Kdo bo prvi varuh človekovih pravic? Milan Kučan predlaga Iva Bizjaka Ivo Bizjak bo za izvolitev moral dobiti dve tretjini poslanskih glasov (60). Ljubljana - Predsednik države Milan Kučan se je med številnimi kandidati za prvega varuha človekovih pravic v Sloveniji odločil, da za to funkcijo predlaga Iva Bizjaka z Zgornje Bele pri Preddvoru, sicer pod- Eredsednika Slovenskih rščanskih demokratov in do nedavnega ministra za notranje zadeve. Ko smo Iva Bizjaka v pogovoru za prvi Glasov AS vprašali, kaj bo delal v prihodnosti, je dejal, da je "v igri" več variant in da bo tedaj, ko bo pogovor objavljen (in objavljen je v današnji številki), verjetno že kakšna manj. No, to se je tudi zgodilo! Predsednik države Milan Kučan naj bi včeraj že poslal v državni zbor predlog kandidature Iva Bizjaka za varuha človekovih pravic. Ali bo Bizjak na to funkcijo tudi izvoljen, je veliko odvisno od dogovora poslanskih skupin in od glasovanja v parlamentu, v katerem bo moral za izvolitev dobiti dve tretjini poslanskih glasov. Slišati je, da bo odločitev parlamenta med drugim vplivala na to, ali bodo krščanski demokrati še ostali v veliki koaliciji ali ne. • C. Z., slika: G. Sinik Pravni zastopnik Bornovih dedičev: Odločitev tržiške občine je neutemeljena Od Nemčije so po vojni lahko zahtevali odškodnino le nemški državljani, za premoženje, ki jim ga je zaplenila jugoslovanska oblast, ne pa jugoslovanski državljani, med katerimi je tudi Kari Born. menjena komisija pripravila poročilo, v katerem ^predlaga Tržič - Čeprav tržiška občina v denacionalizacijskem postopku dedičem Bornovega Premoženja še ni izdala odločbe, je že znano, da bo oegativna. To odločitev utemeljujejo s tem, da so Karlu Bornu zaradi njegovega židovskega porekla premoženje že med vojno odvzeli Neuici in da bi potlej lahko odškodnino zahteval od nemškega rajna. Dediči Karla Borna, med njimi tudi 69-letna hči Elizabeta Born (na sliki) , ki se v teh dneh snet mudi v Sloveniji, ter njihov pravni zastop- nik se s to odločitvijo tržiške občine ne strinjajo in pravijo, da je pravno neutemeljena. Določba zakona o denacionalizaciji, na katero se sklicujejo v Tržiču, po mnenju odvetnika Mirjana Kuhlja iz Ljubljane velja le za tujce, ne pa za jugoslovanske državljane in torej tudi ne za Karla Borna, za katerega je s pravnomočno odločbo določeno, da ima naše državljanstvo. Sporno je tudi, da je občinska denacio-nalizacijska komisija najprej predlagala upravnemu organu, da ugodi zahtevku Bornovih dedičev za vrnitev premoženja, potlej pa je spre- zavrnitev zahtevka. Elizabeta Born, ki tudi po toliko letih življenja v italijanskem Mer-anu dobro govori slovensko in ki vedno rada zahaja v Slovenije, še posebej v nekdanje očetove gozdove, ob denacionalizacijskem zapletu pravi: "Moje korenine in korenine Se mojih dveh sestra so pognale v Tržiču, zato bi se Borni tja še vedno radi vrnili." (Več o razlogih, zakaj so v Tržiču zavrnili Bornov zahtevek, pišemo v prilogi Gorenjska.) • C.Z., slika: G. Šinik Napoveduje se nova orožarska afera • i Namesto dopolnitve poročila Janše, preiskava OM* JclkoKacin M. d. v., Po,» . "* *» "'" Ljubljana, 22. septembra -forocila o trgovini t orožjem Janez Janša ni dal v obravnavo vladi, pač pa mu R> je izročil v enem i/.vodu ob primopredaji, trdi sedanji obrambni minister Jelko Kacin. Ko je zahteval dopolnitve poročila, mu v prvem odgovoru na zastavljena vprašanja ni odgovoril, na drugo pismo pa odgovora sploh ni prejel. Zato poteka na ministrstvu za obrambo preiskava. Poročilo o trgovini z orožjem, ki ga je Jelko Kacin prejel ob primopredaji poslov obrambnega ministra od Ko so letos po novoletnih praznikih zaprli promet čez most čez Kokro, je bil hkrati napovedan tudi rok, da bo novi most zgrajen v osmih mesecih. Do H. aprila so dela Pot'kala po programu, takrat pa H je zakonito. V konglomeratu! skali, na katero naj bi "Prli temelje, se je pokazala razpoka m drla tO morali ustaviti. Dodatne raziskave na terenu so trajale stih mesece, /daj je vse nared za nadaljevanje del in čeprav tehnologija *n sodobni materiali omovocajo gradnjo tudi ie pri S stop «i, Jelkit Kacin ni Želel kimienliiuli, suj se. mu i.di to nekorektno, dokler za Slovenijo velja mednarodni embargo na prodajo orolja. Ugledu naše dr lave to vsekakor ne prispeva, nekatere vesti o trgovini z oroljem preko letališča Brnik pa je po Kacinovem mnenju le "kost za glodanje, vrlena na tuje dvorišče." Najhuje pri tem je, da nekateri posli, kot vse kale, niti še niso zaključeni. Zaključke preiskave bo minister Jelko Kacin posredoval vladi, ta pa drlavnemu zboru, ki naj bi odločal tudi o tem, kolikšni del in v kakšni obliki bo o tem Obveščena javnost. Vsi postopki, ki se pri tem vodijo so del "samooČišČevanja drlave", pri čemer je potrebno jasno razmejiti, kaj je bilo v strateškem interesu drlave (pomoč v orolju Hrvatski in BiH, lastno oborolevanje) in kolikšni del je bil tisti, s katerem so se posamezniki, ali pa celo ne samo ti, okoristili. Zato ne sprejema namigovanj v stilu "vprašajte mojega nekdanjega prijatelja, podpredsednika neke druge stranke", alt citiranja nekaterih medijev. Zadrlevonje dokumentacije nima nobenih političnih ozadij, je še poudaril Jelko Kacin, pač pa jim gre le za dopolnitev poročila, ki v marsičem ni korektno. Nekorektni se mu zdeli tudi poskusi Janeza Janše, da v te posle vpleta in krivi svoje nekdanje najolje sodelavce. • S. Z. lahko častniku omogoči obv ladovanje nekega bolj kom pleksnega vojaškega organizma, načrtovanje oper acij in njihovo izvajanje. Zato bo tudi v pnh(xlnje prihajalo do takih zamenjav. O številu zamenjanih poveljnikov pa tole! V normalnih državah se sko/.i določeno obdobje zamen).i)o vsi poveljniki To se bo zgodilo tudi pri nas, če ne v dveh, jia zagotovo v štirih letih. Čeprav sr upoi ablja termin 'zamenjava", gre v resnici za razvoj in napredovanje častnika, ki prevzema vedno bolj odgovorne dolžnosti. Preraščanje v slovensko vojsko je dolgo-tiajen proces; zaenkrat se ne soočamo z odvečnimi kadu. ampak nam ljudi celo pri manjkuje. Problem je predvsem v tem, da skušajo vsako lako zamenjavo uporabiti kot pos kus politične diskvalifikacije. "Mi se pripravljamo za začetek poskusne proizvodnje manevrskega streliva To ie tisto, česar največ porabimo in najbolj potrebujemo. V šestih mesecih slu ženja vojaškega toka je namreč zelo težko opraviti urjenje, če ni na voljo manevrskega streliva. Ker so l njim hude stiske, se želimo v najkrajšem času usposobiti za to, da bi povečanim potrebam za urjenje naših vojakov zadostili z lastno proizvodnjo manevrskega streliva. Ker sem Gorenjec, povem s ponosom, da bodo tudi na Gorenjskem potekale te stvari. Moramo se zavedati, da je nekdaj bila v Kranju puškama, ki se je potem preimenovala v Orbis. Tukaj se je proizvajalo odlično lovs; ko orožje, tukaj pa so tudi kvalificirani ljudje, ki take stvari obvladajo. Svoj del bodo prispevali tudi Poljanci, ki lahko s pridom izkoristijo svoje znanje iz zahtevne rudniške tehnologije pri novi proizvodnji. Kombinacija znanja obojih je dobra popotnica za to, da bi omenjeno Proizvodnjo usvojili čimprej-a proizvodnja ni vezana na rudniško jamo, ampak samo na pomožne objekte." Omenili ste nekdanjo kranjsko puškarno ozirom* podjetje Orbis. Zanima nas, ali se bo orozarska tradicijo v Kranju nadaljevala, pa tudi, kaj se dogaja z grosupeljsko izpostavo podjetjo Snelnik, kjer se je zaposlil tudi nekdanji direktor Orbi-sa? "Kar zadeva proizvodnjo, lahko rečem, da bo ta tudi • prihodnje. V prvi fazi bo vzdrževanje obstoječe oborožitve. Slovenija je v stiski kupila nekaj orožja, ki m najbolj kvalitetno, zal° bomo puškine cevi nadomCs" tili z drugimi. To je tipična puškarska dejavnost, ki sodi K vzdrževanju lahkega pehotnega orožja. Na to se intenzivno pripravljamo, vendar J^ še prezgodaj govoriti O točn' lokaciji. Ko bomo imeli od' govor na to, bomo javno* takoj seznanili in tudi p<>ka' zali to našo dejavnost. Kar zadeva javno podjMr Snežnik, podružnico Grosuplje, bomo vlado Repuh' like Slovenije do konca tega meseca seznanili z ugotovit' vami posebne medresorsk delovne skupine. Ix-ta si )c zelo natančno ogledala poslovanje tega pmijetja Seveu bomo predlagali tudi sprejel določenih sklepov in odU*-1/ tev. Ko bomo tO pripravil«-bomo o tem seznanili tuđ javnost " • Stojan Saje Igor Bavčar: Dokumentacije o orožju je dovolj O teh dogodkih je javno spregovoril tudi nekdar'l[ (tedanji) notranji minister l^ot Havčar, ki je zdoj podoredsedntk liberalne demokracije Slovenije rOVt^m je, (ta v notranjem ministrstvu obstaja veliko dokumentov *' trgovini g oroljem, (udi o poslih na letališču Brm* komentiral pa je, da gre za ponoven poskus lansira"!'^ afere, kot je to le počel Jane; Janša v ptimcnt orož)" "j mariborskem letališču, v primeru prisluškovanja t ,r['' Zlobca skratka zu potrebe dnevnega političnega ob"n' nasanja. Sklep o tem, da se razišče del trgovanja z on'*lf 'f ki je bil v interesu drlave, m del, prt katerem 90 posamezniki ali skupine okoriščale, je po mneniu Bavid J *e star, in prav bi DUO, da se tiuli uresniči Dokument'"'! za to je v notranjem ministrstvu dovolj. • S. Z. Valjavec / Odgovorna urednica: (.copoldma Uredniška politika: neodvisni nestrankarski politično informativni poltcilnik s poudarkom na dogajanjih na Gorenjskem / Predsednik časopisnega sveta: Ivan Bi/jak / Direktor bi (lavni urednik- ^ Valjavec / Odgovorna urednica: (.copoldina Bogataj / Novinarji In uredniki: Helena Jclovčan, Jo/c Kosnjck, I-ca Mencinger, Sloian Saje, Darinka Sodri, Vilma Stanovnik, Manja Volčjak. < veto /- | Danica Zavrl/lebir. Andrej Zalar, Štefan Zargi / Lektoriranje: Marjeta VoaIič / Fotografija: Uora/d ^imk / Priprava ia tisk \l. tU \,i Kranj llsk: l\».l|.ije DELO M'K. 1'isk Časopisov in revij, I, j**' ur* GLAS 1 J"«"9 /Uredništvo, naročnine, oglasno trtenje: Zoisova I.Kranj, telefon: 22.1-111, tclcfai: 222-917 / Mali oglasi: tele Ion 223444 •sprejemamo neprekinjen.. M ni dnevno na avtomatskem odzivniku. ft ("asopisno podjetje (K IRLNJSKI GLAS vsak dan od 7 do 15. ure / Časopis t/haia ob torkih in petkih Naročnina trimesečni obračun - individualni naročniki ima|o .'0 odstotkov popajaja /a tujino letna naročnina 140 DLM Oglasne s« KU ANI ceniku Prometni davek po stopnji S odstotkov v ceni časopisa (mnenje RMI 23/27-92), CfcNA IZVODA H<),(X) Sil v Sest let po obnovi naj bi dobilo Visoko novega gospodarja Bo za Tavčarjev dvorec skrbela nadškofija Škofjeloški izvršni svet bo občinski skupščini predlagal oddajo Tavčarjeve domačije v 30-letni najem Ljubljanski nadškofiji. Za obdelavo zemlje, turizem in gostinstvo bo poskrbel visoški sosed. Škofja Loka, 22. septembra - Na seji škofjeloške vlade, ki je bila v celoti posvečena izbiri dolgoročnega najemnika Tavčarjevega Visokega, sta svoje programe predstavila dva ponudnika: Danijel Vehar iz Gorenje vasi m predstavniki Ljubljanske nadškofije. Tretja ponudnica je zaradi časopisnega članka, ki je izšel le dan pred sejo, in napovedoval njen izid, od predstavljanja odstopila. Nadškofija zagotavlja začetek dejavnosti po enem letu od sklenitve pogodbe, zahteva pa tudi predkupno pravico. Ker smo celotno problematiko in ponujene programe podrobneje opisali v zadnji številki našega časopisa v prilogi Anno 973, v tokratnem poročilu tega ne bomo ponavljali, pač pa zapisali le tisto, kar seje pri obravnavi tega slišalo. Danijel Vehar ni prepričal članov izvršnega sveta o tem, da ima za seboj resne strokovne, pa tudi finančne možnosti, saj ni želel razkriti, kdo je v ekipi, ki je pripravljala program za pre- vlaganja, kako bodo združili hlev in nastanitvene možnosti v gospodarskem poslopju. V nasprotju s tem, pa sta imela predstavnika Ljubljanske nadškofije pomožni škof Alojzij Uran ter predsednik škofijskega odbora za mladino Milan Knep zelo jasne odgovore: denar za ureditev dvorca, nastanitvenih možnosti v gospodarskem poslopju ter dela zunanjih površin (za rekrea- Z letoviščarji do para konj "Skriti adut", s katerim so predstavniki Ljubljanske nadškofije nastopili pri razlagi svojih načrtov za Visoko (to pojasnjuje tudi, zakaj niso leteli širše obrazložiti svojega programa, ko smo pripravljali predstavitev za prilogo Anno 973), j^bil dr. vet Matej Demšar, kije na šefi izvršnega sveta Škofje Loke, kot uspešen gospodar Tavčarjevemu dvorcu sosednje Debeljakove domačije, nastopil s svojim orisom razvoja. V njem ugotavlja, da edinstvena arhitektura, kulturni pomen ter lega in razpoložljiva kmetijska zemljišča opredeljujejo razvoj v dveh smereh: razvoj kmetijstva in razvoj turizma. Kmetijstvo naj bi se razvijalo predvsem v smeri Živinoreje (govedoreja, konjereja, možna Je tudi reja drobnice), zato bo bodočemu najemniku Visokega predlagal (pod)najem kmetijskih zemljišč, saj nova namembnost visoškega gospodarskega poslopja ne dopušča več uporabe v kmetijske namene. V zapiskih starega očeta je prebral, da so leta 1923 uz letoviščarji zaslužili par konj", zato ni dvoma o tem, da je razvoj turizma nedvomno perspektiven. V ta namen namerava obnoviti mlin in žago, ki naj bi ohranil elemente starega poslopja, služil pa bi gostinski dejavnosti. Za to ima pripravljeno že izhodiščno projekt" no dokumentacijo, obnovljen jez pa nudi možnost ureditve male hidroelektrarne na mlinska kolesa. Ob jezu naj bi uredil kopališče, izposojo Čolnov, v sadovnjaku pa šotorišče (camp). Poleg kopanja, čolnarjenja in jahan-ja,predlaga načrtno spodbujanje hoje v naravi z obiski turističnih kmetij, obisk gozdne učne poti (ki je v nastajanju), v omejenem obsegu lovskega turizma, pozimi pa bi za manj zahtevne smučarje postavili tudi prenosno vlečnico. Dejavnost, ki jo načrtuje Nadškofijski ordinariat bi se z njegovimi načrti vsekakor dopolnjevala. vzem gospodarjenja Visokega. Iz njegove razlage je bilo mogoče razumeti, da je osnovni njihov cilj v tem, da Visoko ostane v rokah domačinov, da pa v gospodarskem interesnem združenju (po 500, členu Zakona o gospodarskih družbah) ne bodo ^kah dobička. Prepričljivih odgovorov niso dobili tudi O «Wn, od kod denar /a nujna cijske dejavnosti), ki naj bi služili duhovno-izobraževal nemu centru, bo zagotovil Nadškofijski ordinariat Ljubljanske nadškofije, in sicer tako, da bo center s svojo dejavnostjo začel v enem letu po podpisu pogodbe, medtem ko so se za gospodarjenje s preostalimi zemljišči, razvijanjem gostinske in preostale turistične ponudbe dogovorili z gospodarjem sosednje kmetije dr. vet. Matejem Demšarjem, ki se je z obnovo domačije (ravnokar zaključuje obnovo hleva) že zelo izkazal. Matej Demšar - v izogib morebitnim nesporazumom naj zapišemo poudarek s seje, da ni v nikakršnem sorodu s predsednikom izvršnega sveta Vincencijem Demšarjem - je tudi bil na seji prisoten in prisotnim v pisni in ustni obliki razložil svoje načrte tako, da je ostalo odprto le še vprašanje, kako bo z odprtostjo Visokega kot kulturnega spomenika. Seveda ne samo na ravni vprašanja enega izmed članov izvršnega sveta: "Kje in do kdaj bo na Visokem odprt Sank?", temveč kako bo dostopna Tavčarjeva spominska soba, spomenik in grobnica. Predstavniki Cerkve so zagotovili, da bo vse to dostopno ob vseh normalnih urah, gostinska ponudba pa naj bi se razvijala predvsem v skladu z načrti Mateja Demšarja. Po predstavitvah jc izvršni svet o izbiri razpravljal in sklepal na za javnost zaprtem delu seje, kjer je sklenil predlagati občinski skupščini, da Visoko da v dolgoročni najem Ljubljanski nadškofiji. Sklenili so, da zahtevajo ponovno cenitev sedanje vrednosti Visokega, občinska skupščina pa naj bi izvršni svet pooblastila, da o najemu vodi pogajanja. Pred obravnavo na skupščini bodo gra-divo o tem ponovno obravnavali. Š. Žargi IZ GORENJSKIH PARLAMENTOV IZ GORENJSKIH PARLAMENTOV Neuspel tudi drugi sklic Naslednja seja zvečer? Delegati dveh zborov kranjske občinske skupščine so bili v sredo že drugič nesklepčni Kfanj, 23. septembra - V sredo popoldne naj bi delegati družbenopolitičnega zbora in zbora združenega dela Kranjske občinske skupščine spravili pod streho dnevni red PredpočiiiiiSkih sej, vendar so bili tudi tokrat premalo Številčni. Ponovna nesklepčnost /a ™<>r združenega dela niti ni tako presenetljiva, saj v tem goni že len čas krojita '^itininost dela samo dva a'i celo en delegat. Bolj čudna |e oesaintereiiranoft v d i užhenopolitičnem /h»ru, ki naj bi v bistvu Oblikoval občinsko politiko, P;i je vodilno vlogo tudi že Pred časom prepustil /boru Kr»jevnih skupnosti. BI nameček pa je hi' prav tako že drugi« čen. v sredo nesklep ,lsti. ki so prišli, so bode Datirali o tem, kdaj nai bi se naslednjič sestali, da ne °odo spet prišli zastonj. Sekretarka /bora jc namreč povedala, da se je ose ni delegatov opravičilo zaradi zdravstvenih razlogov, neka ti ti zaradi prezaposlenosti, nekateri pa so manjkali kar tako Iden od delegatov je opozoril na deljen delo\m čas v marsikaterem podjetju m predlagal, naj bi uro naslednjega sklica prema kmli na pozneje, na osmo zvečer, ob čemer pa jc protestirala njegova kolegica, češ po službi in obveznostih v družini sem zvečer kot ožeta cunja, nesposobna za konstruktivno odločanje. Na pol za šalo in na pol zares je zatem padci še predlog, da bi se lahko sestali tudi zgodaj zjutraj, ob štirih, če bi v tem primeru dosegli sklepčnost. Kakorkoli že, dejstvu, da sc mandat sedanji občinski skupščini (kljub podaljšanju) izteka, da so delegati naveličani in da so pred vrati nove volitve, na ka- tere se v strankah že pripravljajo, sc pri iskanju vzrokov za vnovično nesklepčnost dveh zborov ni mogoče ogniti. Sam dnevni red namreč ni tako nezanimiv (prevladuje prostorsko urejanje), niti nepomemben, da bi delegati zaradi tega ne prišli. • II. J. HjPi Trgovina • poh M *czm itvon ^POSEBNA PONUDBA: ^ ORTOPEDSKI iJLV JOGI EJ^^^&fefc. 064 403-871 FITNES STUDIO SAVNA • SOLARIJ 2T22-11-33 ODPRT VSAK DAN od pon do pet od 9 - 22.30 sob od 10.- 21., ned. od 9.-11,30 In od 15.-19. NOVO • 3. OKTOBRA OB 17. URI PRIČETEK OTROŠKE AEROBIKE FITNES • AEROBIKA Zakaj Bevk ni dobil nagrade? Kranj. 22. septembra - Komisija je predlagala direktorja Iskre Števci Nika Bevka, vendar se je upravni odbor odločil drugače, menda na posredovanje Dušana Šešoka. Združenje Manager bo danes popoldne v Postojni podelilo letošnjo nagrado manager leta, imena nagrajenca pred podelitvijo žal ne smemo objaviti, lahko pa napišemo, da nagrade ne bo prejel direktor kranjske Iskre Števci Niko Bevk, kakor so pričakovali. Bevka je gredlagal kljub gorenjskih direktorjev. Komisija je Nika ievka izbrala kot najbolj uspešnega managerja leta, pri tem pa seveda uporablja stroga merila. Vendar upravni odbor predloga komisije ni sprejel, kar se je zgodilo prvič. Na seji upravnega odbora je menda posredoval direktor Iskre holdinga Dušan Šešok in vse Kaže, da se je upravni odbor odločil drugače v izogib neprijetnostim. Lahko torej le rečemo, da se vojna med Iskro holdingom in Iskro Števci nadaljuje. • M.V. Slovenski proizvod - Slovenska kakovost Danes otvoritev, v ponedeljek podelitev znakov SQ. Na 27. jesenskem sejmu ponudba za široko potrošnjo in velika gobarska razstava. Kranj, 23. septembra • Minister za znanost in tehnologijo dr. Rado Bohinc bo danes (petek) ob 10. uri v Kranju odprl Četrto strokovno specializirano sejemsko prireditev Slovenski proizvod - Slovenska kakovost. Od okrog sto neposrednih in posrednih razstavljalcev tokrat kandidira za modri, zlati in zeleni znak SQ okrog 150 proizvodov in storitev. Podelitev znakov je predvidena v ponedeljek ob pol enih popoldne, danes (po otvoritvi) ob pol enih pa bo srečanje tujih veleposlanikov in gospodarskih svetnikov akreditiranih v Sloveniji. Mednarodnopodjetje za kontrolo kakovosti in količine blaga (INSPECT) bo jutri, v nedeljo in ponedeljek na sejmu dajalo informacije o metodologiji in kriterijih za kontrolo živil, ocenjevanja govedi in prašičev ter različne opreme in lesa. Na Jesenskem sejmu v hali A bo do 27. septembra sejem po ugodnih cenah za izdelke široke potrošnje, kranjska Gobarska družina pa predstavlja veliko razstavo gob in prepoznavanje strupenih m nestrupenih gob za obiskovalce. Za obiskovalce je vstopnina po 200, za študente in starejše pa 100 tolarjev. Organizirane šolske skupine, vojaki in invalidi imajo prost vstop. • A. Z. Zbor krajanov KS Velesovo Velesovo - Predsednik KS Velesovo v kranjski občini Franc Cebulj v nedeljo, 25. septembra, ob 9. uri v dvorani v Adergasu sklicuje zbor krajanov. Obravnavali bodo poročilo o uresničevanju letošnjega in programa del v zadnjih štirih letih ter finančno poročilo. Na dnevnem redu pa je pod zadnjo točko tudi odstop predsednika KS. Družabno srečanje Kranj - V krajevni skupnosti Kranj Center je bilo v minulih dneh več prireditev ob letošnjem krajevnem prazniku. Sklepna s košarkarskim turnirjem na igrišču Osnovne šole Simon Jenko DE Center in Ekonomske šole bo jutri, 24. septembra. Turnir se bo začel opoldne, ob 15. uri pa so vsi krajani v KS Kranj Center povabljeni na igrišče na družabno srečanje. • A. Ž. SOCIALDEMOKRATSKA STRANKA SLOVENIJE TABOR SOCIALDEMOKRATSKE STRANKE SLOVENIJE Zaupanje v prihodnjost Slavnostni govornik predsednik SDSS Janez Janša sobota, 24. september 1994, ob 13. uri Celje - Lokrovec KRANJSKI ODBOR SPSS ORGANlZIRAhhl=HJy:T«T?l AVTOBUSNI PREVOZ ZA ČLANE IN NEČLANE. ODHOD BO V SOBOTO, OB 10. URI IZPRED HOTELA R EIN ^V« PRIDRUŽITE SE NAM... v Celju ! »C «75 40 let meteoroloških opazovanj na Kredarici Službovanje na najvišjem delovnem mestu Nova avtomatska meteorološka postaja na Kredarici pomeni začetek avtomatizacije meritev in računalniškega prenosa podatkov v Ljubljano. Ljubljana - Hidrometeorološki zavod Slovenije bo ob 40-letnici neprekinjenih meteoroloških opazovanj na Kredarici pripravil v nedeljo ob enajstih dopoldne pri Triglavskem domu na Kredarici proslavo, ki bo predvsem srečanje nekdanjih in sedanjih opazovalcev vremena v Triglavskem pogorju. Pokrovitelj proslave je predsednik države Milan Kučan, udeležili pa se je bodo tudi nekateri ministri. Na željo ministra za okolje in prostor dr. Pavla Gantarja na proslavo tudi uglednih gostov ne bodo pripeljali s helikopterjem. "S praznovanjem 40-let-nice neprekinjenih meteoroloških opazovanj na Kredarici želimo opozoriti, da gre za opazovalnico na najvišji točki v državi in na to, da bomo z novo avtomatsko meteorološko postajo, ki jo bomo v kratkem vključili v redno delo, omogočili avtomatizacijo meritev in računalniški prenos podatkov s Kredarice v Ljubljano," je v sredo na novinarski konferenci v Ljubljani povedal namestnik direktorja hidrometeorološkega zavoda Miran Trontelj in poudaril, da se s tem obseg dela na Kredarici ne bo zmanjšal. Nasprotno: še več ga bo, saj bo tam zaživel tudi visokogorski ob- servatorij, v katerem bodo preskušali različne naprave. Hidrometeorološki zavod je ob jubileju omogočil tudi izdajo knjižice Vreme v visokogorju, v kateri Miran Trontelj opisuje zgodovino meteoroloških opazovanj na Kredarici, našteva vse dosedanje "uslužbence" na najvišjem delovnem mestu v državu in predstavlja značilnosti visokogorske klime v Triglavskem pogorju v vseh letnih časih. Na Kredarici je v štiridesetih letih opazovalo vreme 36 "visokogorskih uslužbencev" in med njimi jih je bilo tam 15 več kot leto dni. Najdlje, že več kot 25 let, službuje na Kredarici Janko Rekar, le tri leta manj pa sta tam že tudi Jernej Gartner in Franc Zupančič. Zdaj je v ekipi pet opazovalcev, razmišljajo pa že tudi o šestem. In kje bo proslava, če bo v nedeljo na Kredarici slabo vreme? Rezervna lokacija je sicer na Pokljuki, vendar je po napovedih meteorologov ne bo treba "uporabiti", saj bo v soboto in nedeljo lepo. Temperature, ki so bile v minulih dneh na Kredarici že krepko pod ničlo, naj bi se povzpele celo do deset stopinj Celzija ali še malo čez. Bomo videli?! C. Zaplotnik Denar za odpiranje novih delovnih mest Na vrsti aprilski prosilci Kranj, 23. septembra - Za denar, ki ga iz občinskega proračuna izvršni svet deli za odpiranje novih delovnih mest, se poteguje vrsta prosilcev. Tako je izvršni svet v sredo razdelil 14.500 mark v tolarski protivrednosti zadnjim desetim, ki so oddali vloge do srede aprila. Majski prosilci pridejo na vrsto kasneje. Injekcija iz občinskega proračuna je sicer skromna (od tisoč do dva tisoč mark), vendar so je podjetniki oziroma obrtniki, ki začenjajo na novo ali pa na novo le zaposlujejo, veseli. V zadnjem "paketu" dobitnikov so: trgovsko transportno podjetje Valter iz Goric, avtoprevozništvo Vojko Štular s Kokrice, podjetje za servis, proizvodnjo in trgovino električnih izdelkov Sept iz Hrastij, podjetje za proizvodnjo, storitve in marketing Cirles iz Tupalič, izdelava perila in konfekcije Venus z Golnika, okrepčevalnica Pizza Gala iz Sp. Bitenj, montaža in popravilo vodnih inštalacij Boris KoŠnik s Kokrice, Inženiring Fcdoor iz Kranja, gostilna pri Cilki z Zg. Brnika ter mizarstvo Franc Bizjak iz Praš. Vsi so že zaposlili nove delavce, vsak po enega. • II. J. Z zasedanja tržiškega izvršnega sveta Ljubeljsko stražnico bodo prenovili Po podpisu pogodbe se bo podnajemnik oktobra lotil obnove Tržič, 22. septembra • Odločitev o podpisu pogodbe za podnajem ljubeljske stružnice je bila tista točka dnevnega reda torkove seje izvršnega sveta, ki bo kmalu imela tudi navzven vidne učinke. Za oddajo kompleksa nekdanje stražnice pod Ljubeljem v podnajem tržiškemu podjetju TGT se je tržiški izvršni svet odločil že na prejšnji seji, tokrat pa je podrobneje pregledal določila pogodbe ob prisotnosti bodočega podnajemnika. Kot ie ugotovil Dušan Koren iz podjetja TGT, bo program mladinskega turizma nizkoprofiten, vendar pa bo pomemben za razvoj celotne podljubeljske doline. Glede na to je predlagal /nižanje najemnine na največ 2(KH) nemških mark mesečno. Najemnino naj bi Stanovanjska zadruga Gorenjske kot upravljalec objekta namenila za vzdrževanje objekta, njegova vlaganja v stavbo in okolico pa naj bi ocenili kot novo vrednost. Zato se je zavzel tudi za predkupno pravico v primeru, če bi prišlo do prodaje objekta. S takimi pogoji in določitvijo 10-letne dobe za podnajem sta se strinjali obe strani. Kot je med drugim povedal direktor Koren po seji, bo po podpisu pogodbe z občino predvidoma oktobra začel z nujnimi prenovitvenimi deli v stražnici. Po opremljanju kuhinje in sob naj bi že decembra letos sprejeli prve goste v preurejeni stavbi. S. Saje Zamuda pri gradnji mostu čez Kokro Most aprila, cesta pa konec leta Razpoka, ki so jo odkrili v skali, ko so aprila nameravali začeti graditi temelje, je gradnjo podaljšala še za enkrat toliko, kot je bil prvotno določen rok, zatika pa se tudi pri pridobivanju zemljišč za cesto. Kranj, 22. septembra - Kadar gre za konglomerat in na pogled trdno skalo, so gradbeniki vedno pripravljeni na "presenečenja." To, kar so sicer upali in kar bi predhodne raziskave terena tudi potrdile, vendar zato rok za izgradnjo ne bi bil nič krajši, stroški, ki bodo za 107 milijonov oziroma še enkrat večji od prvotno predvidenih, pa tudi nič manjši, seje zgodilo 8. aprila. Dela so morali ustaviti. Raziskave pa so terjale dodatno sanacijo skale oziroma kanjona na tem delu, kjer bo novi most čez Kokro. Bo pa, ko bo zgrajen in dela končana, ta del kanjona Kokre prav gotovo najbolj trden, saj je sanacija upoštevala tudi deveto potresno stopnjo varnosti. Uresničevanje največjega denarno gradnjo še enkrat projekta v kranjski občini se povečala. Vendar denar pri je začelo lani z ureditvijo nadaljevanju del ne bo ovira. Čirškega klanca in nekaterih Za letošnja dela ga je dovolj, obveznih cest oziroma dolo- prihodnje leto pa bosta mor- Nov most, ki bo zaradi dosedanje erozije dolg 50 metrov, globok pa 44, in bo tako daljši, višji in širši od sedanjega, ima tudi zelo "mestno" zasnovo in zato tudi na pogled ne bo suhoparen cestni viadukt, sta pojasnila predstavnik projektanta ini, Markelj iz podjetja Ponting in predsednik IS Peter Orehar. Zato bo recimo nekaj dražji, vendar z eno besedo: lep. Ko ga je v New Yorku predstavil inž. Gabrijetčič, je z njim vzbudil veliko zanimanje in simpatije, hkrati pa pripomogel na ta način tudi k svojevrstni promociji Kranja oziroma države Slovenije. pokažejo na enem od štirih temeljev, vendar zaradi tehnologije in materialov bo gradnja lahko potekala tudi do 5 stopinj mraza pozimi. Le m rojili lilS Most čez Kokro tudi ne bo zgolj navaden oziroma suhoparen cestni viadukt. čitve prometa na njih. Tako 10 takoj po novoletnih praznikih lahko zaprli promet na mostu čez Kokro. Ko pa so 8. aprila naleteli na razpoko v konglomcratni skali, so morali dela ustaviti. Jurij Vojska iz državne uprave jc na pogovoru z novinarji pojasnil, da so se po posvetovanju z geologi odloČili za sanacijo brežin Kokre. To so bila zelo zahtevna dela, ki bodo tudi ala inveslorja - Republiška uprava za ceste in občina Kranj zagotoviti skupaj za rekonkstrukcije ceste 300 milijonov tolarjev. Raziskave terena, ki so narekovale izdelavo sanacijskega programa za teren in sama sanacija so izvajalcu SCT vzele kar štiri mesar Zdaj kaže, da večjih presenc čenj na terenu pri gradnji mostu ne bo, čeprav se lahko zaključna dela (izolacije, asfaltiranje in izdelavo okrasnih betonskih elementov) bodo morali prilagoditi vremenskim razmeram. Zato naj bi bil most gotov konec marca oziroma aprila prihodnje leto, je pojasnil Niko Pižmoht iz podjetja SCT. Na vprašanje, koliko "trden" je zdaj ta rok za dokončanje, je predstavnik investitorja skupaj z. izvajalci oziroma razlagalci zatrdil, da ne bi smelo biti več težav in dodatnih zamikov. So pa težave, ki pa jih bodo do sredine tega meseca uspeli razrešiti, ko naj bi bile sklenjene pogodbe za rekonstrukcijo Ceste Staneta Žagarja in Oldhamske ceste, je ob predstavitvi tega dela kranjskega projekta, ki vključuje most in cesto, povedal podpredsednik IS Ferdo Rauter. Dela se bodo najprej začela na Cesti Staneta Žagarja, nato patudi na Oldhamski cesti, kjer je težav zaradi pridobitve potrebnih zemljišč trenutno še več. Pa tudi na Cesti Staneta Žagarja se bodo na desni strani od Jaka do križišča pri Ibiju treba odreči zaradi zemljišča kolesarski stezi. Podobno pa se pri enem lastniku zatika tudi na Likozarjevi cesti, kjer bodo zato uredili križišče s Cesto Staneta Žagarja in del proti že pred leti urejenemu odseku Likozarjevc ceste, Izvaja lec teh del bo Cestno podjetje Kranj, pogodba z njim pa jc že podpisana. Predvidena dela na teh oziroma na cestnem delu projetka vpadnice oziroma mestne ceste pa so načrtovana na 14 mesecev. To pa dejansko pomeni, da bo ob i/gradmi mostu aprilu prihodnje leto promet po cesti in če/, most spet lahko normalno stekel konec prihodnjega ali v začetku leta 1996. • A. Žalur IZ GORENJSKIH PARLAMENTOV Seja zborov občinske skupščine Jesenice Delavke Intexa pred skupščino Jesenice, 24. septembru - Delegate jeseniške skupščine so minulo sredo presenetile deluvke lntexu, ki stuvkajo in so s transparenti stule pred vrati občinske skupščine. Na skupnim /um-dunju premalo delegatov, da bi bila seja sklepčnu. Začeli bodo s prvo Mežakli. fu/.o sanacije odlagališča odpudkov nu Muli Precej nenavadno se je tokrat začelo zasedanje vseh treh zborov skupščine občine Jesenice, kajti delavke zasebnega podjetja Intex so minulo sicdo stavkale že tretji dan in so se s transparenti zbrale pred vrati občinske skupš čine. Čistilke Intexa že tretji mesec niso dobile plače in ne letošnjega regresa, direktor Bratko Košir jim tudi ne povrne stroškov za vožnjo na delo. Delajo torej zastonj in Se potne stroške si same plačujejo! Malodanc groteskno je zato bilo, da so stavkajoče delavke pred skupščinskimi vrati delile delegatom izjavo za javnost, ki jo je podpisal direktor Bratko Košir Delile so torej delodajalčevo pojas nilo, zakaj jim plač ne i/pla čuje, obenem pa so nosile transparente, ki so rotili de legate, naj jim vendarle po magaio, saj tudi one želijo živeti. Bratko Košir v tej njegovi izjavi za javnost med drugim pravi, da se je podjet ju zmanjšal obseg dela in da zato nima denarja za plače in opozarja, da bo tožil vsako gar, ki bo o podjetju Inlex, o njem in o njegovi ženi govoril ali pisal neresnice. Ko se je v takem vzdušju začelo skupno zasedanje zborov občinske skupščine, je predsednik v "mrtvem" času, kot je sam dejal - mislil je čas, ko verifikacijska komisija preverja prisotnost delegatov in sklepčnost - dal besedo predsednici sindikata v Intexu, ki je v kratkem nastopu opozorila na nežno sen položaj in prosila, naj vendarle skupščina nekaj uk rene. A ko se je "mrtvi" čas iztekel, v začetku ni bilo junaka v dvorani, ki bi se v/dignil m rekel besedo ali dve v spodbudo ali vsaj tolažbo delavkam, ki ikupaj s svojimi družinami v lesmci doma stradajo Ko so delavke Ze odšle, je proti koncu zasedanja delegat Stane Knž nar vendarle opo/onl na dogodek pred skupščino in položaj delavk in pozval, naj o tem Čimprej spregovori tudi jeseniški izvršni svet Tako bo izvršni svet o Intexu razpravljal na prvi prihodnji seji. Skupna seja vseh treh zborov skupščine občine Jesenice ni bila sklepčna in tako niso mogli razrešiti piedsednicc izvršnega sveta Rine Klin.u in ne sekretarja sekretariata za občo upravo in splošne zadeve skupščine občine le senice. Na ločenih sejah pa so sprejeli informacijo o piojek tu pitne vode. Ob tej ti k ki dnevnega reda jc delegat Božidar Lakota obtožil neka teie piedslavmke skupščine občine Jesenice, da so proti projektu polnilnice vode J n l > jana vodili pravo medijsko kampanjo, kai [e odločno /.mikal predsednik ikupicin* občine Jesenice, ki je trdil nasprotno. Občina je želela pomagati, vendar se je Prl projektu vedno zatikalo. P() nekaterih dogovorih v zadnjem času upajo, da bo voda Julijami končno vendaile tekla v steklenice Na sejah so sprejeli odlok j> gospodarskih javnih služban in predlog/a pienovo in p° večanje šolskega prostora v osnovni šoli Prežihov VoraiK in se bo tako jeseniška občina prijavila na natečaj za pridobitev sredstev, ki jih mini'" trstvo za šolstvo in Spor1 namenja šolam, ki imajo |"c več dvoi/menskega pouka. Ob predlogu za sanacijo odlagališča odpadkov n« Mah Mežakh so no kta)*1 razpravi ugotovili, da jc odlagališče nujno treba sanirati in začeti z gradnjo prve sanacije centralnega t>cllat5a" hšča komunalnih odpadki' na Mah Mežakli s predrag čunsko vrednostjo okoli milijona nemških maik d. Sedaj Rina Klinar, ministrica za delo, družino in socialne zadeve Državni denar naj le izjemoma gasi stisko podjetij pred zlomom Prihodnji teden bo minilo sto dni, odkar je Jeseničanka Rina Klinar zasedla ministrski stolček na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve, kjer je nasledila (tudi Gorenjko) Jožico Puhar. Ljubljana, 21. septembra - Rina Klinar, Jeseničanka z podjetjih, ki so v Koržetovem Javornika, je devetnajst let svoje poklicne kariere (po stroki skladu. Še zdaleč torej ne drži je sociologinja družine) vezala na domači kraj: bila je trditev, da ministrstvo ni izva- novinarka na Radiu Triglav Jesenice, nekaj časa tudi v. d. jalo teh nalog. Zavedamo se direktorja, zatem vodja strokovne službe SIS na Jesenicah in tudi, da bo ravno ohranjanje do letošnje pomladi predsednica občinske vlade. 21. junija je delovnih mest ostala ena od bila namesto Kranjčanke Jožice Puhar imenovana na mesto obsežnejših nalog tudi v pri- ministrice za delo, družino in socialne zadeve. Ni še napolnila hodnje: prekvalifikacija zapo- prvih sto dni ministrovanja, že vešče krmari med številnimi slenih, ko podjetja izkazujejo nalogami ministrstva, ki ima opravka z domala vsakim potrebe po drugih profilih, prebivalcem Slovenije od rojstva do groba (in čez). Ste ob jirihodu na ministrski položaj tudi vi opravili kadrovske "čistke", kakršne se sicer dogajajo ob zamenjavi ministrov? "Nasprotno, nadaljujem s prejšnjimi sodelavci in celo z nekaterimi kadrovskimi okrepitvami, saj nam ob širokih nalogah, ki jih ima ministrstvo, ljudi primanjkuje. Na novo imamo tudi državnega sekretarja za prestrukturiranje in zaposlovanje, ki ga prej ni bilo." Kaj se vam zdi v vašem resorju, ki zajema najširši spekter življenja od rojstva do konca življenja, najtežje? Ste čemu bolj naklonjeni, denimo družini, ki je glede na izobrazbo vaše specialno področje? "Zame kot ministrico so anako pomembna vsa področja Doslej imam manj izkušenj s področja vojnih veteranov in žrtev vojnega nasilja. Sicer pripravljamo številne zakonske predloge, ki naj bi pomenili realizacijo ustavne določbe, da je Slovenija so cialna in pravna država V nekaterih pogledih sicer še delujemo po zakonih, ki smo jih podedovali iz stare skupne države, sicer pa sc resno zavzeli, da našo zakonodajo približamo evropski, tudi v Pogledu socialne varnosti. Vsa področja so enako po niembna, le da jc glede na trenutne razmere bolj v ospredju eno, drugič spet drugo, kar je pač v tistem času mu no v ospredju so zakonske re s»tvc, vmes pa rešujemo sprotne naloge Ukvarjamo Sc ne le z zadevami načelne sistemske narave, temveč s ■j°nkrctnmu problemi ljudi. skušamo rešiti v okviru obstoječe pravne regulative •n tudi proračunskih možnoa ti. izobraževanje in usposabl- v Sloveniji. Kaj pomeni biti odgovoren za tolikšen denar? "Gre za proračun v vrednosti 86,8 milijarde tolarjev. Res je veliko denarja, toda če pomislimo na obsežnost na janje, da se bodo ljudje lažje zaposlovali in obdržali zaposlitev. Problematika aktivne politike zaposlovanja ostaja, vezana pa je na proračunske možnosti le izjemoma naj bi I—----—-— — —_----- — "j-""-------—j - og, s katerimi se ukvarjamo, bila državna sredstva name se nam zdijo ta sredstva zelo njena za "gašenje" stiske v omejena. Razdeljevanje tega podjetjih. Pomoč države naj denarja temelji na izvajanju bo spodbuda, ki podjetje zakonskih pravic, slednjih pa usposobi, ne pa da podaljša je zelo veliko. Za to absolut- agonijo, Če je podjetje zapisano sicer visoko številko se no propadu. Včasih podjetje skrivajo pravice, ki jih mi potrebuje denar, da kratkor Operativno izvajamo, denimo dejavnost centrov za socialno delo. Zavoda za zaposlovanje, denarne pomoči, dodatki voj nun veteranom, štipendije, porodniške, invalidski dodatki, otroški dodatki, obran janje delovnih mest...Sicer jia |C upravljanje s tolikšnim očno pokrije strošek za plače, toda to naj bi bila prej izjema kot pravilo. Letos jc bilo rešenih 146 vlog za ohranitev delovnih mest, brez. železarn, Koržetovega iklada. Poleg tega smo namenili sredstva za 1808 delavcev za njihovo prestrukturiranja." Prihajate iz jeseniške občine, kjer je bilo v izobilju težav, s kakršnimi se zdaj ukvarjate kot ministrica. Kakšno "pripravništvo" na ministrovanje je bilo za vas predsednikov anje v jeseniški vladi? "Odlično pripravništvo je bilo z dobrimi, čeprav tudi bolečimi izkušnjami. Nekatere dobre rešitve z Jesenic pa utrjujejo v prepričanju, da se s skupnimi napori marsikaj da storiti. Tako je denimo minister Tajnikar na podlagi zadnjih podatkov ocenil kot uspešno delo jeseniškega dela železarstva, ki je že plod skupne volje in prizadevanj različnih dejavnikov, od države in občine do sindikatov." Vaše ministrstvo ima opraviti tudi z družino. Kako v mednarodnem letu družine kot ministrica in kot strokovnjakinja s področja sociologije družine ocenjujete položaj družine na Slovenskem? "Neposredni položaj slovenske družine, je odvisen od vsake družine posebej. Ukrepi države so namenjeni temu, da družini zagotovijo pogoje za njeno funkcioniranje, le-ti pa sodijo vsi v pristojnost našega ministrstva. Ukrepi pa so s področja delovanja tega ministrstva številni, za vsakega družinskega člana jih imamo nekaj, tako da je nemogoče dati kratek odgovor na to vprašanje. Z vidika nujnosti oblikovanja celovite prebi-valstvene politike pa za normalno življenje in razvoj družine predvidevamo zlasti dva pogoja: dostop do izobraževanja in dela in dostop do stanovanja. S tem jc povezana možnost, da mladi ljudje sploh lahko oblikujejo družine." In kakšno družinsko življenje živi ministrica za družino? "Družinsko življenje ob koncu tedna. Med tednom sem v Ljubljani, za konec tedna se vračam domov v naše Ministrstvo ta delo, družino siHutlnc zadeve obsegu r<-i Urokih delovnih podro <'«/"' zavodi, pro blematika invalidov), v o/m veterani m trtve vojnega nasilja (tudi skrb za vojna Krohitča) V naslajanju i$ več zakonov v teh juuhočii ()b\ežnc naloge />a trna ministrstvo tudi s področja Mednarodnega todelovanla ' oseh,-, \,,di v sestavo mm istrstvu Rektorat za tudi republiški delo izobraževanje.. Ta sredstva so denarjem predvsem zelo od v mnogih primerih prispevala Plavški Rovt, vmes pa naš< govorna naloga Ne le zaradi k mirni tranziciji, z. njimi je družinsko življenje funkcio bilo ohranjenih veliko delov- nira tudis pomočjo telefoni mh mest, podjetjem pa dan kih zvez." • D. Z. Žlebir, foto pogum, da premagajo težave G. Sinik Vaše ministrstvo razpolaga '»mi največjih pioiacumo vsote, tudi zato, ker vemo, da se za tem skrivajo tudi človeške usode, pa naj gre za javna dela, pospeševanje za poslovanja, za starševski do da te k, za priznavalnine vojnih veteranov, za subven cioniranje študentske pn hrane, materinski dom, rejnine ah kaj drugega." V javnosti je slišati očitek, du letos ta nova delovna mestu ni bilo razdeljenega niti tolarju, odkur ste ministrica in ocenit, du očitno niste preveč socialni. Kuko to komentirate ' "Najprej je bilo treba opra viti primopredajo in reahzii ati sklep odbora državnega zbora (po zapisniku SDK), kako naprej izvajati te na loge s tega področja, saj vemo, da je država s svojimi mehanizmi tO delovno no- dročje vzela pod drobnogled lo je bil eden glavnih razlo gov, da ni bilo večjega števila i< Miuh nalog, temveč smo izvajali naprej predvsem naj nujnejše, se unadali s tem problemom v železarnah in v Kranj, 21. septembru - Otroci iz vrtca Janina, ki so ga v začetku poletju močno (»pustošili mladoletni vandali, imajo zduj svoj drugi dom že spet lepo urejen in obnovljen. Ta teden pa so dobili tudi durilo. Kranjski Merkur, ki ima veliko posluha /a potrebe otrok, jim je podaril glasbeni stolp. Otroci so se /a pridobilo zahvalili s prijetnim kulturnim programom. - • FotOt (»• Šinik Dva kongresa na Bledu 0 metodah razvojno nevrološke obravnave Bled, 23. septembra - Na Bledu te dni poteka mednarodni simpozij Evropskega združenja učnih centrov razvojno nevrološke obravnave. Sodeluje okoli sto strokovnjakov, zdravnikov in drugih terapevtov, iz 20 evropskih držav. Kongres je letos v Sloveniji iz dveh razlogov, prvič zato, ker je vedno v deželi predsednika združenja (dve leti mu načeluje kranjska zdravnica ortopedinja dr. Tatjana Ve-ličkovič) in drugič zato, ker je Slovenija pri razvojno nevrološki obravnavi otrok, ki se rodijo z možgansko okvaro, doslej dosegla lepe uspehe. Največ pozornosti kongres namenja ravno zgodnji obravnavi malih pacientov, pristopu, pri katerem se Slovenija lahko meri celo s Švico. Kongres se ukvarja tudi z interdisciplinarnim pristopom v obravnavi teh otrok, kot novost pa bodo slovenski avtorji prikazali tudi diagnostiko z video tehniko. Generalni pokrovitelj kongresa, na katerem bo danes tudi skupščina Evropskega združenja RNO, je Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, ob pomoči več slovenskih podjetij. Zdravniki o intenzivni medicini Bled, 23. septembra - Na Bledu se hkrati odvija tudi mednarodni simpozij o intenzivni medicini, ki ga pripravlja Slovensko združenje za intenzivno medicino. To je že tretje mednarodno srečanje, namenjeno pa je slovenskim zdravnikom različnih specialnosti, ki se pri svojem delu srečujejo z življenjsko ogroženimi bolniki. Osrednji strokovni temi sta kardiopulmonalno oživljanje in šok, v okviru simpozija pa poteka tudi okrogla miza o organizaciji urgentne medicine v Sloveniji. Poleg priznanih domačih strokovnjakov so organizatorji k sodelovanju pritegnili tudi predavatelje iz Italije, Avstrije, Nizozemske, Švedske, Velike Britanije in Združenih držav Amerike. Simpozija se udeležujeta tudi predsednik Evropskega združenja za intenzivno medicino prof. Lambertus G. Thijs iz Amsterdama in predsednik Evropskega združenja za šok prof. Rodderick A. Little iz Manchestra, iz ZDA pa prihaja prof. Maw H. VVeil, ki spada med pionirje sodobne medicine v svetu. Poleg velikega števila slovenskih zdravnikov se simpozija udeležujejo tudi gostje iz sosednje Hrvaške, Avstrije in Italije. Srečanje je med drugimi podprlo tudi ministrstvo za znanost, nam v imenu organizacijskega odbora sporoča mag. dr. Marko Noč. Popravek V prejšnji številki smo pod naslovom Učenci na izredne počitnice pisali o možnosti petdnevne odsotnosti učencev od pouka. Zapisalo se nam je, da je anketo med šolami izvajala kranjska območna enota Zavoda za zaposlovanje. Gre seveda za območno enoto Zavoda za šolstvo Obema institucijama se za napako opravičujemo. Po koncu osnovnega šolanja Za otroški dodatek potrdilo o šolanji Kranj, 23. septembra - Družine, ki prosijo za otrošk dodatek za svoje otroke, ko so ti končali obvezno šolanj-morajo k dokumentaciji priložiti tudi potrdilo o šolanju. Otroci, ki so napolnili starost 15 let in končali obvezn osnovno šolanje, morajo pravico do otroškega dodatk: ponovno dokazovati. Rok za vložitev potrdil o šolanju za t otroke je 30. september, tako da imajo starši le še teden dn časa. To pravilo sicer velja že vsa leta, kar centri za socialn< delo dodeljujejo otroške dodatke. Po novi zakonodaji pa j pravica do otroškega dodatka razširjena na večji krog otrok saj se je cenzus s prejšnjih 43 odstotkov zajamčene plač povečal na 50 odstotkov. Otroški dodatek naj bi prihodnjih letih postal univerzalen, prejemali bi ga doma' vsi otroci, razen tistih iz materialno najbolj privilegirani družin. Doslej pa je bila ta pomoč otrokom socialna pravic ki jo je užival približno vsak peti otrok na Slovensker Statistika pravi, da je lani otroški dodatek dobilo 75.2, družin za 147.478 otrok. • I). Ž. Svet VZGOJNOVARSTVENEGA ZAVODA RADOVLJICA razpisuje na podlagi 18. člena zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja in 23. člena statuta zavoda dela in naloge VODJE ORGANIZACIJSKE ENOTE BLED Pogoji: - določeni s 73. členom zakona o vzgoji in varstvu predšolski otrok opravljen strokovni izpit strokovne in organizacijske sposobnosti Izbrani kandidat bo imenovan za Štiriletno mandatno obdobje Pisne pnjave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 8 dneh na naslov: Vzgojnovarstveni zavod Radovljica, Radovljica, Kopališka 10, s pripisom "za razpis". Kandidati bodo obveščeni o izbiri v zakonskem roku KULTURA GORENJSKI GLAS • 6. STRAN UREJA: LEA MENCINGER Petek, 23. septembra 1994 KULTURNI KOLEDAR KRANJ - V Galeriji v Prešernove hiše je ob umetnikovi sedemdesetletnici na ogled pregledna razstava akad. slikarja Albina Polajnarja Krajine 1956 - 1994. V galeriji Pungert je odprta prodajna razstava akad. slikarja Dušana Lipovca. V Mali galeriji je na ogled razstava kipov Milana Mandiča. JESENICE - V galerijskih prostorih Kosove graščine je na ogled razstava Tržiška berštat, čevljarska rokodelska delavnica. V prvem nadstropju Kosove graščine pa je na ogled razstava. Zelenci - strokovno gradivo za ureditveni načrt. MOJSTRANA - V prostorih Planinske muzejske zbirke je na ogled razstava slik udeležencev XV. planinske slikarske kolonije Vrata 94. RADOVLJICA - V galeriji Šivčeva hiša razstavlja akademska slikarka Marjeta Cvetko. V galeriji Pasaža radovljiške graščine je na ogled razstava fotografij Marka Pogačnika Podobe iz Alpskega sveta. ŠKOFJA LOKA - V mini galeriji Občine Skorja Loka razstavlja Miro Kačar iz Sorice slike v tehniki olja z naslovom Jesen v Sorici. Stalne zbirke Loškega muzeja so na ogled vsak dan, razen ponedeljka, od 9. do 17. ure. V galeriji Loškega gradu je na ogled likovna razstava z naslovom Fiat lux. V okroglem stolpu na Loškem gradu pa je odprta razstava o razvoju žarnice, posvečena stoletnici javne razsvetljave v Šk. Loki. V Knjižnici Ivana Tavčarja je razstava Foto kino kluba Anton Ažbe Svetloba. V galeriji Fara je na ogled razstava erotičnega ciklusa akad kiparja Viktorja Plestenjaka. V galeriji Mravljica razstavlja akad. slikar in kipar Aladar Zahariaš. TRŽIČ - V Pavilj onu NOB sta na ogled razstava obutve Peko tn čevljarsko kopito - muzejski eksponat. KAMNIK - V razstavišču Veronika si lahko ogledate razstavo starih razglednic iz zbirke Marka Korenčana Pozdravi iz Kamnika. SLOVENSKI KOZOLEC SE PREDSTAVLJA Ta teden se v Frankfurtu odvija osmo srečanje slovenskih folklornih skupin. Ob tej priložnosti se predstavlja tudi že znani projekt "Slovenski kozolec"; razstava makete slovenskega spoznavnega znamenja - kozolca je delo arhitekta Bojana Hrelje. Maketa pravzaprav spremlja predstavitev knjige Jake Čopa in dr. Toneta Cevca, ki je lani izšla v zbirki Pot kulturne dediščine v založbi Agens Žirovnica in bo prav tako predstavljena v Frankfurtu. • L.M. FOTO GORENJSKE '94 Iržič - V tržiški galeriji Paviljona NOB bodo v petek, 23. septembra 1994, ob 18. uri z nagovrom župana Tržiča, g. Petra Smuka, podelitvijo nagrad in projekcijo izbranih diapozitivov odprli razstavo FOTO GORENJSKE '94. Na podlagi razpisa je organizator prejel kar 252 črno-belih in barvnih fotografij ter 319 diapozitivov članov gorenjskih foto klubov in posameznikov in 102 fotografska dela članov foto krožkov gorenjskih osnovnih šol. Selektorska trojka, prof. Janez šter, Vlastia Simončič in Marjan Kukec je za razstavo odbrala skupaj 130 del, ki bodo javnosti dana na ogled do 10. oktobra. Ob razstavi bosta Foto klub Tržič in Zveza kulturnih organizacij IVžič izdala priložnostni katalog z osnovnimi podatki o prispelih in razstavljenih delih in njihovih avtorjih ter podatki o nagrajenih avtorjih z njihovimi deli. • Boris kuburu Festival komorne glasbe GROBLJE '94 NASTOP SLOVENSKIH MADRIGALISTOV Groblje pri Domžalah - V župnijski cerkvi sv. Mihaela in Fortunata se je minuli teden zaključil letošnji 24. mednarodni poletni festival komorne glasbe GKOBIJE *94. Ustanovitelj, domžalska Občina in umetniško vodstvo leten (Gallus Carniolus, d.o.o., Lukovica in njen direktor Tomaž Bole) so nam v kar štirih poletnih mesecih (junij - september 1W4) spet pripeljali na gorenjsko obrobje in hkrati na začetek ljubljanske kotline številne naše in tuje glasbene soliste in ansamble. Od slednjih sta tudi kar dva med njimi sklenila letošnji festival. To je bila najprej Se ena od številnih Boletovih generacij Slovenskih madrigalistov mešana pevska skupina Orfej i/ Ljutomera, ki jo je pod mentorstvom Janeza Bolela pripravila zborovodkinja Komuna Rek-Gnezda. V njihovi izvedbi in pod Boletovim vodstvom smo v prvem delu nastopa 16-članskcga vokalnega ansambla slišali Gregorijanski koral To prepričljivo glasbeno preteklost, enoglasno, a cappella prepevanje jc pred leti - desetletji tako ali tako pri nas prvi uvedel in ga hkrati do perfekcije pripeljal prav J. Bole Tako je bila morda sedaj bera zadnje generacije Slovenskih madrigalistov malce manj prepričljiva, čeprav seveda petje enoglasnih psalmov, antifon, maš in sekvenc še vedno velja za neke vrste slogovno in vokalno poslastico To pa so hkrati najbolj tipične glasbene oblike, lete pa so z izvirnim latinskim besedilom nenehno oživljale božjo besedo Se več, saj ji je bila glasba Gregorijanskega korala, nastala pred več kot tisoč leti, povsem podrejena. To enoglasno petje se je potem preneslo tudi v zlato dobo zborovskega petja, v renesanso Iz. tega obdobja so zboristi izvedli še štiristavčno Palestrinovo Misso brcvis (Kvne, Sanctus, Bencdictus in Agnus Dei). Ob koncu koncerta in s tem tudi ob koncu letošnjega 24 mednarodnega poletnega festivala komorne glasbe v Grobljah pa so se zboru Slovenskih madrigalistov Orfeju in dirigentu PUM /n Holetu pridružili še solist-organist Tone Potočnik in HtBarfki komorni orkester Mendelssohn Strings i/ Ves/prema pod vodstvom prvega violinista Petra Kovacsa. Slišali smo še j< Mavčno Misso brevis in hon. Si Joanms de Deo v B duru loscplia II iv .tu i Očiten delež pri tem je imel organist Potočnik pri izvedbi bassa continua (elektronski orgelski inštrument) in pa še dve (neimenovani) pevski solistki, kar iz /horovih vrst Poglobljeno Boletovo dirigiranje in vodenje sicei komorno glasbenega vokalno instrumentalnega finala, pa je bilo tudi opasno • K. K. Pevsko gostovanje v Argentini S PESMIJO K ROJAKOM Kranj - Prihodnji teden potuje kranjski pevski zbor Mušica Viva na več kot dvotedensko gostovanje k slovenskim rojakom v Argentino. Po daljših pripravah je vse nared za njihovo najdaljše potovanje, kije obenem tudi vračilo obiska slovenskim pevcem iz San J usta. Mešani pevski zbor Musica viva iz Kranja že od sredine avgusta trikrat na teden po tri ure vadi na odru kulturnega doma na Primskovem. Redno dvakratno tedensko sestajanje pod vodstvom zborovodkinje Nade Kos so povečali zaradi posebno pomembnega razloga -prihodnji teden odpotujejo za dobra dva tedna v Argentino na obisk k tamkajšnjim Slovencem. Če so se dobro pripravili za svoje doslej najdaljše potovanje v tujino, so preverili tudi na generalki odprti za vse poslušalce, ki jih ta zbor zanima. Osemintridesetčlanski pevski zbor, ki se sicer ponaša s skoraj petdesetletno tradicijo, je pripravil za predvidene koncerte večinoma slovenske ljudske in umetne pesmi za koncert, ki ga bodo imeli v Buenos Airesu. Za argentinsko javnost v uglednem teatru San Martin pa so iz svojega obsežnega repertoarja izbrali pesmi iz njihovega predlanskega cikla Pot okoli sveta, v katerem interpretirajo tako argentinske kot črnske duhovne, španske in pesmi drugih narodov. Več o bližnjem gostovanju v Argentini je povedala zborovodkinja Nada Kos. Tako velika pevska skupina se redko odpravi na takšno 5gostovanje. Kako vam je uspe-o dobiti povabilo? "Nekaj je prispevalo morda tudi naključje. Za nastop v Argentini smo se dogovorili že pred dvema letoma, ko je po Sloveniji in tudi v Kranju gostoval pevski zbor iz San Justa skupaj s folklorno skupino. S tem zborom smo imeli tudi skupni nastop v kinu Center. Ker je tudi zborovodja slovenskega pevskega zbora iz San Justa moj sorodnik, se je bilo za gostovanje vsekakor lahko dogovoriti. Težji del nas je čakal kasneje - zagotoviti Zbor Musica viva Kranj KOPIJE ANTIČNEGA STEKLA Kranj - Obiskovalci galerije Gorenjskega muzeja v Mestni hiši lahko že nekaj časa ne le občudujejo, pač pa tudi kupijo steklenim), ki je natančna kopiju steklenih izdelkov iz rimskih časov. Z veliko znanja in potrpežljivega dela so v steklarskih delavnicah v Rogaški pred časom izdelali serijo steklenih posod po izvirnih modelih predstavljenih v zbirki antične rimske steklovine iz. Zadra Rimsko stekleno posodje, v minulih treh letih je razstava prepotovala celo vrsto slovenskih razstavišč, videli pa so jo seveda tudi drugod, je bilo ludi nekakšen preskus sodobnega steklarskega znanja - pa ne lepo oblikovni plati, pač pa tudi glede izbire pravih barv in značilnega doseganja mehurčkov v steklu tako značilnih za rimsko steklovino. "Pri tem so sc današnji steklarji ubadali s celo vrsto težav," je povedala ravnateljica Gorenjskega muzeja Barbara Ravnik- Toman, "saj so nekdanji obrtniki uporabljali tako imenovano amorfno steklo, ki ima drugačne lastnosti kol sedanje knstahnsko steklo, razen lega pa so sodobne peči prirejene /a sodobni in.iteii.il Nek danji steklarji so bih izredni oblikovalci, to so današnji mojstri vsekakor spoznali, ko so izdelovali kopije." Za začetek so rogaški stek larji izdelali šest steklenih pre dmetov, kopij rimske steklovine, vsak piedmet pa je v stotih primerkih; po potrebi, ker so seveda nekateri predme ti bolj atraktivni od drugih, pa bodo nove količine izdelali še kasneje. Ponudba v galeriji Mestne hiše sodi v začetek nekakšne muzejske trgovine, v kateri naj bi bile poleg predmetov izdela nih po predmetih značilnih predvsem za gorenjsko kultni no preteklost, tudi piedmeti, ki jih že imajo ah jih bodo šele predstavili kot kulturne spo minke iz drugih slovenskih muzejev. Gorenjski muzej lako uvaja novost, ki pa je seveda novost samo /a naše kraje, saj je po muzejih v tujini ponudba te vrste /c dolgo dokaj la/v it.i in (udi na dokai zavidljivi višini. Rimska steklovina je le začetek, kasneje pa so v načrtu predvsem tipični piedmeti, kot so nakit najden pn izkopavanjih v Kranju, predmeti iz plan šarske preteklosti od volne do cokel in di ugo • L. M. Nada Kos denar - vendar pa moram reči, da nam je bilo zunanje ministrstvo zelo naklonjeno, tudi gospod Peter Vencelj se jc posebej zavzel za naše gostovanje, pomemben del pa so primaknili tudi številni sponzorji iz Kranja." Koliko koncertov bo imel zbor na gostovanju? "Prihajamo pet slovenskim rojakom; dogovorjenih je osem koncertov, obeta pa se nam tudi elitnejši nastop za argentinsko javnost. Večina koncertov bo v Buenost Airesu, v slovenskih kulturnih domovih, začnemo pa turnejo v Mendosi. Poseben program pa pripravljamo za nastop v osrednji kulturni hiši Buenos Aircsa. Nastop naj bi argentinskim poslušalcem predstavil prerez tkozi slovensko zborovsko ustvarjalnost - od Gallusa do slovenske umetne pesmi, del koncerta pa bodo pesmi raznih dežel, tudi v španščini. " Nastopi pevskega zbora Musica viva so nekaj posebnega, saj poskušate z arugač-nim postavljanjem pevskih skupin na odru spremeniti klasičen, docela statičen položaj zbora. Pa še česa drugega ste se lotili, mar ne? Ste pripravili kakšen nov pevski program? "Tudi v Argentini bomo nastopali na tak način, ki po mojem mnenju tudi zelo olajša stik s poslušalci. Novosti pravzaprav nismo pripravljali, za to bo čas kasneje v novi pevski sezoni, pač pa je pravzaprav že kar pravilo, da se za takšne predstavitve iz dosedanjih programov izbere najboljše. Moram se pohvaliti, da imamo kaj izbrati, saj smo v minulih sezonah imeli dobre programe sakralne glasbe, črnskih duhovnih, slovenskih ljudskih, ženski del zbora je pel Stabat Mater z orkestrom Carnium - skratka nobene zadrege s pevskim materialom. Z nami bosta tudi citrar Aleksander Prime, na klavir bo nekatere pesmi spremljal Arne Mavčič. Imamo pa seveda tudi imenitno besedno povezavo Janeza Dolinarja. Z nami bo tokrat tudi ekipa kranjske Tele TV, ki bo za ljubljansko TV posnela naše gostovanje, pa nc le naše koncerte, pač pa tudi življenje tamkajšnjih Slovencev; gradiva bo za približno šest nadaljevanj. Špansko jezikovno pregrado, kjer bo to potrebno, nam bo pomagal premostiti Andrej Rot, odgovorni urednik radijskih programov Radia Slove nije, ki je dol);.) leta /ivel v Argentini. Sprva jc bilo načrtovano, da bi potovala z nami šc Folklorna skupina Sava Kranj, vendar pa bo prav v tem Času v Argentini tudi Folklorna skupina France Marolt, zato se je bilo treba takšni kombinaciji odpovedati." • Lea Mencinger, foto Gora/d Sinik GORENJSKO KMEČKO STAVBARSTVO Kranj - V prostorih pritličja kranjske Mestne hiše odpirajo danes, v petek, ob 1*). uri razstavo Spomeniki kmečkega stavbarstva na Gorenjskem, avtorjev Anke Novak in dr. ( Vnel u Aguština. Na razstavi se predstavlja dokumentarno gradivo, ki ga je Gorenjski muzej Kranj zbiral vsa povojna leta, to je prav v času, ko so se ne le po zunanji plati naglo spremm jalc gorenjske vasi pač pa tudi socialno, kulturno kot tudi gospodarsko Največje spremembe so doživele stavbe iz 18. in 19. stol. v kajžarskih območjih vasi, prav tako pa tudi reprez.cn t a tivnc|ša kmečka gospodarstva, piše v zloženki k razstavi Anka Novak. Spreminjanje kmečkih stavb na Gorenjskem je Gor enjski muzej načrtno arhitek tonsko dokumentiral od začetka sedemdesetih let dalje, tako da so nekatere tipične stavbe, ki so sicer žc izginile ah pa so docela spic menjene, ohianjene vsaj na ta način Razstavo spremlja tudi katalog, v katerem je dr (ene Avguštin podrobno predstavil likovno bogastvo na zunaiijš čini gorenjske kmečke hiše Pri organizaciji razstave je sodelovala ludi latj.ina Dol žan V mali renesančni dvoiani Mestne hiše pa prav tako v petek, le pol ure kasneje, odpirajo še eno razstavo, ki sc glede teme navezuje na prejšnjo. Iz zbirke del Rudol la Aiha, ki jih je avtoi poklo ml (ioicnjskemu muzeju, so namreč za to priložnost od brali najlepše in najbolj (inče valne podobe tradicionalnega kmečkega gorenjskega stav barstva, kot jih jc likovno iijiodobil avtoi po gorenjskih vaseh in planinah Ob tej priložnosti bodo zavrteli tudi dva dokumentai na filma Kmečka naselja i'1 stavbarstvo v Dolini ter Plart-šarslvo v Bohinju, piikazana pa bo tudi vuleodok unicnlaci ji« kmečkega stavbaistva pod Sludorjcm. V otvoritvenem delu razstave sodeluje s uro gramom Slovenske ljudski" pesmi in glasbila ansambel Tui t a mora Slovenka (M"'1 (hncizel Tcilep. Matija Ici lep. Moj. .i /agai) • 1« M. .......... Skozi desetletja so generacije ob preudarnem gospodarjenju razvile Savo v stabilno, dinamično in uspešno korporacijo z jasnim pogledom v prihodnost. Ste že kdaj pomislili, da je guma lahko oblikovalski izziv? Vos kot oblikovalca s srednjo izobrazbo mika oblikovanje na sodobni grafitni postaji? 0 tem, da rodi potujete in govorite angleški jezik sploh ne dvomimo. Mladi ste, nabral ste si leto ali dve delovnih izkušenj in se želite vkljuGti v majhen, a dinamičen, mlad in izjemno ustvarjalen delovni kolektiv. Če ste odgovorili na vsa vprašanja pritrdilno, nikar ne odlašajte. Pridružite se nam v oddelku tržnih komunikacij v Savi Kranj. Vaše cenjene pisne ponudbe z življenjepisom in dokazili o znanjih in izkušnjah pošljite v 15 dneh po objavi na naslov: Sava. Kadrovski sektor, Škofjeloška 6. 64000 Kranj A ______j ^......... miliju mi mi >=>** mm radio GLAS ljubljane ^ 99,5 MHz, 100,2 MHz, 104,8 MHz Fitness Studio MEF1STO ponovno odprt ves dani Ponedeljek - petek od 9 do 22. ure Sobota od 9 do 12 mod 16 do 21 ure NOVO: v oktobru SAUNA Fltneu MEF1STO (pod Jeleno^m klancem) te/: 064/212-555 ISKRA TEL ISKRA TEL , Telekomunikacijski sistemi, d.o.o., Kranj K sodelovanju vabimo mlajše DIPLOMIRANE INŽENIRJE ELEKTROTEHNIKE JN RAČUNALNIŠTVA za dela na področju razvoja in projektiranja programske opreme modernih digitalnih telefonskih central SI 2000 in EWSD. Zagotavljamo Vam teamsko ali samostojno razvojno raziskovalno delo, osebni razvoj ter možnost strokovnega izpopolnjevanja doma in v tujtni. Zeleno je znanje angleškega oziroma nemškega jezika. Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas, seveda z ustrezno poskusno dobo. Pisne prijave z življenjepisom in dokazili o izobrazbi pričakujemo v osmih dneh na naslov: ISKRATEL, d.o.o., Kranj, Kadrovski sektor, 64000 Kranj, Ljubljanska cesta 24 a. Fakulteti za organizacijske vede v Kranju je ta teden prof. dr. Milthon Jenkins z Univerze v Baltimorju (ZDA) podaril uporabo baze podatkov s področja informacijskih sistemov in celotno programsko opremo za delo s to datoteko. V njej so zajeti vsi članki o informacijskih sistemih, uporabnikom pa je na voljo tudi iskanje podatkov po pojmih. Računalnik, s katerim je možno uporabljati to podatkovno bazo, je uporabnikom na razpolago v fakultetni knjižnici inje tako dostopen tudi širši javnosti. Prof. dr. Jenkins je sodelavec obeh slovenskih univerz že 11 let in je predavatelj na podiplomskem študiju in različnih seminarjih o Informacijski tehnologiji, aktivno pa pomaga tudi pri izmenjavah profesorjev in študentov med slovenskima in ameriškimi univerzami. Prof. Jenkins je bil tudi uvodničar na 4. mednarodni konferenci "Razvoj informacijskih sistemov", ki je ta teden potekala na Bledu, na njej je sodelovalo več kot 150 udeležencev z 82 referati. Konferenco sta pripravili kranjska Fakulteta za organizacijske vede in Univerza iz (»danska. Foto: Lea Jeras PEPITA ' ••:»•'"•i:';^;*;.^tvtia,;f;Ti;;y milijard tolarjev, več kot po 'ovico tc vrednosti pa pri* "stavljaj,, zemljišča, ki menio Približno NHl hektaiov /rini Jls<-\i naj bi pripalila državi, ki n,,l m |ih nato s koncesijsko Pogodbo dala letališču v up zvijanje, za lastninjenje '•••Mmu pa naj 1» i niI> približno 4 mili lcv vrednosti Pieil po j bi tako uanie aule tolar .........» .vuiUgajo torej t,(,ko zakonu pa naj bi olastniruli vse letališke objekte. Pri tem računajo na interno razdelitev in notranji odkup ter na javno prodajo delnic Pivo soglasje agencije /a piivati/acijo pnčakti|c)o še picd koncem letošnjega leta Na brniškem letališču so v zadnjih sedmih letih po besedah direktorja Vinka Mo/eta v razvoj vložili 3,6 milijarde tolarjev, od tega dobro milijardo lastnih sredstev, ostalo je zagotovila država, ki je skrbela za investicijsko vzdrževanje infrastrukturnih objektov. I.etos so v primerjavi z lanskim letom promet povečali, avgusta je bila večina letal zasedenih 60-odstot no, kai je prag rentabilnosti Pozna se oživljanje gospo ilarstva, v mednarodnem prometu pa letos pričakujejo MH) tisoč potnikov, če se bodo razmere na Balkanu uredile, pa naj bi v nekaj letih dosegli milijon potnikov letno. ■rra—^iii i 1 .t. * • d Iskra Števci Zgodba o uspehu Iskre števci ni naključje. V njenih dosežkih se zrcali kakovost dela in poslovanja, kar ima odločilen pomen za trženje opreme za merjenje in upravljanje električne energije. Poslovanje in sistem zagotavljanja kakovosti sta prilagojena mednarodnemu standardu ISO 9001. Na letošnjem sejmu SQ Iskra števci predstavlja monolitne elektronske števce za večtarifno merjenje, monolitne števce s tarifno napravo in števce za vgradnjo. Izdelki imajo mednarodne ateste in več kot 50-odstotni lastni vložek, zato pod jetje kandidira za podelitev zlatih znakov SQ. POSLI IN FINANCE UREJA: MARIJA VOLČJAK *M NA ŠTIRIH KOLESIH Volvo z letnikom 1995 Novomeški Revoz bo v zadnjih septembrskih dneh začel s prodajo avtomobilov Volvo 1995. Ob spremenjenem največjem modelu 960, ki je novost letošnjega poletja, je nekaj sprememb tudi pri serijah 400 in 850, za posladek pa še številčno omejena serija športno nastrojenega volva 850 T5-R. Ko je (ni) kupec kralj Pišite nam, povejte dobre in slabe primere, rubrika bo takšna, kakršno boste napravili sami. Spoštovane bralke in bralci, POZOR FRIZERJI! Volvo T5-R: za prave vozniške užitke. Sprememb je tokrat sicer nekoliko manj kot lansko jesen, največ pa so jih namenili seriji 400. Tako imajo najmanjši avtomobili iz družine Volvo nove notranje obloge in prevleke, pri vseh modelih so zatemnjene zadnje luči, prednji smerniki pa imajo po novem bela stekla. Prav tako so spremenili pakete opreme in označevanje avtomobilov. Serijska oprema je obogatena in vključuje zavorni sistem ABS, zglavnike, varnostno blazino za voznika, nastavljiv volan, zatemnjena stekla in osrednja ključavnica. Novost iz motorne palete, napovedana že od letošnje pomladi je nov dizelski motor s turbinskim polnilnikom z 1.870 kubičnimi centimetri gibne prostornine. Motor, ki zmore največjo moč 66 KW/90 MM, je opremljen z elektronskim vbrizgom goriva, svojo prožnost pa dokazuje s 175 Nm navora pri 2.250 vrtljajih. Volvo 850 T5-R je novost iz letošnjega ženevskega avtomobilskega salona. Avtomobil na cestah ne bo ravno pogost, saj ga bodo izdelali v vsega 2.500 primerkih, nekaj interesentov za kremno rumenega oglatega lepotca, ki stane krepko čez 7 milijonov tolarjev, pa je menda tudi v Sloveniji. Avtomobil, ki je tako kot običajni modeli 850 na voljo v dveh karoserijskih različicah (limuzina in petvratni kombi estate), poganja 2.319 kubični pctvaljnik. ki ob spremenjenem turbinskem sistemu zmore kar 240 KM in 330 Nm navora. To je avtomobil za resnične vozniške užitke, zaželeti pa si ga je mogoče s petstopenjskim ročnim ali pa avtomatskim menjalnikom. Ob grafitno sivih 17 paličnih platiščih ima ta volvo 'izjemno bogato opremo, vključno s temnim plemenitim lesom na armaturi, klimatsko napravo in usnjem na sedežih. Podvozje je v primerjavi s serijskim volvom 850 še dodatno znižano in trše nastavljeno, vse skupaj pa prispeva k izjemnim voznim lastnostim. Z avtomobili Volvo letnika 1995 tudi v Slovenijo prihaja svetovna novost stranska varnostna vreča (SIPS), ki pri stranskih trčenjih dodatno varuje potnike pred poškodbami. Prvič pišem časopisu in prvič sploh javno izražam svoje nezadovoljstvo, v tem primeru kot kupec samostojni podjetnik. Javnost bi rada obvestila o nekorektnem poslovanju in nevljudnosti zasebnega podjetja "KLEVI", do.o., Kranj, direktor Božidar-Darko Klevišar. Imenovani gospod se trudi prodati svoje izdelke Z besedami, a ko pride račun, vidimo, da smo vsi bili zelo naivni, ker ga nismo vprašali za dodatne davke, ki grejo na izdelke. Ker sem to sama doživela, misleč, da kot drugi zastopniki prodaja izdelke s 4,7-odstotnim prometnim davkom, sem bila začudena, ko je bilo na računu izkazan še + 20-odstotni davek. Pišem zaradi tega, ker bi bil izdelek, ki sem ga kupovala (med drugim), za tretjino cenejši v drogeriji "MAJDA " (friz- oprema) v Ljubljani, kot je njegova začetna cena brez 20-odstotnega davka. No, to je le prvi del nesporazuma, za katerega sem verjetno sama kriva, zdi se mi prav,da na to opozorim, da ne bi še kdo nasedel tej potegavščini Druga stran "poslovnosti" tega gospoda je ta: Ko sem dobila račun, sem poskušala dobiti tega gospoda po telefonu, da bi se zmenila in bi mu morda vrnila robo. Po telefonu se je oglasila njegova žena, tudi podjetnica, lastnica frizerskega salona in verjetno solastnica podjetja "KLEVI", do.o. Po kratkem ne ravno prijaznem pogovoru, mi je dala jasno vedeti, da imajo ogromno strank, in da sem jaz "ENA STRANKA MANJ ALI VEČ". Med drugim: sporni predmet (lutka z lasuljo in nastavkom), ki jo rabijo pri pouku učenci srednje frizerske šole v Ljubljani stane v drogeriji "MAJDA" 6.348,00 SIT, podjetje "KLEVI", do.o., enako lutko brez nastavka (ki je obvezen) prodaja za 6.000,00 SIT + 20-odstotni davek. Kot dokaz prilagam račun podjetja "KLEVI", do.o. Informacije o ceni v drogeriji "MAJDA" dobite po tel. 061/125 03 64. Šola in stvari za šolo že tako ogromno stanejo, potem pa se pojavijo podjetja, kot je "KLEVI", d.o.o., in te oderejo do kraja. Spoštovane bralke in bralci, ne nasedajte prijaznim prodajalcem, bolje je malo pogledati naokrog, da ne boste "ENA STRANKA VEČ ALI MANJ" v njihovi ponudbi. • Dragica Horvat Novi mejni zneski na čekih Kranj, 22. septembra - Po novem lahko na čeke napišete najmanj 1.000 tolarjev in največ 10.000 tolarjev. Pri poslovanju s čeki tekočih računov in s hranilnimi knjižicami so minuli teden uveljaviti nove mejne zneske, ker so bili sprejeti na združenju bank, veljajo v vseh bankah. Po novem lahko na čeke napišete najmanj 1.000 in največ 10.000 i<>l»i)cv, knr veljn tudi r.a poŠte, s katerimi imajo banke sklenjene pogodbe o opravljanju poslov. Največ 7.000 tolarjev pa lahko napišete na ček, ki ga izpolnete na ime druge fizične osebe, izplačljiv pa jc v matični banki. Največ 10.000 tolarjev pa lahko dvignete s hranilne knjižice brez primerjave stanja. Novost je tudi ta, da na čeku pri izpisu zneska z besedo ni več treba napisati "tolarjev". Avtomarket —magazin ■— vsak petek pri V 1» V\ %S\JI ŠTEVILKI ■ TEST: 8MW COMPACT 316 ■ VOZILI SMO: CHRYSLER NEON ■ 7. GHDZADP-GRGAR 94 PRVI NASLOV DEKLE VE ■ FORMULA INDY NAZARETH ■ DTMSINGEN VRNITEV LARINIJA ■ NAPOVEDI: FORMULA 1GP PORTUGALSKE IN RALLY VELENJE Hitrost na 56 barvnih straneh. Nova revija za ljubitelje že v "proetej! □ PRODAJA VOZIL RENAULT tudi LAGUNE (v zalogi 2.0 RXE) □ TRGOVINA Z REZERVNIMI DELI □ SERVIS, KLEPARSKA IN LIČARSKA POPRAVILA j VLEKA VOZIL □ VOZILA NA KREDIT, LEASING SE PRIPOROČAMO ZA OBISK V NOVEM SALONU IN RAZSTAVNEM SKLADIŠČU PRESA cl.o.o. Trgoma z vozili m rezervnimi deli, 64207 Cerklje na Gor Slovenska 51, telefon: 064/422-522, 421-203, 421-202, fax: 064/422-520 V OKTOBRU UGODEN NAKUP RENAULT MEŠETAR 50 * krompir * paprika 18 - 20 45 - 55 100 - 150 45 - 55 * paradižnik * zelje v glavah 100 45 - 55 20 - 25 70 - 90 * peteršilj 150 - 200 65 - 90 * korenje 50 - 80 150 - 210 * por 150 - 200 90 - 160 * Česen 150 - 180 130 * čebula 55 - 75 120 * rdeča pesa 60 Cene na telefonskem odzivniku Na telefonskem odzivniku 98-23 se neprekinjeno, podnevi in ponoči, "vrtijo" cene sadja in vrtnin, ki veljajo pri prodajo na debelo. Poglejmo cene (v SIT/kg) z dne 20. septembra! * jabolka elstar * jabolka jonatan * jabolka jonagold * jabolka gloster * slive * grozdje * cvetača * solata endivija * solata kristalka * radič Cene kmetijskih zemljišč V jeseniški občini je za kvadratni meter njive prvega bonitetnega razreda treba odšteti 300 tolarjev, za njivo drugega razreda 270 tolarjev in za njivo tretjega razreda 240 tolarjev. Njiva četrtega razreda je po 210 tolarjev za kvadratni meter, petega po 180, šestega po 150, sedmega po 120 in njiva osmega razreda po 90 tolarjev za kvadratni meter. In kakšne so cene za travnik? Prvi bonitetni razred - 225 tolarjev za kvadratni meter, drugi - 195, tretji -165, četrti -135, peti -105, šesti - 90, sedmi - 75 in osmi - 60 tolarjev za kvadratni meter. Cene, ki jih navajamo, so okvirne ali izhodiščne, sicer pa so odvisne od ponudbe in povpraševanje, dostopnosti in oddaljenosti parcele ter od drugih vplivov. Cena silaže V Kmetijskem inštitutu Slovenije so ocenili letošnje stroške pridelovanja koruzne silaže na kmetijah. Pri tem so upoštevali pričakovani pridelek 42 ton na hektar, nabavne cene, ki so veljale avgusta letos, dejanske stroške strojnega dela, enak osebni dohodek, kot ga dosegajo v povprečju delavci v gospodarstvu, ter davke in prispevke, ki jih morajo kmetje plačati od katastrskega dohodka. Kalkulacijo so razdelili na dva dela: na stroške do spravila in na stroške spravila. Izračuni kažejo, da so ob navedenih predpostavkah imeli na kmetijah že do spravila za 128.920 tolarjev stroškov na hektar. Če k temu dodamo še za 56.098 tolarjev stroškov spravila v korita^t silos, se izkaže, da koruzna silaža v silosu stane kmete ob sodobni tehnologiji in Eričakovanem pridelku (42 ton na hektar) 185.000 tolarjev na ektar oz. 4,41 tolarja za kilogram. V stroške spravila so všteti stroški folije, amortizacije silosa, šest ur dela kombajna za siliranje, prevoz in tlačenje silaže. Trgovina "Avto Markovič", d.o.o. Spodnji trg 40 Tel.: 064/620-647 Trgovina vam nudi avtomehanske in karoserijske dele iz zaloge ali po naročilu. Dodatno opremo: sedežne prevleke, tipske iz zaloge ali po naročilu izbran vzorec, spojlerji, obrobe... Avto kozmetika: proizvajalec Ata S Italija, Comma Anglija, barvne politure Sonax... Različna kvalitetna motorna olja Castrol, Mobil,BP, ELF, Total, Valvoline, Penasol. Brezplačna menjav olja in filtra. Novo dodatek olju proti obrabi uporabljajo ga poznavalci kvalitete ŠKORPION I Odprto od 8 - 19,sobota 8-13. iva i^iviri ^ KAM NA KOSILO, VEČERJO ? IME GOSTINSKEGA OBJEKTA KRAJ I SPECIALITETE MENU_ CENA 1 ODPRTO GOSTILNA ZARJA T»l .4/305 II IRB0J1 jdomact |tdt, i*di p« »Oio/ilu, r.)k dankoula, .-Ipint, doma/t p«(«nut i iiljtm kosilo 800 Sil postrvi 400 Sil vsak don II 23 ptt. tob 11 01 torek /oprto 1 CIU IN ČAS POTOVANJA, PRIJAVE 1 DATUM 1 ODHODA j CENA 1 PREVOZ \ GOSTINSKE STORITVE OPIS POTOVANJA 1..................... i PARI/ ] SIOVENIJAUIRISI, Kranj in 7ii m j 19 in 1 77 10 1 1 POSEINO IIIALO KOČIM i / /AJIRKOM Pariz, Louver,... L................... ..... j SARDINI J A IN KORZIKA MOV! Ni J Ali) KI M, Kranj | lit 211 946 | 1.10. | SHVOtM | IADIA.BUS 1 POIPENZI0NI j ogledi /namenilo*'' mo Sardiniji in Korziki ■■■■■■BMHaHMr HABA! HOTEL MIMOSA KOMPAS KRANJ, TFt 774 100 K0MPASSK 10KA,IH 670 HO | lil DEM j C-1 | 8 DNI POČITNICE j /APIUJMO DO GRČIJE | 670 OIM lj 8 DNI | ITAIUA KOMPAS KRANJ, III. 774 100 KOMPAS SK 10KA, lil 670 960 m 3.11. J 240 DEM j ------,—um j ■ni - 'i*1 ■/i.frY. Kdor misli, da je m kaj, kar bt ju ločilo, je neumen..." Nekaj pisem bralcev je vedno dokaj uporabnih !'<> xebno tistih, ki se vrtejo na realna tla in ki ne politizirajo "i navijajo :a čisto določene politične ljubljenčke A kaj. ko kakšni čittO realni m čisto iloločent živ/-fnjskt problemi /'<"' nikogar več ne prizadenejo l'a poglejmo, za primer, kako bt se v resnu i moralo glasiti eno novinarsko poročilo o nekem protestnem shodu štrajkajočth pred sk upščino Pridejo poslanci na zase dan je m v avli stojijo suhcata in rahlo prestrašena bitja v plavih oblekah m s transparenti v rokah, na katerih piše Pomagajte nam, poslana Nimamo plač. Kako bi vi Uveli, če ne bi tri mesece imali plače In tako dslje "Zdaj, ko imamo še cajt, da komisija ugotovi, ali smo vsi ali ne, naj spregovori sindikalna zaupnica štrajka-jočih." Ona pride gor, glas se ji trese, ko bere in poziva pOSUVtCe, naj pomagajo. Poslušajo, ker imajo cajt do nastopa predsednika komi sije, ki ugotavlja navzočnost.... Tema tedna Kaj pa mi sploh mor'mo? Na] ne bo vedno novica dneva le to, kaj se je danes zjutraj zahotelo izjaviti temu ali onemu politiku. Naj bo kdaj novica tudi to, da so v tej državi nekateri dobesedno in res lačni... Leno ogvantani poslanci debelo gledajo in se počutijo zelo nelagodno hi. k \a pa fe zdaj tpei u ■' A zdaj bodo fe pred skupščino hodil'' Ja, kaj pa mi sploh moremo?" In se spogledujejo in se r tikajo m dol v tla gledajo, notri v skupščini pa /rredsed ni k reče: In - fertig! /.daj je najbolj valno, alt smo mi sklepčni alt ne' t) štrajkajočth pred vrati ne bev ne mev, kajti mi imamo svoj dnevni red in svojo orngo, tile v plavih haljah pred vrati pridejo lahko pod tako dalje, pod razno alt pod tekoče zadeve No ja - ravno brez hasku vse sk upaj le ne bo, ker bodo o štrajku spregovorili malo poz--neje. Zaradi moralnega mačka in zato, da te zadeve s transparenti pred poslanskimi vrati ne bi med narodom prišle v modo. To je navsezadnje nevarna moda, to so sitne reči in drlava naj jih pošlihta. Ampak ta drlava ima tudi svoja imena in priimke in naslovnike, a vsi po vrsti zmtgujejo z rameni: "Kva pa mi tu mor'mo!" Očitno mi zmoremo le cnormno produkcijo afer in aferaštva in strankarsko koa litijskih kolobocij, da pa bi malemu človeku dali dihat ali dostojno, čeprav borno prelivet, to pa ne! V tla na; se pogrezne drlava, ki ne zna zaviti vratu slehernemu, ki izkorišča delavce do te mere, da delajo, nimajo pa za mleko in kruh! Zmigovarija z rameni, češ, kaj pa mi tu sploh moremo, postaja V nekaterih primerih ne samo nedostojno arogantno, ampak tudi le laljivo. Naj bi bila torej kdaj novica dneva - pa naj nas tiste, ki vsaj sočustvujemo z bedo in revo, ki smo ji vsenaokolt priča, še tako zaboli srce ■ tudi to, da so v tej dr lavi zato, ker vzdtgu/e mo roke, češ, kaj pa mi sploh mor'mo, nekateri dobesedno in res lačni • I). Serlej AJ VIŽA KUPON ST. 3 Minulo nedeljo nam je ponagajal radijski škrat in zaradi predvajanja napačne skladbe ansamba Planika bomo vse tri skladbe tega ansambla predvajali še enkrat. ANSAMBEL PLANIKA 1. GORENJSKO MORJE 2. ZADNJI SONČNI ŽAREK 3. V VINU SO VSE SKRIVNOSTI ANSAMBEL JEVŠEK 1. KRIZNA GORA 2. PRAZNIK 3. BODEČA NEZA Skladbe boste lahko slišali pojutrišnjem, v nedeljo, ob 11. uri v oddaji PO DOMAČE NA KRANJSKEM RADIU. Izrežite glasovnico in jo na dopisnici pošljite na Radio Kranj, 64000 Kranj do srede, 28. septembra. Nagrado trgovine APEL prejme Z INKA SUŠNIK, Tene-tiše 4, GOLNIK. Dvigne jo lahko osebno v trgovini APEL, Ljubljanska 1, Kranj - za Hotelom Jelen. POKROVITELJ DANAŠNJE NAJ VIŽE SERVIS - PRODAJA \\ HYUnORl \\ Kadivec Janez Pipanova 46, Šenčur Tel.: 064/41-573 TEKSTILINDUS TEKSTILINDUS KRANJ, p.o. - v stečaju, Savska c. 34, Kranj objavlja prodajo 15 rabljenih avtomatskih statev tip R4B2-117 PICANOL PRESIDENT z listov k a m i (Tekstilstroj). Ogled 5 tatev je možen v ponedeljkih, sredah in petkih od 7. do 11. ure. V teh dneh so možne tudi informacije po telefonu št. 064/222-451 int. 31 g. Šmid. ZADETEK V PETEK Na sporedu je namreč ponovno ZADETEK V PETEK OD A DO Ž, v katerem boste ugibali polna polja in sestavljali geslo in se zabavali ob odlični glasbi in (morda) ujeli kakšno lepo nagrado. V oddaji bodo poleg ugibanj polnih polj po telefonu žrebali tudi prispele kupone na dopisnicah. In nasvet: imejte nocoj torkov Gorenjski glas (na strani 9) pred seboj, da boste označevali, katere črke so že "postreljali" in katerih še ne. Fltnes Studio MEFISTO Ponadafak patak do 9 do 22 M Soboto od 9. do 12. ts od 16 do 21. ur« NOVO: v oktobru SAUNA (pod (alanovlm kloncam) 1*1 064/212 666 ^ radio žiri FM STEREO: 91l2MH2,89,8MHzI96,4MHz Trgovina s tekstilom] Forme 12 Škofja Loka Tel.: 064/632-015 GOSTINSTVO draJgoškam 64226 »R1 TDCTk TEL ♦34664«! IN Lokal: TRGSVO800E t 612262RI HL: ♦3866*691 800 »MISMMI GLAS <3@>Wm3StiM GLAS GLAS GLAS MIKAMAR PIZZERIA POD JELENOVIM KLANCEM ODPRTO vsak dan od 12.00 do 4.00 To!.. 064/221/051 Ce sta talcev l Trj Šk Loka 64220 i metrskim tel: 064/621 549 blatfpm tn dodatki MODNO ŠIVILJSTVO i d.o.o Skorja Loka TROOVINA S HtUNO w SREDSTVI ZA N€00 DOMAO* »VALI »ODAJA MAUH ŽIVALI, OKRASNIH RIB M (ZDCLAVA AKVARUf V PROIZVODNJA IN TRGOVKA Spodnji trg 34, SkotJ« klovni l—: o4 I 1» 1.1 044/6MUS _ w*«u «* • U_ ^idlui ZMMnt prodajaln* In drogartja Nina Frelih HKUiVNl ČAS Škym tiliJP in W M J* IH T*f: 064/211 1*0 Hobfari. 0609/61S-616 SERVIS GOSPODINJSKIM STROJEV A.P.- BEAUTY d.o.o. KOZMETIKA Poslovna hlto. Titov trg 3, Sk. Loka dol Ca». od I - 1» ure »obota • • 12 ure tel.: 064/623 373 ^ radio žiri TVS1 8.15 Tedenski izbor: Radovedni Taček; Cobi in prijatelji 8.30 Pravljica o carju Saltanu, lutkovna igrica 8.40 Cobi in prijatelji, zadnji del španske risane serije 9.05 Tok, tok, kontaktna oddaja za mladostnike 9.50 Zgodbe iz školjke 10.20 Skrivni vrt, angleški tilm 12.00 Gore in ljudje, ponovitev 13.00 Poročila 13.05 Večerni gost: Ivan Debe-vec, ponovitev 14.25 Tednik 15.15 Nezvesto tvoja, ameriški film 17.00 TV dnevnik 17.10 Divji jug, novozelandska poljudnoznanstvena nadaljevanka 18.00 RPL - studio Luvvigana 18.45 Hugo, TV igrica 19.14 Žrebanje 3x3 19.30 TV dnevnik 19.45 Utrip 20.10 Potni list, angleški pustolovski kviz 21.10 Forum 21.25 Ozare 21.30 Filmska magija, avstralska dokumentarna serija 22.00 TV dnevnik 3, Vreme 22.10 Šport 22.30 Sova 22.30 Utemeljeni sum, ameriška nanizanka 23.20 Motnje na zvezah, kanadski film TVS2 8.00 Euronevvs 10.00 Tedenski izbor: človek in glasba 10.55 Turistična oddaja 11.10 Sova, ponovitev 12.30 Neverjetne zgodbe 16.55 športna sobota: : Maribor: DP v košarki (m): Satex Maribor : Helios, prenos 18.30 Slovenski magazin 19.00 Dobra volja je najbolja, razvedrilna oddaja TV Coper - Capodistria 20.05 Zvezda je rojena, ameriški film 22.30 Sobotna noč HTV 1 8.10 TV koledar 8.20 Poročila 8.30 Tarzan in zlata dolina, angleški barvni film 10.05 Ekološki cirkus, gledališka predstava 11.05 Risanka 11.30 Batman, 11. del 11.55 Poročila 12.00 Resna glasba 12.50 Prizma 13.35 Poročila 13.40 Grof Eltz Vukovarski, dokumentarna oddaja 14,25 Me je kdo iskal? 15.05 Vrnjeno pošiljatelju, drama 16.25 Hišni ljubljenčki 17.00 Beverlv Hills, ameriška nadaljevanka 17.45 TV razstava 17.50 Poročila 17.55 Televizija o televiziji 18.30 Santa Barbara, ameriška nadaljevanka 19.15 Na začetku je bila beseda 19.30 TV dnevnik 20.15 Ljubica, ameriški barvni film 22.00 Russel o Rus-selu, dokumentarna oddaja 22.50 Poročila 22.55 Športna sobota 23.05 Slika na sliko 0.05 Poročila v nemščini 0.10 Sanje brez meja HRT 2 14.45 TV koledar 14.55 EP v rokometu (ž) polifnale, prenos 16.20 To je ljubezen, ponovitev 16.55 EP v rokometu (ž) polfi-nale, prenos 18.20 Risanka 18.30 EP v balinanju, reportaža 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.15 Svet narave, dokumentarna serija 21.05 Cro pop ročk 22.05 Nočna izmena; Severna obzorja, ameriška nadaljevanka; Območje somraka, ameriška nanizanka 23.20 EP v balinanju, posnetek 0.05 Nočni napadalec, ameriški barvni film KANALA 7.00 Borza dela 7.15 Video strani 9.00 CTM 10.00 Spot tedna 10.05 Teden na borzi 10.15 Kino, kino. kino 11.00 Karma, ponovitev oddaje o duhovnosti 11.45 AMDG, ponovitev odda|e o duhovnosti 14.30 Borza dela 17.45 Spot tedna 17.50 ITV begunska televizija 18.20 Slab vpliv, ponovitev ameriškega barvnega filma 20.00 Vreme 20.05 Naše cenjeno sorodstvo, angleška humoristična nanizan ka 21.00 Ameriških deset 21.40 Policijska zgodba, ameriški barvni film 23.20 Vreme 23.25 Zgodba o igri, dokumentarna serija 0.00 Spot tedna 0.05 CTM AVSTRIJA 1 9.00 Čas v sliki 9.05 Prva policijska postaja, ponovitev 9.30 Joe Dancer: Trd oreh, ponovitev ameriške TV kriminalke 13.10 Na angela ne streljaš, nemška komedija 14.50 Pogledi od strani 15.00 Otroški program 16.15 Beverlv Hills 90210, 17.00 Mini čas v sliki 17.10 X-large 18.05 Alpe -Donava - Jadran 18.30 Mr. Evergreen, gala večer ob 80. rojstnem dnevu Horsta VVinterja 20.00 Šport 20.15 Musikanten-stadl 22.05 Zlata dekleta 22.30 Varuška, ameriški triler 0.00 Čas v sliki 0.05 Redvving - beg pred črnimi droidi, angleški zf film 1.40 Neverjetni podvigi, Igra brez limita 2.25 Videostrani/Ex libris AVSTRIJA 2 8.00 Vremenska panorama 9.00 Otroški program 11.00 Vremenska panorama 13.50 Mojstri jutrišnjega dne 14.00 Ali imate radi klasiko? 15.10 Poročila iz parlamenta 16.10 Nemogoča ženska, 4. del 17.00 Ozri se po deželi 17.45 Kdo me hoče, Živali iščejo dom 18.00Nogomet 19.00 Avstrija danes 19.30 čas v sliki 20.00 Kultura 20.15 Venerin čar, an-gleško-francosko-madžarski film 22.10 Čas v sliki 22.25 Čas na nabodalu 23.30 Šport 23.15 V spomin na Jurgena Trahnkeja, nemški TV film 0.40 Round mid-night TELE-TV KRANJ 20.00 TV napovednik TELE-TV 20.03 EPP blok 20.10 Ali Plesna šola Step by step iz Kranja dohiteva Urško? 20.55 Danes na vldeostraneh, EPP 21.OO Tema - Glasbeni gostje: Rupar, Blegoš, Burnik, Obzorje in Glas Slovenije (ponovitev oddaje pred 1. srečanjem narodnozabavnih ansamblov škofjeloške občine "Naj živi vesela družba" na Sv. Andreju nad Zmincem v nedeljo, 25. 9., ob 13. uri) 23.00 Nočni zabavno-erotični program 2.00 Videostrani SODELUJTE V KONTAKTNIH ODDAJAH TELE-TV TELEVIZIJE KRANJ - POKLIČITE PO TELEFONU: 33 11 56! vsak dan - VIDEOSTRANI TV TV ŽELEZNIKI Železniki (10 min. blok) ob 16.00, 18.00, 19.25 in 21.00 uri. Kontaktne oddaje vsak dan od 20. do 21. ure. 19.00 Moda in mi - pripravlja in vodi T. Prezelj 20.00 7. Groharjev teden v Sorici - 8. del R KRANJ 5.30 Dobro jutro 7.40 Pregled dnevnega tiska 9.00 Gorenjska včeraj, danes 9.20 Tema dneva: Dobro jutro ob kavi: Sonja Ga- MEL JODIE GIBSOIN FOSTKK ' 4 'Vlff Idi i i MiriBlMlIi 11 ti i " UHtamrnJškrn. beršček 10.20 Dom odprtih vrat v centru kulturnih dejavnosti Kranj 10.40 Informacija - zaposlovanje 12.00 Mali oglasi 12.30 Osmrtnice - zahvale 13.00 Pe sem tedna 14.00 Gorenjska danes 14.30 Velike ideje malih glav 15.30 Dogodki in odmevi RS 16.20 Izbor pesmi tedna 17.20 Srečanje turističnih delavcev Gorenjske - oglašanje 18.00 Gorenjska danes, jutri 18.20 Verska oddaja: Srečanje verne slovenske mladine v Stični 19.30 do 24.00 Večerni program -Večno mladi - 1963 R TRŽIČ Oddajamo od 16. do 19. ure na SV 1584 KHz ter UKV stereo 88,9 in 95 MHz R JESENICE 5.00 Dobro jutro (vmes vreme, ceste) 7.00 Včeraj na tujem, včeraj doma7.15 Halo, porodnišnica 8.00 Nočna kronika 8.30 Telegraf 9.00 Horoskop 11.15 Duhovni razgledi 12.00 BBC novice 12.10 Osmrtnice 12.30 Zeleni nasvet 13.00 Glasba je življenje 14.00 Melodija tedna 14.15 Obvestila 14.30 Telegraf 15.00 Osrednja poročila 16.15 Osmrtnice 16.30 Domače novice 17.00 Igre na žaru 18.00 Čestitke R ŽIRI 5.30 Napoved programa 5.40 Prometne informacije 6.20 Noč ima svojo moč 7.00 Novice in dogodki 8.00 Radijska čestitka 9.00 Mladinski program 9.30 Nasvet za kosilo 9.35 Glasbo izbirate poslušalci 10.00 Dopoldanske novice 10.10 Devizni tečaj 11.00 Pet minut za lepše okolje 12.00 Škofjeloških 6 13.00 Morda še niste slišali 14.10 Devizni tečaj 14.30 Brezplačni mah oglasi 15.00 Dogodki danes - jutri 15.30 RA Slovenija 16.30 Zakajčkovi starši 16.50 športni utrinki 17.00 Sobotno razvedrilno popoldne 19.00 Odpoved programa R RGL KRIM: 100,2 MHz-ŠANCE: 99,5 MH; LJUBLJANA: 105,1 MHz 7.00 Dober dan 7.15 Novice 8.30 Vreme 9.00 Horoskop 9.30 Kam danes 10.15 Novice 10.30 Oddaja o kulturi 11.15 Angleščina 12.00 BBC novice 13.30 Imamo jih radi 13.55 Pasji radio 14.00 13 ožigosanih 15.00 Popoldanski vodeni program 15.15 RGL komentira in obveščal 7.15 Novice 19.15 Novice 19.25 Vreme 20.00 Stampeedo 22.00 Hot music žur - Jernej Vene 1.00 Satelit SOBOTA 21.25 TVS 1 UTEMELJEN SUM Dickvjeve načrtovane desetdnevne počitnice odpadejo, ko mu šef ukaže, naj nadzoruje stanovanje prijateljice znanega mafij-ca. Zadevo še poslabša ugotovitev, da je od takrat, ko so osumljenca nazadnje fotografirali, plastični kirurg dr. Mar-vin Sizemore več kot uspešno opravil poseg... Zoprno čakanje na mafijo pa ima tudi dobre strani: Dicky odkrije umazane posle Darrena Burka, hkrati pa ugotovi, kako zelo pogreša Tess... KINO CENTER amer vvest kom MAVERICK ob 16 30, 18 45 in 21. uri ŽELEZAR amer vvest. VRAŽJA DEKLETA ob 18 uri. amer. epski spekt MALI BUDA ob 20 uri TRŽIČ amer kom KREMENCKOVI ob 16, 18 m 20 un RADOVLJICA amer aken. kom POLICAJ IZ BEVERLY HILLS 3 ob 18 m 20 un ŠKOFJA LOKA amer drama M BUTTERFLY ob 18 in 20 un TVS 1 9.25 Otroški program: Živ žav 10.15 Zlati cekin, zabavno-glas-bena oddaja 11.00 Mi smo pa v Selah doma 11.30 Obzorja duha 12.00 Ljudje in zemlja 12.30 Boj za obstanek, angleška poljudnoznanstvena serija 13.00 Poročila 13.05 Pustolovščine mladega Indiana Jonesa, ameriška nanizanka 14.35 Dozorevanje, ameriški film 16.05 Sedem nas je, angleška nadaljevanka 17.00 TV dnevnik 17.10 Po domače 18.55 Hugo, TV igrica 19.30 TV dnevnik 20.00 Zrcalo tedna 20.10 Nedeljskih 60 21.15 Obraz mode, angleška dokumentarna nadaljevanka 22.05 Gorenjski sejem 1 22.10 TV dnevnik 3, Vreme 22.25 Za TV kamero 22.45 Sova 22.45 Druga domovina, nemška nadaljevanka TVS 2 8.00 Euronevvs 10.00 Izredni koncert simfonikov RTV 11.45 Sova, ponovitev 12.35 Potni list za Los Angeles, angleški pustolovski kviz 13.50 športna nedelja: F 1 za VN Portugalske, prenos 16.55 Jesenice: Hokej na ledu -Jesenice : Brunico, prenos 19.30 TV dnevnik 19.50 Zrcalo tedna 20.10 Dekle iz zraka, francoski film 21.55 širjava, 5. oddaja 22.20 športni pregled HTV 1 8.15 TV koledar 8.25 Poročila 8.30 Dempsev, 2. del armenskega barvnega filma 10.00 Poročila 10.05 Daktan11.00 Otvoritev folklornega festivala, prenos iz Vlnkovcev 12.30 Poročila 12.35 Kmetijska oddaja 13.25 Mir in dobrota 13.55 Duševni klic 14.00 Poročila 14.05 BMX banditi, avstralski barvni film 15.40 Opera box 16.15 Samostrel, nanizanka 16.45 Srečni dnevi, ameriška humoristična nanizan-ka17.15 Poročila 17.20 Bullshot, angleški barvni film 18.50 Hroš-čosned, risana senja 19.15 TV fortuna 19.30 Tv dnevnik 20.15 Filmi Martina Becka: Roseanna, švedski barvni film 21.55 Po vrnitvi, ameriška nadaljevanka 22.45 Lepa naša, dokumentarna oddaja 23.30 Slika na sliko 0.00 Poročila v angleščini 0.05 Sanje brez meja HTV 2 13.35 TV koledar 13.45 Cro pop ročk. ponovitev 14.30 Tajvanski boks. reportaža 14.50 Formula 1, prenos dirke za VN Portugalske 16.40 Risanka 18.55 EP v roko metu (ž), finale, prenos 18.30 EP v balinanju, prenos 20.15 črno belo v barvah I/ arhiva HRT; Vesti iz zgodovine; Rubv Tuesdav; E. Harris in A Guthne; Lestvica 1973; Jazz; Kliči M za umor, ameriški film KANALA 9.00 Spot tedna 9.05 Mož z železno masko, risanka 10.00 Video igralnica 10.50 Policijska zgodba, ponovitev ameriškega barvnega filma 12.20 Helena 13.05 Spot tedna 18.05 Mož z železno masko, risanka 19.00 Beverlv Hills 90210. ponovitev 20.00 Vreme 20.05 Zgodba o igri, dokumentarna oddaja 20.45 Kino, kino, kino 21.50 Zdrava video glava 22.40 Vreme 22.45 Tropska vročica, amenška nanizanka 23.40 Spot tedna 23.45 CMT AVSTRIJA 1 9.00 čas v sliki 9.05 Tisoč mojstrovn 9.15 Katoliška maša 11.00 Ura za tisk 12.00 Tednik 12.30 Orientacija, ponovit.■. 13.00 čas v sliki 1310 Zlata dekleta,ponovitev 13.35 Nepozabne noči v Riu, ameriška glasbena kom««1i|.i 1i>.10 i :om«> dy Capers 15.25 Hiša v Jeruza lemu 16.35 Parker Levvis 17.00 Mini čas v sliki 17.10 Montevideo 18.00 Čas v sliki 18.05 X-large reportaža 18.30 Ordinacija Bu-lovvbogen 19.30 čas v sliki 19.48 Šport 20.15 Njena ekscelenca veleposlanica 21.00 K 1 21.50 Paolo Piava, italijanski arhitekt na Dunaju 22.45 Vizije 22.55 Na večer dneva, italijanski film 0.30 Claude Debussv, klasična glasba 0.55 Videostrani/1000 mojstrovin AVSTRIJA 2 8.00 Vremenska panorama 9.00 čebelica Maja 9.30 Beverlv Hills 90210, ponovitev 10.15 Panoptikum 10.30 Jack Clementi 12.00 Očarljiva Jeannv 12.30 Pogledi od strani 13.00 Dober dan, Koroška 13.30 športno popoldne: Formula 1 za VN Portugalske 17.15 Klub za seniorje 18.00 Look, oddaja o modi 18.30 Slika Avstrije 18.55 Kristjan v času 19.00 Avstrija danes 19.30 Čas v sliki 19.48 Sporni primeri 20.15 Frankie in Johnnv, ameriški film 22.05 Čas v sliki/ Šport 22.35 Hej, sestra 23.00 Kodno ime: Emerald, ameriški film 0.30 čas v sliki 0.35 Davčna izterjevalka, japonska kriminalka 2.35 Videostrani/1000 mojstrovin TELE-TV KRANJ 9.00 Miha Pavliha (ponovitev otroške oddaje) 10.00 Tedenski izbor oddaj 10.30 Petkov tedenski pregled (ponovitev) 11.00 Danes na videostraneh, EPP 11.10 Iz narodnozabavnih logov: Ansambel Slapovi, 1. oddaja 12.10 Video boom 40 (prva slovenska video lestvica), 4. oddaja 13.00 Videostrani SODELUJTE V KONTAKNTIH ODDAJAH TELE-TV TELEVIZIJE KRANJ - POKLIČITE PO TELEFONU: 33 11 56! TV ŽELEZNIKI vsak dan - VIDEOSTRANI TV Železniki (10 min. blok) ob 16.00, 18.00, 19.25 in 21.00 url. Kontaktne oddaje vsak dan od 20. do 21. ure. 15.00 "Muska iz piksne" - M. Jelene 19.00 Tekmovanje klekl jaric na 32 čipkarskem dnevu v Železnikih - 2. del 20.00 Izmenjava programa z LOKATV R KRANJ 5.30 Dobro jutro 7.40 Pregled dnevnega tiska 9.20 Pred odhodom pevskega zbora Musica viva v Argentino 10.00 Dežela kranjska: Domžale 11.00 Po domače na kranjskem radiu 12.00 Mali oglasi 12.30 Osmrtnice - zahvale 12.40 Kmetijska oddaja 13.00 Dobrodošli med praznovalci 14.00 Gorenjska danes 15.00 Tekmovanje za pokal Karavank - oglašanje izpod Stola 15.30 Dogodki in odmevi RS 17.20 Hitro, daleč, visoko 18.20 Kino, kviz 19.30 do 24.00 Večerni program - lestvica Radia Kranj RŽIRI R TRŽIČ Oddajamo od 10. do 15.30 na UKV stereo 88,9 in 95 MHz ter srednjem valu 1584 KHz. R JESENICE 5.00 Dobro jutro (vreme, ceste) 7.00 Včeraj na tujem, včeraj doma 7.15 Halo, porodnišnica 7.50 Nočna kronika 8.00 Mirin vrtiljak 9.30 Horoskopi0.30 Ku harski recept 11.00 Radijski sejem 12.00 Osmrtnice 12.05 čestitke 13.00 Nedeljska tema 14.00 Čestitke 15.00 Osrednja poročila 16.00 Čestitke 17.00 tema 18.30 Minute za resno glasbo 8.00 Napoved programa 8.30 Radijska čestitka 8.40 Naš zgodovinski spomin 9.00 Danes v občini 9.30 Nasvet za kosilo 10.00 Kmetijska oddaja 10.30 Za ljubitelje narodnozabavne glasbe 11.00 Novice, obvestila, osmrtnice 12.00 Nedeljska duhovna misel 12.30 čestitke in pozdravi 13.30 Nedeljsko popoldne 16.00 Škofjeloških 6 17.00 Spoznajmo se 19.00 Odpoved programa R RGL KRIM: 100,2 MHz-ŠANCE: 99,5 MHz-LJUB L J AN A; 105,1 MHz 7.00 Ferdo in otroci 9.00 Dopoldanski vodeni program 9.15 Novice 9.30 Horoskop 9.45 Vreme 11.15 Novice 12.00 Duhovna misel - Rudi Koncilija 12.15 Novice 13.00 Nedeljska reportaža 14.00 Glasbena lestvica 15.00 Vodeni program 15.15 Novice 17.15 Hollvvvood - oddaja o filmu 18.00 Gostuje Radio Trbovlje 19.00 American top 40 22.30 Jazz galerija 1.00 Sateliti NEDELJA 17.25 HTV 1 BULLSHOT Angleški barvni film; igrajo: Alan Sherman, Diz, White, Ron House in drugi; Med prvo svetovno vojno v skrivnem laboratoriju nekje v Angliji znanstvenik razvije izredno pomembno formulo, ki bo lahko vplivala na potek vojne in zgodovine. Ko za to izvejo Nemci, ugrabijo znanstvenika in zahtevajo, naj jim zaupa skrivnost. Toda Angleži pošljejo znanstveniku v pomoč izurjenega agenta, ki se nikakor ne loči od svoje čedne pomočnice... NEDELJA 21.15 TVS 1 OBRAZ MODE Štirikrat na leto so modni kreatorji pri" pravljajo na spoktakel-Njihova imena so mod najbolj slavnimi ob koncu 20. stoletja, jjjj so: dean Paul Gautior, Giorgio Armani, Yvos Saint Laurent, Vivl-enno Wostwood..-Prva oddaja v seriji šestih nadaljevanj govori o utripu in blišču toga zaprtega sveto izbrane družbo, popolnega spletk, ki prikrivajo en sam sk upori cilj: uspeh industrijo. 15 let radia žiri l.liji.l ot>< mr !".»•( >l|.l I "Kl1 KINO CENTER amer vvest kom MAVERICK ob 16 30, 18 4b m 2J uri STORŽIČ Zaradi obnovitvenih del zaprlo! ŽELEZAR •JJ! ■ vvest VRAŽJA DEKLETA ob 18 un, amer epski spekt M*g BUDA ob 20 Uri TRŽIČ amer kom KHl Ml NČKOVI ob 16.. 10: m 20 Uli RADOVLJICA amer aken kom POLICAJ ■ BEVERLY HILLSA 3 ob 18 m 20 uri ŠKOFJA LOKA film ČAHOBNI VRT ob 18 uri. amer drama M HUlU.Hfl'" 20. un ŽELEZNIKI amer srhl| DUH IZ RAČUNALNIKA ob ' Odprte strani- direktor Triglav konfekcije: STRAN 14 "Če je država vzela, naj država tudi vrne" "Razlaščeni bomo zakonito, vendar protiustavno," pravi Tone Marčun in poudarja, da takšno vračanje premoženja in lastninjenje, kot je uzakonjeno, nima ekonomske osnove. Tržiška občina zavrnila Bornov zahtevek Bornu so premoženje odvzeli že Nemci Ker je bil Kari Born židovskega porekla, je nemški rajh podržavil njegovo posestvo že septembra 1941. leta. Premoženje je po vojni, tokrat kot imetje rajha, prešlo po sklepu AVNOJ-a v last tedanje Jugoslavije in naj bi predstavljalo del vojne odškodnine, ki jo je Nemčija "izplačala" tedanji Jugoslaviji. Tine Jaklič: STRAN 15 "Bik je z enim kolenom že na tleh" "In zanesljivo bo klecnil tudi z drugim!" poudarja dipl. ing. Tine Jaklič, podpredsednik Združenja lastnikov razlaščenega premoženja Slovenije. Oenadoliazacijska vprašanja: kako se bo postopek razpletel za podjetje Triglav konfekcijo v Kranju, se bodo Bornovi dediči vrnili v svoj grad v Dolini... POGLEDI GORENJSKEGA JUGA Po-lastninjenje razlaščenih Razprave o tem, kaj je lastnina in ali je njena razdelitev pravična, so se začele le v stoletjih pred nastopom komunističnih revolucij, ki so v praksi izvajale zloglasno "ekspropriacijo ckspropriatorjev". Rous-seau je v svoji znameniti Razpravi o izvoru in temeljih neenakosti med ljudmi 0754) zatrdil, da je bil resnični ustanovitelj civilne drulbe tisti, ki fe nekoč v davnini ogradil neko zemljišče in si drznil reči: "To je moje." Nakar se sprašuje, koliko zločinov, vojn, umorov, bede in strahot bi bilo človeškemu rodu prihran jenih, če bi se v tistem trenutku našel nekdo, ki hi izruval zabite kole, zasul izkopani jarik m zaklical sebi podobnim "Hikar fu> poslušajte tega goljufa; pogubi leni boste in pozabili boste, da SO sadovi °d vseh m du n, zemlja od nikogar!" Skoraj sto let pred protestantom Rousseaujem je o tej zadevi razmišljal katolik l'as< al m V 295. odlomku svojih Misli (1670) opisal: "Moje, tvoje lu pes je moj', so govorili revni otroci. 'To ie moj prostor na somu ' Začetek m podoba prilaščanja cele tonlje!" Jc h,I pra\ tu odlomek tisti, ki je navdahnil Rousseuuja? M<>rda; poznejši komentatorji opozarjajo na razliko, ki je v tem, da Rousseau biča le storjeno drulbeno krivico, Pascal pa vidi v aktu "lastninjenja družbeno nujnost k prilaščanju so nagnjeni ie otroci in revni prav tako kot bogati... Po dolgotrajni miselni pripravi so na odru zgodovine nastopile Proletarske revolucije, ki so kot po pravilu najprej "razlastile razlaščevalce" V Marxovem delu Drlavljanska vojna v Franciji "871), kt ga je spodbudila Pariška komuna, najdemo svojevrsten odmev na takratno dogajanje. "Komuna, vpijejo, hoče odpraviti 'astnino, temelj vse civilizacije! Da, gospodje, komuna je hotela odpraviti tisto razredno lastnino, ki spreminja delo množic v "ogastvo peščice Nameravala }c razlastiti razlaščevalce. Hotela je Uresntčiti individualni' lastnino s tem, da bi spremenila produk ciJska sredstva, zcml/o m kapital, ki sta zdaj predvsem sredstvi za Zaxulnjevanje in izkoriščunje, v navado,' OfOdje svobodnega m ^rulcnega dela " (Ste sc. ko to berete, kaj spomnili na tovariša K<*rdelja?) Oktobrska revolut tja je bila v tem oziru veliko bolj brezobzirna ^likalna Lenin /c v Nc/rosrednih naloKah s.n/clskc oblasti "918) opominjal Kapitalizem je mogoče premagati m iztrebit, le, če brezobzirno stremo odpor izkoriščevalcev, ki jim ne moremo na mah vzeti njihovih bogastev, njihovih prednosti v organiziranosti in znanju in ki bodo torej v precej dolgi dobi poskušali strmoglaviti osovraženo oblast revnih... Pokazati pa se razkrajalni elementi ne morejo drugače kakor tako, da kopičijo hudodelstva, lopovščine, podkupovanje, špekulantstvo in vse vrste grdobij. Treba je časa in železne roke, da opravimo z njimi." Leninovi učenci so učiteljeve besede vzeli dobesedno in se vrgli na delo. In naposled so 70 let pozneje (1989) ugotovili, da kljub železni roki niso opravili vsega. Lastnino, nepremično in premično, so sicer pobrali, "prednosti v organiziranosti in znanju" pa pravzaprav niso zmogli nikdar ustrezno nadoknaditi. Ob tem si ne morem kaj, da ne bi navedel še svojega znanca, ki je že v prejšnjih časih rad poudaril: Poglejte, tisti, ki so že včasih nekaj imeli, a so jim skoraj vse pobrali, imajo danes spet; navajeni so in znajo delati, zdaj, ko jim bo povrnjen še dobršen del nekdanje lastnine, pa bodo kmalu spet bogati. Nakar je dodal: tisti, ki nismo nikoli nič imeli, bogastva ne bomo nikoli deležni, ne glede na sistem... Je že tako; krivi smo si sami, ker takrat, ko je je oni davni lakomnež ogradil svoj "grunt", naši predniki niso zavpili in odreagirali, kot bi bilo treba. Ostaja vprašanje ali je bila nacionalizirana lastnina nekdanjih "razlaščevalcev" res eden od glavnih temeljev našega povojnega razvoja. ("Socializem - elektrifikacija + nacionalizacija") Še več: prav ona naj bi soomogočila takratni "horuk v nove čase". Vsi se verjetno ne bi strinjali, ampak recimo, da ga je res. Ker le tako lahko damo razlastitvam neki naknadni, zgodovinski smisel. Bolečin in tragedij, ki so jih s tem prizadeli številnim posameznikom in njih družinam, pač ne bo mogoče nikoli popraviti". Popravlja se jih zdaj - z vračanjem vzetega. To pa je tudi nekaj imeli' Česa pa naj se po-lastninimo tisti, ki nismo nikoli nič Miha Naglic Denacionalizacija Ob koncu 1991, leta je kot prvi iz "paketa" lastninskih zakonov začel veljati zakon o denacionalizaciji. O tem, kako hitro in uspešno se izvaja, so mnenja različna, tako kot so tudi različna stališča o njegovi pravičnosti in smiselnosti. Številni pomisleki, ki so spremljali že pripravo in sprejemanje zakona, se zdaj odražajo predvsem kot "bitka" med razlaščenci in zavezanci, ki so jim po zakonu primorani vrniti podržavljeno premoženje. Ko gre za lastnino in lastninske spremembe, ni presenetljivo, da (če se izrazim po kmečko) po zraku leti perje. In perje leti tudi zdaj, ko Konzorcij zavezancev za vračilo podržavljenega premoženja zbira po vsej Sloveniji podporo volivcev za spremembe in dopolnitve zakona o denacionalizaciji. Ker je v podjetjih, ki jih prizadeva denacionalizacija, veliko število zaposlenih, se ni bati, da jim ne bo uspelo dobiti podpore vsaj pet tisoč volivcev. In če bo s predlogom konzorcija soglašal tudi parlament, bodo nekdanji lastniki lahko uveljavljali za odvzeto premoženje predvsem lastninske deleže, medtem ko ga bodo v last ali (in) posest lahko dobili le v soglasju z zavezancem in izjemoma tudi brez njega. V Združenju lastnikov razlaščenega premoženja Slovenije so prepričani, da bo poskus spremembe zakona propadel - Če že ne v parlamentu, pa zanesljivo na ustavnem sodišču. Tudi na Gorenjskem so ocene o uresničevanju zakona o denacionalizaciji različne in zelo odvisne od tega, kdo jih daje (sedanji gospodar podržavljenega premoženja ali nekdanji lastnik) in s kakšnimi "strankarskimi očali" se ponaša. Naj namesto takšnih ocen "spregovorijo" dejstva! V tržiški občini, na primer, so prejeli 458 vlog za vrnitev premoženja in od teh so jih doslej rešili približno tretjino, med drugim tudi Bornov zahtevek, ki velja za enega največjih na Gorenjskem. V radovljiški občini se ukvarjajo s 571 zahtevki, od katerih je 459 popolnih in 112 nepopolnih, doslej pa so jih rešili 271 ali že domala polovico. V kranjski občini so od približno 1.100 zahtevkov končali postopek za 25 do 30 odstotkov, primerov... C. Zaplotnik GORENJSKI GLAS / stran 13 / Kranj, 23. septembra 1994 Gorenjsko ureja uredniški odbor zgodovinar Jože Dežman, sociolog Emil Milan Pintar, filozof Miha Naglic, novinarja Manja Volčjak in Miran šubic in odgovorna urednica Leopoldina Bogataj. Fotografija: Gorazd Šinik R O R Tone Marčun, direktor Triglav konfekcije: "Če je država vzela, naj država tudi vrne" "Razlaščeni bomo zakonito, vendar protiustavno," pravi Tone Marčun in poudarja, da takšno vračanje premoženja in lastninjenje, kot je uzakonjeno, nima ekonomske osnove. Kranj - "Da smo lahko odkupili najete prostore in jih obnovili, posodobili tehnologijo in se odločili še za druga potrebna vlaganja, so se delavci vrsto let zavestno odrekali zaslužku. To je tudi razlog, da se zdaj, ob procesih denacionalizacije in lastninjenja, počutijo okradene," pravi direktor podjetja Tone Marčun in poudarja: "Čeprav smo ob slovenski osamosvojitvi izgubili tri četrtine trgov, se nismo "podrli" in smo s prodorom v tujino toliko uspeli, da se nam ni treba bati za prihodnost. Skoda je le, da se moramo že tri leta ukvarjati z denacionalizacijo, revizijami in lastninjenjem, namesto da bi delali in skrbeli za poslovanje in razvoj." Na zemljiščih in v prostorih, kjer je bila že pred vojno tekstilna tovarna, je Tekstilindus ustanovil invalidske delavnice Triglav konfekcija. Obrat se je pred dvajsetimi leti osamosvojil v podjetje, ki je do 1987. leta odkupilo od Tekstilindusa še zadnje najeto premoženje. Vse, kar so odkupili, dogradili, posodobili, so financirali sami, brez posojil, vendar na račun nizkih plač, ki so bile kljub dobrim poslovnim rezultatom vsa leta zelo nizke, skoraj najnižje v kranjski občini. Samo za odkup in posodobitev stavb sojv vsem tem času namenili poldrugi milijon nemških mark, kar tudi za podjetje, ki danes zaposluje okrog 180 ljudi, ni majhna naložba. Nekdanji lastniki niso nič krivi Ko je slovenski parlament jeseni 1991. leta sprejel zakon o denacionalizaciji, so se kmalu z zahtevkom za vrnitev premoženja (zemljišč in stavb) oglasili tudi lastniki oz. zakoniti dediči nekdanje, po vojni podržavljene tekstilne tovarne. Člani družine Horak, ki živi v tujini, so na pogovorih z vodstvom Triglav konfekcije nedvoumno povedali, da podjetju nočejo nagajati; želijo, da bi tovarna Še naprej dobro delala, niso pa se še natančno izjasnili, kaj bi - premoženje v naravi, delež v podjetju ali kaj drugega. Če bi premoženje dobili nazaj v naravi, bi se podjetje poskušalo z njimi dogovoriti za eno od treh možnosti: za najetje prostorov, za lastninski delež, ki bi ustrezal vrednosti vrnjega premoženja, ali za odkup premoženja. V Triglavu menijo, da bi bilo za podjetje in za razlaščence še najbolje, če bi nekdanji lastniki namesto vrnitve premoženja v naravi zahtevali ustrezen lastninski delež. Agencija za prestrukturiranje in privatizacijo je Triglav konfekciji že odobrila program lastninskega preoblikovanja podjetja, v katerem so za nekdanje lastnike rezervirali približno polovico vrednosti druž- benega premoženja. Ker v podjetju nimajo niti začasne odredbe, ne vedo, kaj se bo zgodilo s to polovico. "Za vse to niso krivi nekdanji lastniki oz. njihovi dediči, ampak sta kriva zakon in država," pravi direktor Tone Marčun. Kraja stoletja! Čeprav v Triglav konfekciji ne nasprotujejo temu, da bi nekdanji lastniki dobili nazaj, kar jim je bilo odvzeto, pa se jim zdi krivično, da je država to obveznost prevalila na podjetja, ki gospodarijo s podržavljenim premoženjem. "Če je država vzela, naj država tudi vrne. Da morajo to vračati podjetja, je "kraja stoletja" in večja nacionalizacija, kot je bila v povojnem času. Zaposleni, ki so to premoženje ustvarjali predvsem na račun nizkih plač, se s sprejetjem zakonov o denacionalizaciji in o lastninskem preoblikovanju podjetij počutijo tako, kot so se razlaščenci v povojnem Kdo je bil Gustav Horak Kot navaja zbornik Gorenjska industrija od manufakture dodanes, sta tekstilno industrijsko družbo lntex 1926. leta ustanovila s sodelovanjem kranjske podružnice Slovenske banke poljska industrialca Pavel Markgraf iz Poljanic in Gustav Horak iz Lodza. Tovarna, ki sta jo zgradila na Farovški Loki na levem bregu Save, je v prvih letih zaposlovala okrog tristo delavcev, do 1938. leta pa se je njihovo število več kot podvojilo. Od 1937. leta je bila družba v celoti last družine Horak. Po vojni je prišla pod sekvesler in slovenska vlada je 1946. leta ustanovila Tekstilno tovarno Intex Kranj. času," pravi direktor Tone Marčun in poudarja: "Razlaščeni bomo zakonito, vendar protiustavno. Zakon o denacionalizaciji povzroča novo škodo in nove krivice, ki se jih bomo očitno zavedli prepozno ali šele potlej, ko se bo že izkazalo, da smo obsojeni za narod dninarjev, viničarjev in mezdnih delavcev. Ker zakona o denacionalizaciji in lastninjenju nima nobene ekonomske osnove in logike, bo Slovenija njune posledice še dolgo občutila. To ni le moje mnenje, na to nas opozarjajo tudi številni domači in tuji strokovnjaki." Negotovost zavira vlaganja V Triglav konfekciji se bolj kot z načelnimi vprašanji ukvarjajo s konkretnimi problemi, še zlasti s težavami, ki jih povzroča negotovost. V takšnih razmerah vlaganj ni. Čeprav je streha na visoki stavbi stara 55 let in bi jo bilo treba zamenjati, se zdaj, v tem tako negotovem času, ne upajo odločiti za naložbo. Velika je tudi nevarnost, da bi nekaj za podjetje najpomembnejših delavcev zapustilo tovarno in odšlo tja, kjer se jim kaže lepša prihodnost. Vso to negotovost očitno težko prenaša tudi direktor Tone Marčun. Le kako je ne bi?! Ko je 1976. leta prevzel Triglav konfekcijo, je bilo podjetje zrelo za likvidacijo. Imelo je več posojil, kot je bila vrednost poslovnega sklada; izgube je bilo za štiri bruto izplačila osebnih dohodkov, med zaposlenimi je bilo 38 odstotkov invalidov, delovne prostore so imeli v najemu... Pa danes?! Podjetje dobro gospodari in posluje. V obrat konfekcije so vpeljali sodobno tehnologijo, s katero dosegajo evropsko produktivnost in kakovost. Večino izdelkov prodajo na tuje trge. Pred sedmimi leti so odkupili še zadnje prostore, ki so jih prej imeli v najemu... • Foto: G. Šinik R E O R Cveto Zaplotnik Trliška občina zavrnila zahtevek Bornovih dedičev Bornu so premoženje odvzeli ze Nemci Ker je bil Kari Born židovskega porekla, je nemški raj h podržavil njegovo posestvo že septembra 1941. leta. Premoženje je po vojni, tokrat kot imetje raj ha, prešlo po sklepu AVSOJ-a v last tedanje Jugoslavije in naj bi predstavljalo del vojne odškodnine, ki jo je Nemčija "izplačala" tedanji Jugoslaviji. * Tržič - Ker je Borno vo premoženje podržavil nemški rajh, so v tržiški občini mnenja, da naj njegove še živeče hčere zahtevajo vojno odškodnino od Nemčije, ki je pravna naslednica rajha. Židje in (nekdanja) Zvezna republika Nemčije so tudi podpisali dogovor, znan kot haaški protokol, na podlagi katerega je Nemčija izplačala pripadnikom Židovske skupnosti že precejšnje odškodnine za vojno škodo in jih še izplačuje. Denacionalizacijski zahtevek Bornovih naslednikov je med največjimi na Gorenjskem, če ni celo največji. Zajema 3.653 hektarjev zemljišč, pretežno gozdov, v katastrskih občinah Lom, Podljubelj in Križe, več stavb, med njimi tudi grad v Dolini, kjer so nekdaj Bornovi živeli, manjšo vodim elektrarno v Dolini in večjo na Tržiški Bistrici v bližini Pristave, del Zlitove tovarne (žago in zabojarno), parcele na Mlaki in na Pristavi... Ker je Kari Born kot lastnik premoženja umrl že pred 37 leti, so denacionalizacijski zahtevek za vrnitev premoženja na tržiško občino že julija 1992. leta vložile tri njegove hčere, fina živi v Italiji, druga v Kanadi in tretja v Venezueli. Zastopa jih eden ml njihovih sinov, ki živi v Meranu v Italiji in se ukvarja z gostinsko turistično dejavnostjo. Nova spoznanja Ko so Bornovi marca lani predložili k denacionalizacijskemu zahtevku še zadnje, kar mu je manjkalo do popolnosti, so se v tržiški občini že širile različne govorice o tem, kaj naj bi se zgodilo z nekdanjim Bornovim premo ženjem Se marca letos so na občini zatrjevali. da je za zahtevek usodnega pomena državljanstvo, in da za vračanje verjetno ne bo ovir, saj je po uradnih zaznamkih, s katerimi so tedaj razpolagali, Bornu bilo priznano jugoslovansko državljanstvo. Novica, da je občina zavrnila Bornov zahtevek, je zato še toliko bolj presenetila tiste, ki so se že nekako sprijaznili s tem, da bodo obsežni gozdovi in vse ostalo premoženje prešli v last naslednikov nekdaj bogate Bornove rodbine. Kot kaže, se to očitno vsaj za zdaj še ne bo /godilo. V denacionalizacijskem postopku so namreč prišla na dan nekatera nova spoznanja, ki so tudi vplivala na to, da je občina kot prvostopenjski organ zahtevek zavrnila To še ne pomeni, da je "primer Born" končan, saj imajo pravni nasledniki nekdanjega lastnika še vedno možnost, da se pritožijo na republiko kot drugostopenjski organ; ta pa Še vedno lahko sklene drugače, kot je odločila občina. Posestvo je bilo zelo zadolženo V tržiškem upravnem organu so na podlagi podatkov ministrstva za notranje zadeve med drugim ugotovili, da Karlu Bornu pripada jugoslovansko državljanstvo za čas od 28 avgusta 1945 do 27. novembra 1957, ko je na Dunaju umrl v KI letu starosti Med post opkom je prišlo tudi na dan, da je bilo njegovo posestvo pred drugo svetovno vojno nu>čno zadolženo, kar je razvidno iz dokumentacije nekaterih slovenskih bank in tudi iz zemljiške Iržiška občina je s tem, ko je zavrnila Bornov denacionalizacijski zahtevek, končno odločitev prepustila drŽavi, ki doslej ni pokazala posebnega zanimanja za ta primer. Dovolj pove že to, da predstavnika Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije, ki je (v imenu države) lastnik zemljišč, nI bilo niti na obravnavo. knjige Po nekaterih ocenah naj bi dolgovi predstavljali vrednost 7(H) do SIK) takratnih hiš ( < prav /akon o denat lonali/.u iji ni jnedvidel rešitev /a taksne primere (ureja Ic vptašanjc hipotek, ki so nastale po podržavljenju), so v občini tedaj, ko sc je še kazala možnost vrnitve, že razmišljali o tem, da bi dolgove vsaj delno "pobotali" z denacionali/acijskmi zahtevkom Nemški rajh Bornu, Jugoslavija okupatorju /a zahtevek so bila usodnega pomena spoznanja, da je Kari Born zaradi svojega židovskega potekla v stiahu |>ied nacizmom m Nemci, ki so sc posebej goreče preganjali Zule, s posestva nad 1'ižičem pobegnil v tujino že marca 1941 leta, torej še pred začetkom diugc svetovne vojne na ozemlju nekdanje Jugoslavije. Nemški rajh je, kot izkazujejo tudi zemljiške knjige, to premoženje podržavil septembia 1941 leta Okrajna /.aplembena GORENJSKI GLAS / 14 stran / Kranj, 2X septembra 1994 komisija Tržič je avgusta 1945 leta na podlag1 odloka AVNOJ-a o prehodu sovražnikovega imetja v državno last ter zakona o zaplembi ifl izvrševanju zaplembe Bornovo premoženje kot imetje nemškega rajha prenesla v državno last. agratna komisija za agrarno reformo Kranj Pa je maja 1947. leta na podlagi zakona o agrarni reformi in kolonizaciji v Sloveniji izdala odločbo, s katero je posestvo razglasila t* razlaščeno. Nemčija še izplačuje odškodnino Židom V denacionalizacijskem postopku sc ni'9 ukvarjali z vprašanjem, ali |c Bom kot 7\d. k| je /bežal s posestva zaradi ptihoda Nemcev * Slovenijo, dobil Ec kakrlnokoli odškodnini u reparacij, ki jih jc Nemčija izplačali židovski"1 žit\.un dtuge svetovne vojne Na to v|>iašaiijc " bilo tudi težko odgovoriti, saj so podatki (' židovskih odškodninskih |>osto|>kili zelo P°. inanjkljivi Na osnovi podatkov, ki so jih doH V celovški knjižnici, je možno sklepati, da g Nemčija oškodovancem židovske skup"0* neposredno in ne glede na državljanstvo i/p' čala že |)ieic)šnje odškodnine Te akliviiosli W bi vodil (launs comniittee |>n hicdisl'H VVeltkongres v New Yorku, /ulje in »t,ul'n,|) /vezna republika Nemčija pa so tudi podp|S'1 dOgOVOr, poznan kol haaški piolokol, k' L osnov.i /.i izplačevanje odškodnin m na P,H''''^ kateicga jih piipadmki židovske sku|>ii«'s|1 ^ vedno lahko zahtevajo Občina Itžič )C gkdc to, da so Karlu Bornu posestvo in "s,'|)(, |>tcrimžcn|c že med drugo svetov im v,,|^l odv/eh Nemci, odločila, da denacionalizacij zahtevek njegovih ptavnih naslednikov /'(!/nilln° Zadnji tak primer, na Inteiegl m° bili opozorjeni, je gradbeno podjetje Izmikanje vračilu zemlje * V Združenju ste obvezno razlago ene od določb 72. člena zakona o denacionalizaciji razumeli kot izmikanje vračanja zemlje nekdanjim lastnikom. Zakaj? "Kmetje so za zemljo, ki jim je bila nasilno odvzeta med leti 1945 in 1953, ko so vladali največji pritiski za kolektivizacijo, prejeli malenkostno odškodnino. Po mnenju ministrstva za kmetijstvo in gozdarstvo naj bi tedaj izplačane odškodnine ugotavljali tako, da bi jih primerjali s takratno prometno vrednostjo zemlje, za katero pa vemo, da je bila zelo majhna ali skorajda ničeva. Če bi upoštevali takšno razlago, bi se izkazalo, da so odškodnine dosegale od 70 do več kot 100 odstotkov takratne prometne vrednosti, da je bila torej po vojni nasilno odvzeta zemlja Pionir, TEG gradbena operativa iz Novega mesta. V tem podjetju so med zaposlene razdelili obrazce s spremnim dopisom, ki je konkretno naslovljen na delavca in v katerem je tudi rok, do kdaj ga morajo vrniti v kadrovsko službo." * V konzorciju se sprašujejo, zakaj bi z denacionalizacijskimi zahtevki obremenjevali podjetja. Če je država vzela, naj država še "Tudi premoženje podjetij je družbena lastnina. Le zakaj bi posebej obremenjevali državo in njene davkoplačevalce, če veliko tega, kar je bilo nekdanjim lastnikom odvzeto, še obstaja in jim lahko vrnemo v naravi; država naj bi jim plačala odškodnino le za premoženje, ki ga ni mogoče vrniti." Konzorcij ne more uspeti * Kaj bo Združenje storilo, če bo Konzorcij uspel s spremembo zakona? "V Združenju smo prepričani, da Konzorcij s svojim predlogom ne more uspeti. Čeprav bi že uspel v parlamentu, zanesljivo ne more na ustavnem sodišču. Sprejetje zakona bi med drugim povzročilo neenakost državljanov: eni so premoženje že dobili v naravi, drugi ga ne bi mogli več. To bi bilo v nasprotju z ustavo." * V polemiki je slišati tudi ocene, da je predlog za spremembo zakona novi revanši-zem starih političnih sil. Se s takšno oceno strinjate? "Strinjam. Predlog je del politike starega sistema, ki želi obdržati kapital v svojih rokah; najprej pod plaščem družbene lastnine, potlej pa ga olastniniti." * Ali ni mogoče razumeli predlog Konzorcija tudi kot del spopada med razlaščenskim in managersko podjetniškim lobijem? Ne gre za bitko med lobijema, ampak bolj za spopad med načeli pravne države in neokomunistiČnim, zapoznelim reagiranjem na demokratične spremembe." organiziranim jesenskim oranjem svoje podržavljene zemlje." ♦ Rok, do katerega ste zahtevali odgovor (15. september), je že mimo. Je vlada odgovorila? "Že 9. septembra smo dobili obvestilo, da je vlada predlog umaknila z že napovedane seje državnega zbora. Umik je utemeljila s tem, da je razlaga sicer pravno korektna, vendar vsebinsko popolnoma ne rešuje problema. Problem bo po mnenju vlade možno rešiti s praktično razlago določb zakona v sodni in upravni praksi oz. ob konkretnih primerih, v skrajnosti pa tudi s spremembami in dopolnitvami 72. člena, o katerem pa mora svoje mnenje izreči še ustavno sodišče." Popuščanje pri poravnavah * Pri denacionalizaciji se torej zapleta in se bo očitno še pletlo. Kdaj pričakujete, da bo rešen zadnji izmed približno petdeset tisoč denacionalizacijskih zahtevkov? "Čeprav je to zelo težko ocenjevati, Predlog konzorcija Le izjemoma vračanje v naravi Do oškodnine naj bi bili v določenih primerih upravičeni tudi zavezanci Volivci bodo do 21. oktobra lahko izražali pisno podporo za spremembo zakona o denacionalizaciji, kakršno v imenu Konzorcija zavezancev za vračilo podržavljenega premoženja predlaga njegov predsednik Jože Šketa. Konzorcij predlaga naslednje spremembe: * Vračanje podržavljenega premoženja v last in posest bi bilo mogoče le s soglasjem zavezanca in izjemoma tudi brez soglasja, sicer pa naj bi nekdanji lastniki namesto vračanja premoženja v naravi uveljavljali predvsem lastninske deleže. * Če nekdanji lastnik v denacionalizacijskem postopku ni dobil premoženja ne v last in ne v posest niti ni vzpostavil na premoženju lastninske pravice, je upravičen do odškodninske obveznice, za katero jamči država. Do tovrstne obveznice oz. do odškodnine pa je upravičen tudi zavezanec, Če je premoženje nekdanjemu lastniku vrnil v last ali v posest ali če je pristal na lastninsko pravico. * Zavezanci in upravičenci bodo z odškodninskimi obveznicami lahko med drugim pridobili tudi kapitalski delež pri republiškem skladu za razvoj in kupovali kmetijska zemljišča. * Pravna varnost vseh končanih denacionalizacijskih postopkov je zagotovljena, ob soglasju obeh strani pa so možni tudi popravki, ki jih omo|oČajo predlagane spremembe in dopolnitve zakona. pošteno kupljena in plačana in da kmetje kot nekdanji lastniki niso upravičeni do vrnitve zemlje v naravi. Ta razlaga je v popolnem nasprotju z duhom zakona o denacionalizaciji, ki postavlja načelo, da se vrednost podržavljenega premoženja določi po stanju premoženja v času podržavljenja, toda ob upoštevanju njegove sedanje vrednosti. Če upoštevamo takšno razlago, se izkaže, da odškodnine niso dosegale 30 odstotkov realne vrednosti in da imajo zato nekdanji lastniki pravico dobiti zemljo nazaj." * Kako ste reagirali v Združenju? "Ker postopek sprejemanja obvezne razlage zaklonskega člena ni potekal po pravilih (zaobšel jc medresorsko komisijo za denacionalizacijo, v kateri smo zastopani tudi razlaščeni), smo v začetku septembra na sestanku s predstavniki ministrstva za kmetijstvo in gozdarstvo in ministrstva za pravosodje zahtevali, da vlada predlog takoj umakne, sicer bodo razlaščeni kmetje izrazili državljansko nepokorščino in začeli z mislim, da bi s "projektom" morali končati prej kot v desetih letih od uveljavitve zakona. Kako hitro pa se bo dejansko vrtel denacionalizacijski klobčič, je veliko odvisno od podpore in zavzetosti na državnem vrhu ter od tega, ali bomo proces pospešili ali zavirali." * Revizijski postopki naj bi pokazali, kolikšno je bilo oškodovanje družbenega premoženja v podjetjih. Ali je možno, da do oškodovanja prihaja tudi pri poravnavah med zavezanci in razlaščenci oz. da bi v zasebne roke prešlo celo več družbenega premoženja, kot ga nekdanjemu lastniku pripada? "Mislim, da do takšnih zlorab v praksi ne prihaja. Izkušnje namreč kažejo, da nekdanji lastniki največkrat po končanih cenitvah in pogajanjih dobijo celo manj, kot jim pripada. Razlog je v tem, da zavezanec poskuša v pogajanju z razlaščencem ohraniti čimveč družbenega premoženja za lastninjenje in da morajo razlaščenci največkrat popustiti, če hočejo doseči poravnavo in odvzeto čimprej dobiti nazaj." GLASOVA GORENJSKA RAZISKAVA Vrniti premoženje - ampak kako Tokrat smo v Glasovi gorenjski raziskavi javnega mnenja Poklical, 20< naključno ubrane Gorenjke in Gorenjce, odgovore na tn vpndanja o problemu denacionalizacije pa je deseterica Poklicanih odklonila Od /V? odgovorov na vprašanje "Ali Podjnrate detnu lomilizai i/o'"' i* dobre tričetrtme (152 oziroma "M odstotka) pritrdilnih in h 21,2 odstotka vprašanih ne l""lpuii d,-na< lonalizai ije fanimtvt pa so rezultati pri vprašanji o načinu vračanja Podržavljenega premoženja in o zavezancu, ki naj povrne 'zveznosti do nekdanjih lastnikov. Vračanje v naravi je Podprlo manj kot polovica sodelujočih v anketi (K4 ozirt>ma *?.5 odstotka), proti vračanju premoienja v naravi pa je 56,5 odstotka naključno izbranih Gorenjk in Gorenjcev Pribliino '"kino razmerje odgovorov smo ugotovili po večjem delu Gorenjske med anketiranci Iz radovljiškega območja pa je nPr lr šesterica od tO sodelujočih pritrdila vračanju denaclo citiranega premoienja v naravi, kar 24 pa je bilo nestrinjanj s takino obliko vračanja podržavljenega premoženja. Prav nasprotni so bili odgovori anketiranih z jeseniškega področja: 7J odstotkov vprašanih (vseh je bilo 26) se strinja z vračanjem v naravi In le dobra četrtina temu nasprotuje ... Skratka, v odgovorih v tokratni Glasovi gorenjski raziskavi se le odraiajo mnenja ob prvih primerih vračanj premoienja nekdanjim lastnikom Gorenjke tn Gorenjci so večidel (107 odgovorov od lv3) mnenja, da mora drlava, ki je premolenje odvzela, tudi poravnati obveznosti do nekdanjih lastnikov. Kar 41 vprašanih (21,2 odstotka) je odgovorilo "ne vem", slaba četrtina pa meni, du morajo obveznosti do nekdanjih lastnikov poravnati tisti, ki zda/ upravljajo m gospodarijo s premoŽenjem, ki je bilo ilcnai tonali:irano Izpostaviti gre odgovore sodelujočih z hVšnilkšgt drla (ioreniske: velika večina je mnenja, da morajo obveznosti do jtrejinjih lastnikov poravnati sedanji upravljala in fotpodatjil 1'odrobnosli so razvidne iz skupine preglednic vpraianj oz odgo vorov: Ali podpirate denacionalziacijo = vračanje podržavljenega premoženja nekdanjim lastnikom? 152 78,8% i>a 41 21.2% ne Ali se strinjate z vračanjem premoženja v naravi? 84 43.5% da 109 Sft. 5% %/ Kdo naj bi po vašem mnenju poravnal obveznosti do nekdanjih lastnikov, ki jim je bilo odvzeto premoženje? 1Q7 55,5% drtava.kt )t prtmeitnjt tudi edvttla 45 23,3% <<«/■. 4i tda) upravt)af» in gotp»dari)0 s prtmaitnjim 41 21,2% mtvm 17 T/^1 A ZA GORENJKE, O GORENJCIH MljJ U/l MED GORENJCI PO GORENJSKI V vodstvu (še vedno) JANEZ KAVAR Napoved, da bo septembrsko glasovanje za GORENJCA MESECA AVGUSTA '94 razburljivo prav do zadnjega, torej do petka, 30. septembra, je vse bolj in bolj točna: potem ko je po prvem krogu vodil MARJAN MENCINGER, se je že po drugem tednu glasovanja vrstni red obrnil. Marjan Mencinger je zdaj še vedno odličen drugi, Janez Kavar pa predzadnji -torej vodi. Za prvega moža gorenjske vojske, polkovnika iz Križev pri Tržiču in nekdanjega televizijca JANEZA KAVARJA, je ta teden glasovalo /1 bralk/ bralcev Gorenjskega glasa in poslušak/ poslušalcev štirih gorenjskih lokalnih radijskih postaj. Za leškega letalskega modelarja MARJANA MENCINGERJA, ki je že več kot četrt stoletja zvest modelarstvu in najbolj zaslužen za atrakcije z letalskimi modeli v Lescah, ste nam od prejšnjega petka do danes poslali 52 glasov. Skupaj torej do danes, predzadnji petek v septembru: JANEZ KAVAR po treh glasovalnih tednih že 253 glasov, MARJAN MENCINGER pa 198. Vabimo Vas, da danes neposredno v oddajah na Radiu Kranj (navsezgodaj ob pol osmih) oziroma na Radiu Triglav Jesenice, Radiu Žiri in Radiu Tržič (v popoldanskih terminih) spet glasujete. Kandidata za GORENJCA MESECA AVGUSTA '94: JANEZ KAVAR in MARJAN MEN- CINGER. Glasujete vse do vključno prihodnjega petka, 30. septembra, seveda tudi na dopisnicah na naslov GORENJSKI GLAS, 64000 Kranj. Vsaka dopisnica ali vsako sodelovanje po telefonu v oddajah radijskih postaj = en glas. Vsak teden pa pet glasovalk oz. glasovalcev nagradimo z nagrado v vrednosti 1.000 tolarjev. Tokrat nagrade pošiljamo naslednjim: Lucija GRAŠIČ, Vrtna 5, Krize; Leonarda KAVČIČ, Kropa 3/d) Dragica GOLOB, Rudija Papeža 32, Kranj; Janja ALBININI, Spodnja Dobrava 4/a, Kropa; Vera ČEBULAR, L. Hrovata 5, Kranj. BODE IN BOZA fiPffl Ponedeljek, 21. septembra, ko je bda polna luna, smo nekako preživeli. Res pa je, da na nekatere polna luna vpliva ves teden. BflHfl Danes, 23. septembra, je spet pomemben dan: v Gorenjskem glasu je vložena barvna priloga AS. 10!LtE\ In prvi jesenski dan je danes: koledarska jesen po podatkih Astronomsko geofizikalnega laboratorija EN T Ljubljana, Oddelek za fiziko, nastopa natanko ob H. uri in 19 minut. fSffitffl Vremensko je bilo pa minulih 10 dni tako, kot bi se začela zima. Najlepše so se imeli tisti stanovalci širom po Gorenjskem, ki so odvisni od skupnih kotlovnic ali od daljinskega ogrevanja. Iz omar in predalov so izvlekli vse odeje, vse puloverje in volnene nogavice. WfCK\ Ves teden je spet cvetela gorenjska nevoščljivost: srečneži, ki stanujejo v lastnih hišah ali imajo etažno centralno, so se greli - blokarji s skupnimi kotlovnicami so jim bili pa "fovš" in jih je vsaj to grelo. BBB Lepo so nas razveselili bančniki: odslej je najnižji znesek, ki ga lahko napišemo na ček, kar 1.000 tolarjev. Prejšnji predpisani spodnji limit je bil 700 SIT (sprejet v času, ko je to pomenilo 10. mark) W£tK\ Očitno nekdo te ve, koliko bo v kratkem treba odšteti za 10.- mark. lSflttKt Nekateri ljubitelji gorenjskega nogometa se zmrdujejo zaradi slabih rezultatov fuzbalerjev NK Živila Naklo na dosedanjih ligaških tekmah, saj na domačem terenu (še manj na gostovanjih) iztržijo največ po eno točko WOhZ\ Kdor se jezi zaradi slabega izkupička gorenjskih prvoligašev v nogometni ligi, nima prav: tudi v fuzbalu namreč Gorenjska dokazuje, da je radodarnost posebna gorenjska vrlina in da je tisto o gorenjski škrtosti čisto natolcevanje. lOKUfA V Škof ji Loki čaka na poslanski zapik predlog, da Tavčarjev dvorec na Visokem končno dobi gospodarju. Nekaterim pa ob tem še vedno ne gre v glavo, da mora za Visoko biti tak gospodar, ki ima visoko svoje zvez1' BBBB Visoko na smreki se najprej vidi, če si je tisto drevo izbral za svoj skromni domek lubadar. Letos je bilo plodno leto in lubadar je ponekod razvil kar tri generacije. WnhZ\ Ker SO na tisoče kubikov smrek uničile že predlanske m lanske generacije lubadarjev, ni čudno, da je njihova stanovanjska stiska vse večja. Ni več daleč čas, ko bodo gOZ darji prej prešteli preostale redke zdrave smreke kot pa lubadarke v gorenjskih gozdovih fJf/WS1 /daj je sezona, ko najbolj živahno poteka trgovina s krompirjem Cena mu je padla celo pod 20 tolarjev za kilogram - ali drugače, v markah je ktOfnplr skoraj Štirikrat cenejši kot pred štirimi leti. l&TtfA Brez skrbi, zuradi tega podatku nam standard ni zrasel za Štirikrat. Življenjska tekočina upokojencev (ni kri, temveč kava!) se je od lanskega do letošnjega septembra podražila za dvainpolkrat oziroma za 152 odstotkov lSfltfA \ istih dvanajstih mesecih so šle pokojnine za slabih 10 odstotkov gor, plače pa menda malo več (to so rekli na Statistiki, e/ga ruma nič zraven!). WffK\ Od danes do torka je v Kran/u spet sejem, tokrat je to jesenski sejem, zraven je sejem SQ • Slovenski proizvod - Slovenska kakovost in mega gorenjska razstava gob. lSflltK\ Posledice razstave gob se najbolj vuh v smeteh gospodinje mrzlično mečejo v smeti zmrznjene in vložene gobe, za katere so do te razstave bile prepričane, da so užitne BflB Ker so pred durmi lokalne volitve, so v času sejma na gobarski razstavi že napovedani obiski veljakov iz različnih političnih strank. Zelo se namreč zanimajo za gobe, ki bi jih še pred volitvami radi servirali svojim nasprotnikom na volitvah BflM Ko smo že pri sejmih: na nedavnem sejmu Narava zdravje v Ljubljani je bila sejemski hit gorenjk u pitna voda, pakirana v lične plastenke z lepimi nalepkami Ne, to ni bila znamenita jeseniška Julijana (ki je predvčerajšnjim spet žuborela na dnevnem redu jeseniškega parlamenta). MM] Na sejmu v Ljubljani so se obiskovalci navduševali nad /lato kapljo, vrhunsko pitno vodo, ki jo polnijo v podjetju Plastenka Radomlje, načrpajo pa jo kar iz tablice pod hišnim pragom fSHltfi\ Morda bi pa jeseniški poslanci, ali kdo drug pristojen, pnsh v Radomlje pogledat, kako se streže tem rečem, ko je treba tržno ravnati s pitno vodo? Gorenjska in svet... ali obratno Kure & dinozavri Zdaj, ko je svetovno navdušenje zaradi dinozavrov iz Spielbergovega filma Jurski park krepko uplahnilo, so paleontologi z Univerze v vVisconsinu v ZDA vrgli v javnost revolucionarno spoznanje: kokoši (po domače tudi: kure ali putke) so direktni potomci dinozavrov! To so ugotovili iz neverjetne podobnosti hrustančnih celic pri piščancih in pri najdenih fosilih dinozavrov, pa tudi iz presenetljive podobnosti čeljusti obeh živalskih vrst. In tako so znanstveniki šele zdaj potrdili globokoumnost pripombe nekega Gorenjca, ki je - ko je prvič lomil zobe z Žvečenjem piščančje hrenovke - dejal: "Tako je trda, kot bi bil noter zmlet en star dinozaver!" Naj pridelki 9 94 Angleški vrtnar Mel Ednie iz Astrutherja v pokrajini bife je v svojem "garklcu" pridelal največjo čebulo na svetu. Na vrtnarskem tekmovanju v severnem Yorkshiru je razstavil svoj pridelek: čebulo, težko 55 (petinpeldeset) kilogramov! Ob takšni novici iz Anglije se v Cerkljah nihče ne razburi: v cerkljanskem Turističnem društvu normalno tečejo priprave za letošnji vsedržavni izbor NAJ PRIDELKOV ' 94, ki bo v začetku novembra. Resda čebulne kategorije v Cerkljah doslej še ni bilo - so pa repe, rdeče pese, koreni in zelnate glave s težami, kakršna je uspela angelskemu vrtnarju. Torej, rekordni pridelki novembra v Cerkljah ! Špan ci tn mi V državah Evropske unije je bilo julija letos brez dela 10,8 odstotka aktivnega prebivalstva Od tega povprečja so navzdol odstopali Luxemburg (le .U-odstotna brezposelnost). Portugalska (!!) z vsega 6 odstotki aktivnega prebivalstva brez dela, Nemčija m Velika Hritamja (obe malenkost pod 10 odstotki) Krepko nad povprečjem EU je Španija, ki trna 22,1 odstotka aktivnega prebivalstva na seznamih iskalcev zaposlitve V naši državi ie odstotek (trenutno še) sicer precej nižji kot v Španiji. Vendar pa ima Španija med državami Evropske unije največ praznikov - ko bo Slovenija postala članica It', pa utegne na obeh lestvicah prevzeti prvo mesto. Glede praznikov nam že gre kar dobro: zadnji dan oktobra + prvi dan novembra bomo spet "dva dni frej", vseh praznikov imamo pa tako ali tako skoraj toliko kot Spanci. Ježki, svetovni hit številka ena Kot skoraj vsaka novotarija je tudi tale iz ZDA po pisanju ugledne revije Esottc Market Review je najbolj t k sončna žival ■ jež Američani, ki so se začasno znebili problema Ihutija, so čisto nori na ježe in v ZDA vlada prava bodičasta mrzlica. Namesto doslej čislanih eksotičnih itvali (aligatorjev. Opic, kač...) namreč Američani rnno.'ično kupujejo ježke in so za bodičasti parček pripravljeni odšteti .^0 dolarjev m več (kar po včerajšnjem razmerju med USD/DEM pomeni krepkih ŠH0 mark). Ježi so, kot piše v omenjeni reviji. i>riljubljent zato, ker so tihi, ne smrdijo, se pustijo božati, hranijo se le enkrat dnevno m to najrajši z mrčesom - zanie torej nt treba kupovati \\htskasa, Pedigree jnila in podobnih konzerv. Svojo veliko naklonjenost do ježev dokazujejo tudi gorenjski vozniki. Ježi so - poleg mačkov - namreč najbolj pogosti "plakati" na gorenjskih cestah. Število povoženih ježev se je sicer malo zmanjšalo; po oceni strokovnjakov predvsem zato, ker je teh ljubkih živali po gorenjskih gozdovih vse manj - in to zato, ker je bilo ogromno povoženih. Ježi so torej ie ena tema, kjer smo že zelo daleč od Američanov! Ful - kul - Špon: V PRIMADONI NA TrEBIJI V popularni Diskoteki PRIMADONA na Trebiji presenečajo. Obiskovalke lahko sodelujejo v igri za zlate prstane, ena (najsrečnejša) bo dobila AVTO! Naslednji mesec, ki je znano najlepši jesenski mosec, bo v Primadoni izbor MISS SREDNJIH ŠOL. Nagrada je res super: vse dijakinje + dijaki razreda, iz katerega bo miss, bo Primadona peljala na celodnevni izlet v Gardaland. Pri izboru MISS SREDNJIH ŠOL ' 94 bo seveda tudi Gorenjski glas (pa še kdo!) - zato Diskoteka PRIMADONA prisrčno vabi vse gorenjske fin druge slovenske) dijakinje, da se čimprej prijavijo za tekmovanje. Prijave že zbirajo v Diskoteki Primadona. foto EJGA Največji gorenjski grosist z igračami je kranjski* podjetje llribff «8 Otroci. Tudi tedaj, ko je direktor podjetja Jože Hribar V PW[ a tttroci. i mit tedaj, ko Je direktor podjetja Jože llrtoar v stranski vlogi predsednika Atletskega kluba Triglav Kranj /«. n.( primer, v mrzlem vremenujutskrbi za vroč čaj, je njegovo podj*'J Hribar A Otroci (skoraj) kompletno /a vse [tač zmanjka ročaj na posodi. Neposredne proizvajalke mleku (na sliki) strorocajo, da tO Tj/} sedmih mesecih kolektivno proizvedle 17,7 milijona liti** JJJJJ zgolj za predelavo v Gorm/s ki mlekarni in od teg" polovico v r\(ra mlečnem razredu, kamor strogi prav* le najboljše mleko z manj kot 50000 mikroorganrm le najboljše mleko mililitrčku mlekca. Petek, 23. septembra 1994 17. STRAN • GORENJSKI GLAS PONEDELJEK, 26. SEPTEMBRA TVS 1 9.10 Huckleberrv Finn in njegovi prijatelji, koprodukcijska nadaljevanka 9-35 Znanje za znanje, učite se z nami 10.00 Zvezda je rojena, ameriški film 12.15 športni pregled 14.30 Umetniški večer, ponovitev 15.50 Obzorja duha 16.20 Dober dan, Koroška 17.00 TV dnevnik 17.10 Otroški program 17.10 Radovedni Taček: Pajac 17.35 Peščeni črviček, ameriška nanizanka 18.00 Regionalni studio Maribor 18.45 ABC - ITD, TV igrica 19.30 TV dnevnik 20.05 Lepi striček, francoska nadaljevanka 20.55 Mednarodna obzorja: Alpe 22.00 TV dnevnik 22.35 Sova: Show Jackieja Tho-masa, amenška nanizanka 23.00 Puščavski princ, italijanska nadaljevanka PONEDELJEK 23.00 TVS 1 PUŠČAVSKI PRINC 1. del italijanske nadaljevanke: New York. Robert, sin Carof Sanders, ki po očetovi smrti vodi firmo na Wall Streetu, praznuje rojstni dan. Dečkov oče je arabski princ Mulaj Zair, ki že deset let živi ločen od Caroi. Nenadoma stopi zakon puščave v življenje mladega Newyorčana. Roberta ugrabi njegov oče in z njim izgine. TVS 2 13.00 Euronevvs 14.25 Utrip 14.40 Zrcalo tedna 14.55 Nedeljskih 60 15.55 Poglej me! 16.50 Sova, ponovitev 18.45 Onstran prihodnosti, avstralska znanstvena oddaja 19.15 Sedma steza 20.05 Svet na zaslonu 21.00 Tri ljubezni, švedska nadaljevanka 21.50 Studio Citv 22.40 Parguito d'Riviera in The united nation orchestra, 2. oddaja Čas v sliki 18.30 Ordinacija Bulovvbogen 19.22 Znanost 19.30 Čas v sliki 20.00 Šport 20.15 športna arena 21.00 Kompas, evropski magazin 21.52 Dokler naju smrt ne loči, ameriški TV film 23.30 Čas v sliki 23.35 Sacramento, ameriški vestem 1.05 Neverjetni podvigi 2.50 Videostrani/Tisoč mojstrovin AVSTRIJA 2 8.00 Vremenska panorama 13.00 čas v sliki 13.10 Borza dela 14.50 1000 mojstrovin 15.00 Venerin čar, ponovitev angleško-francosko-madžarske-ga filma 17.00 Echos de France 17.30 Lipova ulica 18.00 Čas v sliki 18.05 Policijska postaja 18.30 Da ali ne 19.00 Zvezna dežela danes 19.30 čas v sliki 20.15 Koča ob jezeru 21.52 Pogledi od strani 22.00 čas v sliki 22.40 Ruski milijon 23.25 Klasične risanke 0.00 Skrjanci na vrvi, češkoslovaški film 1.30 Videostrani/Tisoč mojstrovin RŽIRI HTV 1 7.55 Poročila 8.00 Dobro jutro 10.00 Poročila 10.05 šolski program 11.30 Srečni ljudje, nanizanka 11.45 Samo kadar lajam, nsanka 12.00 Poročila 12.05 TV koledar 12.15 Divja vrtnica, me-n'ska nanizanka 12.40 Monofon '■3.15 Ves svet je oder, angleška dokumentarna serija 14.10 Na avtobusu, ponovitev 14.40 Patrola na Sunset bulevarju, amer-iška nanizanka15.25 McMastersovi, ameriški barvni film 16.50 Risanka 17.00 Hrvaš ka danes 18.00 Poročila 18.05 Kolo sreče 18.35 Santa Barbara, nadaljevanka 19.30 TV dnevnik 20.15 Hrvaška in svet 20.55 Henrik VI., angleška nadaljevanka 23.00 Slika na sliko 0.00 Poročila v angleščini 0.05 Sanje brez meja TELE-TV KRANJ 20.00 TV napovednik TELE-TV 20.03 EPP blok 20.10 Športni konec tedna 20.30 Oddaja o alternativni medicini (gost dr. Igor Kuzjakin, specialist nevrolog iz Rusije v živo) 21.25 Danes na video straneh, EPP 21.30 Skriti gost v studiu (v živo do 23.00 ) SODELUJTE V KONTAKTNIH ODDAJAH TELE-TV TELEVIZIJE KRANJ - POKLIČITE PO TELEFONU: 33 11 56! TV ŽELEZNIKI HTV 2 17.35 TV koledar 17.45 Vrnitev domov, ponovitev nadaljevanke 18.30 Filmska magija, ameriška dokumentarna serija 18.55 Stan m Oho 19.15 Risanka 19.30 Tv dnevnik 20.15 2000 Malibu road, ameriška nadaljevanka 21.10 Nemci, dokumentarna serija 22.10 nadaljevanka dokumentarna Frostov dotik, ameriška nadaiJevanka 23 00 E|ektrični kavboj KANALA 7.00 Bor/a dela 12.00 Na velikem platnu 12.15 Luč svetlobe, Ponovitev 13.05 Helena 13.50 Pozitiv ♦ 14.20 Spot tedna 14.30 Borza dela 18.15 Na velikem platnu 16.30 Poslovni dosie, dokumentarna serija 17.00 Zdrava video glava, pono v,tev 18.05 Tropska vročica, ameriška nanizanka 19.00 Por očila 19.10 Luč svetlobe, amer •*ka nadaljevanka 20.00 Popspot 20.40 Polno, prosim, ipanska nanizanka 21.30 Poro Cila 21.40 V srcu resnice, amer iški barvni film 23.25 Ameriških (l»M,,:t 23.bb Spot tedna 23.bO Na velikem platnu 0.15 CTM 0-45 Borza dela AVSTRIJA 1 9.00 Čas v sliki 9.05 H©| sestra. Ponovitev 9.30 Klub zn seniorje 10.15 Na večer dneva, ponovitev •talijansko-francoskega filma 12.00 Sporni primeri 12.20 Sil •ng 13.00 Čas v sliki 13.10 Mi. Ponovitev 13.35 Heidi in l mit 14.00 Doktor Trapper John 14.45 Soundcheck 15.00 Otroški pro Vam 17.00 Mini čas v sliki 18.00 vsak dan - VIDEOSTRANI TV Železniki (10 min. blok) ob 16.00, 18.00, 19.25 in 21.00 uri. Kontaktne oddaje vsak dan od 20. do 21. ure. 19.00 Izbrani otroški program 20.00 Nedolžni lahkoživec -odrska predstava igr. sk. "Scena" iz Železnikov (1. del) R KRANJ 5.30 Dobro jutro 7.40 Pregled dnevnega tiska 9.00 Gorenjska včeraj, danes 9.20 Tema dneva 10.40 Informacija - zaposlovanje 12.30 Osmrtnice - zahvale 13.00 Pesem tedna 14.00 Gorenjska danes 14.30 Točke, metri, sekunde 15.30 Dogodki in odmevi RS 18.00 Gorenjska danes, jutri 18.20 Juke box 19.30 do 24.00 Večerni program R TRŽIČ Oddajamo od 16. do 19. ure na UKV stereo 88,9 in 95 MHz ter srednjem valu 1584 KHz. 5.00 Dobro jutro (vreme, ceste) R JESENICE 7.00 Včeraj na tujem, včeraj doma 7.15 Halo, porodnišnica 8.00 Nočna kronika 8.30 Telegraf 9.00 Horoskop 10.30 Novice 12.00 BBC novice 12.10 Osmrtnice 13.00 športni pregled 13.30 Gorenjci na cestah 14.00 Melo dija tedna 14.1b ( )t>ve-,Ma 14.30 Telegraf 15.00 Osrednja poročila 16.15 Obvestila 16.30 Osmrtnice 16.30 Domače viže 17.00 Zim zelene melodije 18.00 čestitke 18.30 BBC 18.50Tolograf 5.30 Napoved programa 5.40 Prometne informacije 6.20 Noč ima svojo moč 7.00 Novice in dogodki 8.00 Radijska čestitka 9.00 Mladinski program 9.30 Nasvet za kosilo 9.35 Glasbo izbirate poslušalci 10.00 Dopoldanske novice 10.10 Devizni tečaj 11.00 Koristni nasveti 12.00 Škofjeloških 6 13.00 Mor da še niste slišali 14.10 Devizni tečaj 14.30 Brezplačni mali ogla si 15.00 Dogodki danes - jutri 15.30 RA Slovenija 16.30 Zapo slovanje 16.50 športni utrinki 17.00 Otroško mladinski program 19.00 Odpoved programa R RGL KRIM: 100,2 MHz-ŠANCE: 99,5 MHz-LJUBLJANA: 105,1 MHz 5.00 Jutranji program - vod Saša Gerdej 5.15 Novice 7.00 Horoskop 7.35 Vremenska napoved 8.00 Dopoldne na RGL vodi Mile Jovanovič 8.15 Na poved dogodkov 8.30 Jutro je tudi takšno 9.30 Kam danes 10.15 Novice 11.00 Anketa 12.00 Novice BBC 12.15 Novinarjev gost 13.00 3 x 1 glasbena oddaja 13.15 Novice 14.05 Pasji radio 14.30 Hello again 15.00 Popoldne z Blanko M. Koželj 15.15 RGL komentira in obvešča 14.45 RGL poslušajo študenti 16.10 Spoznajmo se 16.25 Nagradna uganka 16.55 LOTO 17.00 Anketa 17.15 No vice 17.55 špeckahla 18.15 Minute za zdravje 19.15 Novice 19.25 Vreme 20.00 Ballantines glasbeni kviz 21.00 Voque 22.00 Sršeniada 1.00 Technomania D. J. ALF 2.00 Satelit TVS 1 50 Zgodbe iz školjke .20 Zgodba o Elizabeti Nietzsche, angleška dokumentarna nadaljevanka 10.10 Onstran prihodnosti, 3. del avstralske znanstvene oddaje 10.30 Dekle iz zraka, francoski film 12.15 Sedma steza 13.00 Poročila 14.20 Sobotna noč 16.20 Mostovi 17.00 TV dnevnik 17.10 Otroški program: Oscar Junior Vrtiljak, mehiška nadaljevanka; Pravljica o carju Saltanu, lutkovna igrica 18.00 Regionalni studio Koper 18.45 Lingo, TV igrica 19.30 TV dnevnik 19.56 Šport 20.05 Iz dobrega gnezda, nemška nadaljevanka 21.00 Osmi dan 22.00 TV dnevnik 22.45 Sova: Zakon po domače, angleška nanizanka; 23.10 Puščavski princ, italijanska nadaljevanka radLoJdglav PONEDELJEK 15.25 HTV1 McMASTERSOVI ameriški barvni film; igrajo: Brock Peters, Bud Ives, David Carradine, Nancy Kwan, Jack Pa-lance; Benjie se po koncu državljanske vojne vrne domov. Že ob vračanju začuti, da bo imel kup težav, saj se črnec vrača v kraje, kjer so doma "južnjaki", on pa nosi uniformo "severnih". Benjie ve, da nihče ni pozabil njegove preteklosti. Kot suženj, ki ni imel niti priimka, je ukradel konja in pobegnil na sever, da bi se tako boril za svoje pravice. Ko se je prijavil v vojsko, je ob imenu privzet priimek svojega gospodarja, ki mu je bil bolj oče kot gospodar. Ta ga ob vrnitvi tako tudi sprejme in mu ves čas stoji ob strani. KINO CENTER amer. vvest kom MAVERICK ob 16., 18.15 in 20 30 uri STORŽIC Zaradi obnovitvenih del zaprtol ŽELEZAR Danes zaprto! TRŽIČ amer. vvest. VRAŽJA DEKLETA ob 18. in 20. un TVS 2 13.00 Euronevvs 16.00 Zgodovina 12 evropskih držav: Nemčija 16.30 Dobra volja je najbolja, razvedrilna oddaja TV Koper Capodistria 17.30 Sova, ponovitev 18.45 Iz življenja za življenje: Prisluhnimo tišini 19.15 Videoš-pon 20.05 Gore in ljudje 21.10 Roka ročka 22.05 Grem na Tahiti, nizozemska drama 23.05 Svet poroča serija 14.00 Dr. Trapper John 14.45 Pogledi od strani 15.00 Za otroke 17.00 Mini čas v sliki 17.10 VVurlitzer 18.00 Čas v sliki 18.05 Mi 18.30 Ordinacija Bulovvbogen 19.22 Znanost 19.30 Čas v sliki 20.00 Šport 20.15 Planine spečega zmaja 21.05 Pogledi od strani 21.20 Fitnis klub 21.50 Ambo temo 22.00 Nova žrtev kanadsko-francoski film 23.35 Čas v sliki 23.40 Črni tovor s Zaivvana 1.10 Neverjetni podvigi 1.55 Poročila/Tisoč mojstrovin AVSTRIJA 2 8.00 Vremenska panorama 14.05 Tioč mojstrovin 14.15 Franckie in Johnnv, ponovitev ameriškega filma 17.00 Britanski kraljevski vrtovi 17.30 Orientacija 18.00 Prva policijska postaja 18.30 Tista stvar je, kviz 19.00 Zvezna dežela danes 19.30 Čas v sliki/Vreme 20.00 Kultura 20.15 Pa smo vas zasačili 21.05 Reportaže iz tujine, oddaja zunanjepolitične redakcije 22.00 Čas v sliki - Večernistudio 22.40 Klub 2 0.05 črne oči, italijansko-sov-jetski film 2.05 Videostrani/1000 mojstrovin TELE-TV KRANJ RŽIRI HTV 1 8.00 Dobro jutro 10.00 Poročila 10.05 Šolski program 11.30 Palčki nimajo pojma 12.00 Poročila 12.05 TV koledar 12.15 Divja vrtnica 12.40 Monofon 13.00 Ves svet je oder, angleška dokumentarna serija 13.55 Na avtobusu, ponovitev angleške nanizanke 14.20 Patrola na Sunset bulevarju, ponovitev amer-ške nanizanke 15.15 Svetnik med junaki zgodb, angleški barvni film 16.55 Risanka 17.00 Hrvaška danes 18.00 Poročila 18.05 Kolo sreče 18.35 Santa Barbara 19.30 TV dnevnik 20.15 Amerika, mediji, zunanja politika in njeni cilji, dokumentarna oddaja 20.45 TV parlament 22.15 Poročila 22.20 Akustikoteka: Hard tirne 22.50 Slika na sliko 23.50 Poročila v angleščini 23.55 Sanje brez meja HTV 2 17.25 TV koledar 17.35 2000 Malibu Road, ameriška nadaljevanka 18.25 Nemci, ponovitev dokumentarne oddaje 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.15 V večernem hladu, humoristična nanizanka 20.45 2000 Malibu Road, ameriška nadaljevanka 21.35 Clive James: Slava v dvajsetem stoletju, angleška nanizanka 22.30 Sovražniki Sher-ocka Holmesa, angleška nanizanka KANALA 7.00 Borza dela 12.00 Na velikem platnu 12.15 Luč svetlobe, ameriška nadaljevanka 13.05 Popspot 14.25 Spot tedna 16.15 Na velikem platnu 16.30 Polno, prosim, španska nadaljevanka 17.20 V srcu resnice, ponovitev ameriškega barvnega filma 19.00 Poročila 19.10 Luč svetlobe 20.00 Rodeo, glasbena oddaja 20.40 Državnik novega kova, angleška barvna humoristična nanizanka 21.10 Poročila 21.20 Panga, ameriški barvni film 23.05 Dan po jutnšnjem, dokumentarna senja23.35 Spot tedna 23.40 Na velikem platnu 23.55 CTM 0.45 Borza dela 20.00 TV napovednik TELE-TV 20.03 EPP blok 20.10 Utrip Kranja 20.25 2. mednarodno tekmovanje v tekaških rolkah Tržič '94 20.55 Danes na videos-traneh, EPP 21.00 Torkova tema: Med in čebelje bolezni (gostje v studiu: mag. Aleš Gregorc -Veterinarska fakulteta, dr. Janez Poklukar - Kmetijski inštitut Slovenije, Janez Jelene - Živinorejsko veterinarski zavod Gorenjske Kranj, Pavle Zdešar -Čebelarska zveza Slovenije, v živo do 23.00) SODELUJTE V KONTAKTNIH ODDAJAH TELE-TV TELEVIZIJE KRANJ - POKLIČITE PO TELEFONU: 33 11 56l TV ŽELEZNIKI vsak dan - VIDEOSTRANI TV Železniki (10 min. blok) ob 16.00, 18.00, 29.25 in 21.00 uri. Kontaktne oddaje vsak dan od 20. do 21. ure. 19.00 Otroški igrani program 20.00 Tekmovanje klekljane na 32. čiparskem dnevu v Železnikih - 3. del R KRANJ 5.30 Dobro jutro 7.40 Pregled dnevnega tiska 9.20 Tema dopoldneva 10.40 Informacije -zaposlovanje 12.30 Osmrtnice -zahvale 13.00 Pesem tedna 13.20 Tudi jeseni je lepo 14.00 Gorenjska danes 15.30 Dogodki in odmevi 16.10 Zavarovalnica Triglav - kontaktna oddaja 17.00 Na vrtiljaku z Romano 18.00 Gorenjska danes, jutri 19.30 do 24.00 Večerni program 5.30 Napoved programa 5.40 Servisne informacije 6.20 Noč ima svojo moč 7.00 Novice in dogodki 8.00 Radijska čestitka 8.30 Nasvet za kosilo 8.40 Od tu in tam 9.30 Nasvet za kosilo 9.35 Glasbo izbirate poslušalci 10.00 Dopoldanske novice 10.10 Devizni tečaj 11.00 Glasba in zabava 12.00 Škofjeloških 6 13.00 Morda niste slišali 14.10 Devizni tečaj 14.30 Mali oglasi 15.00 Dogodki danes - jutri 15.30 RA Slovenija 16.30 Varno s Triglavom 16.50 športni utrinki 17.00 Novice 17.30 Za ljubitelje narodnozabavne glasbe 18.00 Aktualna tema 19.00 Odpoved programa R RGL KRIM: 100,2 MHz-ŠANCE: 99,5 MHz-LJUBLJANA: 105,1 MHz-5.00 Jutranji program - vodi Irena Ulčar 5.15 Novice 7.00 Horoskop 7.35 Vreme 8.00 Dopoldne na RGL vodi Jelena Stepanovič 8.15 Napoved dogodkov 8.30 Jutro je tudi takšno 9.30 Kam danes v Ljubljani 10.15 Novice 11.00 Anketa 11.45 Borza znanja 12.00 BBC novice 12.15 Novinarjev gost 13.00 3x1 - glasbena oddaja 13.15 Novice 14.05 Pasji radio 14.30 Pop informacije 15.00 Popoldanski program z Jožetom Logarjem 15.15 RGL komentira in obvešča 15.45 Zdenka Kahne svetuje 16.10 Spoznajmo se 16.25 Nagradna uganka 17.00 Bančne informacije LB 17.15 Novice 17.55 Špeckahla 18.15 Okrogla miza - tema tedna 19.15 Novice 19.25 Vreme 20.00 Samo glasba 22.00 Moj gost - vodi Mile Jovanovič 24.00 Slovenska balkaniada - Vanja Vreg 2.00 Satelit R TRŽIČ Oddajamo od 16. do 19. ure na UKV stereo 88,9 in 95 MHz ter srednjem valu 1584 KHz. R JESENICE 5.00 Dobro jutro (vreme, ceste) 7.00 Včeraj na tujem, včeraj doma 7.15 Halo, porodnišnica 8.00 Nočna kronika 8.30 Telegraf 8.45 Filmska uganka 9.00 Horoskop 10.30 Novice 10.45 Njej -oddaja Branke Kraner 12.00 BBC novice 12.10 Osmrtnice 13.00 Novice v narodnozabavni glasbi 14.00 Melodija tedna/ popoldne z Bracom Korenom 14.15 Obvestila 16.30 Osmrtnice 16.30 Domače viže 18.00 Čestitke 18.30 BBC 18.50 Telegraf TOREK 15.15 HTV 1 SVETNIK MED JUNAKI ZGODB Angleški barvni film; Igra Roger Moore (Simon Templar) Najbolj nevarni so tisti, ki z zadnjimi dosežki znanosti usodno posežejo v državni proračun ali celo državno varnost. Simon Templar se tega dobro zaveda, zato "velike ribe", ki jim ne gre le za bogastvo, ampak predvsem za vpliv in moč onemogoča s pogumom in humorjem. Seveda je pri tem, kot se za šarmerja v velikem stilu spodobi, ves Čas obdan s šopkom lepih dolgonogic. TOREK 20.05 TVS 1 IZ DOBREGA GNEZDA Sen kresne noči Maturantski ples na gimnaziji Gustava Heinemana. Wolf-gang, Sybille, Felix in Aisha se stisnejo v Aishin mali fiat, Jenny pa odhiti k Thomasu Brennerju z nepričakovano novico: postal bo očka! Brenner se odzove popolnoma dmgače, kot je pričakovala Jenny. Praznovanje *je na vrhucnu, ko Jenny In Thomas le prideta tja. O veselem dogodku zdaj ve že vsa šola.... Thomas Brenner zaprosi VVolfganga za roko njegove hčerke. Ta je hudo pretresen In najprej hoče zeta napasti. Na srečo ga Sybille in Jenny pomirita. Medtem sta se Mortiz in Benita zelo zbližala. AVSTRIJA 1 9.00 Čas v sliki 9.05 Policijska postaja, ponovitev 9.30 Poročila iz parlamenta 10.30 Nepozabne noči v Riu, ponovitev glasbene komedije 12.15 športna arena 13.00 čas v sliki 13.10 Mi, ponovitev 13.35 Heidi in Erni, KINO CENTER amer. vvest. kom. MAVERICK ob 16., 18.45 in 20.30 uri STORŽIC Zaradi obnovitvenih del zaprto! ŽELEZAR Danes zaprto! ŠKOFJA LOKA amer. kom. MOJ OČKA JUNAK ob 20 un GREMO V PRIMADONO oddajo pripravlja in vodi NATAŠA BEŠTER sreda, 28. septembra, ob 17. uri DOMAČA LESTVICA: 1. Marjan Smode - Ko ovenijo rože 2. Monroe - Vedno čakal bom 3. Anja Rupel - Lep je dan 4. Faraoni - Naj te morje 5. Michelangelo - Ona je seksi TUJA LESTVICA: 1. B. C. 52'S - The Flintstones 2. Big mountain - Babv I love you way 3. Mariah Carey - Anvtime you need a friend 4. Inner circle - Games people play 5. Gun - VVbrd up NAGRAJENCI: - Bon za 3.000 tolarjev bomo poslali Ivanki Kos v Šenčur; -Kavbojke BLUE MOON bo nosila Sara Kladnik iz Ljubljane; - 2 pizzi v pizzeriji GOVC V MAVČIČAH si bo lahko brezplačno privoščil Marjan Grajzar iz Šenčurja; - Z nami v Primadoni pa bosta žurirali Karina Nagode z Jesenic in Saša Pogačar z Boh. Bele. Čestitam! glasujem za: moj naslov: KUPONE POŠLJITE NA RADIO KRANJ. 64000 KRANJ 0T0 PESTNER SLOVENSKI SLAVCEK Jutrišnja oddaja Glasba je življenje bo tokrat še bolj glasbeno obarvana kot sicer. Gostila bom našega najboljšega pevca v zabavni glasbi Ota Pestnerja, Če bi hoteli Ota nekoliko bolj predstaviti, bi potrebovali celodnevno, ne le polurno oddajo. Zaupal mi je, da je kot nosilec projekta zapisan na več kot 60 ploščah, sodeloval pa je na več kot dvestotih. Malo pevcev je, ki bi z enako ljubeznijo in profesionalnostjo obvladovali popevko, narodnozabavno zvrst, jazz... Otu glasba nedvomno pomeni življenje. Pravi pa, da bi se lahko postavil ob bok Pavarottiju, Carrerasu in Domingu - a le po teži... Kot ste verjetno že opazili, se gremo novo nagradno igro, katere pokrovitelj je Emona Merkur. Vsak teden bomo izžrebali tri sodelujoče, med katere bomo razdelili dve majici in bon za 5000 tolarjev. Seveda pa pripravljamo tudi finalno žrebanje, ki bo decembra prirpavljeno za vse sodelujoče, nagrade pa naj ostanejo še skrite. Jutri, v soboto, na Radiu Triglav točno opoldne. Odpiramo pa tudi šolo glasbenega pouka, v kateri vam bomo razjasnili nekatere glasbene izraze, ki so vam morda že pobegnili iz spomina: Kaj je SOPRAN? Sopran je najvišji ženski glas. Sopranistka menda ne sme hujšati, ker bi v tem primeru zdržala le nekaj sezon. Brala sem, da je Mozart pomagal neki sopranistki doseči želeno višino tako, da jo je izza zavese uščipnit v zadnjico. Vendar najvišje tone poskušajo doseči kar same, saj z višinami dobijo vse najboljše operne vloge -to pa je seveda povezano z visokimi honorarji. Denar sveta vladar - tudi v umetnosti! IGL+ V = SKODA Volksivd^en Group Peške jasno S tem, da peške ne pomeni ženske od samostalnika pešec, tudi ne uno, k' imate v sadju, ampak je tisto, ko se vprašate, kako in si odgovorite peške, torej prislov, če se ne motim. Ja peš, kremenkoti se kar našibajo v uno deblo in potem zalaviajo. Hmm, precej originalno, kajne. Rudi sicer pravi, da še niso imeli bencina. Kako ne, kaj pa tisti fajercajg, s katerim Fred prižge roštilj? Tina, kar pa se tiče v/orking class pa to, a misliš, d' je un dinozaver v kamnolomu včlanjen v sindikat? Boštjan, hvala za risbico, res je mega, sploh pa avto. Sicer pa dajmo mi mal požrebat'. Yaba daba doo, katera dopisnica je toooo? Aha, nagrado, torej kakšno dobro kaseto... bo šel iskat Daniel Urbanič, Zoisova 5, 64000 Kranj. Ulet' u Aligator Music Shop, pol pa če hočeš peš ali pa u deblu, kar je gfih tako peš. NOVOSTI Za ljubitelje opernih pevcev je izšla prava poslastica tako na cedeju kot na kaseti in sicer se zadevi reče The 3 Tenors in Concert '94. Skupaj pa so nastopili trije največji operni pevci na svetu Carreras, Domingo in Pavarotti. njihov dirigent pa Je bil nič manj znameniti Mehta. Pol so pa tle še Roachiord "Only To Be With You". Ne pozabite, da Aligator prodaja tudi vstopnice za Ramones (10. 10. ž LJubljana), z nJim pa greste o tudi na koncert Joea Cockerja (2. 10. Villach). IN ŠE NAGRADNO VPRAŠANJE ŠT. 151: Jou, Joe Cocker Je zadnjih nekaj let v svetovni glasbeni špici, to mu Je treba priznati, no tudi na grbi jih ima že kar nekaj, njegov zadnji hit Je "Summer In The City", predelava komada izpred dvajset in več let (takrat benda Lovin' Spoonful). Vprašenje pa se glasi, ali Je Joe Cocker nastopil na legendarnem VVoodstocku pred 25 leti in tolažilno, ali je kdaj nastopil v Ljubljani? Vse velja. Dopisnice pa čakamo do srede, 28. septembra, v uredništvo Gorenjskega glasa, pripis "Jodljoegator". Tako in ker se mi mudi, za vse, ki imate v petek kontrolko ali izpit, stiskamo pesti. Čav... NAGRADNA KRIŽANKA - TRGOVINA KAŠČA Predvsem prebivalci Primskovega v Kranju dobro poznajo trgovino Kaš-ča na cesti Staneta Žagarja. Od 13. septembra dalje je trgovina ponovno odprta. Nudijo veliko izbiro delikatesnega blaga, sveže sadje ter pijače itd. Trgovina KAŠČA je odprta vsak dan od 8. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 13. ure, ob nedeljah in praznikih od 8. do 12. ure. Lahko pa jih tudi pokličete po telefonu 242-178! Za današnjo križanko so pripravili tri nagrade in sicer: 1. nagrada - nakup v vrednosti 7.000,- SIT 2. nagrada - nakup v vrednosti 5.000,- SIT 3. nagrada - nakup v vrednosti 3.000,- SIT Gorenjski glas prispeva štiri nagrade v vrednosti po 1.000,- SIT. Iz črk na oštevilčenih poljih sestavite geslo, vpisanega na kuponu pa nam ga do prihodnjega četrtka, 29. septembra, do 8. ure pošljite na naš naslov: GORENJSKI GLAS, Zoisova 1, 64000 Kranj. Rešitve lahko na kuponu (brez poštne znamke) oddate v turističnih pisarnah TD Cerklje, TD Jesenice, TD Bohinj, TD Radovljica, TD Škofja Loka, TD Tržič, TD Dovje -Mojstrana ali TD Kranjska Gora do prihodnje srede, 28. septembra. Te rešitve bodo prihodnji četrtek, ob 8. uri v bobnu za žrebanje v našem uredništvu udeležene v žrebu za eno od nagrad. Rešitve lahko (ravno tako brez poštne znamke) oddate tudi v malooglasni službi Gorenjskega glasa v avli poslovne stavbe, Zoisova 1 v Kranju. Nagrade v Škof jo Loko in Tržič V včerajšnjem javnem komisijskem žrebanju prispelih rešitev nagradne križanke podjetja LEPENKA, d.d., Tržič - TRGOVINA LOTOS na Deteljici - je bila sreča naklonjena škofjeločanom in Tržičanom. Nagrajenke oziroma nagrajenca so namreč le iz teh dveh gorenjskih občin; v bobnu za žrebanje je bilo skupaj 1097 rešitev. Med njimi komisija bralcev Gorenjskega glasa, ki je opravila žrebanje, ni našla napačnih. Pravilna rešitev je bila: VSE ZA ŠOLO IN PISARNIŠKO POSLOVANJE - LOTOS DETELJICA. Nagrajenci: 1. Jože MEKIŠ, Frankovo nas. 166, Šk. Loka (nakup v Lotosu v vrednosti 7.000 SIT); 2. Andrej JAMNIK, Podlubnik 154, Šk. Loka (nakup v Lotosu v vrednosti 5.000 SIT); 3. Tatjana RIBARIČ, Purgarjeva 3, Tržič (nakup v Lotosu v vrednosti 3.000 SIT); 4. - 6. nagrada Gorenjskega glasa v vrednosti po 1.000 SIT: Kristina BERČIČ, Pod Plovno 32, Sk. Loka; Nina BOBIČ, Kovorska 49, Tržič; Ivanka NOVAK, Ravno 16, Tržič. DRŽAVA NA BL. VZHODU 1 2 s 4 B 6 7 B • 10 11 1 12 13 14 It 1« 17 1« 1B 20 11 ' 11 H M H n 21 n M It 11 M M 11 M l Jt FR. P1S. EMILE M (XX »11 DRESEfl tU AGAJNA MATE MAT PRAVILO H«,(JVW KAŠČA DIKTAT i \A H MLAKAR STTFAN ZWEIG USTNICI /ACETNK ARlANlZMA P0REDNE2 SLEPAR KRATKA POMEN vujžifct 33 19 VODIČ KAMIL 32 » AVSTR. MINISTER M0CK 22 HUDOBIJA UROŠ ROZMAN 18 1*1 ofltfia P0KR MED KASP. IN ČRNIM MIHU! M 11 34 JUNAK ENHl* CP MEDMET TIŠINE GR BOG NESREČI IVO ANDRIČ PIS PER0CI HLADNO 0R0ZJE IfDENI SfcRGEJ JE SE NIN 18 RIVALSTVO SI STAVU F KALAN Rimsku SVETIŠČE 90G0V FR. PIS. GERMAINE lAADAMEDfl 1/ 13 23 NAJLAVNA KATASTR l»\N' >1I MO/lll DEL STOPALA NDUSKO ŽENSKO OBLAČIO KRAJ NA GORI NJ 21 12 28 DRŽAVA VZDA ,4 ČRN PTIČ PEVEC PEVKA KRAJNČAN ANTON AŠKERC 31 ŠP p« :.nik PEDR0 NASPR. 00 IHl.JAVA 21 GRANIT IZAVALE VRTNE CVETLICE paose IZ ORU? KONJ MIRA DROBU IVO SKALOVJE 28 TROPSKA PAPIGA 24 VONJAVA NEKA V Mi IMI IN! II ROČAJ M NDU8M BOGINJA KMEČKO OfiOPJ »IAJV. t LUKAV lAORANU AM(R KUKAVICA Pt RUNIKA PRILOGA JEDEM 20 36 NORO ,NSTV( ROMUNSKI PHATGU PANAjT KONRAD AOENAUER RAZČLEMB/ ANDREJ HIENG REŽISER PAKULA 10 IGRALEC 16 29 ODPADNA NI SNAGA 30 ANGL. B0LEZFN 26 KIRMA . INI M POSLI IN FINANCE UREJA MARIJA VOLČJAK Priprava OTC trga na Ljubljanski borzi kranj, 22. septembra - V četrtek, 15. septembra, je generalni direktor Ljubljanske borze Draško Veselinovič govoril o ^rganizaciji OTC trga na Ljubljanski borzi, o predlogu finančnemu ministru Mitju Gaspariju za zmanjšanje obdavčenja na trgu vrednostnih papirjev - pismo s tem predlogom ni bilo poslano prvič, in še o nekaterih drugih aktualnih temah o d°gajanju na borzi. Kaj pomeni trg OTC? To bo organizirani ali odprti trg C (poleg trgov A in B), ki bo predstavljal elektronski trg, pomembno pa je, da za delnice, ki na njem kotirajo, veljajo milejši pogoji, kot za ostale trge. Sicer še potekajo dogovori z Agencijo za trg Vrednostnih papirjev glede točnih pogojev poslovanja, verjetno Pa bo trg začel deloveti meseca oktobra. Za OTC trg bo veljalo, da delnic ne bo na borzi, ampak bodo pooblaščeni lahko z njimi trgovali "pod pultom", točneje povedano - to ne bo borzni, temveč obborzni trg s papirji, ki ne bodo izpolnjevali strogih pogojev za Uvrstitev na trge OTA in OTB. Hkrati je bil Draško Veselinovič prepričan, da je treba Ztnanjšati obdavčitev dejavnosti, ki je povezana s trgom Vrednostnih papirjev. Tako je še enkrat dal uradno pobudo, naslovljeno na Ministrsvo za finance, za podaljšanje moratorija na plačevanje dohodnine na kapitalni dobiček fizičnih oseb. Prav lako je dodal pobudo za ukinitev ali vsaj zmanjšanje prometnega avKa na promet z vrednostnimi papirji. Draško Veselinovič je Mnenja, da je žalostno in nesmiselno, da ima država večji prihodek na transakcijo z vrednostnimi papirji od tistega, ki ta posel ^■"ganizira (država 1 promila, borza 0,8 promile). Poleg tega je ta ejavnost na svoji začetni razvojni stopnji, trg vrednostnih Papirjev pa je možno spodbujati na več načinov, z različnimi "tehanizmi in povezavami. Govor je bil tudi o prihodnji, sicer že 10. konferenci oziroma J^niinarju Ljubljanske borze oktobra meseca v Portorožu, povestih so nas tudi, da bo v kratkem izšla brošura ob 70-'etnici začetka delovanja prve borze v Ljubljani. • Š.V. STA TISTIČNE INFORMACIJE tamd republike Slovenije za statistiko Ijubl/ana. Vožarskipot 12. lelelax: 061/216-932 p°vprečne plače na zaposleno osebo v podjetjih In drugih organizacijah v Republiki Sloveniji, julij 1994 BRurrJ SKUPAJ GOSPODARSTVO !l£9^SPpDARSTV0 VII94 NETO _SJT _ 93279 SKUPAJ 89239 GOSPODARSTVO 106270 NEGOSPODARSTVO VII94 SIT 59273 57057 66401 IN°EKSBRUTO PLAČ SKUPAJ S°SPODARSTVO Gospodarstvo Vil 94 VI94 101,4 101.6 1007 INDEKS NETO PLAČ SKUPAJ GOSPODARSTVO NEGOSPODARSTVO VII94 VI 94 101,4 101.6 100,9 STA TISTICNE INFORMACIJE tavod republike Slovenije za statistiko Ljubljana, Vožarskipot 12, telelax 061/216 932 ZAPOSLENE OSEBE V PODJETJIH IN DRUGIH ORGANIZACIJAH °EJAVNOST SKUPAJ GOSPODARSTVO ^GOSPODARSTVO &STRIRANE SUpSELNE ŠTEVILO VI94 VII 94 01 VI! 94 463333 143592 460986 143296 464926 142614 Vil 94 VI94 99.6 99.5 99.8 INDEKSI VII94 1&IV1I94 VI94 jpl VII93 96.5 95.8 94.7 94.0 102.8 102.1 122713 125546 128785 102.3 94,5 103,6 TRGOVINA Z ZDRAVILI IN SANITETNIM MATERIALOM D.O.O. i^. — -* Tinin-"---** * -* ■ • - -* ———————— K|dričeva 47a, 64000 Kranj, tel./fax: 064/21 87 87 Wr^°nna 0rtoP*d8ki Nogavico Program »redh/0 pripomočki Pfoti krčnlm Inkontlnenc« a žilam VITAMINSKI NAPITKI j^^PORTNikf- IN REKREAT1VCE Cfi SPECIALNE OPORNICE uj M M I ZA GLEŽENJ, KOLENO, TENIŠKI KOMOLEC... xJBH0Df^EVcNllWIH[X)P0SI0rtRAIl^ arrto za koleno vam nudimo 10 različnih vrst opornic rastra Izbira ženskih nogavic proti Krčnlm žilam z LYCRO ( 40,70,140 den-ske) od 994 do 2640 SIT ^EVENTlvNE, KURATIVNE IN POSTOPERATIVNE MEDICINSKE KOMPRESIJSKE NOGAVICE ^EZPLAČNO MERJENJE KRVNEGA TLAKA DELOVNI ČAS: 6 -19, SOBOTA: 8 -12 BORZNI KOMENTAR Dogajanje na borzi bi v tem tednu lahko enačili z vremenom, ki je prezgodaj zajelo deželo Kranjsko. Turobno, hladno in deževno. Otoplitve pa od nikoder. Enako se je s tečaji delnic dogajalo tudi ta teden. Rahli premiki navzgor, a brez večjega optimizma in še manj svežega kapitala, ki se ta trenutek še vedno nahaja v blagajniških zapisih Banke Slovenije, da bi se tečaji lahko temeljiteje korigirali, seveda tokrat navzgor. Splošna likvidnost delniškega trga in velik promet z ostalimi vrednostnimi papirji (predvsem državnimi kratkoročnimi in dolgoročnimi vrednostnimi papirji) nas spominja na čase pred dobrim letom dni pred delniško mrzlico, ko je promet z delnicami dosegel slabih 10 odstotkov celotnega trgovanja. Slika se je nato od lanske pozne pomladi do letošnjega maja povsem spremenila, ta trenutek pa smo spet v enakem položaju, kot pred letom dni. Oziroma položaja je še slabši, saj smo v tem času sredi zgodovinsko tako pomembnega procesa lastninjenja družbenih podjetij in s tem množičnega delavskega delničarstva, in že kar kritično nestabilne razmere na trgu delnic prav gotovo ne pripomorejo k boljšemu razumevanju trga in zaščiti malega investitorja znotraj tega konglomerata, s katero se tako radi hvalimo. Trg obveznic se premika nazgor. Vendar bi to lahko trdili za obe trenutno najbolj likvidni obveznici najvišje uvrščene kotacije, to sta republiška obveznica prve in druge emisije. Tečaj RS01 se je od prejšnjega tedna dvignil iz nivojev okoli 97 na nivoje nad 99 odstotki od nominalne vrednosti, kar predstavlja porast za dobra 2 odstotka v enem tednu oziroma zmanjšanje donosnosti na nivo okoli 10 odstotkov na letni ravni zapadlosti. Pri RSL2 je stanje podobno in glede na kuponska pričakovanja ob zapadlosti osmega kupona v višini 47,50 DEM prvega oktobra, se tečaji povišujejo in se trenutno gibljejo v višini 107,9 odstotka od nominalne vrednosti. Donos do dospetja je tri teh tečajih okoli 8,8 odstotka. Dodaten razlog za dvig tečajev obveznic pa so vsekakor pričakovanja v zvezi z rastjo tečaja marke, ki naj bi po mnenju nekaterih poskušala do konca leta nadoknaditi vsaj nekaj zaostanka za rastjo drobnoprodajnih cen v tem letu. Kje bo uradni tečaj pristal konec leta in koliko mu bo sledil menjalniški in podjetniški tečaj, je težko predvideti, ocene pa se gibljejo med 82 in 83,4 tolarji za eno marko. Kakšen bo tečaj in koliko je to lahko le kratkoročen ukrep ob prizadevanjih po trdnem tolarju in drugačnih spodbudah za izvoznike ter odpravi famoznega velikega R, se bo pokazalo šele čez nekaj časa. Tečaji blagajniških zapisov Banke Slovenije v teh dneh še vedno rastejo in že dosegajo nivoje okoli 94 odstotkov od nominalne vrednosti. Velik promet pri teh tečajih, ki nosijo imetniku do zapadlosti realno okoli 5-odstotni donos (nominalno na letni ravni je donos okoli 34 odstotkov) nas poskuša prepričati, da se nakup še splača. Borzna posrednica: Hermina Krt Vpisovanje certifikatov 7.30 - 12.00, 13.00 - 18.00, sobota 8.00 - 12.00 ter na vseh enotah poitel Kr«n|, Korolka L. Z. 064/211-644 L|ubl)*na. Slovenska C 54, 061/133-1 1 55 I AKTUALNO-ZANIMIVO 4. sejem SLOVENSKI PROIZVOD SLOVENSKA KAKOVOST KRANJ, 23. - 27. 9. 1994 INFORMACIJE V ČASU SEJMA razstavni prostor INSPECT: -sobota,24.9.: Metodologija kontrole sadja, zelenjave in drugih pndelkov -nedelja, 25.9.: Kriteriji za ocenjevanje kakovosti govedi in prašičev - ponedeljek, 26.9.: Sistemi kontrole opreme, lesa in tekstila konferenčna soba PPC Gorenjski sejem: - ponedeljek, 26 9 : Operativni napotki za izpeljavo zaščite blagovnih znamk Modna z OBIAČ1LA Ani*, Modni svet ft Modna oblačili Lady Uan, Tartanava 3 64000 Kranj. l«l 064/221 490 Modna svat Ladv Man, Koroška 2 64000 Kranj, tal 064/222 660 Pripravili smo vam lepo izbiro jesensko zimskih oblačil kakovostnih slovenskih proizvajalcev. Obiščite nas ln si privoščite poslovno, elegantno ali svečano oblačilo.Pomagali vam bomo, da boste zares zadovoljni s svojln izgledom. Vabljeni v MODNI SVET na Koroški 2 /Stara pošta/In v MODNA OBLAČILA na Tavčarjevi 3 v KRANJU. KOLIKO JE VREDEN TOLAR NAK17M,H0DA,'M I NAKLTMTOOD.MNi I NAKITSVTODAINI MENJALNICA 1 DKM 1 ATS 100 ITI. A BANKA (Kranj, Trtic) 76,90 80,11 10,85 11.23 7,48 7,85 AVAL Bled, Kranjska gora 78,90 79,20 11,10 11,25 7,70 7,85 COPIA Kranj 78,70 79,00 11,00 11,15 7,60 7,80 CREDITANSTALT N.banka Lj. 78,70 79,70 11,05 11,25 7,70 7,95 EROS (Stari Mayr), Krani 79,00 79,90 11,12 11,25 7,60 7,80 GE0SS Medvode 79,00 79,60 11,18 11,28 7,70 7,90 GORENJSKA BANKA (vse enote) 76.50 79.90 10,66 11,35 7,35 7.99 HRANILNICA LON. d.d.Kranj 78,50 79,39 11,10 11,30 7,60 7,80 HIDA-trinica Ljubljana 78,90 79,30 11,08 11.18 7,83 7,94 IURIKA Jesenice 78,70 79,70 11,00 11,20 7,60 7,85 INVEST Skorja Loka 79,00 79,40 11,15 11,29 7,55 7,93 LEMA Kranj 78,80 79,50 11,10 11,20 7,50 7,80 MIKEL Straiiče 78,70 79,40 11,10 11,20 7,55 7,85 PBSd.d.(navsehpoitah) 75,40 77,99 10,15 11,00 7,00 7,65 SHP-Slov. hran. In pos. Kranj 79,00 79,30 11,10 11,20 7,65 7,80 SKB Kranj (Radovljica, Šk. Loka) 78,80 80,20 11,10 11,50 7,58 7,98 SLOGA Kran| 78,00 78,80 10,80 11.10 7.40 7.75 SLOVENIJATURIST Boh. Bistrica 75,60 - 10,53 • 7,25 - SLOVENIJATURIST Jesenice 78,00 79,50 10,95 11,15 7,65 7,85 ŠUM Kranj 79,00 79,60 11,18 11.28 7,70 7,90 TALON Zel. postala Trata, Šk. Loka 78,70 79,00 11,10 11,20 7,75 7,90 TALON Zg. Bitnje 78,70 79,00 11,10 11.20 7,75 7.90 TENTOURS Domžale 78.30 79,30 11,05 11,25 7,60 7,90 UBKd.d. Škofja Loka 78,00 79,50 10,90 11.22 7,65 7,85 W!LFANKran| 79,20 79.70 11,15 11.25 7,70 7,90 WILFAN Radovljica, Grajski dvor 79,00 79,50 11,15 11,25 7,65 7,79 ZORI Kamnik 78,70 79,50 11.10 11,20 7.75 7.90 POVPREČNI TEČAJ 78,33 79,43 11,00 11,23 7,59 7,87 Pri Šparovcu v Avstriji j« ATS ob nakupu blaga po 10,70 tolarjev Podatke za tečajnico nam sporočajo menjalnice, Id si pridržujejo pravico dnevnih sprememb menjalniških tečajev glede na ponudbo in povpraševanje po tujih valutah. MENJALNICA VILFAN Vedno v zalogi HRVAŠKE KUNE In ITALIJANSKE LIRE P.E. KRANJ, Delavski dom tel.: 064/211-387 P.E. RADOVLJICA Hotel Grajski dvor tel.: 064/714-013 Izolirajmo naš dom Ljubljana, 22. septembra - V Domusu so danes odprli razstavo "Izolirajmo naš dom", ki si jo lahko ogledate do 28. septembra. Proizvajalci izolacijskih materialov se predstavljajo z maketami, prerezi, vzorci, prikazujejo materiale za toplotno, zvočno in nidro izolacijo, ki prispevajo k nižjim stroškom ogrevanja ter zaščitijo bivališča pred vročino.vlago in hrupom. Turistična borza Krnaj, 22. septembra - V Mariboru bo od 12. do 16. oktobra potekal mednarodni sejem gostinstva in turizma GOST-IT R 94. Sejem bodo tudi letos spremljale številne prireditve in dejavnosti, tako bo tam potekal 41. gostinsko-turistični zbor Slovenije. Novost letošnjega sejma bo turistična borza, ki naj bi prispevala k organiziranemu trženju turistične ponudbe Slovenije, potekala bo v petek, 14. oktobra, od 10. do 17. ure. ARVAJ Anton Arvaj mesarija - Britof25, Kranj, Tel.-Fax:064l242 376 poslovalnica Trzin, Kidričeva 11, Tel.:061/714 956 Dobitnik mnogih priznanj tudi letos na sejmu Slovenski proizvod -Slovenska kakovost! TEL.: 064/211-225, 223-276 V času 4. sejma "SLOVENSKI PROIZVOD ■ SLOVENSKA KAKOVOST" in 27. JESENSKEGA SEJMA od 23. do 27. 9.1994 prijetno presenečenje v našem servisnoprodajnem centru na Laborah in na razstavnem prostoru Gorenjskega sejma. Popusti pri nakupu rezervnih delov In dodatne opreme, ugodni krediti za vozila Renault in Volvo na 4 leta brez pologa, možnost menjave staro za novo. Iccsing KMETIJSTVO UREJA: CVETO ZAPLOTNIK Za večji red v gozdovih Pravilnik o sečnji in spravilu lesa Zanimivo "branje" za tiste, ki v gozdu vidijo samo debele hlode, za vse otalo pa jim je bolj malo mar! Kranj - Minister za kmetijstvo in gozdarstvo dr. Jože Osterc je izdal pravilnik o izvajanju sečnje, ravnanju s sečnimi ostanki, spravilu lesa in zlaganju gozdnih lesnih sortimentov. Pravilnik, ki je začel veljati v soboto, 17. septembra, in je nadomestil osem let star pravilnik o gozdnem redu, v prvem delu določa označevanje drevja za možni posek, v drugem pa sečnjo dreves, izdelavo in spravilo gozdnih lesnih sortimentov in ureditev sečišča. Kot določa pravilnik, mora Zavod za gozdove Slovenije vsa drevesa, ki so bila izbrana za možni posek, označiti, in sicer v prsni višini z barvo, na koreninskem vratu pa z žigom in barvo tako, da ostane oznaka vidna na panju tudi po poseku drevesa. Drevje za možni posek lahko izberejo v sodelovanju z lastniki gozdov le pooblaščeni delavci Zavoda za gozdove Slovenije. Čas sečnje je treba prilagoditi biološkemu utripu gozda. Če je le mogoče, naj bi sekali zunaj rastne (vegetacijske) dobe in v času, ko bi najmanj vznemirjali prostoživeče živali. Drevo, izbrano za posek, je treba posekati tako, da višina panja, merjena na zgornji strani pobočja, ni večja od tretjine njegovega premera. Na večjih strminah, na skalovitem terenu, ob vlakah, na območjih, kjer gozdovi varujejo pred plazovi, in v primeru podrtih ali zlomljenih dreves je višina panja lahko tudi večja. Drevesa je treba f>odirati in pospravljati tako, da sosednjih dreves, podm-adka, gozdnih tal, gozdnih vlak, cest in obrežij vodotkov ne poškodujejo bolj, kot je to neizogibno. Obviselih ali na pol podrtih dreves ni dovoljeno puščati v gozdu. Pri spravilu s traktorji je dovoljeno les vlačiti le po gozdnih vlakah in poteh, a še to le pod pogojem, če gre za sortiranje in zlaganje lesa. Povzročitelj mora po končanem delu odpraviti vse poškodbe na cestišču. Sečišče je treba urediti takoj po poseku drevja in spravilu lesa, vendar najkasneje v dveh mesecih po začetku sečnje, če z drugimi predpisi ali z odločbo Zavoda za gozdove Slovenije ni določen krajši rok. Po pravilniku je sečišče urejeno, če so posekana vsa drevja, ki so bila pri sečnji ali spravilu močneje poškodovana, iz gozda spravljen ves les, veje in vrhači iglavcev razžagani in zloženi na kupe, obeljeni panji smreke, bora in bresta, odpravljene poškodbe na gozdnih tleh in vlakah, sečni ostanki odstranjeni z gozdnih poti, iz strug potokov in hudournikov, iz vodnih izvirov, s kmetijskih zemljišč in z gozdnega roba... • CZ. Mednarodni posvet 0 kozorogih v Alpah Bled - Triglavski narodni park in sorodni park Gran Paradiso iz Italije prirejata na Bledu danes in jutri mednarodni strokovni posvet o kozorogih v Alpah. Več kot dvajset udeležencev iz Italije, Francije, Švice, Avstrije in Slovenije razpravlja danes o različnih strokovnih vprašanjih, jutri pa se bodo odpravili iz doline Vrat na območje, kjer živijo kozorogi (Sovatna, Kriški podi). • CZ. Na kravjem balu predstavili novi bohinjski sir Sir iz nesilažnega mleka Najemnik bohinjske sirarne bi za polno izkoriščenost novega sirarskega kotla potreboval osem do devet tisoč litrov mleka na dan ali se enkrat toliko, kot ga zdaj odkupijo v Bohinju. Srednja vas v Bohinju -Podjetje A&C ogledna sirarna, d.o.o., Žalec, kije letos poleti za petnajst let najelo sirarno Gozdarske kmetijske zadruge Srednja vas, je v nedeljo, na dan kravjega bala v Bohinju, že predstavilo novi bohinjski sir, narejen v obnovljeni sirarni in z novo sirarsko kulturo, ki jo redno dobivajo s Tirolskega. Če so v bohinjski gozdars-ko-kmetijski zadrugi še lani upali, da jim bo pri posodabljanju sirarne pomagala država, so letos spoznali, da se bodo morali opreti na lastne moči. Ker za posodobitev sami ne bi zmogli zbrati potrebnih milijon mark, komercialna posojila pa bi jih spravila na kolena, so se odločili, da jo za petnajst let oddajo v najem. "Čeprav to z zadružnega stališča ni najboljša rešitev, pa je bil to edini možni izhod. Z oddajo v najem smo ohranili predelavo mleka v sir, odkup mleka ter redno plačilo po republiškem pravilniku," je v nedeljo ob predstavitvi novega bohinjskega sira dejal predsednik zadruge Andrej Ogrin. Sirarska kultura s Tirolskega Sirarno je junija letos za petnajst let najelo podjetje A&C ogledna sirarna, d.o.o., ki ima sedež v Žalcu. 70-odstotni lastnik podjetja je A&C marketing, d.o.o., Bra-slovče, 30-odstotni pa tuji partner. Najemnik je po prevzemu sirarne zaustavil predelavo za dva tedna in v tem času opravil najnujnejša obnovitvena dela. Namestil je posnemovalnik, novo de-settisočlitrsko cisterno za mleko in opremo za pripra- Planšar zaščitni znak novega sira Reklamna agencija Pan iz Kranja ie pripravlja celostno podobo sirarne in blagovne znamke za bohinjski sir in skuto. Zaščitni znak novega sira bo stilizirani portret starega planšarja iz konca prejšnjega stoletja, uporabili pa bodo tudi "hieroglife", ki so jih izbrskali v planšarskem muzeju in so nekdaj predstavljali zaščitne znake bohinjskih domačij. vo sirarskih kultur, uredil hladilni sistem in ogrevanje, zamenjal sirarsko kulturo in zagotovil redno dobavo s Tirolske, preprečil neposredni odtok sirotke v potok... V obnovo in posodobitev je neposredno vložil približno dvesto tisoč mark, skupaj z opremo, ki jo je kupil na leasing, pa še bistveno več. Za ncsilažno mleko tudi boljše plačilo? Najemnik je v nedeljo, na dan kravjega bala v Bohinju, predstavil prve "hlebec" novega bohinjskega trdega mastnega sna, ki y..\ jc že mogoče dobiti v nekaterih trgovinah v Bohinju, v Ljubljani in v trgovinah A&C marketinga. Kol zatrjuje, so potrošniki sir zelo lepo sprejeli, ustreza pa tudi vsem strokovnim zahtevam. Na dan naredijo i/ 4.200 litrov odkupljenega mleka pribil no 350 kilogramov sira. "Naš cilj je, da bi popolnoma izkoristili širni kotel, in da bi na dan predelali osem do devet tisoč litrov mleka. Želimo, da bi tolikšne količine mleka dobili v Bohinju in da nam ne bi bilo treba posegati na druga odkupna območja. Bohinjsko mleko je namreč zelo kakovostno, saj je le približno četrtina pridelana s krmljenjem silažne koruze, medtem ko je vse Ereostalo nesilažno. Ko nam o uspelo obe vrsti mleka medsebojno ločevati, bomo iz silažnega izdelovali le skuto, iz nesilažnega pa sir. Želimo, da bi se prireja nesilažnega mleka še povečala; razmišljamo pa tudi o tem, da bi ga bolje plačevali. Odločitev je odvisna tudi od tega, ali bomo uspeli prepričati potrošnike, da je sir narejen iz bohinjskega, nesilažnega mleka in da gre za specialiteto s temu primerno ceno," je v nedeljo na novinarski konferenci dejal mag. Andrej Čulk, pomočnik direktorice podjetja A&C marketing. Odkup mleka se povečuje Kot je povedala Monika Ravnik, vodja odkupa mleka v sirarni, prej pa kmetijska svetovalka, se odkup mleka v Bohinju v zadnjih mesecih spet povečuje in jc bil avgusta letos že celo večji kot lani v tem mesecu. Od 19 zbiralnic jih je že zadruga (tudi s pomočjo občine m kmetov) 15 uredila za dvakratni odkup na dan, še letos naj bi uredili zbiralnico v Srednji vasi, dogovarjajo p'1 se tudi o nabavi bazenov za poletno zbiranje mleka na dveh bohinjskih planinah Če so kmetje še pred meseci prejemali plačilo za mleko / eno do dvomesečno /a mudo, ga zdaj dobivajo redno, do 15. v mesecu. "Pr«v to je nekatere kmete 2° spodbudilo, da so se odlOC*" h za povečanje črede in za večjo prirejo mleka," je pl,Vc" dala Kvgenija Korošec krajevne skupnosti KopriVO* - Gorjuše • C /aplotnik GOZDNO GOSPODARSTVO BLED Ljubljanska c. 19, Bled JAVNA DRAŽBA V četrtek, 29. 9. 1994, bo ob 10. uri v Avto parku GC Bled na Rečici pri Bledu (blizu tovarne LIP Bled) dražba sledečih osnovnih sredstev in opreme: 1. Kombi vozilo FIAT Z 900 AK, 33600 km, leto izdelave 1988, rdeče barve, neregistriran, v voznem stanju, izklicna cena 150.000 SIT. 2. Kompresor za stisnjeni zrak PKR mv. štev. 6738, leto izdelave 1982, 6 m3 zraka na minuto, izklicna cena 240.000 SIT. 3. Kompresor za stisnjeni zrak PK, mv. štev. 6803. letnik izdelave 1983, 6 m3 zraka na min, izklicna cena 240.000 SIT. 4. Pisalni stroj SGE 75, inv. štev. 06530, leto izdelave 1979, izklicna cena 5.500 SIT. 5. Traktor IMT 558 s 5-tonsko vitlo, v voznem stanju, leto izdelave 1980. inv. štev. 06580, izklicna cena 300.000 SIT. 6. Traktor IMT 560 s 5-tonsko vitlo, v voznem stanju, leto izdelave 1982, inv. štev. 06677, izklicna cena 450.000 SIT. 7. Kombi vozilo VW Transporter, leto izdelave 1987, karamboliran, nevozen, inv. štev. 07719, izklicna cena 300.000 SIT. 8 Drobna oprema Za št. Naziv Št. inv leto izklicna stanje kos Št. nab cena opr. 1. KONCENTRATOR 4, DYNAPAC DP-100 par 7006 1 984 30.000 deluje 2 MODEM, DEL 12/24 (asihroni) par 7006 1984 5.000 deluje 3. MODEM, DEL 12/24 (asihroni) par 7006 1984 5.000 deluje 4. MODEM, 20 mA zanka par 7006 1984 4 000 deluje 5 MODEM, 2083 ITT par 7210 1985 5 000 deluje 6 MODEM, ZA T 4800 Tesla (Švedski) par 6215 1977 8.000 deluje 7. TERMINAL. PAKA 2000 (VT 100) 1 7000 1984 4 000 ne deluje 8. TERMINAL, PAKA 2000 (VT 100) 1 6996 1984 4.000 ne deluje 9. TERMINAL, PAKA 3000 (VT 100) 1 7205 1984 4 000 ne deluje Isti dan, v četrtek, 29. 9. 1994, bo ob 13. uri v stavbi Gozdarstva Radovljica na šercerjevt 37, licitacija naslednjih osnovnih sredstev: 9. Garderobna omara inv. štev. 05212, leto izdelave 1974, izklicna cena 12.000 SIT. 10. Kontejner za gorivo, mv. štev. 06688, leto izdelave 1982, izklicna cena 400.000 SIT. 11. Hladilna omara Obodin, inv. štev. 00281, leto izdelave 1981, izklicna cena 5.500 SIT. V cenah je že vračunan prometni davek. Kupci morajo pred licitacijo plačati 10 % varščino od cene sredstev ali predmetov, za katere hcitirajo. Informacije dobite po telefonu (064) 77-361, komericala GG Bled. Uredba slovenske vlade Uvozne dajatve tudi za jabolka Ljubljana - Devetega septembru je začela veljati uredba, s katero je slovenska vlada zaščitila domače pridelovalce sadja pred diimpinš-kini uvozom i/, tujine. Trgovska podjetja in vsi drugi, ki bodo v Slovenijo hoteli uvoziti sadje i/, drugih držav, bodo morili poleg ostalih dajatev plačati še posebno uvozno dajatev (prelevman), in sicer za jabolka 20,60 tolarja za kilo gram, za hruške in kutine pa 2l.lt) tolarja za kilogram /a uvoz illduttrijtkih jabolk uredba ne predvideva posebne dajatve. Vlada je / uredbo spreme nila tudi posebne dajatve za uvoz živih prašičev in svinjskega mesa /a piašičc. težke do 50 kilogramov, znaša po novem prelevman od 17,50 do 1 S.<>() tolarja za kilogram (odvisno od mesnatosti in mastnalosti), za težje od SO kilogramov od 14.S0 do 19,80 tolaija, /a sveže ali ohlajeno svinjsko meso od 32,60 do 76, M) tolarja tei za /amr/nje no meso od 28,70 do 46,90 tolarja H kilogram. • cz. Srečanje pridelovalcev, strokovnjakov in trgOVCffj Dan koruze v Skofji Loki Škofja Loka ■ Gorenjska kmetijska svetovalna sl 11', 1priltji v torek v Skofji Loki srečanje pridelovalcev koru* .indijskih strokovnjakov, pioda|alccv semena m vseh ('lU^Ki ki jih kakorkoli zanima pridelovanje koruze Udel©**^3 "dneva koruze v Skofji I oki" se bodo ob pol deS« j,, dopoldne zbrali na K/K jevettl posestvu Trata, kjer si tj**! ogledali poskus s lu'. idi koruze Tioneer, ob enajstih pa 111 (, bOtelu lianslurisl v Skolji Loki strokovni pog°v.°rj,o letOfnjem pridelovanju koruze. Specialist za ',isl''i^ii pridelavo V gorenjski kmetijski svetovalni službi mag. MJ t Naglic bo IprejNVOTU 0 letošnjih rastnih lazmeiah i"H- 'J%j Bergant o tehnologiji poskusnega pndelovanja k01,,^ predstavili pa bodo tudi hibndc rit poskusov • C Z. uieei in ie/u Itat'i Ob papeževem obisku v Zagrebu J Stregli slovensko vino Kranj () papeževem obisku na I ii vaškem jc bilo d ^ povedano In napisano že veliko, le malokdo pa v i, da so p pnložnosti točili slovensko vino z imenom Munara ly ' [H1IO/IIOMI IIUTVUMU TIHO / lllll IIOIII 1*1 I I I Iti, . tljl slavnostni dogodek so ga v Zagreb pripeljali i Z ' Vsi, ki so £ šampanjske kleti Istenič na Htzeljskcin poskusih, so mu prisodili izjemno kakovost, kai )<■' sl priznanje za slovensko vinarstvo. Pa še tale tisoč ste I katerim bodo izbiaiui nazdravili novemu tisočletju. i — . ~. rit'* tale zanimivost pri Istemču so že napolnili ^ L jn i ■klenu penečega vina, ki bo zorelo do leta .W* ^ ■ 1 VILIBLAOOVNICA • KOPJA LOKA f» m m LASTNIKI GOZDOV, GOZDNI DELAVCI! • motorne žage in servis • orodje in oprema za posek drevja • oprema za spravilo lesa: različne Jeklene vrvi, vlečne verige, drsniki... • motorne kose in še mnogo drugega v trgovini ▲ INTCR OOZD KRANJ, Staneta Žagarja 53 Tel./fax: 064/241-670 UREJA; Vilmi Stanovnik Pokljuški organizatorji tekem svetovnega pokala v biatlonu so se že uveljavili STADION JE NAJMANJŠI, A NAJLEPŠI V zadnjih letih je bilo na Pokljuki organiziranih devet pomembnejših biatlonskih tekmovanj, od 12. do 18. decembra letos pa bo na Rudnem polju že tretja tekma svetovnega pokala - Vojaki bi Vadbeni center in okolico radi še bolj približali rekreativnem pa tudi tujim častnikom, ki se pri njih že usposabljajo v alpinizmu in gorništvu P°kljuka, 22. septembra - Novi Organizacijski komite Svetovnega zagotovili prostore za mazanje Pokala v biatlonu Bled-Pokljuka 94 se je minuli torek zbral na smuči, skušali pa bodo zagoto-P^em sestanku. Kot je povedal vodja tekmovanja in vodja viti tudi boljše telefonske zveze. '"Venske biatlonske reprezentance Janez Vodičar, je bilo od Vsa dodatna dela na progi, »nske tekme na Rudnem polju marsikaj postorjeno, tako na na štadionu, pa tudi v Vadbe-Pr°gah kot štadionu in strelišču, nekaj dela pa organizatorje v nem centru in okolici prinašajo Pmiodnjih sezonah še čaka. Pokljuka se je namreč s svojim, po dodatne stroške (letos so s jjCenah tujih strokovnjakov, najmanjšim, a najlepšim štadionom • svetu, že priljubila biatloncem, pa tudi tehnični poznavalci ji s» •?* možnosti, da z dodatnimi izboljšavami (predvsem na felišču) postane eno najlepših tekmovališč. ysa ta dejstva pa so spodbu- in letos največ pozornosti pos-biatlonskih večali ureditvi štartno - ciljnega ovanj pri nas, da ob ure- prostora, poleti so proge razširili in posuli s slamo, podaljšali so strelišče. Tudi proga je daljša za 800 metrov, tako da ne poteka več po smučišču. Velik problem še vedno ostaja prehod prek ceste, kjer naj bi še letos ali pa naslednje leto skušali narediti most. Ze do letošnje tekme pa bodo tekmovalcem dila organizatorje tekmovanj p Janju Vadbenega centra na I pokljuki, ki naj bi postalo I središče priprav športnikov (seveda bo za to potrebno Ufediti še rolkarsko stezo, telo-Vadnico,...). Zadnja leta veliko I Sergije in denarja posvetijo Pripravi tekaških prog in stalna s streliščem. Tako so lani IOMET GORENJSKI TRETJELIGAŠKI DERBI Nakiti' 23. septembra - V 1. slovenski nogometni ligi ekipa Živil Pa h V nede'J° g°stuJe v Beltincih. V 3. slovenski nogometni ligi in i ^Ut" v branju gorenjski derbi med ekipama Triglav - Creine •Jesenicami. Tekma se bo začela ob 16.30 uri. "tri in v nedeljo so na sporedu tudi redna kola v gorenjskih ob pari v danski ligi e, Polet - Alpina, , Visoko - Sava Bohinj, Preddvor ]?*>ornetnih ligah. Kadeti igrajo jutri ob 10. uri, mlajši dečki pa -30 uri. Člani bodo srečanja začeli ob 16.30 uri, pari v članski £a so: Zarica - Bitnje, Lesce Bled Stiks - Trboji £!;CZn.lki " Jelovica LTH, Britof - Šenčur, Podgorje, Podbrezje J^rtplan, Hrastje ondor, Sympex Rctečc - Velesovo. V nedeljo ob 10. uri bodo gra1' še mladinci. • V. S JRIGLAVANI IN L0ČANI SPET DOMA ^'*ni> Škofja Loka, Radovljica, 23. septembra - V Al slovenski lefi slt' Jc ck'Pa Triglava v sredo gostovala pri Kovino-Trs .' Sav'nJ*ki Polzeli in izgubila z rezultatom 94:79 (43:37). ngavani jutri ob 20 ur, v dvorani na Planini gostijo TAM BUS. bkipa Loke kave pa ie v sredo v Velenju premagala Elcktro z ^ultatom 76:80 (40:37). Jutri ob 18. uri na na Podnu gosti ekipo Lo'or Medvode. LjRadovljičani v II. ligi jutri odhajajo na gostovanje v Kočevje, 'L>1 le bodo pomerili z ekipo Snežnika. • V. S. KEGLJAČI ZAČELI S TEKMOVANJI ^P^jaleljskn tekmo med Triglavom in (Gorenjsko pri moških in kepi**xm m K«mmk«m pri ženskah uradno odprli prenovljeno ujisi e v Kranju. .Kr»nJ. 22. >c ptembra - Kcgljaški klub Triglav, ki sc jc za novo / rcpic/cntanti Albinom Juvaiuitem, Zdravkom •»»tn v V* L1 Bo"som Lrbancim, ter trenerjem Francije m Hclcija le,0W>i i k"nklllnui P" ženskah pa izgubil Ic Marijo Cej sc za Noskih v,,'no sezono mten/ivno pripravlja, saj računa pri V(*liU> T 1,UsI" kl I'h v°di v evropska tekmovanji Prav tO Jih jc 0rgani/„ ! ,)hnnv|i" steze na kegljišču, da pa jih preizkusijo, so Gorenjs^ I,"l;"cllsko 'ekmo med IVi^lavom in iliugimi kcgljači Uradno ,/i Pr ™loUllh 1,1 rriglavom in Kamnikom pri ženskah m s tem Tako 'V'' Ni^ Cn;»ki k° ,ckmovala dodobra spoznali steze m vsi s«, si bili V ,1 ?J.C to cno od najtežjih kegljišč pri nas ,j ' ,n ženski tekmi so slavili gostitelji Skoda, da sc jc v ženski |c prav i Val;' cna (K' '£,a'k Kamnika, prišlo pa jih je Ic osem m ato tako visoka razlika v številu podrtih kegljev V moški ^'P^kmlovalTenVod K°nkur /UO ,ak() Vlsi,kil razlika v številu podrtih kegljev V moški (rekord ,C nrtJbol)s' dosežek zabeležil Albin Juvancič 912 kegljev Kniih !irCRM kcR'j'*ča ima Marinka Kandinar 483). 350; moik* - TRIGLAV GORI NJSKA 7:1 (6X14 jJt,2ft«I.Ua»ka - TRIGLAV ^»rincek ZEpIČ DRUGI V PULI 6464) KAMNIK 5:3 (3029 : 2563) 4 486. i ''»da Puli dn, *eP!*mbr» " ()t> 1000 letn.u mesta je bil minulo soboto v uruK> kratki oziroma r»aor,7('us' kratki c Hr, T *klad»„, Pol^akcv a olimpik" triatlon (1,5 • 40 10) z. 4800 DBM Udeležilo »e ga je skupno 80 69 moških m II žensk iz petih držav Skoraj ih M tl1,,^ilV>in'r.'a'|1(),KCV >c pri8l° " Sl°vcmjc Tekmovali so v pet 5'S'Pnb \\*cnsl"h kategorijah Zmago ter nagrado 1000 iS I N*ič . posam kategor .. . 1 »'»rantSLK) I54.1V; 2 I) /epič (I K Novo mesto) Ske- i!J ,20 T. šink 2:15.47; 22. (3.) K. Zcvnik 2:16,48, Pil", akrsl K (I J) 2:11.52.2. M Stoičkova (SI K) 2:16,16, ,r'SS Po vseh aferah, ki so v zadnjem času prišle na dan, se zdi, da bi tako volivci, kot poslanci, znova potrebovali parlamentarne počitnice. Skorajda neverjetno je nam reč, da je situacija tako napeta ■ ali pa morda sami težimo k temu, da bi jo prenapeti? Parlament ima novega predsednika, za katerega že tako vsak otrok ve, da je bil zadnji predsednik ZSMS in prvi predsednik LDS, krščanski demokrati igrajo na vse ali nič, čeravno je jasno, da so vse (mesto predsednika Državnega zbora) že izgubili. Zakaj so ubrali takšno pot, mi ni jasno, pa tudi sicer njihova strategija marsikomu ni blizu. Po tistem, ko niso predlagali svojega kandidata za oredsed-nika, ki bi sicer realno imel malo možnosti za izvolitev, popolnoma nič pa jih ni, če sploh kandidature ni, po tistem, ko so se odločili, da ne bodo šli v koalicijo s stranka mi tako imenovanega novega Demosa in celo pod odstopu Lojzeta Peterleta s funkcije zunanjega ministra, jih priča kujem tam, kjer sem jih videla že na samem začetku - v opoziciji. Seveda so glede na dejstvo, da se je vodstvo stranke odreklo koalicijskemu sodelovanju na lokalnih volitvah, razmere nekoliko zamegljene in nejasne, premier pa tudi vedno znova daje vedeti, da jih tako zelo vendarle ne potrebuje v Vladi To )e konec koncev tudi razumljivo, saj se je Združena lista izkazala kot precej bolj zanesljiv koalicijski partner. Pa še eno dejstvo je v nebo vpijoče ie od samih volitev dalje: koalicija ima glasove v opoziciji. Ne le Jelinčičev (samo še štiri), z izjemo prvega moža slovenske demokracije, ki je v poslanski skupini Demokratov, bi tudi tu našli precej zanesljive glasove. Poslanca italijanske in madžarske narodnosti sta že kar po (meni nepoznani) logiki dobila sedež na levi strani in temu primerno tudi ravnata. Gre za strah pred svojo manjšino ali zastrah pred izgubo pravic manjšine? Vsak dan nove afere (zdaj je zopet na vrsti oroiarska) so te skoraj kot vsak dan svei kruh, le da afer ne zmanjka, kruha pa ie marsikomu. In prav zato je toliki) bolj presenetljivo, da članstvo v političnih strankah še ni začelo upadati ali vsaj stagnirati. Povsem mogoče je tudi, da je razglašanje o vedno novih Članih političnih strank blef posameznih politikov, kajti ne verjamem v neumne glave Slovencev. Ker svoj narod spoštujem, ker verjamem vari] in ker sem prepričana, da nam bo uspelo, sem prepričana tudi, aa bo Slovenija zmogla tisto, kar je začela s slovensko pomladjo. Ponovno se bodo okrepila civilna gibanja, civilne iniciative in edino to bo lahko preseglo ie kar neokusno rivalstvo med političnimi strankami, ki v glavnem sploh ne gledajo več na slovenskega človeka, pač pa zgolj na lastno korist. In še o nečem sem prepričana. Neokusno je vsakič znova ponavljati in poudarja ti, kako majhni smo in kako da je naša majhnost kriva vsega, kar se z nami dogaja. Sama sem prepričana, tla je majhnost samo v našth gla vah, da pa je narod velik Vlado Republike Slovenije in nekaterimi drugimi driavami. Pomembni so tudi različni zakoni s področja zakonodaje, predlog zakona o var-nostno-obveščevalni dejavnosti, ponovno odločanje o zakonu o grbu, zastavi in himni Republike Slovenije, itd. Za nas Gorenjce je pomemben predlog zakona o veterinarstvu, kjer predvideva ukinitev Živinorejsko-veteri-narskega zavoda Gorenjske. Temu zavodu se Gorenjci ne bomo zlahka odpovedali, saj nam le-ta s svojo kvaliteto dela dokazuje upravičenost do obstoja. Če primerjamo naše kriterije za postavitev mreže veterinarskih zavodov s tistimi v tujini, ugotovimo, da marsikaj nismo upoštevali, zato predlagana rešitev zagotovo ni dobra. V Odboru za kmetijstvo in gozdarstvo smo predlagatelju zakon - t. Vladi Republike Slovenije predlagali, da v 72. členu zakona pripravi še osnutek mreže veterinarskih zavoddk in kar se da skrajša triletni rom za pripravo podzakonskim aktov. Med kriterije za mrelm javne veterinarske službe P*t* naj uvrsti še naslednja dva h največjo oddaljenost rejcev oH zavoda in obseg območji posameznega zavoda. Ob upfi oštevanju teh dodatnih pTi\ dlogov bo Živinorejsko'^ veterinarski zavod gorenjsljfa zagotovo ostal in opravlj% delo v splošno zadovoljstvi kmetovalcev in veterinarjev. j» Hi KOMENTAR Peterletov skok v prazno jXfarfco Jenšterle Slovenski zunanji minister Lojze Peterle si je s svojim odstopom v trenutku zaprl vsaj tri vrata in se znašel v praznem prostoru, ki lahko pomeni tudi konec njegove politične kariere. Če kje, potem ravno v politiki velja, da ljudje s svojimi odločitvami načeloma za seboj vedno puščajo odprt prostor, ki ga nujno potrebujejo za nadaljnja pogajanja, pa tudi za umike, kadar so potrebni. Peterle zdaj nima kam iti, saj ni upoševal tega temeljnega nauka diplomacije. Prva vrata si je zaprl na zunanjem ministrstvu, od koder odhaja s 1. oktobrom. Dokaj neokusno in nenačelno bi bilo namreč zdaj preklicati tako odločen odstop, saj v svojem pismu premieru Drnovšku izrecno poudarja, da odstopa ne ponuja, ampak da odstopa s funkcije in to z določenim datumom. Druga zaprta vrata ima v slovenski desničarski opoziciji, kjer so ga do konca čakali, da bi v njihove vrste popeljal tudi krščansko demokracijo, vendar so se pri SKD odločili, da se tej združbi ne priključijo. Ne gre le za vsebinske razlike med SKD in koalicijo opozicijskih strank. Tako Peterletu kot drugim krščanskim demokratom je že dolgo jasno, da v desničarski opoziciji zanje nimajo rezerviranega kakega pomembnejšega mesta. Njen zastavonoša je že dolgo socialdemokrat Janez Janša in celo Marjan Podob ntk, voditelj stranke, ki po imenu vsekakor bolj sodi na področje desnice, mora pristati na podrejeno vlogo. Peterle bi torej z vstopom v skupnost teh strank izgubil ogromno svojega političnega ugleda in vpliva, zdaj, ko je izstopil iz vlade pa še toliko več, saj se je za to odločil, potem ko je opozicija že podpisala sporazum o skupnem nastopu na lokalnih volitvah. Tretja zaprta vrata so kar v Peterletovi stranki. Predsednik SKD je krščanske demokrate postavil v zelo neprijeten položaj, saj so sedaj v dilemi ali naj rešujejo njegov ugled ali stranko samo. Če se bodo v SKD odločili, da ostanejo v vladi in namesto Peterleta predlagajo drugega zunanjega ministra, potem je to tudi konec njegove strankarske kariere. Ne smemo pozabiti, da ima v SKD proti sebi zelo močno frakcijo, ki ji ni pov- šeči koketiranje z levico. Dnevi do začetka oktobra bodo brez dvoma minili v znamenju spopadov med krščanskimi demokrati, saj se bo odločalo o prihodnosti stranke, ki vse bolj izgublja svoj vpliv. Zaradi tega so tudi nedavni skleni politične koordinacije stranke zelo megleni, saj še ni prišel čas dokončne odločitve. V njih na primer le ugotavljajo, da je bila izvolitev novega predsednika državnega -bora izraz odmika v levo, ter da s tem prihaja do politične bipolarnosti, čemur v SKD že ves čas nasprotujejo. Krščanski demokrati se vsaj zaenkrat še niso odločili, alt naj ostane/o V sedanji vladni koaliciji ali jo Cvetje v jeseni 'Vine' litštt-r Ur ___'& zapustijo. V tej neljubi poWm ciji dokaj naivno delujgl% njihove ponovne zahteve P~Z dvostrankarski koaliciji (S**'** - LDS), ko je tako prerniem kot liberalnim demokr atotm popolnoma jasno, kdo ^ utaplja. SKD v tem trenut^r žal nima v rokah nobeneS\ močnejšega argumenta, s k? Z terim ni lahko zahtevala ta* ^ pomembne spremembe v/f* h nega vrha v svojo kori&h Edino, kar ji je preostalo, /rj zastraševanje nasprotniku m nevarnostjo bipolarnosti Jfa venske politike, ki je v ^"jk Zgodovini, neposredno Pr(,di drugo svetovno vojno Pr'PeJ*. jala do velike katastrofe. I(H o\ to je bila zgodovina. V 0*w nošnji politiki žal tak strah "A\ more biti glavni argument- ■ V zadnjem obdobju št M, vse prevečkrat pokazalo, j-.p so v SKD v najrazlične)3% spopadih pogosto potrgnft. krajši konec, poleg tega /'> jim njihove volivce nepr['*'' *> no odžira združena desWa?A ka opozicija. Njen V(HL$ Janez Janša krščanskim J ^ mokratom sicer še vej * ponuja roko, saj pravi, t'1' L i bil Peterletov odstop j. V alno dejanje in izraz P° ja te stranke v vla'^D^ koaliciji", toda prestop f ■)?{< V opozicijske vrste j/$ neizbežen konce tak' i krščanskih demokrat* ■ j* kakršne poznamo v'-' SKD bi postala le strank^ t so jo njeni zavezniki t^^ljm trenutkih nlapl/an/a. m ^.'M jim morala biti večno hvO j| na in j>okorna l Obračanje v grobu je, mimo nepotrebne patetike tn slabega okusa, očitno nova prepoznavnost plemena tost ran Alp Prilika o jokajočem Bogu po srečanju s Slovencem, ki je svojčas navdihovala karika turiste slovenskega časopisja ostaja zgolj droben kamenček v mozaiku, ki čredno sledi zapovedano. Na povsem prestižni ravni so zemeljski predstavniki Najvišjega fantastično demonstrirali, kljub vzklikanju dela ljudskih mas, svojo pot v dušni mir. Ah v prevodu - slovenski Cerkvi bo očitno uspelo to, na kar so prvi opozorili poljanski študentje nekega vročega poletnega dne Za dolga leta, povsem verjetno tudi z lastninskim zaključkom, bodo zagospodarili na nekdanji domačiji zavzetega liberalca Tavčarjev dvorec se bo počasi zaprl, prosto po škofu Uranu resda malo manj kot sedaj, ko je ie nekaj let trdno zaklenjen. Laični oziroma vsakršni javnosti bo verjetno, ob ločno določenih urah seveda, ostala odprta samo spominska soba slovenskega pisatelja In to bo za širši svet od Tavčarjevine vse. Ostalo, kamor bi lahko stlačili turizem z gostinstvom in drugimi prostočasovnimi dejavnostmi, se bo verjetno dogajalo na sosednji kmetiji Res mora biti neka/ čudnega v ,S, i, da trenutku, ki ne bi mo^l bolj tankočutno izbrort-potrebno ravno s/usoti " . ga poglavja VisoŠke kf&zjL i km da ob tem naj>ove.š dvop Srt!'1 H,ashe '•!,""U"lm! ,% ■ Podavanje ,.■ zakladnic; ^' Ugovor ob vegetarijanski ^ ' 'u m ogle«! dupo/iUov Razstave •1 &J La%.' Foto Gorenjske 94 Tržič - Danes, v potek, bo ob18 un v Paviljonu NOB projekcija izbranih diapozitivov na temo Foto Gorenjske 94, otvoritev raz -.lave pa bo ob 19 uri VELEBLAGOVNICA ŠKOFJA LOKA d.o.o. 064/22-11-331 FITNES AEROBIKA AVTO SOLA Škofja Loka, Frankovo naselje 157 623-255,620-211,310-222 ODMEVI Izjava za javnost Ker so se v sredstvih javnega obveščanja (posebno v Gorenjskem glasu, Dnevniku, Delu in Radiu Triglav) pojavljali članki polni neresnic in izmišljotin, napisani vedno enostransko v !abo podjetje 1NTEX in proti ieni kot direktorju Intexa, sem se odločil za nekaj pojasnil. Do danes se še ni zgodilo, da bi katerikoli novinar prišel osebno do mene in me povprašal za mnenje, za razloge nastalih razmer, da bi izvedel resnične podatke glede zaposlovanja, glede prejetega denarja od Zavoda za zaposlovanje, glede neplačevanja s strani ZJ, glede nezakonitega vmešavanja ZSSS ŽJ in glede ostalih stvari, ki so plod bujne domišljije in lažnega govoričenja. Sploh pa ne vem, kako lahko naši mediji objavljajo neprever-ene in lažne informacije. Me-lim, da je bil prizadet ugled 'odjetja in mene osebno. Zato opozarjam, da bomo tožili vsakogar, ki bo o podjetju fntex, o meni in moji ženi ovoril ali pisal neresnice. Podjetje INTEX, d.o.o., je do ustanovljeno konec leta 990. S poslovanjem smo začeli '. maja 1991 in sicer s čiščenjem oslovnih prostorov v ZJ. Iz ZJ mo prevzeli 24 presežnih delavcev, z ZJ pa sklenili pogodbo o čiščenju poslovnih prostorov za nedoločen čas. Težave so se začele zaradi inflacije oz. zaradi t. i. "Mar-kovičevega dinarja", ker je bil uradni srednji tečaj DIN glede na DEM 1:13, na črnem trgu pa je bilo potrebno odšteti že več kot 30 dinarjev za marko. Večkrat smo na to opozorili vodstvo ZJ in poskušali doseči, da bi lahko naše storitve zaračunavali po borznem tečaju, kakor so ga obračunavale banke in druga podjetja, nakar so se v ZJ sklicevali na srednji tečaj DEM, določen v pogodbi. Ko pa se je uradni tečaj končno le spremenil s 13 DIN za DEM na 32 DIN za DEM, so nam s strani ZJ takoj zavrnili račun in nas prisilili, da bistveno znižamo ceno; pri tem se niso več sklicevali na pogodbo, še več, o pogodbeno dogovorjeni ceni niso hoteli več slišati. To je za nas pomenilo približno 8.000,00 DEM man/ na mesec. Medtem smo zaposlili še 5 delavk. Za vse zaposlene smo prejeli denar od Zavoda za zaposlovanje, vendar z veliko zamudo tn po devalvaciji. Svojo obveznost do pogodbe z Zavodom za zaposlovanje smo popolnoma izpolnili. Že v samem začetku se je pokazalo, da ZJ zamuja s plačevanjem računov, kar se je potem samo še stopnjevalo. Ker smo bili prisiljeni proti naši volji in brez pogodbe izstavljati račune po nižji ceni, je to razlog, da nismo mogli izplačati regresa za leto 1992. Iz meseca v mesec so se naše izstavljene fakture sumljivo izgubljale po ŽJ, čeprav je valutni rok že zdavnaj potekel, zato smo plačo izplačevali šele konec meseca za pretekli mesec. V podjetje se je nezakonito začel vmešavali sindikat ZSSS ZJ, čeprav po zakonu delavke niso smele biti včlanjene v ta sindikat, na kar sem jih večkrat opozoril. Prišlo je celo tako daleč, da je predsednik ZSSS ZJ g. Dušan Thaler dobesedno hujskal in pozival delavke k ustavitvi dela brez predčasne napovedi. Delavkam je zatrjeval, da je ŽJ poravnala vse svoje dolgove do našega podjetja, in da plače nočemo izplačati. Na tisti dan, ko je predsednik ZSSS ŽJ med delovnim časom brez naše vednosti sklical sestanek in hujskal, podpihoval in govoril neresnice našim delavkam, je znašal dolg ŽJ do INTEXA čez 3 mio SIT; o tem sem mu predložil dokument o odprtih postavkah ŽJ do INTEXA. Za vse svoje lažne trditve pa omenjeni gospod ni nikoli odgovarjal ali se vsaj opravičil ne meni ne delavkam. Kljub opozorilu, da se nima pravice vmešavati v naše zasebno podjetje, in da nima nobene pravice zastopati delavk, ki niso članice le - tega sindikata, je še naprej, tudi javno v časopisih in radiu, dajal lažne izjave in s tem povzročil spore v podjetju. Nato so delavke ustanovile svoj sindikat, ki se je priključil ZSSS. Z reorganizacijo ŽJ leta 1993 na več manjših podjetij, pa se je neredno plačevanje računov še okrepilo. Nekatera podjetja ŽJ svojih obveznosti niso poravnavala po več mesecev, na žalost je med temi tudi ZSSS ŽJ, saj svojih obveznosti niso poravnali že od januarja 1993, zato je razumljivo, da smo bili za en mesec v zaostanku z izplačili plač, posebno še, ko je ACRONI dosegel podaljšanje valutnega roka na 60 dni. Na to pa smo morali pristati, drugače bi izgubili delo. Najhujši udarec je bila ukinitev vsakodnevnega čiščenja v podjetju ACRONI in zmanjšanje le-tega na samo dvakrat tedensko čiščenje brez predhodnega obvestila, tako da je postalo nemogoče z veliko manjšim prilivom sredstev na mesec plačevali isto število delavcev. Z vednostjo in odobritvijo Sindikata srno se tako odločili za določitev trajnih presežnih delavcev. Neplačevanje računov se je še povečevalo. Večji del neplačanih računov lahko dobimo samo preko odkupa terjatev, kjer pa izgubljamo določen dostotek sredstev. Razumljivo je, da delavke za že opravljeno delo zahtevajo plačo. Toda, treba je razumeti, da se je obseg del čez noč toliko zmanjšal, vendar ne po naši krivdi, in da je zaradi tega priliv sredstev toliko manjši, delavk pa je še vedno preveč, saj zaradi zakona, ki določa, da mora delodajalec imeti zaposlene delavce še 6 mesecev po izdani odločbi o trajnih presežkih, in da se ta doba še podaljša, če se delavci pritožijo, nemogoče izplačevati redne plače. Mnogi pa se tudi ne zavedajo, da je treba v šestih dneh po izplačilu plače poravnati obveznosti za prispevke. Dokler le-ti niso odplačani, pa je žiro račun podjetja blokiran. V tem so vzroki za nerejeo izplačevanej plač. Za mesec januar smo izplačali plačo šele aprila, za mesec april pa 18. avgusta. Zalo menim, da za nastale razmere nisem odgovoren niti kriv, kot je to prikazano v medijih in kot to trdijo stavkajoče delavke pod okriljem ZSSS Direktor Kratko Košir Intex, d.o.o., Jesenice DELOVNI ČAS od 9. do 12. ure od 15. do 19. ur« sobota od 9. do 12. ure TV^HI - FI^VIPEO IV 37 cm od 41.428 SIT TV51cm,TTX odEESsrr lY55cm,TTX od 61.256 SIT TV72cm,TTX od 112.759 SIT Vldeorekorderod 45.942 SIT HI-R Stolp od 44.733 SIT Trgovina in storitve dao., Kidričeva 2, I Kranj,teL064-212367,21 1142 MALI OGLASI ® 223-444 DISCOTEKA RADOVLJICA Danes ob 22,ur1 vas zabava TRIO MORE APARATI STROJI AGROIZBIRA Čirče, Smledniška c. 17, poleg rezervnih delov za traktorje nudi ugodno: olje, gume, akumulatorje za vse vrste vozil. Poleg tega nudimo rezervne dele za Silokom-bajne, Cisterne Creina in rezervne dele za molzne stroje VVestfalia in Alfa Laval. 9324-802 20333 PANASONIC TELEFAXI, telefoni, tajnice in telefonske centrale. SERVIS TELEFONSKIH APARATOV »632-595 20531 Prodam REPOREZNICO ali za sadje na motor. B 41-495 2111a Mizarsko kombinirko 40 široko, 5 operacij, prodam. Bevk, Davča 27 Prodam ŠTEDILNIK na trda goriva in 210 I SKRINJO. «328-263 21136 ZVOČNIKA za avto 120 W prodam. 052-124 2113« Prodam novo mizarsko delovno mizo. »718-088 2114« Novo PEČ kuppersbusch in kovček PISALNI STROJ. Senegačnik, Cankarjeva 17, Radovljica 211 m Prodam mizarsko KOMBINIRKO 5 operacij Sicar. »725-320 2124» Poceni prodam skoraj novo trajno-žarečo PEČ. 947-660 21256 Prodam nov kuppersbusch za polovično ceno. 9632-437 212/7 Prodam ADLER Šivalni stroj 220-76-73 s trojnim transportom, zelo primeren za tapetnike in težko proizvodnjo z Variostop. 9 76-607 21290 Ugodno prodam HLADILNIK In pralni STROJ. 9 326-653 21291 Zaradi opustitve kmetovanja prodam TRAKTORJE Zetor, Deutz in Store ter posamezne priključke. 9631 684 21301 Prodam mizarsko KOMIBINIRKO 6 operacij, Se v garanciji. 951 031 21337 Prodam 220 I ZAMRZOVALNO SKRINJO, rabljeno. 9632-070 21300 Prodam CIRKULAR. GolmSka 53, Kranj 21350 Prodam suhi električni RADIATOR 1200 za 4000 SIT. 9326-815 21396 Zelo ugodno prodam starejši ŠTEDILNIK (2pt4e). 9329-479 21373 Prodam aparat za maaažo, merilec krvnega tlaka, značke. 967-037 .> 11'« Prodam 4.5 KW termoakumulacijsko PEČ in EOUALIZER 4 x 30 W 985 410 21377 Prodam INDUSTRIJSKA ŠIVALNA STROJA Smger, 3 nitni Overiock in slepi Siv. 9 327-789 ?mtv OSMRTNICA Sporočamo žalostno vest, da je umrla nasa mama in babica FRIDA JAKOPIN Od nje se bomo poslovili danes, 23. septembra 19V4, ob 16. uri na pokopališču v Tržiču. /alujoči: sin Štefko 1 ženo Slavo, sin Miro z /eno Vero, hčerka Nada / možem Slavkom, vnukinje Nataša, Mateja, Petra, Martina in ostalo sorodstvo Tržič, Skotja Loka, 22. septembra 1994 Ugodno prodam etažno PEČ za CK, TVT TOBI, 23.000 cca, rabljeno eno sezono, z ekspanzijsko posodo. 9 242-456 21391 Ugodno prodam barvni TV. 9326- 56 6 21394 Prodam rabljen ŠTEDILNIK Gorenje. 9331-285 21408 Mc Fariovv ZVOČNIKE 150 W, cena 700. 9326-094 21441 Prodam pletilni STROJ Brotber KH 894 dvoredni na kartice, cena po dogovoru. 9332-041, zvečer 21466 Prodam osovino za traktorsko PRIKOLICO z gumami. 9681-086 21490 Prodam ŠIVALNI STROJ Višnja. 941-196 21515 Prodam KOMPRESOR z rezervoarjem 40 I. 9421-265 21524 KMETOVALCI! Ugodna prodaja sedežov za traktorje Torpedo Deutz iz uvoza 25.900 SIT, 10 I olja 2.590.00, gume za trosilce 8.500,00, bruse za silokombajne 490,00, akumulatorje 12 V 97 - 100 8.800 itn...dobite v Agrpizbiri Kranj Prosen, Smledniška 17, čirče. 9324-802 21534 Oddam ŠTEDILNIK 2 elek, 4 plin. 946-661 21361 5,5 KW elek. motor 1400 obr/min. prodam. 9421-722 do 7. ure Ivan 21537 Poceni prodam trajnožarečo PEČ in električno verižno ŽAGO. 9212-863 21559_ Odpeljemo pralne stroje, štedilnike in hladilnike, ki jih ne potrebujete. 9325-815 21560 Prodam nov, zapakiran molzni STROJ m dobro ohranjen silokom-bajn. 947-442 21506 Prodam novo trajnožarno PEČ za centralno in gradbeno dvigalo. 9632-297 2150« Ugodno prodam PREŠO za stiskanje sadja. 9 242-284 21009 Prodam 230 kosov strešne KRITINE Salonit Anhovo 90x92, visoki val, z vijaki in snegolovi. 9721-349 21413 Prodam bankine in punte za gradnjo hiše. 9631-457 21425 Smrekove DESKE 25 mm, prodam. 946-235 21438 Prodam marmornate okenske POLICE, debelina 3, širina 25 cm. 9632-936 21458 20% ceneje prodam OKNA in VRATA z roletami za enonadstropno hišo. Naslov v oglasnem oddelku. 21464 Podstrešne stopnice 80x100, prodam. 9311-762 21492 Prodam vezano okno 100x105 cm z roleto in cementni folc. 941-196 21516 Odkupujemo bukovo hlodovino ugodne cene in plačila. 966-490 21587 Kupim zazidljivo parcelo med GoW| kom in Preddvorom. 9 241-352 II Kupim prostor cca 20 m2 za pisari*1 v Radovljci. 9 0609/616-157 od 1* do 21. ure 21»* LOKALI Dnevni lokal 120 m2+ diseoteko 35" m2 z urejeno teraso 300 m in 6' sobnim stanovanjem, ODDAMO * najem. Odkup inventarja obveze" 945-481 2(»* V Britofu pri Kranju oddam prosto' primeren za skladišče ali manj*0 delavnico 9 241-524 21*" t;OSi'll.NA DISKONT M- pivovarna TEL: 064/48-220 MaRINSEK FAXJIL: 47-155 Vas vabi vsak dan, mzen ob sredak/ od 9- do 24-, uKe na domače svetlo pivo na bogat izbor pripravljenih jedi in jedi po naročilu Vsak/ petek in soboto od 19. do 24. ure zva glasba petek, 23.09.94, skupina C0UiWY jOY sobota, 24.09.94, skupina URA Vabljeni Smrekove PLOHE cca 2,5 m3 ugodno prodam. 943-453 21538 Prodam MIVKO 3 m3, bankine in deske za opaž. 9 061/627-80021594 IZOBRAŽEVANJE MARK, d.o.o. intenzivni tečaji angleškega in nemškega jezika. Tečaji angleškega jezika za tajnice, tečaji poslovne angleščine, konverzacija, individualni pouk, pomoč pri učenju. 9213-983 20360 Iščem inštruktorja za klavirsko harmoniko »43 228 21270 Kupim KNJIGE za drugi letnik turistične šole. 9 77-774 21474 Instrukcije iz matematike in ke. računstva za SŠ in OŠ, če ne gre -pokliči! 9631-245 21477 Oddam ali prodam sladiščne tore tudi primerne za proizvodni urejene. 9064/78-314 Prostor za trgovino z živ"1 dovoljenjem ter parkiriščem ^iJS. lokaciji v Kranju na Planini II OP^ MO. 9061/349-639, 061/349-39° 21437 ____s Oddam 52 m2 prostora za sklad'*^' ali mirno obrt. čuk, Tenetiše <1 Golnik_ J£ Oddam 50 m2 prostora za skladih ali obrt. 9 41-843 & --i PONUDBA TEDNA po ugodni c*" prodamo nadotropl« nov« stO^ vanjske hiše s prizidkom za t> K3 KERN Kranj, d.o.o. Komensk«^ 7.9 221-353 *Kxhi pum* futotoči ? ČESTITKE KUPIM V nedeljo bo v farm cerkvici v Cerkljah prejel zakrament sv. Birme, v kratkem pa bo praznoval 14. rojstni dan naS najdražji ANDREJ, ANDREJ JERAN iz Zaloga. Naj oba čudovita dogodka svoje rosne mladosti lepo praznuie, dobri Bog pa na| ga ohrani zdravega, pridnega in veselega in ga vodi vedno po pravi poti DOMAČI 21306 GLASBILA Diatonično HARMONIKO Melodija novo, trivrstno B, ES, AS, prodam. 965 073, po 20 uri Prodam HARMONIKO Hohner Atlan tic IV DE LUXE. 9 715-608, popoi dan_2137? BARITON Amati ugodno prodam. 987-013 21561 GR. MATERIAL LEKERO Milje pri Kranju vam nudi veliko izbiro kvalitetnih KERAMIČNIH PLOŠČIC vseh vrst, GRANITOGRES ploščice, kopalniSko opremo, stenske, stropne, talne obloge -OPAZ. LADIJSKI POD, PARKET. Okna, vrata in senčila vseh vrst ALU ZALUZIJE, ROLETE, POLKNA. LAMELNE ZAVESE. Pridite in se prepričajte! 943-345, mobitel 0600/ 617-872_UMI OPAŽ, ladi|sk> pod, klasični parket izdelujemo. Različne vrste lesa m dimenzije 964-103 i»<»' Prodam 41 m2 POROLITA, debeline 6 cm 50% ceneje. 9876 184 11279 Prodam rabl|ena OKNA / roletami m vratna KRILA 945-639 21209 Prodam nova vhodna VRATA za 30 000 SIT 9310-020 21112 Novo vezano OKNO 90 x 140. prodam 9 323 135 2iss Prodam 8 PLOŠČ ALU pločevine 1 mm. cena 2200 SIT plošča 912 115_.''Ml Poceni prodam rabljeno CEMtNI NO STRESNO OPEKO 9401 233 Odkupujemo vse vrste STARINSKEGA POHIŠTVA ure, umetnine, nakit, kovance, razglednice....Nudimo tudi kvalitetne RESTAVRATORSKE USLUGE. ANTIKA KIRKA. Tavčarjeva 7, Kranj, 9221-037 ali 48-545 io«4? LESPROMET odkupuje les na panju za takojšnje plačilo. 9621-779, po 15. un___1 /ikk) Odkupujemo vse STARINSKO PO HIŠTVO in ostale starinske pre dmete, nudimo zelo kvalitetne restavratorske usluge. 953-401 Kupim HRUŠKE za namakanje 9310-160 21262 Kupim dva komada ZIMSKIH GUM s platišči za ktreo. 9738-028 2134a Kupim ČB prenosni TV 12 V 220 V 9324-094 21306 Kupim tod cca 100 I aH menjam za ročno stiskalnico za mošt. 9631-245 21*0« 'iuh.i -.mrtik. >vi> .l.v.ko Iti plcil:« | prevozom kupim. 970-697 i Kupim OKNO 140x140 in 80 x 90 cm. 9421 739, zvečer Man V plzzcrljo In no*"' bar "V GOZDU" v Čirče pri Kranju, kjer tudi hrano strežejo do 4. ure zjutraj! V neposredni bližini KRANJA ^ mo okrepčevalnico, na dobri xo ^ ni točki pri Kranju oddamo °PraL| ll gostinski lokal s tujskimi *obZ,i$ centru KRANJA oddamo "t'*|V(in,« trgovino. V ŠK. LOKI oddamo rr»^ e lokale s CK > 331-292, 331 366 neopremljene lokale • APRON prodamo poslovni prostor 6'1 J3 PONUDBA TEDNA. vogalni v pritličju, primeren^1 ^ dejavnosti za 40 000 DFM K^JV Kranj.d.o.o . KOmenskeg* w ^ 353 uuttn! Mffl tel: 064/422-585,421-lf PONUDBA TEDNA: v .Jrjlfl»' okolici nudimo več P'*«^"^ d.0-° torov v najem K3 KERN Kranj. ^ 9 22 353 zanesljivo NAJNIŽJE CENE KUHINJ TER DRUGEGA POHIŠTVA SALON POHIŠTVA MAŽA Titov trg 7 (avtobusna postaja) .KOI )A I <>KA Tel.: 064/623 27f> PREPRIČAJTE SE N0V0*N0V0 OGROMNA DOSTAVA PIZZ DRUŽINSKA PIZZA del. čas: VSAK dan od 9. do 22. ure *7~^ n/J A IO O 1 Kil ob nedeljah od 12. do 22. ure Li UOH/OOI 9 1 I NOVO: KUPONI - VSAKA 10. PIZZA BREZPLAČNO Kolesa bT 50, letnik 1987, registriran, Prodam. ©312-273 21270 Prodam MZ MOTOR, letnik 1977, ^Portno opremljen. 0331-719 21280 Prodam JAWO 350 TS, letnik 1989, BgjOŽenih 1400 km. ©331-719 Prodam skoraj novo ŽENSKO KOLO f\a Pet prestav, ugodno. Šuceva 9, *ranj Primskovo 21431 Prodam 400 I KAD za namakanje sadja. Mohar, Zadružna 3, KranJ2isoi Prodam okovane GAJBICE za jabolka. Frelih, Posavec 64, Podnart PRIDELKI Prodajamo: JABOLKA, HRUŠKE in HRUŠKE za vlaganje na cesti Lmaja 4, Kranj, ©324-979 20707 Prodam drobni KROMPIR, cena 6 SIT kg in ZELJE. Jerala, Podbrezje 218 21284 Prodam GARAŽO na Planini. ©323- 264 21430 Na mirnem delu Jesenic oddam hišo z vrtom, garažo in telefonom. ©733-287, do 20. ure 21473 Agencija DEEX - vaš zastopnik pri prodaji in nakupu vikendov - pridemo, fotografiramo, prodamo. Vsak delavnik od 8. do 15. ure, ©061/ 1258-212 int. 237 21582 GOZD 63 ha v enem kosu, lokacija Lubnik pri Skofji Loki, pod ugodnimi pogoji, prodamo. Možno lastno lovi|če.FRAST NEPREMIČNINE, tel.:242-651, od 9. do 12. ure in od 16. do 18. ure, vsak delavnik. FITNES STUDIO SAVNA • SOLARU ODPRT VSAK DAN od pon. do pet. od 9.- 22.30 sob. od 10.- 21., ned. od 9.-11,30 in od 15.-19. • NOVO• JOGA OB TORKIH IN PETKIH 22-11-33 FITNES • AEROBIKA APN 6 S ter avtomatik s čeladama, ^H0^0 prodam. ©633-725 21494 jViam MOTOR BT 50. 0421-345 Najdeno Na pokopališču na Kokrici sem 11.9. ^aš|a majhnega sivega PSIČKA, jfstnik naj pokliče zvečer na *815-550 21565 OBVESTILA Na^~ BIP' dostava pizz in hrane ^GRAJUJE. Naročila in informacije ^22^051_19587 .NAKUPOVALNI IZLET - enodnevni v 2iii'!P Portoguaro in Udine. »49-442 .Vsako soboto ugodni NAKUPOVAL- 2ii£LETI na Madžarsko. »49-442 UNCHEN - prevozi s kombijem za ^nizirane skupine 7 oseb. »82- satelitski •=^SIfmi "Amstrad" 99 H.ANALOV ;^nAKVUENi & &3*0°& ^OtJSKt PROG RAM I. OBROKI J MONTAŽO SAMO 569 DEM % SISTEMI ZA VEČ STRANK * ^*VRTUIVI SISTEMI» SK.U)KA, GODEŠIČ 125 TEL,:064 633-425 ^BLAČILA ^OPREMA lfi' dn'^.0troSko POstel|ico z jogijem %21?J i0gL dobro onranfeno. *^ *Z1a 2129a K -—■ Uqo°rw!iniran OTROŠKI VOZIČEK ■■gJ^r*odam. M 323-135 21322 rablj^,arT1 otro§kl športni voziček, dan 80 ,eden- »52-134, popol- ~-----'___ 21355 Haucka0^l VOZIČEK Marela ---' "*JJ<:-101__H4D VOZtČFu- Skora' noY 0OOOk otroški kov0 KraniU9° Suceva 9, Prlms- --____^_21412 rf!ico&8 'etl staro) °,ro6ko >ii3? 1'co jo% ceneje »R/ 022 °STALO ^o^S'%"Ky,,a/r'« PO«Ot /a trgo ,5° cm Ji0, vl4lna *'40 m- 0'oblna ^/"•ugodno prodam. »211-939 k5ke ,"QO(,no Podani PRE:MOG 259*e m nemške BRIKETE. «312- r°dan> losnoOGIJfc. 06f> 355 Prodam SENO in OTAVO. »632-750, Šk. Loka po 16. uri 21335 Po 400 SIT prodam domače ŽGANJE. »631-637 21361 Prodam silažno KORUZO. »421- 725 21384 Prodam JABOLKA za ozimnico, cena za kg od 30-40 SIT. Repe, Sp. Gorje 61a, »725-350 21428 Prodam JABOLKE za ozimnico in predelavo. »70-028 21440 Po zelo ugodni ceni prodam veli-kocvetne MAČEHE, vseh barv. ©45- 532 21448 Neškropljena JABOLKA prodam. Cena 45 SIT/kg. Okroglo 14, Naklo 21470_ •__ Prodam domače SLIVE. »45-334 21489 1 ha KORUZE za zrnje ali silos v Nasovčah, prodam. »061/841-275 21493_ Po ugodni ceni prodam stoječo silažno KORUZO. »422-559 21509 Prodam jedilni krompir bel, ne-škropljen, pridelan na hlevskem gnoju. Torkar, Begunjska 23, Lesce, »718-340 21521 ZEUE v glavah in drobni KROMPIR prodam. Matijovc, Jeglič Podbrezje 192, Duplje 21544 Prodam kvalitetno KORUZO za silažo. »422-617 21549 Prodam domače ČEŠPLJE. »403-220 21555 Prodam počitniško hišico v Martuljku. » 85-203 21805 PONUDBA TEDNA: hiše za 105.000 DEM prodamo v okolici Stražišča pri Kranju, K3 KERN Kranj.d.o.o. Ko-menskega 7. Q 221-353 21923 PONUDBA TEDNA: večja poslovna hiša ob cesti proti Skofji Loki, prodamo za 200.000 DEM. K3 KERN Kranj, d.o.o., Komenskega 7. » 221-353 21624 PONUDBA TEDNA: parcela 1.200 m2 od teg 600 m2 zazidljive ostalo gozd, v Dupljah pri Kranju, prodamo za 50.000 DEM. K3 KERN Kranj.d.o.o., KOmenskega 7. Đ 221-353 21625 PONUDBA TEDNA: nudimo najem cele hiše ali polovico hiše v Kranju. K3 KERN Kranj, d.o.o., Komenskega 7. » 221 -353 21629 ©UN2 GOMILO regulacijska oprema, montaža, meritve, servis « 43 408 Kranj d.o.o 331 482 PRIREDITVE Glasbo za ohceti in zabave nudi trio Bonsaj. B 421-498_19430 če ste sami ali v dvoje, vabljeni v Urško. »41-581 21109 DUO TWIX vas zabava na porokah, plesih in v lokalih. »43-497 21369 URŠKA več kot plesna šola po Gorenjski VPISUJE nove plesalce. »064/41-581 21481 RAČUNALNIŠKA USPOSABLJANJA ■ TEČAJI ■ USPOSABLJANJA ZA ZAKLJUČENE SKUPINE ■ INDIVIDUALNA USPOSABLJANJA ■ DRUŽINSKI TEČAJI NA DOMU InformmcIJ* In prljmvm: ■ KROŽKI (3.500 SIT/mesec) ipis Kranj, d.o.o. Gregorčičeva 8, Tel.: 211-237 Prodam stoječo silažno KORUZO. »421-820 2158? Ugodno prodam neškropljena JABOLKA za mošt. »41-026 216M Ugodno prodamo razsuti JEČMEN po 15 SIT in vrečen OVES po 23 SIT. tliš, Studenčcie 5, Lesce. »733-236 2157»_ Prodam večje količine BELEGA GROZDJA malvazi|n »064/861 100, 066/580-411_2i5»3 Prodam silažno KORUZO v Dupl|ah, 0.5 ha in kupim bikce 200 do 300 kg težke. » 70-763 21602 Domač JABOLČNI KIS prodamo po 40 SIT » 312-259 21633 Prodamo KORUZO /a silažo ali storže » 421-020 ?i634 POSESTI Star#|šo hiso lil parcelo v Kran|u ob glavni cesti, kupim. »324-304 21084 Proda|amo kovinski KIOSK zelo ohranjen, cena 2000 DEM. 085 O").') ah 0609/621 027 11111 Zamenjam GARAŽO v šorlijevem nas. za garalo na Planini. »329-479 21374 _ Prodam BRUNARICO 8x6 m. pn-merno za vikend ah gostinski lokal. »620-986 21390 GARAŽO vrstno na Jesenicah -Plavž, prodam šifra GARAŽA 21401 POSLOVNI STIKI PODJLTJA! Tržimo tudi visoko-exkluzlvne, darilne, promotivno-pro-pagandne artikle. »311-078, popoldan 211*3 Prodam CERTIFIKAT v vrednosti 800.000 SIT za olovično vrednost. Naslov v oglasnem oddelku. 21309 CFRTIf IKAT vreden 950.000 SIT prodam za 450.000 SIT. Naslov v oglasnem oddelku. 21310 Zelo ugodno prodam CERTIFIKAT v vrednosti 700.000 SIT. Naslov v oglasnem oddelku. 21 se« Prodam CERTIFIKAT, po zelo ugodni ceni, skoraj zastonj »41-893 21397 UVO/NIKI tiskamo deklaracijsko etikete »633-942 21674 RAZNO PRODAM Ugodno prodam 200 I pocinakana SODA za kurilno olje. »48-076 21289 Prodam manjšo sedežno garnituro, globok otro. voziček In stolček za hranjenje. »327-629 21271 Prodam kombiniran ŠTEDILNIK 4 plin, 2 elek. In ZEUE v glavah. »241-4 7 2 21294 Prodam suha bukova DRVA »421 856 21331 Prodam 12 m3 suhih bukovih DRV »312-477 21333 Prodam elek. stebre za grozdje in pasjo kočo. »41-037 21338 Prodam JOGI in trajno žarečo PEČ. »622-030 21348 Prodam suha hrastova drva. Zg. Brnik 67, Cerklje 21363 Prodam A LESTVE, montažna stojala in žensko KOLO. »51-458 21365 Prodam otroška VOZILA na električni pogon, rabljena štiri mesece. »718-192 21367 Prodam REGAL, mizo 6 stolov, pralni stroj. Gavrič, Golnik 46 21368 PONY KOLO in prevleke za JUGO KORAL, zelo ugodno prodam. »312-259 21392 Prodam litoželezno KAD s pipo in tušem za 10.000 SIT. »242-108 21416 Prodam velike smrekove in bukove butare. »45-532 21445 Prodam 70 I ČEBRE za zelje. »41- 081 21449 Prodam dobro domačo svinjsko MAST in malo rabljeno govejo kožo. »65-491 21500 Prodam lep, bel KROMPIR za ozimnico in neobdelane deske za napušč. Lahovče 52 21530 Prodam SKRINJO 320 I LTH in avto Z 101. »46-875 21540 Ugodno prodam: les primeren za gradnjo vikenda (ostrešje, letve, plohi), hrastove sode od 80-500 I, Ljubečna rdeč klinker 35 m2, perzijskega mačka. »46-075, po 19. uri 21580 STAN. OPREMA Prodam KAVČ s postejo in dva fotelja. »41-495 21117 Zakonsko posteljo z jogiji prodam za 20.000 SIT. »311-337 21274 Za polovično ceno prodam skoraj nov TROSED, izredno ohranjen. » 329-249 21317 SSUBARU © \\ HYunoni \\ ROVER Prodaja po sistemu staro za novo Nakup vozil na kredit ali leasing Odkupujemo in arodajamo Ijena vozila JANEZ KADIVEC Pipanov* **6, ftenčur Tel.: 004M1-.B73 ROLETARSTVO BERČAN vam nudi žaluzije, rolete ter lamelne zavese. Telefon in fax: o61/342-464, 061/ 342-703 (stanovanje) 20853 TV ANTENE, SATELITSKE, klasične, montaža servis , dograditev A, M MTV KANALA »310-223 21115 Satelitski sistemi od 345 DEM, skupinski in vrtljivi sistemi, deko-derji. »719-014 21185 Kovinske okrasne in zaščitne mreže za okna, vrata ....izdelujemo po naročilu. »82-104 21253 Ugodno prodam omaro za dnevno z raztegljivim kavčem. »324-468 2134? Prodam sedežno GARNITURO. Moravac, Deteljica 15, Tržič 21370 KAVČ rabljen, ugodno prodam. Ivan Šepetavc, c. Kokrškega odr. 5, Kranj 21414 Prodam sedežno GARNITURO, fotelj, 2 omari in miza. »212-815 21469 Za simbolično ceno ODDAM razno rabljeno POHIŠTVO (peč, štedilnik, joglje Itd.). 0331-571 21472 Prodam POGRAD posteljo z jogiji. Bistrica 13 pri Podbrezjah 21487 Prodam jedilni KOT. 070-114 21497 Poceni prodam sedežno garnituro, mizico in tepih. Gorice 32, 046-625 21539 Prodam starejšo pisalno mizo in posteljo, primerno za otroka za majhno plačilo. Britof 187, «242-155, po 15. uri 2155? Ugodno prodam 5 KUHINJSKIH STOLOV v dobrem stanju, cena 25.000 SIT. 0 329-952 216O8 Prodam KOTNO SEDEŽNO GARNITURO, trosed + kot ♦ enosed -t dva fotelja, za 38.000 SIT. 0 311-101 STORITVE Servis TV VIDEO HI-FI naprav vseh proizvajalcev. Odprto od 9. do 17. ure. 0 329-886 iB4/6 "KOMBI PREVOZI TOVORA, SELITVE. VLEKA!" 0422-434 in 0609/ 616-860 19110 ČISTILNI SERVIS METOD - vam nudi čiščenje prostorov, sedežnih garnitur, stekel, tapisonov, premaz talnih oblog ali premaz marmorja. 0326-325 19807 ALU žaluzije, rolete, lamelne zavese in polkna - dobavljamo, montiramo, kvalitetno in poceni. LEKERO, 043 345 20033 PRAI NI STROJI, štedilniki, boiler|i -popravilo, obnavljanje, čiščenje! 0325-815 20813 TV ANTENE: montaža, popravilo (A KANAL, MMTV). 0215-146 20773 Strojno izdelovanje estrihov. Klemene, telefon: 47-813 foto bobnar RTV SERVIS SINKO! Popravila televizorjev Gorenje na vašem domu. »331-199 21256 Ugodno! Vgradnja teleteksta Gorenje na vašem domu samo 8900 SIT. »331-199 21257 Izdelujem avtoprikolice po naročilu. »421-576 21336 Imate probleme z "gatrom" ALI S STROJI V ŽAGI. »57-301, zvečer 21344 Bivši črnograditelji, izdelamo vam načrt za gradbeno dovoljenje s popustom. »218-937 21354 SčftVIS In TRGOVIN« KOROŠKA C. 26, (BIVŠI DIJAŠKI DOM) TEL. & FAX: 064/211-286 Izvajam vse vrste fasad in notranjih ometov. Delam kvalitetno in poceni. »49-3 1 6 21476 Rolete, žaluzije, lamelne zavese, izdelujemo, montiramo, popravljamo. ©621-443, po 20. uri 21484 Odpirate obrt?! Poslovne knjige zaupajte nam. »214-213 21503 Želite novo sedežno garnituro, pa nimate denarja? Preobiecite staro, lahko z našim ali vašim blagom. Pokličite nas! »58-031 21554 Hladilniki, skrinje ter ostala hladilna tehnika - popravila in obnavljanje. »325-815 21561 VODNO INSTALACIJO V HIŠI IN POPRAVILA (popravila pip, čiščenje bo^erjev in odtokov itd). »218-427 SERVISIRAMO hladilnike in hladilne skrinje Gorenje, Končar, Ogudin. Menjamo tudi izolacije za skrinje, katere puščajo vodo. Kilometrine ne zaračunavamo. » 061/341-82521598 Pozdravim z bioenergijo. O 51-521 STANOVANJA Stanovanje poceni dobi mlajša, prijetna upokojenka brez obveznosti za pomoč v gospodinjstvu. Šifra: KOT DOMAČA 21299 V Skofji Loki prodam 1-sobno stanovanje 37,5 m2, komfortno, cena 46000 DEM. »631-770 21300 Samsko dekle dobi ogrevano sobo s souporabo kuhinje v Bistrici pri Tržiču. » 50-555 21316 V Stražišču oddamo polovico hiše z vrtom, na Primskovem novejšo hišo, pri Kranju starejšo hišo in na Jesenicah trisobno stan. APRON. » 331-292,331-366 21616 Najamem sobo s sanitarijami, v Kranju ali okolici. Đ 714-509 21324 Najamem STANOVANJE, s telefonom, po možnosti opremljeno,s predplačilom. »738-941 21339 Prodamo 1-sobno STANOVANJE v Medvodah, novo. »061/614-629 21359 Prodamo 2,5 sobno STANOVANJE v Kranju - komfortno. »061/614-629 Prodam 1-sobno STANOVANJE 42 m2 Planina II. »324-245 21375 Najamemo enosobno STANOVANJE na Bledu ali okolici in manjšo garsonjero v Lescah ali okolici od 1.10.94 dalje na dobo enega leta. Ponudbe na »718-283, 00 ponedeljka do petka med 7 in 14. uro. 21409 Prodam 1-sobno stanovanje 50 mm2. »326-617, popoldan 21423 Študent najame sobo z WC, ogrevanjem v skofji Loki ali okolici. Možna pomoč v gospodinjstvu. ©631-478, do 12. ure 21457 Zamenjam lastniško STANOVANJE 98 m2 za manjše oz. doplačilo ali prodam. ©323-729 214*8 Na kmetiji oddamo družini dve sobi s kuhinjo in uporabo skupne kopalnice. Markun Ljilja, Grahovše 18, Tržič 21520 Prodam 4 sobno STANOVANJE 1 nads. alpski bloki bled. U /b-4i?y 21523 Novo STANOVANJE 33 m2 prodam, lahko na kredit. ©332-032 21546 V Radovljici ugodno prodam trosob-no STANOVANJE 61,5 m2 v IV. nadst. ©061/348-619 21547 4 članska družina išče STANOVANJE v najem, enoletno predplačilo. ©328-938 21564 Oddam sobo dvem študentkam - ni pa pogoj - z uporabo kuhinje in kopalnice. © 212-618, Luznarjeva 16 21600 M - KŽK KMETIJSTVO KRANJ Begunjska c. 5, Kranj OZIMNICA JABOLKA sort: ZLATI IN RDEČI DELIŠES, GLOSTER, IDARED IN JONAGOLD V sadovnjaku Preddvor od 9. do 17. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure ter poslovalnicah Aura na Zlatem polju in Maja na Planini. KROMPIR: rdeči in čisto bel V Skladišču krompirja v Šenčurju od 7. do 16. ure in ob sobotah od 8. do 12. ure. Informacije: 064/211-252, sadovnjak 064/45-014 skladišče krompirja 064/41-017 SE PRIPOROČAMO! GORENJSKI GLAS • 26. STRAN MALI OGLASI, OBVESTILA STUDIO Trg Prešernove brigade 6/4 0326-683 V STUDIU VAM NUDIMO: HUJŠANJE PO NOVI METODI •nego obraza 7 "ROnY IINF »♦ * ZDRAVLJENJE ,N L oUUI bllm lin t ODPRAVLJANJE AKEN • ODPRAVO CELUUT1SA OZ. ODVZEM MAŠČOBNEGA TKIVA • DEP1LACIJ0 Z IGLO IN PINCETO • UMFNO DRENAŽO • SOLARIJ DELOVNI ČAS: OD 9. D012. IN OD 16. D019., SOBOTA OD 8. D013. URE HONDA 1,6: 16 v 130 KM, letnik 91/ 92, siva metalik, prodam. »329-154 21352 KAMION ZASTAVA, popolnoma obnovljen, ugodno prodam, registriran do aprila 95. Hrastje 39, Kranj 21353 Prodam JUGO 45, letnik 1987, cena 1800 DEM. »49-009 21357 Prodam Z 101, letnik 1986. »57- 581 21362 VW KASONAR KOMBI, letnik 1978, motor 83, reg. do okt. 95, prodam. »41-695 21364 Nov CITROEN CABAN 1.1 8% ceneje. »633-861 prodam 21378 Najamem opremljeno STANOVANJE v Kranju ali okolici. » 211-182 Jože 21804 Družina najame hišo ali stanovanje v Kranju ali okolici. » 241-352 21815 Dvosobno komfortno stan. s kabinetom prodamo v Sorlijevem naselju in na Planini. APRON » 331-292 21617 V BEGUNJAH prodamo 1-sobno stan. s CK in TEL, 38 m2, v ŠKOF JI LOKI starejše 1-sobno z vrtom in v KRANJU 1.5-sobno 52 m2. APRON » 331-292 21816 PONUDBA TEDNA: Garsonjero na Planini menjamo za 2 sobno stanovanje za Zlatem polju v pritličju, K3 KERN Kranj, d.o.o., Komenskega 7. » 221-353 21620 KOZMETIKA CANARV: ■ MAKE UP ZA NEVESTE ■ ODPRAVA AKEN ■ NEGA OBRAZA ■DEPILACIJA NOG i ROČNA LIMFNA DRENAŽA za odpravo celulita ' in drugih nevšečnosti TEL: 214-341 sobno stanovanje 79 m2 na Jeseni cah z možnostjo plačila na dva obroka. K3 KERN Kranj, d.o.o.. Komenskega 7 O 221-353 21621 PONUDBA TEDNA: Garsonjero 26 m2 , primerno tudi za poslovni prostor v starem centru mesta Kranja v Nadstropju prodamo K3 KERN Kran)^||.o » 221-353 21622 DNUDE PONUDBA TEDNA: sobe za štu dente ali samce v Kranju, Šenčurju in Lescah. K3 KERN Kran|, d o o.KOmenskega 7. » 221-353 21630_ VARSTVO Iščemo varstvo za 3 otroke v popoldanskem času, vsak drugi teden. O 57-080 21142 Nudim varstvo otrok na vašem domu, tudi v popoldansih in večernih urah. «215-605 21568 VOZILA DELI CITROEN AVTOODPAD - rabljeni rezervni deli m odkup avtomobilov za avtoodpad. «064/692 194 20973 Prodam vlečno kljuko - kompletno za VW HROŠČ «41 675 21349 tovorno PRIKOLICO za osebni avto. prodam «47 438 21368 Trgovina z novimi in rabljenimi AVTODELI: Zastava. Renault, Golf. AVTOKLEPARSTVO KRNICAR Milan. Dvoje 83, Cerklje, «064/422-221 Prodam lahko tovorno prikolico za osebni avto. «733-930 21499 Prodam prikolico za osebni avto. Cerklje, ul 4 oktobra 29 21*25 VOZILA Prodaia novih vozil: DAEVVOO in MITSHUBISHI. Vsa informacije »242 300, 242 600 ali 325 981 17633 PRODAJA. ODKUP rabljenih vozil in prenos lastništva »325 981 17S36 PRODAJA - ODKUP in svetovanje pri proda|i rabljenih vozil «217-528 ali zvečer po 20 un na 325-65919289 Prodam Z 101 KOMFORT, dobro ohranjena, letnik 1982, reg do 9/ I995 Cena po dogovoru V 78 821 2107«.__^^^^^^ crodnevni NAKUPOVALNI IZLET v i„i i, i »ti guaro n : Mna «/4i 441 21113 GOLF diesel, letnik 1987, metalna barva, dodatna oprema, garažiran. 70000 km, prodam »83-858, po 17. un 21213 Vsako soboto ugodni nakupovani izleti na Madžarsko. «49-442 21123 Prodam 126 P, letnik 1989, reg. celo leto. « 331-293_21188 Prodam YUGO 45 letnik 1983, motor 1986. Gerden, Partizanska 33, Šenčur 21189 VAŠ PARKIRNI PROSTOR V KRANJU VAS ČAKA NA GLOBUSU v, .. 120 SIT JE MANJ KOT 3.000 SIT AVTOSALON HYUNDAI Javornik Jesenice, prodaja novih in rabljenih vozil, staro za novo, kredit, leasing. »83-389 21214 RENAULT ESPACE ugodno prodam »329-630 21266 Ugodno prodam WV PASSAT G 60, karavan, letnik 1991. «714-650, 0609/623-865 21271 Prodam R 21. 21273 1715-608, popoldan Prodam HYUNDAI PONY 1.3 LS, letnik 1990, 5 vrat. B 214-526 21320 Prodam R 4 letnik 1981 za 1800 DEM. « 311-619 21321 Prodam JUGO 45. letnik 1987. «67-070 21329 Prodam Z 101, letnik 1983. «631-051, popoldan 21332 Prodam BX CITROEN nov, zelo ugodno. «695-070 21334 Prodam KOMBI Z 900, letnik 1987, reg. do julija 95. «773-385 21340 Prodam DAIHATSU CHARADE TS. letnik 1989. «733-666 21341 Prodam R 5 GL "francosko" letnik 1987 ali menjam za Škodo Favorit ali LADO SAMRO do dve leti stare. Cena po dogovoru. «51-757, po 20. uri 21342 Prodam LADO 1200 F KARAVAN, letnik 1982. reg. do 3/95. »421-086 GOLF 1.3 B. letnik 1990, metal grafit barve, redno servisiran, kot prvi lastnik, prodam. »324-590 ali 715-687 21410 Zastava 750, letnik 1983, dobro ohranjeno, prodam. »41-569 21392 Prodam Z 101 GTZ 55, letnik 1986, reg. do 6/95. Rezar, Kejžarjeva 37 a, Jesenice 213B5 Z 101 GTL, letnik 1985, reg. do 16/7 95, prevoženih 60.000 km, prodam za 1600 DEM. »53-678 21366 GOLF diesel, letnik 1989, reg. do 21 95. cena 11.800 DEM in GOLF bencin, letnik 1986, reg. do 9/95, cena 8000 DEM. »83-735 21387 Prodam JUGO KORAL 55, letnik 1989, reg. 2/95, 50.000 km, 4100 DEM, temno modre barve. »41-893 21396 Prodam FORD ESCORT 1.3. letnik 1984. «725-193 21399 REGATA FIAT SIE 100, letnik 1988, lepo ohranjen, prodam. »621-632 21406 Prodam JUGO letnik 1981, reg. do 5/95, cena po dogovoru. »328-296 FIAT UNO 45 S, letnik 1985, registriran, ugodno prodam »43- 483 21447 Prodam GOLF J, letnik 1978, cena 1900 DEM. »70-780 21452 Prodam poškodovan, vozen CITROEN AX, letnik 1988, cena ugodna. »51-540 21286 Prodam Z 750, letnik 1985 »83- 63 5 21289 Prodam FIAT REGATO 100 SIE, letnik 1987. za 5400 DEM. »225- 131 21295 Prodam VW JETTA CL, letnik 1991. »70 004 21296 R 5, letnik 6/90 5 v. 8500 DEM, HYUNDAI LS. letnik 9/90, ohranjen, Z POLY letnik 1990, prodam. »331- 214 21306 Prodam OPEL KADETT vozen, letnik 1968, nereg cena 400 DEM. «632- 066 21307 GOLF JGL. letnik 1982, šibedah. Prodam MAZDO 323, ameriška reg. do 12/94, prodam za 2700 DEM. izvedba, letnik 1991. reg do 2/95 «47-828 213M «325-122_21327 Nujno prodam Z 128 letnik 1985, Prodam ALFA ROMEO 16 v, letnik odlično ohranjen. « 261 661 dopol 1993, 25000 km. za 21000 DEM. dan 21319 «84-190 21328 PRODAMO RABLJENA OSEBNA VOZILA OPEL OMEO A 2.0 I GLS 1.87 registriran do 3/95 CENA: 12.100 DEM FIAT TIPO 1.4 1.91 KM 80.000 registriran do 3.95 CENA: 13.900 DEM VVARTBURO 1.3 TURIST - KARAVAN I 0O KM 90.000 CENA 4.000 DEM VW - SCIROCCO G TI I 86 KM 80.0OO registriran 12/94 CENA 11.000 DEM Prodam YUGO 45 po delih. 380 620- 21325 OPREME ZA CENTRALNO OGREVANJE PRODAJA NA DEBELO IN DROBNO: ■ oljnih gorilnikov in litoželeznih peči ■ svetovno znanega proizvajalca 0ERTLI Iz ŠVICE ■ litoželeznih peči proizvajalca SIME: •kombinacija olje ali plin -kombinacija olje aH trda goriva ■ oljnih gorilnikov proizvajalcev ECOFLAM in LIBELA ■ plinske stenske peči na zemeljski plin ali propan - butan proizvajalcev RADIANT in SIME ■ ovalne cisterne za kurilno olje In ostalo Za vse proizvode nudimo: m montažo in servis ■ garancijo ■ plačilo na 3 čeke brez obresti ZELO UGODNE POGOJE nudimo TRGOVINAM IN MONTERJEM. LUMA TRADING D.O.O. - ogrevalna tehnika 10 'VPHMififTi ['I T fr ciaV «! I (naši proatorl aa nahajajo v Trgovakam cantru Dolnov v industrijski coni na Prlmskovam) Prodam FIAT 126 P, letnik 1985. cena 900 DEM «43 489 M411 Prodam R 5, letnik 1990, karambo liran z rezervnimi deli «733-260, od 8 do 17. ure 21412 Z 128, letnik 1990, reg do 6/95. prodam. «718-308 2i4is GOLF JX, letnik 1986. prodam za 7700 DEM «57 801_21419 Prodam R 18, letnik 1984, reg celo leto, cena po dogovoru. «733-967 21420 GOLF DIESEL, letnik 1983, rumene barve, prodam «310-641 21421 KADETT 1200, letnik 1981. registriran, rdeče barve, ugodno prodam. «324-813 21422 HROŠČA 1200. letnik 1975, reg. do 1/95. prodam za 50 000 SIT Sitar, DraŽgoška 7. Kranj 21424 Prodam CITROEN GS PALAS, letnik 1979. reg. do 4/95 «324-122 21497 Ugodno prodam GOLF. letnik MM2, reg. do 1/95 «85-459, dopoldan 21429 _ Prodam ŠKODO 105. letnik 80, registriran, cena 500 DEM «692 756 21433 Prodam tAl BOI F SAMBA, letnik 9/ 84, registriran celo leto, menjam tudi za R 4 «51-004 21434 Prodam FORD ESCORT 13 CL. letnik 1987 z veliko dodatne opreme «323 017 21439 Prodam CITROEN GS, letnik 1971 «211-642 21439 ŠKODO FAVORIT, letnik 1990, reg do 6/95. prodam za 7100 DEM «50 826 21442 Prodam LADO SAMARO. letnik 6/ 87 čemaiar, «51 759 21466 Prodam poru sit ra 1 6 CL latr* • I...' M'. bt I.' I M,/ 21469 Prodam PEUGEOT 205, letnik 198«». 5 prestav, 50 000 km. avto |e odlično ohranjen, cena po dogovoru «215 212 71482 Prodamo naslednja vozila: GOLF bencin I. 91 5 v, OPEL KADETT limuzina avtomatik I 88, HYUNDAI 1.3 limuzina I 90, DAEVVOO limuzina GSI. I 93. R5 CLIO 14 RT. 193, GOLF I 88 katalizator. I 88, Z 101 I 90 in R 4, I 88 «325 981, možno staro za staro, možnost kredita! 21493 Prodam R 4 G TI, letnik 1984 /80 B/O .'MM POOBLAŠČENI PRODAJALEC ZA VOZILA PEUGEOT Prodaja po sistemu staro za novo.Nakup vozil na kredit ali leasing. AVTOM EH ANI KA Rajko Kavčič, Milje 45, Visoko, tel.:064 43-142 Prodam A. Bianchi 112 A. L. 81/82, reg. do 10.5.95, cena po dogovoru. Kovor 74, «57-921 21454 Prodam JUGO 45 E. letnik 1987. lepo ohranjen. Horvat, Kovor n.h., TrŽiČ 21467 Prodam AX 1.1 FIRT, letnik 1992. »325-981 možnost staro za staro, možnost kredita. 21471 Proddam R 4 GTL. letnik 1988, cena 4000 DEM. »55-036 Klemen 21480 Prodam R 4 GTL, letnik 1984. »712-169_21481 Prodam GOLF diesel, letnik 1988/ 12, bele barve in kombinirani OTROŠKI VOZIČEK Peg. »211-338 21482 Prodam OPEL ASTRO 1.4 IGL karavan, 1993, 20.000 km. »81-876, popoldan 21486 126 P, letnik 1979, registriran do II 95, cena 550 DEM. »241-507 21495 OPEL GSI, letnik 1991, registriran, ugodno prodam. »725-055 21496 Prodam FIAT UNO 45. letnik 1988, črne barve, cena 7000 DEM. »311- 131 21505 Prodam osebni avto FORD FIESTA, starejši letnik, reg. do 5/95. Pasar, Kidričeva 37 c, Jesenice, »83-192 21506 Prodam lepo ohranjen R 9. Bohnec, Golnik 19 21508 Ugodno prodam 126 P, letnik 1987 «241 216 21617 Prodam R 5, letnik 1991, TOYOTO STARLET I.90. BX 1.90. GOLF JGLD I 83. DAEVVOO RACER. letnik 1993 »217-528. ali po 20. uri 325-659 21519 Nujno prodam FIAT UNO 60 S. letnik 1988. reg. do 7/95 za 7700 DEM. »216 613 od 7 do 15. ure in 331-533 od 17 do 20 urs Ugodno prodam ŠKODO FAVORIT 135 LS. letnik 4/1990. »883-528 21626 Prodam Z 101 1.1 GX. letnik 1988, reg 1.2.95, modre barve, cena 2600 DEM. «714-311 21533 (Au5) Auto - Krainer VOlkermarkterstr 184 tel.: 0043-463-38330 Prodam Z 101 GTL 55. letnik 1984 Vodnik. Prebačevo 24, Kranj 21535 Prodani R 4, letnik 1989. «621-423 21639 Prodam GOLF JX diesel. letnik 12/ 86 »215-162, po 15 url 21643 Prodam JUGO 45, letnik 1990. registriran do 13.8 95 Stanič, T Vidmarja 4, Kranj_21549 FORD FlbSIA XR 2 I. letnik 1991. reg. do 4/95. prodam »623 210 tiflo__ Prodam DAIHATSU CHARADt I UR BO DIESEL, letnik 7/90, črne barve z dodatno opremo, cena 11500 DEM, Britof 187, Ž«242-155, po 18. url 21661_^^^^^ Prodam FORD ASCORT XR 3 I. letnik 1989 «733 537 21663 CITROEN BX 16 1RS letnik 1984. reg do 7/1995. prodam. « 57-392 PO 16. Uli _21569 Prodam GOLF diesel, letnik 1990, 4 vrata, metalik «41-094 21597 Prodam JUGO 55, letnik 1984 In Z 101 GT. letnik 1986 «310 537 7i»n OPEL KADETT 1 6 D. letnik 9/1985, BfOdani bt ,'t I 4H(l 11678 Prodam Z 101 comfort, letnik 1982 reg. do 1.11.94. «327-537 215" Ugodno prodam AUDI 80, letn* 1974. »312-053 21* Prodam JUGO 45, letnik 19# registriran do 6/95, 62100 km, cen* 1600 DEM. »403-094_21* Prodam FORD ESCORT 1.1, letn* 1982, odlično ohranjen, reg cei£ leto. »58-118 215* Prodam GOLF letnik 1987, mod« 1988, 1.6 bencin. 0 325-981 -- GOLF letnik 1980, prodam. Krop*" šek, Strahinj 101, Naklo_21** Prodam Z 850 letnik 1985, dob* ohranjena in vzdrževana. » 49-33-j po 15. uri_2i**' Prodam YUGO 45 letnik 1986, b«* barve, reg. celo leto. 0 217-386 21607_ Prodam odličen FIAT 127 letni' 1984, 5 prestav. 0 211-668 2^ Prodam Z 101 letnik 1984. Petern*? Podbrezje 32, Duplje_2i£ GOLF JXD letnik 1989, GOLF JJ bencin letnik 1987, model 1988, V* PASSAT letnik 1988, prodamo O* up, prodaja in prepis vozil. Min*1 trade, d.o.o. » 212-073 _2]£ Prodam R4 letnik 1981, reg. do 11 1994. » 43-361_ Prodam ALFA 33 letnik 1986, P*^ 12/1987, reg. do 7/1995. *• reg. 12/1987, reg. 6.500 DEM. » 733-585 21* e C0RSA, ASTRA, VECTRA NOVA 0MEGA FIESTA, ESC0RD, MONDEO MODEU95, UGODNE CEHE, KRATKI DOBAVNI ROKI VRBAd.o.o.,STBUŽEV04. KRANJ, Tel.: 064/211-090 ZAPOSLITVE ____r Iščem zidarska in fasadorska *cot%i Vanda. «53 562___( Zaposlim delavca v kovi za delo v tanko pločevino IŠČEMO več prodajalk, prodajalcev in kozmetičark (| prodajo v drogeriji, parfumeriji ter oddelku IrJJJJi Delovna mesta so v Kranju. Delovno razmeno sj\gt0p mo za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Na dela je možen takoj. če ste zainteresirani, pokličite po tel. 061/221-133. ^> Delo na domu za vse brez s|užbe.,L nO Prijetno delo - kar doma ! Prodaja knj»9 r 061/331-575,061/159-91-78 poP£ Zaposlim PRIPRAVNIKA - kovinska stroka. »48-601 21303 TAVERNA MATEVŽ v Tržiču zaposli simpatično dekle za delo v šanku. S 50-555 21315 KUHARJA ali kuharico redno ali honorarno zaposlim. B 311-848 21326 Zidarja, tesarja in gradbenega delavca, zaposlim. »241-795 21395 SLOVENSKA KNJIGA - LITIJSKA 38, LJUBLJANA REDNO AU HONORARNO ZAPOSLI VEČ ZASTOPNIC IZ GORENJSKE, ZA PRODAJO VRHUNSKIH PRIROČNIKOV. OD VISKO. SAMO RESNE PRIJAVE POŠLJITE NA GORNJI NASLOV. 21400 KAVA BAR v Kranju redno ali honorarno zaposli dekle v strežbi. »331-654, od 14. do 16. ure 21404 Redno zaposlim 5 sposobnih ljudi, ker odpiramo nov program, ki je že vnaprej obsojen na uspeh. OD je zelo visok, delo je dolgoročno, zato prosimo samo resne ponudbe. »064/331-307, od 8. do 14. ure 21405 Zaposlimo TRGOVSKEGA POTNIKA *a prodajo verig na področju Slovenije. Pismene ponudbe. SCORPIO, djO.o, Olševek 30 A, Preddvor 21443 IŠčem delo v pekarni. »51-960 Iščem mesto prodajalke ali vzamem delo na dom. »332-643 21 «3 Interesenti za dobro plačano delo v Prostem času, prisrčno vabljeni. Poizkusiti velja. Šifra: USPEŠNOST 41-letni Tržičan, upokojen, iščem honorarno delo. «56-564 21491 Zaposlim KV MIZARJA. «241-642 Odličen zaslužek vam nudi DZS za vse, ki ste pripravljeni delati. Zagotovljeno uvajanje in možnost redne zaposlitve. «59-041 21510 MODNA OBLIKOVALKA s končanim pripravništvom išče zaposlitev. »47-438 21511 Zaposlim pripravnika ali vajenca smer zidar, tesar. «421-415, zvečer 21513 Zaposlimo računalniškega operaterja za vzdrževanje mreže in lažje operativno programiranje. Cenjene ponudbe s spričevali pošljite na naslov: LE TEHNIKA, Hrastje 75, Kranj 21514 Zaposlim samostojnega KV ZIDARJA. «421-415, zvečer 21518 Zaposlim LIČARJA za delo v servisu jadralnih letal. Pismene prošnje: NOVAK FRANC, Podnom 69, 64247 Zg. Gorje 21527 Sodelavcki MK vabimo k sodelovanju vse, ki jih zanima atraktivno delo na terenu za visok zaslužek. Možna tudi redna zaposlitev. »218- 402 21528 Nudim možnost dobrega zaslužka. «41-304. po 15. uri 21563 Iščem žensko za pomoč v gospi njstvu. «41-584 21570 Simpatično dekle dobi delo v okrepčevalnici. «312-505 21572 Gospodinjsko pomočnico iščemo. Možnost stanovanja. Gostilna Bizjak, Bela. «45-017 21585 Zaposlim OPTIKA z ustrezno kvalifikacijo. Ponudbe s kratkim opisom dosedanjih del na Šifra: OPTIKA 21592 ČISTILKO za enkrat tedensko iščemo. Servis Pintar B 212-191 21598 Za komunikativne izredno plačano delo. Sprejemamo v redno delovno razmerje. « 329-010 21597 ZAHVALE Stanetu Fajonu iz Cerkelj HVALA za nuđenje pomoči pri nesrečnem padcu na Koroški 16, dne 6. septembra 94. Božena Bradaška 21144 ŽIVALI Prodam čistokrvne bokserje brez rodovnika; temno rjave progaste in lisičje rjave. «224-259 21140 Mladega BIKCA simentalca težkega od 180 - 250 kg, kupim. «061/823- 604 21209 Kupim bikca starega 10 dni. «46- 276 21275 Prodam ODOJKE od 20 - 30 kg. Struževo 12, Kranj 21287 Prodam 3 mesece staro TELIČKO. Meja 4, Mavčiče 21292 Mladičke ZLATIH PRINAŠALCEV GOLDEN REDRIVVER z odličnim rodovnikom, prodamo. «061/650-131 oz. 752-583/061_21293 Prodam dve TELICI breji 8 mesecev. Sp. Brnik 60, Cerklje 21308 Prodam TELIČKO simentalko za zakol ali nadaljno rejo. «712-243 21313 Prodam osem tednov stare rjave JARKICE. Golniška 1, Kokrica 21330 PERZIJSKE MUCKE - čistokrvne, ugodno prodam. 8403-853 21346 Prodam KRAVO simentalko, brejo 7 mesecev. Pavlin, Grogova 6, Naklo 21383 Kupim BIKCA simentalca do 10 dni starosti. «58-074 21402 Kupim BIKCE simentalce, težke od 200-300 kg in prodam JEČMEN. «70-326 21403 Prodam BIKCA simentalca 120 kg. Zg. Bela 19, Preddvor 21415 Prodam KONJA Hanoveranca in ponija. «65-087 21435 Prodam bele PIŠČANCE pitance za nadaljno rejo. Drinovec, Strahinj 38, NaklO 21444 BIKCA simentalca, 250 kg, za zakol ali nadaljno rejo, prodam. «70-770 Kupim teleta simentalca do 70 kg. «738-954 21451 Prodam ZAJCE za rejo, pasme nemški lisec. «631-409 21459 Prodam prašičke za odojke. »45- 434 21460 Prijaznim ljudem oddamo MUCKE. «311-190 21466 Poceni prodam mladiča čistokrvnega ŠKOTSKEGA črnobelega OVČARJA Lesija. «324-286 21499 Ljubiteljem živali podarim štiri luštne MUCKE (moški). «329-834 21507 GRANASTE in RJAVE KOKOSI pred nesnostjo prodajamo. Perutninarstvo Moste 99, pri Komendi, tel.: 061/841-471 skok76 Prodam TELETA 120 kg za rejo ali zakol. «421-672 21512 JARKICE pred nesnostjo, koruzo v zrnju, prodam. Hraše 5, Smlednik, »061/627-029 21541 Prodam TELICO simentalko za zakol ali menjam za KRAVO simentalko s teletom. »061/651-625 21573 Kupim BIKCA starega 14 dni in telico težko 150-200 kg. »733-369 21579 Mladiči ROTVVEILERJI naprodaj. Šmid, Golnik 112 21584 KO UGASNE ŽIVLJENJE KRISTAN, d.o.o. Gorenjska pogrebna družba TEL.:064/733-763 in 328-373 POKLIČITE NAS IIM Ml VAM UREDIMO VSE POTREBNO. NAROČILA SPREJEMAMO PO TELEFONU ALI OSEBNO 24 UR NA DAN SPOROČILO O SMRTI Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustil naš upokojeni sodelavec iz Tovarne avtopnevmatike Sava-Semperit -Mešalnice zmesi VALENTIN RUPAR rojen 1937 Od njega smo se poslovili v torek, 20. septembra 1994, ob 15.15 uri na pokopališču v Kranju. KOLEKTIV SAVA V SPOMIN 19. septembra je minilo žalostno leto dni, odkar nas je zapustil dragi mož, oče, stari oče, brat in tast JOŽE PETEK st Hvala vsem, ki ste ga ohranili v lepem spominu. VSI NJEGOVI ZAHVALA V 94. letu nas je zapustila naša dobra mama, babica, tašča in sestra ANA BLAŽON roj. kvas Od nje smo se poslovili na ljubljanskih Žalah 16. septembra 1994. Iskreno sc zahvaljujemo Domu oskrbovancev "Albina Drolca" Preddvor za skrbno nego. Tanja Kolar 1. družino in sestra Pcpca kvas Kranj, Slovenske Konjice, 20. septembra 1994 (iloboko pretreseni sporočamo, da nas je mnogo prezgodaj zapustila sodelavka in prijateljica SANDRA BREGAR Ohranili jo bomo v večnem spominu. Sodelavci Ministrstva /a finance, Republiške uprave za javne prihodke - Izpostava Kranj V SPOMIN Danes mineva 10 let, odkar je prenehalo biti čuteče srce MONIKE JEKOVEC Kakor vsaka dobra skrbna krščanska mati nas je tudi ona zapustila in za seboj pustila bolečino, praznino, ki je še tako prijeten dogodek ne more osvetliti. Upamo lahko samo še na snidenje nad zvezdami! Hvala vsem, ki ji prižigate svečke in se je tako spominjate. Žalujoči: mož, hčerka in sinovi z družinami Žiganja vas, 23. septembra 1994 ZAHVALA V 81. letu nas je zapustil dragi oče, ded, tast in stric FRANC ČIMŽAR iz Orehovelj pri Britofu Iskreno sc zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, posebej družini Božičkovič, znancem, prijateljem ter sodelavcem AOUASAVA in Osnovne šole Predoslje, za pomoč, izraze sožalja, podarjeno cvetje in sveče. Zahvaljujemo se osebju doma dr. Janka Benedika iz Radovljice, g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred, pevcem iz Predosclj in gasilskemu društvu Britof ter pogrebnemu podjetju Navčck in vsem, ki ste ga spremljali na njegovi zadnji poti. VSI NJEGOVI Orehovlje, Duisburg ZAHVALA Gospod je moj pastir, nič mi ne manjka. Na zelenih pašnikih mi daje leiišča, k vodam počitka me vodi... (PS 22) Kot zrel sad je na pragu jeseni padel v Gospodovo naročje naš ljubljeni FRANC BIDOVEC Kakor sc vsa narava v tem času umirja v zlato jesen, tako se je njegovo tukajšnje življenje izteklo v miren sen ob ženi Pavli. Iskrena hvala sosedom, ki ste ga v sredo pričakali ob njegovem zadnjem prihodu domov in vsem, ki ste se trudili, da sta bila njegovo slovo od domače hiše in njegova zadnja pot skozi domačo vas tako lepa in praznična, čeprav neizmerno žalostna. V naravi cvetje počasi umira, a njegov dom je bil kljub temu odet v tisoč rož. Hvala zanje, za vse pisno in ustno izražene besede slovesa. Hvala sorodnikom, sodelavcem, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga posledniič obiskali doma in vsem, ki ste skupaj z njim in nami prehodili njegovo zadnjo pot, še posebej pa veroučencem 4. r. Prisrčna zahvala g. dr. Alojziju S. Snoju in domačim pevcem, ki ste mu zapeli zadnji večer doma in ki ste skupaj z brati Zupan z občutenim petjem poteptali pogrebno slovesnost. Hvala gdč. lini Polanc za mili zvok citer, ing. Urbancu za poslovilne besede, zastavonošama in g. Jeriču za skrbno opravljene pogrebne storitve. Najlepša hv.il 1 g »upniku Alojziju Zupanu in g. Jožetu Andoljšku, ki sta zanj darovala poslednjo daritev in blagoslovila njegov grob. Naj bo povrnjeno vsem tistim, ki ste mu bili v življenju dobri, posebej vsem tistim zdravstvenim delavcem, ki ste kjerkoli in kadarkoli lajšali njegove bolečine in ga podpirali v bojih za življenje. Hvala za vse lučke, ki bodo Se dolgo razsvetljevale in grele njegov novi dom. V žaloNti - njegovi: sinova Franci z Marinko in Peter s Tatjano, hčerka Olga, vnuki Alenka z Antonom, Matjaž in Nataša ter pravnuk David Srednja vas pri Golniku, Polica pri Naklem, Ljubljana, 15. septembra 1994 Naklepni umor iz koristoljubja? Skrivnostna smrt Mateje Rajgelj Gre za zapleten primer - Matejina smrt je bila skrajno nenavadna utonila je, čeprav je bila dobra plavalka. Kranj, 23. septembra - Preiskava o domnevnem umoru 24-letne Mateje Rajgelj, poročene K., ki je 4. avgusta okrog pol enajste zvečer utonila v Blejskem jezeru, še ni zaključena, čeprav je osumljenec, njen 27-letni mož Primož K. po neuradnih podatkih dejanje priznal in je v priporu. Gre za dokaj zapleten primer, saj neposrednih dokazov o krivdi menda ni. O tem, daje bila Matejina smrt skrajno nenavadna - po trditvah sorodnikov je bila izvrstna plavalka • pa se je govorilo takoj po njeni smrti. Od tod tudi dvom o zgolj "nedolžnem" kopanju v Blejskem jezeru, ki se je, kot vec drugih v letošnjem poletju na Gorenjskem, pac nesrečno končalo. Mateja Rajgelj je bila ena od ljudi, ki jim sreča redko potrka na vrata. Bila je nezakonski otrok. Iz plahega in malce nesamozavestnega dekletca, ki se je dalo voditi, je zrasla v lepo dekle in mlado žensko. Pred štirimi leti, ko je bila še študentka, ji je prometna nesreča vzela mater, z njeno smrtjo je življenje spet izgubilo sijaj. Uteho je spet našla pri sorodnikih, s katerimi je obdržala tesne stike tudi potem, ko se je pobrala, osamosvojila in poročila. Zakonska sreča ni trajala dolgo. O tem vedo marsikaj povedati prav sorodniki, ki jim je zaupala. Sorodniki se niso želeli vmešavati, Mateji so pustili, da sama odloča o lastnem življenju in življenju še ne dveletne hčerkice. Ko se je odločila, je prišlo prijazno moževo povabilo na nočno kopanje, ki se je, kot pravijo, celo njej sami zdelo nenavadno. Mateja Rajgelj ni bila revna. V zakon je prinesla precejšnjo materino dediščino. Ve se tudi o zavarovanju, ki jo je zanjo malo pred smrtjo sklenil mož Primož K. (neuradno za 70.000 mark), kar naj bi bilo dodatni povod za domnevni naklepni umor iz koristoljubja. Tako kot sorodniki in številni znanci, so se v Matejino Veliko zanimanja in malo kupčij - Splošna kmetijska avkcijska in borzna družba (SKAD) je včeraj začela z avkcijskim in borznim trgovanjem kmetijskih pridelkov. Na prvem sestanku« za katerega je bilo med prodajalci, kupci in ostalimi kar veliko zanimanja, so trgovali predvsem s sadjem, vrtninami in lesom. Ponudba je bila precejšnja, kupčija pa bolj slaba. Na avkciji (dražbi) ie lastnika zamenjalo le nekaj ton sadja in vrtnin, medtem ko za pridelke, ki so jih ponujali na borzi, ni bilo povpraševanja. Z Gorenjskega so se med kupce vpisala le Živila Kranj, ki so kupila tono hrušk. Za krompir sorte sante je bila, na primer, začetna cena 32 tolarjev za kilogram, a ga tudi za 18 tolarjev, kolikor je bila zadnja, najnižja cena, ni nihče hotel kupiti. • C. /., slika: G. Sinik Naj živi vesela družba Sv. Andrej nad Zmincem, 22. septembra - Za Crv o prireditev oziroma srečanje narodnoza-avnin ansamblov škofjeloške občine na Sv. Andreju nad Zmincem Pri Ruparju je tudi tokrat vse nared. V nedeljo se bodo tako na Sv. Andreju nad Zmincem Pri Ruparju predstavili vsi že večkrat napovedani ansambli. Tisti, ki bi si radi ogledali kraj in okolico iz zraka se bodo lahko odločili tudi za polet s helikopterjem. Tudi lačen in žejen ne bo nihče. Glavni pokrovitelj Termo Škofja Loka in sopokrovi telji, med katerimi je tokrat tudi Gorenjski tlas, pa bomo poskrbeli za nagrade, ki jih odo dobili sodelujoči v igrah med nastopi posameznih ansamblov. Le Borisa Kopitarja v nedeljo ne bo, ker bo žal zadržan. Menda pa tudi njega mika, da bi prišel na Sv. Andreja in kaj lahko se zgodi, da se bomo morda malo kasneje srečali tudi z njim. Skratka, v nedeljo se dobimo na Sv. Andreju nad Zmincem. Začetek srečanja pa bo že ob 13. uri. • A. Zalar žl CftL DAM HCOlM fo SOZOU f> dote. samo %ottt, zet t»e <» Bi - skrivnostno smrt in vzroke zanjo poglobili tudi kriminalisti in preiskovalni sodnik. Sorodniki žalujejo za nesrečno Matejo, hkrati pa jih skrbi usoda njene male hčerkice, ki še vedno kliče mamico. O Primožu K. ne govorijo kot o morilcu. Verjamejo v sposobnost preiskovalcev, v pravno državo, presojo sodišča. Dokler Primož K. ne bo spoznan za krivega, tudi zanje velja za nedolžnega. • H. J. mobitel Koroška cesta 27 64000 Kranj Tel.: 064/222-616 Vsak teden srečna družina Tokrat pod Ratitovcem Na naš nagradni razpis se ie tokrat odzvala druiina Saša Potočnika iz vasi Ravne pod Ratitovcem. Vas sicer ni najvišja ■ nad njimi leli še vas Torka (najvišja slovenska vas), vendar so bili oblaki, ki so ovijali Ratitovec, ko smo jih obiskali zaradi nadmorske višine nad 1000 metrov kar nenavadno blizu. "V Torki je pred dnevi ie padal sneg," sta nam pripovedovala prijazna Sašo in njegova lena. V Ravnah je deset hiš: pet je naseljenih s starimi ljudmi, v treh so prebivalci le občasno (torej nekakšni vikendi), ena je prazna, Potočnikovi pa so edina mlada druiina. Ne sicer "rosno" mlada: otroka imata ie 16 in 19 let in starejša hčerka je ie zaposlena. V vas so se iz Železnikov sklenili vrniti pred devetimi leti, prej je Uvela tu le Potočnikova mama, Sašo in lena pa sta bila zaposlena v tedanji Iskri - danes Domelu. Žena se je odločila ostati doma, Sašo pa je enako, kot tudi drugi šoferji, postal pogodbeni zasebni prevoznik za to tovarno. Zaradi okvare na hrbtenici je imel operacijo, zato je sedaj na bolniški. Kmetija ima veliko zemlje, kar več kot 50 hektarjev, vendar je za obdelavo primerne zelo malo, pa še ta je zelo navkreber. Imajo 6 glav livine, mleka ne oddajajo, pač pa predelujejo v maslo. Lotili so se tudi gradnje nove hiše, ki je le pod streho, selili pa naj bi se prihodnjo jesen. Naša nagrada jim bo vsekakor prišla zelo prav. Ko smo se poslavljali, smo jim zaleteli, da bi tudi to zimo čim manj potrebovali buldoler, ki ga imajo pri hiši, da se ob visokem snegu lahko prebijejo v dolino. • s. Ž. Praznujte z nama prihod jeseni! Pridite v soboto, 24. septembra, z vami bova od 14.30 do 17-30 v Jeseni z mislimi na pomladno cvetje Od 19. do 24. septembra Čebulnice, trajnice, grmovnlce, tudi za žive meje Skoraj vse kar lahko najdete na slovenskem trgu! 10 % ceneje. Izbor kosovnih čebulic tulipanov SAMO 21 SIT kos. Z Merkurjevo kartico zaupanja še ceneje! ^MERKUR 0 TJ JUTRA =l*\DiO NA RADIU KRANJ PROGRAM VAŠIH SANJ STEREO irm POLNOCU