Mercator________________________ časopis Poslovnega sistema Mercator št. 2-3, marec 2000 c * !, ' u - - r>< . . gšh .,. .“.■“rf o « * : «: ,l* « ». « <• a v F« » O B OO »»» **• . ra*aaaaaaaaaa«aaa*a"^ »^.. w Slo^c Pakiranje v kontrolirano atmosfero. Ohranja vse prednosti dobrega svežega mesa in podaljšuje rok uporabnosti. Bratke vesti iz Mercatorja, ^MIRcatorju in od drugod ^ggjovni rezultati 1999 stran 7 ° kolektivni pogodbi nastajanju Mercatorjeve sindikalne zveze Razpis nagrad i^asiovneeja sistema Mercator stran 27 -Ozpjs 22. Mercatoriade stran ir ***** *~+Zf r* * * * t c -* j - \ 5°ran Jankovič: Mercator i5__*iy organizem stran lO Uesa Benedičič: -SM^Vodnja ni privesek stran 14 r~-^giaJ_esenek: Cilj je kupec stran 16 ^aenka Ban-Fischinger: "fitiianovosti pri Mercator Piki stran 32 *** ^ ^^Sijšimed svežimi stran i s k r^V ŠPe‘eriie Bie*i r^^icgtpr Goreniski stran 22 renovljenih trgovinah TT cBbšmmS l O /I -»C -"^ator jev obrnT r -j stran 36 ji- počitniška ponudba, -J5ffi5!!SSJUsaikiMcrii«„ka stran 39 CIT0--- sistema Mercator, d.d., Ljubljana, izdaja CCSta 107- Dunajska6 23 obvešeanje. Uredništvo, Ljubljana, sa?«ar" **"■* Tisk: Delo TUo * Delo"TČRi d.d., Ljubljana S*;?^bUam sistema Me^- 11 zaP°sieni in upokojenci Poslovnega ■eator. Davek na dodano vrednost 8%. Vesna Bleiweis Mercator, najboljše moštvo Žirija, ki jo je sestavil časopis Finance, je po več merilih ocenjevala podjetja, katerih delnice so vključene v borzno trgovanje. Odločitev: Poslovni sistem Mercator je najboljša družba na borzi v letu 1999. Kaj je ocenjevala žirija? Jasnost določene strategije razvoja in njeno učinkovito izvajanje, informiranje delničarjev, inovativnost in inventivnost ter splošno finančno stanje in uspešnost poslovanja družbe. Po mnenju žirantov smo si najvišjo oceno zaslužili z jasno in učinkovito izvedbo razvojne strategije, z našim načinom obveščanja in komuniciranja z delničarji in drugimi vlagatelji je bila žirija zelo zadovoljna, nekoliko manjšega zaupanja smo bili deležni na področju finančne in poslovne uspešnosti. Hkrati pa nas večina članov komisije ni ocenila kot zelo inventivno in inovativno podjetje. Seštevek ocenjevanih elementov je 598 točk in naslov najboljšega podjetja. Osebno me je najbolj razveselilo visoko mnenje o jasni in učinkovito izvajani razvojni strategiji. Ob tem dejstvu sem se zamislila v čas ne tako dolgo nazaj, ko smo strategijo poudarjali, ničesar pa storili za njeno uresničitev, še najmanj pa za to, da bi njene cilje za svoje sprejeli zaposleni. Nobene razvojne strategije, pa naj bo na papirju še tako lepa in obetavna, ni mogoče spraviti v življenje, če za njo ne stojijo ljudje. In mislim, da je naš največji uspeh v tem, da so se cilji Mercatorja dotaknili nas, zaposlenih na način, ki je spodbudil željo po uspehu, po primatu. Danes imamo primat objektivno priznan, vprašanje pa je, ali bi ga imeli, če ne bi šli vsi v Mercatorju skozi neke vrste notranjega očiščenja, ki je sprostilo predolgo spečo energijo. Prebujene energije so dale polet strategiji, polet najboljšemu moštvu. Biti na vrhu je lepo. Zmagoslavje pride, ko se na njem obdržiš. Vesna Bleiweis Jft *rr I< £ š< ** NADZORNI SVET Ljubljana, 8. marca - nadzorni svet je na 17. seji sprejel merila za nagrajevanje članov uprave in imenoval nove člane disciplinske komisije in komisije za reševanje ugovorov delavcev obvladujoče družbe. Kadrovska novica Davorin Kogej, dolgoletni generalni direktor sedanje Mercator Trgovine Ljubljana, se je 31. 12. 1999 upokojil. Ker se pripravlja sprememba organiziranosti obvladujoče družbe, nov direktor Mercator Trgovine Ljubljana ni imenovan, prehodno pa za usklajevanje poslovnih področij, ki se odvijajo v tej organizacijski enoti obvladujoče družbe, skrbi član Mercatorjeve uprave mag. Marjan Sedej. Aprila - LUMPI, nova Mercatorjeva trgovska znamka Nova Mercatorjeva trgovska znamka za izdelke otroškega programa se imenuje LUMPI. Gre za tri linije izdelkov: kozmetično, prehrambeno in tekstilno. Slednja bo prepoznavna pred začetkom poletja v kolekciji izdelkov. Zaščitni znak nove trgovske znamke Mercator je predstavljen na naslovnici našega časopisa. V sektorju za marketing zagotavljajo kakovostno in bogato ter cenovno ugodno ponudbo. M HOTEL TUDI URADNO ODPRT Ljubljana, 7. marca - uradno je bil odprt M Hotel, ki je s popolno prenovitvijo pridobil kategorijo treh zvezdic po evropskih standardih. Hotel ima 152 sob z 230 posteljami. Ker imajo vse sobe poleg potrebnega hotelskega udobja še priključek za računalnik, dostop do spletnih strani in neposredno telefonsko linijo (ISDN) ter večnamenske dvorane, je začel svoje storitve oglaševati z »Vaš dom in pisarna v Ljubljani.« Hotel je srednjega cenovnega razreda, namenjen poslovnežem, odprt pa je tudi za različne seminarske in druge skupinske dejavnosti. Sicer pa je prenova hotela veljala okoli milijardo tolarjev. Predsednica nadzornega sveta M Hotela Jadranka Dakič med uvodnim nagovorom ob otvoritvi tre* Prebivalci Slovenije o Mercatorju Po našem naročilu je Center za raziskave javnega mnenja pri Inštitut11 za družbene vede FDV Univerze v Ljubljani, opravil raziskavo stališ*" prebivalcev Slovenije o Mercatorju. O stališčih 1203 respondentov oziroma ugotovitvah raziskave bom0 poročali v naslednji številki časopisa. □ SOVA - informativni tedenski bilten redno izhaja \poroča), O(bvešča), V(abi), A(ni-niira) . začetne črke besed, ki na-'azujejo namen tedenskega infor-niativnega biltena, so mu hkrati da-e inie. Prva številka, ki jo je veči-oa Prejemnikov prejela po elek-] ronski pošti, je izšla 11. februarja Povabilo, da bi biltenu dali tu-^ ^rngačno ime, se je odzvalo le e aJ posameznikov. Zato smo ostal? pri SOVI. j0Va Je namenjena vodilnim de-^vcem vseh Mercatorjevih družb, 1 J° po svoji presoji razdelijo sodelavcem. O ova vsebuje povzetke zadev, ki kol 0b.ravnavata kolegij uprave in egij direktorjev, za vse družbe m ni s*c'ePe’ opozarja na po- caf01 116 PIecl|:)'se’ zadevajo Mer-zin°r' naP°ve^uje dogodke ter re-dijih^ P°''av'janJe Mercatorja v me- £ov Mercat38^^ V urec'n'štvu časopisa • • , Izobraževanje se k,,0 l1,e»,chandisinc 28. feh 23 razvoj maloproi Prakti rUai^a začel teoretik tivno Cn° .'ZC)Praževanje za Udei^f V^anje merchandisir skupine0'1?' S° biH razde|jeni kor je kl S° v štirih dnel valnj ,Iajal Posamezni iz< nja SkunUS’ °SVoPle Potrebr Ježilo 46 Tr JC izobraževan ■»»Vit6* Poslovodju ? ' l:nK,nc Osrednia ? Pcrmarketa v I podajalci ^ Udeležen' 19’6%. Sledi ° ln komei 15,296 posnp'Jlm 17'4% P°sl aranžerjev ?|Valcev Prodaje Vodij proda b a8ajmČarJev 11 mov. Je Posameznih r sk“Pin z: ske, med n? ndisin8 so Sti nas|ov0m, ^jdve 2 magis Srednj0 Izobrazb^ Vi Izobraževanje o standardih ISO 9001 V obvladujoči družbi v Ljubljani so se začeli izobraževalni programi na temo spoznaj standard ISO 9001. Izobraževanje je sestavni del projekta za pridobitev certifikata o kakovosti poslovanja. Udeleženci se seznanjajo z vsebino 20 standardov, ki opredeljujejo postopke in ravnanja zaposlenih na posameznem delovnem področju. V kratkem bo izšla tudi posebna brošura, ki jo bodo prejeli vsi zaposleni v obvladujoči družbi. V njej je celovito predstavljen namen in pomen poslovanja po postopkih, ki jih zahteva standard ISO 9001. 16. in 17. marca je bilo posebnega izobraževanja deležno prodajno osebje supermarketa v Puli. MERCATOR NAJBOLJŠE PODJETJE NA BORZI Ljubljana, 21. marca - Časopis Finance je Mercator razglasil za najboljše podjetje, ki posluje na Ljubljanski borzi. Po mnenju žirije Mercator odlikuje: jasno določena strategija in učinkovito izvajanje, obveščanje delničarjev, inovativnost, inventivnost, splošno finančno stanje in uspešnost poslovanja. Ob podelitvi priznanja v obliki krhke kristalne vaze je predsednik uprave izjavil: »Vesel sem, da ima Mercator jasno oblikovano razvojno strategijo in jo tudi uresničuje. Veseli me, da naša skrb za potrošnika, zaposlene in delničarje ni spregledana. V veliko čast in veselje mi je, ko sprejemam to priznanje, ki bo v naši hiši na vidnem in častnem mestu.« Priznanje v rokah članov Mercatorjeve uprave. |VI<31 Rudi Zavrl izroča Zoranu Jankoviču žogo, s katero se bo igralo na Evropskem prvenstvu NAJBOLJŠI SODIMO SKUPAJ Ljubljana, 7. marca - Mercator je z Nogometno zvezo Slovenije sklenil pogodbo o sponzoriranju nogometnih reprezentanc. Pogodbo sta v M Hotelu v prisotnosti številnih novinarjev podpisala predsednik Nogometne zveze Slovenije Rudi Zavrl in predsednik Mercatorjeve uprave Zoran Jankovič. Ob Jankovičevi napovedi, da bo na Evropsko nogometno prvenstvo prišel gledat slovenske zmage, je za trenutek zbledel širok nasmeh selektorja Srečka Katanca. Rudi Zavrl pa je vztrajal, da najboljši sodimo skupaj. Bo že držalo! K nam, ki že 51 leto združujemo najboljše, sodijo najboljši rokometaši, nogometaši, košarkarji in s Slovenskim olimpijskim komitejem tudi vsi ostali vrhunski športniki. S sklenitvijo pogodbe je Mercator pridobil pravico do trženja »slovenske nogometne znamke«. Nogometna zveza pa ob izpolnitvi ciljev kar lep kupček denarcev. Koliko, pogodbeni stranki nista obelodanili. POMEMBNE SPREMEMBE V SARAJEVU V prejšnji številki časopisa smo objavili številke in načrte o Mercator Centru Sarajevo. Medtem so bili uspešno končani postopki za pridobitev listin, potrebnih za utemeljene spremembe. Načrti so povsem spremenjeni, obstoječi objekti sedanjega tržnega centra se rušijo in v letu dni mora stati tipičen Mercator center oziroma center. Direktor sarajevske družbe Mensud Lagumdžija. Priznanje Cankarjevega doma Ljubljana, 9. marca - Cankarjev dom nam je podelil posebno priznanje za zvestobo in generalno sponzorstvo zlatega abonmaja. Priznanje je sprejel predsednik uprave Zoran Jankovič, ki je v zahvali poudaril, da je Mercatorjevo poslanstvo celovito le, če sodeluje v podpiranju različnih dejavnosti. Med njimi ima kultura posebno mesto. Priznanje Cankarjevega doma v rokah članov Mercatorjeve uprave APRILA - SUPERMARKET V PULI Supermarket v Puli zelo hitro dobiva Mercatorjevo značilno podobo. Dela na 1.600 kvadratnih metrih gredo h koncu, izbrani so ljudje, ki mu bodo vdahnili življenje. Zanje se je sredi marca že začelo izobraževanje. Aprila bo supermarket odprt, zorijo pa tudi načrti za naslednjo fazo - Mercator Center Pula. Na sliki direktor Mercator Pula Josip Fabac in osebje med izobraževanjem v Ljubljani. POSLOVNI REZULTATI IN POMEMBNEJŠE DOGAJANJE V LETU 1999 Poslovni rezultati Skupine Mercator in družbe Poslovni sistem Mercator, d. d., ki je obvladujoča družba skupine, so se v letu 1999 v primerjavi z letom 1998 izjemno izboljšali. Objavljamo ključne nerevidirane podatke o poslovanju družbe Poslovni sistem Mercator, d.d. in oceno poslovanja Skupine Mercator. L Poslovni rezultati za leto 1999 ^ letu 1999 je družba Poslovni sis-Mercator, d.d. dosegla 77.314 . 10 MT čistih prihodkov iz pro- 199s' ^ ^ '^3% več kot v letu Sq ' ^*sti prihodki iz veleprodaje ža ^ Pr“llerJavi z letom 1998 večji d ~2:6%’ čisti Prihodki iz malčkov Pa 23 Rast prihod- ja V 12 Prodaje je posledica razvo-od nia'0Prodajne mreže, predvsem na Prtja Mercator Centra Ljublja-(ivn^r^nlenz'vnil1 marketinških ak- dobiček je v letu gled 1999 tamf ,na leto 1998 vee-ii za 18’7%’ kov a SC Je 0*:, H’0% rasti stroš-p°sloUvPrave *n prodaje dobiček iz 1998 Van"'a v Primerjavi z letom 2našaP?^e9a' za veC ^ot 10-krat in daje • ITao Stroški pro-ntio Uprave vključujejo 1.970 1-119 n • stroškov amortizacije in dobr, 110 ^ P stroškov oblikovanih OdS nih rezervaoij. so c^luzl:,e Skupine Mercator VrednoSst°Vale uspešno’ saJ znaša 'n ize„tv ^1Stlh udeležb v dobičkih SIT, ei J ' odvisnih družb 1.509 mio Flekih i^ Vrec*nost udeležb v do-pa 20 miomT^ Preostalih družb in druei ' Pr‘bodki iz obresti Mjub poveča °dkl °d rinanciranja, d’ Hnanr' 'njU Zad°lžitve za- ra- 2a 232 nhoMV11310213’ Še Vedno ke Za obresti • Preseša-i° odhod- financirania t i'” druse odhodke ček i2 J,’ tako da znaša dobi- 30» mio srp3 delovanJa skupaj krat več ltk,t ’ kar je skoraJ 2,5-Z i2redn.kot v letu 1998. Za razliko de^ovanjem je družba 139 mio cS ‘eta 1998 dosegla za 1 več odhodkov kot prihodkov, tako da celotni dobiček poslovnega leta znaša 2.954 mio SIT. Družba v letu 1999 zaradi davčnih olajšav ne bo plačala davka na dobiček. 1.2. Ocenjeni konsolidirani poslovni rezultati Skupine Mercator Zaradi kapitalskega povezovanja se je struktura Skupine Mercator v letu 1999 bistveno spremenila. Obstoječim družbam skupine so se pridružile naslednje nove odvisne družbe: ob koncu leta 1998 družba Klas, d.d., v prvi polovici leta 1999 družbi Goriška, d.d. in Loka, d.d., v drugi polovici leta 1999 pa družbe Hubelj, d.d.. Grosist, d.d.. Jelša, d.d.. Planika, d.d. in Špecerija, d.d. Tik pred zaključkom poslovnega leta je družba Mercator-Degro, d.d. pridobila tudi večinski vpliv v družbi Jestvina, d.d. Ocenjeni konsolidirani čisti prihodki iz prodaje Skupine Mercator znašajo nekaj več kot 175 mlrd SIT, kar je za 36% več kot v letu 1998, ocenjeni čisti dobiček Skupine Mercator pa se je povečal za več kot dvakrat in znaša približno 3 mlrd SIT. Akumulacija Skupine Mercator je v letu 1999 presegla 11 mlrd SIT, pri čemer je celotna skupina oblikovala za več kot 2 mlrd SIT dolgoročnih rezervacij za različne namene. V letu 1999 so intezivno potekali postopki za poenotenje poslovnih procesov in integracij. Tako se je na začetku leta 2000 družbi Mercator - Gorenjska, d.d. pripojila družba Špecerija, d.d., družbi Mercator - SVS, d.d. pa družba Merca- tor-KJas, d.d.. Družbi Mercator - Goriška, d.d. pa sta se pripojili družbi Hubelj, d.d. in Grosist, d.d. II. Naložbena dejavnost v letu 1999 Skupina Mercator je v letu 1999 v naložbe v osnovna sredstva in v dolgoročne finančne naložbe vložila skupno 30 mlrd SIT, od česar se približno 16 mlrd SIT nanaša na naložbe v osnovna sredstva, preostalih 14 mlrd SIT pa v dolgoročne finančne naložbe. Nekaj več kot polovico teh naložb je bilo financiranih z notranjimi viri, ki obsegajo akumulacijo in odprodaje naložb, preostanek pa je bil financiran z najemanjem pretežno dolgoročnih bančnih posojil. II. 1. Naložbe v osnovna sredstva Družba Poslovni sistem Mercator d.d. je v letu 1999 v osnovna sredstva vložila 5 mlrd SIT, ostale družbe Skupine Mercator pa so v osnovna sredstva vložile 10,4 mlrd SIT. Več kot polovica vseh naložb v osnovna sredstva je bilo namenjenih gradnji nakupovalnih centrov in hipermarketov. Poleg tega je Skupina Mercator v letu 1999 vlaga tudi v naložbe v tujini v skupni vrednosti 0,6 mlrd SIT. Gre za nakup lokacij za gradnjo nakupovalnega centra v Zagrebu, nakup poslovnih deležev v družbah Mercator-Pula, d.o.o. in Mercator-Tržni Centar Sarajevo, d.o.o., preko katerih se bodo odvijale Mercatorjeve poslovne aktivnosti na Hrvaškem in v Bosni in Hercegovini. 11.2 Kapitalsko povezovanje Družba Poslovni sistem Mercator, d.d. je prva slovenska trgovska družba, ki je v letu 1998 z nakupom družbe Klas, d.d., začela svoj tržni delež povečevati tudi s prevzemi trgovskih družb. V letu 1999 so se procesi kapitalskega povezovanja nadaljevali. Družba Poslovni sistem Mercator je v prvem četrtletju uspešno zaključila prevzem družbe Loka, d.d. (sedaj Mercator - Gorenjska, d.d.) in družbe Goriška, d.d., (sedaj Mercator - Goriška, d.d.) ki sta postali novi regijski družbi Skupine Mercator. Odvisne trgovske družbe Poslovnega sistema Mercator, d.d. so v letu 1999 pridobile večinske deleže v naslednjih družbah: Mercator-Jelša, d.d., Mercator - Planika, d.d., Hubelj, d.d.. Grosist, d.d.. Špecerija, d.d. in Jestvina, d.d. Družba Mercator - Dolenjska, d.d. je pridobila lastniške deleže v družbah Posavje, d.d. in Dolenjka d.d., za kateri predvidevamo, da se bosta v prvi polovici leta 2000 pripojili k Mercator - Dolenjski, d.d.. Celotna vrednost dolgoročnih finančnih naložb v letu 1999 je znašala 14 mlrd SIT. III. Gospodarski načrt za leto 2000 Leto 2000 bo za skupino Mercator, poleg nadaljevanja naložb, v znamenju integrativnih procesov, namenjenih povečevanju poslovne učinkovitosti. Stopnja rasti poslovne uspešnosti Skupine Mercator bo počasnejša zaradi dveh dejavnikov: povečevanja konkurence na domačem trgu in stroškov integracijskih postopkov. V letu 2000 se v Skupini Mercator načrtuje za približno 31 mlrd SIT naložb, pretežno v osnovna sredstva, od česar bo nekaj manj kot polovico financiranih z lastnimi viri, preostanek pa z najemanjem pretežno dolgoročnih bančnih posojil s primerno ročnostjo virov. V letu 2000 bosta odprta nakupovalna centra v Puli in Sarajevu, ob koncu leta pa bo v za- ključni fazi tudi prvi nakupovalni center v Zagrebu. Nadaljevale se bodo začete gradnje nakupovalnih centrov v Sloveniji. IV. Podatki o tekočem poslovanju Trgovska dejavnost Skupine Mercator je v prvih dveh mesecih letošnjega leta dosegla skupaj približno 31 milijard SIT prometa. Od tega v strukturi prodaje trgovina na debelo predstavlja približno 26%, trgovina na drobno pa 74%. Če podatek primerjamo z enakim obdobjem preteklega leta, je rast prodaje tudi v letošnjem letu izredno dobra. V obdobju prvih dveh mesecev trgovina v Skupini Mercator namreč izkazuje 15% nominalno rast prodaje, kar ob upoštevanju ocenjene stopnje rasti cen v višini 8% pomeni približno 6.5% realno rast. V. Drugi pomembni podatki V.l Prevzem družbe Emona-Merkur d.d. V februarju leta 2000 je družba Poslovni sistem Mercator d.d. p°' novno objavila ponudbo za pre' vzem družbe Emona - Merkur, d.d-in hkrati za izdajo soglasja za prevzem na Vlado Republike Slovenije in Urad Republike Slovenije za varstvo konkurence naslovila ustrezni volgi. Uprava družbe Poslovni sistem Mercator-d.d. pričakuje pozitivni odziv Vlade in Urada ter uspešen prevzem-Če bo tako, bo družba Emona-Merkur, d.d. že v prvi polovic1 leta 2000 postala odvisna družba Skupine Mercator, ki bo do nadaljnjega poslovala kot sam0 stojna pravna oseba. Gradnja Mercator Centra Pula Nerevidircmi nekonsolidirani poslovni rezultati Nerevidirani izkaz stanja družbe Poslovni sistem Mercator, d.d. na dan 31. 12. 1999 ^rsta sredstev / virov sredstev v 000 SIT Stalna sredstva JSeopi edmetena dolgoročna sredstva Piedmetena osnovna sredstva ^olgoročne finančne naložbe opravek kapitala dbjjiva sredstva Zaloge °lgoročne terjatve iz poslovanja atkoročne terjatve iz poslovanja atkoročne finančne naložbe denarna sredstva ktivne časovne razmejitve »KUPAJSREDSTVA Kapital algoročne rezervacije D0o,^ne obveznosti Doi80ročne obveznosti iz financiranja Kr°^ne obveznosti iz poslovanja Kratk 0r0^ne °^veznostl Kratk0,°tne 0':)Veznosti iz financiranja Pasiv0'^116 obveznosti iz poslovanja SKEPa ^asovne razmejitve OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV 73.544.737 188.810 28.714.165 44.641.762 0 19.316.264 6.655.805 10.137 9.082.832 2.797.669 578.304 191.517 92.861.001 57.796.073 1.313.111 10.022.966 10.018.916 4.050 23.028.897 13.840.391 9.188.506 699.954 92.861.001 v>dirani izkaz uspeha družbe Poslovni sistem Met rSta Prihodkov / odhodkov Soš^°d,ki iz prodaje KosmafPa°uani11 količin StroTk °biČek iz Pro kakovosti, konkurenčnosti in sposobnosti 1110 na |l af|othtve novim okoljem odvisno, kako bo-N* Poten'C , |1Iockljnih mestih zadovoljili enako števi-s Slovenijo kUi3cev ^0t V Sloveniji. V primerjavi močjo venda S'Ce' povprečno Precej manjšo kupno bivalstva k 31 raČunamo na premožnejši segment pre-vzorec 1 pa ga v skupnem številu tudi ni le za Sar rekla na' °r^a 0 budeh v Mercatorju. Nisva pa niče-Dobri 2/3 - tem°’ koliko je Mercator prijazen do njih. članici upra^0^'1^1 V Mercatorju smo ženske. Dve sta lorju rezervi ' Ve lV?w direktorici. So ti položaji v Merca-Vlrc,m za moške? ^an Jankovič: •toben. ega seksizr Začel bom z zadnjega konca. Prav spolu zen l 013 $e 06 grerna Delno je taka zasedba *2haja iz žen ovinsko nasledstvo, delno pa verjetno ukvarjal. če S C narave- S tem se res nisem nikoli Pa Pogledaš tik pod vrh vsake družbe, ste povsod same ženske. V kratkem se bo število žensk v upravah povečalo za dve. Razvoj, marketing, finance, kontroling, pravne in kadrovske službe (zavestno se omejujem na ta področja), da o celotni maloprodaji ne govorim, ste povsod same ženske. Uspešne in spoštovanja vredne ženske. Ne pretiravam - trije vogali Mercatorja so na vaših ramenih. V tvojem vprašanju se skriva vprašanje o delovnem času v trgovini, o razmerah na delovnem mestu, o plačah, o vsem, kar ne žuli samo žensk. Kar zadeva obratovalni čas - tega bomo vselej prilagajali kupcem. Delovni čas mora biti v zakonskih okvirih. Če jih hočemo izpolnjevati do zadnje pike, sta samo dve možnosti - ali povečati število zaposlenih ali pa uvesti različne oblike delovnega časa. V večini naših trgovin ekonomičnost večjega števila zaposlenih ne prenese - lahko vendar z znižanjem plač. Različne oblike delovnega časa - že delo v turnusih ali deljen delovni čas sta kamen spotike, češ da od dneva ne ostane nič. Mislim, da bomo glede delovnega časa že veliko dosegli, če bo bolje načrtovan, organiziran in razporejen. Plače so odraz poslovanja in kolektivnih pogodb, enako tudi druga izplačila. Več ko bo posodobljenih trgovin, več bo zaposlenim prijaznejšega delovnega okolja. Pod enakimi pogoji morajo pri zaposlovanju imeti absolutno prednost otroci naših sodelavcev, enako pri štipendiranju. Dnevu Mercatorja dajmo nove še bolj povezovalne vsebine. Še za noben predlog, ki je zadeval izboljšanje položaja in počutja zaposlenih, kjer lahko Mercator kot podjetje prispeva svoje, nisem ostal gluh. Mislim pa, da manjka organiziranih, utemeljenih in ovrednotenih pobud. Mercator ni le bela hiša, Mercator je na 1000 dvoriščih in »prijaznosti« Mercatorja morajo biti deležni vsi. Ker si me izzvala - pričakujem pobude. Mercator najboljše moštvo? Zoran Jankovič: Kakšno vprašanje iz lastne hiše! Zanesljivo smo najboljše moštvo! Evo! V dveh letih od nekaj manj kot treh milijard izgube do nekaj manj kot tri milijarde dobička, s skoraj enajstimi milijardami tolarjev akumulacije, od 7.000 zaposlenih do 11.500 zaposlenih s solidnimi plačami in dolgoročno socialno varnostjo, z investicijami vrednimi okoli 31 milijard letno, s profesionalnimi znanji kot jih ima le malokatero slovensko podjetje, z ljudmi, ki izzive in cilje udejanijo ... Malo me je zaneslo. Smo moštvo v najboljšem športnem pomenu besede. In to velja prav za vse trgovce in netrgovce. S takim moštvom je lahko zmagovati. Vendar, povedal bom po športno. Zmagovalce je treba vzgojiti in jim omogočiti, da to so. Svoje delo v Mercatorju bom dobro opravil, če mi bo to uspelo. Morda bi me za to pohvalil celo s pohvalami skopi Miran Goslar. Intervju z Zoranom Jankovičem na »ti« je izgubil pristnost in neposrednost, ko sem ga zavila v javnosti bolj spoštovan »vi«. Predsednik uprave mi je olajšal dušo in delo »Ti objavi tako, kot sva se pogovarjala. Ne ti ne jaz ne marava sprenevedanja«. Vesna Bleiweis PROIZVODNJA NI PRIVESEK Področje proizvodnje in kmetijstva v koncernu Mercator že eno leto operativno vodi ženska roka. Direktorica mag. Desa Benedičič je uvodoma orisala nekaj zgodovinskih značilnosti v povezovanju trgovine in proizvodnje, nanizala nekaj podatkov o vsaki proizvodni in storitveni družbi in razkrila načrte. Trgovina in proizvodnja na prvi pogled ne sodita skupaj Da in ne. Tako organiziranost poznajo tudi drugod v svetu, kjer imajo velike trgovske hiše svojo proizvodnjo. Res pa je, da je prodana znotraj trgovske hiše. V primeru, ko imata obe dejavnosti skupen račun in je razvoj ene pogojen s hitrostjo razvoja druge, je ta povezava vsekakor vprašljiva. V našem primeru je zgodovina narekovala sedanjo organiziranost koncerna - to je povezavo samostojnih družb z žiro računi, s samostojnim razvojem dejavnosti in financiranjem. Če se ozremo ne tako daleč nazaj, ugotovimo, da je bila ponudba v slovenskih in še prej jugoslovanskih trgovinah zelo skromna. Takrat je bila funkcija trgovine v bistvu razdeljevanje blaga, ker ga je bilo pretežno premalo, ne pa prodaja v pravem pomenu besede. Zato je bilo zelo pomembno imeti zanesljiv nabavni vir blaga. Trgovec, ki je v svoje vrste združil proizvodna podjetja, je imel vir zagotovljen. Potem pa so se stvari spremenile. Trgovina je prevzela novo vlogo - torej prodajo. Pojav konkurence in interes trgovine zaslužiti čim več in ponuditi čim bolj kakovostne izdelke po konkurenčnih cenah. Na tej točki je nastal razkorak. Na lepem je proizvodnja postala trgovini breme. Bila je zraven, treba je bilo prodajati tudi njene izdelke, čeprav so bili na voljo cenejši, predvsem uvoženi, pri katerih je bil zaslužek večji. Odklonilno stališče do proizvodnje je v Mercatorju veljalo še tri leta nazaj, ko se je hotelo netrgovske družbe prodati. Torej, dokler je proizvodnja trgovini pomagala, je bila dobrodošla, po tem pa so jo hoteli kar odrezati. To obdobje je zdaj verjetno dokončno mimo? Z nastopom sedanje uprave se je Mercatorjeva politika do proizvodnje bistveno spremenila. Proizvodnja nima več oznake »nebodigatreba«, ampak je sestavni del Mercatorja. Njena naloga je, da posluje z dobičkom in da proizvaja kakovostne in cenovno konkurenčne izdelke. To ji ni bilo težko doseči, saj se je morala zaradi razprtij iz prejšnjih časov hitreje odzvati tržišču in s tem znižati stroške na enoto proizvoda ter skrbeti kakovost. Razmerja med proizvodnjo in trgovino so se uredila, nastal je partnerski odnos. Trgovina v Mercatorju je postala tako velika, da se vsi zavedajo, da lahko z njeno pomočjo proizvodnja raste ali potone. Če si v lasti velike trgovske hiše, ki obvladuje več kot 30 odstotkov slovenskega trga, je zelo pomembno, kakšen je njen odnos do proizvodnje. Zanimiv primer je poslovanje Mesnin dežele Kranjske (MDK). Ko se je koncern odločil, da ji pomaga pri plasmaju njenih izdelkov na Mercatorjeve police, se je pokazalo, da z novim načinom dela in ukrepi lahko zelo hitro pride na zeleno vejo, do uspešnega poslovanja. Tako se velikost in poslovna politika Mercatorja odražata tudi v poslovanju proizvodnih družb, ki so združene pod streho koncerna. Po drugi strani pa imajo tudi trgovci v dogovorih z ostalimi proizvajalci boljše pogajalsko izhodišče na tistih področjih, kjer se lahko oskrbujejo iz lastne proizvodnje. V kolikšni meri Mercatorjeva proizvodna podjetja zalagajo Mercatorjeve trgovine. Mercatorjev cilje je, da vsaj 50 odstotkov proizvodnje proda znotraj lastne maloprodaje, vendar so to do danes dosegli le v MDK. V ostalih družbah prodaja v Mercatorju predstavlja 38-44% realizacije. Naše proizvodne družbe imajo precej velik delež na slovenskem trgu, kar kaže na njihovo konkurenčnost, saj veliko prodajo tudi zunaj Mercatorja. Delež prodaje proizvodnih družb v Mercatorju je bil pred enim letom precej manjši. Največ se je povečal pri Eti (iz 29% na 40%), stremimo pa k temu, da se bo količina notranje prodaje še povečala. Optimalno bi bilo, da bi se Mercator z izdelki iz lastne proizvodnje oskrboval do tretjine, ostalo Pa iz uvoza in od drugih domačih dobaviteljev. Če t>o do tega prišlo, lahko te družbe resno računajo, da bo večina njihove proizvodnje prodana znotraj Mef' catorja. Govoriva o Mercatorjevi proizvodnji, nisva pa še omenila družb, ki sodijo v vaš sektor. Eno od Mercatorjevih netrgovskih dejavnosti pred stavljajo hotelsko-gostinske družbe. Z veseljem lahk^ povem, da smo 7. marca odprli prenovljeni M Hote v Ljubljani (nekdanji Hotel Ilirija), v ta sklop pa s0^1 še Mercator Hotel Sremič v Krškem. Pet proizvodnih družb sodi v področje živilsko-pII:' D kovalne industrije. Mercator Emba ima malce ponesrečeno ime, saj se ne ukvarja več z embaliranjem, pač pa s proizvodnjo 111 Praženjem kave, proizvodnjo kakava in različnih Prelivov (Sladki greh), ceralij (žitarice, musli,...), nekaj P^ Je še pakiranja začimb. Prelive izdeluje tudi za cDonald’s, kar pomeni, da večino izvozi, ružba Mesnine dežele Kranjske je znana predvsem P° d°brih mesnih izdelkih (hrenovka, bloška kloba-ra...), prodaja pa tudi sveže meso. to poznamo po vloženih kumaricah in pesi ter ostali e enjavi (tudi zamrznjeni), gorčici, ki je njen izdelek ^ evilka ena, marmeladah in džemih ter gotovih je-e • Etin zaščitni znak je visoka kvaliteta, ekarna Grosuplje je med najboljšimi družbami v lok°lnem ^ercatorju- F*0 obsegu proizvodnje na eni -j6 onjvečja pekarna v Sloveniji, poleg tega pa 1 veliko vlaga v tehnologijo in razvoj predpri-ravljenih izdelkov za peko na prodajnih mestih. v 0sad (nekdanje Slovenija-Sadje) se b f,aVncrn ukvarja s predelavo ja-v° in višenj v koncentrate, ki jih ^ činoma izvozi. Kot stranski pro- dukt nastajajo še različni sadni siru- uniji, je pa da si Pol tore® nPb sodijo v proizvodni sek- iniel^ tr' ^metdskc družbe, ki so Soe 6 najtežje pogoje poslovanja, ker sj, Ze 0 odvisne od politike kmetij-če m'nistrstva. Slednje včasih vle-nei 2 ,80sPodarskega vidika povsem skeg^ne Poteze. Tako je še do lan-v drža6^ ^ temu, da bi imeli pi. majhne kmetije, česar ni več nikjer v Evro °brniioJ’ *C° SC Pr'bližujemo Evropski uniji, Veliu ■ Ploščo. Kar naenkrat je pomembno, Naj^.!1 konkurančen. Pndars)1 kmcl_dska družba je Mercator Kmetijsko gos-Prašičcr'0 ^0^evje’ ki združuje mlečno proizvodnjo, niesnir/^0, mesno'Predelovalno industrijo, klavnico, D Ulce m hotel. ttjstvo Kra'2^ P° velikosti Je Mercator KŽK Kme-samo jmg311,1 ° ostanek velikega kombinata in že Post. že da P Je ostakl le še kmetijska dejav- Pjem, taki) ZaC"Clku ^0-let so začeli s prestrukturira-cvetličarsk* ,a.c*anes Polovico prihodka ustvarijo s di denacional' e''a.vnostj0- Delež kmetijstva pa se zara-šuje. y K7kIZaC'-’e 'n drugih razlogov ustrezno zmanj- v Škofji Mimogrede, Slovenci smo razvajeni, kar se tiče kakovostne hrane. Imamo dovolj kakovostno živilsko-prede-lovalno industrijo - bolj kot se tega sami hočemo zavedati. Naloga proizvodnje v sklopu Mercatorja je, da proizvaja kakovostne in cenovno konkurenčne izdelke. 1/ ^T, _ k°Ei in ra i Spai^ata tudi mešalnica krmil ^retja kme'8'OVa*na enota v Šenčurju. ^rško k, eP"*Ska družba je Mercator Agrokombinat ’ Je bila leta Glavna dejav 13 *eta 1999 v najtežJeni položaju. Pa gre Prav tnf>Sl družbe je prašičereja (65%), sicer Intel nekoč 3 ° Za ostanek večjega kombinata, ki je bi mogij prežf^11 ^ sadjarstvo. Sami dolgoročno ne ročju povezo2^61*’ Zat° Potekaj° aktivnosti na pod-dejavnostio nied njimi in mesno-predelovalno 'KG Kočevja in MDK. Zadnja, enajsta družba pa je storitveno podjetje Mercator Optima, ki se v glavnem ukvarja z inženiringom in projektiranjem. Aktivno sodeluje pri gradnji novih hipermarketov in obnovi trgovin. Kako je z lastništvom teh družb? Mercator je 100% lastnik obeh hotelov, Slosada, Agrokombinata, KŽK-ja in Optime, MKG Kočevja 90,9%, Mesnin dežele Kranjske 90,5%, Ete 74,79%, Embe 51,19% in Pekarne Grosuplje 51%. V Mercatorjevih trgovinah je vse več izdelkov z Mercatorjevo blagovno znamko. Vsako leto jih je več in tudi naše proizvodne družbe tržijo svoje izdelke pod Mercatorjevo blagovno znamko. Eta proizvaja Mercatorjeve kisle kumarice, rdečo peso, ajvar, papriko, gorčico, paradižnikov ketchup in marmelado, MDK dve salami, Emba corn flakes, Slosad malinov in pomarančni sirup. Morda ob koncu še nekaj številk in drugih podatkov o organiziranosti družb? Vsaka proizvodna družba ima svojega direktorja ali upravo, odvisno od velikosti. Vseh zaposlenih v ne-trgovski dejavnosti je 1396, v letu 1999 pa so ustvarili 18 milijard tolarjev prihodkov in 186 milijonov tolarjev čistega dobička. Od tega je najbolje poslovala živilsko-predelo-valna industrija, ki je skupaj ustvarila kar 11 milijard prihodkov in blizu 347 milijonov dobička. Oba hotela sta lani poslovala negativno - M Hotel zato, ker je bil štiri mesece zaprt zaradi obnove, hotel v Krškem pa zaradi slabe lokacije. Od kmetijskih družb sta dve poslovali pozitivno. Agrokombinat pa zaradi razmer v prašičereji, negativno. Zelo dobro posluje tudi Optima. V letu 1998 je proizvodni sektor v okviru celotnega Mercatorja predstavljal 25% zaposlenih in 20% prihodkov, lani pa se je zaradi nakupa novih trgovskih družb ta delež spremenil in predstavlja 7% prihodkov in dobrih 12 % zaposlenih. Načrti in glavni cilji za leto 2000? Najpomembnejši cilj je seveda ustvarjanje dobička, ki naj bi ga bilo letos v netrgovini okoli 340 mio SIT. Tako veliko povečanje v primerjavi s preteklim letom načrtujemo zato, ker v kmetijstvu zaradi državnih ukrepov ne pričakujemo izpada dobička, višja naj bi bila tudi prihodek in dobiček pri obeh hotelih, predvsem pri obnovljenem M Hotelu, pri ostalih družbah pa planiramo nadaljnjo rast dobička. Celotni prihodki iz prodaje naj bi se v letu 2000 povečali od 18,1 na 18,8 milijarde tolarjev, investicijskih vlaganj pa bo za dobri 2 miljardi tolarjev. I.D. CILJ JE KUPEC Mag. Mateja Jesenek, direktorica sektorja za marketing je med najmlajšimi vodilnimi delavci v Mercatorju. Njena poklicna kariera v Mercatorju je zelo uspešna. Zadovoljstvo s kariero, skladnost delovnega področja z osebnimi pričakovanji in lastnostmi se odslikavajo v rezultatih, njenih osebnih ciljih in v ciljih Mercatorja. Mateja o sebi. Mercator mi je v letih 1994-95 omogočil podiplomski študij MBA Ekonomske fakultete v Radovljici. Leta 1995 sem začela delati v takratnem sektorju za trženje in razvoj. Marketing je bil takrat v povojih. Začeli smo s prvimi projekti na področju pospeševanja prodaje, intenzivno smo začeli razvijati projekt trajno nizkih cen. Z razdelitvijo sektorja za razvoj na več specializiranih področij, se je januarja 1998 oblikoval sektor za marketing. Sprejela sem ponudbo za direktorsko mesto. Izziv, za katerega mi ni žal, saj me izzivi izredno motvirajo. Posel, ki se ga lotim, želim opraviti kar najbolj popolno. Dinamičnost, komunikativnost, možgani večno v pogonu, učinkovito spreminjanje stvari na bolje... to so prvine posla, ki ustrezajo moji naravi. K.o pride pričakovani razultat, so napori pozabljeni. Prvi hip si oddahnem, potem pa se s še večjo zagnanostjo lotim novih stvari. Delo je stresno, vendar pa nabito z adrenalinom. Če odpuščam napake sebi in sodelavcem? Napake me prizadenejo. Odpustim jih težko, zlasti, kadar jih delamo iz »šlamparije«. Hkrati se zavedam, da so predvsem posledica časovnih stisk, premalo natančnih predhodnih dogovorov, skratka delovnega tempa, ki vlada v sektorju za marketing. Glavnina mojih sodelavcev je mlada, visoko izobražena, vendar z manj izkušnjami. Ob njih pa je še skupina preskušenih Mercatorjevih mačkov. Mislim, da smo dobra, ustvarjalna in operativna ekipa, v kateri praktično nikoli nihče ne odpove. Več izkušenj bo prineslo več samozavesti, več samostojnega kreativnega razmišljanja, vse manj bo za- mag. Mateja Jesenek pletov okrog operativnih navodil in same organizacije dela v sektorju. Za strateško vodenje in za operativno izvedbo korporativnega marketinga imam dovolj pooblastil.« O najpomembnejših marketinških aktivnostih in njihovi uspešnosti v letu 1999, Mateja pravi: »Ciljna javnost našega delovanja so potrošniki. Zato so rezultati našega dela najbolj merljivi z njihovo odzivnostjo, z njihovim zadovoljstvom, s povečanjem prodaje. Omejila se bom na posamezne sklope aktivnosti na področju pospeševanja prodaje in oglaševanja. Med najbolj uspešne projekte s področja pospeševanja prodaje štejem razvoj in širitev palete živilskih izdelkov trgovske znamke Mercator, hkrati pa tudi širitev na področje neživih trajno nizke cene, akcijo -50% ob naši petdesetletnici, aktivno vlogo v odnosih s partnerji, v akcijskih prodajah pa dopolnitev s tehničnim in tekstilnim programom ter pohištvom. Med uspel projekt štejem nadgradnjo nekdanje Klub Mercator kar- tice s kartico Mercator Pika. Promoviran je Intersport, prav tako je dobro sprejeta revija za potrošnike - Mesec. Za strateško korporativno oglaševanje in promocije koristimo usluge specializiranih agencij, medtem ko za odnose z mediji skrbimo sami. Večina oglaševalskega gradiva, ki ga potrošniki dobijo ob po-speševalno-prodajnih akcijah, v celoti nastaja v našem Studiu za ekonomsko propagando. V tem delu se mi zdi potrebno izpostaviti nove dimenzije našega delovanja, ki so prišle z odpiranjem Mercator centrov, kjer je bilo izjemno pomembno usklajeno in hkrati uspešno sodelovanje s sektorjem za razvoj - merchandisin-gom. Del naše dejavnosti se je moral usmeriti na drugo ciljno skupino - zaposlene. Po rezultatih, ki jih merimo z rastjo prodaje, so v letu 1999 najuspešnejši projekti trgovska znamka Mercator, -50% in trajno nizke cene. Po odmevnosti v splošni javnosti pa tudi humanitarna akcija Tisoč obrazov sreče, ki smo jo p°' svetili naši 50 letnici. Po oglaševalski plati pa mislim, da so bila dobro sprejeta naša sporočila ob 50 letnici ter oglaševanje za Mercator centre. Planiranje in usklajevanje? »Plan marketinških aktivnosti zajema celo leto. Nastane v našem sektorju predvsem kot odraz m1' črtovanih in za korporacijo P°se bej pomembnih dogodkov ter c‘ Ijev poslovne strategije in tekoče politike. Cilji določajo vsebino. t£l mine, nosilce aktivnosti in seveda proračun. Tako pripravljen doka ment je predmet razprave in uskla jevanja na kolegiju komercialnih rektorjev trgovskih družb. Na tej ravni pride do izraza poznavanje specifičnosti okolij, vsebinsko in terminsko usklajevanje korporativ-nih in podjetniških aktivnosti ter Vrednotenje. Ko je plan sprejet, se začnejo priprave na operativno izvedbo. Plan marketinških aktivnosti ni statični dokument, saj je trg živ 111 poln sprememb, na katere se rnoramo na vseh ravneh učinkovi-t° odzivati na poteze konkurence 111 pričakovanja vseh javnosti.« S*ktor za marketing je tudi skrbnik Mercatorjeve celostne grafične podo-Jt' l'1 Prav Ljubljana, njeno sredi-Sce>je primer slabe skrbi. Oranžni M n marstkje, pod njim pa že aj ^et pravi Mercatorjev znak, Porabljen v tisoč in eni različici. aš sektor sprejema odgovornost ^oi^^kaeijc celostne grafične po- ori f6 srno zc*° rigorozni in noStoPov ne dopuščamo. Vse pre-j J6 ^delamo tudi z vidika ce-Po 116 grafične Podobe. Bolj kot Po negativnem primeru bi segla ska POzit’vnih' Mercator Gorenj-letoj1'1 ^ercator Goriška bosta v mest'1''1601 ^etu vsa svoja prodajna elem9 0premp* z Mercatorjevimi be. ju11' cet°stne grafične podo- Podro-VeČ Pa -*e doslej na tem t°r naredila družba Merca- ^ačrti za leto 2000? ra2iskVn* našega dela so trži ek°nomsekaPnSPeŠeVanje Pr°da-oglaševanie |Pr°paganda oziron in od J k tlCa Mercator Pil nirn kom Z niedl-’i' Povezani s tr teh seem UniClran^em- Msakega c širjamo j6" °V V letu 2000 še ra imenom11 ^°glablJamo’ vse pa voljstvo z m9 b° kupeevo zad' Poleg i;k, ™ercatorjem celovito, mo v trŽnih raziskav, b, kot d e.1 a v nos t !'a S ka V e ° trgovil stopnji ’ kakovosti storitv du Mercatoria°ljStVa kupcev’ ugl' Čil1 tudi specLIntenZiVneje vklj' Pe institucb llZlrane raziskova ^adaljevaii k Pr°dajne akc?m° redne 14 dnevrl kciJe v market progn mu. Akcija -50% bo letos nadgrajena z akcijo -51%, v kateri pod prepoznavno Mercatorjevo podobo združujemo posebno ponudbo največjih dobaviteljev. Še več živahnega dogajanja bomo zlasti ob vsakem koncu tedna pripeljali v naše nakupovalne centre. Tekstilne akcije bodo naravnane vse bolj sezonsko, v pohištvenem in športnem programu pa bosta bolj izstopala ekskluzivna programa kuhinj Ewe in športnih izdelkov In-tersport. Izdelki iz market programa s trgovsko znamko so številka ena. Skupino sedanjih generičnih izdelkov bomo razširili na skupine izdelkov, ki jih potrošnik vsak dan kupuje. M liniji - tekstilnemu programu Mercatorjeve trgovske znamke bomo dodali še Lumpija, blagovno znamko za otroke. Kozmetične, prehrambene in tekstilne izdelke za otroke z blagovno znamko Lumpi, bomo intezivneje začeli oglaševati v drugi polovici leta, ko bo na voljo večja paleta izdelkov. S tem programom se obračamo k naši novi ciljni skupini kupcev - mladim družinam. Pravkar pripravljamo že drugo številko Meseca, Mercatorjeve revije za potrošnike, ki bo izšla pred velikonočnimi prazniki. Korporativni marketing in interni marketing se bosta morala uveljaviti v novih okoljih v Sloveniji in izven nje. Odpiramo se do dobaviteljev - trženjski dnevi so predstavljanje naše vizije in strategije ter ponujena možnost za partnersko umeščanje dobaviteljev vanjo. O marketinškem delovanju v letu 1999 in o načrtih za leto 2000 bi lahko govorila še in še. Za obe leti naj raje govorijo rezultati.« Vesna Blehveis NAJBOLJŠI MED SVEŽIMI Že novembra 1999je komisija, sestavljena iz strokovnjakov s področja »svežega programa«, interne kontrole in marketinga, ocenjevala oddelke s sadjem in zelenjavo, delikateso, mlekom in mlečnimi izdelki ter oddelke za prodajo kruha in pekovskega peciva. Poleg ocen je komisija v svojem poročilu navedla tudi predloge za izboljšanje ugotovljenega stanja. Prodajalne, ki so se ocenjevale, so bile izbrane na predlog komercialnih direktorjev vseh družb z market programom. Glede na tip oziroma velikost prodajne površine, so bile prodajalne razdeljene v tri skupine: superete, supermarkete in hipermarkete. Ocenjevanje oddelkov s sadjem in zelenjavo Ocenjevalci so oddelke s sadjem in zelenjavo ocenjevali po 18 kriterijih, vsakega pa ocenili z ocenami 1 - 5. Najvišjo oceno so za prijaznost in urejenost dobili zaposleni, slabši pa je bil rezultat pri napolnjenosti polic in vitrin, estetski in pregledni razporeditvi, kakovosti in označevanju. Visoko oceno vseh kriterijev so dobili oddelki v hipermarketih. Povprečna ocena z upoštevanjem vseh kriterijev in vseh tipov trgovin je 4,59. Superete: 4,29 Najvišje povprečne ocene: prijaznost prodajalcev 5, urejenost prodajalcev 4,93, snažnost in urejenost oddelka 4,56. Najnižji povprečni oceni: oprema 3,87 in estetska in pregledna razporeditev blaga 3,81. Pri opremi se je ocenjevala napolnjenost nosilcev z vrečkami in rokavicami, trak v tehtnici in popolno delovanje tehtnice. Supermarketi: 4,61 Najvišje povprečne ocene: dostopnost in dosegljivost blaga 5, označenost blaga v akciji 5, urejenost prodajalcev 5. Najnižje povprečne ocene: svežost sadja in zelenjave 4,04, med blagom ni gnilega in poškodovanega 4,13, estetska in pregledna razporeditev blaga 4,26 in dobro vidna, enotna označenost 4,30. Hipermarketi: 4,89 V hipermarketih so oceno 5 dobili: preglednost oddelka, snažnost in urejenost, oprema, dostopnost in dosegljivost blaga, osvetlitev blaga, širina izbire, svežost sadja in zelenjave, čisto blago, urejenost in prijaznost prodajalcev. Najnižje ocene so si v hipermarketih prislužili: estetska in pregledna razporeditev blaga, označenost blaga v akciji, »globina« ponudbe, med blagom ni gnilega in poškodovanega blaga, označevanje vrste, kakovosti in cene, dobro vidna in enotna označenost blaga. Vse to je bilo ocenjeno s povprečno oceno 4,66. Prvih deset iz vsakega tipa trgovin in ocena: Superete: 1. M Dolenjska, SP Kandija, 5 2. M Dolenjska, SP Gotna vas, 4,81 3. MTL, SP Bonifacija, 4,81 4. MTL, SP Trnovski pristan, 4,76 5. M SVS, SP Lendava, 4,62 6. MTL, SP Kolodvorska Domžale, 4,56 7. M Goriška, SP Rožna dolina, 4,43 8. M Degro, SP Jagodje, 4,18 9. M Dolenjska, SP Gala Metlika 4,06 10. M Dolenjska, SP Sevnica, 4. Supermarketi: 1. M Dolenjska, NC Krško, 5 2. MTL, PC Fužine Ljubljana, 5 3. MTL, SP Trg Komandanta Staneta, 4,94 4. MTL, SP Deteljica Tržič , 4,88 5. M Goriška, NC Šempeter, 4,87 6. MTL, SP Rakovnik Ljubljana, 4,82 7. M SVS, Supermarket City Maribor 4,81 8. M Degro, PE Market 7, Lucija, 4,76 9. MTL, SP Ceneta Stuparja, Lj„ 4,75 10. MTL, SP Blagovnica Ribnica, 4,68 Hipermarketi: 1. M Degro, Hipermarket Koper, 5 2. M SVS, Hipermarket Ptuj, 5 3. M Dolenjska, Hipermarket Novo mesto, 5 4. M SVS, Hipermarket Murska Sobota, 4,82 5. MTL, Hipermarket Ljubljana, 4,81 6. M SVS, Hipermarket Maribor 4 ,70 Ocenjevanje delikatesnih oddelkov Tudi za ocenjevanje delikatesnih oddelkov je veljalo 18 kriterijev, za vsakega med njimi pa ocena od 1 - 5. Najvišj0 oceno so spet prijeli prijazni in urejeni prodajalci. Zel0 dobro je bil ocenjen tudi način postrežbe, ki ga je komisij3 ocenjevala z opazovanjem ravnanja osebja Slabše pa so j° v ocenjevanju odnesli ponudba narezanega blaga v vitrini, zaš čita blaga s folijo, založenost polic in estetska razporedite^ Povprečna ocena z upoštevanjem vseh kriterijev in vseh tipov trgovin 4,58. Superete: 4,32 Najvišje povprečne ocene označenost blaga v akeiJ v’ Ponosi 5 in urejenost osebja 4,81. Najnižjo po-3 OCeno s* Je zas'užil izbor narezanega blaga bla ' ZašC'ta blaga s folijo 3,40, označenost vrste Ožn-1' PIoizvaJalca in cene, dobro vidna in enotna acenost 3,87, estetska razporeditev delikates 3,75. ^""arketi: 4,57 ocen'1 P°Strežbe in Prijaznost osebja si je zaslužilo j" ' ureJenost osebja 4,87, enako pregledna ure-je bi]. eb^atesnega oddelka in oprema. Najslabše pa širina^ °cen-iena estetska, razporeditev blaga 4,34 ter Ijiti of111'" z oceno 4,39 pa so se morali zadovo-vidn0 načenost blaga, proizvajalca in cene ter dobro ln enotno označevanje. ^' marketi: 4,86 Post o ocenjeni preglednost, snažnost in ureje-litev Prema’ Pregledna razporeditev izdelkov, osvet-žost blal11^611081 b*aga v a^c0i’ globina izbire, sve-°Sebja N •naČin Postrežbe, prijaznost in urejenost tetska ra ajniŽJO oceno 4,33 pa si je prislužila es-a razPoreditev blaga. Prvih 1Q i Z VSukega tipa trgovin in ocena Operete: 1- MTL SP t 2- MTT sp [/novski pristan, 5 J M Dolenjska^pT^ D°mŽale’ 4’81 Supermarketi: 1. M Dolenjska, NC Krško, 5 2. MTL, SP Deteljica Tržič, 5 3. MTL, PC Fužine, Ljubljana, 4,94 4. MTL, SP Rakovnik, Ljubljana, 4,94 5. MTL, SP Trg Komandanta Staneta, 4,82 6. MTL, MC Postojna, 4,83 7. M SVS, Supermarket City Maribor, 4,81 8. MTL, SP Murgle, 4,81 9. M Goriška, NC Šempeter, 4,81 10. M Gorenjska, SP Blagovnica Loka Medvode, 4,68 Hipermarketi: 1. M Degro, Hipermarket Koper, 5 2. M Dolenjska, Hipermarket Novo mesto 5 3. MTL, Hipermarket Ljubljana, 4,88 4. M SVS, Hipermarket Ptuj, 4,87 5. M SVS, Hipermarket Murska Sobota, 4,76 6. M SVS, Hipermarket Maribor, 4,72 Ocenjevanje oddelkov s kruhom in pekovskim pecivom Med 15 kriteriji, po katerih so se ocenjevali oddelki s kruhom in pecivom, sta spet najbolje ocenjeni prijaznost in urejenost osebja, nižje pa založenost polic, estetska razporeditev in označevanje. Povprečna ocena z upoštevanjem vseh kriterijev in vseh tipov trgovin 4,59. Superete: 4,34 Najvišje povprečne ocene 5 v tej kategoriji ni, so pa visoko ocenjene prijaznost in urejenost osebja ter svežost blaga 4,87. Komisija pa je bila najbolj nezadovoljna s pregledno razporeditvijo blaga ocena 3,93, estetsko razporeditvijo kruha 3,87 in z založenostjo 3,68. Supermarketi: 4,57 V supermarketih noben kriterij ni bil ocenjen z manj kot oceno 4. Najvišjo oceno sta si spet prislužili prijaznost osebja 4,90 in urejenost osebja 4,95, svežost blaga in način postrežbe so bili ocenjeni s povprečno oceno 4,86, najnižjo oceno 4,08 si je zaslužila založenost, še nižja 4,04 pa estetska razporeditev blaga. Hipermarketi: 4,59 S povprečno oceno 5 so bili ocenjeni preglednost oddelka, snažnost oddelka, oprema, osvetlitev, globina ponudbe, svežost izdelkov, način postrežbe, dobro vidna in enotna označenost blaga, prijaznost in urejenost osebja. Najnižja ocena 4,5 je bila namenjena založenosti polic in vitrin ter estetski razporeditvi blaga, ocenjevalci pa so označenost vrste izdelka, proizvajalca in cene ocenili s 4,5. Prvih 10 iz vsakega tipa trgovin in ocena : Superete: 1. MTL, Trnovski pristna Ljubljana, 5 2. M Dolenjska, Gotna vas 4,93 3. M Goriška, Market Šempeter, 4,86 4. MTL, SP Kolodvorska Domžale, 4,73 5. M Dolenjska, SP Kandija, 4,66 6. M Goriška, Market Solkan, 4,60 7. M Dolenjska, SP Gala Metlika, 4,53 8. M Dolenjska, SP Sevnica, 4,46 9. MTL, SP Bonifacija Ljubljana, 4,40 10. M Goriška, SP Rožna dolina 4,33 Supermarketi: 1. MTL, PC Fužine Ljubljana, 5 2. MTL, PC Deteljica Tržič, 5 3. MTL, SP Rakovnik Ljubljana, 4,93 4. M SVS, Supermarket City Maribor, 4,86 5. MTL, NC Postojna, 4,86 6. M Gorenjska, SP Podlubnik Šk. Loka, 4,86 7. MTL, SP Murgle, 4,80 8. MTL, SP Ceneta Stuparja Ljubljana, 4,73 9. MTL, SP Blagovnica Hrastnik, 4,73 10. M Goriška, NC Šempeter, 4,70 Hipermarketi: 1. M Degro, Hipermarket Koper, 5 2. M Dolenjska, Hipermarket Novo mesto 4,93 3. M SVS, Hipermarket Ptuj, 4,86 4. MTL, Hipermarket Ljubljana, 4,86 5. M SVS, Hipermarket Murska Sobota, 4,80 6. M SVS, Hipermarket Maribor, 4,80 Ocenjevanje oddelkov z mlekom in mlečnimi izdelki Komisija je urejenost ocenjevala po 12 kriterijih. 2 najvišjo povprečno oceno je bila ocenjena označenost blaga v akciji 4,95 in pa svežost mleka in mlečnih izdelkov 4,94. Nižje povprečne ocene kot 4,20 ni dobil noben kriterij. Vendar pa je bila s to oceno J ocenjena pomembna zadeva - napolnjenost vitrin in takoj za njo estetska razporeditev blaga 4,27. Povprečna ocena z upoštevanjem vseh kriterijev in vseh tipov trgovin 4,66. Superete: 4,46 ^ajvišje je bila ocenjena označenost blaga v akcijah 5, sledila ji je snažnost oddelka in svežost blaga '87. Najslabše pa sta jo odnesli napolnjenost vitrin ln dobro vidna in enotna označenost blaga 4,12. Supermarketi: 4,69 oceno 5 ni bil ocenjen noben kriterij, najvišja ^cena je veljala svežosti blaga 4,95, označenost blaga akciji 4,87 in širini ponudbe 4,86. Najslabše se je z °ceno 4,17 odrezala napolnjenost vitrin. hipermarketi: 4,85 ^ar 7 kriterijev je dobilo oceno 5 (snažnost, oprema, ^značenost blaga v akciji, širina ponudbe, svežost, d^baCevanje vrste izdelka, proizvajalca in cene ter n° ro v>dna in enotna označenost). Najslabše, z oce-4,33 se je spet izšlo pri napolnjenosti vitrin. vih 10 iz vsakega tipa trgovin: Superete: 2 SP Trnovski pristan, 5 ■ ^ Di 3- MTL, 'olenjska, SP Kandija, Novo mesto, 4,81 SP Kolodvorska 2, Domžale, 4,72 4. M Dolenjska, SP Gotna vas, 4,63 5. M Dolenjska, SP Sevnica, 4,58 6. M SVS, SP Lendava, 4,54 7. MTL, SP Bonifacija, 4,54 8. M SVS, SP Kidričevo, 4,45 9. M Gorenjska, SP Blagovnica Žiri, 4,45 10. M Degro, SP Jagodje, 4,36 Supermarketi: 1. MTL, SP Trg Komandanta Staneta, 5 2. MTL, SP Blagovnica Ribnica , 4,90 3. M Goriška, NC Šempeter 4,90 4. MTL, SP Deteljica Tržič, 4,83 5. M Gorenjska, SP Blagovnica Loka Medvode, 4,83 6. MTL, NC Postojna, 4,83 7. MTL, PC Fužine Ljubljana, 4,81 8. M Dolenjska, PC Krško, 4, 75 9. MTL, SP Rakovnik Ljubljana, 4,72 10. M SVS, SP Kolodvorska, Ormož, 4,72 Hipermarketi: 1. M Degro, Hipermarket Koper, 5 2. M Dolenjska, Hipermarket Novo mesto, 4,90 3. MTL, Hipermarket Ljubljana, 4,81 4. M SVVS, Hipermarket Ptuj, 4,81 5. M SVS Hipermarket Maribor, 4,81 6. M SVS Hipermarket Murska Sobota 4,72 Ocenjevalci so svoje poročilo o ugotovitvah končali s predlogom, da se nagradijo vsi oddelki z najvišjimi ocenami oddelki s sadjem in zelenjavo Nakupovalni center Krško, Samopostrežba Kandija, Primarni center Fužine, Hipermarket Koper. delikatesni oddelki: Nakupovalni center Krško, Samopostrežba Deteljica Tržič, Samopostrežba Trnovski pristan, Hipermarket Koper in Hipermarket Novo mesto. oddelki s kruhom in pecivom. Primarni center Fužine, Samopostrežba Deteljica Tržič, Samopostrežba Trnovski pristan in Hipermarket Koper. oddelki z mlekom in mlečnimi izdelki: Samopostrežba Trg Komandanta Staneta Ljubljana, Samopostrežba Trnovski pristan in Hipermarket Koper. O predlogu komisije bo odločala Mercatorjeva uprava, do takrat pa vsem zaposlenim v trgovinah za odlične ocene čestitamo in želimo, da bi se odličnost preselila v vse in v vsak kotiček naših trgovin. Po poročilu komisije za objavo pripravila Vesna Bleiweis. PRIPOJITEV ŠPECERIJE, d.d. BLED MERCATOR GORENJSKI Da bi čimbolj zaokrožila ponudbo na območju Gorenjske, se je družba Mercator Gorenjska začela ozirati po drugih trgovskih družbah. Mercator Gorenjska je bila pobudnik združevanja z Delikateso, Rožco Jesenice in Špecerijo Bled. Poskus združevanja je žal propadel, saj so institucionalni lastniki jeseniški družbi prodali drugim družbam. Uspel pa je prevzem trgovske družbe Špecerija Bled. Avgusta 1999 je družba Mercator Gorenjska postala 91,27% lastnica blejske Špecerije. 1.1.2000 se je Špecerija pripojila Mercator Gorenjski in s tem prenehala obstojati. S to pripojitvijo je Mercator Gorenjska zaokrožila svoje maloprodajno in veleprodajno območje na Gorenjskem. Špecerija je opravljala svojo dejavnost - prodaja na drobno in debelo ter proizvodnjo svežega mesa in mesnih izdelkov - na območju občin Jesenice, Radovljica, Bled in Bohinj. V njeno maloprodajno mrežo je sodilo 24 prodajaln, katerih skupna prodajna površina znaša nekaj manj kot 6.000 m2. V letu 1998 je 230 zaposlenih ustvarilo nekaj več kot 3 milijarde tolarjev prometa. Zaokrožitev maloprodajnih območij na območju Gorenjske bo racionalizirala distribucijo, transportne poti, povečala izkoriščenost transportnih in drugih delovnih sredstev ter omogočila višjo produktivnost zaposlenih. Maloprodajne enote Špecerije in njene eksterne kupce že oskrbujemo iz centralnega skladišča v Škofji Loki. V obstoječem grosističnem skladišču Franc Pavlič, direktor Špecerije Bled Špecerije na Bledu bo nastalo prodajno skladišče Cash & Carry. Zunanji izgled maloprodajnih enot pripojene družbe dobiva Mercatorjevo podobo, prav tako pa bodo vse maloprodajne enote nekdanje Špecerije prevzele enake standarde, kot veljajo v vseh maloprodaj' nih enotah Poslovnega sistema Mercator. Intenzivna prenova se je začela že v januarju. Doslej so po Mercatorjevi podobi urejene tri prodajalne (Jesenice, Begunje, Bled), v kratkem bosta na vrsti naslednji dve. Vse prodajalne bodo postopoma opremljene tudi s POS sistemom. Postopoma se ukinjajo tudi režijske službe pripojene družbe. Na na Bledu je ostala le služba za vodenje knjigovodstva maloprodaje ter najožje vodstvo, ostale službe pa so se združile s službami v družbi Mercator Gorenjska. Večina režijskih delavcev je že razporejena na sorodna delovna mesta v Škofji Loki. Pripojitev Špecerije ni P°' vzročila odpuščanja delavcev. Ko bodo končani vsi nadaljnji pr°' cesi organiziranosti Mercatorjeve trgovine na Gorenjskem, bo Mercator Gorenjska največja trgovska družba z živilskim blagom za osnovno preskrbo prebivalstva 113 Gorenjskem v večinski lasti P0' slovnega sistema Mercator. Letna realizacija trgovskega blaga se oce njuje na 24 milijard, dobiček Pa na 620 milijonov SIT. Jernej Leben GADAFI JE ODPRL VRATA MERCATORJU Vrabci Mercator Gorenjska je 12. 2. 2000 odprla prenovljeno trgovino v blejskem nakupovalnem centru, ki so ga domačini preimenovali v »center Gadafi«. Vodstvo sicer lepega nakupovalnega centra takšnega poimenovanja ne sliši rado, zaradi česar si na vse kriplje prizadeva omenjeni vzdevek izkoreniniti. Kljub prizadevanjem so rezultati pičli, saj se je Gadafi med domačini že dodobra zasidral. Prenovljena prodajalna je tretja prodajalna bivše Špe-CerUe Bled, ki jo je po Mercatorjevih standardih Uredila družba Mercator Gorenjska. rgovina je bila normalno odprta ob 7. uri brez po-ebne slovesnosti. Prvi kupci so si z zanimanjem °gledovali spremenjeno prodajalno. Nove police, ki 0 se šibile pod težo raznovrstnega blaga, nove blagajne, boljša osvetlitev, vse to je privabilo v prodajal-sk /eliko števil° kupcev. Prijazne prodajalke so po-r ele za prijetno razpoloženje. Dogajanje v proda-a rn sta še popestrili degustaciji Pivovarne Union in lesarstva Kalan. Okoli enajste ure dopoldne je bil naval tolikšen, da lik Zrnan-’kal° vozičkov in nakupovalnih košaric. Ve-cja °bisk je zaznamoval tudi naslednje dni. Očitno je, So kupci prenovljeno trgovino na Bledu sprejeli 2a svojo. _ ^ ra tkem bosta prenovo dočakali še dve prodajalni obn80rnje Gorje in Radovljica (Voljčev hrib). Manjša Cat00/'tvena dula potekajo v vseh prodajalnah Mer-vsehr Gorenjske (beljenje, urejanje napeljave ...). V mija protiajalnah zelo pospešeno poteka tudi opre-^uPpJC S s^siernorn POS. V teh dneh so namreč naši d°Se(! PreJcli Mercator Pika kartico, ki bo zamenjala anjo Loka nakupovalno kartico. hr^ Leben O KOLEKTIVNI POGODBI IN NASTAJANJU MERCATORJEVE SINDIKALNE ZVEZE Sklenitev kolektivne pogodbe za leto 2000, ki sta jo 1. marca 2000 podpisala predsednica sindikata obvladujoče družbe Katja Galof in predsednik uprave Zoran Jankovič, je bila priložnost za pogovor s predsednico sindikata in vodjem pogajalske skupine na strani sindikata Zdravkom Hvala. V pogovoru seveda nismo mogli prezreti odnosov z Republiškim in Območnim odborom sindikata delavcev trgovine Slovenije in še manj namere, da se v koncernu Mercator ustanovi lasten, v nobeno sindikalno zvezo vključen sindikat. Katja Galof je v Mercatorju zaposlena več kot dvajset let, profesionalna predsednica sindikata obvladujoče družbe pa je od leta 1996, prej je bila tajnica v uredništvu časopisa Mercator. Tudi Zdravko Hvala se ponaša z dologoletnim delovnim stažem v Mercatorju - skoraj 27 let. Je vodja vzdrževanja hladilnih naprav v Hladilnici Zalog. Po aktivnem delovanju v sindikatu je Katjin staž nekoliko daljši, Zdravko se je v sindikalno delo aktivneje vključil po letu 1990, ko so vsi dvignili roke od kakršnega koli organiziranega delovanja v skupno korist. Je predsednik sindikalne podružnice v Hladilnici Zalog - ene od mnogih v Mercator Trgovini Ljubljana. Zaplet z Zvezo svobodnih sindikatov, natančneje Republiškim odborom sindikata delavcev trgovine Slovenije (ROS) in ljubljanskim območnim odborom je dosegel vrhunec z enostransko odstavitvijo Katje Galof, njeno razglasitvijo za sovražnico slovenskega delavskega razreda in postavitvijo začasnega vodstva Mercatorjevega sindikata. Spis, ki ga je podpisal predsednik ljubljanskega območnega odbora smo objavili tudi v eni od prejšnjih številk našega časopisa. Kaj je botrovalo zapletu in skalilo odnose? Katja Galof: Konec avgusta 1999 se je članom konference in meni iztekel mandat. Junija 1999 je bila imenovana kadrovska komisija za pripravo volitev, ki je vsem osnovnim organizacijam sindikata Mercator, d.d. posredovala akte, ki jih zahteva kandidacijski oziroma volilni postopek. Hkrati je komisija začela tudi kandidacijski postopek za kandidiranje za predsednika konference sindikata ter določila pogoje za njegovo izvolitev. Dokumenti, ki smo jih pripravili za te postopke, so temeljili na aktih sindikata delavcev trgovine, prilagodili pa smo jih organizacijskim in drugim značilnostim v Mercatorju. Potem, ko sva bila v igri samo dva predsedniška kandidata in ko sem podporo osnovnih organizacij dobila jaz, se je stvar začela zapletati. Očitki so leteli kar počez, priznam, da je bilo nekaj tudi upravičenih, povsem neupravičeni pa, da je sindikal- no delo v Mercatorju nedemokratično, da ne obveščamo o svojih namerah in dogajanju »višjih instanc«, skratka, da delamo po svoje in tako, kot nam veli uprava. To je povedano zelo na kratko. Zdravko Hvala: Prej omenjena komisija in predstavniki ROS in območnega odbora smo se sestali na pobudo slednjih. V prepričanju, da bomo reševali očitane nejasnosti in morebitne neskladnosti aktov našega sindikata z akti republiškega sindikalnega organa in iz tega izvedene postopke ter zaplet s Katjino kandidaturo, sem k sodelovanju povabil tudi njo, saj je prav nanjo letela glavnina očitkov. Katjino sodelovanje sta gospoda Sandi Bartol in Stane Drobnič odločno zavrnila. Na tem sestanku se je pokazalo, da pravih argumentov spodbijanje naših aktov in postopkov ni, da pa ju žuli le Katja, saj so imeli v igri svojega kandidata-Komisija se je pritisku, že kar izsiljevanju, odločno uprla. Enako se je uprla tudi konferenca sindikata, kjer sem izpostavil eno pomembnejših vprašanj ekvivalentnost in raven storitev obeh izpostavljenih organov vplačani članarini. Z nobenimi konkretnim' podatki gospoda nista postregla. Tako je ostalo P1' odločitvi osnovnih organizacij in konference sindikata, da Mercatorjev sindikat ne potrebuje »od zgoraj* imenovanega začasnega vodstva, da bomo še naprčj svoje probleme reševali v prvi vrsti sami in znotraj hiše. Tudi probleme, ki se pojavljajo v zvezi z delo'' nim in obratovalnim časom naših trgovin. Kar Pa zadeva očitani lizunski odnos z upravo in od tod delovanje sindikata v škodo delavcev, pa gre za rte smisel. Sindikat se v poslovno politiko, ki jo uprava, ne vtika, stične točke pa smo doslej vedo0 korektno obravnavali in našli rešitve, ki niso v škodo ne delavcem ne poslovanju Mercatorja. Prepričan sem, da je ves ta cirkus okoli našega sindikata nastal zato, ker nismo sprejeli vloge »jurišnikov«, ki nam jo je na posplošenih posamičnih primerih neusklajenosti delovnega in obratovalnega časa in drugih bolj namišljenih kot real-mh problemih ponujala »višja instanca«. je ta zaplet odrazil tudi pri nasta-Janju kolektivne pogodbe, saj so na sindikalni pogajalski strani sodelovali Predstavniki ROS? dravko Hvala: O tem, kako je nagajala sklenjena kolektivna pogod-a’ je treba povedati nekaj več. rvi osnutek so skupaj oblikovali a o strokovnjaki iz uprave druž-e kot strokovnjaki, ki se s to enro strokovno ukvarjajo v sindi-atih in izven njih. Potem, ko je j1 Prvi osnutek pripravljen (sredi anskega poletja), je naš sindikat a njegovo oceno angažiral in pla-^a še neodvisnega strokovnjaka za Področje gospoda Gortnerja. Ta-si na strani uprave kot na strani Po ■1^ata 50 kile njegove sugestije rav2lt'Vn° sprejete. Gradivo je ob-2 naval tudi svet delavcev in tudi ^njegove strani so prišle pozitiv-Saj !Pre-iete rešitve. Sindikalna poje d ^ s^uP^na’ ki sem jo vodil, no ° prec*se že skoraj dokonč-anr1,Vsebino oziroma besedilo po-in, e' p°Sajalska stran, ki jo je dar n°Vala uPrava, je bila trda, ven-gov Srn° SC ° Več’ni naših predlo-ditvp23 1Zboljšanje predlagane ure-novo' fPj>razumeli. Mislim, da je z kvalitete ekUvno Pogodbo storjen nerri s- n Premik v našem pladnje doktekmU- 0niogoča nagrajevanje v 7 .s°delavcev, napredova-°blike h aČ^ne razrede in druge ga dela hv^116 stimulaclje dobrega insti- rab pa Preko določene-darnost l7nentarba zaSotavlja soli-Posleni V tiSt'h primerih, ko za-morejo Zaradl danih okoliščin ne 0rganizadfJVatl na Poslovni izid Za trgovin 6 enote- To velja zlasti ne v odročnih krajih z izrazito nizko kupno močjo. Tako kot sistem uvaja nagrajevanje dobrih, uvaja tudi »nagrajevanje« slabih. Če bodo obvezni letni intervjuji zaživeli v praksi tako kot so v pogodbi zamišljeni, potem se bodo odnosi šef - delavec marsikje izboljšali, ker si ne bo mogel nihče več zatiskati oči pred ugotovitvami. Po mojem mnenju bi bilo koristno ocenjevalce tudi izobraziti za njihovo odgovorno delo, predvsem z namenom, da pri ocenjevanju dosežemo kar največjo mero objektivnosti. Z upravo smo se dogovorili, da bomo štiri mesece natančno spremljali izvajanje novega sistema, zlasti njegov vpliv na plače tistih skupin zaposlenih, ki so razporejeni v prvo do četrte tarifne skupine, saj so to najpogostejša delovna mesta v trgovini, pri čemer je prodajalec najbolj tipična poklicna skupina, hkrati pa so to skupine, kjer se bo najpogosteje pojavilo upoštevanje izplačilo minimalne, z zakonom določene plače. Kolektivna pogodba bo začela veljati potem, ko bodo na njeni osnovi izdani vsi potrebni dokumenti in pripravljeni podatki. O tem se bosta sindikat in uprava naknadno dogovorila. In še odgovor na vaše vprašanje - zapleti niso vplivali na delo članov pogajalske skupine iz vrst ROS in območnega odbora sindikata. Prepričan sem, da bo projektni svet za poenotenje plač, ki ga je imenovala uprava na primeru kolektivne pogodbe obvladujoče družbe lahko gradil enoten sistem plač v vseh trgovskih družbah. O tem, da bi v Mercatorju glede na število zaposlenih v trgovski dejavnosti lahko deloval sindikat, ki ne bi bil vpet v nobeno sindikalno zvezo, se razmišlja že dalj časa. Kot kaže, se je nekaj že začelo premikati. Katja Galof: Res je, da razmišljamo o tem in da projekt že dobiva konkretno vsebino. Neplodni odnosi s sedanjim osrednjim trgovskim sindikatom v Ljubljani, so zadevo le pospešili. S tem, ko bi ustanovili svojo sindikalno organiza- cijo, se ne mislimo zapreti v svoj krog. Izhajamo iz dejstva, da smo številčno največji trgovski kolektiv v Sloveniji, da moramo glede na to, da smo v enem podjetju (koncernu), doseči enak status vseh članov sindikata (brezplačna pravna pomoč, socialne pomoči, počitniške zmogljivosti, nezgodno zavarovanje za dnevno odsotnost, itd.), da imajo naši problemi skupne imenovalce v vseh slovenskih regijah, ki jih lahko rešujemo brez posrednikov. Tak sindikat bo s članarino lahko sam financiral svoje dejavnosti. Končna odločitev o članstvu v sindikatu je stvar vsakega posameznika. Pripravljamo program našega delovanja in organiziranosti, ki ga bomo ponudili v razpravo vsem zaposlenim v Mercatorjevih trgovskih družbah. Program mora komisija pripraviti do konca maja, medtem pa bomo opravili anketo, s katero želimo ugotoviti stopnjo zadovoljstva članstva in podporo ustanovitvi lastne sindikalne organizacije. Vodstvo Zveze svobodnih sindikatov ve, da pripravljamo svojo sindikalno organiziranost, Mercatorjeva uprava pa se v sindikalno organiziranost ne vtika. Zdravko Hvala: Projekt je zahteven in realen. Zavedamo se, da gre za organizacijsko in vsebinsko zahteven projekt, ki ga želimo umestiti v različna okolja, tudi tista, kjer je sodelovanje med sindikati v naših družbah in območnimi sindikati dobro. Poleg tega so osnovne organizacije in konference sindikata povezane v različne sindikalne zveze, od katerih imajo različne koristi. Zato je projekt zastavljen tako, da je sestava krovnega organa našega sindikata kar najbolj odprta in dostopna vsem, ki se združujejo v različne sindikalne zveze. Vse zaposlene v Mercatorjevi trgovski dejavnosti vabim, da s svojimi predlogi sodelujejo v nastajanju našega, Mercatorjevega trgovskega sindikata. Vesna Bleiweis RAZPIS NAGRAD POSLOVNEGA SISTEMA MERCATOR ZA LETO 1999 I. Nagrade lahko prejmejo: ' delavci, zaposleni v družbah Poslovnega sistema Mercator, d.d. za dosežke na področju inovacijskega, tehnološkega, proizvodnega in organizacijskega delovanja, pomembnega za Poslovni sistem Mercator, delavci, ki so pomembno prispevali k uveljavljanju firme in blagovne znamke Mercator doma in v tujini, delavci, ki so vidno prispevali k urejanju medsebojnih odnosov v družbi ali Poslovnem sistemu Mercator, delavci, ki so dosegli viden ugled in spoštovanje med ljudmi zaradi delovnih in osebnostnih vrlin ter vsestranskih aktivnosti: ' izjemoma tudi posamezniki izven Poslovnega sistema Mercator, kot priznanje za uspešno Poslovno sodelovanje oziroma za prispevek k uresničevanju razvojnih usmeritev Poslovnega sistema Mercator. II. Nagrade lle morejo prejeti direktorji družb ter delavci, ki imajo sklenjene individualne pogodbe o Zaposlitvi v Poslovnem sistemu Mercator. Ul. Kandidate za nagrade lahko predlagajo ^rgani upravljanja družb ter delavci, ki delajo v Poslovnem sistemu Mercator. V primeru Posebej vidnega ugleda in spoštovanja delavcev, lahko nagrado predlagajo tudi posamezniki n pravne osebe izven Poslovnega sistema Mercator. IV. Predlog za podelitev nagrade _ mora predlagatelj utemeljiti s predložitvijo naslednje dokumentacije: ' osebne podatke (ime in priimek, rojstni podatki, poklic, izobrazba, delovno mesto, čas __ traJanja delovnega razmerja v družbi in druge podobne podatke); [ dokaz o statusu delavca v družbi na dan predlaganja (fotokopija delovne knjižice); °ceno delavčevih dosežkov oziroma prispevkov na področju inovacij in njihovega uvajanja v delovni proces; navedbo trajnejšega doseganja ali preseganja proizvodnih oziroma delovnih rezultatov nad __ običajnimi v družbi; „ navedbo javnih priznanj in odlikovanj za družbeno ali strokovno delo; Podatki se morajo nanašati na najmanj štiriletno obdobje. Rok za predlaganje kandidatov je 10. maj 2000 ^1. Predloge pošljite na naslov LiuhrVni ststem Mercator, d.d. odbor za podelitev nagrade (Center za obveščanje), 1000 J mjana. Dunajska 107, priporočeno s povratnico. ^H. O predlogih za podelitev nagrade °dl°čal odbor za podelitev nagrade Poslovnega sistema Mercator, nagrade pa bodo ano podeljene ob Dnevu Mercatorja, 10. junija 2000. Odbor za nagrade Poslovnega sistema Mercator, d.d. RAZPIS TEKMOVANJ ZA 22. LETNE ŠPORTNE IGRE IN DAN MERCATORJA, 10. JUNIJ 2000 KOČEVJE Poslovni sistem Mercator bo v maju in juniju 2000 organiziral 22. letne športne igre Poslovnega sistema Mercator - MERCATORIADO. Rok za prijave: 14. april 2000, vendar priporočamo vsem družbam in kmetijskim zadrugam, da se prijavijo kar najhitreje, ker bodo s tem omogočile lažjo in boljšo organizacijo tekmovanja. Na 22. Mercatoriadi bodo organizirana tekmovanja v naslednjih športnih panogah: 1. MALI NOGOMET - ekipa šteje 8 igralcev (od katerih je 5 igralcev, en vratar in dva rezervna igralca); - v predtekmovanju je igralni čas 2x15 minut, v finalu pa 2x20 minut; - tekmovanje bo organizirano po izločilnem sistemu. 2. KOŠARKA - MOŠKI EKIPNO - ekipa šteje 8 igralcev (od katerih je 5 igralcev in 3 rezervni igralci); - igralni čas je 2x15 minut »kosmate igre«, - tekmovanje bo organizirano po izločilnem sistemu. 3. ODBOJKA - MOŠKI, ŽENSKE - EKIPNO - ekipa šteje 8 igralcev (od katerih je 6 igralcev in 2 rezervna igralca); - vse tekme se igrajo na dva dobljena seta; - tekmovanje bo organizirano po izločilnem sistemu. 4. NAMIZNI TENIS -MOŠKI, ŽENSKE - EKIPNO - tekmovanje bo organizirano samo ekipno; - ekipa lahko šteje 3 tekmovalce; - igra se po naslednjem sistemu: 2 igri posamezno, igra parov; igra se na dva dobljena seta. Vsaka dobljena igra prinese ekipi točko, igra pa se do treh dobljenih točk; - tekmovanje bo organizirano po izločilnem sistemu. 5. KEGLJANJE - MOŠKI, ŽENSKE -EKIPNO IN POSAMEZNO - tekmovanje bo organizirano ekipno in posamezno; (šteje se rezultat iz ekipnega tekmovanja); - tekmuje se v disciplini 100 lučajev mešano za moške in 50 lučajev mešano za ženske. V primeru velikega števila udeležencev bo število lučajev nižje. 6. STRELJANJE - MOŠKI, ŽENSKE -EKIPNO IN POSAMEZNO - tekmovanje bo organizirano ekipno in posamezno; (šteje se rezultat iz ekipnega tekmovanja); - moško ekipo sestavljajo 4 tekmovalci, lahko je tudi mešana, žensko ekipo sestavljajo 3 tekmovalke; - vsak tekmovalec ima 5 preizkusnih in 20 strelov za rezultat. Čas streljanja je 30 minut. 7. ŠAH - MOŠKI ALI MEŠANO - ekipo sestavljajo 4 tekmovalci, lahko je tudi mešana; - igra se s šahovskimi figurami, ki jih tekmovalci prinesejo s seboj; - sistem tekmovanja bo prilagojen številu ekip (ne bo izločilen). 8. VLEČENJE VRVI - ekipa šteje 10 tekmovalcev in 2 rezervi; - vsak poteg prinese eno točko; zmaga ekipa, ki prva doseže dve točki; - tekmovanje bo organizirano po izločilnem sistemu. 9. KROS - MOŠKI, ŽENSKE - EKIPNO IN POSAMEZNO - tekmovanje bo organizirano ekipno in posamezno; - moški in ženske tekmujejo posamično v treh starostnih skupinah, in sicer: A. do 30 let starosti (letnik 1970 in mlajši); B. od 31 let do 40 let (letnik 1960-1969); C. starejši od 40 let (letnik 1959 in starejši) - najbolje uvrščeni tekmovalci iz vseh starostnih skupin sestavljajo nato ekipo, ki se upošteva za ekipno uvrstitev. Uvrščajo se samo ekipe, ki imajo uvrščene tekmovalce v vseh starostnih skupinah; - dolžina proge je za moške 1.500, za ženske pa okoli 800 metrov. 10. TENIS - MOŠKI, ŽENSKE - EKIPNO IN POSAMEZNO - tekmovanje bo organizirano v moški konkurenci v dveh starostnih skupinah: A. do 45 let starosti (letnik 1955 in mlajši); B. nad 45 let starosti (letnik 1954 in starejši) in ženski konkurenci v dveh starostnih skupinah: A. do 35 let starosti (letnik 1965 in mlajše); B. nad 35 let starosti (letnik 1964 in starejše); - ekipo sestavljajo najbolje uvrščeni tekmovalci U vseh štirih starostnih skupin; - uvrščajo se samo ekipe, ki imajo uvrščene tekmo' valce v vseh štirih skupinah. Organizator ne odgovarja za škodo ali posledice, ki bi nastale med ali zaradi tekmovanja in ki bi j’*1 povzročili sebi, med seboj ali tretji osebi. Poleg tekmovanj v posameznih športnih panogah, je organizirano na osnovi rezultatov ekip iz vseh panog. tudi tekmovanje v skupni uvrstitvi za najuspešnejšo družbo. Osnova za izračun je uvrstitev v posamezni panogi, kjer prvo uvrščena ekipa prejme 25 točk, drugo uvrščena 20, tretje uvrščena 15, četrtouvrščena 11 in nadalje vsaka uvrščena ekipa po 1 točko manj do Petindvajsete uvrščene ekipe, ki prejme 1 točko. Nekatera tekmovanja bodo potekala 2 dni. Predvsem so to discipline, kjer tekmovanja zaradi velikega števila udeležencev in načina tekmovanja, traja Zelo dolgo. Organizator si pridružuje pravico, da bo o tekmovanju v teh panogah, odločal na osnovi prijav. PRIJAVE Vsaka družba ali kmetijska zadruga mora do razpisanega roka poslati prijavo na obrazcu, ki ga bodo prejeli nosilci priprav za udeležbo na Mercatoriadi. Pri športnih panogah, kjer so tekmovalci razvrščeni v starostne skupine ali druge kategorije, se za vse tekmovalce navedejo imena in priimki z letnicami rojstva. Opozarjamo, da za panoge, kjer je tekmovanje po izločilnem sistemu, poznejših prijav ne bomo upoštevali. PREDVIDENI TERMINI IN KRAJ TEKMOVANJA ŠPORTNA PANOGA DATUM Mali NOGOMET, Ljubljana ' Športni park Kodeljevo 13. 5. 2000 Kegljanje , Ljubljana ni°kki - Kegljišče Maksa Perca 13. 5. 2000 Kegljanje , Ljubljana ženske- Kegljišče ŠD Invalid 13. 5. 2000 ODBOJKA, Ljubljana ^oški - Športni park Kodeljevo 13. 5. 2000 ODBOJKA , Ljubljana ženske - Športni park Kodeljevo 13. 5. 2000 KOŠARKA; Ljubljana moški- Športni park Kodeljevo 13. 5. 2000 TENIS - Portorož 20., 21. 5. 2000 NAMIZNI TENIS, Ljubljana moški - Športni park Kodeljevo 13. 5. 2000 NAMIZNI TENIS, Ljubljana ženske- Športni park Kodeljevo 13. 5. 2000 STRELJANJE, Ljubljana moški- Strelišče na Dolenjski cesti 13. 5. 2000 STRELJANJE, Ljubljana ženske- Strelišče na Dolenjski cesti 13. 5. 2000 TEKMOVANJA NA ZAKLJUČNEM DNEVU 10.6.2000 V KOČEVJU MALI NOGOMET - FINALE - tekma za 3. mesto ODBOJKA - FINALE - tekma za 3. mesto (moški in ženske) KROS - moški KROS - ženske VLEČENJE VRVI ŠAH Od njive do mize nas bodo 10. junija 2000 v DOLGI VASI pri Kočevju vodili odlični živinorejci, dobri poljedelci, popolni predelovalci, gostoljubni gostinci MERCATOR KMETIJSKEGA GOSPODARSTVA KOČEVJE Pravijo, da se v Kočevju vsaka kolikor toliko pomembna reč zgodi na enem od dvorišč Kmetijskega gospodarstva. Letos bo še posebej pestro: 30. aprila: kresovanje v Dolgi vasi 24. junija: kresovanje s proslavo dneva državnosti v Dolgi vasi 8. julija: pohod na Fridrihštajn in Friderikov turniv v Dolgi vasi 26. julija: Mednarodne galopske dirke za trofejo Mercator KG Kočevje na farmi Mlaka 27. julija: Srečanje harmonikarjev - frajtonarjev na farmi Mlaka 8. in 9. septembra: državno prevenstvo traktoristov na farmi Mlaka. I O. JUNIJ PA BO ZANESLJIVO NAJBOLJ VELIČASTEN Za to bomo poskrbeli Mercatorjeva z vseh koncev Slovenije MERCATOR JE OGREL BISTRIČANE Družba Mercator Planika je v kratkem času odprla dve prenovljeni in z Mercatorjevo celostno podobo usklajeni trgovini. Prva je samopostrežna trgovina v pritličju blagovnice v središču Slovenske Bistrice, le slab streljaj od nje pa še salon pohištva. Kot nam je povedal direktor družbe Milan Stegne, bodo postopno vse trgovine, ki sodijo v družbo Mercator Planika dobile enoten v*dez. Za prvo, ki naj se sklada z Mercatorjevimi standardi in celostjo grafično podobo, so izbrali samopostrežbo v blagovnici, ki je istričanom najbolj na očeh. Odziv kupcev na nakupovalno okolje, 1 je svetlejše, blago je lažje dosegljivo in razpostavljeno tako kot 'ah te vaj o »merchandiserji«, je zelo dober. Še najbolj pa so kupci zadovoljni z ugodnostmi, ki jih ponuja Mercator - od trajno nizkih Cen, do pogostih prodajnih akcij do izdelkov s trgovsko znamko. Povečala pa se je tudi raznovrstnost prodajanih izdelkov. Poleg Bistričanov so pogosti kupci prebivalci okoliških krajev. Moj kolega iz jovinarskih vrst, ki je pred letom dni še s skepso gledal na prihod ercatorja v Slovensko Bistrico, mi je sedaj zagotovil, da kupuje santo še v Mercatorju in nas pohvalil. Se je torej čuditi dejstvu, da Se je promet v prenovljeni trgovini povečal za 15 %? Vtreh dneh Prenovljena trgovina je Mercator Planiko veljala 10,5 milijona tolar-Jev 'n v 260 kvadratnih metrih je tudi osebje videti prenovljeno. Že PreJ' prijazne in urejene prodajalke delujejo sveže in živahno. Prav Vesela trgovina. In iz peči diši po svežem kruhu... Bistričane je ta jtovost najbolj navdušila. Iuga prenovljena trgovina je pohištveni salon. Pod sedežem uprave ružbe na glavni bistriški ulici je ena redkih Mercatorjevih prodajaln Pohištvom, ki si zasluži naziv salon. Uredila ga je arhitektka Anto-Hia Vidmar, ki je imela verjetno kar precej težav, da je dane Prostorske možnosti uskladila s prodajnim programom oziroma z eljami ta program kar najbolj celovito predstaviti. Ustvarila je bolj ,1 nianj zaključene in namensko skladne pohištvene elemente tako, a dobi kupec predstavo, kako vse skupaj deluje v prostoru, ki ga e 1 opremiti. V salonu se z eksponati predstavlja praktično vsa ovenska pohištvena industrija, tudi tista, ki kopira stilno pohištvo. v sP°nate sta izbrala arhitekta in v koncernu odgovoren za pohišt-.en' Program direktor Vinko Savnik. Prenovo smo v Slovenski Bistrici dobili sodobno in dovolj veliko r°dajalno pohištva s primerno izbiro. Prepričan sem, da se bo vj Cnova skupaj s prenovljeno ponudbo in storitvijo obrestovala v čarT111 prometu- V salon je vloženo 15 milijonov tolarjev in prepri-ne sen1, da Po osem zaposlenih, ki so se naučili sestavljati pohištve-elemente z računalnikom in jih umeščati v dani prostor po željah jja*3?3, dobro prodajalo. Dolžan sem pohvaliti celoten kolektiv salo-bil ' ~^e v treh tednih delal v praktično nemogočih pogojih, da je ^ salon do datuma otvoritve resnično odprt«, nam je povedal Milan nal Štev'lu dopoldanskih obiskovalcev salona bi lahko sodili, da bo Zan°Ž^a zadetek v polno. Med najbolj prikupnimi »firbci« je bil esJivo razred prvošolčkov, ki jih je na ogled nove trgovine 'Peljala kar učiteljica. esna Blehveis #'fll veščanje navzdol, do blagajniškega mesta, se preprosto premalo zavedajo, da mora biti blagajnik oborožen s celovitimi informacijami, da jih posreduje kupcem oziroma novim interesentom za kartico. Z neposrednim pisnim obveščanjem poslovodij imamo slabe izkušnje. Večjo aktivno vlogo smo na področju obveščanja pričakovali od »aerea managerjev«, vendar smo pri tem še bolj na začetku. Kolikšna je povprečna vrednost nakupa? Zdenka Ban-Fischinger: Po podatkih o nakupih v enem bonitetnem obdobju (šest mesecev) ugotavljamo, da je povprečen polletni nakup »težak« 150.000 tolarjev. PIKAPOLONICA BO ZE APRILA PRINESLA VEČ Časi, ko se je uvedla Klub Mercator Kartica, so že zdavnaj mimo. Prenovljeno, tako po designu, kot po funkcijah smo jo dobili kot Mercator Pika kartico v začetku leta 1999. Simbol - simpatična živalica pikapolonica je bila že predmet tožbe, ki pa jo je Mercator dobil. Zanimanje za našo kartico je med potrošniki veliko, zlasti se o njej veliko govori takrat, ko posebej nagradi zvestobo imetnikov. Kako se je pikapolonica »prijela« med potrošniki, kakšni so načrti za še večje stimuliranje zavestobe potrošnikov, ki z njo kupujejo v Mercatorju, smo se pogovarjali z mag. Zdenko Ban-Fischinger, vodjo Kluba Mercator. Kartica Mercator Pika je nasledila Klub Mercator kartico. Dobila je nove funkcije. Iz ene kartice smo dobili dve - modro in zeleno. Lahko poveste nekaj o porodnih težavah? Zdenka Ban-Fischinger: Porodne težave so povsod. Toda glede na zahtevnost samega projekta, menim, da smo jih imeli pravzaprav zelo malo. Če računam, da je »staro« kartico imelo 15. 000 potrošnikov, da mag. Zdenka pa je število imetnikov pikapolonice v dobrem letu Ban-Fischinger (jnj naraslo na 65.000, so problemi komaj omembe vredni. To kaže na dobro pripravljenost projekta in hkrati na dejstvo, da so potrošniki z njo zadovoljni. Potrošniki imajo 20.000 zelenih in 45.000 modrih kartic. Kartica Pika je tehnično in komunikacijsko zahteven projekt, kar se odraža tudi na blagajniških mestih. V Mercatorju je okoli tisoč trgovin in vsa navodila, spremembe, skratka vse, kar zadeva operativno izvajanje projekta, mora priti na vsako blagajniško mesto. Preden pride do tja, pa včasih vse skupaj deluje že kot otroško igranje telefončkov. Zadolženi za ob- Ali so glede na vrednost nakupov bonitete ekonomsko upravičene in ali stimulirajo razvoj dodatnih? Zdenka Ban-Fischinger: Bonuse, ki jih prinaša nakup s pikapolonico gledamo z dveh plati. Po eni strani zasledujemo ponudbo konkurenčnih kartičarjev, po drugi strani pa balansiramo razmerje bonus - vrednost nakupa. Ustaviva se predvsem pri slednjem. Sedanje bonitete ob povprečnem polletnem nakupu (150.000 SIT) prinesejo za 4.500 SIT bonusa, kar je 3% popust, ki ga kupec izkoristi z nakupom dodatnega blaga. To je trenutno višina, ki jo ob takem povprečnem nakupu Mercator lahko prenese. Potrošniki si gotovo želijo več bonitet. Aprila jim bomo ugodili. Gre za povečanje bonitet, ko se bodo začeli točkovati vsi nakupi v vrednosti nad 1.000 SIT, prav tako bo možno seštevati »pike«, pridobljene na dveh karticah. Tega doslej zaradi tehničnih ovir nismo mogli. Ali je afera okrog zlorabe kartic v nekaterih naših trgovinah vplivala na zmanjšanje imetnikov kartic? Zdenka Ban-Fischinger: Ravno nasprotno. Ker je bil° marsikateremu gledalcu povsem nejasno za kakšno kartico in zlorabo gre, so se o vsem temeljito pozanimali v naših trgovinah. Glede na skokovit porast števila imetnikov kartice po sproženi aferi, sklepam, da so potrošniki ugotavljali nekako takole: če si blagajniki prilaščajo nekaj, kar bi šlo sicer nam, potem gre gotovo za koristno reč. Moram pa reči, da je d° zlorab lahko prišlo zato, ker nihče ni reagiral na začetna opozorila naše službe, ki so zadevala nadzor nad kartičnim poslovanjem. Sedaj, ko vsi, ki imajo s kartico opraviti vedo, da je poslovanje pod nadzo' rom, se zlorabe ne dogajajo več. Kakšen je odstotek neplačanih nakupov? Zdenka Ban-Fischinger: Pri izterjavah neplačanih >>z‘l pitkov« smo strogi. Več kot neplačnikov je nerednih plačnikov, ki po prvem opominu poravnajo svoje obveznosti. Mislim, da je to posledica preventivnih ukrepov oziroma celovitosti podatkov, ki jih zaht£ varno ob vlogi za izdajo kartice. Z nič slabe vest1 odobrimo kartico upokojencu z nizko pokojnino, menimo, da gre za urejenega človeka, ki bo kartic° -fr koristil v okviru svojih možnosti. Težje pa gredo, ali Pa sploh ne gredo skozi prosilci z relativno visokimi Plačami, ki so do ene tretjine že zasežene. Zaposleni v Mercatorju dobijo kartico praktično brez problemov, ker je tveganje glede zamude plačil ali celo neplačil zelo majhno. S prevzemi se širi krog kartičarjev v nova okolja, poleg tega pa ste okrog novega leta vse zaposlene v Mercatorju povabili v krog pikapoloničinih kartičarjev. Kak-^en je bil odziv? Zdenka Ban-Fischinger: Povabilo je izviralo iz želje, da imamo vsi zaposleni v Mercatorju tudi našo karti-c°- Trenutno ima kartico - zeleno ali modro nekaj Več kot polovica vseh zaposlenih v Mercatorju. Pri tem je število tistih z zeleno občutno višje in tudi Večina se odloča za avtomatično plačilo obveznosti <:k plači. Število družb oziroma trgovin se je s pre-Vzemi zelo povečalo in tako praktično ni več območja v Sloveniji, kjer ne bi bilo moč kupovati z uašo kartico. Zato bi moral izgovor, da v soseščini ni Mercatorjeve trgovine, odpasti. Kartica se je izredno hitro prijela v prevzetih družbah Klas, Planika in Goriška. Izjemno dobro se je kartica prijela tudi med Trboveljčani. Iz objektivnih razlogov je šlo ne-°liko počasneje v Mercator Gorenjski, ki je imela sv°jo Loka kartico. To kartico je že zamenjala pikapolonica . »■(ijIj'"J.1® velikih 1 O nagrad Mercatorjeve kartice je vedno Ko|,er !iv dogodek. Letos je bilo žrebanje v Mercator Centru ohišij ln VeseUa so bili deležni tudi otroci. Najbolj pa so °valce presenetili ptujski kurenti Nagradna žrebanja so sestavni del nagrajevanja zvestobe pikapolonici oziroma Mercatorju. Zdenka Ban-Fischinger: Pogoj za udeležbo v nagradnih žrebanjih, ki so po izteku vsakega bonitetnega obdobja (šest mesecev) je ostanek najmanj 35 pik oziroma neizkoriščeni bonus, ki ga prinaša nakup. Desetim srečnežem kot najvišjo možno nagrado priznamo bonus v vrednosti nakupov, opravljenih v šestih mesecih. To je zelo stimulativna nagrada, ki naj bi imetnike kartice spodbujala k večjim nakupom. V zadnjem žrebanju se je sreča nasmehnila 10 imetnikom kartice, med njimi štirim, katerih nakupi so presegali vrednost 400.000 SIT. Vesna Bleivveis -g- KRAŠEVCEM NI TREBA CEZ MEJO Sežana je le streljaj pred slovensko italijansko mejo. Sosedstvo in odprtost meje je čutiti na vsakem koraku, čeprav ne tako kot v času bencinskih in drugih ugodnosti. Središče mesta je pozidano z novimi bolj ali manj poslovnimi stavbami in sredi njih je naša nekaj čez tisoč kvadratnih metrov velika hiša. Kraševci so v trgovini oznanili, da prihaja pust V njej so v razmeroma kratkem času dvakrat vladali gradbeniki in drugi mojstri, ki so ji dali današnjo podobo. Zadnjo besedo so imeli v njej lani decembra še merchandiserji in drugi, ki skrbijo za našo standardno podobo. Novinarji smo tudi ujetniki časa, zato svojega obiska nisem posebej najavila. Prišla sem ob uri, ko je po-slovodkinja samopostrežbe Ada Hrovatin že končala z delom. Sprejela me je njena mlada namestnica Nadja Kuret. Pogovor je stekel in malo je manjkalo, da bi tudi jaz potegnila po kraško. »Ja, je pej čisto drugače v novi trgovini. Ma se mi zdi, da smo tudi mi ratali drugačni, bolj veseli, zadovoljni, vse gre lažje«, je kar na začetku povedala moja sobesednica. »Najbolj pomembno pa je, da so z nami zadovoljni kupci. Trgovina je lepa, dovolj je prostora za srečevanje z vozički, blago je kakovostno, izbira dobra in cene so prave. Zelo malo ljudi, ali pa skoraj nihče več ne hodi po »špežo« čez mejo. Je pri nas vsega dovolj. S prometom smo zadovoljni, presegamo načrtovanega in če bomo delali tako naprej, bomo zadovoljni in mi in kupci. Dvajset nas je v samopostrežbi, ki za povrh »opedenamo« kupce še z dobro voljo.« V samopostrežbi so bili nazadnje temeljito prenovljeni trije sklopi: mesnica, oddelek s sadjem in zelenjavo ter povečane hladilne površine. Prostor, namenjen mesnici, omogoča predpripravo mesa za različne namene - od mariniranih biftkov do različnih mesnih zvitkov in »turških klobasic« je videti v vitrini. Sadje in zelenjava je razporejeno v barvno vabljivih skladih... nereda na policah ali ob njih ni, čisto in snažno. Izdelki na policah stojijo v vrsti kot hiše v Trsti. »S samopostrežbo smo zelo zadovoljni. Je zadetek v polno. Prvo nadstropje, kjer prodajamo različno ga- lanterijsko blago, stekleno in drugo posodje, nekaj konfekcije, gospodinjskih strojev in akustike, pa nam dela sive lase. Šest zaposlenih na 600 kvadratnih metrih se ob sedanjem prometu ne preživi. Decembra je bil promet odličen, januar in februar pa sta bila črna meseca. Čg se bo to nadaljevalo bo treba prečesati ponudbo in spremeniti prodajni program,« je povedala direktorica maloprodajnega območja IV Ivanka Leskovec, ki je odgovorna za donosnost investicije, težke nekaj manj kot 100 milijonov tolarjev. Vesna Blehveis Nadja Kuret Blago v prvem nadstropju, ki dela sive lase MERCATORJEVA TRZINKA JE DOLGO ČAKALA, PA DOČAKALA Pred dobrim mesecem dni je bila odprta prenovljena samopostrežba v Trzinu. Zato Trzinka tudi v naslovu. Odkar imamo sedanjo celostno grafično podobo mi je šel napis Mercator na strehi trgovine vedno na jetra. Glavna cesta proti Celju, kjer je promet gost in pogosto bolj ali manj stoječ, mi pa tako staro šaro na strehi! Pa tudi v notranjosti ni bilo dosti bolje. Toda, kdor čaka, dočaka. 17-februar je bil dan, ko so Trzinci le dobili trgovi-no’ ki bi so jo zaslužili že veliko prej. Sodobno, Vloženo, s parkiriščem, tako, ki mora biti vedno pri l0ki za dnevne in večje nakupe, foslovodkinja Mirjana Melin vodi nekaj več kot 500 kvadratnih metrov veliko samopostrežno trgovino od inskega novembra. Zato je menila, da ne bi bilo Prav, da bi, razen prostorske ureditve, komentirala Poslovanje pred prenovo. Zanjo se je dejansko vse Začelo 17. februarja, ko je šest dni pred rokom, dolo-rvnim za otvoritev, sprejemala čestitke in se z osmi-rpi sodelavkami posvetila kupcem. bližnji okolici ni omembe vredne konkurenčne živilske trgovine. Ta okoliščina je sicer dobra, vendar krati past, v katero se lahko ujamemo, če bomo Popustili v ponudbi, urejenosti in prijaznosti. Kupce Je težko pridobiti, najtežje obdržati. Ugotavljam, da Se »stare« stranke vračajo, prihajajo nove. Prvi mesec Poslovanja prenovljene trgovine ne more biti realno 'Perilo za uspešnost, s prometom sem zadovoljna. uPci so izredno dobro sprejeli novosti v prostorski Ujeditvi. Svetloba, dovolj široke hojnice in razporedi-|ev prodajnih polic, dajejo vtis, da je prodajni pros-0r večji kot le nekaj manj kot 350 kvadratnih met-r°v. Tudi s sodelavkami se v novi trgovini dobro Počutimo. Sicer pa kupci dobro poznajo trajno niz-eene, našo trgovsko znamko in kartico Mercator y a' Število vlog za kartico kar dobro raste.« Prenovo je bilo vloženo nekaj več kot 60 milijo-^ tolarjev. ko0volj široka ponudba izdelkov, tudi tistih v dis-, ntn' Prodaji, ugodne cene, udobno nakupovalno res JC 'n Pr0azno osebje - vselej pri roki. Trzinkam Sv .n' treba zgodaj vstajati, da bi ljube dočakale s lnii žemljami - cel dan jih pečejo v Mercatorju. Sr|d Bleivveis Kolektiv iz Trzina MERCATORJEV OBRAZ Minilo je dobrih pet let odkar je bil v kletnih prostorih nekdanjega Blagovnega centra v Ljubljani, sedaj Mercator Trgovini Ljubljana, odprt prvi Mercatorjev Cash a& Carry. S 7000 m2 prodajnih površin in 4000 m2 pokritih parkirišč je bila in je še največja tovrstna prodajalna v Sloveniji. Hkrati je bila trgovina v letu 1994 ena največjih gospodarskih naložb v državi. Investicija je veljala 7,5 milijona DEM. V manj kot treh mesecih je bil Cash & Cary odprt, kar je bil tudi svojevrsten rekord. O tem, kakšen je utrip v »tej samopostrežbi na veliko« danes, sem se pogovarjala s poslovodkinjo Andrejo Škorjanec, mlado diplomirano upravno delavko. Vodenje dobro vpeljane in skoraj najbolj uspešne Mercatorjeve prodajalne je prevzela od gospe Mire Breznik, sedaj pomočnice direktorja Mercator Centra Ljubljana. Mercator ima tisoče ljudi, tisoče obrazov. Zanimivo bo spoznati enega med njimi - obraz gospe Andreje. Prijetno je stopiti v urejeno pisarno, kjer je malo papirjev, vse je spravljeno v računalniku. V njej dominira vitka, visoka, brezhibno urejena črnolasa gospa z velikimi temnimi očmi in širokim nasmehom. Moj pogled se je ustavil na kipcih Šive, kiju ima na pisalni mizi- Takoj mi je pojasnila, da ju je dobila v dar od sodelavcev Gregorja in Sandija, ki sta ne dolgo tega potovala po Indiji. Srečo, uspeh in denar, da prinaša, sta dejala. Si na svojem delovnem mestu nikoli ne oblečete rumeno bele delovne halje kot jih nosijo vaši sodelavci? »Nisem je še oblekla. Bolj svobodno se počutim brez nje, bolj nekovenci-onalno in zato s kupci lažje vzpostavim stik.« Videti ste kot manekenka. Ste kdaj nastopali na modnih brveh? »O to pa ne! Bila pa sem hostesa na sejmih.« Vaš osnovni poklic oziroma izobrazba nima dosti opraviti s trgovino. Kako ste se znašli v tem poslu? Z vašo izobrazbo bi lahko sedeli v kakšnem državnem uradu na kar uglednem položaju? »Moja prva služba je bila v trgovskem podjetju Napredek. Delala sem v likvidaturi, nabavi in prodaji na veliko. Ob delu sem dokončala višjo upravno šolo in zatem še študij na visoki stopnji. Delala sem v inšpekcijskih službah, vendar sem še pravočasno ugotovila, da je to nehva- ležno delo in ne ravno za mojo dušo-Okoli mene se mora neprestano nekaj dogajati. Rada prevzemam nove odgovornosti in obveznosti, rada sem v stiku s trgovino kot dejavnostjo, uživam pri spremljanju konkurence. Rti' da delam v večjem kolektivu, kjer ima vsak svojo vlogo kot pri nogometu na primer. Ko ima igralec žogo, mu morajo ostali slediti in si prizadevati, da žogo usmerijo v gol.« Dnevno se srečujete z velikim številom kupcev. Kakšen je vaš odnos do njih? »Osemindevetdeset odstotkov naši t kupcev so zunanji kupci. Vseh jih je 3.890. Ker so različni, pomeni, da mo raš za vsakega vedeti, kako bo reagi ral v določenih situacijah. PreteJtO so individualni trgovci in gostinci. 1 delajo v majhnih prodajalnah, na dč lovnih mestih manj stikov in informa cij kot mi v tako veliki trgovini in si* temu kot je Mercator. Mi vsakega kup ca spoštujemo in mu nudimo naj bo J šo storitev. Naši stiki z njimi so P° slovni, včasih pa spregovorimo tu 1 o osebnih st\’areh, o družini, o te J1 vah v poslu in podobno.« Kdo so pretežni kupci in kolikšna j realizacija? »Kot sem že omenila so to zase 7 ^ trgovci in gostinci, šole, vrtci, P° jetniki, ustanove, veleposlaništva. V povprečju imamo dnevno 16 'bilijonov prometa. Lani smo dosegli okoli 4,5 milijarde prometa po net-to vrednosti blaga. V letošnjem januarju je bila naša realizacija 296 'nilijonov SIT.« T°je za 41 zaposlenih zavidanja vreden promet. Kako je s plačili? »Redno preverjamo terjatve do kup-Cev, zaostrujemo politiko odloženih Plačil in jih preusmerjamo na gotovinska plačila oziroma plačila s položnico. 55% kupcev plačuje na odloženo plačilo, 24% gotovinsko, 21% P° položnici. Pogodbe s kupci vsako leto obnavljamo in skrbimo za zava-novanje plačil. Redki so kupci, ki zastavijo osebne čeke ali dovolijo zastavno pravico na nepremičninah. živila, pijače, embalaža in informacijski pult ter oddelek cigaret. Poslovodja ne more voditi prodajalne iz pisarne, mora med regale, med zaposlene. Ob ponedeljkih imam polurni delovni sestanek z oddelkovodji. Pregledamo izvrševanje nalog, obvestim jih o vseh pomembnih zadevah preteklega tedna ter jih zadolžim za nove naloge. Enkrat mesečno se sestanemo vsi zaposleni v prodajalni. Če je potrebno, se še osebno pogovorim s posamezniki. « Kakšna je tehnološka in informacijska opremljenost trgovine? »Poslovanje je računalniško vodeno, vsak kupec ima magnetno kartico. Kupcem dodatno omogočamo prenos fakture na disketo. Po tej plati je naš servis zelo dober.« kceptni nalogi so ukinjeni, bianco nienice so še v tisku, toda te pri nas 'viinajo takšne teže kot v tujini. Kup-Se težko sprijaznijo, da brez ga-uncije za plačilo ne morejo dobiti a8a, kar je drugod po svetu povsem Samoumevno.« Vaš delovnik? °j delovnik ni rutinski, ker je v t £o 1,11 Veliko nenačrtovanih dogot ? V' vseeno pa se dan prej pripravi Vv naslednji dan. Tako lahko opravi ter ?^Vezn°sti, ki sem jih načrtova. obp-nuilla tekoča opravila. Vsak dc so p e'n VSe °ddelke v prodajalni, , e 'katesa, galanterija, kozmetik Kaj pa kraje? »Krajam se žal, ne moremo izogniti. Za nadzorovanje imamo nameščene kamere in strokovno usposobljenega varnostnika, naloga vseh zaposlenih je tudi, opazovanje dogajanja v njihovi bližini. Pravi zmikavti pa so tudi temu kos.« Z zaposlenimi se zelo dobro razumete. Znate jih motivirati za delo, imate posluh za njihove težave, prikupite se z dejanji. Novoletna darila dobaviteljev in strank ste z žrebanjem razdelili med zaposlene. »Vedno govorim mirno. Na prvo napako odločno, vendar blago opozo- rim, pri drugi nisem nič manj odločna toda stroga. Kar se dogovorimo mora držati in to tudi preverjam. Sodelavci spoštujejo moje odločitve, ker storim vse, da jih sprejmejo tudi kot svoje. Podpiram kreativnosti in inovativnost in izkoristim prednosti posameznika. Nekdo lepo piše, spet drugi ima smisel za postavitev blaga in aranžiranje, tretji občutek za pravilen izbor izdelkov, za akcije. Gradim na tem, da vsi pač nismo za vse. Torej izkoristi in uporabi pri vsakem to, kar ga najbolj odlikuje. Sicer pa so moji sodelavci dobri delavci in lepo so me sprejeli. V petih letih sem namreč njihova že četrta šefinja. Veže nas predanost učinkovitemu skupnemu delu in želja po uspehu. Ko sem prišla lani v Mercator sem se šele zavedla, kako velik sistem je. Priznam pa, da nisem pričakovala takšne odprtosti vodilnih delavcev. V velikih sistemih so direktorji praviloma nedostopni, tu pa so me lepo sprejeli, mi pomagali, mi svetovali. Članov uprave osebno ne poznam in me še niso obiskali.« Vaše želje in načrti v zvezi s službo? Čimprej moramo obnoviti tla v trgovini, ki kvarijo siceršnji urejen izgled trgovine. Upamo, da bodo nova tla bolje prenašala viličarja, ki se ves dan giblje med regali, kajti dnevno je treba zapolniti police kar s 23 tonami blaga. Želim si tudi obogatiti izbor blaga in razširiti ponudbo za gostince v večjih pakirnih enotah, več akcij ter zaposliti pospeševalca za ta prodajni program.« Vidite nadaljevanje svoje kariere v Mercatorju? »Za mladega človeka je normalno, da ima ambicije. Sem ambiciozna, vendar tudi zelo kritična do sebe. Čas prinese svoje, še več znanja, izkušenj in modrosti. Ta čas sem zadovoljna na svojem delovnem mestu in zame je vodenje te prodajalne zanimivo delo. Če bodo drugi ocenili, da sem sposobna delati še kaj drugega, še bolj odgovornega in če se bom ocenila, da sem to sposobna, bom sprejela vsak izziv.« m .7;;,.: | Ste v zasebnem življenju tudi per-fektcionistka, tako kot na delovnem mestu? »Vedno imam cilj, za katerega sem pripravljena trdo delati. Sem vztrajna in rada se učim. Trenutno v Domžalah, kjer živim, obiskujem jezikovni tečaj angleščine, ker želim pridobiti certifikat za aktivno znanje angleškega jezika. Izobraževanje si plačujem sama. Pouk je v poznih večernih urah tako, da ne posega v moj delovni čas. Sicer pa rada plešem, smučam in najbolj uživam na morju v vročem poletju. Zelo rada potujem in povsod si ogledujem trgovine. Se posebno so me očarale amariške trgovine, s katerimi se lahko kosa tudi naš hipermarket v Šiški. To je prekrasna trgovina, v kateri občudujem predvsem detajle pri izdelkih v delikatesi, v vitrinah z mesnimi izdelki. Če je le mogoče, kaj od tega prenesem tudi v Cash & Cary, ki pa le ni maloprodajna trgovina in se večine idej ne da posnemati. Vaše vrednote? Poštenost, resnicoljubnost, odprtost v medsebojnih odnosih, družinska sreča. Ko se s svojim mitsubišijem odpeljete iz službe, se še vedno ukvarjate s trgovino? Se o svojem delu pogovarjate z možem? »Na poti domov vedno razmišljam o delu, kupcih in zaposlenih. Z možem se o mojem delu ne pogovarjava ravno veliko, ker dela povsem v drugi stroki, je namreč gradbeni inženir-Sem ga pa, ko sem pričela delati tukaj, pripeljala na ogled.« Vas med vožnjo spremlja glasba? »Da, rada imam glasbo. Poslušam radio Hit, predvsem zaradi prometnih obvestil, saj veste radarji, ovire. Uživam v hitri vožnji. Drugače pa rada poslušam klasično glasbo. 6 let sem se učila klavir. Moja želja je, da bi v trgovini vrteli primerno glasbo. Z vmesnimi oglaševalskimi sporočili bi kupcem ustvarili prijetnejše vzdušje.« Nada Rihtar SREČO JE TREBA DEUTI V lanskem novembru so v Mercator Dolenjski, natančneje v hipermarketu na Cikavi v Novem mestu začeli z ranje anketnih lističev s kuponi za nagradno žrebanje. Poleg dvajsetih lepih nagrad je bil glavna nagrada Renaultov CLIO, v katerem se je do žrebanja nabralo več kot 150.000 kuponov - anketnih lističev. 5. februarja se je v Mercator centru na Cikavi zbralo prek 500 ljudi. Prireditev in žrebanje je vodil Mile Bitenc, za glasbeno spremljavo je poskrbela skupina Akord. Največ sreče pri žrebanju glavne nagrade je imel Novomeščan Stane An-dolšek, direktor novomeške podružnice zavarovalnice Slovenica. Na žrebanje je prišel zaradi svojih vnukinj, ki sta hoteli videti čarovnika Nika. Stanetu Andolšku je srečo prinesel petletni Luka. Gospod Andolšek je menil, da je srečo treba deliti, saj je avto prišel nepričakovano in nenadejano. Luka je prinesel srečo Odločil se je, da svojo srečo podari drugim. Takoj po žrebanju je 200.000 SIT namenil za novi dializni center novomeške bolnišnice. Ob pr?' vzemu avtomobila je plačal davek od iger na srečo, denar od prodanega avtomobila pa namenja za zdravljenje 2' letnega dečka, ki mora na težko in drago operacijo v tujino. Gospod Andolšek in njegova žena sta zvesta kupca v Mercatorju. Prej v drugih Mercatorjevih trgovinah, odkar pa je začel poslovati hipermarket, glaV' nino nakupov opravita tu. Podariti svojo srečo drugim, je izred' na poteza in hvale vredno dejanja-Gospod Andolšek je s svojini huina nim dejanjem pokazal posluh za tez^ ve soljudi, zlasti tistih, ki nimajo nio~ nosti, da bi si lahko plačali draga spe cialistična zdravljenja. Ljuba Sukovič MOČ ROŽNATEGA Pomlad je v naravi, pomlad je v srcih, pomlad je na oblekah ... Žive barve in cvetlični vzorci so zaščitna znamka te modne pomladi, ki se pri stilu odkrito spogleduje s časom, ko so hipiji nosili rožice in hlače na zvon, predel okoli pasu pa se je nastavljal soncu. Tudi letošnja pomlad marsikaj rada razkrije. Še zlasti pa omenjeni del. To velja celo za poslovna oblačila, pa naj zveni še tako nesprejemljivo. Primer ženskega poslovnega oblačila v manirah letošnjih modnih poudarkov je lahkoten, svetal, hlačni kostim s širšimi hlačnicami in i°pom, ki sega komaj do pasu in je lahko v istem tonu kot kostim ali pa v eni od letošnjih živih barv. Če naša Postava zahteva pokrite boke, bo top pač daljši, nekaj konkretnosti pa si privoščimo na hrbtni strani, kjer 'Zrez v obliki solze pove, da poznamo letošnje modne zahteve. Kostim dopolnjuje sproščena jakna, ki manj Poudarja linijo, je višje zapeta in lahko spominja na Srajco. Poudarek je na izbrani tkanini, ki jo lahko v °brobi topa, rokavov na jakni ali hlačnic dopolnjuje vezenje v enakem ali za nianso drugačnem tonu. V liniji je ležernost, visoke zahteve pa se izražajo skozi tkani-no. Za mlajše, ki jim zgovornih spominov na zimo, ki so Se nabrali okoli pasu, ni treba skrivati, pa so hlače na kokih, ki se končajo z izrazitim zvonom ali celo vola-n°m ter top, ki ne seže niti do pasu. Vse to pa lahko Prekriva jopa, ki je tako kot ostala oblačila - bogato Vezena s cvetnimi motivi. Lahko so v kontrastnih bar-vah ali v eni od nians osnovne barve. ^b novostih v liniji pa je tokrat novost tudi paleta živahnih in sladkih barv. Seveda te le dopolnjujejo standardne pomladne barve, kot je modra in bež. Tokrat se jim pridružujejo ciklamen, ki seže vse do intenzivno r°za barve, močnejši zeleni toni pa tudi vsi odtenki rumene. Kljub tako agresivnim barvnim poudarkom in Napadalni liniji, pa dober okus ne bo prizadet, če bomo Znale poiskati ravnovesje med našimi leti, našo naravo, rtašo postavo, svojim stilom in modnimi zapovedmi. Pri-^ur, ko je najlažje uloviti vse to, pa je ob kostimu tudi dostavna, barvno manj izrazita obleka, ki ji moda priznava vse večji pomen, obrobljena z eno od živahnejših barv. Enako lahko velja tudi za jakno. Kajti poleg cvet-lcnih vzorcev ima letošnja pomladna moda zelo rada ludi obrobe. mlade je letošnja pomladna moda nekaj zelo novega 11 navdušujočega, za tiste v srednjih in še kasnejših Cl’h pa je to vračanje v mladost. Ker pa se moda nikoli ueloti ne »klonira«, je sprememba v finih tkaninah in lvahnih barvah. Pa še nekaj je novega - nekoč je bila 0 moda le za mlade, danes pa je to stil tudi poslovnih btčil. Kajti poslovne ženske se nič več ne skrivajo za >nesPolnimi« oblačili, ampak pokažejo svojo ženskost in Sv°j šarm. Lld'jn Jež V INDONEZIJO SREDI REVOLUCIJE? Marsikdo bi rekel ne, hvala, kdaj drugič. Toda bile so moje zadnje počitnice pred diplomo in službo, pa letalska karta je bila že plačana, pa .... še cel kup razlogov, zaradi katerih sva se s sopotnico vkrcali na letalo. Nemiri v Jakarti Ne zanimam se za politiko. Nemiri v državi, kamor sem nameravala potovati, pa so me prisilili najmanj v poslušanje poročil. Le nekaj dni pred odhodom je namreč v pouličnih demonstracijah (pretežno na Javi) umrlo okrog petsto ljudi. Skušali so zrušiti že trideset let trajajočo oblast predsednika Suharta, ki je državo vodila v globoko gospodarsko recesijo že nekaj let. Indonezijski konzulat je odsvetoval potovanje. Zakaj torej riniti tja, če vsi bežijo? Območja, kjer so se dogajali nemiri, niso bili cilj potovanja. Zjutraj, pred odhodom na brniško letališče, je radio sporočil zelo razveseljivo novico: predsednik Suharto je odstopil. Veliki j um bo jet, ki je poletel iz Frankfurta proti Jakarti, je bil skoraj prazen. Polovica vseh, ki so bili v letalu, je bila članov posadke. Turisti so se tiste dni Indonezije izogibali. Slovenske popotnike srečaš povsod Med potniki nisva bili edini Slovenki. Že na letališču v Frankfurtu sva srečali izkušena popotnika Marjano in Zvoneta, ki se nista ustrašila indonezijske revolucije. Pridružile sva se jima. Letališče v Jakarti je bilo skoraj prazno. Ni bilo ne potnikov, ne uradnikov. Vstopne žige smo dobili na našo zahtevo. Brez njih bi lahko imeli težave ob izhodu iz države. Na letališču še menjava trdnih dolarjev v nekaj milijonov rupij, ki bi jih lahko merili kar v kilogramih. Sveženj bankovcev je bil namreč tako obilen, da nam ga je prijazna gospa zavila v časopisni papir in ga prevezala z elastiko. Si predstavljate, koliko časa smo šteli vse to »bogastvo«? Irian Jaya - otok, kjer se je čas ustavil v kameni dobi Naš cilj je bil Irian Jaya, najvzhodnejši del Indonezije. To je zahodni del otoka Nova Gvineja, vzhodni del namreč sodi v državo Papua Nova Gvineja. Ime so otoku dali Nizozemci, ker so jih ljudje na otoku spominjali na Gvinejce iz Afrike. Tukajšnji prebivalci so za razliko od ostalih Indonezijcev črni. Irian Jaya je postal del Indonezije leta 1969, šele takrat je dobil tudi svoje indonezijsko ime. Jaya P°' meni zmagovit, Irian pa vroča zemlja, ki se dviga iz morja. Ozemlje predstavlja 21% površine celotne države, na njem pa živi le 1% vseh prebivalcev. Večina živi v dolini reke Baliem, ostali so raztreseni P° hiibih in na jugu otoka v pragozdovih. Otok je še piecej neraziskan. Veliko je še predelov, kamor beli človek še ni stopil in tamkajšnja plemena živijo P°' polnoma izolirano. Zaradi redke naseljenosti otoka in tudi iz političn1*1 razlogov, je vlada uvedla preseljevanje ljudi s prena Seljenih otokov. Predvsem z Jave, Balija in Sulawesi-Ja- Vlada si prizadeva uveljaviti nekakšno »indonezij-sko kulturo« z enim jezikom in religijo (islamom), ^ar pa je ob kulturno, rasno in religiozno različnemu prebivalstvu ter geografski razdrobljenosti kar utoPija. J^istali smo v Sentaniju, mestecu na skrajnem severu ,lan Jaye. Vročina in neznosna sopara sta dobesed-!1° butnili v nas. Kar sapo je jemalo. Najraje bi se j^mmla nazaj v letalo. 'ed čakanjem za nadaljevanje poleta smo si uredili Pupirje, potrebne za gibanje po državi. V vasi smo bili |-'dini turisti. Borni hotel smo si delili le še z Markom, ugvistom avanturistom in raziskovalcem. Že nekaj let ž °bčasnimi obiski rodne Avstralije) blodi po globo-11 džunglah Irian Jaye in odkriva plemena, proučuje njihove jezike in celo poskuša sestaviti slovar. Le komu bo služil, smo se spraševali. 1Cer pa je Mark dobričina. Popoldne je s tržnice Prinesel naročje tropskega sadja in imeli smo prijeten Uyod v spoznavanje indonezijskih sadežev. Lupili in mili smo sočne sadeže. Mark je zagrizel v sočno meso, sok se mu je cedil med prsti na majico. Morda Mark Je le predolgo med med divjaki, sem pomislila. nam je ogoromno povedal o plemenih in njiho- življenju ter o tem, kako preživeti na tem pozab-1^ nem koncu sveta. Veliko njegovih napotkov nam je °ristilo kasneje, ko smo prišli v nepregledni tropski eževni gozd. 1adnii stik s civilizacijo veta|o se je počasi spuščalo v dolino na nadmorski y.. J 1500 m. Kljub tropskemu pasu, je zrak na tej ^ 111 precej bolj svež kot v nižinah. Iz Sentanija v Prjlnien0 Prdet' vsak dan eno latalo redne linije. eakala nas je gruča domačinov s spominki. Kombi ]j- Jc °dpeljal do prostega hotela. Vse hotelske zmog-sb je namreč zasedla avstralska vojska na huma-l,ar«i misiji. Wamena leži v osrčju Irian Jaye, dostop je možen le z letalom. Dolina reke Baliem je med najbolj naseljenimi ter najbolj kultiviranimi območji na otoku. Prvi belec je prišel sem leta 1938, misijonarji pa so začeli delovati leta 1954. Le-ti so »zaslužni« za vsaj nekaj civilizacije v tem delu Indonezije. Neverjetno, koliko je v mestu različnih cerkva, ki so v primerjavi s hišami, kjer živijo domačini, prave vile. Nekatere pa bi po arhitekturi sodile v vsako moderno mesto. Konkurenca med različnimi verami je ogromna, prevladuje pa protestantska. Misijonarji med domorodci širijo vero, skrbijo pa tudi za zdravstvo. Imajo svoja letala (edino zanesljivo prevozno sredstvo na otoku), s katerimi prevažajo ljudi, hrano in ostale tovore. V mestu je zanimiva le tržnica. Pa bolj svinjarija okoli nje, kot vse drugo. Slastne ocvrte banane in druge ocvrte dobrote zaradi nje manj teknejo. Wamena je bila odskočna deska za avanture v dolini reke Baliem, kjer smo se srečali s prijaznimi domačini iz plemen Dani in Vali. Polona Rigler POSAVJE, KJER SO JUTRA BLIŽE SONCU Počitnice pri prijaznih Posavcih vam ponuja Mercator Hotel Sremič v Krškem Tedenski paket s polpenzionom v Hotelu Sremič in gostišču Tri lučke vas bo veljal 5.000 SIT dnevno-V paket sodi: uporaba savne v hotelu, ogled krških znamenitosti, večerja v gostišču pri Treh lučkah, izlet s presenečenjem, uporaba kegljišča in balinišča v hotelu. Zaposleni v Mercatorju in njihovi družinski člani imajo 5% popust. Informacije tel. 0608/21-838,21-015, fax.: 0608 490-50-41 DEVIŠKO ČISTO OKOLJE - ČISTI, N ARA VNI IZDELKI p Ki’ SMS d.o.o. ima sedež v Splitu, proizvodni obrat pa na planini delo Severno ot* Splita, v ekološko čistem okolju. Podjetje je začelo z f,es 01 ^eta 1989 z enim izdelkom - sardelno pasto in 4 zaposlenimi, da-i^krPa zaposlenih izdeluje 23 različnih izdelkov. Paleto sestavljajo tr ,Ucno pristni in tradicionalni dalmatinski izdelke, pripravljeni na Ic*0nalen način. r>jihPna značdnost vseh izdelkov je tehnološka obdelava, ki ohrani kj j^Ve naravne lastnosti. Nasoljena sardela je tipični primer izdelka, dr,il'2delan P° postopkih iz časov, ko razen soli še niso poznali ribe SMS izdeluje filete, ribje rUgih , K ^ Konzervansov. Iz nasoljene zvitke, sardelno pasto in druge delikatesne izdelke, značilne za Mediteran. Proizvodnja v SMS je ročna. Tudi za ceno dobička je namen podjetja ohraniti naravne in primarne lastnosti izdelkov. Cilj podjetja je prodor na tržišča razvitih držav. Od leta 1996 ima SMS veterinarsko izvozno številko, ki je nujen pogoj za plasiranje ribjih izdelkov na tržišču EU, Kanade in ZDA. V proizvodnjo ribjih izdelkov je vpeljan HACCP sistem (Hazard Analysis and Critical Point System), v proces poslovanja pa standard ISO 9002. Slovenskim potrošnikom je na voljo: 1. Ribji program - fileti sardel v olivnem ali sončničnem olju - slana riba je pripravljena kot filet, skrbno vložena v olje, kar daje ribi izredno bogat okus; - filet sardel s kaprami - filet, ovit okrog kapre in vložen v olje kot privlačnen in okusen zvitek, polna in okusna kombinacija za prigrizek, dekorativen dodatek; - SMS sardelna pasta je izdelana iz slane sardele, zmlete v kremasto maso, podobno ribji pašteti. Priporoča se kot namaz v kombinaciji z maslom in kot dodatek k kuhanim ribjim jedem. 2. Zeleni program Najširša paleta oliv, ki jih dopolnjujejo različne »polnitve« kot so kapre, rdeča paprika, mandeljni ... Pasterizirane in izkoščičene zelene olive se odlikujejo z nadpovprečno kakovostjo ploda, kar je rezultat nadzora, izgleda in okusa že pred predelavo. V zelenem programu so pasterizirane kapre le še pika na i. 3. SMS olivna olja Olivno olje predelujejo v več linij, med katerimi v Sloveniji tržimo LINIJO ARGENTUM (srebrna linija) -deviško olivno olje s harmonično uravnovešenim okusom in vonjem z visoko hranljivo vrednostjo. Olje je naravno, blagega okusa, primerno za vse vrste kuhanja in prelive. Z degustacijami in nagradno igro, ki jo pripravljamo v prvi polovici letošnjega leta, želimo izdelke SMS približati potrošnikom. Vse leto naj vas spremljata vonj in okus po Dalmaciji. SM a Zelišča in začimbe na balkonu V marsikateri kuharski knjigi boste zasledili recepte, ki priporočajo predvsem sveže začimbe in zelišča, ki obogatijo okus, dopolnijo jed, pomagajo pri prebavi ali kako drugače ugodno vplivajo na naše zdravje. Ker začimbe povečini po letu dni izgubijo svojo moč, vestne kuharice spomladi izpraznijo omaro in čez poletje raje uporabljajo sveže začimbe. Baziliko, drobnjak, zeleno, peteršilj, timijan, meliso, luštrek, rožmarin, pa tudi pehtran in vrtno krešo lahko gojimo v koritih na okenskih policah in balkonih, tako da jih imamo vedno sveže in ob pravem trenutku pri roki. Poganjkov in semen ni težko najti v specializiranih trgovinah ali na tržnici, tako da za gojenje potrebujete le še prostor za korito. Vseh naštetih začimb najbrž ne boste posadili, za lažjo odločitev pa preberite nekaj o vsaki. Bazilika Zagotovo je najpogostejša začimba v kuhinjah. V dietni prehrani nadomešča sol, vendar jo moramo uporabljati v manjših količinah zaradi poprasto - sladkega okusa. Popestri mesne in zelenjavne jedi, solate in zeliščno maslo, vsekakor pa ne sme manjkati v jedeh s paradižnikom. Jedem jo dodajamo tudi zato, ker vzbuja tek, pospešuje prebavo in preprečuje napenjanje. Ba-zilikin čaj umirja kašelj in živce, krepi spanec, pospešuje potenje in doječim materam pomaga pri tvorbi mleka. Drobnjak Gre za sorodnika česna, čeprav ima rahel okus po čebuli. Poleg česnovega olja vsebuje tudi vitamin C in železo. Dajemo ga v enolončnice, zelenjavno skuto in maslo, mešane solate, v jedi iz paradižnika, v juhe in omake, lahko pa ga uporabljamo tudi s kakšno drugo začimbo. Najboljši je surov, saj ku- han izgubi vso zdravilnost, posušen pa ni uporaben, zato ga za zimo ponavadi zamrznemo, če ga ne gojimo v lončku. Vzbuja tek, zaradi C vitamina in železa pa je koristen prav v pomladnem času, saj izboljšuje in čisti kri, pospešuje prebavo in odpravlja napihnjenost. Pehtran Ponavadi ga sicer gojimo na vrtu, vseeno pa kot grmiček lahko uspeva tudi na balkonu. 3aziti moramo le, da ni preblizu drugim zeliščem, saj vpliva na aromo bližnjih rastlin. Vsebuje eterična olja, čreslovino in grenčice. Z njim začinjamo omake, solate in ribje jedi, dodajamo ga h kumaricam, zeliščnemu kisu in zeliščni gorčici. Pri pripravi jedi uporabljamo le manjše, najbolj sveže lističe, za zimo pa ga lahko tudi posušimo. Okusen je s sladkorjem in verjetno vsi dobro poznate slastno pehtranovo potico s skuto. Šetraj Kot začimba je znan "jN predvsem v sredozemskih deželah. Je aromatičen, močnega vonja in poprastega okusa. Odlično se poda k fižolovim jedem, belemu ali rdečemu zelju, enolončnicam, omakam, uporabljamo ga pri ribjih jedeh, v klobasah in pri vlaganju kislih kumaric. Nikakor ne sme manjkati pri kuhi in peki jagnjetine. Uporabljamo liste in ste- belca in ga lahko kuhamo. Preprečuje nevščeno in včasih nadležno napenjanje, krepi želodec in črevo in preprečuje želodčne krče, v čaju deluje kot antiseptik želodca. Timijan ali materina dušica Svežo rastlino uporabljamo od pomladi do jeseni. Lističi in mladi poganj- 'V. ki imajo okus po klinčkih in majaronu. Najpogosteje ga dodajamo k svinjskemu mesu, divjačini in ovčetini. Znano je, da okrepi okus zajčje obare, nadevov za perutnino, omak z rdečim vinom ter paradižnikovih in gobjih jedi. Timijan je začimba in zdravilno zelišče hkrati-Njegov zdravilni učinek se bo p°' kazal na čisti koži obraza, ko g3 bomo dodali jedem, pomagal Pa bo tudi ljudem, ki se potijo z močnim vonjem. Če ga pripravimo kot čaj in ga osladimo z medom, b° odličen napitek, ki krepi živce, pr1' poročajo pa ga tudi pri telesni oslabelosti, bledici ali slabokrvnosti. P° ljudskem izročilu pa naj bi nentit' nim otrokom pomagal k boljši zbranosti. Melisa Raste vso pomlad in poletje in odlično uspeva v lonč- ,,, kih. Vonj lis-tov spominja na limono, zato je nepogrešljiva pri sladicah. Z listi sveže melise dopolnjujemo liščne in druge omake, sveže sola te, uporabljamo jih tudi za priplJ vo teletine in piščanca, pa tudi zJ juhe in zeliščni kis. Melisin čaj P° mirja živce in poleg prebavnih 01 ze' ganov krepi tudi srce. Pomaga pri krčih in motnjah spanja, izbijanju srca, slabemu počutju pri vremenskih spremembah, glavobolu in pri menstruaciji. Vrtna kreša ^rtno krešo gojimo na majhnih pladnjih, zato uspeva vse leto. Uporabljamo tenka stebelca z drobnimi listki. Po °kusu spominja na hren, zato z njo popestrimo svetle 0make, sveže in delikatesne solate, vmešamo jo lahko v skuto ter dodamo ribam ali svetlim juham. Zelo okusna in 2drava je v samostojni solati z dresingom ali z regratom in Mladimi koprivami. Kot solata spodbuja tek in ohranja telesno svežino. Iztisnjeni sok vrtne kreše čisti kri. Majaron Rastlina z rahlo grenkim okusom in močnim vonjem raste na prostem od maja do septembra. Z mladimi svežimi lističi majarona dopolnimo enolončnice, omake, juhe, jedi iz govejega in svinjskega mesa. Izboljša okus tudi jajčnim in sirovim jedem ter solatam. Majaron in timijan pogosto uporabljamo skupaj, saj šele združena ustvarita prefinjeno aromo. Zaradi vsebnosti eteričnih olj in grenčičnih snovi ima majaron tudi širok zdravilen učinek: krepi in pomirja želodec, pomirja črevesje, blaži bolečine v vnetem živcu, pospešuje mehčanje in izločanje sluzi in že-na vodo. Caj iz majarona lajša bljuvanje in vpliva na travno čiščenje želodca. Polnjeni šampinjoni Z zeliščno omako Nadev: 25 dag nekoliko večjih šampinjonov, 40 dag telečjih možganov, 1/2 čebule, 3 jajca, polovico rdeče in polovico zelene paprike. Omaka: 1/2 1 mesne juhe, kozarec sladke smetane, 1/2 čebule, šopek drobnjaka, kozarček belega vina, žlica masla, sol in poper. Gobam odstranimo bet, jih operemo ter v slanem kropu blanširamo. Gobje klobuke osušimo in položimo v namaščen pekač. Pripravimo nadev: na maščobi zasteklimo sesekljano čebulo, dodamo na kocke narezane možgane ter na kocke narezano papriko. Na vročini mešamo in ko masa posivi, umešamo še jajca in začinimo. Na hitro pomešamo, da jajca zakrk-njejo in odstavimo. S tem nadevom napolnimo gobje klobuke in v vroči pečici pečemo 10 minut. Omako pripravimo tako, da na maslu zasteklimo drobno sesekljano čebulo, katero zalijemo z belim vinom in zdušimo. Nato zalijemo s smetano, začinimo in rahlo prekuhamo. Na krožnik najprej polijemo malo omake, nato pa priložimo še nadevane gobje klobuke. Rožmarin Ta sredozemska rastlina bo glede na zadnja vroča poletja zagotovo uspevala tudi na naših balkonih. Jedem doda rahlo pikanten okus, zato ga uporabljamo pri pripravi divjačine, rib, jagnjetine in govedine. Odlično se poda k sredozemski zelenjavi in solatnim polivkam ter nekaterim vloženim jedem. Kot tudi mnoge začimbe tudi rožmarin pripomore k teku in ugodno deluje na prebavo. Rožmarinov čaj zdravi slabosti želodca, pri ženskah znižuje visok krvni tlak v meni, rožmarinov kis pa hladi, krepi in poveča prekrv-Ijenost telesa. v Špageti z gobami in paradižnikom 40 dag špagetov, 50 dag šampinjonov, 4 žlice olja, 1 čebula, sol, poper, 30 dag olupljenih paradižnikov, 1/2 žličke origana, nariban parmezan. Sesekljano čebulo pražimo na maščobi. Ko svetlo zarumeni, dodamo na tanke rezine narezane očiščene šampinjone, strt česen ter sol in poper. Nad šibkim ognjem pražimo 10 minut ter ob tem pogosto mešamo. Dodamo šeolupljen in narezan paradižnik in dušimo še 20 minut. Od časa do časa premešamo. Špagete skuhamo al den-te, jih odcedimo, zabelimo z omako, potresemo z zdrobljenim origanom, kosmiči masla in naribanim parmezanom. Andrej Remškar NAGRADNA KRIŽANKA Rešitve pošljite do 20. aprila 2000 na naslov: Poslovni sistem Mercator, Center za obveščanje. Dunajska 107, Ljubljana. Za pravilno rešitev križanke v prejšnji številki časopisa, prejmejo nagrade: Marija Perko, Slivice 34, 1381 Rakek, Ivica Pirnat, Bognarjeva pot 24, 1210 Ljubljana Jože Mohar, Nabrežje 15, 1330 Kočevje. Nagrade bomo poslali po pošti. POSLEDICA POTEGA PETELINA NA PUŠKI NJIVA PO ŽETVI ZASUK LIKOVNA PRIREDITEV SVOD DOMAČA OBLIKA IMENA JANEZ ZLOG V BESEDI MOZAIK GL MESTO AFRIŠKE DRŽAVE KRAJ V BANATU (IZCRK: RIMELEI PODLOZENJE OBLEKE Z VATO LADJA Z DVEMA JAMBOROMA SMISEL, RAI50N POVRŠNOST, nena- tančnost NEMŠKI POIJTIK (IZCRK; KESONI METRIČNI POUDAREK GORA V PALESTINI POSNETEK, PONAREDEK LUČAJ EUZABJTA (KRAJSEj OSJE GNEZDO ZABAVNI KVARTET (IZ ČRK; MERSAL1 VELIKO ŽIVINO- REJSKO POSESTVO VRSTA OBUVALA NEOTESANEC KORALNI OTOK V MIKRONEZIJI PRISTAŠ ETATIZMA DEL KROŠNJE OJDIPOVA MATI HRVAŠKI SKLADATELJ (MILKO, OPERA'KUGA' IME IGRALKE MACGRASV ZNIŽANA NOTA G IVAN CANKAR plAVNI STEVNIK OBREME- NJENPST STEZO POKOJNIK DALMAt UME NAS JAZZOVSKI STROKOVNJAK (AlEKSANDERI 16JN21. ČRKA REKA V ZAHODNI SLOVENIJI KAMNINA IKRAVEC IME MANEKENKE CAMPBELL . PEČAT, ŠTAMPILJKA MLApiC NOČNE PTICE PIVSKI VZKLIK OMLAČEN SNOP KRAJ V BpŽINI LAŠKEGA IME IGRALCA MINEA FILM KUROSAVE IVANA KOBILCA OSEBNI ZAIMEK POŽEUENJE ŠTAJERSKI IZRAZ ZA MUDE KRAVE skM CER LATINSKA OBLIKA IMENA ALOJZ SAMEC ZVITE GOZDNE ŽIVALI MAJHNO TELO BENEDIKTINSKI SAMOSTAN NA BAVARSKEM SESTAVIL JOŽE PETELIN PREUREJEVALEC NPR. PROSTORA RAVNODUŠEN ČLOVEK EDWARD IKRAJSE) NAGRADNA IGRA ——Mpp*'' ZADENITE ROMANTIČNO POTOVANJE V PARIZ ZA DVE OSEBI! Izrežite kavno skodelico z embalaže Jl katerekoli turške kave Jacobs ali odgovorite na nagradno vprašanje: KATERO KAVO JACOBS IMAM NAJRAJE? Izrezano skodelico kave ali odgovor na nagradno vprašanje pošljite na naslov: Jacobs, p. p. 18, 1351 Brezovica, najkasneje do 10. maja 2000. POTEGOVALI SE BOSTE ZA LEPE NAGRADE: • petdnevno potovanje v Pariz za dve osebi • 3 vikend potovanja v Rim za dve osebi • 12 fotoaparatov z albumom za fotografije • 400 unikatnih Jacobsovih skodelic za dva. Žrebanja bodo potekala v živo v oddaji Pod srečno zvezdo na POP TV. KR0NUNG Kronung V polfinalnem žrebanju sodelujejo vse ovojnice, ki bodo na naš naslov prispele 3 dni pred posameznim žrebanjem. V finalnem žrebanju sodelujejo vse ovojnice, ki jih bomo prejeli najkasneje do 10. 5. 2000. Polfinalna žrebanja bodo 2. 4., 16. 4. in 30. 4. 2000, finalno žrebanje pa 14. 5. 2000. Aroma, ki zbližuje Organizator nagradne igre je podjetje Kraft Jacobs Suchard, Jacobsgasse 3, A-l 147 Wien. Nagradna igra traja od 15. 3. do 10. 5. 2000. Nakup ni pogoj za sodelo^11 v nagradni igri. Za sodelovanje v žrebanjih zadostuje že odgovor na nagradno vprašanje. Nagrajence bomo obvestili po pošti. Izidi žrebanja bodo objavljen' na teletekstu POP TV, na straneh od 366 do 369.