Poštnina plačana v gotovini.
MURSKA SOBOTA, 26. oktobra 1930.
Cena 1 Din.
Izhaja vsako nedelo.
CENA: na sküpni naslov 25, na posameznoga pa 30 Din. V drügih evropskih državaj 75 Din. V Ameriki, Avstraliji z Marijinom listom vred 4 dolare.
Cena oglasov s cm2 75 par, med tekstom 1·50 Din., v „Poslanom“ 3 Din. Naznanilom i malim oglasom do 30 reči 5 Din. Više od vsake reči 1 Dinar. Pri večkratnoj objavi popüst od 5%—25%. Takso plača uprava, Poštnino oglasiteo. Oglasi se plačajo taki, če ne posebne pogodbe. Oglase sprejema samo Prekmurska tiskarna.
Rokopisi se ne vračajo.
vin List s Kalend. Srca Jezušovoga                              Uprava: Črensovci. Pošt. Ček. pol. št. 11.806.
Glasilo Slovenske krajine
Uredništvo: Al. Sobota Telefon št. 28.
Kralov dar za jetične.
Njeg. Vel. krao je podaro Zvezi dobrodelnih drüštev v Jugoslaviji, ki je pod pokrovitelstvom kralevlča Tomislava, 30.000 Din. kak svoj delež za Zidanje sanatorija za jetične na Avali.
Misijonara — žrtvi letalske nesreče.
Z Alaske poročajo, da je prileto na tla zrakoplov, v šterom sta se vozila dva misijonara, ki sta obiskala svoje raztepeno vernike. Pri tom sta se oba smrtno ponesrečila.
Vmor v Ljubljani.
V	Ljubljani so v petek proti večeri vdrli v blagajno carinarnice trije neznani možje i so strelili blagajnika Panteliča. Blagajno so püstili nedoteknjeno.
120.000 delavcov štrajka.
Preminočo sredo je začnolo v Nemčiji štrajkati prek 120 jezer delavcov. Strajk je vünvdaro zavolo pitanja plač.
Agrarni kongres,
V	soboto se je otvoro v Buka-
rešti velki mednarodni kongres, na šterom so zastopane:	Jugoslavija,
Bolgarska, Romunija, Madžarska, Češkoslovaška, Polska, Latvija i Estonska. Na konferenci se bo govorilo od vseh pitanj, ki so v zvezi s kmečkim gospodarstvom.
20 miljon dolarov ponevero.
V	Newyorki je nekši finančnik zapüsto 20 miljon dolarov duga i je Skrivoma zbežao. Zavolo toga trpi newyorška borza velko zgübo.
2000 letnica pesnika Vergila.
Te dni celi kulturni svet obhaja 2000 letnico rojstva velkoga latinskoga pesnika Vergila. Slovesno se obhaja ta obletnica posebno v Rimi, i po drügih italijanskih varašaj.
Našoj nebeskoj Kralici.
K zaklüčnoj slavnosti 25. letnice Marijinoga Lista.
Petdvajsti let si nam bila po „Marijinom Listi“, vodnica, pomočnica, svetlost, toplota, mati i vse za dobrim Bogom. Naš mali zavrženi, zaničavani, Siromaški i prosti narod je dobo v Tebi zaslombo i oporo, da je zmagao. Zmagao je v düši. Ti si ga gori zdignola i oplemenitela, siromaškoga obogatila, zavrženoga k sebi stisnola v najvekših borbaj i težavaj, da je mogo držati najvekši kinč vero. I s tov verov je prehodo pot Kalvarije v teh 25 letaj i je prišo do zjütra vstanenja. Prišo je v sereg zmagüvalcov, med tiste, ki znajo sveti dati prave vrednote, junaške düše.
Mati našega miloga Odküpitela i naša Mati ! Globoko se ti zahvalimo za veliki dar, ka si nam svetila, ka si nas vodila, ka si nam pomagala ka si nas tolažila z dragim tvojim darom, Marijinim Listom skoz 25 let. Te tvoj dar je velikanske zapreke premagao, nedoseglive višine preskočo i ostao je med tem malim lüdstvom živ i zdrav i se razvija te, kda so velki listi že davno za vsigdar legli v grob. Dokaz tvoje velike lübezni do nas je to, da si nam posebno bila naklonjena. Gojila si v njem lübezen do večnoga živlenja; čistila si nam vsem düše; vse si nas spopunjavala. Pošilala si po njem misijonare, ki zanesejo v dalne kraje prek morja tvojega Jezuša ime ! Dala si nam cele šerege redovniških düš ! Sprosila si dühovnike, šterih broj se od dneva do dneva povekšava za rešenje naših düš.
Marija! Junaki Slovenske Krajine, ki so se žrtvüvali za svoje lüdstvo, za njegov dom, za njegove pravice, za njegovo slobodo, so jemali moč v svojih borbaj pri tebi. Ti si je krepila, ti si je tolažila i ti si koronala i boš koronala njihovo prizadevanje s stalnov zmagov. Petdvajsti letni Viherje so samo zato divjali ober nas, da nam pokažejo, kak rada nas
maš, kak velki je tvoj plašč, šteri nas je pokrio, ka nesmo bili povalani i vničeni.
Marija, ka naj bi bila naša hvala za te dobrote ? Ka naj ti damo za tvoj dar ? Z detinskim srcom ti obečamo, da bomo čuvali tvoj dar: Marijin list ! Nikša neprilika, ne siromaštvo, ne sovraštvo, ne preganjanje, ne sila nas ne bo odvrnola od tvojega dara
od Marijinoga lista.
Dobra Mati, Marija ! Pred 25 leti, kda je izišla 1. številka tvojega lista, se je zbrao en deo našega naroda v prekrasnoj procesiji v Črensovcih ije sprevajao tvojo milo lepo podobo, Štero je tebi na čast spravila nedužna mladina! Zdaj se pa - zbere celi narod Slovenske Krajine i de znova sprevajao tvojo podobo v zahvalnoj procesiji, ka si njemi bila po Marijinom Listi skoz 25 let mati.
Lani je naš narod obhajao 10 letnico svoje narodne sloboščine i se je zorao v dokaz, ka je dober domolüb, brez razlike vere v eden tabor. Dnes se pa zbere katoličanski narod Slovenske Krajine v eden tabor i da düška globokoj zahvali za düševno sloboščino. Zahvali se, ka je po Mariji prišo do sloboščine sinov božih,
da je prišo po gorečim sastoji Matere bože do düševnoga živlenja. To je naša düševna sloboščina. To je gojio i odgojio Marijin List. Zato ide Mariji goreča hvala. Dajmo njoj jo! I kda njoj jo zkažemo, te poglednimo na tistoga, po koga dobroti nam je bila Pomočnica, po koga smilenosti nam je poklonila Marijin list: poglednimo na njenoga Sina, našega Gospoda Jezuša Kristuša, koga je ona devica rodila. Ž njov idemo k njemi. Po njoj smo ga dobili i ga tüdi stalno obdržimo. Po njoj lüdi on nas dobi. Zato pa verne katoličanske düšice zberite se dnes v Črensovcih v zahvalno procesijo i dajte hvalo Mariji, našoj dobroj Materi za vse dobrote, štere nam je delila po svojem listi skoz dugih 25 let! Pridite vsi, ki le morete, ki pa ne morete, se v dühi zdrüžite z nami, ka nas Marija vse obine i pripela k svojemi Sini.
2
N O V I N E
26. oktobra 1930.
Posvetitev nebeskoj Kralici.
Pri zadnjoj postaji velike zaklüči prošecije v Črensovcih, ki se bo vršila v takšem redi, kak smo objavili v zadnjoj štev., se pred zadnjim blagoslovom trikrat sküpno opravi sledeča molitvica: Marija, dobra nebeska Mati, prosi za nas ka mo popunoma tvoji za tvojega Jezuša pod podobov krüha tü skritoga! V te namen nam obdrži Marijin List! Potem se pa spopevle pesem : O Marija ne zapüsti nas ! Po pesmi se da zadnji blagoslov i se procesija vrne nazaj v cerkev, med popevanjom pesmi: Tebe Bog mi hvalimo! V cerkvi se zospevle „Tantum ergo ! i Genitori“, se zmoli Angeo Gospodnov i s tem je pobožnost dokončana.
Kalendar.
oktober (31 dni) 44. teden.
27
28
29
30
31
pond.
tork
Sreda
četrtek
petek
Rim. kat.
Frument Sim. i Juda Narcis Klaudij Volbenk
Evang.
Sabina Sim. i Jud Narcis Klaudij Ref. svet.
november (30 dni)
1
2
Vsi sveci Just
Vsi sveci Just
Senje: 28. Dol. Lendava, G. Petrovci, D. Vidovec, 1. nov. Dekanovec, 2. Legrad, Nedelišče.
Vreme: Nestanovitno. Proti konci mrzlo, deževno.  
Murska Sobota
—Dr. Glančnik Josip Zdravnik i zobozdravnik se je povrno domo i znova ordinira.
—Spremembe na gimnaziji. Znova nas zapüščata gg. profesora Pavlič i Četina. Prvi je premeščen v Celje, drügi pa v Novo Mesto. Ar sta ne mogla od vseh znancov osebno vzeti slovo, na tom mesti pravita vsem „z Bogom“! Za vse, ka sta včinola za nas dobroga, se njima zahvalüjemo. — Gimnazija dobi ednoga novoga profesora, g inž. Ivana Zobca i Novoga Mesta.
—Zdao se je v Zagrebi g. Ignac Horvat, prvejši upraviteo bolnice z gospodičinov Jelenov Kneževič.
—Ping-pong. Vsi oni, ki se nameravajo v Prihodnje vdeleževati, se naj kem prle javijo klubovami tajniki g. Nadai Ladislav! za volo verifikacije. — Vodstvo S. K. Mure pozi-
va vse kotrige, da blagovolijo pri njih se nahajajoče klubi lastne stvari, kak drese, čevle, žoge itd. v dobrom stani i očiščeno oddati pri klubovom gospodari g. Sretan Rakič najkesneje do 30. oktobra 1930. — S. K. Mura.
Mašini za fotograferanje. V tork je dobila papirna trgovina Izidor Hahn mašine za fotograferanje. Dobijo se po nizkoj ceni. Ravnotak se dobijo tüdi vse potrebčine za fotograferanje.
Slovenska krajina.
Pošteni najditeo se išče. Oktobra 15. na Trezino senje je zgübo Maučec Ivan, Gančani št 126. 3700 Din. Te peneze si je spravo, ka je odao kravo i šteo zdaj drügo küpiti. Siromak človek je v žepi meo peneze i naednok so samo preminoli. Ali so zgübleni ali pa je bole verjetno, so njemi odnešen. Ar more siromak prehraniti poleg sebe še staroga že deset let slepoga očo, ženo i četvero drobne dece i ar nema ni grüdice svoje zemle, nego samo agrarno, štero more šče po agrarnom zakoni plačati, se v imeni pravice i smilenosti
prosi vsaka düša, štera bi te peneze najšla ali kak do rok dobila, naj je vrne siromaki. Občino Gančani pa prosimo, naj napravi za toga siromaka ponesrečenoga prošnjo na bansko upravo, ka dobi iz ubožnoga fonda neko podporico, če penez ne bi dobo nazaj.
—Pozdrav iz tüjine. Svojim domačim, Novinam i sploh celoj Slovenskoj krajini pošilajo pozdrave iz Franci Franc, Jozefa, Marija, Treza Kühar, Hül Franca i Magyar Marija iz Večeslavec, nadale Ludvik i Marija Rac, Alojz i Marija Lenarčič i Marrija Šinko iz Gornjih Slaveč ; iz Nemčije: Ivan Talijan iz Rakičana, Alojz Bertalanec od Sv. Jürja, Katarina i Roza Cipot, Marija Fras, Orša .Hladen iz Dokežovja, Marija Slavic i Alica Glavač iz Beltinec.
—Nogo si je potrla. Devetletno Kristino Jona iz Lipovec je zadela preci hüda nesreča. Na poti je štela skočiti na kola, štera so šla proti domi. Obesila se je na kola, pri tom pa njoj je prišla prava noga med špice i se je potrla. Betežnica leži zdaj v sobočkom špitali.
—	Izpiti za cestare. Kr. banska uprava je odredila, da morajo vsi državni i banovinska cestari, ki so bili sprejeti začasno v slüžbovanje, položiti predpisani izpit za stalne delavce. Pravico do polaganja izpita majo cestari, ki so že edno leto v začasnoj slüžbi i so marlivi, sposobni i vestni, ka potrdi podpisano sresko načelstvo. Izpiti se bodo vršili
Ka novoga v Belgradi ?
Konkordat. Listi poročajo, da se bliža delo za sklenitev konkordata med našov državov i Rimom proti konci. Zadnji razgovori se bodo vršili v Rimi. 
Proslava obrambe Belgrada. Preminočo nedelo se je slovesno obhajala 15 letnica obrambe Belgrada. Slovesnosti so se vdeležili Vnogi Civilni i vojaški dostojanstveniki.
Občni zbor zadrüžno zveze. V nedelo se je vršo redni letni občni zbor Glavne zadrüžne zveze. Po podanik poročilaj od dela, so se zvolile nove kotrige uprave.
Kongres delavskih organizacij. V nedelo se je vršilo spravišče delavskih organizacij. Zastopano je büo 140 drüštev. Na spravišči se je govorilo od toga, da bi se naj zdrüžile vse narodne organizacije.
Svetovna politika. 
Špijonstvo v Rumuniji. Policija je odkrila velko Špijonsko drüž-
bo, ki je delala v škodo države. Aretiranih je okoli 180 lüdi, večinoma Rusov.
Pogübelna politika bolševikov. Po tem, ka se v nesrečnoj Rusiji godi, se more misliti, da so lüdje, ki majo oblast v rokaj Čisto brez srca. Vero že davno preganjajo. Zdaj so se pa spravili na ceh kmečki narod. Celi narod trpi neznosen glad, oblast pa rekvirera zrnje i je izvaža za nisko ceno v drüge države. Njeni namen je, da bi z niskimi cenami pozročila poledelsko krizo.
Volilni boj v Austriji. V soboto so bile vložene zadnje kandidatne liste. Vseh list 11. Posamezne stranke agitirajo na vso moč.
Na Vogrskom je položaj vsigdar bole zamotani. Šepeče se od velke revolucije, ki preti državi. Nezadovolnost naroda je od dneva do dneva vekša. Vnogi zahtevajo, da vlada mora odstopiti, ar spravla s svojim ravnanjom državo v krizo.
Volitve v Törčiji. V nedelo so se vršile v Türčiji občinske volitve. Zmagala je narodna stranka.
Sobota
nedela
26. oktobra 1930.
NOVINE
3
meseca marca 1931 v kraji, šteroga določi ban. Prijave trbe predložiti Kr. banskoj upravi — tehnični oddelek v Ljubljani potom domačega sreskoga načelstva njkesnej do 10. decembra t. l. s potrdilom od ednoletne slüžbe. Podrobnejša navodila dobijo prizadeti cestari pri okrajnom cestnom odbori v M. Soboti ali D. Lendavi i pri sreskom načelstvi v M. Soboti.
—„INKA“ dišeča vinovica odstrani zagotovo i hitro vse bolečine reumatizma, zobobola, glavobola. Pri smicanji, prehladi, bolečinaj želodca pomaga „INKA“. Eden glažek z točnim navodilom košta 12 Din. Dobi se v apoteki pri SVETOJ TROJICI v DOLNJOJ LENDAVI.
—	Nagla smrt. V nedelo je bila v Črncih pri Soboti Pokopana Gjörek Eva. Pokojna je bila nekelko betežasta, a na smrt ne. Preminoči teden jo je pa naednok zgrabilo i v petek je zatisnola oči k smrtnomi spanji. Pokojna je bila dobra ženska. Rada je pomagala vsakomi. Naproti sirmakom i deci je bila jako darovitna. Za volo toga je bila jako prilüblena. N. p. v m!
Zastopstvo Tpansocanika, glavne italijanske linije te v D. Lendavi na glavnoj Vulici.	
—Zakaj se je vršilo bitje na Belji ? Novinam se je poročalo, da se tam bijejo naši delavci, od drüge strani smo pa zvedili, da se je bitje ednok zato vršilo, ar je paler šteo
preprečiti neredno živlenje i je obrano nedužnost svoje sestre. Takše bitje je pa ne samo dopüščeno za tiste, ki majo oblast nad podložnimi, nego tüdi potrebna dužnost. Takše nesramnjake, ki štülijo okoli, da kradnejo nedužnost, bi trbe o dati celo prek oblasti, naj je po zakoni pokaštiga.
— Automobilska nesreča. V nedelo večer sta skoz Bodonce Šla dva Reichova automobila iz M. Sobote. Pred njima se je naednok prikazao človek, z bajzom na hrbti. Hodo je po cesti se pa ta. Automobila sta se Štela ognoti, a nesta mogla, ar je vsigdar pred njiva skočo. Pri tem se je zgodila nesreča, iz štere je odneso nesrečni človek potrto nogo, razmesarjen nos i raztrgano zimico. Kak se je nesreča zgodila, se še ne ve na tenci, ar ponesrečenec žmetno guči.
Glasi iz Prlekije.
—Veržej. V nedelo je ponovo svojo novo mešo salezijanski g. novomešnik Babič. V Marijanišči se je vršila „primicija“, štere se je vdeležilo vnogo gg. mešnikov.
—	Ljutomer. V farnoj cerkvi obhajata to nedelo, 26. t. m. zlato zdavanje 78 letni Jakob Vogrinec i 72 letna verna žena Marija. Oba starca sta še pri dobrom zdravji. Stari
„mladoženec“ še marlivo opravla sabolsko meštrijo.
— Velka kraja. V Lokavci so neznani tolvaje vdrli v trgovino Kocbek Nacija i so odnesli za 26.000 Din. blaga. Pravijo, da sledovje pelajo v našo krajino.
ZA NEDELO.
Po risàlaj dvajseta. Evang. sv. Ján. vu 4. táli.
Vu onom vremeni bio je neki kralič, šteroga sin je betežen bio v Kafarnaumi. Té gda je čüo, ka Jezuš prihája z Judeje v Galilejo, šo je k njemi i proso ga je, naj doli ide i zvràči siná njegovoga, ár je začeo mérati. Pravo je záto Jezuš njemi: či znaménja i čüda ne Vidite, ne verjete. Veli njemi kralič : Gospodne, hodi doli prvle kak merjè sin moj. Právi njemi Jezuš: idi, sin tvoj živé. Vervao je Človik reči, štero je pravo njemi Jezuš i šo je. Gda bi pa že doli šo, Slugi so pred njega pribežali i nazvestili so govoréči: ka sín njegov živé. Zvedávao je záto vüro od njih, v šteroj njemj je ležej grátalo. I pravili so: ka včeraj ob sédmoj vüri ga je nihála tréšlika. Spoznao je záto oča, ka je ona vüra bila; vu šteroj je pravo njemi Jezuš: sin tvoj žive. I vervao je on i cela hiža njegova.
Misijoni.
Preminoča nedela je bila „misijonska“ nedela. V cerkvaj celoga sveta se je govorilo te den od misijonov i verniki so se spodbüjali, da bi polagali pri misijonskom deli z molitvami i prostovolnimi dari.
Stanje misijonov je približno sledeče: misijonarov (dühovnikov i drügih) je okoli 170 jezer, misijonskih postaj 47 jezer, cerkvic i kapelic 46 jezer, 35 jezer šol, 260 malih i 110 vekših semenišč. Misijonari i misijonarke skrbijo za 300 jezer betežnikov, 15 jezer gobavcov, 80 jezer sirot. Do 11 miljon betežnih sirmakov dobiva v misijonskih apotekaj brezplačno vrastvo.
Za vse to so potrebni penezi. Zbira jih »Drüžba za širjenje vere“. V preminočem leti je nabrala po vsem sveti 67 miljon lir (okoli 190 miljon Din). V misijonih bi se nücalo desetkrat telko ! Nabralo se je: v Ameriki 80 miljon Din., v Franciji 23 miljon, v Italiji 18 miljon, v Kanadi 10 miljon, v Belgiji 9 miljon, v Holandiji 7 miljon, na Poljskom 4 milijone, v Angliji 3 miljone, y Jugoslaviji pa 300 jezer (na osebo pride samo 7 par). Kak vidimo, smo med vsemi temi državami na zadnjem mesti.
Što podpira misijone, pomaga širiti Kristušovo kralestvo. Zato kelko je šteri mogoči, naj aldüje v to nakanenje.
Narodno-prosvetno delo.
Da je narodno delo potrebno, ne taji nihče. To vala tüdi od prosvetnoga dela. Če oboje Zdrüžimo, dobimo narodno prosvetno delo. Od toga dela se vnogo govori i piše pa se pod naslovom toga dela tüdi vnogo greši.
Za vtrjüvanje narodne Zavednosti i širjenje lüdske prosvete smo pozvani vsi. To delo je naša sveta dužnost, štero moramo spunjavati, kak skrbeti za Vsakdenešnje telovne potrebčine.
Što šče narodno prosvetno delüvati, more meti pred očmi, da dosegne sledeče: Vsakoga mora osvedočili, da je materni jezik najvekši kinč, da je država njegova mati, do štere ma dužnosti po božem i človečem zakoni. Naš jezik je slovenski, zato je on tisti kinč, naša domovina je Jugoslavija i tak je ona tista mati, do štere mamo dužnosti. Ka je teda naša narodno-prosvetna naloga? Da smo sami zavedni Slovenci i Jugoslovani i da v tom dühi zgojimo tüdi
tiste, šteri so v tom tali bole mrzli. Kak dosegnemo to ?
Do Cila vodi samo pot istinskoga dela. Obsojarije, vočimetanje, skrite osebne borbe itd. ne. Pravi narodno-prosvetni delavec ponüca vsako priliko, da pokaže lepoto slovenskoga jezike i krasoto pokrajin naše Jugoslavije, štero prihajajo občüdüvat tühinci od vseh strani zemle. S tem zbüdi v lüdstvi spoštüvanje i lübezen do jezika i domovine, štera je tak lepa i slavna. S tem je rešo svojo narodno prosvetno nalogo.
„Miklova Zala.“
To je edna naših najlepših narodnih iger. Kaže nam naše Slovenske očake, ki so se z velkov lübeznostjov do svete vere vojsküvali proti poganskim Türkom i so v tom boji zavüpali samo na božo pomoč i na obrambo Device Marije.
Igro so igrali v M. Soboti. Premalo je prostora, da bi od predstave obširno pisali, zato samo telko Povemo, da se je igra lepo posrečila. Glavne vloge so bile dobro razdeljene, tak ženske kak moške. Režiser, ki je mogao premagati velke težave, zaslüži popuno priznanje.
4
NOVINE
26. oktobra 1930.
Razgled po domovini.
Blagoslovitev posojilnice v Celji. V nedelo je prevzišeni nadpastir dr. A. Karlin v Celji blagoslovo mogočno palačo Lüdske posojilnice, ki se je zidala po načrti našega najvekšega mojstra dr. Plečnika. Pri toj priliki se je vršo v novoj dvorani velki prosvetni tabor.
Trojčke je rodila 35 letna Marija Borovnik v Pekraj pri Maribori. Dva dečkeca sta taki Vmrla, deklica pa je ostala živa.
Zagiftanje z zobami. V Ljubljani sta se z zobami zagiftan drüžini dveh profesorov: Franca Šturma i dr. Janka Gregorina. Vse kotrige obeh drüžin so spravili v bolnico.
Obletnica Gortanove smrti. Preminoči petek, 17. t. m. je bila obletnica smrti Vladimir Gortana, šteroga je fašistično sodišče obsodilo na smrt. Pri toj priliki so se slüžile za junaka-mantrnika v večih krajih Čarne sv. meše.
Boj s hüdodelci. Blüzi državne meje pri Jezerskom se je vršo v pondelek večer pravi boj med tremi hüdodelci i dvema žandaroma. Kda sta žandara pozvala hüdodelce, da naj obstanejo, so tej začnoli strelati i so oba žandara ranili. Strelata sta tüdi njeva. Ednoga hüdodelca sta k smrti zadela, ostaliva sta pa zbežala i jiva neso mogli najti, čeravno so prišli Žandaroma na pomoč tüdi drügi.
Iz sveta.
800 kilometrov na vüro. V Junkersovih fabrikaj na Nemškom izdelüjejo zrakoplov, ki de vozo v višini 11 jezer metrov i v ednoj vüri napravi 800 kilometrov (80 jezer metrov) dugo pot.
Beteg albanskoga krala. Listi poročajo, da leži albanski krao Zogu na smrtnoj posteli. Poleg jetike ga mantra tüdi cukrni beteg.
Grozovitosti bolševizma. Brezbožni bolševistični režim je celo ženske spremeno v prave zverine. Edna najhüših med njimi je bila Vera Grebenjukov. V najvekše veselje joj je bilo, da je mogla mantrati i moriti lüdi. Sama je strelila 700 lüdi, vnogo pa jih je inači spravila s sveta. Nazadnje jo je zadela zaslüžena kaštiga. Obsodili so jo na smrt i jo obesili.
650 lüdi zgorelo. Blüzi varaša Vučanga je v plavajočih restavracijaj na reki Yangzekiang vünvdaro ogen, ki je vničo 30 ladij. Pri tom je najšlo smrt 650 lüdi.
Grozna nesreča. V tork zajtra je prišlo v Alsdorfi na Nemškom do grozne eksplozije, ki je rüšila hiše i vničila velki del rudnika. Rüševine so
zasipale nad 400 delavcov, Vnoge so potegnili vün mrtve, drüge pa žmetno ranjene.
Ogen vničo celo ves. Iz Milana poročajo, da je ogen vničo ves Cerefe. Ostale so samo tri hiše. Škoda znaša 18 miljon lir.
Snežni zameti v Ameriki. V kroglini Newyorka je spadnolo v pondelek telko snega, da je bilo po cestaj zasipanih prek jezero automobilov. Takšega vremena v tom časi neso meli tam že od 1876. leta.
Grozovitosti bolševikov na Kitajskom. Kitajski komunisti so zgrabili italjanskoga püšpeka Miganija, šest dühovnikov i deset redovnic. Dva dühovnika so vmorili, püšpeka i drügiva dva dühovnika pa so spüstili, da bi nabirala odküpnino za drüge.
Povoden v Španiji. V bližni Taragone je Povoden porüšila več hiš. Štirnajst lüdi je mrtvih, 20 pa močno ranjenih.
V zrak je zletelo na Češkom skladišče za Pükšeni prah. Pri tom je našlo smrt 15 delavcov, več pa jih je ranjenih.
Izpit za zrakoplovce v Ameriki. Zrakoplovci se v glavi ne sme vrteti, pravijo Amerikanci, zato pri izpiti za zrakoplovce v tom pogledi vsakoga sprobajo. V te namen njim slüži posebno naprava, ki ma formo zrakoplova. Tistoga, ki dela izpit, posadijo v to napravo, njemi zavežejo oči i nato se začne naprava vrteti. Kda henja, mora zrakoplovce taki izstopiti i napraviti par stopajov. Če te stopaje (z zavezanci očmi) napravi v vednakoj liniji, je izpit položo, ovak pa ne.
Delavske zadeve.
Išče se 5 do 7 dobrih, poštenih delavcov za popravlanje cest. Biti morajo tüdi dobri tesan. Zaposleni bodo pri šumskoj upravi v Kostanjevici. Zglasiti se trbe pri Borzi dela v M. Soboti.
Za smeh.
Pijanček je šo iz krčme. Pio je dvoje vino: rdeče i belo. Med potjov se je začelo oboje vino v želodci grožati i pijančki je gračüvalo slabo. V toj nevoli si je zgučao:
— Pojba, dobriva si bodita ovak vaj vün vržem !
*
Jožekova nevola. Malomi Jožeki je Jezušek za božič prineseo dosta igrač. Mati ga je pitala: „Ali se ne veseliš tem lepim igračam?“ Jožek žalostno odgovori: „Bi se že veselio, a spomno sam se kelkokrat
me oča nabijejo, gda štero igračko poterem.
*
V šoli. V prvom razredi je vučiteo spitavao deco, kde je šteri doma. Red je prišeo na Tončeka.
— No, Tonček, kde si ti doma!
Mali nekaj časa misli, potem pa se pametno odreže:
Pri nas.
Za kühnjo.
Žemiovka. Iz žemeo se da napraviti dobra jed na sledeči način: Na tenke falate se zreže 6 žemeo. Na to se vleje osmina litra mrzloga (sladkoga) mleka. Kda se falati napijejo mleka, se zložijo v namazano renglo ali skledo. Na žemle se zloži edna vrsta olüpanih na listke zrezanih jabuk. Na to se potroši malo cukra i cimeta, potem pa znova edna vrsta žemeo. V drügoj posodi se zmeša edno jajce i osminka litra sladkoga mleka. Ta mešanica se polje po žemlaj. To se speče i da na sto.
Kisilakovi (sirovi) rezanci. Iz pol litra mele, 1 jajca i 4 žlic vode napravi testo. Razvalaj ga i zreži na prst duge i pol prsta šürke rezance. Skühaj jih v poldrügom litri vrele, osolene vode. Kühane odcedi. V laboško deni za prgiščo krüšnih drobtin. Kda se drobtine ocvrejo, sipli rezance notri i k tomi še deni frtao litra razdroblenoga kisilaka (sira). Vse zmešaj i 10 minot peči.
Krumpišova župa. Skühaj oprane krumpiše. Kühane olüpli i zreži na lističe. V skledi zmešaj nekelko jesiha, olja i za žlico tople župe. V to sipli tople narezane krumpiše. Malo jih popapraj i posipli z narezanim lükom.
Pošta uredništva.
M. Botjak. Za povest bo prostor v božičnoj številki. Vgank mara jako dosta, zato pomali pridejo na red. Potrplenje !
*
Činč Jožef, Petanci. Novak Franca žena je dužna 11 dinarov i 50 par pa Poštnina od kalendara 2 din. sküpno 18 din. 50 par. Mož ma plačati 55 din. 50 par, plačao je pa doma 20, po pošti pa 24 din. tak je meo ešče 11 din. 50 par duga. Petek Jožef, Bogojina. Oglas se ešče ednok objavi v toj številki. Smo opomenoti tiskarno.
Ova kočiša i eden gulaš (konvenciozni) se išče za Polanski marof na Krajni.
26. oktobra 1930.
NOVINE
5
Za naše male.
VOGRIN ŠTEFAN:
Mrtva roka.
Živo je v časi gospočina eden trnok bogat nemešnjak. Te je v svojem živlenji telko bogastva vküper Spravo s trüdov sirmaških lüdi, da je ne mogeo spati od bojaznosti, da bi ga što oropao. Ka bi mirno lehko počivao, je ednok k sebi pozvao ednoga zidarskoga palera, s Šterim si je dao takšo palačo zozidati, v štero zvün njega niti ftič je ne mogeo notri priti. Po tom je v toj palači brez vsake bojaznosti držao svoje kinče.
Kak je te zidarski paler betežen gratao, je svojiva sina pred sebe pozvao i njima pravo:
„Dragi moji Sinovje - čütim, da tü morem püstiti te püklavi svet i se odseliti ta, odkec več nigdar nazaj
priti nišče nemre. Ali prle kak bi na to velko pot odišao, vama edno Skrivnost ovadim, iz štere si v živlenji dosta haska vzemeta.
To znata, ka sam jaz tomi bogaci tisto palačo zozido, v štero nikši Človik nemre priti, či jaz ne ovádim njeno Skrivnost. Na kraji goriidočega sunca v pravom kükli od zemle se petnajsta kocka lehko notri obrne. Skoz njo si lehko telko kinčov nanosita, da bode vama dohàjalo, čeravno ta sto let živela. “
Zidar je naskori vmro. Sina sta ga pokopala i sta na to po skrivnoj poti Šla proti onomi gradi. Včinola sta, kak njima je oča tanačivao. Nagrabila sta si dosta kinčov i sta odišla. Kda njima je kinč sfalo, sta znova Šla kradnot.	(Dale.)
Kda se naj püščajo telice k biki? Vnogi gospodarje se pregrešijo s tem, da telice prerano püščajo k biki. Ar bi radi meli od njih kem prle hasek, komaj čakajo, da se oprvim zagoni i jo ženejo k biki. To je za mlado živinče škodlivo, ar rana brejost zastavla razvoj i takše živinče ostane vsigdar slabotno. Se razmi, da tüdi teoci, ki jih koti, neso močni. Pred poldrügim letom se telice naj ne püščajo k biki, če pa so slabo doraščene, pa pred drügim letom ne.
Njive iz travnikov. Što šče spremeniti senožet v njivo, mora začeti z delom v jesen. Z ostrim plügom v jesen senožet zorje i püsti brazde nepovlačene. Brazde po zimi prezebejo i se na sprotlike razdrobijo. Prvo leto se lehko pova na takšoj njivi oves, proso, kukorca ali krumpiši. Najbolše je, če se pova prvo leto kukorca ali krumpiši. Nadale pa ravnamo s takšov njivov ravnotak kak z drügimi njivami.
VGANKE.
Predzadnja številka. Rešitev sta poslala Vogrin Št. i Horvat Franc iz Rakičana. Nagrado (povest: Grče) dobi Vogrin Štefan.
Zadnja številka. Rešitev:
1. Jaiek. 2. Oko. 3. Pipa za vino.
4.	V dravski banovini.
5.	Igralec.
Imena rešilcov objavimo v prišestnoj številki.
Nove vganke:
Za koga je te pozdrav?
oa, za, jj, ne, ta, ni, dp, zr, iv, io, vd, i.
So trije moški; eden pravi, ka je raj, če je den, drügi je raj, če je noč, tretjemi je pa vseedno, ali je noč ali den. Što so tej možje ? Obe poslao M. Botjak, Petanci;
3.
n, e, d, o, o, p, r, r, s, Š, t, t, u, v, v 
Kakše drüštvo je to?
4. Po zimi spi, po leti cvete, celo leto srca vedri ?
Obe poslao Gider J. Vančavas.
5.
Dr. T. Vesitotit Sarde
Kakšo hišno številko ma te gospod ?
Poslao Št. Šeruga, Rankovci.
6. Ga ne v dnevi, ne v tedni i ga tüdi v 7 mesecaj ne najdemo. Ka je to ?
7. Dva vrabla pojeta dva škafa ovsa prle kak dva konja. Kak je to mogoče ?
Obe poslao Vereš Ivan, Bratonci.
Za nagrado damo povest : Odpoved nesrečne žene.
Pošta upravništva.
Titan J. Wien. Bodi po vašoj želi. Prosimo pa včasi kakše poročilo od tistec. Olaj Fr. Nesle, Francija. Zdaj smo vam priporočeno poslali Novine i kalendar. Dajte nam glas, da li ste pošiljatev, sprejeli? Pajžlar Marija, Socišinci. Ne prosimo nikaj, nam Širiteo samo poroča sem od nesreče. Kozar Jürij, Martinje. Drage vole dovolimo to, od koj nam pišete. Gda napravimo Obračun, že dobite Ček. Rac Ludovik, Ville S/ Tourbe. Za oba vse plačano. Peneze sprejeli. Kalendar poslali. Pozdrav objavimo. Cena na novo leto bo kak je bila letos v Francijo: za Novine 75 Din. Za M. List 25 Din.
Gospodarstvo
Ka i kelko se izvaža iz naše krajine. Naši odvišni pridelki, štere odamo se vekšitao raztepejo po drügih pokrajinaj naše države. Nešterne stvari pa idejo tüdi v drüge države. Vnogo se zvaža posebno v Austrijo ino Italijo. V preminočem leti se je v tevi državi izvozilo od nas: 444 jezer kil belic, 47.700 kil pernatih živali, 644 jezer kil mesa, 1040 konjov, 1260 bikov, 2250 krav i telic, 5730 teocov, 5146 svinj i 29.130 falatov žive perotnine. Zvün toga se je izvozilo: 460 jezer kil zrnja, 2 miljoni 870 jezer kil sadü i 2152 kili Sühih gob. Izvozilo se je tüdi nekelko lesa. Te je šo celo v Argentino.
Anketa za Sadno izbiro. Prišestni četrtek (30. t. m.) bo v Rakičani v kmetijskoj šoli anketa, na šteroj se določi, kakše vrste Sadno drevje se bo sadilo v srezi. V začetki novembra bo takša anketa tüdi v D. Lendavi. Za napredek sadjarstva je velke važnosti, da se Sadi takše Sadno drevje, šteromi zemla ugaja.
Delitev sadnih mladik. V dnevaj 28. 29. i 30. t. m. se bodo delile tistim, ki so prosili sadne mladike. Razdeli se 1150 mladik.
IZŠLA JE
BLASNIKOVA
V
ELIKA
P
PRATIKA
za navadno leto 1931. KI ma 365 dni.
„VELIKA PRATIKA“ je najstarejši slovenski kalendar, ki je bio že od naših pradedov najbole upoštevan i je še dnes najbole cenjeni.
V „Velikoj Pratiki“ najdeš vse, ka človek potrebüje vsaki den. Katoliški kalendar z nebeskimi, sunčnimi, mesečnina vremenskimi i dnevnimi znamenji; — sunčna i mesečna potemnenja; — mesečne spremembe; — kalendar za proslavne i protestante; — poštne določbe za Jugoslavijo; — lestvice za kolke na menice, pobotnice, küpne pogodbe i račune; — konzulate tüjih držav v Ljubljani i Zagrebi; — vsa senja na Kranjskom, Koroškom, Štajerskom, Prekmurji, Medžimurji i v Julijskoj Benečiji; — pregled o konci brejosti živine; — tabelo hektarov v plügaj; — popis vseh važnih domačih i tüjih dogodkov v Preteklom leti; — tabele za računanje intereša; — živlenjepise važnih i odličnih oseb s slikami ; — oznanila predmetov, ki jih nüca kmetovalec i žena v hiši. —
Cena S Dinarov.
„VELIKA PRATIKA“ se dobi v vseh vekših trgovinaj i se lehko naroči tüdi pismeno pri založniki:
tiskarni J. BLASNIKA nasl. d. d. v Ljubljani.               8
6
NOVINE
26. oktobra 1930.
JEDINI SLOVENSKI ZAVOD BREZ TUJEGA
VZAJEMNA ZAVAROVALNICA
KAPITALA JE
v LJUBLJANI, Dunajska cesta 17.
Sprejema v zavarüvanje :
1.	Proti ognji: a) za raznovrstne izdelane stavbe kak tüdi stavbe med časom zidanja, b) vse gibajoče blago, Pohištvo, zvone i spodobno; c) polske pridelke, zrnje i krmo.
2.	Zvone glaže proti razpoki i prelomi.
3.	Sprejema v živlenskom oddelki zavarüvanje na doživetje i smrt, dečinski herb, dale penzijska i lüdska zavarüvanja v vseh spremembaj.
Zastopniki v vseh mestih i faraj. Glavno zastopstvo za Slovensko Krajino pri upravi NOVlN v ČRENSOVCIH, štera potom svojih širitelov i drügih pomočnikov. Šterih imena bomo objavili, ide vsem na roko. Javite se pri njoj i dobite vsa pojasnila brezplačno!
ZAVEDNI KMETJE, OBRTNIKI TRGOVCI i DELAVCI NALAGAJO SVOJE PRIŠPARANE PENEZE VARNO
pri KMEČKOJ POSOJILNICI V MURSKOJ SOBOTI.
CERKVENA CESTA ŠT. 5.	ČEK. RAČ. 15229.	V LASTNOJ HIŠI (PREK OD BIROVIJE.)
KMETJE TA KASA JE VAŠA, ZATO SE JE POSLÜŽÜJTE I JO TÜDI PRIPOROČAJTE DRÜGIM. HRANILNE. VLOGE SPREJEMA OD VSAKOGA NA HRANILNE KNIŽICE ALI TEKOČI RAČUN INO IE
OBRESTUJE NAJBOLŠE. — HRANILNE VLOGE ZNAŠAJO DOZDAJ PREK
5,500.000 DIN.
ZA TE VLOGE JE PA DOBROGA STANJA POLEG LASTNE HIŠE DO
50,000.000 DIN.
POSOJILA DAVLE NA POROKE (KEZEŠE), TABULACIJO I TUDI NA TEKOČI RAČUN NA VEČ LET, NA DUŽNA PISMA, PO NAJNIŽIŠOJ OBRESTNOJ MERI. — RENTNI DAVEK OD PENEZ PLAČA POSOJILNICA SAMA. — KMETJE, OBRTNIKI, TRGOVCI I DELAVCI, NE SMETE SE SPOZABITI S TE KASE, ŠTERA PODPIRA V STISKI NAŠE LÜDSTVO. - PRIDITE V SVOJ DOM, KDE TE POSLÜŽENI PO SVOJOJ VOLI.
Cene:
Živina: biki, jünci i telice Din. 7—8 (jako debeli Din. 9), krave Din. 3—5, teoci Din. 14—15·—, svinje Din. 14—.
Zrnje: pšenica Din. 140; žito Din 120; oves Din. 130, kukorca Din. 130, krumpli Din. 40, ajdina Din. 120, proso Din, 100, lenovo seme 300, novi grah črešnj. Din. 250, mešani Din. 200.
Što odana ali Küpüje posestvo, hišo,
naj se obrne na A. BAČIČ zastopstvo real. pisarne v Dol. Lendavi, Glavna ulica 18.
Zastopstvo ma na odajo v Dol. Lendavi edno posestvo: 19 plügov zemle s hišov i štalov, cena 120.000 Dinarov ;
edno lepo posestvo v Prekmurji poleg državne ceste: 8 plügov zemle, 4 plüge loga lepa zidana hiša, štale s Celim inventarom ; cena jako nisika;
edno dobroidočo gostilno v Varaždini: 5 sob, štale i 3 plüge zemle. Cena 180.000 Dinarov, nadale oda več menših i vekših posestev i goric.	1
Odaja živine.
Uprava Veleposestva v Gornjoj Lendavi oda po ugodnoj ceni več dobrih krav i jalovine i ednoge 10 11 mesecov staroga kanžara jako dobre fajte.          2
K Odali.
V Tešanovcih pri g. KREPS JOŽEFI se odata dve kobili, dve dojnivi kravi krumpišje ino kukorca. Što šče küpiti, se lehko vsaki den zglási.	2
K odaji je hiša
(Kovačova) v M. Soboti, Cerkvena ulica 12. Več se zve pri KOLOŠA JOŽEFI, vpok. vučiteli v M. Soboti.	1
Betege pri svinjaj
zabranite, če jim dodenete konči dvakrat na teden
MASTEUN
Svinje se bodo dobro redile i postanejo debele. Mastelin dobite v vseh trgovinaj i apotekaj.	5
Vse šolske potrebščine i knige se dobijo v tr govini
HAHN IZIDOR v Murskoj Soboti
K odaji je hiša.
Zavolo selitve se oda edna hiša z velkim grüntom i sadovnjakom na glavnoj cesti trgovina z mešanim blagom štera stoji že više 30 let. Več se Zvedi pri lastniki
WEISSENSTERN
D. LENDAVI št. 21.
Küpec se lehko za 14 dni notri odseli.
Slüžba.
Veleposestvo v Gornjoj Lendavi sprejme sledeče konvencijske uslüžbence: kočiše,
bèroše i gulaže k goveji živini. — Poizve se pri g.
HARTNER v M. Soboti.    2
26 oktobra 1930.
NOVINE
7
ŠTEFAN LAZAR:
KRALJICA ESTERA.
Povest po zgodbi iz Sv. pisma.
Mardoheju se je dozdevalo, da sanja.
—Hodi h kralju, svojemu prijatelju, da te pritisne na srce.
In Mardohej je nezavestno šel.
— Kraljevega konja . . .
—	Tam je rezgetal črni bojni konj z zlatim sedlom. Vladarjevi konjarji so ga držali. Tisoč glasov je donelo v judovskem delu :
—Mardohej!
Dvignili so ga na zlato sedlo.
— Kraljevski pohod! — je klical Arbatanos. — Proč!
Vojaki so potiskali na stran revno ljudstvo. Tromba je donela in Aman je kričal pred pohodom:
—Tako je plačilo moža, kateremu hoče izkazati kralj čast !
Z zobmi je tiho škripal.
—Živel kraljev prijatelj !
V judovskem delu je sijalo solnce . . .
—	Živel kralj.
Na vsakem potu, na vsakem trgu so se ustavili. Agageus Aman je tako dolgo kričal, da je postal hripav. Bil je zmagoslaven pohod. Pred njim so trosili zelene veje in morje cvetlic. Suzan se je radoval. V molilnici je nepretrgano donel psalm;
„ . . . Hvalite ga s trobentami, hvalite ga s harfo in goslarmi. Hvalite ga z bobni in s piščalmi; hvalite ga s strunami in orgijami . . . Aleluja!“
Svaka.
Aman je jokal. V boli si je celo glavo zakril. Žena — Tadizipa — ga je oštevala.
—Sram te bodi, da jokaš ko kak nevoščljiv otrok, ki ni dobil tako lepe igrače ko njegov tovariš! Ali ti nisem rekla, da ogenj tistega speče, ki se ne premišljeno z njim igra.
Amana je bolelo, da tudi žena govori zoper njega.
—	Jaz sem dovolj pazil, saj sem ravno to hotel, da bi ne bil Mardohej. Vedel sem, da je s kraljico vred Jud in sem se dovolj trudil, da bi ju uničil. Ako ni tega vražjega norca, bi se trinajstega Adarja tudi kraljičina glava zakotalila v prah in bi jaz sam živel v kraljevi milosti.
—	Saj uživaš kraljevo milost, kaj se žalostiš? Mardohej je gotovo zaslužil kraljevo milost, bolj kakor kdorkoli, ker mu je rešil življenje. Kaj hočeš ?
—	Pomisli na to — je dejal tudi Zeres — kaj bi bilo, ako bi Kserksa umorili? Darijev sin te ljubi in tako bi s kraljem Kserksom padla tudi tvoja zvezda.
—Kaj bi bilo? Kralj bi postal. — je zaklical Aman. — Zagrabil bi državni prestol z vso močjo, obenem s kraljevo zlato palico in kdo neki bi se mi upal potem upreti ?
—	Pazi — je dejal Zeres — pri bogovih te prosim, ne govori takih stvari, da te kdo ne sliši !
—Med prijatelji sem . . . — je vzdihnil Aman. — Moja bol je velika !
Vzdihnila je tudi Zereseva žena:
—Mardohej je torej prvi ljubljenec !
In se je zasmilila o svojem bodočem ljubimcu...
—Poderi vislice — je svetoval Zeres — še v pravem času.
—Ne ! Moj rod še živi ! Kralju nekaj povem in Mardoheja dam obesiti !
—Pazi!
—	Moje maščevanje živi! Grem h kralju in mu povem, da nista Moabita, marveč Juda in mu pojasnim, kako grdo ga je Estera prevarila. Ravnotako Mardohej in Artembares . . . Grem !
Rekli so mu, naj ne gre, toda ogrnil si je slavnostni plašč in odšel v Visoko palačo.
—Kaj dela Kserkses ? — je vprašal ključarja. 
—Z Mardohejem sedi na prestolu; vesel je in srečen.
Noter je šel tudi on. In ko je vstopil, se je stresel od boli, češ, Mardohej sedi tam, kjer je navadno on sedel.
—Pozdravljen, kralj !
In je tudi pred Mardohejem upognil koleno.
—No, Aman, — je klical norec — skoraj bi brez tebe šli na gostijo.
—Nekoliko pozno si prišel — je dejal Kserkses z lahno užaljenostjo — toda hodimo !
Ni mogei govoriti s kraljem.
—	Kraljica Estera čaka, — se je smejal Kserkses kdo ve, kako dobro gostijo je pripravila.
Stopili so iz prestolne dvorane. Črni sužnji so prinesli velikanske zavoje preprog in so jih med pohodom razprostrli po tleh do kraljičine hiše.
Pri vratih Ženske hiše je Mardohej pokleknil.
—Pozdravljen, kralj !
—Kam greš ? Hodi z nama.
Mardohej je čast skromno odklonil !
—Gospod, jaz nisem vreden . . . Lepa kraljica Estera mene ni povabila na gostijo . . .
—Le hodi !
Aman se mu je ponižno nasmehnil :
— Mardohej, ti ne veš, da je kraljev prijatelj po božjem usmiljenju tudi kraljičin prijatelj . . .
—Tako je. Hodi, Mardohej.
Gospodar sveta je pograbil Jairovega sina za roko in je tako vstopil v zunanji predvor Ženske hiše. Za njima je ves bled šel Aman med krasnimi aloami in cipresami.
—Kralj prihaja! — je šumelo po hodnikih.
Bela vrata z zlatnimi ključavnicami so se odprla. Estera je hitela pred kralja, toda Kserkses je že vstopil, z Agagejem Amanom in z Jairovim sinom. In z njimi je šel norec.
—Pozdravljen, Kserkses!
Pripeljal sem tudi drugega gosta ! — je zak-
lical Kserkses veselo. — Tu je prijatelj Mardohej, kateremu sem izkazal čast . . .
Kraljica ga je pogledala.
— Mardohej !
Kralj je osupnil.
—Kaj je to ?
—On je moj brat . . . — je lomila besede Estera in je z Mardohejem vred padla pred kraljem na kolena — Stric !
Kserksova jeza se je razpršila, a tem bolje se je začudil.
—Kaj praviš, kraljica?
—Njegovega očeta brata hči sem . . . Sirota ! . . . Mardohej me je zredil !
Kserksove oči so se zasvetile in je dvignil kraljico.
—Kako to, da mi o tem nisi povedala ničesar?
—Nisem upala . . .
Molk.
—Darijev sin, jaz povem, ker je kraljica zmedena . . .
(Dalje.)
8
NOVINE
26. oktobra 1930.
POLODELSKI MAŠINI KAK:
MAŠINI ZA SEJANJE, - TRIJERI, - TRIJERJI TÜDI TAKŠI, KI SILJE NA 4 TALE RAZTALAJO, - SLAMOREZNICE I REPOREZNICE, - PREŠE I MLINI ZA GROZDJE
so prišli dva vagona i se lehko ogledajo brez obveze na küp i vsaki den pri
ČEH & GÁSPÁR v MURSKOJ SOBOTI.
Vsi mašini se dobijo na rate na eno ali dve leti, takisto se dobijo mlatilni mašini, motori itd. ali pa inači pod jako ugodnimi pogoji.
ČEH & GÁSPÁR
trgovina z mešanim blagom
MURSKA SOBOTA.
Nadale  se  dobi  tüdi  tam:
Vse vrste umetnoga gnoja to je Tomažova žlindra, Superfosfat, kalijova sol, apne    dušik,    Nitrofoskal,

Čilski soliter itd, po najnižjih pri vekšem odjemi po originalnih fabričnih cenaj.
GLAVNO ZASTUPSTVO ZAGREB ZRINJEVAC 16.
NAJKRAĆI I NAJBOLJI PUT
IZMEDJU
EUROPE I AMERIKE
— 18 —
Za PREKMURSKO TISKARNO odgovoren HAHN IZIDOR v M. Soboti Izdajatelj KLEKL JOŽEF.
Urednik FRANC KOLENC