188 Trgovinske in obrtnijske zadeve. Nov volilni red. Trgovinska zbornica kranjska zborovala je 8. dan junija zvečer v mestni dvorani in imela je v obravnavi izredno važen predmet: Nov volilni red. Zbornica čutila je uže zdavnej živo potrebo, pre-narediti sedanji volilni red, skrpan po Vesteneckovih načelih po prejšnji večini v vsakem oziru žalostnega spomina prav nalašč v ta namen, da bi bili za „vse čase" slovenski narodni trgovci in obrtniki izključeni iz trgovinske zbornice in da bi bila s tem ob enem zagotovljena nemškutarjem večina v kranjskem deželnem zboru. Dogodbe zadnjih volitev v trgovinsko zbornico so pokazale, da nobeni napravi ni mogoče pota narave preobrniti, da so bile prazne sanjarije Vesteneckove, ker kljub krivičnemu volilnemu redu izvoljeni so bili v trgovinsko zbornico z ogromno večino samo narodni odborniki, in enaka se tudi kaže pri volitvah v deželni zbor, kakor hitro in kedar koli smejo volilci res voliti, to se pravi, p r o s t o izbirati. Z grof Taaffe-ovo vlado nastopile so proste volitve, vsak voli po lastnem prepričanji trgovec, obrtnik, kmet in uradnik; da pa 189 res prosta volitev ostane tudi odvisnejim krogom, pa Gosp. Lukmann pričel je s tem, da mu ni bilo mo- sedanja vlada ne dopušča zlorabiti uradniške oblasti, goče vdeležiti se posvetovanja v odseku, da ni podučen ne dopušča, da bi se uradniki drugače vtikali v volitve, o predloženem volilnem redu, da ne zapopade, kam se kot z glasovanjem. In s tem se prav zavaruje postavno s tem predlogom tako mudi, da je videti, kakor bi zbor- zagotovljena volilna prostost. niška večina hotela v politične svoje namene skleniti K samo po sebi nujni potrebi po temeljiti prena- predlog na vrat na nos, tako , da njegovim pristašem redbi volilnega reda prišel pa je še tudi ukaz ministra celo ni mogoče sprevideti, ali so predlogi vtemeljeni ali za trgovino, v katerem navaja načela, po katerih morajo ne, in zato se on ne more pridružiti sklepom odsekovim. biti na podlagi postave in dosedanjih skušenj osnovani Potem je dokazoval, da ni različnosti koristi med volilni redi glede nekaterih zadev pa, katere se morajo trgovci in obrtniki, da pa vendar ne gre primerjati ru- osnovati v vsaki deželi, posebnim razmeram primerno dokopa z malim obrtnikom, ki plačuje po 2 gld. 10 kr. prepušča pa trgovinskim zbornicam popolno prostost. davka. Ker je tudi po trgovinskem ministru stavljeni obrok Najdalje se je mudil g. Lukmann pri svojih poli- uže pretekel, bil je tedaj skrajni čas to imenitno vpra- tičnih pomislikih, rekši, da si hoče narodna stranka s sanje konečno rešiti. tem volilnim redom zagotoviti večino v zbornici, kar je Še predpretekli teden bilo je predposvetovanje vo- pa po eni strani odveč, ker je narodna stranka zma- lilnega reda v zborniškem odseku in vdeležil se je tega gala tudi po sedanjem volilnem redu, po drugi strani tudi g. Bamberg. pa ne pomaga noben volilni red tudi narodni stranki Poročevalec o volilnem redu bil je dr. P o ki u k ar ne, kedar nastopi zopet enkrat avstrijska stranka, in razprava v odseku bila je pri vsaki točki temeljita ker volilci so nezreli in večina bo zmiraj taka, kakoršno in deloma tudi obširna, enega vodila pa se je držala bo hotela imeti dotična vlada. Smešno je, da se razširi zbornica pri vseh obravnavah: volilni red postaviti volilna pravica tudi na one, ki plačujejo po 2 gold. na naravno podlago, kakor jo podaja statistika. 10 kr. letnega davka, in se ti devajo v eno vrsto z ve- Na tej podlagi sklenilo se je: čimi pravimi trgovci. Mali trgovci gotovo tudi sami 1. obdržati število 24 udov za zbornico; tega ne žele in so veseli, ako se jim prizanesejo sit- 2. izmed teh odločiti za obrtnijski oddelek 16 udov, nosti volitev. za trgovinski oddelek pa 8 udov; Trgovinska zbornica sicer tako ne more veliko ko- 3. v obrtnijskem oddelku volijo: ristiti in celo njemu samemu, ki si veliko prizadeva, s a) veliki obrtniki in rudokopi, ki plačujejo vsaj 100 čem bi kaj pripomogel volilcem, redko kdaj pride kaj goldinarjev pridobninskega davka, tri odbornike; na misel. — Sedanja večina se v prvi vrsti ozira na b) vsi drugi obrtniki pa trinajst odbornikov; narodno vprašanje, njemu pa jezik ni mar, slovensko 4. trgovinskega oddelka pa volijo vsi oni trgovci: ali nemško mu je vse eno, samo zaslužka hoče imeti in a) ki plačujejo vsaj po 5 gold. 25 kr. pridobnin- materijalno blagostanje mu je vse. skega davka, šest odbornikov; Pri nadrobni obravnavi nasvetoval je g. Lukmann b) vsi drugi trgovci, ki plačujejo vsaj po 2 gold. poseben oddelek za rudokope v obrtnijskem oddelku, 10 kr. tega davka, pa volijo dva odbornika. pri trgovcih pa: da naj volijo šest odbornikov oni tr- Pri vsem tem oziralo se je pa bolj na trgovce, ker govci, ki plačujejo vsaj po 20 gold. davka. — Gospod po davku spadalo bi obrtnijskemu oddelku 17 odborni- Lukmannu odgovoril je na kratko gosp. Horak; bolj kov, trgovinskemu pa samo 7, in enako se je bolj ozi- obširno pa poročevalec dr. P oklu k ar, ki je odgovoril ralo na veče trgovce, ki plačujejo vsaj 5 gold. 25 kr. blizo tako-le: davka, kakor na manjše, ker v razmeri davka odločiti „Gospod predgovornik Lukmann pritožuje se, da ni bi se morali večim 4, manjšim pa 3 odborniki. imel prilike, podučiti se o predloženem volilnem redu, Posebni oddelek rudokopov moral se je izpustiti, nadalje o naglici, in potem mu še to in uno ni po volji, ker oni plačujejo samo nekaj nad 2000 gold. davka, ker marsikaj celo prav nevšeč. — Meni je prav žal, ako je jih je zelo malo število in ker so vsi veči rudokopi vse to tako, toda prisiljen sera, marsikaj onega, kar je razun dveh tako in tako opravičeni voliti med veli- g. Lukmann ugovarjal, pojasniti, marsikaj pa tudi od- kimi obrtniki, manjši pa volijo z malimi obrtniki, s ločno zavrniti. Ako govornik misli in ugiblje, da je katerimi imajo tudi varovati najbolj podobne si koristi, morala večina zbornice o predloženem volilnem redu Volilni red dalje po moči natanko meji med pod- biti poprej dogovorjena in posebej podučena, potem vzetji, obrtnijami in trgovinskimi strogo po ministerskih se gotovo zelo moti, ker resnica je, da so vsi gospodje izkazih. večine, pa tudi eden od manjšine, prvič razgovarjali se V vseh drugih določbah varovala se je po vsi moči o predlogu pri posvetovanji v odseku, samo jaz sem si prava prostost volitve, tako da bi se mogla pri' vseh kot poročevalec malo poprej naročil dotične spise in volitvah izražati prava volja volilcev. Pri davku, po ka- statistično gradivo, da mi je bilo potem mogoče v od- terem naj bi se priznavala volilna pravica, zdelo se je seku staviti predloge, kjer smo jih temeljito pa prosto zbornici na času, segati doli do najniže svote, kar se razpravljali in ničesar prikrivali, ker naši nasveti opi- gotovo strinja z načeli, ki veljajo za volitve v državni rajo se na rečne podlage obstoječih razmer in štatistič- zbor. nih številk. Tudi za glasovanje sprejela je zbornica določila. Ako govornik sumi, da bi bili mi imeli skrivna po- katera dajejo poroštvo za največo prostost in v tem tudi svetovanja in si belili glave, kako bi zavarovali trgo- poroštvo zoper nerednosti, nepostavnosti ali celo golju- vinski zbornici narodno večino za prihodnost, se prav fije. — Razun druzih razlogov in pa številk o davku, popolnem moti in skoraj se mi dozdeva, da mu je na- katerega plačujejo posamezni oddelki volilcev, navedel rekovala ta sum slaba vest iz onih preteklih časov, ko je poročevalec dr. Poklukar tudi spredaj omenjene raz- so pristaši njegovi kovali in konečno tudi skovali se- mere in konečno priporočal sprejeti predloge odsekove danji nenaravni volilni red. nespremenjene. Nam vsega tega ni bilo treba, ker ne iščemo nena- Izmed protinarodnih odbornikov prišli so samo go- ravnosti, temveč hočemo trgovcem in obrtnikom in vsa- spodje C. Lukmann, Kordin in Zenari, v boj šel kemu pododdelku pripoznati in pustiti pravice, ki se pa je za prejšnjo večino sam C. Lukmann, izprosivši si vjemajo z njihovimi dolžnostmi izraženimi v predpisanem besedo uže pri splošnem razgovoru. jim davku. Odsek zavrgel je oddelek rudokopov, samo zato, ker je predpisan jim davek nepomenljiv, in ker spadajo ali tako in tako v vrsto velikih obrtnikov (razun dveh), ali pa se še z malimi obrtniki ne morejo primerjati, ker samo čakajo, kdaj jim od kod prileti dober kupec, uvrstili so se tedaj popolnem po pravici deloma v vrsto velikih obrtnikov, in volijo ž njimi skupaj tri odbornike, deloma pa med male obrtnike, kjer volijo 13 odbornikov. Enako ravnalo se je pri trgovinskem oddelku. Tu velikih trgovcev, ki plačujejo po 100 gold. davka, ni več kot trije, in za tri vendar ne gre odločevati posebni volilni oddelek, druge trgovce pa predlagal je odsek razdeliti v dve vrsti samo zato, da se dela razloček med večimi trgovci bolj pomenljivimi samo na sebi, pa tudi glede višine druzega naloženega jim davka, in pa med trgovci najniže vrste, in odločilo se je za veče trgovce šest odbornikov, za manjše pa samo dva. Zavrniti imam še nekaj sumičenj gosp. Lukmanna: On je govoril, kakor bi se nam s sklepanjem volilnega reda nenavadno mudilo, zato da bi on in njegovi tovariši ne imeli priložnosti nasprotovati nam. Toda tako očitanje je popolnem ničevo, ker vladin načrt volilnega reda bil je po časnikih razglašen in obširno razpravljan uže preteklo zimo, in sprememb oziroma izpolnitev onega načrta odsek predlaga tako malo, da se je lahko podučiti o njih v prav kratkem času, tako, da obravnava v odseku in pa danes popolnem zadostuje, in je, kakor je pričalo ugovarjanje g. Lukmanna, tudi dane zadosti prilike in časa za vsakovrstno ugovarjanje. Konečno imam pa z vso odločnostjo zavrniti še posebno en izraz gosp. Lukmanna; rekel je namreč, „da nam tudi ta volilni red ne bo nič pomagal, kedar zopet pride na krmilo avstrijska stranka". Dolženje, ki se skriva za te besede, kakor da bi stranka zdaj na krmilu stoječa ne bila avstrijska, moram odločno zavrniti kot najhujše žaljenje našega patrijotičnega čutstva; dostavljam pa še, da se tako su-mičenje še najmanj podaja možu, čegar politični scmiš-Ijenci tako ravnajo, kakor smo nedavno čuli pri shodu nemškega „Schulvereina" v Lincu. Pri današnjem predmetu razpravljati narodno vprašanje se mi vendar ne zdi na pravem mestu; gosp. govornika bi samo opozoril, da dandanes narodna zavest v Evropi daje podlago za nove države pa tudi za razpad držav, ako se kljub temu gosp. Lukmannu zdi, da narodnost ni nič, rad mu prepuščam to mnenje, vem pa, da somišljenci njegovi niso njegovega mnenja. Priporočam tedaj sklepe odsekove." Kmalu potem vzdignil se je med glasovanjem o §. 2. g. Lukmann in ž njim vred oba njegova pristaša, in ko se je po kratkem pretrganji seje obravnava zopet nadaljevala, bil je sprejet volilni red nespremenjen po nasvetu odsekovem. 190