
rancijo more dvigniti do nove Toči samo moralni preporod z
Tito bi rad izdeloval angleška jel-lefala
Jugoslavija bi rada dobila dovoljenje za gradnjo angleškega lovskega leta'a “Fol land Gnat.”
BEOGRAD, FLRJ. — Beograjska vlada se že več let trudi, da bi dobila dovoljenje za izdelavo jet letal po tujih načrtih. Najprej je poskusila v Združenih državah. Rada bi bila izdelovala Saberjct 86, toda Washington je prošnjo zavrnil. Sedaj se poga-|ja z Veliko Britanijo za izdelavo lahkih enostavnih Gnat jet lovcev z nekako brzino zvoka in veliko okretncutjo. Gnat ima samo en motor in stane njegova gradnja komaj eno tretjino tega, kar stane povprečno letalo te vrste.
Letalo je bilo prvotno ponude-no NATO, ki ga je pa odklonil. Kasneje je podjetje, ki je letalo izdelalo in preskusilo, dovolilo Indiji in Finski, da gradita ta letala po njegovih načrtih. Tema bi se sedaj rada pridružila še Jugoslavija, ki ima še iz časov pred drugo svetovno vojno lastno, čeprav malo letalsko industrijo.
Jugoslavija je dobila večino svojih vojnih letal, v kolikor go ta kaj prida, iz Združenih držav v okviru vojne pomoči do 1. 1957, ko je Tito sam to pomoč odpovedal.
WJMVEJSEKST1HUDA tekma za prodor
V VESOLJE JE SE ODPRTA!
gove naloge.
išče
tH
I
I
sorodnikov. Pogreb bo v petek zjutraj ob devetih iz Zakrajško-vega pogrebnega zavoda v cerkev sv. Vida ob 9:30, nato na pokopališče Kalvarija.
WASHINGTON, D. C. — Sen. John F. Kennedy se je zavzel za spremembo Taft- Hartleye-vega zakona tekom sedanjega Kongresa. Izglcdi na uspeh so boljši, kot so- bili kdajkoli.
BRUXELLES, Belg. —Belgijska vlada je objavila včeraj dolgo pričakovani načrt za boločo ureditev svoje kolonije Kongo v Afriki. Novi načrt predvideva postopno neodvisnost Konga z ohranitvijo tesnih vezi z Belgijo.
WASHINGTON, D. C. — O-bramno tajništvo je predložilo Kongresu v odobritev podaljšanje vojne obveznosti vsaj za 4 leta, če hočemo ohra-ni'ii sedanje boroženih sil.
Iz Clevelanda in okolice
Amerika in Sovjeti ja tekmujeta, kdo bo preje pro- iz bolnišnice—
j
drl v vesolje, kdo bo preje poslal tja človeka in ga vrnil srečno na Zemljo. Trenutno imajo Sovjeti boljše izglede na zmago, čeprav se ta dežela še ni podala. Nobena nima posebne prednosti in tekma je na splošno še vedno odprta.
Mrs. Agnes Trebets; 1008 E. 71 St., se vrne danes iz Woman’s bolnišnice. Obiski na domu so dobrodošli!
V bolnišnico—
Mrs. Mary Batick s 684 E. 160 St. je morala v Euclid Glenville bolnišnico.
WASHINGTON, D. C. — Sovjetska raketa “Lunik, ki je Luno zgrešila, pa postala planetoid Zemlje, je sprožila Seja—
znovo ostro debato o tem, kdo trenutno vodi v tekmi za člo- Nocoj ob običajnem času bo vekov prodor v vesolje. Strokovnjaki, ki imajo dostop do seJa Društva Marija latimska vseh tajnih virov, trdijo, da bodo Sovjeti Ameriko vsaj v pr- ®t. 255 KSKJ. Po seji pj-azno-vi dobi prehiteli. Napovedujejo, da bo Kremelj že v naj- vanje 7-letnice obstoja z zabavo število naših o-1 bližji bodočnosti objavil svoje prve poskuse. Sovjeti naj bi in prigrizkom.
j najprej poslali človeškega potnika nekaj sto imilj vertikalno v bo’nišnico—
HAVANA, Kuba. — Vlada je v vesolje, pa ga nato vrnili zdravega na Zemljo, šele v dru- Joseph J. Preskar, tajnik klu-včeraj ukazala ustavitev vseh I gem razdobju naj bi poslali Človeškega potnika na pot oko- ba društev AJC na' Recher Ave. smrtnih obsodb in ..uvedbo , h Zemlje v umetni luni. Ameriška armada je tak poskus se je podal v Woman’s bolnišni-rednega sodnega postopanja j predložila že pred emm letom, pa bila zavrnjena. Sedaj je C0 na E. 101 St. in Chester Ave. pred javnostjo. FidcI Castro i NASA objavila, da bo V doglednem času poslala Človeškega Obiski so dovoljeni! Želimo m i je zagovarjal dosedanje mno-1 potnika na potovanje okoli Zemlje v posebnem vozilu, ki ga skorajšnjega okrevanja, žične umrtitve s potrebo “polje te dni naročila pri McDonnell Aircraft C6rp. v St. Louis, Rokoborba-
očiščenju kubanskega naroda. I Mo. Potovanje naj bi ttajalo samo kakih 24 ur in bilo v vi-WASHINGTON, D. c — števi- šini 100 do 150 milj od zemeljske površine. Torej dejansko lo brezposelnih je v zadnjem skoraj na robu atmosfere, mesecu poraslo znova na pre- j Kdaj bo prva raketa gotova in ko 4.100,000. Po uradnih po- kdaj bo prvi poskus izveden T.
Nova “Independence”
NEW YORK, N. Y. — Koncem tedna je prevzela vojna mornarica novo vojno ladjo ‘Tn-
^zhodna Nemčija zastonj prijatelje na Bližnjem vzhodu
BONN, Nem. — V Bonnu opremljajo s primerno škodo-'Tjnostjo diplomatsko potovanje Tinistrskega predsednika Vzhod-P® Nemčije Grotewohla po arab-Kkem svetu. Tovariš Grotewohl ’i6 Je naj prej e ustavil v Kairu, a obišče Naserja. Bil je zelo Tjjazno sprejet, toda opravil ni Tesar. Bonnska vlada je nam-zagrozila Egiptu, da bo pre-^ Sala vse diplomatske zveze, ako ! Naser uradno priznal komu-'stično Vzhodno Nemčijo. V , airu so se hitro spomnili, kako Jugoslaviji narobe, ker je 'znala komunisitčno nemško . ado, jn so zat;0 Grotewohla po-° ažili z obljubami.
^tov^^a grotewohla"'v ^Bag"	C' ~ Libf- Clark in dr. Imeli so dosti pri-
dadu. Tudi iraška vlada se noče ,ralni senator-l1 obeh strank so ze jateljev tudi med republikan-Zatneriti Bonnu in je radi tega cela leta težko Prenašali neome- jci, vsaj tako so si domišljevali. 0cJbila predlog, da prizna komu-!;ieno Pravico do obstrukcije (fi- Proti njihovim načrtom so ostro nistično vlado'v Vzhodni Nem- hbuster), ki so jo južni demo-!nastopili južni konservativni čiii. Grotewohl se pa ne da kratski konservativci zmeraj demokratski senatorji, ki jih je °flašiti, nadaljeval bo svojo pot, izrabljali in zlorabljali, kadar- pa samo okoli 20. So torej manj-Oravno ve, da ne bo žel uspe- koli ie bil° treba zavar°vati po- j sina, ki ne more računati na ^°v- Končno je potovanje samo litične pravice črncev v naših'zmago. Tako bi tudi bilo, ako 1)0 sebi prijetna stvar, tudi ako ju?nib državah. To se je jasno (konservativcem ne bi pomagal
senator Lyndon Johnson.
Porast zločinstva med mladosiniSi! prodmestij
CLEVELAND, O. — Trimesečno potepanje komaj 15 let sta- | rega dekliča iz Euclida z raznimi moškimi, potem ko je pobeg-1 nilo od doma, je opozorilo javnost na porast prestopkov in tudi pravih zločinov med mladostniki v predmestjih. Ti so 1. 1957 porasli za 15%, lani pa kar že za 207^, med tem ko se v mestu samem drže' nekako na isti višini kljub stalnemu dotoku prebivalstva iz južnih predelov dežele.
Po besedah mladinskega sod-dependence.” To je velikanska 'nika Woldmana ti mladostniki ne letalonosilka s 60,000 reg. tona-, trpe “fizične in gospodarske sti-
datkih delavskega in trgovinskega tajništva se je število zaposlenih od novembra do decembra zmanjšalo za (580,-000 — na 63,973,000. MADRID, Šn. — Španija in Združene države sta podpisali dogovor, pa katerem bo “krpila” Španija v Ameriki za 96 mil. dol. odvisne hrane. WASHINGTON. D. C. — Državni tajnik Dulles je zavrnil sovjetski predlog za mirovne .pogodbe z
Keith Glenan, direktor Narodne aeronautične in vesoljske admi-1 nistracije (NASA) ni povedal. Nekateri trdijo, da se bo to zgo-jdilo tekom dveh let. “Vozilo” samo bo stalo kakih 15 milijonov. Na pot ga bodo verjetno poslali z medcelinsko raketo Atlas, če ne bodo v tem času izdelali kaj popolnejšega.
1 Prvi poskusi v Sovjetiji in A-meriki bodo potekali verjetno
kot “neumen” in ga zavrnil.
mi in s krovom, na katerem bo okoli 100 jet letal hitrejših od zvoka.
Prva “Independence” naše vojne mornarice je bila mala lesena barka z 10 železnimi topovi vključena v vojno mornarico 1. 1776. Sedanja je 5. vojna ladja naše mornarice tega imena.
ske, ampak čustveno in duhovno 1 revščino . . Starši jim dajo vsega razen reda in vodstva. . .”
Going steady, avtomobili pri levropuki državi. 16 letih, pitje alkoholnih pijač na sestankih, neprimerne knjige, časopisi in filmi spravljajo te mlade ljudi s' prave poti, če jih starši ne znajo ali pa ne marajo
V južnem Vietnamu od-nrav’li mnogoženstvo
SAIGON, Vietnam. — Vietnamski parlament je sklenil poseben zakon o “družinskih pravicah.” V zakonu je tudi vključena prepoved mnogoženstva. Za zakon se je dolgo borila svakinja sedanjega predsednika Ngo Dinha Diema, ki je tudi sestavila besedilo.
Pravijo, da je zakon zelo napreden, boljši kot v marsikateri
sklenitev Precei Podobno in po istem vrst-Nemčijo r em redu’ vertikalni polet in vrnitev na Zemljo, potovanje v I umetnem satelitu in povratek na Zemljo, potovanje na Luno, potovanje na druge planete — na Venero in Mars.. Obe deželi sta zbrali že skoro zadostne podatke in sta sposo,bni izdelati vozilo, v katerem bi človek lahko Zemljo zapustil in prodrl v vesolje. Da taka pot ne bo “čisto” varna, je več kot verjetno. 1
Amerika pred Sovjetijo v vodljivih izstrelkih ?
WASHINGTON, D. C. — Podpredsednik Richard Nixon, ki je član Narodnega varnostnega sveta, je dejal, da so Združene dr-Kospo-:žave v medcelinskih raketah
Senator
voditi odločno in trdno.
znajo, kam so njihovi “ljubčki” pred Sovjetsko zvezo, zašli, je navadno že prepozno za Symington je trdil preje, da so rešitev.	(nas Sovjeti v tem pogledu pre-
Liberalni senatorji doživeli v senatu velik poraz
,U Uspehov. Glavno je, da nek- :videl° lekom debate ° civilnih ° tretji plača stroške.	| pravicah tekom lanske spomla-
teiTvelezniški vozovi za Prevoz j Boj za omejitev pravice do ob-merij° °d 4,000 do 16,000 ^strukcije je zaradi tega igral

Johnson je voditelj demokratskih senatorjev, ki imajo večino v Kongresu. Sam je s srcem pri konservativcih, toda pamet svojo vlogo tudi pri zadnjih vo- mu pravi, da se z liberalci ne litvah. Kar je bilo neopredelje-Jsme sporeči. Odločil se je, da nih volivcev liberalnega prepri- podpre južne konservativce, in , 'čanja, so volili kandidate, ki so je napravil svoj načrt takrat, ko y TCtnCtlsk) bili za omejitev pravice do Ob- so liberalni se Aa tor ji samo še •strukcije. To se je čutilo po-jgovorili o taktiki.
sebno v severnih državah.	...	v .	. .	. tv
Njegov načrt ni imel ničesar
hiteli in da bo nekaj časa obstojala “nevarna vrzel” v pogledu tega orožja med obema svetovnima silama.
Nixon je dejal, da ga “vrzel” nič ng vznemirja. Ko ga je Symington pozval, naj navede vojaške in civilne strokovnjake, ki bodo podprli njegove trditve, je
Jutri zvečer ob 8:30 bo v Areni zopet nastop rokoborcev. Pomerili se bodo “Georgeous” George, Nick the Bruiser in brata Gallagher poleg še več drugih Vse pri starem—
I Društvo sv. Vida št. 25 KSKJ ima za 1. 1959 ves stari odbor. Društvo zboruje vsak 1. torek v mesecu v sobi št. 4 šole sv. Vida. Novi odbori—
Podružnica št. 32 SŽZ ima za 1. 1959 sledeči odbor: predsed.
Nixon namignil, da se s senator-	„	,	.
jem ne razumeta dobro. Nixon Te,Pz‘n . 01° %! • por pre set. je govoril na splošno, med tem Nlary Dro nic , taj ko je senator hotel vedeti števi- Pov'c> z-’P*3-lo uporabnih medcelinskih raket, bla§' B3rbara Baron' nadzor-: ki jih ima ena in.druga dežela Anna Chinchac in Ann Cooke,
duh. vod. Rev. A. Bombach. Se-
Teresa Po-Frances Perme,
jih ima ena in.druga na razpolago.
število medcelinskih raket povečano
WASHINGTON, D. C. — Že precej časa grade velika oporišča za medcelinske rakete v raznih delih naše dežele. Prvotno je bilo določeno, da bo na njih
je so vsak 1. torek v mesecu oh osmih zv. v dvorani pri Sv. Kri-, stini.
Kljub Liubljana ima za 1. 1959 sledeči odbor: predsed. Frank Segulin, podpredsed. Johan Bar-kovič, taj. Šteti Koncilja, 15611 Saranac Rd., GL 1-1876, blag.
varovalo našo deželo z grožnjo	,	_
uničenja sovražnika 13 eskadro- Louis GodeC’ zaPia’ Frances Glo-
rov vojaštva oboroženega s temi bokar’ nadzor': Franceos Cescn’
Anna Naeode, Mary Stražišar.
kuharica Frances Gorjanc, stric
raketami. Vsak eskadron naj bi imel kakih deset raket. Sedaj so se odločili to število povečati na ^eo- Nagode, teta Louise Stai-20, na torej skupno kakih 200 man> nraiLal pevovodja Frank
medcelinskih raket.	RuPert- vratar Frank Peček- za'
Za enkrat bodo omenjeni eska- S^°P- za klub društev' AJC Frank droni opremljeni z medcelinski- Segulin, M!ary Segulin, Louis mi raketama “Atlas” in “Titan”	za del. sejo Frank Segu-
kasneje pa z “Minutman.” “At- bn’ Nlary Japel, Anton Boka! las” je dejansko že v uporabi vo- Seje so vsak zadnji torek v me-jaštva, “Titan” bo nemara še te- secu v AJC na Recher Ave. kom letošnjega leta, med tem ko Seja—
bo na popolnejšega “Minutma-1 Društvo sv. Jožefa št. 169 KS-na” treba počakati še nekaj let. KJ ima iutri zv- ob 7:30 Prv0 V zadnjem času so izboljšali letno se.i° v navadnih prostorih, polnjenje Atlasa z gorivom in s Priseženi bodo uradniki, nato tem Gkrajšali priprave za njego- bo prost prigrizek, vo izstrelitev od več ur na komaj Molitev—
nekaj minut. Ta izpopolnitev je Člani Društva Najsv. Imen i bistvene važnosti, ker pri moder- 'fare sv. Vida so vabljeni nocoj
deli Johnson kot voditelj demo- zočarani nad “odpadniki” v svo-kratov mesta v raznih odborih, jih vrstah, ki so jim preje ob-noben senator se mu noče za- ljubljalli, dai bodo glasovali z meriti. Končno ima kot voditelj njimi, ampak, da si bodo dobro demokratov še gotove prednosti zapomnili tudi senatorja John-v senatnih debatah in pri stav- sona. Ako	bi Johnson res hotel	nem orožju lahko odloči že sko-	ob 7:30 v Zakrajškov pogreb, za-
Ijanju predlogov. Vse to mu je kandidirati	za predsednika v 1.	ro vsaka sekunda med življenjem	vod k molitvi	za pok. Mrs. Am
pomagalo, da je najprvo izigral 1960, mu bodo na demokratski	in smrtjo. Novi modernejši iz-	Zivoder, ženo	člana dru'tva.
predlog liberalnih senatorjev, konvenciji	postregli s presene-'strelki “Minutman,” ki bodo	Vaia—
ki ga je stavil senator Anderson, čenji. Johnson je zmagal, toda uporabljali trdno gorivo, bodo Slovenski oder ima nocoj oh potem pa stavil svojega in ga zmago bo drago plačal.	| pripravljeni na izstrel v trenut- 7.30 vajo za igro Veriga v Bara-
prerok
pravi:
obdal s sijajem “nevtralnosti”. | Cela zadeva ne bi bila vre-Ta predlog, ki je zanj kon- dna tako obširnega pisanja, ako čno glasovala 70 od 98 senator- ne bi bila z njo tesno povezana jev, obstoji v tem, da mora za usoda naše zakonodaje o civil-konec debate glasovati dvetret- nih pravicah. Predsednik Eisen-jinske večina vseh navzočih se- hower jo je že napovedal v svo-natorjev. Konkretno povedano, ji prvi poslanici. Njegovi pred-južnim konservativnim demo- ,logi bodo gotovo naleteli na od-kratom je treba imeti najmanj por pri južnih demokratskih se-17 in največ 34 glasov, pa lahko natorjih in bodo s tem pokopani, zavlečejo vsako debato v nedo-| kajti Johnson je za dogleden gled. Toliko glasov pa lahko čas omogočil konservativnim
govern domu.
1. in 3. dejanje. _o------
Liberalni senatorji so zato ta- originalnega, toda bil je ucin-1spravijo skupaj, saj je njih sa-: južnjakom, da z grožnjo z ob-koj po volitvah napovedali, da kovit. Najpreje je pomagal po- mih okoli 20, kar bi ee manj- strukcijo ubijejo vsak zakonski
bodo
senatu stavili predlog,' sameznim demokratskim kandi- kalo, bi brez težave
1 'l	C O	O 'f 71	L« 4	73 r\ 4 vw>*	T T/-v1 1 4 it V rvl*	*	-t «T—	4	-1 T	_ _	t •
j araščajoča oblačnost n top- omeji. Vodilni so bili v tem po- ko vsaj moralno obvezal za se- obe strank. haLNaivi*ia temPeratura ^ gledu liberalni demokratski se^be. Tudi v politiki se usluga Razume se,’ da so voditelji li-
aiftižj
a 36.
nabrali predlog, ki jim ni všeč. V tem
naj se pravica db obstrukcije datom pri volitvah in jih ta- med konservativnimi prijatelji pogledu Johnson ni napravil naši deželi prav nobene usluge; preveč daleč je šel v podpiranju diktature manjšine nad večino.
, natorji, Douglas,
Humphrey, ^mora plačati z
uslugo. Dalje beralnih senatorjev ne samo ra-
“Čistke” na Kubi (Nemci bodo sami izdelo-
HAVANA, kuba. — Nagli sod vali bombnike na reak-je obsodil na smrt na desetine j	čilski DOfiTOn
na
pristašev bivšega predsednika Batiste. Samo v ponedeljek so jih v bližini Santiago postrelili 75. V ječah imajo zaprtih še okoli 3,000, ki pridejo baje vsi še pred sodišče zaradi-svoje podpore bivšemu diktatorju. Dosti
BONN, Nem. — Nemški minister za narodno obrambo Franz Josef Strauss je povedal, da jo njegovo ministrstvo sklenilo posebno pogodbo z ameriško družbo Lockheed Aircraft Co., da bo Nemčija lahko sama izdelovala
so jih revolucionarji pobili prve znane bombnike F-104-F po na-
dni po zlomu stare vlade brez vsakega sodnega postopka.
Med tem je večina držav že priznala novo kubansko vlado predsednika Urrutie. Med temi
Črtih, ki jih bo dobila od družbe. Pogodba je izzvala precej viharja tako v Ameriki kot v nemških pacifističnih krogih, zato še ni jasno, kdaj in kako jo bodo za-
sta tudi Sovjetija in Jugoslavija. (čeli izvrševati.
HMERIŠKS DOMOVESTA, JAUNARY 14, lf)59
Ameriška PomovaiM
y&'riwB CT	imFit^ii'xaTiirEDL^arMaiMvr^
6117 St. Clair Ave. — HEnderson 1-0628 — Cleveland 3, Ohio
National and International Circulation
Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week in July
Publisher: Victor J. Knaus; Manager and Editor: Mary Debevec
NAROČNINA:
Zedinjene države:
$12.00 na leto; $7.00 za pol leta; $4.00 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Zed. držav:
$14.00 na leto; $8.00 za pol leta; $4.50 za 3 mesece Petkova izdaja $3.00 na leto
SUBSCRIPTION RATES:
United States:
$12.00 per year; $7.00 for 6 months; $4.00 for 3 months Canada and Foreign Countries:
$14.00 per year; $8.00 for 6 months; $4.50 for 3 months Friday edition $3.00 for one year
Entered as second class matter January 6th, 1908, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the act of March 3rd, 1879.
No. 9
Wed., Jan. 14, 1959
Begunci v 1. 1958
Po poročilu Visokega ZN komisarja za begunce je bilo začetkom 1. 1958 samo v Evropi še okoli 200,000 beguncev, ki so bežali pred kopiunističnim terorjem«. Samo okoli 22,-C00 se jih je moglo naseliti v novih stalnih bivališčih. Kar jih je ostalo, živijo samo deloma po taboriščih, cenijo, da je takih 58,000. Vsi ostali živijo zunaj taborišč; nekateri imajo kolikor toliko trajno zaposlitev, mnogo Jih je tudi brez dela in so navezani na podpore raznih dobrodelnih organizacij, ki dobivajo tu pa tam tudi kake prispevke od svojih vlad. Žalostno je pri tem, da je 11,000 beguncev takih, ki niso deležni nobene redne podpore, dasiravno so nesposobni za delo radi bolezni, starosti, bolehnosti, invalidnosti itd.
Največ beguncev se drži v mali Avstriji, tam jih je okoli 58,000; v Franciji jih je 36,000, v Nemčiji 60,000, v Grčiji 10,000, v Italiji 11,00, okoli 1,000 pa v Turčiji. Ostanek je razkropljen po ostalih zapadno-evropejskih državah.
Komisar ZN upa, da bo do konca 1. 1960 spravil iz taborišč vse tiste begunce, ki bivajo v njih že nad 10 let! Na ta način bo lahko likvidiral precej begunskih taborišč. Ali se mu bo to posrečilo, je odvisno od tega, ali bo dobil od posameznih držav dosti prispevkov. Najbolj tragična je usoda kakih 10,000 malih otrok, ki se potikajo po taboriščih. Nihče ne ve, kdo naj st briga za njihovo vzgojo, nihče ne skrbi za to, da bi jih pripravljal za kak poklic.
Njim podobni reveži so onemogli, pohabljenci, ostareli :n bolniki, toda njih se spomnijo pogosto zapadno-evropske dobrodelne organizacije in vplivajo na svoje vlade, da jih spravijo v kolikor toliko znosna zavetišča, sirotišča in podobne zavode, kjer so preskrbljeni do smrti. Mnoge zapadno-evropske države gredo beguncem na roko tudi v tem oziru, da jim dajo priložnost za iskanje dela, dalje vse dobrote socijalnega zavarovama in olajšave pri potovanjih iz države v državo.
Da se da begunski problem hitro rešiti, ako je dobra voha. to se je pokazalo pri madžarskih beguncih, ki so prebe-žali v svobodo jeseni 1956. Bilo jih je več kot 180,000, ki so zbežali v Avstrijo, 20,000 jih je šlo v Jugoslavijo. Od okroglo 200,000 madžarskih beguncev se je nanovo naselilo 90%, to je 180,000, med njimi vsi tisti, ki so prebežali v Jugoslavijo. Nima novega stalnega bivališča samo še okoli 20,000 Madžarjev, ostoja pa načrt, da bodo vsi dobili stalno zaposlitev že tekom 1959.
Amerika je zelo aktivno sodelovala pri reševanju begunskega problema. Prvi odlok o imigraciji beguncev izvira že 1. 1945. L. 1948 pa je Truman podpisal znani DP zakon, ki je omogočil tudi premnogim slovenskim beguncem vselitev v Ameriko. Drugi begunski zakon je bil objavljen ]. 1952, tretji 1. 1957. Leta 1958 so z zakonom regulirali neurejeno pravno stanje madžarskih beguncev, ki jim je Eisenhower dovolil vselitev kar samo “na besedo.” Kake dobre posledice so imeli za begunce vsi ti zakoni, se vidi po sledečih številkah: v 1. 1946-1957 se je vselilo v Ameriko okroglo 2,600,000 ljudi, od njih je bilo samo beguncev nad 713,-OOO. Administracija je izdala zanje okoli $926,000,000, bodisi v obliki plačila prevoznih stroškov do Amerike, bodisi v obliki prispevkov za vzdrževanje v taboriščih, na primer preko IRO organizacije. Poleg teg je znla USEP program, zasnovan po Trumanu, pomagal finančno kakim 300,000 be guncem, 90,000 na omogočil preselitev.
Naša država'je bila torej vodilna pri reševanju begun skega problema, ki pa še dolgo ni rešen. Izza železne zavese prihaja še zmeraj precej beguncev, dasi ravno ne toliko koi v I. 1945-1950, posebno iz Jugoslavije. Res je, ti begun-\ i niso po večini čisti politični begunci, toda samo revščina jih pa tudi ni prisilila na pobeg. Vprašanje beguncev je torej še zmeraj odprta rana, čeprav je vsaj deloma zaceljena. Prej ali slej se bo morala z njim ponovno baviti tudi naša administracija.
Vprašanje evropskih beguncev se počasi pomika svoji končni rešitvi. Veliko slabše stoji zadeva beguncev po drugih kontinentih, ki jih je še na miiijpne. To so arabski begunci, ki so bežali iz Izraela, pred 10 leti in še danes niso nikjer stalno naseljeni. So dinamit, ki lahko vsak trenutek vžge novo vojno v arabskem svetu. Zanje se briga poseben organ ZN, toda more.trošiti letno na vsakega begunca reci in piši samo po $10.00!
Svoje vrste begunce imata dalje Indija in Pakistan, so žrtve delitve Indije na obe državi. Jih je na milijone, toda imajo vsaj to srečo, da se nahajajo v begunstvu med svojimi sorojaki.
Enaka usoda je zadela vzhodne Nemce, ki bežijo pred komunističnim vzhodno-nemškim režimom. Zaenkrat so našli streho in delo v Zapadni Nemčiji, toda srce jih vleče nazaj v njihovo ožjo domovino.
Pozabiti ne smemo dalje beguncev iz severne Koreje in severnega Vietnama, ki so bežali na jug svoje domovine. Jih je tudi na milijone. V največji revščini živijo kitajski
begunci, ki so v Hongkongu, jih je par milijonov, nimajo ne hočemo, ni vsakdo rojen pod strehe nad seboj, ne stalnega zaslužka. Nekoliko boljše se srečno zvezdo!
godi kitajskim beguncem na otoku Formozi, tam skrbi za- * nje Čankajškova vlada, denar pa daje naša administracija.
Begunskega gorja je torej po vsem svetu še zmeraj celo morje. Žalostno je, da svobodni svet nanj kar pozabi, izjemo delajo samo dobrodelne organizacije, posebno ameriške, ki skušajo olajšati usodo teh nesrečnežev, kolikor imajo srdestev.
Da bi vzbudili znova zanimaje za begunsko gorje, nameravajo proglasiti v kratkem “begunsko leto” pod okriljem
KAJ JE NOVEGA pri nas in okrog nas? Dogodki se dogajajo okrog nas naprej in naprej. Nekateri važni, drugi manj važni, a dogodki so. Zadnji mesec so slavili na bližnjem Granville zlati jubilej tamkaj-šne katoliške župnije Presv. Srca. Je to mešana župnija, v ka-
ZN. Komunisti se naravno upirajo tej nameri. Želimo jijtero spadajo tudi naši rojaki pa vkljub temu uspeha, kajti nas vseh dolžnost je, da be-!Slovenci, kolikor jih je tam.
guncem pomagamo, vsak po svojih močeh in na svoj način.
Mnogo je med nami takih, ki poznajo begunsko gorje iz lastne skušnje, za druge pa ni nikjer zapisano, da bi ga ne okusili pred svojo smrtjo. Svet se hitro vrti, nihče ne ve, kaj ga i Bili so Dolenjci, Gorenjci, Staše Čaka.	jerci. Do predkratkim so imeli
Pred leti, ko je obratoval tam premogokop je bilo dosti slovenskih premogarjev v tem kraju.
Lasallski glasovi in odmevi
(Pii* Mauvž Iz “Sunny Spot City-«”)
La Salle, 111. — Zima je. Pa to itak vsi veste, ki Hodite po tem
božjem svetu, kaj naj vam to pripovedujem. O svetem Miklavžu in par dni za tem so nam pošiljali z višav beli prah sneg. Zapisati moram, daiso bili z njim kaj darežljivi. Nasuli so ga mnogo več, kakor smo si ga želeli. No, mi meščani ali kakor je nas včasi imenoval pokojni Ličarjev Janez “purgarje” sicer nimamo ravno za dobro mero snega, ki ga je nam dalo vreme, kake posebne zahvale, kakor le to, da smo zadovoljni, da ni bilo kaj hujšega. Farmarji po naši okolici, ki poleti delajo več ur kakor pa po zimi, so pa snega veseli in pravijo: “Bela obilna snežena odeja, bo nam zemljo preonga-vila in premesila, da bo nam v poletju dobra in da bo nam dobro rodila.”
Če bo res tako, potem smo kajpada res dolžni pozdraviti sneženo odejo z najbolj toplo dobro došlico. Naj bo tako, bomo videli če bo prav.
— DOŽIVEL SEM ZOPET PREDPUSTNI ČAS. — Predpustni čas je za nas starejše včasi veliko pomenil. In kako da ne bi ?! To je bil izbran čas, ko je človek človeka “jemal.” Saj veste kaj mislim. V predpustnem času so se naši ljudje ženili. Svatbe so bile v tem času na dnevnem redu in kako lepe in pestre so bile. Koliko veselja je bilo! Saj ni mogoče pozabiti.
Bo kakih dva-in-petdeset let, ko sem nekega nedeljskega poletja obiskal mojo sestrično, katera je imela vedno kakih osem do deset “borderjev,” ali če hočete “puršov” na stanovanju in hrani. Če je sirota kedaj spala in legala k počitku, to sploh ne vem. Dobil sem jo vedno na nogah in pri delu, pa če sem prišel k njej o polnoči, ali pa ob treh zjutraj. Zvečer je še navadno šivala in gladila fantom srajce in perilo. Ob treh zjutraj pa je že polnila “pelce” z raznimi prigrizki, fantom, ki so bili pri njej na stanovanju in hrani, ter jim pripravljala zajutrek, ki je moral biti gotovo že takoj po 5 uri zjutraj, ko so jeli vstajati in se odpravljati na delo. Če je vjela kedaj kako uro za počitek in kedaj, jaz res ne vem. Je pa živela do njene 79 let starosti. Kake posebnosti je imela v njenem življenju ne vem povedati, trdim pa, da nadelala se je pri težkem delu, če je bila le božja, to pa vem! Dandanes takih vrst gospodinj ni več dosti, to tudi lahko pribijem.
Kako je bilo pri tistem obisku, ki sem ga omenil? Tako-le! Pri moji sestrični je stanoval fant srednje starosti. V kuhinji smo sedeli on in še par drugih. Govorili smo o predpustu, kako se doma v tem času ženijo in tako naprej. Pa se poglasi tisti fant, ki mu je bilo ime Janez. Amerikanci in nekateri drugi med našimi so ga klicali za Johna. Mi drugi smo 'mu rekli kar podomače Janez. Doma je bil nekje od Krope na Gorenjskem, kjer so kovali preje na Kranjskem najbojše cveke in žeblje, Govoril je bolj trdo “špraho.” Posebno besede, ki so vsebovale črko “r,” je izgovarjal trdo, kakor bi kakega živega “merjasca” drl. Vse je šlo na “rrrr . . .” No,
pa kaj bi se ob to spodtikal. Ljudje pač govorijo kakor morejo in znajo. Naj mi bo odpuščen ta grdi greh obiranja Kroparjev. In kaj je povedal ta Janez? Tole le:
Naprosil me je, naj pišem tja gori v Minnesoto zanj pismo nekemu dekletu, ki je prav tiste dni prišla iz starega kraja, tam iz njegove rojstne okolice, katero je on dobro poznal. Zaupal mi je, da bi se rad oženil z njo, a on, da pisati ne zna, da mu naj bom toliko dober in naj zanj njej napišem pismo. Kaj sem hotel, ustregel sem mu. Šla sva v sobo, v kateri je spal. Tam je našel nekaj nekega papirja in dejal, tu na ta papir napiši, da jaz sem Janez ta in ta, da jo poznam, da se mi dopade, da jo imam rad in da mislim, da jo je Bog prav za me ustvaril. Zato <3em jo pripravljen vzeti za ženo in jo rad imeti, če me hoče in mara.
Točno tako po naročilu in po njegovi diktaciji sem napisal, zraven sem se modro držal in Janez je bil mnenja, da boljšega pisma bi ne znal nihče na svetu sestaviti. Dal mi je še kuverto, na katero sem napisal naslov. Povedal isem mu, da naj kupi znamko, jo nalepi na pismo in potem ga naj izroči vestnim poštarjem in ni vzroka, da bi ne prišlo v roke njegovi bodoči nevesti.
Storil je vse tako, kakor sem mu naročil, mi je pozneje povedal. Oddal pismo na pošto. Potem pa je čakal na odgovor, ki ga pa ni bilo nikdar, čakal in čakal je odgovora, a vse zastonj. Popraševal več tednov pismonošo, če ima kaj zanj, a bilo ni nič. Končno je začel hoditi okrog s žalostno povešeno glavo.
Neke nedelje sva se srečala pred cerkvijo. “No, Janez, kako ti kaj gre,” ga obgovorim.
Srepo me je pogledal, kakor da sem nekak neznanec.
“Kako pa, ali si dobil kaj odgovora na pismo, ki sva ga pisala?”
Pomeri me gor in dol s srepim pogledom in reče-
“Fant, slabo si pisal, nobenega odgovora ni! Ti ne znaš dobro pisati!”
Nekaj časa molči, n.ato pa pristavi:
“Zdaj je že skoro konec pred-pusta, odgovora ni, ne bo nič!”
Nato sem šel z njim in ostal par ur pri njem. Na njegovo prošnjo sem ji pisal še eno pisemce, kratko sicer in glasilo se je tako-le:
“PiHmo si flobila, pa nič nisi pisala, da bi on vedel, kako se ti godi: si H zdrava, si li bolna\,
al’ že v črni zemlji ležiš?’
Pismo se je . Janezu dopadlo. Obdaril me je z debelo smodko in par kupic sva popila na to rajntengo. Čez par mesecev pomladi je nastala, premogarska stavka.' Janez je odpotoval za delom nekam na Zapad in odte-daj naprej, ga nisem nikdar več srečal. V duhu se pa spominjam Janeza večkrat in tisto, kako sem zanj pisal tisto pismo, ki mu ni prineslo zaželjenega uspeha. Kaj
tam dve slovenski podporni društvi in če se ne motim eno še obstoji.
Mestece je malo in leži kakih 15 milj južno-zapadno od mesta La Salle. Prvi Slovenci so prišli v ta kraj nekako okrog leta 1905. Rojaka Frank Muren in pa Gregor Blatnik sta bila med prvimi, če ne prav prva. Muren je umrl tu. Blatnik se je pa preselil v Cleveland in mi ni znano ali še živi ali ne.
Mrs. Anna Muren, ki so ji tu v teku let “poajerišili” ima iz “Muren” v “Moran,” je pristna Dolenjka, doma iz vasi Vrbuc, fara Doberniče na Dolenjskem. V Ameriko je prišla leta 1905 in se je poročila s pokojnim Francetom Murnom istega leta v Jolietu pri sv. Jožefu. Rodilo se je jima šest otrok, 4 sinovi in dve hčere. Frank Muren je umrl leta 1935.
Mrs. Anna Muren (Moran) pa še živi in je še vedno delavna. Te dni smo jo videli na sliki v tukajšnem dnevniku “DNT” v pogovoru z tamkajšnem župnikom Rev. Wm. Carey, ki jo izprašuje o začetku fare Presv. Srca Jezusovega v Granville. Ona je ena izmed začetnikov te fare in ji je znana vsa zgodovina od početka fare. Mrs. Muren je v svojih osemdesetih, ampak še kar kakor prava dolenjska mladenka zgleda. V ruti na glavi kakor pristna dolenjska Ančka pripoveduje župniku zgodovino fare. Župnik jo z začudenjem gleda in pazno sledi ter zraven občuduje njeno slovensko žila-vost, ki je pred 50 leti in več v skromnih razmerah delala za ustanovitev fare. Tudi o njej se lahko povdari: To je je tipična slovenska mati. Take delavske matere so ustvarjale napredek med nami na vseh raznih poljih. Čast ji!-	j,
Mrs. Anna Muren, se je pisala kot dekle Kaplan. Pri hiši pa so rekli po domače: “Pri Planinčevih.” Tudi njen pokojni soprog Frank Muren je bil iz iste vasi Vrbuc. On je prišel v Ameriko pa že leta 1896 in se je po Ameriki “pečlaidl” dokler ni za njim prišla Planinčeva Ančka z Vrbuca, ki sta se v Jolietu srečala in se pogovorila in dogovorila kot prava “Francelj in Ančka” po starih tedaj veljavnih pravilih: “Če me hočeš — te vzamem in te bom ljubil in rad imel!” Tako se je zgodilo, tako je bilo — oj, srečni časi, kaj ne! Pri sv. Jožefu so to potrdili, blagoslovili in ju zvezali do smrti. Ali ni to kar lepa storijca iz pi-jcnirskih časov med Slovenci v Ameriki? In koliko je še takih resničnih zanimivih “štorije,” zakaj jih ne opišemo?
Priznajmo, skromni smo, morda ne znamo, ali smo pa malomarni, nekaj je, da ne vidimo po polju življenja iz časov slovenskih pijonirjev po naših naselbinah po Ameriki vse polno pomenljivih raznih uspehov. Naša zgodovina bo enkrat z obžalovanjem ugotavljala, da se nismo dovolj zanimali za naše pijonirje.
čast našim pijonirjem in pijo-nirkam! Čitateljem “Ameriške Domovine” pa iskren slovenski pozdrav!
-o~
Ples in zabava
Cleveland, O. — Kdorkoli je bil na Kresovih prireditvah dobro ve, da se mu obeta obilo vesele zabave na plesu Kresove plesne skupine v soboto, 17. januarja, ob osmih zvečer v Bara-
VESTI
Smrt uglednega rojaka
V Ljubljani je umrl Anton Ro-jina, lastnik stavbeno mizarskega podjetja v Kolodvorski ulici. Dosegel je starost 82 let. Bil je v dobi med dvema vojskama ugleden, vodilen član obrtniških, industrijskih in gospodarskih organizacij. Podpiral je obrtniško mladino, zlasti katoliški rokodelski dom v Ljubljani. • Bil je zelo prijeten, vedno vesel družabnik, splošno priljubljena in ugledna osebnost. Naj mu Bog da večno veselje!
Cesto “bratstva in edinstva” bodo podaljšali Avtomobilsko cesto “Bratstva in edinstva” od Ljubljane do Zagreba so končali in jo na “dan republike,” 29. novembra, lani odprli. Sedaj so se lotili gradnje podaljšanja te ceste od Beograda na jug ob Moravi in Vardarju proti Skoplju in Djevdjeliji, kjer naj bi se združila z grško avtomobilsko cesto na Solun. Od Ljubljane do Zagreba skozi Dolenjsko je nova avto-cesta baje prav lepo zgrajena in je po njej veselje voziti, posebno ker promet ni posebno živahen. Ljubljano oPepšujejo
Prestolnica Slovenije ni bila zastonj imenovana “bela” Ljubljana. Bila je res čista in sna-
z deli postopno vse od tedaj. Načrte so izdelali že pred vojno,, pa jih le postopno izvajali. Sedaj obljubljajo, da bodo delo pospešili, da izboljšajo oskrbo Ljubljane z živežem.
Jugoslavija gradi ladje za Švede
Splitska ladjedelnica je izdelala 10,600 tonsko ladjo “Wasa-borg” za švedsko pomorsko družbo. Vanjo je vgrajen motor italijanske tovarne Fiat. Za isto družbo grade še eno podobno ladjo. Ladjedelnice so v Jugoslaviji v zadnjih letih baje lepo napredovale in .izdelujejo ladje za razne evropske, še bolj pa za azijske države. Največji ladjedelnici sta na Reki in v Pulju, ki ju je zgradila še Avstrija, pa ju Italija delno modernizirala. Po vojni so ju dobili Jugoslovani. Novi člani Slovenske akademije znanosti in umetnosti Na izredni skupščini Slovenske akademije znanosti in umetnosti v Ljubljani preteklo jesen so bili med drugimi imenovani tudi sledeči novi člani:
Redni člani v razredu za zgodovinske in družbene vede: dr. Gorazd Kušej, prof. pravne fakultete v Lj. dr. Lado Vavpetič, prof. pravne fakultete v Lj., Boris Ziherl, prof. fil fakult. v Lj.,
žna, kot je običaj za srednje- dr. Fran Zwitter, prof. fil. Fakult
vropska mesta. Starejši se gotovo še spominjajo ljubljanskih cestnih pometačev, ki so z dolgimi metlami v ranih jutranjih urah, ko je vse še ispalo, pometali mestne ceste in ulice. V prvih letih po drugi svetovni vojni je bila Ljubljana precej zanemarjena in umazana, sedaj so se zopet začeli prizadevati, da bi jo “osnažili” in modernizirali. V tem okviru so prenovili znano kavarno “Evropo” na Ajdovščini, nasproti starega “Figovca,” ki ga že nekaj let ni več.
Kruh iz močvirja
Sedanja vlada v Ljubljani je izdelala načrt za nadaljne izsuševanje Ljubljanskega barja in za spremenitev sedanjega močvirnega ozemlja v plodna polja in travnike. Prvi del načrta bo izveden do kraja tega leta, v celoti pa ne bo izveden morda še nekaj desetletij. Izsuševanje barja so začeli v času Marije Terezije, ko so izkopali sedanji Gruberjev prekop, nadaljevali so
govern domu.
Katerega pete srbe, si jih bo lahko po mili volji brusil ob zvo. kih Marjan Tonklijevega orkestra. Godci so obljubili, da bodo igrali poskočne polke in valčke in tako ugodili vsem željam.
Za lačne in žejne prijatelje Kresa bodo skrbela dekleta z obilo dobrega prigrizka, žlahtno kapljico pa bodo točili naši izvrstni “bartenderji.”
Prijatelji, znanci in člani Kresa, katerim je vesela slovenska družba, godba in zabava posebno pri srcu, so vsi prav vljudno vabljeni.	E. F.
------o-------
Zaroka
V	Lj.
Dr. Milan Grošelj je bil imenovan za dopisnega člana v raz. za filološke in literarne vede, dr. Ivan Vidav, prof. univ. v Lj., za dopisnega člana v raz. za matematične, fizikalne in tehnične vede.
Del stare Emone so odkrili
Ko so v Gregorčičevi ulici v Ljubljani začeli kopati temelje za novo šolsko poslopje, so odkrili del središča stare Emone, rimskega mesta na tleh današnje Ljubljane. Med drugim so odkrili rimsko kovačnico in livarno. Nekateri arheologi so predlagali, naj bi izkopano ohranili na ta način, da bi šolo podkletili in ohranili rimske ostanke v tej kleti kot nekak muzej, sliko rimskega mesta in njegovih naprav, saj so odkrili med drugim staro centralno kurjavo, kanalizacijo, stopnišče hiše.
V	skladišču Indoplate v Jar-
šah je gorelo
Kratek stik v tovarni Indo-plata v Jaršah pri Domžalah je povzročil ogenj, ki je spremen1! skladišče v pravi strupeni pekel. Šele z velikimi napori se je posrečilo ljubljanskim poklicnim gasilcem ogenj zadušiti, pri tem so se štirje gasilci zrušili in so jih morali odnesti iz zastrupljenega ozračja. Škodo so ocenil' na 39 milijonov dinarjev.
Otočec ob Krki bodo obnovil*
Grad Otočec ob Krki je zna11 po vsej Sloveniji, če že ne drugače po Tavčarjevem sestavku ‘Otok in Struga.” Grad lež1 sredi romantične okolice in im3 sam precej romantično lice. B'l je precej zapuščen in v slabem stanju. Sedaj je občinski ljudski odbor Novo mesto, pod katerega spada tudi Otočec, najel p°" sojilo 35 mil. dinarjev, s katerim namerava grad preurediti.
Nov predsednik JAZU
Na mesto umrlega predsednika Jugoslovanske akademij6 znanosti in umetnosti v Zagrebu dr. Andrij Štamparja je bil izvoljen dr. Grga Novak, prof. film zofske fakultete v Zagrebu.
Za deset tisoč dolarjev
zavarovana časa
Zavarovalnica Lloyd iz Lo«3 Angelesa je nedavno zavaroval3 ‘	| vinsko čašo za nič manj kot L1
Cleveland, O. — Gdč. Marga-,tlS0(V' dolarjev. Čaša je iz bruilm ret Mary Novak, hči pok. g. An- nega stekla in je že 250 let la^ thony Novaka St. in njegove so- družine Meyer. Lastnik čaše jfi proge s 1357 E. 52. St., se je za- sedanji predsednik združenju ročila s g. Frank J. Kraynakom, J vinogradnikov v Napi (Kalif°r' sinom, g. in ge. Emil Kraynak z nija) Otto Meyer. Čašo so zava' 2066 W. 105. St. Poroka je pred- rovali, ko so jo posodili za sn^'
videna za september. Čestitamo!
A. D.
manje filma meni”.
“Zemlja pripa^j
id*1 j
XMERISKS DOMOVINA,
ngggTTTYTTTXXTYYYTTYYTTTTTX
Naše gore list
SODOBNA POVEST
rY^^XXYYTTYYYY YTYyYYxxx YXYxYYYItXYXxxxxxlYXYYYxYYxYl
ko smešno. Tega nihče ne razume. če prej ne spozna okolno-sti, pa bi se mi verjetno še tedaj režali in me klicali tepca. Gotovo pa še nikoli in v nobeno žensko nisem bil toliko zaljubljen ko vanjo. Seveda se kaki nizkotni stvari ne bi dal pre-
“Kako vendar to? Nič ni po-vedal, da bi kam odhajal.”
“Saj Iše sam ni vedel. Ko se je Vrnil z najinega lova na ladjico, ga je doma že čakal daljni telefonski poziv.”
“Kje pa je zdaj?”
“Domov odhaja. Zdaj bi mo-ral biti že tam. Ko se bosta sre- magati, kaj Puhar je moj pridala, yam bo svoje načrte naj-;jatelj, in bila bi grdobija, če bi krže sam razložil.”	'se štulil med njega in njegovo
Tako se je zgodilo. Komaj je ženo. Pa tudi če bi se, bi se odložila sprejemnik, že je stopil najbrže zmenila zame toliko ka-v hišo Škot, veselo žvižgaj e.	j kor za lanski sneg. Dokler pa
“Dober dan, Lorna. Vidite, 'sama tega ne izve, tudi ni no-^aša ladja je pristala. Nosi se kakor gizdalinka.”
“Tudi Alan je tako rekel. Po-vedal je pa je tudi, da poj dete konec tedna v Boston.”
“Da. Pričakoval bi bil vse Prej ko to. Poklical me je Či-yer, eden vojnih tovarišev. Pri-^ je iz Nju Jorka z Grantom in Elisom, oba sta bila člana naše ^etalske skupine, zdaj pa hoče, da pridem k njim še jaz v nek hotel v Bostonu. Izslediti skuša Se Puharja, tako da bomo imeli Pristno zborovanje. Strašno rad hi fanta spet videl. Ko smo'se izhajali, smo si zaobljubili, da Se bomo sešli enkrat na leto, pa Se še nikoli nismo. Zdaj pa kaže, se le bomo. Na srečo so me Poklicali ob času, ko lahko kam ^rem, kajti prost sem do pone-^oijka, in lahko grem ali pa ne.
v	Pam, da bo Čiver naše dete na-Sel. kajti brez njega bi družba ne bila popolna. Dolgo sploh ni j^ogel izvedeti, kje se nehaj a, r°nčno pa, ga je le staknil in Sovoril z njim po telefonu. Ži-
vi	na neki farmi v Nju Hempši-ru’ ki je menda daleč proč od VlSeh prometnih zvez. Čiver Pravi, dla Puhar vabila ni bil Preveč vesel, kakor da ga jezi,
er ga nekdo hoče izbezati iz Pjogove samote. Seveda pa je
Največja eksplozija vseh časov
Lani je poteklo 75 let, odkar je prišlo leta 1883 do neke katastrofe izredno velikega obsega. O njej hočemo govoriti danes. Bil je to največji dogodek svoje vrste, kar jih pozna zgodovina človeštva, največji tudi v primeri z vsemi današnjimi poskusi z atomskimi bombami, katastrofa, ki jo je začutila vsa zfemeljska skorja. Kaj se je zgodilo?
Že davno je bilo znano, da se nika, ki je bil tam zasidran: “Mo-vleče preko indonezijskega oto-|ja 'ladja, ‘Hawarden Castle,’ je ka Jave velika razpoka zemelj- ^ila zasidrana v Algoa Bayu. ske skorje. Samo na tem otoku Dne 27. avgusta zjutraj sem na-poznajo 29 ognjenikov, med ka- | enkrat opazil, da se je sidrna ve-terimi je več nad 4000 metrov ^riga skrajno napela in hitro sem
tudi
C,
uiogoče, da se Čiver moti.
e govoriš po telefonu, ne vidiš Vs®ga. Pa, naj že je tako- ali dru-"ahe, paglavec mu ni hotel nič ° Rubiti, da pride. Ni se mogel Puločiti — češ, bom že videl.
^Teni
pa je Čiver zaupal da poj-
sam z avtom ponj, če je le p°goče priti do tiste farme.
ravi, idla bi ga tudi zvezal, mu oplaši1! usta ali ga omamil s klo-gformom, samo da ga spravi v oston. čiver utegne nastopati odločno in nasilno, če si kaj , ePe v glavo. Zato mislim, da ^ ^uhar brez moči nasproti nje-s U- Komaj že čakam, da bi ga Tat videl. Noben izmed nas ni lsal o njem besedice, odkar .l1110 ga morali v Bretoniji pusti-
T zadaj.
’-a bi jaz v Bostonu, bi Či-/"Ja prosil, naj me vzame s reb°.i v Nju Hempšir. Strašno 9 bi že videl Deteljico. Naj-
brž,
sta se vzela, kakor hitro Je Puhar vrnil v Ameriko.” Kar na celem je utihnil in
zardel
Potem pa je spet dejal:
N5,3! veste, včasih se mi zdi, da JTr bil za tri četrtine zaljubljen ekle, pa naj se to sliši ise ta-
POPRAVLJAMO
pENDERJE IN OGRODJE
SUPERIOR BODY & PAINT GO.
6605 St. Clair Ave.
EN 1-1633
2a zavarovalnino
_	proti
0NJU . . . NEVIHTAM AVTO NEZGODAM
pokličite:
15604 Waterloo Rd.
JOHN ROŽANCE
KE-l-6681
bene škode, če jaz sam pri sebi nekoliko romantično razmišljam.”
“Nevarna, reč, zaljubljati se v osebo, ki je nikoli videli niste,” je,rekla Lorna. “Če jo boste srečali, boste kar gotovo bridko razočarani.”
“Že mogoče. Pa vendar bi tudi to rad tvegal. Do danes so me razočarala še vsa dekleta, kar sem jih srečal. Niso bile- to, kar sem pričakoval. No, sicer so bile pa tudi one razočarane nad menoj, bi dejal, zato smo bot. Škoda le, da nikoli nisem srečal prave, in najbrže je tudi nikoli ne bom. Sem že prestar za take reči.”
“Prestar! Bežite no. Saj govorite, kakor da ste že očak.” “Sami veste, kako je. Ko postajate starejši, se vam vaš način življenja začenja dozdevati boljši ko način drugih — posebno če imate udobno stanovanje ter lahko prihajate in odhajate, kakor se vam zljubi. Razvadi vas, da niste več za rabo v domačem življenju. Na srečo nam je vojna nekaj navad izbila iz glave. Bili smo pod poveljstvom in morali smo brez vprašanja svojo voljo podrejati volji predstojnikov. In to nam ni škodovalo, kajti Američani smo jako neredni ljudje. Postali smo tako prekleto neodvisni, d!a, mnogi med nami sploh več ne vedo, kaj pomeni beseda pokorščina. — Moral nas je kdo krepkd pograbiti in nas naučiti pokorščine. Zato so mi vojaške vežbe všeč. Kajpada ne mislite, da sem se jih kdaj veselil. Pač pa verujem, da imajo dobre uspehe. Seveda pa mora človek imeti nekaj trdnih načel, da se nanje opira, ali pa bo nujno zbesnel. Sicer pa človek brez načel znori, pa ga postavite kamor že.”
“Mislim, da imate prav,” je nekam raztreseno pritrdila Lorna. “Vendar pa zabredejo tudi ljudje, ki imajo načela.’”
“Dejal bi, da menite fantka, ki je trdil, da so ga naučili pravega življenja, samo redko se mu ponudi prilika, da bi načela uporabljal.’ ’
“Nekaj podobnega, da,” se je rahlo nasmehnila Lorna.
“Puhar je že bil tak fantek, je kakor sam zase govoril Mendel. “Imel je najboljša načela. Žal pa nikoli ni imel sreče, da bi se jih držal. Kadar sem ga pogledal, mi je večkrat prišla misel, da je narava krivična, ker ga je napravila tako privlačnega. Dala mu je toliko darov, da z njimi ni več znal gospodariti. Za moškega je nesreča, če je tako ^prekleto privlačen. Vedno mu trda prede.”
“Če pa ima ženska podobne darove, ali menite, da je zanjo kaj laglje?”
“Hm, najbrže tudi ne,” je priznal Škot. “Vendar pa nehote pričakuješ, da bo ženska ravnala lepše. Kadar te stisne do kraja, menda odloča samo značaj. Moški al iženska — razlika je majhna. Oba sta človeka.”
Oba sta molče razmišljala.
(Dalje prihodnjič.)
------O-------
— V vodovju Nove škotske je najbolj bogat lov na tune na vsem svetu.
metrov proč. Izračunali so, da se je zdrobilo v prah 18 silnih blokov kamenja, od katerih je bil vsak en kilometer širok, en kilometer dolg in en kilometer visok. Tri četrtine otoka Kraka-taua so zginile!
Hkrati je zavel s Krakataua kot sredilšlča val zračnega pritiska okoli zemlje s hitrostjo 1,200 kilometrov na uro. Tlakomeri so se vzdignili za 63 milimetrov in na srcu bolni ljudje so umirali. Čez 17 ur je ta val visokega zračnega tlaka dosegel nasprotno zemeljsko poluto v mestu Bogota v Južni Ameriki. Val je sedemkrat obkrožil zemeljsko kroglo in šele na to se je pritisk umiril. Magnetne igle vseh observatorijev so začele nenavadno hitro nihati bodisi v odklonu bodisi v naklonu.
Vse to pa ni bilo še nič proti temu, kar je sledilo. Še nikoli niso ljudje na zemlji doživeli niti približno tako silne eksplozije. Saj so videli steber dima 700 kilometrov daleč! Vžgalo se je samo nebo, potemnilo in spreminjalo barve, kot jih še ni videlo človeško oko! In to še dolgo časa po katastrofi.
Iz Berlina je pisal profesor večernem mraku
do luninega mrka, je Stone, astronom zvezdarne v Oxfordu, majaje z glavo zapisal: “Bil je to najtemnejši mrk, kar sem jih videl. V zasenčenem delu mese-
Ženske dobijo delo
visokih. Več kot pol teh vulka- velel spustiti še drugo sidro. Vo~ nov so v sorazmerno kratki dobi dbmer je štirikrat pokazal po-evropskih naselbin na Javi opa- rast gladine za 4 čevlje. Česa po-zovali, kako bruhajo ogenj in ; dobnega nisem doživel še nik-pepel. In ta veriga delujočih og- dar!” To je bil veliki val plime njenikov se nadaljuje proti za- s Krakataua, ki je segel prav do hodu preko Sumatre, proti vzh o- Evrope in Rokavskega preliva! du do Eloresa in Timorja. Pra- Še pred tem pa je pohitel oko-vokotno na to črto podzemske- li zemlje zvok. V Singapuru ni ga delovanja poteka od severa bilo mogoče govoriti po te'lefo-proti jugu druga globoka razpo- nu. V zalivu Svete Lucije na ka, vzdolž katere se prav tako Borneu so domačini ravnokar u-pojavljajo podzemske sile. Obe bili nekega misijonarja, pa so na črti se križata sredi plitvega vrat na nos zbežali iz svojih Sundskega preliva v eni točki: vasi, ker so mislili, da grmi zato, na ogn j eniškem otoku Kraka- ker se od vseh strani zbirajo tauu.	.belci na maščevanje.
V	tej točki se je 26. avgusta ! y Acheenu na Sumatri, 1,600 Helmholtz o
1883 dogodilo sledeče. Izbruh o- kilometrov daleč, je mislil po- 28., 29., in 30. oktobra 1883: ne-gnjenika je spremljalo mogočno veljnik posadke, da se je začel navadno svetlordeče nebo s čud-vretje lave. Ker je ležal otok napad na trdnjavo in je alarmi- nimi svetlobnimi prameni na ju-Krakatau zelo nizko nad mor- rai vso posadko. Na otoku Rod- gozahodu. Berlinske ulice so lesko gladino, je njegova žrela riguezu pred Madagaskarjem so Žale v čudnem jutranjem, siju, preplavilo morje. Lava se je na zaslišali votlo grmenje, kot da kot če bi gledali skozi rumeno površju ohladila in strdila, zno- ,bi streljale po pomoč potaplja- steklo. Nato se je stemnilo in traj je pa še nadalje žareila. Na ijajoče se ladje.	pojavile so se prve zvezde. Pol
ogromnem ognjeniškem dimni- Povsod je z neba padal prah. ure pozneje pa se je nebo na za-ku se je napravil nekak zama- q tem so poročale ladje z vsega hodu spet svetloredče pobarva-šek in zato je ognjenik nasled- Indijskega oceana, od Kerguelov lo. Ljudje so govorili o veli-njo noč prenehal bruhati. Nape- do Adena. Najbolj oddaljeni kem požaru, spet drugi o sever-tost notranje pare in hlapov je kraj, kjer je prišlo d'o nenavad- nem siju.
pa medtem stalno naraščala in ne plohe prahu, je bil 6,000 kilo- Ko je prišlo leto dni pozneje ko je dosegla višek, je z ogromno silo pognala zamašek v zrak.
Bilo je 2 minuti čez 10. uro dopoldne 27. avgusta.
Skozi Sundski'preliv pa je že drvela silna vodna stena. V Me-raku, 50 kilometrov stran od Krakataua, je bila visoka nad 45 metrov, višja kot največje stavbe tamkajšnjih mest. Porušila je obalo do 30 metrov visoko in u-tonilo je 36,380 ljudi. Vsa mesta-na sosednjih obalah, globoko doli do Severne Avstralije, so bila porušena. Ogromni vodni val je >dplavil svetilnike, več tednov ni mogla pluti po Sundskem prelivu, nobena ladja, že zaradi tega ne, ker, se ni mogla orientirati.
V	250 kilometrov oddaljeni Bataviji je sredi dopoldneva u-gasnilo sonce in prižgati so morali svetilnike. Popokala so vrata in okna, razpokali so zidovi, odpovedale so vse napeljave.
Na ICeylonu, 3000 kilometrov daleč, je začelo v pristaniščih kipeti morje. Valovi so vrgli ladje in čolne na obalo. Pristaniški J upravnik je sestavil pretresljivo poročilo. Iz Port Elizabetha v Južni Afriki, torej z druge strani Indijskega oceana, je poročal kapitan velikega poštnega par-
Ženska dobi delo
Išče se ženska, srednje staro-
y	sti za pomoč v restavracijski ku-
ca ni bdo videti prav ničesar! hinji 0sem ur na ^ po dogo_
Vzrok vsem tem pojavom na |voru Zglasite ge ng im St nebu je bil najdrobnejši ognj«-1-!ciair Ave.	—(H)
niški prah iz Krakataua, ki ga je
veter razpihal v višine do 50 kilometrov. In tam gori je prah obležal mesece, sapa ga je ps raznesla nad vso zemljo. Od Transvaala do Islandije so začudeni ljudje gledali svinčena ploščata sonca, zelene mesece in sredi temnih noči alpsko žarenje naj višjih prašnih plasti.
Minilo je 75 let, odkar se je razpočila gora tam doli pod ekvatorjem. Tedaj so morje in
Delo za žensko
Išče se ženska, ki bi skrbela za žensko in opravljala splošno hišno dblo. Svojo sobo. Vprašajte pri Grdina Bridal Shoppe, 6111 St. Clair Ave.	(9)
Hill 061A S!
Sobe se odda
Odda se 5 lepih sob zgoraj z garažo vred v ICollinwoodski naselbini in proste najemnine do 1. vetrovi divjali o o i zem je m fe^ruarja_ precjnost imajo odra-
je eksplozija odmevala širom sveta. Magnetne igle so plesale čuden ples in desettisoči so u-mrli zaradi zračnega pritiska, ki
sli. Kličite KE 1-0644.
(12)
Išče sobe
Samsko dekle išče tri ali šti-ga je sprožil ognjenik Kraka- ri neopremljene sobe v St. Clair-
tau. Celo zvezde so obledele in njih sij je postal zelenkast.
Kakšno bo življenje leta
2000
Ob položitvi temeljnega kamela za razkošno palačo v Wash-ingtonu, v kateri bo imela sedež družba “Associated General Contractors of America,” je vzidal podpredsednik Richard Nixon listino, ki jo bodo lahko vzeli iz kamna in jo odprli šele leta 2,000.
Listina vsebuje razna prerokovanja strokovnjakov o tem, kakšen bo svet leta 2000. Teh napovedi nikakor ne skrivajo pred sodobniki, vendar naj zanamci po 42-ih letih preskusijo, v koliko so se te misli o bodočnosti uresničile. Poglejmo zdaj, kako si ti znanstveniki predstavljajo bodočnost.
Osebni in tovorni avtomobilski promet se bo v mestih odvijal pod zemljo ali pa po visokih cestah, navadne ceste bodo na razpolago izključno le za pešce. Motorizirani promet bo potekal tudi v dveh nadstropjih, od katerih bo eno za osebno, drugo pa za tovorne avtomobile.
Donebniški videz ameriških mest bo polagoma izginjal, arhitektonski načrti bodo dajali prednost širokim in nizkim stavbam za stanovanja in tovarne, ki bodo obdane odpravnikov in drevoredov. Električno silo bodo pridobivali pretežno le iz sončnih žarkov in to za zasebna gospodinjstva prav tako kot za tovarniške obrate.
ski okolici. Naslov sporočite v našem uradu.	(10)
Hiša naprodaj
Hiša s 4 spalnicami, na novo dekorirano zunaj in znotraj, nov furnez. E. 124 St., severno od St. Clair. Kličite GL 1-7488 po 6. uri zv.	(12)
Trgovina naprodaj
Grocerija, meso, C-2 licenca, okrog $2000 dohodka na teden, na vzhodni strani mesta, dvojna trgovina, nizka najemnina. Cenjeno za hitro prodajo. Prodaja lastnik. Se mora videti, da se lahko ceni. UT 1-6989	(13)
Potrebujemo hiše
Eno družinske in dvodružin-ske hiše potrebujemo, da jih prodajamo, v okolici Grove-wood Ave., in E. 185 St.
PENA INC. REALTORS 620 E. 222nd St. AN 1-2300 (Nasproti mestne hiše)
(wfx)
Hiša naprodaj
Dvodružinska 5-5 in ena soba na tretjem. Blizu St. Clair in Ev 140 St. 2 garaži, “overhead” vrata, lepo dvorišče. $16,500.
FRANCES HROVAT, Realtor EV 2-4535
DOM ZA STARE KONJE — Na Angleškem imajo baje edini “Dom za ostarele konje.” Na sliki vidimo angleško filmsko igralko Jmette Scott, ko daje sladkor “upokojenemu” konju v tem domu v Boreham Woodu.
Soba se odda
Opremljena soba se odda poštenemu moškemu na 1063 Addison Rd	(10)
ŽENE IN MOŽJE, stari nad 40 let, če se počutite tru'dni, brezbrižni do vsega, če se hitro prehladite . . . poskušajte “LOVIAN CAPSULES”. Pomagale vam bodo in v kratkem boste zopet prišli k sebi in se počutili, kot bi bili stari 25 let.
LOVIAN CAPSULES
MANDEL DRUG CO.
Hranite denar za deževne dneve j 15702 Waterloo Rd., Cleveland 10, O.
i	n c c •	i. j \ I Razpošiljamo vsepovsod!
-kupujte U. S. Savings bonde'. 25 za $1.95, 50 za $3.K9. 100 za $6.49
farms
FRANCU P. B0LTCW • Congresimon, 22nd Oiilritf, Ohio
«0 HOD« OflKi IUUSIW, VOSHINGTON li, h. t
As you will note, my first letter of the New Year comes to you with a new letterhead. During tiie coining session. “Reporting from Washington,” will endeavor to keep you fully informed of all major issues before the Congress as well as other important happenings in your Federal Government.
! medical doctors. Nearly all the
Members have had prior experience
in politics or civic service before
1 entering Congress.
#****«
i	'	, V
OHIO DELEGATION Our Ohio delegation in the 8(ith | Congress will be composed of 14 Republicans and 9 Democrats. We Re-
rrilis S6TH CONGRESS. The open- j publicans welcome two new Mem-1 ing date of the 86th Congress is i bers—Samuel L. Devine of the 12th fast approaching! When on Janu- District and Delbert Latta of the ary 7th at 12 o'clock noon the House 5th District. In the coming year we of Representatives and the Senate ! greatly miss the services of John of the United States are called to j Vorys, my former colleague on the order signifying the official opening , Foreign Affairs Committee, Tom of the session, a host of legislative : Jenkins, our former Dean, ClifT work will be facing the new Con- Clevenger, a ranking member of the gress. Some of these will involve i APPr°Priatkms Committee, and the numerous problems our nation will latp Harry McGregor, who at the
time of his passing, was the ranking Republican member of the Public Works Committee.
be facing internally—education, social security, civil rights, draft extension. etc. Others will be international in scope and importance. It will bo a session when momentous decisions will be made and policies formed.
The new House will consist of 283 Democrats and 153 Republicans. The Senate is divided 64 Democrats to 34 Republicans. For the first time the new State of Alaska will be represented by one Member of the
1959 OPINION POLL Shortly after the 86th Congress convenes, the leadership of both of our political parties will present lo the Congress proposed legislation on which it feels action is required. As in previous years I will again soon submit to each household of registered voters in the 22nd Congres-
OUDOVITO RAVNOTEŽJE — Voda in veter sta tekom deset in deset tisočletij razjedli: granitne skale pri Salisburyu v, Rodezi ji v Južni Afriki in ustvarila čudovito ravnotežje, lent ga kaže slika. Na spodnji skali je več primitivnih slik iz nove, pa tudi stare dobe.
House and two Members of the Sen-i sional District an opinion poll listate, thereby Increasing the House in the maJor legislative issues to Membership to 433 and the Senate face the 86lh Congress, and request t0 _	_	! the thoughts of my constituents on
The backgrounds pf the 83th Con-i these various issues. The views of rre-s meirbovs are varied: In the those whom I represent in the:Con-proftrCcn?. lawyers again will ore- . gress arc of great value to mo in dominate, accounting for more than guiding my votes on these vital na-one ha’f of the membership, Almost tional issues. I hope that I will again 30 per cer t of the membership will receive the same fine cooperation have backgrounds ' In business nr , in the response on this noli that 1 ‘rtin;. Three Representative# are was obtained in my former ques-ordetne-' mbvsfw; and two are : tionnairer,.
AMERIŠKA DOMOVINA,
IVAN TAVČAR:
CVETJE V JESENI
Pri Boštjanu bi bil prejkone le s težavo zmagal, da mi ni pomagala mati Barba. Dosedaj je molčala, nerada molčala, in prežala je na priliko, da je posegla v govorico.
Nekako v 'šali je vprašal Boštjan:
“Koliko boš pa dote hotel imeti? Veliko ne bom mogel dati od hiše.”
Barba se je kar razpočila: “Boga zahvali, da se ti hči moži! Skoraj si res tako neumen, da bi takega zeta od hi-.e metal’ Že nekaj časa se mi zdi, da ti nekaj v možgane uhaja!” V največji razjarjenosti je dostavila: “Sedaj pa pravi: ‘Veliko ne bom mogel od hiše dati!’ Presečnik je Presečnik, a kadar mo-žiš edino hčer, se vendar ne boš dajal ljudem pod zobe!” Pomirim jo, da za doto niti ne vprašam.
Ali Barba še ni bila potolažena: “Nič tisto! To ti povem. Boštjan: gnojnice ne boš bredel, kadar pojde punca z ženinom v cerkev! Moja beseda pri Presečniku tudi nekaj velja! Midva sva zadovoljna, če jo vzameš, Janez, nimava prav nič proti temu, prav nič!”
Boštjan je molčal in se ni upal upirati.
“Predvsem moram zvedeti pri dekletu, če me sploh hoče.” Po teh besedah sem odrinil v vas, Boštjan in Barba pa sta še o-stala pri vodi. Ko sem v časih pogledal nazaj, je bila Barba še vedno v plamenu, in prav videlo c je, kakšno pridigo je delala svojemu možu.—
Pri Presečniku je lazil okrog hleva Danijelov naslednik. Ni me poznal, zatorej se za mojo osebo niti zmenil ni. Bil je štu-last, nekako polomljen je bil videti in ni mi dopadel, ker je kadil, hodeč okrog hleva. Tudi nova dekla se je prikazala iz hišnih vrat, a je takoj izginila ko me je ugledala.
V hiši pri mizi je prebirala Meta fižol, in ko sem vstopil, je bila za velikim kupom, katerega je imela prebrati, skoraj popolnoma skrita. Polagoma se je prikazal njen obraz izza fižola, izpregovorila pa ni, dasi me je spoznala. Z velikimi očmi
je gledala proti meni, a opazil sem takoj, da je bila upadlega lica in zelo potrta.
“Spet sem pri vas,” sem iz-pregovoril pri vstopu.
“Fižolico prebiram,” mi je odgovorila, “pa je hudo pla-žnata. Z roko je mešala po kupu pred seboj, a do dela ni prišla. “Zgodaj si prišel — kje je še Božič!”
“Dolgčas mi je bilo v Ljub-lani.”
Nato sva oba nekaj časa molčala. Obrnila je oči proti stropu, potem pa je govorila plaho in tiho, kakor otrok pri izpovedi:
“Mati tudi.misli, da bi ne bila tista reč nič čudna.”
“Katera?”
“No, da, bi vzel sorodnico k sebi, da bi ti kuhala in gospodinjila.”
“Kje naj jo dobim, če bi ti ne hotela!”
Nič posebno jo ni zalila kri, ko je odgovorila:
“Mati pravi, da bi ne bilo tudi to nič čudno. V mestu bi se veliko dobrega naučila.”
“Si očeta že vprašala?”
“Ne še, mislila sem, da ga ti
CHICAGO, ILL.
BUSINESS OPPORTUNITY
HARDWARE STORE — Established 14 years. Mu'st sell immediately. No reasonable offer refused. Sacrifice sale. 5348 W. Diversey. — BErkshire 7-7861.	(9)
CAMERA SHOP — Greeting cards, magazines. Golden opportunity. Established over 25 years. Must sacri-f'ce. Hard work and little cash will yield nice business. Eastman agency. May live on the premises. N. W. Side. $1,500.00 by owner. KEystone 6-5050.	(9)
GRILL — South-East. Near high school and large transportation corner. Good steady income. Priced fpr quick sale. DRexel 3-7363.
* (10)
SNACK SHOP — 2 man operation. Reasonable rent. Fully equipped. Truck stop. Bargain. Priced for quick sale with terms. Must see to believe. Ask for Peter Kargas. — VAnderbilt 4-0737.	(10)
HOUSEHOLD HELP
CHILD CARE — Nursemaid to live in, north shore residence, and care for new baby, other help in home. Near convenient transportation. Salary open. References required. —-Cal] Mr. Ottens, Michigan 2-4097.
(10)
vprašaš.”
“Ne vem.’ ’
“Če nočeš, pa ne!” Že jo je grabila jeza in na vsakem licu !se ji je nabrala rdeča lisa.
“Ne jezi se, Meta,” sem jo mi-[ril, “na kaj takega ni treba več misliti!”
“Če torej nočeš —?”
“Kaj naj živim v Ljubljani, če sem lehko tu med Vami!” “Ne bom se! Kupil sem zemljo, kupil sem živino. Gospodaril bom, sejal bom, prideloval bom.”
Plaho je vprašala: “Kdo ti naj gospodinji?”
“Oženim se!”
“Oženiš se!” je viknila zamolklo. Pri tem ji je z obrazka .izginila vsa kri in z veliko grozo me je pogledala: “Moj Bog, pa vendar ne — Katreta?” V svoji zmgdi je zopet mešala po kupu na mizi. Ker ji nisem odgovoril. je bila še bolj prepričana. da bom snubil pri Fortunovih. Nič ne rečem,” je vzdihovala, “nič ne rečem proti tem liudem; radi delaio in tudi o dekletu ne vem nič slabega, Bog varuj!” Povesila se ji je glava, I jokati; vedel sem pa tudi, da b; mi za nobeno ceno ne hotela in Vedel sem, da se ji je hotelo pokazati, da ji gre na jok. j Pričel sem znova:
- “Mlačanovo sem kupil. Danes smo delali v Loki pismo. Tudi Danijel je bil tam. Liza je torej le Anžona vzela!”
Odgovorila je trpko:
“Kaj je hotela drugega? Kdo naj se na moške zanaša?” V hipu je popravila: “Kdo naj se na take moške zanaša?”
Še je vprašala: “Koliko si dal?” “Devettisoč in petsto.” “Si vse plačal?”
“Vse.”
“Boš imel kaj dolga?” “Nič.”
-i
“Da, ti Meta! driige nočem, tebe vzamem! Sedaj odgovori, če me hočeš?”
Izpregovoriti le ni mogla. Odpirala je ustna, ali beseda ni prišla iž njih, nakar je pričela z glavo kimati in pokimala je
Pristavila je grenko: “Na do-.trikrat ali štirikrat, tako da: ni
vi. Oči so se ji široko odprle, in hip živo spominjam tistega okrog ust, katera so tudi silila trenotka, imam občutek, da ni narazen, se ji je napravila čr- resnica, da je zgolj le moja dota bolest in muke. V hipu je mišljija, da je umrla — pa je v
resnici umrla! Zdravniki so si-
cer trdili, da ji je srčna hiba
to ti blez ne bo treba gledati.” “Ne.”
Po kratkem pričel:
bilo dvojbe, da me hoče. Raztegnila je roke proti meni premolku sem in hipoma me je objela — pri 'nas se zaljubljen parček ne
brez zavesti ležala v mojem naročju —---------
In tedaj, častite prijateljice, vzela Jivljenje in da bi bila mo-sem mislil, da je tud meni prišla rala prej ali slej od kake večje zadnja ura! Umeti nisem mogel, razburjenosti umreti, ali jaz da je umrla, da mi je v rokah vem bolje: zavest ji je vzela živ-umrla, a še danes, ko je preteklo Ijenje!	j : •!
toliko let in ko se še vedno vsak
(Dalje prihodnjič.)
| “Pravijo, da je zemlja dobra poljubuje, pri nas se objema — in da se dosti pridela.”	in čutil sem, kako mi je tesno
I “Jade.”	oklenila roke okrog vratu in ka-
1 “Živelo se bo torej lehko. Go- ko je pritiskala svoje lice k mo-spodinja, se ve, bo morala pri- jemu.
'dna biti, ali živelo se bo lehko.” \. “Tako sem se bala,” je zaihte-“Jade.” Ta dvojna poljanska la, da vzameš Fortunovo!” pritrditev ji je prišla kot smrtni j “Šemica, ali sem Katro kli-izdih, takorekoč kot srčna kap- cal?”
Ija črez bleda ustna. Pri tem ji “Za vselej prideš na Jelovo je' glavica popolnoma zlezla na brdo?” ■
roko, in zaječala je: Tako čudno “Za vselej! Za vse življenje me notri boli!”	bova mož in žena.”
! Nisem se mogel več vzdrža-! “Mož in žena!” Takrat se je ti, naslonil sem se k nji ter ji spustila v jok in jokala je, ka-šepnil na, uho:	kor še nikdar nisem slišal joka-
’ “Govoril sem z očetom in ma- ti ženske. Vse telo se ji je te-terjo, oba sta zadovoljna, da se slo in krčevito se je pritiskala oženim ori Presečnikovih, če me k meni. Moja tolažba je ostala ti hočeš.”	^	brezupešna.
j Bliskoma je dvignila glavo in “Mož in žena vse življenje!” tudi telo je iztegnila, da je sta- — to so bile zadnje besede, ka-la kakor sveča tik mene. Obraz tere je tarnala med solzami! ji je bil v ternotku bel ko sneg, | Naenkrat so se ji razrešile ro-potem pa se je zopet žaril ko ro- ke, s katerimi je bila objela moj ža, da se je videlo, kako ji je jVrat, in desnica ji je onemogla ^ vrelo po duši. Izpregovoriti ni zdrknila črez mojo ramo. Obra-mogla, in šele ko sem ponovil, zek, ki se je nagnil od mojega če me hoče, je vzdihnila. “Jest?” 'lica, je bil brez vsake kaplje kr-
AVE
3’4*
CURRENT RATE
% CLAIR AVINOS
813 East 185th Street 25000 Euclid Avenue 6235 St. Clair Avenue

	
			—i\
NAROČITE SI
“Baragovo Pratiko”
za navadno leto 1959
Njena vsebina je letos zelo zanimiva in zgodovinsko važna, ki bo služila s svojimi podatki vsem. Naročite jo čimpreje, da ne ostanete brez nje!
Stane s poštnino S!»50
kar je poslati v Money ordru, čeku, ali gotovini na
BARAGOVA PRATIKA
6519 W. 34th Street	Berwyn, Illinois
P.S.: Znamk prosimo ne pošiljajte, ker jih ne potrebujemo
*3 vp ;	________j .
1958
A. GRDINA & SONS
POGREBNI ZAVOD in TRGOVINA S POHIŠTVOM 1058 EAST S2nd ST.	HEnderson 1-2088
URADI V COLLINWOODU i
17002-10 LAKE SHORE RLVD.	KEnmore 1-58M
15301 WATERLOO ROAD	KEnmore 1-123«
,.;5
ž-ii
Ml
bI
STARE STOPNICE — Ko so začeli preurejati vzhodno pročelje Capitola, ki ga. mislijo razširiti za 32 in pol čevljev, so odkrili stare stopnice, ki so do l. 1819, ko so Capitol prvič razširili, vodile do glavnega vhoda.
J^aznanilo in 2Lahn)ala
Žalostnega in potrtega srca naznanjamo vsem sor odnikom, prijate'jem in znancem, da je umrl naš ljubljeni oče in stari oče
MATIJA SKERBEC
ki je previden s svetimi zakramenti zaspal v Gospodu dne 7. decembra 1958. februarja 1877 v Velikih Laščah, odkoder je prišel v Ameriko leta 1905.
Dragi pokojnik je bil rojen 4.
Pogreb se je vršil 11. decembra 1958 iz pogrebnega zavoda Frank Zakrajšek in Sinovi v cerkev sv. Vida. Pogrebno sveto mašo zadušnico z asistenco je daroval Rev. Louis B. Baznik, ob asistenci Rev. Victor Cimperman in Rev. Jošt Martelanc. Po pogrebni sv. maši pa je bilo truplo prepeljano na pokopališče Kalvarija ter ondi položeno k zemeljskemu počitku.	1
Na tem mestu se prav iskreno zahvalimo Rev. Joššt Maijielancu, ki je pokojnega previdel s sv. zakramentu Rev. Louis B. Bazniku pa iskrena zahvala za spremstvo trupla pokojnega na pokopališče Kalvarija. Za vse to iskreni Bog plačaj.
Dalje se tudi zahvalimo Rev. Victor Cimpermanu za asistenco pri Sv. maši. Tudi njemu prisrčni: Bog plačaj.
Naša iskrena zahvala vsem, ki so poklonili toliko lepih vencev in rož ter okitili pokojnega, ko je počival na mrtvaškem odru ter mu tako izkazali zadnjo čast.
Enako se zahva’imo vsem, ki so darovali za sv. maše, ki se bodo opravile za mir in pokoj duše dragega pokojnega.
Dalje prav lepa hvala vsem, ki so na dan pogreba dali na razpolago svoje avtomobile ter mnogim tako omogočili, da so se mog!i udeležiti pogreba ter spremiti pokojnega na njegovi zadnji poti na Kalvarijo.
. Prav lepo se tudi zahvalimo vsem, ki so prišli pokojnega kropit, ko je počival na mrtvaškem odru,
zlasti še onim, ki so se udeležili pogreba in pa svete maše, ter spremili pokojnega do njegovega groba.
Zahvala društvom sv. Vida št. 25 KSKJ, sv.. Antona št. 138 Catholc Knights of Ohio, in društvu Naprej št. 5 SNPJ ter društvu Najsvetejšega Imena fare sv. Vida, ker so prišli molit rožni venec ob krsti pokojnega, ter za vso pomoč in naklonjenost, ki so nam jo izkazali ob uri ža^stš.
Naša iskrena zahvala John Krebel, ki je imel poslovilni govor v pogrebnem zavodu, član društva Naprej.
Naša iskrena zahvala pogrebcem, ki so nosili krsto pokojnega.
Iskrena zahvala za izraze soža'ja, bodisi ustmeno a!i pismeno, ter za vso pomoč in naklonjenosti
Naša iskrena zahvala pogrebnemu zavodu F. Zakrajšek in Sinovi za tako vzorno vodstvo pogreba ter za vso prvovrstno poslugo, ki so nam jo dali ob tej za nas tako žalostni uri.
Končno se zahvalimo prav vsem, ki so nam na en ali drugi način kaj pomagali. Naj bo vsem dobri Bog obilen plačnik.
A Ti„ ljubljeni oče in stari oče,, počivaj v miru in lahka naj Ti bo gruda te Tvoje nove domovine. Naj Te dobri Bog poplača za vse Tvoje trpljenje, delo in skrb i, ki si ga doprinesel za nas, z večnim veseljem v družbi izvoljenih. Nam vsem pa enkrat srečno in veselo snidenje nad zvezdami.
, 1
Žalujoči ostali:
MATTHEW, JOHN in JOSEPH, sinovi VELMA in MARY, snahe
MARY poročena ZAGORC, hči LOUIS ZAGORC, zet

VNUKI in VNUKINJE
Cleveland, Ohio, 14. januarja 1959.