20. stew. Poštnina plačana v gotaviini. Oelje, pondiljek II. marca 8929« Leio XI. Ixhajo v pondeijek In četrtek. Stane mesečno Dln 7" — za inozemstvo Din 20'—. ("oiameina fttevllka I Oin. Račun poštno-čekovnega zavoda štev. 10.666. i Uredniötwo In upravjifštvo i Strossmayerjeya ulica 1. pritli*je. Rokopisov ne vračamo. Ogfcasl po tarlfu. Telefon int. Stev. 65. Intrige makedonstvujuščih v ŽenevL kakor znano. ,j,e razprav;i o položa- ,ju narodnih maiiišin pred Dnišlvoni Narodov v Ženevi koiieala s preiMo- j «out, da se inij inan.išin.ske zadeve in. ! priiožbe izi/oče posobni štud.ijski ko- > niisiji, ki se bo o njih posvotovala in j stavila svojeeasno odboru Uruštva. ! Narod.ov priiiume piedlogo. To jo so- i veda. to:liko kot nie; ka.i vw ( d Ie /a- i ilovi« tudi ni nikdo prieakoval. j Dočini se j-e nemiiška i«n madžarskn , narodna manjšina. v naši državi omo- | jila na razne rasopisne pro tos to in. pritozbe (ka.i bi naj tudi rokla vzprk'o ravnanja z narodniini manjsinami na Ogrskem, y Avstriji in v Nemei- ji'PX so pos'kusali 'ma.kedonstvuju&ci v Ženevi' z r;i/nimi intrigaini. Vest, da je pred-s-edslvo Makedonskega komito- ja v Bulgariji, predložilo taijništvu Društva Narodov prediloig. v ka lerem zahteva posebno komisijo za preisko- -vaiue razmer v Južni Srbiji, potrju- jojo od vee slrani. 0 torn predlogu po- ročajo- tudi oni sosijski oasopisi. ki. imaj'0 zvaau z "Makedonskim komitc- jom, pa tudi sviearski. očividno n,i podlagi obvestil iz Sofij-e. Makedonski komitet, pravijo zaißTobske >Novn- sti« v te diiii objavlioneni clan- ku, bi rad ' zauwnjal obtožno klop, na katero $e po«a,j-ii makeclon.stx u.jusrL v oinen.ionili no- tian.jih poüticnib borbah so bolj okre- l)ili, pra\ kakor za kljuboAaiije 'onim vHrsHam. kak'ii' so izvrsilo proli mj.ini di'inarso v Sol'iji. (leludi je bil njüiov .ulavni ]jr(-'dsta\ nik. vo.ini minister Vlk.w odstranjon iz vladt1. .io pa bil imonovan za poslanika v lliinn, kjor bode JH'd.vomno m-O'^ol politiki inakc- donskt^i'a koinitcja k1 znalno korisliti Ta )K-d'\'onnii i.isiieh v buUaiski iio- ti'an.ji politiki je ohiabril niakedon- stvuju.š«) ta,'ko. da skušajo pronesli svo.io akcijo v ^encvo. Tain s« seveda prcdsta.v-ljaio vsa.konuir, kdor jih l\o- ?(• posJušati, kol krvavo proganj-a-.ii niui'-tMuki. kah ri ikkxm'o nioesar dra- »üga kqt jjr-aivico in jnir. T-oda vešču okr ovropejskih diplonia.tov bock 7i- ! v/Mo pod plaščiMu to dozitavno iio- d.oižnojiti. bom bo in rcvolvorjio, pod m risk ami. spoikornikov in proganjan- i.-cv oibrazo krvcločnih cinikov. Prodc- i ro jih po^najo v Ženovi in druRiwl po (¦•f'lii. da bi jim kurkoli zaupali. Zalo ¦ k!.i(ib raznini zakulisnini proi^ktor- j(-ii) niso in no bodo mnoßo opravili in nain ni trclia. iin-oti radi toga skrli. Nekaj.dru'/.i-ga jt1 \r,i bol.j pomisl'eka vi'odtu), nami'i't' jjodfora. katero nudi j>o \soj ]irili,ki uradma Bulßarija ima- kedon.stvujuščim.. ,Ze sestava bul.uar- ske delegat'ije v Zöiißvi je taka kakor da je napr-avl'knu nalasc za propa- a.mdo »inakodonsko« stvari v Ženovj. To sic'or, kakor žo proio rocono. v Zo- ni'vi so vodno no bode zale»lo, kverjo- imi da bode v ooeh ovropskiJi diplonia- {ov o])i'aviiö\ralo d-emarso v Sofiji. Ali to no bodo ng.odno vplivailo na razuioi'- : je- innl luuso drzaivo in BuLsarijo. («o- di so namr.efč wso to ob casu. ko so na- Ša in Imlgarska doleKacik ra.z.t»'ovai'- jato v Pirotu radi urediitvo miOJncga iM'onii&h» in :ko jp nasa država storili'. v.se, da bi od te konfereuoo s skroin- nitn dolokragom prioela. nov.a doba lii'ijatoljskih odnosai.iov med nami in lUilgai'ij't). Scclaj pa jo poiložaj v i'irotu. kaJior Itravijo nadalji1 zaffrobsko *Novosli«, ta.. da builya.rsiki deleyati sioer. ra,z- jU'avijajo z na.šinii, ddajo pa. to bojda broz potivbniJi instrukeij in jxiobla- vStil. Vslixl togifi so so morali po«ainez- ni clani di'logacijo zo takivi od zatoetka konfo-ronco voziti v Sosijo po navodi- k. Vidi so ja.sno: dolo jia konfor.enoi naj so zavloi"'(\ Kajti glavna nalogw. l)ulgarsko doleguoije jc1. da. dajo bodisi privatno za naso javnost. bodi.si urad- no na koni'oi^ncah lepo izjave, kako »öln je potro:])no oizjo priiatelistvo mod cbenuv državanra in kako zolo zoli ßulgai'ij'a., da «t'la cili dOvStoe, S tern so liooo Evropi., osobito pa zasedanju Društva Na,rodo\ \- Žeivovi pokazati, dia inia Bul^irija s pirotsko konfo- ]-0:ii('o in tudi z drug imi diploniiatirni- iiii. koraki lo pi'ijaloljsko namoro jia- pi'aiu Jugoslav iji, Ali. naso informaoijio, ufaAijo >'No- vL>sti«. so te. d.a Bul.u-a.rojn ni do ni- kakega prijatoljstva z Juyosiavijo. To c!a so i^ode najiboljo vklelo do zaseda- nju Druslva iNai-oilov. tusk ml ko Bul- gaiiji vsiij za gotovo debo no fxido \&: potrebno., da ostane še nad.al-.iio v jiozi, ki jo danes zavziema v Piratu in ko bedo nn.sloj)iili njeni delogati z xah.lo- Viiiini., ki !)i>d.o za, n>a.s najibi'/vo nrspro- ionljivo. Takti'ka jo .pasna: ,N,ko ta po- gajcinja no bo.lo uspela. l)odo sknsali Bulgari, to so pravi n.iiiliov soduinji rcr/.i.m, dokaza.li svcln, kako noslrpna in neni!icljii!;ii;! jo nasa drzava, kor so pc in ore in m.ro sporazntJiieti v. Bul- L-irijo niti v !:'ko ijostrnnskill zado- v-i.h kakor so .!d.ij obra>vnava.jo v V\~ r<>tii. Naša dolegacijsi pa stori v Pi.ro- (;'. kar inorc. &\n k cdo ta.ko dakv. i!i je pre-Haivaia Bri.ly.aii.ii likvidacijo dvolastniskili poses lev na ta naein, da so zeniljiMČa i>o pravilni ceni tu in tern odkiurijo in ta'ko preprečijo nv- ^v ¦ it nio t/*/"|< r>f"i \)v'. c '"»viT^inil.: nb- lastili. ; Todii niia'koilonstvu.iiisri-ii] ni /a inv- diti'v ohirno.infJ] vpi'asani,. Bil bi lo prehud udaroc v:,\ niihovo krvavo obrt, ki danes red! na tisoco prista.sov. tie Li došla >nezapaslonost«, bi nji- hoxv rrgaivi/.aeij^ razpadle saino od fwpi\ ('otndi. danos stvarno m mogoče nii'r^ar opravili v Juzni Srbiji, ker ipreg-anja poleg varnostnib organov niakedoiMstvujusYo tudi doinaeo predn- valstvo, pa je v Bulganii ze innog'O vrwliva poza varubiov in iunaikov oib nu'ji. Z razpaduiu orgamizaoij pa bi niaküdonstvujusci zigiubili svoj v.eliki poJltiuii upliv v Bulgariji saini — in do Ul,,, §riiii je najbrže daiK'o hclj\oc. ivokii bi morda lahko celo, da jim je delo« za Južno ^rbijo samo agitaciji- sko sredstvo za oMuv.an.k> poditične oblasti v Bulgariji. Zato jiini je razi)iava o na,rodnih nianjšlinaii v Žeanevi mid vse dobro dosla pi'ilika, da pokrene.io zopot »iwa- kedonsko vj)rašanjie«. Porabiti hocojo to prili'ko za preprioevanje bulgarske javnosti, kako zelo so trudiio za bul- garsko naci'jonalno stvar in kako so- vL'azna jc Bulgai'oin —"nasa diržava, s katero da je vsako iirijattsljstvo iie- niogoco, kakor kače baš tudi — pirot- ska konferenea. Take inanevre so vo- diili lnakodonstvujusoi doslej še vsaki- krait, kadar so so vJvsili mod naini in Huigari ka'ki razgovari o ureditvi skupnili katerjbkoli ffOiSpodarskib ali ])oliiičiiiibt vprasaaij1. No — obupali ]jac so nisino, ker smo vseeno prepri- eani, da bode e-nkrat bnlaarski narod vrgel s sebo ta slrasni teroTisticni ja- rom miakodonsiviijusici'li in našel ]>ota za slaino in traj.no prijateljsko sode- lovanjo z nami. Kakor se vidi, smo mi vod.no priprav-ljcni ponuditi Bulga- roni prijateljsko roko. M'ordia. otrebn!o. da so razinene razčistijo. Toda trezen pomislek in vsakdanjie. nujne po-ti'i bo od)oih nai'odov bodo raz- prsile to nezaupanje in UvStvarile ugodneJÄo ra,zpolo»en..i'O. Naši vladi služi gotovo le v cast, da s tudi v te- zavnib l^a/.iuoral) Irudi služiti blagru obob jugo.slovanskiii drza\'. Oboni >bor Nar^ dns bank?». Vooi'aj doipoldne ob 9. sp je vršil v voJiki divofaiii novega krila poslopia Narodno banke d.oveti redni letni obč- ni zbo-i1 Narodiie Ijairke kraljevine Sr- bov, Hrvatov in ölovoncov. Med pri- solnimi delnioarji je bilo več bivšib ministrov, nadalje ravnatelji vseh beo- grajski'h, pa tudi večjili zagrebskib in pokrajinskih bank. Opazila se je na- vzot'iiost velikega štovila zagr-el^škib dolnkiarjev. ] 'rodscd ova I jv gini-rinT iNaioiino banke g. igJijat BajJoni, ki je konsta- tiral na\zoe1niost 108 dioJničarjev s l().f)87 dolnicami in 065 glasovi. Na -to jo podal porocilo upravneuia odibora s Oče Kondelik id žeDinUejvapa Geški spisal I^gnät Herrmann. Z avtorjevim dovoljenjem poslovenil Stanko Svetina 4 0 Pri Kondeliko\ih je zavladula na- ravnost pogrebna žatlost. 8koro cdo nedeljo je Pepica jokala. Ab, kako se ljudska nsoda spi'etninia! Danes bi moral priii Ijubljcni Ve.hvarka v praz- nicni obl^k.i, daiiea bi moral, slavnost- no povedati, da se ie trdno odlačil «pveinljati Popico colo zivli-entje, moral bi resno vpraišati stariše. re'mu izro- cijo odino svojo lieerko na to življ.on- sko pot, moral bi slisati iz ust oceto- vih in -liictjieriuih zavczni »da« — pri tern bi se seyeda jokalo, to ie bolj siav- nostno — in zvec-er bi sledila voscla rodbinska slavnost z zaroko. kakor je želela gospa Kondolikova. zvoöer bi zamenjaila zaročenca zaročna prstaaia ¦~ tako pa — tako pa. — — taik0 pn leži oce tain v sobi na :pbstel.ii. obložen s hrejiovimi ol)V-efiKinii. na brbtu »tir- pan«, glavo v mokrem prtu. je sa,lic:i- love praÄke drugoga za drusiim in zdi- Jmje, mrmra, škriplje z zobmi in lu, patam strašno zakoine. Taka krasna juni.R'va nocU'.lja, znwi-- na topiota, nebo kakor plaviea, nikjoi- oblačka, vse, kar živi v Pra«i, vse gi'e ven na izlete, nai sprebod. na vrtove ¦— in v sreu Popioidiiem kakor bi zvo- nilo m.rliou. Zakaj; vse to. kar govori oioe — vse poineni raiziJoi1, kone potaiknil palico ta-Jco nerodno, dia so miu je zarila. v dno, za- kaj ]>a so je pri tern naigibal, dokler ni pad-el noter? Zakaj pa ni padla ona \ vodo, goispa -Kondelikwa? Zato, kPr ima pa.mot. Toda vkljub tenyu je (gledala sopro- g;a scitMitno in skrbljivo. In Ie tedaj, ko je sla. v mJslih v sbrambo za jedila, kjßr je bilo Jjogato pripravljieno aa du- nas.nji 'vocer. za zaroieno »ostijo, se ji j'O Jiabral oib-raz v neizroi-eiio bolestne gube. Zjulraj ni priwel Vejvara, da bi povedal — da, jjokaj bi pa bodil! 'Slabo bi naletel, ko Leži Kondelik tu kakor l^azar. Lop .oidigovor bi bil sli- Sal! In kdo ve, čo daaios splob pride. Morda je tudi bolan, ker se .jo tako ustrašii. \n čepiuv bi prisel. bi ne bilo nič '/. go«tijo, dokler ne bi poprosil za bcerkino roko — in splob ie težko ol> bajati praacnovanje, ako leži v sosed- ni sobi bo'inik. Seveda, vino in žganjo se ne bo pokazilo, toda ka.i bo z me- som? .Te ni'lade g.osi, piske, skulnaait svinjski jezik, la ska sola.ta — l^am naj gre vse to! /j os pod Kondeliik je zajoča.1. > Kaj pa ti jo, stari?« se je vzbudil-a iz inisli gospa Kondelik ova. »Kakor da ne bi vedela, kaj mi je!'< • je odgo:voi'H nnoJKter bripavo. »V sebi imam Jjencsko not: — prokleto! Zopet ste lejjo napraviJi z menoj, in jaz. sta- ri ose-1, se lezeni za vanni,. kamoi- mo |)el.jete, i'ii vem. kak defekt iniain in kaj lahko iz toga nastane« »No, molči, stari«, ga je mirila go- spa KorrdeJiikova. »Lo mirnio lezi in so ne gibliji.« »To se razumi', da so no sniem gi- bati«, je rolniel mojfiter. »tega mi so pra.viti ni treba. Toda privosčil ])i ti. da bi tudi ti nialo takole ležala. lüi- kor bi idnel pod brbtom no»e in l^od kožo žebljicke. Daj mi zopet joden sa- licil . . .« . S»aj si ga vizel pred eetrt ure, Kon- delik«, ga jie opomnila gospa. -Da ti no bo škodilo . . .« :-Sodaj mi noibena slvarvcč no ško- di! Toda pazi, da se ti ne iu'ietr:ga zo- pet oblata. Pröj sein imel i)olna usta te proklete niišnice! In kdo \e,, ce to splob pomaga. No bo cloko, ko pridejo doktorji do prepricanja., da se to prav- zaprav so uživati no sme.« Govspa. je namočila kos oblate, velike za pol -dlafni, vsula jo na njo praisek in jo je skrbno zavila. »Tako,, seda.j se ne pictrga. Tu | imas.« i >Verjaniem, to se ne pretrga, ne — ' ioda tudi ta pi'asek ne pride iz tega — • kaj pa zmasi« tak cmok . . .« Ti si siten, Kondelik«. niu jo ovi- tala gospa, »a'ko ti kaka maleaiikost manjka, Ti zidihiiiješ kakor dete.« »Slisis, Beti, ako govoris o mojem Ivouserju, ne roui mailenkost«, je go- voril mujster jezno. »Kakor dete! To bi bilo dovolj za dvajset otrok, in niti eden ne bi tega prenesel! Sicer i>a ni houser nobena otroska !w,i,v/p,, "y^ \\ pove vsak doktoi1.« Vem. toda . . .« Ako \re,s, potein ne ü'o-voJ*i. In daj mi ze enkrat to brenovo cinnjo z leve stL-ani — ¦ peoe kakor ogenj! T(Mla pazi — Jtzu.s, Marija, počasi-« Uospa Kondelikova je oprezno dala roko pod. inoževo rain.o. pritksnila je. bluzink'o in jie vzela obvezo strani. Uddahnila se j>e, ker se ji je to posre- t• i 1 o in je vpra&ala soproga: »Stari, a;li bi no bik) bolie. ko bi ti dala obvezo z gorčico'?« »Vrag ali budic, to iio vseenio!« jo giunel mojster Kondelik. »Za sedaj imam zadosti tesa.« »Ali si zojen?- ::Niseni!« Molk. Gospa je zopet vprašala: »AH bi liotel kaj. jesti?« »Sedaj, ko je tri ura!< -Toda kc«i'l nisi.« Kako pa naj koftim. ko no morem niti z glavo ganiti. Sedaj bi najrajši, da bi me dicktorji nabalzaniirali in pustili leiati, dokiler se lious-er ne iz- gubi. Saiine jioze bi razbil vse!« Gospa jo zojiet umoilkaiila. Sedela je pri postelji nepremicno in ie gledala soproga. Tupatami je od^ankla niuhe, ki so silile v gospoda Kondelika, kakor da bi vrdolo, da so no more bra niti. Stran 2. »NOVA 9'tBA« Stev. 20 povdarkonu, da se uprava Na rod no banke ne boji kritike, ki nai ho kni-isl- na in dob r on a in em a. Porooal je o po- slovanju Narod.no banke tor nagiasal, da je upravni odbor posvečal posebno pozornost aktualniin vprašan.joiii lor se zlasli zavzel za, to. da so v izvoz. la- jifi uvel.ja.vi refakcija na žito. Razen toga .jo delal z vst;nii silami / treiba iK) nijegoveni ninenju izogibati. V Angliji se ne da veo ka- kor 10% na lombard, pri was pa so daje 1(5%. Govoreč o obres tni mori jo povdarjal. da hi moral a Narodna. ban* ka nuditi glavno zaščito v uospodar- ski krizi. Najvažnejše io vprašanje stabilnosti dinar.ja. Narodna banka. ni povedal a., kolika jo njeua rosniična zn- loga deviz, b čemiur široke množieo ni- majo niti pojma. Za Bajkicem jo govoril dr. (lure in, ki jo povdarjal, da Narodna banka no upoišteva on.ako potreb vseh pokrajin. Sam Beograd dobiva več kreditov ka- kor vsa ostala država.. Vsi lomibardni krediti grodo za Beograd. Očitai jo, da se v kredil.ni poilitikj Narodno bunko zanemarjajo innogo pokrajino. Apo- liral je na guvernerja, zlasti pa mi Clane upravnega bdtoora iz preean- skih krajev, na j ukrenojo potrebno, da bodo ]irecanski kraji dobivali. zadosti kreditov, cosar doslej ni biJo. Na to so govorili Nikola .Stanavc- vUfc o preureditvi meničnoga oskotita pri banki, Ara Stanit'nko\i(' in dr. Ko- nec-no jo odgovarjal guvernoi.- Bajloni na razno ooitko. Izjavil je. da ni nik- dar vodil kako ka:inpanjo proti vladi. Vedno so jo Ini-dil, da bi delal skupno z vlado, kor Sinatra to za edimo niiož- nost, da so rošijo gospodarska vpra- šanja na i>raktičen nacin. I'ovdarjal jo, da ni upraviOena kritikai, da si Boograd in Srbija rezorvi.ra.ta zaso vse krodito. lJo asvobojenju niso pre- o.anski kraji zfi.btovali n oben ill kredi- tov. cepnav jim je bilo inogooo dobiti jih pri podružnicah. Kreditov pri Na- rodni banki niso zalitovali. ker so inieli stare ovropsko finanone zveze. Splob lahko pi'itic: po ,UU\ ol'.JHJl'ji'\ oin innonju i^recansko gospodarstvo oe- nt'jso do d'onai-ja nogo srbijausko. Upra.vni odbor pa bo storil vse, kar jo \ nj(>govi nioC'i, da zadosti. zoljani vse.b. () dolu cojizorsko.ua odbora jo gu- voi'ji'Or izj.ivil. da jo popolnoma za-do- voljivc. Obi'ostna nvera so ni. niogla dvigniti od (5 na 7 ali oolo na 8%. Vi- dolo so .jo. da inajhno dvigan.ie obrost- no more lie more iinoti nobeiw.ga efek- ta. Ak'o bi so obrt'stna mera naenkrat (hignila nad (i odstotkov. bi bilo to sie.or v kor is t dolničarjiov, toda y ško- (lo domacvega gospodarstxa. Obrestna jim;/-a so bo inogla dvigniti, ko boino iinoli nokoliko vi-c tujcwi donarja v drv^avi. Doklor no bo do toga prišlo, so obrt-.stna mora ne bo inogla dvigniti. Zalem jo iniol IVlLroslav Kudnior dalj.si govor, ki \v bil sprejet z velikim navdiLŠonjcni. Končno je bilo sprejoto poroL'ilo up rave tor doLocena i-azdoli- lo\ dobjeka N'arodno banko. Za dolni- i'o so bo i/plarala dividenda po iOO d,i- nar.iov. I'o.novno so bill izvoljoni \' upravni odbiir Ignal Uajloni. Audrija Radovio. dr. (ijorg> (jjurioio. dr. Vo.lia Turko- vii! in .luvaj Dubokovio, nanovo pa bi vši fiuanvni minisLor dr. Bog dan Mavkovir in (•Ian beo'g'rajsk<} trgovsko zboruice Vojr. Potkovič. V nadzorni odbor^so Lili ponovno izvol.ieni Dimi- trije Živadino\i<:, Mate Živa«novi6 in dr. Fordo Grnmber.g. S torn je bila sk 11! >šo i 11 a N a rod ne balike za kl j-ucon a. Razne politicne novice. I'roiacuu heoyrajske ohrhw znaša po koneoui uroditvi, ki jo je izvodel novi vladni koinisar Savcic. 340 mili- jonov dinarjev. Ker so to odpustilo nmogo lH'polrobnih nasta vl ionoev. so jo pri'hranilo 4 niilijono dinarjev. Likridacija ftamdne skumčine j(; v glavnoni koneana, ker je koniisija, ki je inwla. prelskati skupščinsko gospr,- darstvo /jgotovila svoje delo in pred- lozila vladi poroeilo. Iz noročila je wimtteim densus shozi oluio ako si pred liakupoin za moäke all 2enske obieke ne ogledate izlo2b in vcliko znlogo veletrgovhc In stf prcpr'.Cate, da je Izbira vtllkanska, kva- lltct;i najboljsu in ccne uwiocjo iilžjo kiiltor povSvH clriigort. Sukno, kamgarr. in ševjot zn niofike obieke, raodcnrl kasha, koverkot in voltieuo zn damske plašte, svila, ctamJn, deien, po- pclln In ccflr za dauiske obScke, platno, Sifon in razua druga zuanufakturii. Nukup neprlsiljiiii. razvkl'iio. da. inanjka \ blagajiiii .Na- .rodiu» skupšoino ravno eden inilijon dinarjov. llazvon to^a sn našli šo za 3.120.480 Din (Ivoniljivih izdatkov. iVl'od njiuii jo voliko produjnvov na po- slan.sko dijoto. To dajanjo prexlujinov sega do l.i la 192^ nazai. N'-aslL so v skupsoinski blagajni oolo bankovco, ki zo zdavnaj niso voo v volj.avi! Koniisi- I ja prodla.ga., naj so prinio one čhiiteije, | ki Mi p(kstavno za go>spodarstvo Na- . rodne kupsc-ine odgovorni. za kritje j škode. Domače ^festi. d t Franc Brinar. V Gotovljah je umrl včeraj zjutraj g. Franc Brinar, šolski upravitelj v pok., v 64. letu sta- rosti. Pogreb se bode vršil v torek, dne 12. marca ob 10. uri dopoldan. S pükojnisTi Brinarjem je žla v grob ena od najmarkantnejSih postav med naSinii učiteljskirni veteran», iz vrst takozvane »velike* na5e učitel jske generacije. Kje nisi videl in naSel po- kojnika pri delu? Poleg intenzivnega in plodonosntga dela v Soli, preje v ČrcSnjicah in doij?o, dulgo vrsto !et v GotovMah, je delovul v svoji siai ov- ski organizaciji, katero je pomagal ob največjem pritisku tujerodn h in doina- čih nasprotiiikov zgraditi do :mpozantne moči in višine. Podrobnosti mi kot r.e- učitelju tukaj naravno niso zrane. Pokojnik je pa uvidel žg pred skoro 30 leti, da naprfdek našega naroda ni mogoč brez trdne gospcdarske organi- zacije, ki še le pomenja pravo osamo svojo narocia. Zato je nstanovil v Go- tovljah rajfajzncvko, ki jo je vodil v dobrih in včasi tudi težkih časih vse do zadnjega. Pri delu v posojünici ga je tudi 3. marca zadela kap, ki je končno povzroČila njegovo smrt. Po!i- tično je bil odločen narodnjak ceio svoje živlienje. Sodeloval je pri razmh društvih, pristopil je takoj k 1. 1906 ustanovljeni Narodni stranki in je za njo tudi pri deželno/borskih volitvah I. 1909 kandidiral. Osebno je bil Ijubez- niv mož, ki smo ga radi imeli vsi, ki smo ga poznali ali z njim sodelovali. Bil je brat ravnatelja iJ^kliSke meSčftn ske sole v Celju, g. Josipa Brinarja. Naj v miru počiva, sorodnikom pa na^e iskreno sožalje! d Svecnna zabuvu srhske inuvoalnc- ue ccri-nene obvine v Celju, ki se ,;^ vrsila to sobolo 9. niiaroa v veliki dvo- rani v(.!eljskega Donia«, jo bila |)o na- oinu izvedlbe in po udelezbi jedna od iKijlcipših družabnlb in plesnih pri- reditev v Celju. Poleg i>clnostevilno'.ia ('astniškega zbora .so dosli naeelniki in mnogi zM.stojuiiki vseh državnili in samoupravniih uradov v Coljn. Tudi (1 ruge-ga naseg;i n.a.rcdnoa;i inošoa n ~ stva so-j.0 obilrno nail>ralo. Daiin-e so bi- lo viH'inonia v narodnih nosa.h; bi*l j-.' diven pogled na pestre barvo in kroje. Ob zvokili vojiažko gf>dbo iz Lj.ubljano so jo inai'ljivo plosalc go.sljo iioplo.^al- ci pa s(. prišili. tirdi na svo.i račun ob piijazni luslrožbi iz šs;toro\ in iz, ku- binjc I; l- kloli rosta\ ralerj.a uosp. Nla- vaöa, (1 Mcsluo (jl<> r Celjti. To dalj- sein proslodku so \v vršilo vöeraj v (•(•'Ij.skoin glodalisi'ii zopot gostovan.;o niai'ibi rskiga. Narodno«;i glexhilisöa. Ob slii'üi popold!ne w \v nprizorila znana Kalinanova ope ret a Hajade- ra«. Pi'va predistaiva je bila raaproda- na, (Iruga |>a tudi izredivo dobro ob- iskana. V > Jesenskein nianevru« so so zlasti odlikovali gdo. Udovioeva (ba- ron ica Hiza), ga.. Savinova. (enoletni |)rosl(,voljet' Maroši), gdč. Slava Cepi- öo.va (Tr'oczkaj) ter gg. Skrbinže-k (nad- porccnik pi. LörentevX Harastovir (žid Wallorstoin), Groin (lold.inaržal- Jajlnant), Tovornik (veliki bJapec) in P. Rcvič (cetoivü.'lja), v »Baiw.dtTi« pa gd<\ Udoviooiva (Od;ett(> Darinionde), ffa. Savinova (iM'ariotte) tor gg. A1. Ne- rat (prim: lvadjaini). liara.sto.vic (Na- poleon .St. (Uodie), SkrbiiLŠek (Louis Philip La Tourette), Rakuša U)olkov- iiik I'arkor), Groin (gledališki rctvna- tolj) in Kasboirger (Phnprinotte). lle- zija g. llaraslovu'a jo bila zo.lo iiosre- čena, orkester pod taktirko g. L. Her- zoga je zvenel' polno in sigumo. Sce- nerija je bila zlasti v >Bajaderi« prav okusna. Igralci so želi \iiharne aplav- zo in so morali nmogo pe\rskih tock ponavljati. Mariboreani so s svojim gastovanjoni zoy>et uspeli. d Škrlatica v celjskem okollSu. Do- slej so prepeljali v celjsko bolnico iz gornjegrajskega okraja (zlasti iz občin Ljubnega, Rečice ob Savinji, Bočne in Gornjega grada) 29 na Skrlatici obole- lih otrok, od katerih so umrli trije. Nadalje so prepeljali v isto bolnico na isti bolezni obolelih 5 otrok iz Škofje vasi in 1 z Brega pri Celju. d Umrli so v Celju: 8. marca v bolnici 57 letni brezposelni delavec An- ton Toplišek iz Drenskega rebra, sta- nujoč pri Sv. Krištofu. Zapustil je ženo in petero otrok. 9. marca v bolnici 4 letni Tinček TrobiS, sinko posestnika na Ljubnem (Skrlatica) in 5 letna Stana Puänik, hčerka žagarja v Bočni (Skrla- tica). 10. marca v bolnici 73 letna ob- činska reva Katarina Smid iz JurkloStra. 11. marca v bolnici Janko Natlačen, sin usnjarja z Ljubnega (Skrlatica) in eno- letna Jerica Mantel, hčerka slaSčičarja v Celju (davica). d Sredpustni sejent, ki se je vršil v obicajnem obsegu to soiboto v Celjai, je nuclil isto slifco ko zadiiji Andrejev sejeni: prodaijalce\' ninogo, kupce\' tnalo. Naso okoilico silno teži neugiod- na hineljska kanjiunktura. In se nekaj je bido po mestu slisati: sej,mi so se že tudi v Celju preživeli. Ne venio, ce tiste Iržne pristojbine in nekaj za-pit- ka j)H gostilnab krije »kodo, ki jo irna- jo vendar domiaei trgovci in obrtniki. Morda bi kazalo to stvar tüineljitejse »Kj'O pa j,e niiiholovka?« jo vprawil gospod Kondrlik. j »Na i/W, so mi zdi«, jo oilgavoi'ila. ! gospa. »Na i'zbi! Ako so kaka stvar polre- buje, tedaij je vedlno na izbi. za pecja, I in poleg tega še ra.zJ>ita, In ta golaizen se tu zopot razniiiioži!« so jo jezil nioj- ster. »J^epioa jo prinese«, je h.itro odgoH vorila go«s])a. da. bi prog-nala niožovo nevoljo. In skoro vcsola jo bila, da so zanio- re za trenotok oddaljiti od, sitnega so- proga. Šla je v drugo sobo, tu .it1 bilo praz- no>. Šla je \- kuMnjo. Ta.ni je sedela Pcpica pvi okiiu, kjer so je videlo na dvomöe in inieda ie zardolo ooi od jioka. »Ne jlofcaj ved.no, punca.*. jo jo ka- rala nvati. > fto ti mi delaj skrbi! In Oenm |)ravzaprav j.aka.š? A][ ti jo kd.o uniirl?« Kako - - bi danos maniioa ..« DaJj.o ni inogla. Nov pol(,ik solz se ji ie udrl i'No dianos! Bo pa dru.gie. Rajiši bih da bi sploh tu no bila! Vstani in pojdi na iz:bo po niuholovko, popla.bni jo. daj v njo niailo vode in spirita in i>o- staviinio |o oeetu \- sobo. In košoek sladkorja pod nijo na papir!« Gospa 'Kondeliikova so je vrnila k soprogu. Sedla je, gledala predso in cez nekaj časa je nehote rekJa: .»Niti tega go.spoda. Veivare ni da- nos . . .« -Ne govori mi o Vejvari!« ie zarob- nel niojster. Jniia prav, da ga ni! Saj ve, zakaj ne jiride. Danes bi mu po- vedal, eesar mu nisonii voerag rokel.« Gosj)ej je bilo žal. da je omeni;ki Vejva.ro. Toda v lein trenutku ni inio- la. zadosti poiitike, da ne bi o teni so dalje govorila. Hotel a io uniirili so- proga in obrniiila se ie k bolniiku. »Tcda,, stari, Vejvara ne moi'o za to. Kai bi mu povedal! Mjoga. revoza go- tovo to no veseli.« »J^e siuejati bi so moral. ka.jN jo gnnel mojisler. -fte teua bi so mauj- ki>.lo!« In sodaj se je niiojwtru odjtrla zalvornira. »Ali je to panietna uiisol (id njoga? Z muni na vodo. V tako lad- jirtv ki jo kakor »katljioa ln j-ivno jaz inorain tja nasti! Ja.z! Nje- gov boden tast! No. oe bi kdo metal v vodo svoje tasoo — niakar bodoco — tega bi razumel . . .« »TckUi KondeJik!« »Toga bi razumel, pravim. toda vla- oiti po v.odi ta.sta — in te posledioo! Toda sedaj je zadosti. pravim. Zadosti je toga! In oe pride, tedai mu povem, naj se vec ne trudi. Tu železnica, tarn poloniiljen parnik, tu z,opet gonja bog- vekan», ta clovek se klati z nami po svetu kakor oni znani Kiselak — saj sem dosedaj vsak korak z njim in aanj poplaeal z bolezni jo m \Tera.i je malo manjkalo, da se niscvn utopil — to je zet za ravnatelija cirkusa in ne zame. Toda dovolj. Tenioi napravini konec! In povem nm to! Takemu človeku no dam hčeri! Ta bi inoi-ul iti z onini Go- lobom v Afriko!« »Toda Kondelik«, je karala gospa. »Nič! Sem že povedal! Bovolj! Za en'o hiso naprej,!« »Torej dobroi, Kondelik. Toda kaj jxi ta sramota, ki pride iz tega . . .« Gospod Kondelik je iz-bulil na ženo oči. ;-Takooo? 8o to? Že tako daleč ste, da nastane iz tega sramota . . . In Po- pioa . . . ?« »Ampak Kondelik!« je vzkliknila gospa jezno. »Kako pa govoriš! Na- laišo to preobračaš:! Ali nisem jaz nia- ti, kakršnib je malo? No taka sramo- ta, amimk splob sramota, da hodi za boor jo k nam že dve leti in da jo po- tem pusti. Zakaj svet ne bi verjel, da ti--------ne, ne, da jo je on pustil! In sploli govoriš nespametno . . . A no jezi se, stari, prosim te. Ne misli na to. Vidiš, Vejvara te spoštuje, niti ne pride, da se ne bi jezil. In ima prav, da ga ni, lahko bi ga raizžalil. Moj Bog, tak miren clovek, ima pri magi- stral u svojo bodoi'iiost, in ,ko se oženi s Pepico, kakor si sam rekel, se boš lahko nadejal, da bož slikal na ma'gi- stratu, zopet delo in lep zaslužek . . .« »Da, niaigistratli« se je zbadljivo za- smejal gospod. Kondelik. »Ta bi me po^likal kakor srako na vrbi! Za to mi ne zadtostuje zet koncioist — miO- ral bi si vzeti h'cer župan ali vsaj d,va svetnika, da bi doJ)il tain. delo. No, se že pT'ezivim na svetu tudi brez občine. in punktuin, pravimi, Veivara mi ne sine priti predi oči.« Gospa je moleaila. Morala bi to sto- riti pred nekaj ca&ain, ne priälo bi ta- ko daleč. Toda kedaj in kje ie molčala ho kaka gospa ob pra.vem trenotku! 8tala je pri oknu in je gledala no- Idcnohonia na ulico. Tu je zazv.oniil zvoncek pri kuhinji. /Kaj ni punce tarm?« je vprašal go- spod Kondolik. »Ne — danes ima prosto.« »in kje \v Pep ica?« >Šla je po muholovko na izbo«, je odgovoi'iila gospa in jie šJa iz sobe. Slu- tila je — v tern trenutku ji je bila tm slutnja neprijetna — kdo zvoni. Da, bil je to nesrečni — Vej.vara. >lJoljubijam roko. milostljiva go- spa«, se je sklonil ubagi ženin po roki gospo Kondeliikove. ^Pustito, piistite, gospod Vejvara«. so je umikala"v zadregi gospa in je skrila roki za kriilo. ^^ejvara se je zmedel. Danes mu pr- vič oclteguje roko gospa K'ondelikova! Kaj to pomeni? Gospa Kondeliikova — ki ga ni se nikoli zapustMa! - Ali so ne jezi name miilostljiva go- spa, ker nisem prišel prej, takoji zj.u- traj, da bi jyoprasfil? Toda nisem so upal, res, milostljiva gospa . . .« Štev. 20. »NOVA »OBA« Stea* 3. preiskali. in dognati. ali jo to union jo pravilno ali lve. d Stirideset nuwenikov nani jo nioii- da res prineslo prvi košček poinladi. Včeraj, v nedeljio, zjutra.i smo imeli že toniporatUTo nad niclo. Bilo je seveda južno, po inestu smo imeli — izvzeni- ši par osnazenih ulic — povsod blatu in vodo. Snežni nasipi j>o ulicali so se zopet za nekaj znižali. Naše prijiatelj'O ohvešcairnio, da se celo v naši, n^karn poseb.no zasovraz^ni Strossmayerjovi uLici vidi ze dvonadstrapiiio posloi)je tiwskarne izza snožnih nasipov. d Ncpolrebno podiranje. /['red žo- lczniskim skladi.šeein, v katereni je sladlvorna dnuba > Union«, so to dni podrli nekaj platan. Nu verno, ce je bilo urnestno podirati lepo senčnato drevje baš pred nialLin parkau, v ka- loroiu so rado sprelna,.ia in sedi iimüg;> obeinstva., zla.sti takoga. ki ca.ka na ra/.ne vlake. Co so inieli v skladišžu radi toga drevjia res kake male mpri- jc-timsti, liste Rolovo niso l)ile tako z>natno. da bi opravieovalo odstra.nitov lll'OVOS. d Obtefnica Anton Kolcnrare siiuli. Včeraj jo poteklo 7 lot, odkar jo uinrl volelržoe in vdi.ki dobrolnik našega di- jašiva, g. Anton Koienc. Kakor jo y.ii'Ar- no, je zapustil za »Kolenceve dijaske ustanove-«, za bodoči Diiaški doni v tielju, za eeljsko javno bolniro. y.a si- :.;na.šno (kco in za rovežo v (VI.in in LJuLneni visoko vsoto.. s katoriini se lajša marsi'lcaler-a bol že sedaj in ki bodo uo.inkovale tudi vbodoee. Ziato za- služi hi\rale.žo!ii .spoinin in spoštovanje! d1 limrlti je včoraj na Un^u pj'i Ge- l.j.u 69-1 etna posestniea Jozefa lJo- grajr, mati celjskega za.stopnika Yza- iumio /.;i\n rrvatnico u:. Pomajra. N". p. y in.! d Noyoiiteiwi lekina. ki bi so iinoda vroraj vršiti ni^tl Sk >S\ob(;d(><; iz I Jiiibljauo in 8K »Gel je«, se \u. d Sokolsko druxtro f Cclju. Rodn a Iclovadiba vsoh oiklolkoA' v (Vl.ju in liuborju se jo s I. inarown nrioola. Is.or se btiža oas javnih tolovadnih naslo- piiv. prosiiiM) \-si' cue, ki natntcavajo lotos.jii-i njiiji sodohryati, da. so najkas- ncjo do 15. t. m. zjfluwijo'pri vuliuk'u (oi) svojoi-'a (vcidelka radi navežbanja prostib vaj. Na zain-U'dniko so ni» bode (uirahi. Bi'atje in sestro. zav(Mlajto se svojili dclžnusti naprain 8o,kolu, po.so- (*ajto tolovadnico iiKirliivo in toono! Zriraro! I'recbniavki zhor. Za bokfc in obiuiijive ncp b.) dospeli Cevlji [¦/. posebno ni.hkcga in iahkct?;j usnj;i ter ortopcdiLtit čevlji. ZalogaiitiYi]Bv l\ SrrOSBh, Kova^uU d Oddftja zaliiipa kolodvorske ro stuvracije na posiaH Čakovcv se l>o vrsila potom ofertal;ne licitacijo due -3. rnai'oa I. 1. pni Direkoiii drzavnili z'olozinic v Ljubljani. (P(^oiji so na vpoglod v i)isarni Zbornice za tr^ovi- iio. obrt in industrijo v Ljiiibljaui.) d (hhh'iek financne konlrole r Ce- l;jit „wivlja, da irna od 1. marca 10:^.9 na.pj'cj nradno nre oil) dolavnikib ra- Z''.'.mi soiboit cd 8. do 12. in cd 15. do 18. 'iic. ob soboLab pa od 7. do 13. ure. d Surf no drevje v mariborski ohiaali .k1 vslod ilotosnjx'^a lnulo^a m,raz,a zolo trpolo. Najinaniša. skoda ic Pi'i jaJila- naJi; coiiij.0 jo koniaj na 2% (})ozol)); imj.se jo ,,ri hvuškah (do polovico) in IJi'j marelicali (tričotrl). Skid po vi- iK^ra.d'!.li südaj že ni m-ozno (xsnili. d Lzuumjam pokkodotmnih ecideur- itilt tttblic za motorH(l rosila z novinit. Kcr se jc ugotovilo. da imji nmoigo mo- lornih.-vozi-l Ccsobni in tovorni avto- inobili lor niotoma kolcsa) razb;tc. pokvurj'PiH1 aili obrabljoiiie evadončnc lalilico, tako, da vanio-stni or^ani ne inorejo čilati štovilk in ra.zlociti harv, nar'oca okraj'iio «la.varstvo v Geljn vsein županslvoin, da opozore \sa last- niko niotornih vozil. da ie trcfoa tako P(,iškodovajio tabliioo izinoiiKiti z novi- mi. V to svrho naj prizadoti la.stniki vloKijo pri sreskoni pafflavarj.u v Cc- l.ju i)i'.(.«iiju za düdolitov novi'b tabljc in to najkasnojo do 20. marca. I. I- Z-o ilod/oljene ovidenicn.o zUn'ilko ostanojo wveda noizproniiOinjeiK-. ziitto je treba v posameznih proänjiah navesti d.oso- danjo cvid. številko in ali gre za oseb- ni. tovorn'i avtoniiobil ali pa za. mo- toniü kolo. d Ljudskju kuiiinhi v Gaherj-a vrfr Cclju. Ta prod onini inesocem usta- novljio.na dobi'odelna naprava se nor- inalno razvija. Zacotkoma je prihaja- lo na bra no le po ti il.iu.di. vendar se jo število obiskovalce\r tekom caisa po- innožilo. lako da jo danie« ze 26 obis- kovalcev, tor so vedno so uriglasa.j.0 novi, CinkarnKški dolavci döbe to dni svojo obednico v tovarni, kaniar se bo- do dona.«ailo jiedi iz gaberske kuhinjo. M torn so b(-de število nrohranjoncov zopct znatno povei-ailo. Odbor ji> niar- lji\'o na deln. Sklenil io v svoji zadnji soji otvoriti tudi v inestu ta>ko kuhi- njo, in' sicer v poslopju »Belavsko zbomico«. Kakor bjtro so ^riglasi zn- clostno štovilo odjeiinaloov.. so bode ta- koj pricelo s kulio. Zatoroj se vabi vso one. ka.tori se za zadevo /animajo, žo pred štiriini inesoci pri nokatorih strankab pobral nar'oeiila na ¦povora- vanjia in zina u.:šo\'anja fotoui'afij in vzel tudi nekaj naplari!, no na b1 bila irarocila izvm^ia. K i-ttsohmar pravi. da ne vt\ /,akaj tvrdka Karl U-oui-r v Badiiu pri Dunaju narocila ni izvvš:-- !a. "Pi.*idry.:tli so ga v zapcru. doklcr so zadova no razoisti. — N a id on jo bil v Prošoriiovi ulici nek nolraski od- pv.J.vok za Štefana Voršnika. v Gospo- skünüci drifžinska knjiga in nnen kc-- vinast uhaii. — Z g u b 1 j e n i so l)i!i v kiiui cm.« obrctbljicni nao'cniki in v mestu listnica z denairjem in pismnm ziivar-ovalnice Duna.v za igosp. Janka Wagner ja, nvagistratnega uradnika v Ccliu. d Popmvila gramofonov izvršujo Anton I^ecnik, CeJ.je. Glavni trg. 105 d Pazite, čitatelji! Ne dajte, da vaiin uide danasji oglas odlicneßa srodstva /a pranje, a to je SCHICHTov >.RA- DI'ON«. Hvaložni nani bosto. oo sanni poi/.kušate. d Dijaski kuliinji i> Celiu jo daio- vala neimenovana uospa tisoi: (1000) dinarjov. Plomenite.m stal pri spe- barjih 23—25 Din k«:. droben po 22 do 23 Din. Priif'aikovati jo bojda, dvig con za such, kor so se vsled dviga cen za koriuo podraižile tudi y Vojvodini svlnjo . . . d Isajsi'jrejtü knjiuoroa.id r dr.iati jo gotovo g. Julij Mayer pri imovarni (leligi y Alariboru. Včeraj ie obhaj.a! svoj 90. rojstni dan, a kl.iub teniu sc zana.jn icino v pisarno. G. Mayor jo I'ojion L.pibl.ianran. d Muž s triini žen^m!. Iz Dravo- grada poročajo: TukaiSnje orožnižtvo je prijelo ntke-ga Marks Ma-eria, rodom iz Lipnice v Avstriji, ki \e. iani ušel iz zapora v avstrijskem Št. Pavlu in se je od teuaj zadrževai pod nap^c nimi imeni včasi v Avstriii, vcasi v Jugoslavia, kakor je bolje ka^alo. Končnc se je pod imeno.n Šalčnik celo v tukajšnji oküiici — Iretukrat ož«nil. V medenih tedmh pa ga je iiaälo in odpeljalo orožnišivo. Ž^vita scveda tudi ostali dve žen:. d Naniočeno polenovko ima v zalogi tvrdka: Anton Fazarinc. Gelje. Zahvala. Iskreno so zahvaljujern gospodu pri- m&riju dr. C rn i 1 u Watzke 2a iju- beznivo p žttvo>ainost, ki jo je uka/ai v bolezn: tnojeniu pokojnemti soprogu g. Ivanu Laporniku ter ga vsern kar najtopleie prfporočam. CELJE, dne 11. marca 1929. Marija Lapor-nik. Stran A.__ »NOVA D'OBA« Štev. 20 Celjska posojilnica d. d. v Celju Sfanie hranilnih viog nad Din 75,000.000—, Stanje gEavnice in rezerv nad Din 9,000.000*-. V lastni palači Narodni dom Sprejema hraniine vloge. izvrsujelvse denarne, kreditne in posojilne posle. — Kupuje in prodaja devize in valute. Podružnici s Maribor, Soštanj Zavese, pregrinjala, fino in^dobro izdeluje M.:,ŠR!BAR, Ceije, Gosposka ulica 27. jenke, ki ,j.e takoj zaoela plakctli. Oti-o- ka so r-esilli1. Obupaivo mater so v Rprenistvu oyoznikov priwl.iV) I i v po- rodnisiiico. Čim ozdravi, ho takoj iz- l'OCemi ¦drža.vuoniu praivdništvu. d Na sejniwcHje s sadmnti drevesci hi. opozorili. vcliko zupanslvo. leer vla- čonje droveso z eneffa sejina na ili'u- goga g>otov'o drevescem no koristi, ne- g.lede na to, da jo ocl neznanih ljudi nevarno kupovati drovesoa. kor se ne ve, kako in v kaki z^inlii, legi itd. so bila odgojena. deck? promela. s sad- nirai drevesci hi so» pač morala izda-ti primerna urcdba, da se ljudi obvarujo škode, pospowi pa stvar saimo. d Nov želczniški vozni red io zc z-tfo- tovljen in poslan vsom želoziuškhn ravnateljlstvam na vpoßlcd. Stopil ho v veljavo 15. maja. O sproim-mlmih smo žeobširno poročali. d V Smar1>ien) oh Paki se vi'si ohi- wijni letni živinski in kramn rwki se- jem na Gvetni petek due 22. imam». d Cene za seno in siwuo v Mariho- ru. V soboto so na tr# pripeljali 48 vozov sona in f) vozov slamo. Sono .se jo prodajalo po 125—1.75 Hin (tnivj ceneje!) in slama po 50—l>o Din ion kilogramiov. d Na rinski razsfnvi v Ptuju, ki so jo vrsila od 2. do 5. marca. jo razsta.vi- lo 110 strank 3JJ0 vzorcov vina, 7 vzor- cev ijaiuipanjca in 3 vzorcc žganja. Razstavljona vina so bila iz Lotnikov 3.9J7—1928 in so roprezemtira.la coa 50.000 1)1 ra/jiih viu iz mariborske ol>- lasli, na-jiveč sevcda iz Ilaloz in Slo- venskili gorio. Clen« so se ffil>a'le mod 6.50 Din in 15 Din. Kupeiia ni bila poselma. K ionin snio dobili iz Ptuja slodoči doj)is: >.Alanisi vinski produ- cenli liiamo bili /- aranžinanoni to viu- ske ra/jstave zadovoljni. Razni vinski trtgojvci so n.as / innožino Tazstavlje- nill steiklonic skoi'o zadušili. odnosno so nas rosnano vinoyraidniko zrinili cisto v QZ;ulj,o.. Ako jo iinola la razsta- va nainon podj^roli in pokazati doma- ee knuecko vino, potem «a ni dcsoi^ia. Pamotno tiuli ni, da. ostajaio take raz- stavo bi'i-z \sa.kt^a iiredavanja, toeaja ali česa podobnosa. Ono iinevjo trg.ov- ski, pe res elovok in od- vržf? ad seilie vse razlicno krinke, ki nain jih nalaga pretirana >oniika«. V laboru j.o olovek orol prii'ode. Vslod toga. j<' tabor najilioljse letoviwo za na- so dt'eo, pa. najsibo to na s\ezeni, oi- stem. — planinskem zraku n«i«e Go>- i'onjsko, ali pa oil) sinä'Om .sadrnnn v liokoreiii zd pa vein solnon. Mladin.a S(» prosto ^iblj^e \"-e.s ras la- bora, v svozotn zraku. podnovi in po- nv.i'1, oh lepoiu ali deževnein vronienu. Dilialna. Miniüiastika, proste viwbc, igre, sport, zdra.va hra'iia v določenem rtxlu. zračna, solnena. in vodna ko- pelj — to vse vpliva na. mlatlino tako cudo:\itot. da je niarsilcatera, inali po taboru vsa g.injonn obj^niaia male.ga sinoka, ki jo o.s[sel na tabor bled., slabo- ki-ven, brez apetita iji vedno prelila- jen, pa se jo s tabora vrnil zdrav, eil in v(»scl. ožgan od solnca. polomncl tmI zraka in z apetitoin kakor volk. Jn inarsi.ka.tei'i oee jo fiklenj.I poslati svojo doeo k skavtorn in jo olraaioval. da ni voe niilad, ])ri loin pa je pozaJnl, da so skavti tudi žo staroiši bradati niožjo. Skavtska organizaoija ie sicor y prvi vrsti niiladinska organizacija, v svrj{'in j)rograniu pa nudi ludi od- i'aslüui priliko. da so izžive in «izlecijo v prrsli naravi in da zfidosle svo.ieinu romantienoni'Li mignjenju z življenjnih stvari ni niogooo nahavili, trpJ>a so je obrniti do sre, ki outij-o, ki žole isto, nainreo zdravje na- šo.t-a jiaraačaja, ki l>o nokak nositelj holj.šiJi sic, ])oznejših in nraričnojših idoj^ in teženj in ki h0 nekor. dosogo! '(v. resar si nii dane.;; zolinni. Zato — živinro za to. da borlo nekov ziveli na«i potoniei. Laepomelj ^"VuT k»^ct^u, p^ch^adu, influenci, kro- ničnem xapaüjenjuf broiihii^da ltd- Dobiva sc v vseh lekarnah. Proizvajit le- kama ARKO, Zagreb, Ilka br. 12. Drevesne jame. l'luvooasno in pravilno izkopane (Irovesne ja,m<> so za pozneiši razvoj sadnc^a drevjia veliiko važnosti, iker lo v takih jawioJi so ui'ladio rlrevjc po- ("¦uti dobro ter svoje korenine nem,o- teno na vse strasii raizvija. Seveda hi hilo najbolje celo zeinlji.šče, namenje- no Zii na])raivo sadovnjaka. vsaj na ]>oJ metra glo]>ocine ))rerigolati. Kor pa j> to v njasih razmierab \eoinoma neinogoiC'e, se mioramb zadovoljiti z izkopavainijieim jam). Jama l>odi naj- nianj 1.5 m siroka in v norniaJnili razniorah 50—60 cin wloboka. Rav- iiiim-o so i)o zemd'ji: <5im boljea in glo- bokej&a je, tern inaaijßa .iania zadostu- je. V bolj slabi zemlji pa moraino ja- nio napraviti kiai- niiogoiee .širake in zato plitvejse. Na.pačno iß tarej., v sla- hi zemlji. v grainozn a tonn svetu in pa v težki glinasti zemlji delati prav glo- hoko janie in jib nato še za.su(i z do- bro vrtno prstjo. Drevcvsu. posajeno- nin \- tako pripravljono ianio. jo, kot hi biilo v cvolüenem Ionen: izprva uspeva prav iinenitno, ko pa so ko- ren i no. zvaMjene v alobočinos vso /¦em I jo pre])redle in jio izčrpale, pa zacne hirati in se popolnonia posuši. Ako kopljomo janio tain,, kjcr je do- sed a j ze stalo kaiko tlre.vo, jo mioramn naiiraviti širšo in gloJ)okejso kol na- vadno in vsaj spodnjo plast zemlje niora.mo nadoinostiti s svežo. noi/rr- , j>a,'no ])i*stjo. Ohlika. drevesne jame \e ali k\a:Irai- ji;i, ali okrogila, ali pa ix-tlolgovala. Kvad.raitni ohliki jo prod okro-glo pri eimkein pi'ivmeru j-anve dati prcdnost, kor pri kva^lratni chliki raznierojua ver zoinljc zrah.ljaiuo. Podolgovaia chlika pride pri eestnih nasadih v po.sl.ev. Z izkopavanjeni d.revesniJi jam je treha prie-eti eiimprej. Kjer zeanlja in ca« do'puscata jesencsko sajonjio drev- ja, inora:mo najmanj M dni pred sa- jen.join ja.mo izkopati. Boljše pa j>e, re smo to ze taikoin polet ja storlli, d*i ¦ ho zemlja dovulj prezraci. Za. poiula- dansko sajonje kopljeino jame v je&p- ni in tekam zime. Posebno v tcžki, ¦ ilovnati. zeiuijii se priporoča janie čiin- i prej izikopati, da. more zemlia čez zi- '¦ mo dobro preinrz.niti, da jo sponilaidi pri sajenjiU ralila. lzkopava.n,je iann,i» so izvivši taiko, da. najprej, ko sinio z bodaJko zai'-rtaii ' sirinq, odstra.nijnio rušo in vso gornjo. /ivo j)last zemJje, katero zuu^eano na kuj) oh jaini. Na drugo stran jame demoino nato spod.njo. mrtvo plast i zemlje. Ko je jiajna dovoli gldboka. ; prc.lopatimo so duo. V hrezinastih le- ! gah se mora zoinlja pri kopanju jam i • metali vsiclej na goreiiiio stran, da ] i.ni.imo si)oinladi i'jim. sai^uiu lazjo d.e- \ lo in i!mi ni Ireba züin-Ue navzgor ' metati ali j)a še eelo nositi. X hreži- '. nastih iega.h globoeine ;ia,nie ne meri- ' mo ne oh spodnji in ne oh zgornjl \ steni. arniiak na sredini ia,mo. - Na ze.inilJLÄeu, kjer vi-'da podzenv ', Ijisca visoko sega, ne kopljomo dre- ¦ vesno jame na zgoraj opisafiii naoin, ; ampak preraJiljamo samo goronjo plast zoniilje in nato so zemlje toliko dovozimo, da nastane kup ali grir ki hodi spodaj 4—5 in, zgoraj 1.2 do 1.5 in sirok in 50—00 em visok. . Le dobro pripra;v.l.ten<>, torej d.ovölj j šircke in globoke jame nani poleg pra- N'ilnega. sa.jenja nudijo vsn pogoj.e za d(¦] • r nspeh in rast sadneua drevj«, Zato so držiino pra.vila, da drevesna jama ni nikoli proÄiroka. pač pa je v nircgili slurajiih laJvko pre^'lo-baka, Frttujn Apknc r »Xasih slorirnh- l!if)2<). Razlicno sobno in kuhinjsko pohiStvo se vsled preseiitve takoi proda. Celje, Na okopih 9, III. nadstr. Za ugiaševanje klavirjev in harmonijev se cenj. občinstvn pri- poročam. Jože Turin, Celje, Pre- Sernova u!. 10, II. nadstropje (staro okrožno sodišče). ^ Pf SHU Prvovrsten I 11 viaevg dobavjja in d0. I -------------m§ stavlja trgovina Franjjo Joitg Celje, Aleisaodrova ul. 4 Učeinec za manufakturno trgovino, z lepo pl- savo, ki ima hrano in stanovanie pri ¦stariSih, se takoj sprejme v Celju, PreSernova ul. 24. Sprejme se trgovski pomočnik specerijske stroke, vojaščine prost Ponudbe pod,Merkur29' na upravo lista. 1 2 Prodajalko za kruh za takojšnji nastop išče pekarna v Celju. Istotam se proda tudi večja množina drobtin po najnižji ceni. Ponudbe rta Lovro Čre- možnik, Celje, Kialja Petra c. 28, II. nadstr. Posojilnica na Vranskem vabi svoje p. n. zadružnike k rednemu obenemu zboru ki se vrši dne 25. marca 1929 ob 2. uri pop. v pisarni posojilnice na Vranskem št. 91. S P O R E D : 1. PoroČilo načelstva. I 2. Poročilo nadzorstva. I 3. Potrjenje računa za leto 1928. 4. Poraba čistega dobička. 5. Sprememba pravil. 6. Volitev načelstva in nadzorstva. 7. Nasveti. Občni *zbor je sklepčen, če je zastopan vsaj deseti de! de- ležev; ako tega ni, se vrši eno uro pozneje drugi občni zbor, | ki sklepa^brezpogojno. rTflmoföni in plošče iz tovarne Edison Bell-Penkala Ltd. kakor tudi plošče «His Master's Voice» in «Columbia» katere vodi imenovüna tovarna na zaiogi, se dobijo proti gotovini in po zelo ugodnih obrokih pri Go» S Leskovsek, Celje kn|f@a^^a in yeletrgovtna • papiriem, pisalnimi in Hsalnimi predmeii. Tiska in iadaja Zvezna tittkurna. — Odgovortm za izdAJa/telja, tiskarno in redakcijo Milan Cttina v Gelju.