148 Bilateral deficit in hand grip strength and knee extension and flexion in rela- tion to deadlift performance in trained individuals Abstract The phenomenon in which the force produced by maximal contraction of both limbs is less than the sum of the forces produced by the individual limbs is called bilateral deficit (BLD) and is observed in different movement patterns and types of muscle con- traction. The aim of this study was to examine the presence of BLD during grip test and isometric extension and knee flexion tests, among recreational and highly-trained weightlifters, and to examine the association between BLD and 1RM of the deadlift. The study involved 18 recreational and highly trained subjects who performed maximal strength tests: grip test and isometric knee extension and flexion tasks. The results showed the presence of BLD only during knee extension (p = 0.040), and a trend for knee flexion (p = 0.068), but not during grip test (p = 0.958). There were no associations between BLD and 1RM (both absolute and nor- malized values). In the future, a more detailed measurement protocol and the selection of more homogeneous group of athletes with similar training process would be necessary to better investigate the relationship between BLD and deadlift performance, but the results of our study can serve as a starting point for further research. Keywords: bilateral deficit, bilateral facilitation, handgrip strength test, deadlift Izvleček Pojav, ob katerem je sila, proizvedena ob maksimalni kon- trakciji obeh okončin, manjša od vsote sil, proizvedenih s posameznima okončinama, imenujemo bilateralni deficit (BLD). Pojav BLD je mogoče opaziti pri različnih gibalnih vzorcih in tipih mišične kontrakcije. Namen raziskave je bil preveriti morebiten BLD pri maksimalnem stisku pesti in izometričnem iztegu ter upogibu kolena pri rekreativnih in visoko treniranih dvigalcih uteži ter preučiti povezanost BLD pri teh treh nalogah z 1RM mrtvega dviga. V raziskavi je sodelovalo 18 rekreativnih in visoko treniranih preisko- vancev, opravili so izometrične meritve jakosti iztegovalk in upogibalk kolena ter test jakosti stiska pesti, nazadnje pa izvedli 1RM pri mrtvem dvigu. Rezultati so pokazali BLD le med iztegom kolena (p = 0,040) in trend pri upogibu kole- na (p = 0,068), medtem ko BLD pri stisku pesti ni bilo (p = 0,958). Povezav med BLD in 1RM (tako absolutno kot tudi normalizirano vrednostjo) ni bilo. V prihodnje bi bilo treba podrobneje zastaviti protokol meritev in izbrati bolj homo- gene skupine s podobno zgodovino treninga, s čimer bi lahko bolje preučili povezanost med BLD in zmogljivostjo mrtvega dviga, rezultati naše raziskave pa lahko služijo kot izhodiščna točka nadaljnjih raziskav. Ključne besede: bilateralni deficit, bilateralna facilitacija, stisk pesti, mrtvi dvig Miha Pešič, Sara Gloria Meh, Daniel Djurić, Žiga Kozinc Bilateralni deficit pri stisku pesti ter iztegu in upogibu kolena v povezavi z zmogljivostjo mrtvega dviga pri treniranih posameznikih raziskovalna dejavnost 149 „ Uvod Mišična jakost je ključna komponenta v dolgoročnem razvoju športnika, saj je eden najpomembnejših pogojev za kakovostno izvedbo gibalnih nalog in zmanjšanje tveganja za poškodbe. V številnih športih vadbene vsebine temeljijo na povečanju in vzdrževanju mišične jakosti (Luk, Win- ter, O‘Neill in Thompson, 2014). Jakost je ključnega pomena v ekipnih športih, saj je pozitivno povezana z uspešnostjo izvedbe skokov in doskokov, šprintov ter spremem- be smeri. V športih, kot sta troboj moči in olimpijsko dviganje uteži, je pomen jakosti še večji, saj je neposredno povezana s tek- movalnim dosežkom (Latella, Teo, Spathis in van den Hoek, 2020; Pearson, Spathis, van den Hoek, Owen, Weakley in Latella, 2020). Raziskave o zakonitostih izražanja jakosti so tako ključne za številne športnike. Pojav, ob katerem je sila, proizvedena ob maksimalni kontrakciji obeh okončin, manj- ša od vsote sil, proizvedenih s posamezni- ma okončinama, imenujemo bilateralni deficit (BLD) (Henry in Smith, 1961; Škara- bot, Cronin, Strojnik in Avela 2016; Turnes, Silva, Konsin in Detanico, 2019; Aune, Roaas, Lorås, Nynes in Aune, 2023). Zaznati ga je pri različnih gibalnih vzorcih in tipih mišič- ne kontrakcije. Mehanizmi BLD so zaradi svoje kompleksnosti v veliki meri še vedno neznani. Bolj konsistentno je opazen pri di- namičnih gibanjih v primerjavi z izometrič- nimi, in sicer je večji v spodnjih okončinah kot v zgornjih. Študije sicer poročajo o pre- cej različnih vrednostih; za iztegovalke ko- lena je razpon vrednosti v literaturi denimo od –11,7 ± 9,7 % (Škarabot, Cronin, Strojnik in Avela, 2016). Rezultati raziskav tudi naka- zujejo, da se poveča s hitrostjo kontrakcije (Bobbert, de Graaf, Jonk in Casius, 2006; Škarabot idr., 2016), še posebej je opazen pri balističnih ali eksplozivnih gibalnih akci- jah. BLD je bil v nekaterih študijah povezan s športno zmogljivostjo; Bračič in sodelavci (2010) so na primer opazili povezavo med BLD in zmogljivostjo pri šprinterjih, pri kate- rih so opazili manjšo proizvodnjo skupne- ga impulza sile na štartne bloke in manjše hitrosti iz bloka pri šprinterjih z višjim BLD med skokom z nasprotnim gibanjem. Novejša raziskava (Aune idr., 2023) je celo pokazala, da naj bi bil BLD bolj značilen za proksimalne mišične skupine v primerjavi z distalnimi, saj je bila pri izvedbi enono- žnega iztega kolena maksimalna hotena kontrakcija večja kot ob izvedbi iste vaje z obema okončinama, medtem ko pri upogi- bu gležnja teh razlik ni bilo opaziti. Povezava med BLD pri testu stiska pesti in športno uspešnostjo je slabše raziskano področje. Do zdaj je bila izvedena samo ena raziskava na judoistih med sedečim in stoječim položajem (Turnes idr., 2022). Re- zultati niso pokazali povezave med BLD in gibalnimi akcijami, specifičnimi za judo, so pa ob stisku pesti BLD zaznali le med stoje- čim položajem, kar nakazuje, da je BLD ver- jetno povezan z zahtevo po vzdrževanju stabilnosti (Škarabot idr., 2016; Turnes, Silva, Kons in Detanico, 2022). To sta v predho- dni študiji podprla tudi Magnus in Farthing (2008), ki sta primerjala velikost BLD med izvajanjem potiska z nogami (angl. leg press) in stiska pesti ter vaje z večjo in manjšo posturalno stabilnostjo. Večji BLD sta opazila pri potisku z nogami, ne pa tudi ob stisku pesti. V drugi študiji je BLD pri sti- sku pesti bil opažen, a le pri posameznikih z dominantno levo roko, pri čemer je bila med bilateralno kontrakcijo sila zmanjšana le na močnejši strani (Cornwell, Khodiguian in Yoo, 2012). Večji BLD je mogoče opaziti tudi pri starajoči se populaciji, saj so Kim, Hwang in Kang (2021) poročali o manjši maksimalni jakosti stiska pesti dominantne in nedominantne roke ter ob bilateralnem stisku pri ženskah v pozni menopavzi v pri- merjavi z mlajšimi ženskami. Ob tem so za- ključili, da lahko ocena maksimalnega stiska pesti oceni BLD in tveganje za srčno-žilne bolezni pri ženskah v pozni menopavzi. Iz omenjenih raziskav lahko sklepamo, da je v izometričnih kontrakcijah BLD običajno zaznati, medtem ko se pojavljajo mešani rezultati konkretno pri testu jakosti stiska pesti. Upoštevati bi bilo treba tudi stopnjo treni- ranosti posameznika, saj rezultati nekaterih raziskav (Howard in Enoka, 1991; Turnes idr., 2022) nakazujejo, da ima stopnja trenira- nosti lahko učinek na pojav BLD. Howard in Enoka (1991) sta v svoji raziskavi pri ne- treniranih posameznikih med izvedbo maksimalnih izometričnih gibov pokazala prisotnost BLD, medtem ko je bila pri tre- niranih dvigalcih uteži opažena bilateralna facilitacija – ta se pojavi, ko je sila, proizve- dena z obema okončinama hkrati, večja od vsote sil, proizvedenih z vsako okončino posebej (Howard in Enoka, 1991). Vendar pa to ne velja pri vseh športih. Mroz (2013) je pri igralcih bejzbola in golfa poročal, da ni bilo razlik v BLD med začetniki in treni- ranimi ob izvajanju gibalnih nalog, kot so upogib komolca, priteg k prsim, potisk s prsi, potisk z nogami in upogib kolena. Je pa bila pri nekaterih nalogah pri netrenira- nih posameznikih v primerjavi s treniranimi nepričakovano opazna večja bilateralna fa- cilitacija, še posebej pri potisku z nogami (Mroz, 2013). Ker je bil v raziskavah do zdaj prepoznan potencialen vpliv treniranosti in ker je BLD morda odvisen od zahtev po sta- bilnosti in posledično različen pri različnih nalogah, smo s to raziskavo želeli preveriti prisotnost BLD pri dveh različnih nalogah, in sicer pri maksimalnem stisku pesti ter pri izometričnem iztegu in upogibu kolena pri rekreativnih in visoko treniranih posa- meznikih. Namen naše raziskave je bil torej preučiti, ali se bilateralni deficit pojavi pri rekreativnih in visoko treniranih dvigalcih uteži ter ali je BLD pri teh dveh nalogah po- vezan z dvignjenim največjim bremenom (1RM) pri mrtvem dvigu. „ Metode Preiskovanci V raziskavi je sodelovalo 18 preiskovancev (12 moških in 6 žensk; starost: 25,3 ± 6,1 leta, razpon = 19–46 let; telesna masa: 74 ± 16,9 kg, razpon = 62–98,6 kg; odstotek tele- sne maščobe 19,4 ± 3,21 %, razpon = 11,5– 29,9 %; mišična masa: 65,5 ± 0,71 kg, razpon = 42,6–69,7 kg). Udeleženci so poročali o rednem izvajanju vadbe proti uporu (tre- nažni status: 4,1 ± 2,8 leta), v svoj trenažni proces so vključevali mrtvi dvig vsaj enkrat na teden, kar je bil tudi pogoj za vključitev v raziskavo. Izključitveni kriteriji so bile huj- še poškodbe ali bolezen v zadnjih šestih mesecih pred izvedbo raziskave ali boleči- ne, ki bi lahko vplivale na izvedbo meritev. Po predstavitvi morebitnih tveganj, koristi in poteka raziskave so preiskovanci izpolnili informirano privolitev v sodelovanje pri raziskavi, ki je v skladu s Helsinško deklaraci- jo. Preiskovancem je bila predstavljena tudi možnost odstopa od raziskave med pro- cesom brez posledic. Raziskavo je potrdila Komisija Republike Slovenije za medicinsko etiko (št. 0120-690/2017/8) in je v skladu z zahtevami raziskovalne etike. Potek študije Raziskava je prečno-presečna, za vse pre- iskovance je bil potreben le en obisk. Pre- iskovancem smo naročili, naj na meritve pridejo spočiti, naj zaužijejo primeren energijski obrok in poskrbijo za hidracijo. Sočasno sta meritve opravljala dva prei- skovanca. Preiskovancu smo najprej opisali potek raziskav, tveganja in koristi. Izpolnil je list z osebnimi podatki ter kratek vprašalnik o zgodovini poškodb in značilnostih trena- žnega procesa, na koncu pa še informirano 150 privolitev k sodelovanju v raziskavi. Zatem je sledilo ogrevanje, in sicer 5 min stopanja na višjo podlago, dinamične raztezne vaje celotnega telesa po 10 ponovitev (kroženja – glave, ramen, rok, bokov, kolen, gležnjev) in 5 krepilnih vaj (10 počepov z dvigom na prste s 4- ali 6-kilogramsko utežjo, 10 eno- nožnih mrtvih dvigov s 4- ali 6-kilogramsko utežjo, 10 upogibov komolca v supinira- nem in proniranem položaju podlakti s 4- ali 6-kilogramsko utežjo v vsaki roki ter 10 enonožnih dvigov mostu). Preiskovanci so nato opravili meritve jakosti stiska pesti, meritve jakosti iztegovalk in upogibalk ko- lena ter oceno 1RM pri vaji mrtvi dvig. Merilni postopki Prvi sklop meritev je bil opravljen z roč- nim dinamometrom za vrednotenje ma- ksimalne jakosti mišic podlakti. Merjenec je opravil po dve poskusni meritvi in dve največji hoteni kontrakciji stiska pesti v vsa- kem pogoju. Merjenci so meritev opravili dvakrat posamično na vsaki roki in dvakrat z obema rokama hkrati. Med ponovitvami so imeli vsaj 30 sekund odmora. Zabeleži- li smo največje sile, ki jih je preiskovanec dosegel v unilateralnih in bilateralnih po- skusih. Preiskovanec je držal dinamometer oziroma dinamometra tako, da je imitiral položaj mrtvega dviga, z rahlim upogibom rame in komolcem v iztegnjenem položaju (Slika 1). Merjenec je stisnil in zadržal dina- mometer z največjo možno silo vsaj pet se- kund. Preiskovance smo med testiranjem glasno verbalno spodbujali. Slika 1. Merjenje jakosti stiska pesti z dinamome- trom Drugi sklop meritev je bil opravljen na izo- metričnem dinamometru (S2P, Science to Practice) z vgrajenimi senzorji sil (model 1-Z6FC3/200 kg) z namenom vrednotenja največje izometrične jakosti upogiba in iz- tega kolena (Slika 2). Meritve smo opravili kvazirandomizirano in uravnoteženo, kar pomeni, da smo v nekaterih primerih začeli z upogibom, nato z iztegom ter prav tako v nekaterih primerih z bilateralnim iztegom oziroma upogibom in nato z unilateralnimi iztegi oziroma upogibi in obrnjeno. Dina- mometer je bil pred testom kalibriran po navodilih proizvajalca. Preiskovanec se je usedel na stol dinamometra, pri tem je bil celoten hrbet v stiku z naslonjalom. Nasta- vitve stola so bile prilagojene tako, da je bilo prostora med sedežem in nogo toliko, da ni oviral izvedbe posamezne naloge in da je bila os kolenskega sklepa poravnana z osjo dinamometra. Prav tako je bila de- lovna noga preiskovanca v nevtralnem položaju, brez zunanje in notranje rotacije v kolčnem sklepu. Ročica dinamometra je bila prilagojena dolžini noge preiskovanca, vpetje je bilo tako nad lateralnim maleo- lom (5 cm proksimalno) in močno zate- snjeno. Za boljšo stabilnost med testom je bilo preiskovancu naročeno, naj uporablja ročici na robu sedeža za oprijem. Za vsako nalogo je merjenec opravil 3 poskusne po- novitve s 50, 75 in 90 % ocenjene največje zmogljivosti, tem so sledile 3 ponovitve največje hotene kontrakcije, med katerimi so bili enominutni odmori. Tudi pri tej nalo- gi so imeli preiskovanci pri vsaki ponovitvi glasno verbalno spodbudo. Slika 2. Položaj preiskovanca med merjenjem jakosti upogiba in iztega kolena Za merjenje maksimalne jakosti pri mr- tvem dvigu so merjenci izvedli 1RM za to vajo. Ogrevanje so začeli s prazno palico ter postopno dvigovali breme po lastnem občutku. Po nekaj ogrevalnih serijah so izvajali le po eno ponovitev pri nadaljnjih bremenih, da bi se izognili vplivom utru- jenosti. Ogrevanje, dodajanje bremena in odmor so si preiskovanci lahko določili sami, pri izvedbi pa so bili glasno verbalno spodbujani. Za testiranje 1RM so imeli na voljo 3 ponovitve. V analize smo vzeli tako absolutni 1RM (v kg) in 1RM, normaliziran na telesno maso (kg/kg). Pri vseh nalogah smo BLD izračunali po uveljavljeni formuli (Škarabot idr., 2016): Statistična analiza Statistična analiza je bila opravljena v pro- gramu IMB SPSS Statistics 25 (IBM, New York, USA). Za vse parametre smo izraču- nali opisno statistiko (povprečne vrednosti, standardni odklon, minimum in maksi- mum). Normalnost porazdelitve podatkov smo preverili s Shapiro-Wilkovim testom in histogramom. Prisotnost BLD smo pre- verili z enosmernim t-testom z referenčno vrednostjo 0. Za ugotavljanje povezanosti spremenljivk smo uporabili Pearsonov ko- relacijski koeficient (r), pri čemer smo re- zultate interpretirali kot: 0,1–0,29 majhna povezanost; 0,3–0,49 zmerna povezanost; 0,5–0,69 velika povezanost; 0,7–0,89 zelo velika povezanost; 0,9–0,99 popolna pove- zanost (Akoglu, 2018). Pri ordinalnih spre- menljivkah ali nenormalno porazdeljenih spremenljivkah smo uporabili Spearmanov korelacijski koeficient (ρ). Statistična značil- nost je bila sprejeta pri stopnji zaupanja α < 0,05. „ Rezultati Preiskovanci so poročali, da se z dviganjem uteži ukvarjajo povprečno 4,1 ± 2,8 leta (razpon = 1–10). Povprečen 1RM pri vaji mr- tvi dvig je znašal 156,6 ± 45,2 kg (razpon = 95–225 kg) oziroma 2,0 ± 0,41 kg/kg tele- sne mase (razpon = 1,3–2,7 kg/kg telesne mase). Opisna statistika za vse spremenljiv- ke sile in navora v obeh testnih nalogah ter vrednosti BLD so v Tabeli 1. Enosmerni t-test je pokazal statistično zna- čilen BLD pri nalogi iztega kolena (−5,13 ± 9,78 %; p = 0,040) ob sicer precejšnjem raz- ponu (od −15,84 do 18,12 %). Podobno se je kazalo glede BLD pri upogibu kolena, ven- dar BLD ni dosegel statistične značilnosti (−5,32 ± 11,60; p = 0,068), razpon vrednosti pa je bil še večji (od −41,89 do 14,73). Ne- doseganje statistične značilnosti gre najbrž pripisati izrazitejši variabilnosti med oseba- mi. Pri testu stiska pesti ni bilo statistično raziskovalna dejavnost 151 značilnega BLD (0,06 ± 4,56; p = 0,958), pri čemer so bile vrednosti enakomerno porazdeljene okoli vrednosti 0 (razpon od −9,23 do 9,92). Rezultati so podrobneje pri- kazani tudi na Sliki 3. Povezave med BLD pri različnih nalogah niso bile statistično značilne (vsi r < 0,39; vsi p > 0,222). Prav tako nismo zaznali po- vezav med BLD in 1RM pri mrtvem dvigu (vsi r < 0,27; vsi p > 0,068) ter ravno tako ne povezav med BLD in treniranostjo v letih (vsi ρ < 0,36; vsi p > 0,148). BLD pri iztegu kolena je bil v zmerni korelaciji s telesno maso preiskovancev (r = 0,66; p = 0,003). Smer korelacije nakazuje, da so imeli prei- skovanci z večjo telesno maso nižji BLD ali celo bilateralno facilitacijo. Statistično zna- čilnih povezav nismo ugotovili niti takrat, ko smo korelacijske analize opravili ločeno po spolu. „ Razprava Namen raziskave je bil preveriti prisotnost BLD pri maksimalnem stisku pesti ter izo- metričnem iztegu in upogibu kolena pri rekreativnih in visoko treniranih dvigalcih uteži ter povezanost BLD pri teh dveh na- logah z 1RM mrtvega dviga. Ugotovili smo, da je BLD prisoten pri nalogi iztega kolena, vendar to ne velja za nalogo upogiba kole- na in stiska pesti. Prav tako nismo ugotovili povezanosti med BLD in 1RM pri mrtvem dvigu. Prva ugotovitev, da je bil BLD prisoten pri nalogi iztega kolena, je bila pričakovana, saj so tudi predhodne raziskave (Škarabot idr., 2016; Aune idr., 2023) potrdile pojav BLD ob iztegu kolena ter ob izvajanju izometrične- ga hkratnega iztega kolka in kolena (Mac- Donald, Losier, Chester in Kuruganti, 2014; Donath, Siebert, Faude in Puta, 2014; Be- urskens, Gollhofer, Muehlbauer, Cardinale in Granacher, 2015). Verjetno je prisotnost BLD odvisna od zahtev gibalne naloge po stabilnosti trupa in sklepov (Škarabot idr., 2016; Turnes idr., 2022). Turnes idr. (2022) so na judoistih pokazali, da je bilo BLD ob stisku pesti zaznati samo med stoječim po- ložajem, kar nakazuje na povezanost BLD z zahtevo po vzdrževanju stabilnosti. Rezul- tati raziskave Magnusa in Farthinga (2008) so v skladu z našimi ugotovitvami pokazali BLD ob izvajanju potiska z nogami, med- tem ko tega ni bilo opaziti pri nalogi stiska pesti. Ob gibanju kolčnega in kolenskega sklepa je poleg zahtev po posturalni sta- bilnosti za zagotovitev stabilnosti sklepa v primerjavi z gibanjem zapestnega sklepa zahtevana tudi večja koaktivacija sinergi- stov in antagonistov. Ne moremo izključi- ti, da so se razlike v velikosti BLD v njihovi raziskavi pojavile tudi zato, ker je stisk pesti statična gibalna naloga, potisk z nogami pa dinamična (Magnus in Farthing, 2008). Čeprav se stisk pesti morda zdi primerna gibalna naloga za oceno BLD, na rezulta- te testa stiska pesti (in tudi na prisotnost BLD) vplivajo telesna drža in koti v sklepih (Turnes idr., 2022). Med sedečim položajem se z upognjenim komolčnim sklepom mi- nimalizira pojav kompenzacij giba, med stoječim položajem pa so hkrati potrebne še posturalne prilagoditve s sinergističnim delovanjem mišic trupa in ramen. Izte- gnjen komolčni sklep rezultira v nekoliko večji dolžini tistih flektornih mišic podlahti, Tabela 1 Opisna statistika Spremenljivka Povprečje SO Min Max EXT – leva (bilateralno) (Nm) 289,4 89,7 130,0 4 67, 0 EXT – leva (unilateralno) (Nm) 314,8 116,7 125,0 509,0 EXT – desna (bilateralno) (Nm) 289,7 92,5 112, 0 445,0 EXT – desna (unilateralno) (Nm) 302,8 97,9 116, 0 459,0 FLEX – leva (bilateralno) (Nm) 143,2 40,2 61,2 209,0 FLEX – leva (unilateralno) (Nm) 164,6 62,3 75,3 332,0 FLEX – desna (bilateralno) (Nm) 154,3 46,4 59,3 223,0 FLEX – desna (unilateralno) (Nm) 155,8 50,7 47,7 223,0 Stisk pesti – leva (bilateralno) (kg) 52,8 14,0 31,0 78,0 Stisk pesti – leva (unilateralno) (kg) 53,3 14,3 30,0 78,0 Stisk pesti – desna (bilateralno) (kg) 53,7 15,8 30,0 88,0 Stisk pesti – desna (unilateralno) (kg) 53,2 15,3 28,0 82,0 EXT – bilateralni deficit (%) –5,13 9,78 –15,84 18,12 FLEX – bilateralni deficit (%) –5,32 11, 6 0 –41,89 14,73 Stisk pesti – bilateralni deficit (%) 0,06 4,56 –9,23 9,92 Opomba. EXT = izteg kolena; FLEX = upogib kolena; SO = standardni odklon. Slika 3. Vrednosti BLD pri posameznih nalogah, s prikazom individualnih vrednosti 152 ki se pripenjajo proksimalno od sklepa (npr. povrhnja upogibalka prstov [m. flexor digi- torum superficialis]), kar privede do večje sposobnosti za generiranje sile pri stisku pesti glede na odnos med dolžino in silo (Turnes idr., 2022). Višje vrednosti sile pri testu stiska pesti pri iztegnjenem komol- cu v primerjavi z upognjenim potrjuje tudi starejša raziskava (Su, Lin, Chien, Cheng in Sung, 1994). Starejša raziskava je na dvigalcih uteži na- kazala prisotnost bilateralne facilitacije (Ho- ward in Enoka, 1991), zato smo predvidevali, da bi se s treniranostjo posameznikov lah- ko BLD zmanjševal. Vendar v naši raziskavi povezave med BLD in 1RM pri mrtvem dvi- gu (tako absolutne kot normalizirane vre- dnosti) nismo zaznali. V nekaterih športih ugotovitve kažejo tudi v nasprotno smer – Turnes idr. (2022) so pri judoistih ugotovili, da se s treniranostjo posameznika (najmanj 10 let izkušenj) BLD vse bolj izrazi. Vzrok za to bi lahko bil večinoma unilateralni način treninga; tudi v omenjeni raziskavi so av- torji omenili, da v večini primerov judoisti izvajajo gibe z dominantnejšo stranjo te- lesa. Obenem raziskava Cornwella in so- delavcev (2012) kaže, da je BLD povezan z dominantnostjo okončine. Domnevamo lahko, da so nekateri preiskovanci v naši raziskavi v trening vključevali tudi unilate- ralne vaje, kar je lahko pomembno vplivalo na izraženost BLD in s tem na izračunane korelacije. V nadaljevanju bi bilo smiselno preveriti povezave med BLD in uspešnostjo v športih moči, pri čemer je ključno, da se natančneje določi trenažna zgodovina in v raziskave vključi bolj homogena skupina posameznikov. Širše gledano literatura kaže, da je BLD po- vezan z uspešnostjo le v nekaterih športih oziroma gibalnih nalogah (Železnik, Slak, Kozinc in Šarabon, 2022). Manjši BLD je učinkovit za posameznike, ki v svojem špor- tu izvajajo več bilateralnih akcij, medtem ko je v večini skupinskih športov za boljšo telesno zmogljivost potrebna unilateralna izvedba gibalnih akcij. Železnik idr. (2022) so s pregledom literature ugotovili, da je v tem primeru povečanje BLD z unilateral- nimi vajami pri treningu proti uporu lahko celo koristno in nakazuje boljšo športno pripravljenost, je pa obenem treba omeni- ti, da imajo na BLD vpliv tudi živčno-mišični dejavniki, kot so inhibicija mišične aktivaci- je, koaktivacija antagonistov in vzdraženost (angl. spinal excitability). Omenjeni dejavni- ki imajo lahko pomembno vlogo v poveza- vi med BLD in unilateralno izvedbo gibanja, hkrati pa so lahko živčno-mišični dejavniki pomembni, kadar želimo zmanjšati BLD ali celo pripeljati osebo do bilateralne facilita- cije (Škarabot idr. 2016; Janzen, Chilibeck in Davison, 2006). Omeniti je treba nekaj omejitev raziskave. Imeli smo majhen vzorec ljudi, prav tako so bili preiskovanci neenakomerno porazde- ljeni po spolu (večje število moških udele- žencev), zato je rezultate težje posplošiti na širšo populacijo. Prav tako je treba omeniti, da niso bili vključeni preiskovanci, ki se pro- fesionalno ukvarjajo z jakostnim športom, kot sta olimpijsko dviganje uteži ali troboj moči. Kot omejitev raziskave bi lahko nave- dli tudi, da preiskovanci predhodno niso bili seznanjeni z gibalnimi nalogami. Na podla- gi izsledkov raziskav (Secher, Rube in Elers, 1988; Škarabot idr., 2016) ima lahko sezna- njenost z nalogo učinek na BLD in bi lahko v tem primeru celo povzročila bilateralno facilitacijo (Howard in Enoka, 1991; Secher, 1975). V prihodnje bi bilo treba izvesti več raziskav, ki bi bolj celostno preučile pove- zanost BLD in mrtvega dviga. Prav tako bi bilo v pregled smiselno vključiti tudi druge sklepe, saj je ob izvedbi mrtvega dviga v gib vključenih več sklepov in mišic (Martin- -Fuentes idr., 2020). Predhodne raziskave so pokazale, da lahko večji BLD na zmogljivost vpliva negativno ali pozitivno, odvisno od narave športa (Železnik idr., 2022). Zato je ključno, da v nadaljevanju preučimo more- bitno povezanost BLD in športne zmoglji- vosti v posameznih športih. „ Zaključek Bilateralni deficit je pojav, ob katerem je sila, proizvedena ob maksimalni kontrakciji obeh okončin, manjša od vsote sil, proizve- denih s posameznima okončinama. Če po- znamo BLD posameznega športnika, lahko trenažni proces usmerimo v zmanjšanje ali povečanje BLD. Rezultati naše raziskave so pokazali, da je BLD prisoten pri nalogi iz- tega kolena, vendar to ne velja za preostali dve nalogi. Ker pri drugih nalogah nismo opazili BLD, lahko sklepamo, da je BLD od- visen od kompleksnosti naloge in zahtev po stabilizaciji gibalne naloge. Dodatno smo ugotovili, da ni bilo povezanosti med BLD pri nobenem testu in 1RM pri mrtvem dvigu. Vzrok je morda to, da so nekateri preiskovanci v naši raziskavi v trening vklju- čevali unilateralne vaje, kar lahko občutno vpliva na izraženost BLD in s tem na izraču- nane korelacije, zato je v prihodnje treba v raziskavo vključiti bolj homogeno skupino posameznikov s podobnimi trenažnimi procesi. Naj omenimo še, da je BLD zelo občutljiva mera, zato je natančna izvedba meritev ključna za odkrivanje povezav. „ Literatura 1. Androulakis-Korakakis, P., Fisher, J., Koloko- tronis, P., Gentil, P. in Steele, J. (2018). Redu- ced Volume ‘Daily Max’ Training Compared to Higher Volume Periodized Training in Powerlifters Preparing for Competition- —A Pilot Study. Sports, 6(3), 86. https://doi. org/10.3390/sports6030086 2. Aune, M. A., Roaas, T. V., Lorås, H. W., Nynes, A. in Aune, T. K. (2023). Bilateral Force Deficit in Proximal Effectors Versus Distal Effectors in Lower Extremities. Research quarterly for exercise and sport, 1–9. Advance online pu- blication. https://doi.org/10.1080/02701367.2 023.2166893 3. Beurskens, R., Gollhofer, A., Muehlbauer, T., Cardinale, M. in Granacher, U. (2015). Effec- ts of heavy-resistance strength and balan- ce training on unilateral and bilateral leg strength performance in old adults. PloS one, 10(2), e0118535. https://doi.org/10.1371/ journal.pone.0118535 4. Bobbert, M. F., de Graaf, W. W., Jonk, J. N. in Casius, L. J. (2006). Explanation of the bila- teral deficit in human vertical squat jum- ping. Journal of applied physiology (Bethes- da, Md.: 1985), 100(2), 493–499. https://doi. org/10.1152/japplphysiol.00637.2005 5. Bračič, M., Supej, M., Peharec, S., Bačić, P. in Čoh, M. (2010). An investigation of the influ- ence of bilateral deficit on the counter-mo- vement jump performance in elite sprinters. AN INVESTIGATION OF THE INFLUENCE OF BILA- TERAL ... Kinesiology, 42, 73–81. 6. Cornwell, A., Khodiguian, N. in Yoo, E. J. (2012). Relevance of hand dominance to the bilateral deficit phenomenon. European jour- nal of applied physiology, 112(12), 4163–4172. https://doi.org/10.1007/s00421-012-2403-z 7. Donath, L., Siebert, T., Faude, O. in Puta, C. (2014). Correct, fake and absent pre-informa- tion does not affect the occurrence and ma- gnitude of the bilateral force deficit. Journal of sports science & medicine, 13(2), 439–443. 8. Ferland, P.-M. in Comtois, A. S. (2019). Clas- sic Powerlifting Performance: A Systematic Review. Journal of Strength and Conditio- ning Research, 33(1), S194–S201. https://doi. org/10.1519/JSC.0000000000003099 9. Henry, F. M. in Smith, L. E. (1961). Simultane- ous vs. Separate Bilateral Muscular Contrac- tions in Relation to Neural Overflow Theory and Neuromoter Specificity. Research Quar- terly. American Association for Health, Physi- cal Education and Recreation, 32(1), 42–46. https://doi.org/10.1080/10671188.1961.1076 2069 raziskovalna dejavnost 153 10. Howard, J. D. in Enoka, R. M. (1991). Maxi- mum bilateral contractions are modified by neurally mediated interlimb effects. Jo- urnal of applied physiology (Bethesda, Md.: 1985), 70(1), 306–316. https://doi.org/10.1152/ jappl.1991.70.1.306 11. Kim, J.-S., Hwang, M.-H. in Kang, N. (2021). Bilateral Deficits during Maximal Grip Force Production in Late Postmenopau- sal Women. Applied Sciences, 11(18), 8426. https://doi.org/10.3390/app11188426 12. Latella, C., Teo, W.-P., Spathis, J. in van den Hoek, D. (2020). Long-Term Strength Adap- tation: A 15-Year Analysis of Powerlifting Athletes. Journal of Strength and Conditio- ning Research, 34(9), 2412–2418. https://doi. org/10.1519/JSC.0000000000003657 13. Luk, H.-Y., Winter, C., O’Neill, E. in Thompson, B. A. (2014). Comparison of Muscle Strength Imbalance in Powerlifters and Jumpers. Journal of Strength and Conditioning Rese- arch, 28(1), 23–27. https://doi.org/10.1519/ JSC.0b013e318295d311 14. MacDonald, M., Losier, D., Chester, V. L. in Kuruganti, U. (2014). Comparison of bilateral and unilateral contractions between swim- mers and nonathletes during leg press and hand grip exercises. Applied physiology, nutri- tion, and metabolism = Physiologie appliquee, nutrition et metabolisme, 39(11), 1245–1249. https://doi.org/10.1139/apnm-2014-0040 15. Magnus, C. R. A. in Farthing, J. P. (2008). Gre- ater bilateral deficit in leg press than in han- dgrip exercise might be linked to differences in postural stability requirements. Applied Physiology, Nutrition, and Metabolism, 33(6), 1132–1139. https://doi.org/10.1139/H08-101 16. Martín-Fuentes, I., Oliva-Lozano, J. M. in Muyor, J. M. (2020). Electromyographic activity in deadlift exercise and its vari- ants. A systematic review. PLOS ONE, 15(2), e0229507. https://doi.org/10.1371/journal. pone.0229507 17. Mroz, T. J. (2013). Prevalence of bilateral de- ficit in trained men. (Order No. 1543427, Southeastern Louisiana University). ProQuest Dissertations and Theses, 85. Pridobljeno z https://www.proquest.com/dissertations- -theses/prevalence-bilateral-deficit-trained- -men/docview/1447009381/se-2 18. Pearson, J., Spathis, J. G., van den Hoek, D. J., Owen, P. J., Weakley, J. in Latella, C. (2020b). Effect of Competition Frequency on Strength Performance of Powerlifting Athletes. Journal of Strength and Conditio- ning Research, 34(5), 1213–1219. https://doi. org/10.1519/JSC.0000000000003563 19. Secher N. H. (1975). Isometric rowing strength of experienced and inexperienced oarsmen. Medicine and science in sports, 7(4), 280–283 20. Secher, N. H., Rube, N. in Elers, J. (1988). Strength of two- and one-leg exten- sion in man. Acta physiologica Scan- dinavica, 134(3), 333–339. https://doi. org /10.1111/ j.174 8 -1716 .198 8 .tb 0 850 0. x 21. Su, C. Y., Lin, J. H., Chien, T. H., Cheng, K. F. in Sung, Y. T. (1994). Grip strength in different positions of elbow and shoulder. Archives of physical medicine and rehabilitation, 75(7), 812–815. 22. Škarabot, J., Cronin, N., Strojnik, V. in Avela, J. (2016). Bilateral deficit in maximal force production. European Journal of Applied Physiology, 1 16(1 1–12), 2057–2084. https://doi. org/10.1007/s00421-016-3458-z 23. Turnes, T., Silva, B. A., Kons, R. L. in Detani- co, D. (2022). Is Bilateral Deficit in Handgrip Strength Associated With Performance in Specific Judo Tasks? Journal of Strength and Conditioning Research, 36(2), 455–460. https:// doi.org/10.1519/JSC.0000000000003441 24. Železnik, P., Slak, V., Kozinc, Ž. in Šarabon, N. (2022). The Association between Bilateral Deficit and Athletic Performance: A Brief Review. Sports (Basel, Switzerland), 10(8), 112. https://doi.org/10.3390/sports10080112 Doc. dr. Žiga Kozinc Univerza na Primorskem Fakulteta za vede o zdravju Inštitut Andrej Marušič ziga.kozinc@fvz.upr.si