GDK: 931 Revirni gozdar bo tudi usklajevalec interesov Jože FALKNER* Izvleček Falkner, J. : Revirni gozdar bo tudi usklajevalec interesov. Gozdarski vestnik, št. 1/1992. V sloven- ščini s povzetkom v angleščini. V članku je obrazložena potreba, da bi bil v novem Zakonu o gozdovih javni interes do gozdov v zadostni meri upoštevan tudi v zasebnih gozdo- vih. Poudarjena je vloga revirnega gozdarja pri usklajevanju različnih interesov do gozdov. Ključne besede: gozdni revir, revirni gozdar, gozdnogojitveno načrtovanje . UVOD »Ko je v družbi v polni meri prišel do izraza pomen gozda za njeno življenje, se je njeno prizadevanje z veliko vnemo usme- rilo v zagotavljanje mehanizmov za njegovo ohranitev in trajno optimalno delovanje. Pozornost večine ni več usmerjena v pove- ličevanje materialnih koristi, ki jih daje gozd, ampak v koristi, ki se večinoma le težko izrazijo z denarno vrednostjo. Vsak posa- meznik si zavestno prizadeva, da s svojim ravnanjem ne bi prizadel naravne dobrine, ki tudi njemu omogoča življenje. Vsak po- seg v to svetinjo zaradi materialnih koristi je povezan z bolečino in s skrajno obzirnostjo. Zavest, da jemlje iz živega organizma, človeka sili v čisto, sterilna ravnanje, ki ne pušča škodljivih posledic. S. plenom iz gozda ne odhaja kot zmagovalec, ampak kot obdarjenec, ki se zaveda, da bo. moral v kratkem vse jemanje poplačati ~ dajanjem in s še večjo pozornostjo. Aktivno razmišlja o tem, kako bi življenje gozda čimmanj motil. Vse je že narejeno, da v. zraku ni nobenih primesi, ki bi škodljivo vplivale na razvoj gozda. V šolah je vsak dan ena ura posvečena prodiranju v skriv- * J. F., dipl. inž. gozd., Ministrstvo za kmetij- stvo, gozdarstvo in prehrano Republike Slovenije, 61000 Ljubljana, Parmova 33, Slovenija 2 G. V. 1/92 Synopsis Falkner, J. : The Future Role of a Division Forester as a Coordinator of DiHerent lnterests. Gozdarski vestnik, No. 1/1992. ln Slovene with a summary in English. The article gives an explanation of the demand that the new law on forests should give appro- priate consideration to the public interesi in private forests as well. The role of a division forester in the coordinating of various interests in forest has been emphasized. Key words: forest division, division forester, silvicultural planning. nosti življenja gozda, da bi že mladi spozna- li, kako je iz te zakladnice možno črp9-ti koristne napotke za svoje življenje. Ze mladi naj bi se v polni meri zavedali majhno- sti, ki bo toliko manjša, kolikor večje bo razumevanje mehanizmov, ki uravnavajo življenje gozda. Zasebni interesi so povsem identični z javnimi interesi." Mogoce je to namišljena zgodba za dalj- no, daljno prihodnost. Sedanjost je pri nas čisto drugačna. Smo za začetku . Sreču­ jemo se s pohlepom in velikimi očmi, ki v gozdu vidijo le materialne koristi. Ugotav- ljamo in postavljamo šele trdnejše temelje za javni interes. Stroka mora opozarjati in seznanjati javnost z njenim avtentičnim in- teresom. Javnost bi ga morala sama braniti in ubraniti. Lastninski interesi in javni inte- resi si s polno močjo skačejo v lase. Po- novno se morajo iskati inštrumenti za nji- hovo usklajevanje. Spreminjanje zakono- daje, ki ureja področje gozdov in gozdar- stva, znova in znova vodi k zaostritvam. Lastninski interesi poskušajo ob dajanju poudarka lastnini izboriti zase čimveč pro-·~ stora. Do izraza prihajajo skupine, ki se identificirajo z javnim interesom, v resnici. pa predstavljajo modificiran lastninski inte- res. Gozd je potegnjen v vrtinec političnih· špekulacij in kalkulacij, kar bo usodno pred- vsem zanj. Stroko, ki o gozdu objektivno največ ve, se poskuša spraviti na kolena iz čisto za- sebnih interesov. To je prisotno, čeprav je čisto jasno, da bo ravno stroka lahko največ prispevala k usklajevanju interesov brez škode za gozd. Pri tem bo imel še posebno mesto revirni gozdar. JAVNI INTERESI - GOZD Nobenega dvoma ni, da se je' v letih urejenega gospodarjenja z gozdom v pove- zavi z novimi spoznanji o njem, oblikoval javni interes, ki mu načelno nihče ne opore- ka: Z GOSPODARJENJEM Z GOZDOVI IN GOZDNIM PROSTOROM MORA BITI ZAGOTOVLJENO TRAJNO OPTIMALNO DELOVANJE GOZDA KOT EKOSISTEMA. Sorazmerno dolgo si utira pot spoznanje, da gozd ni le gozdno drevje in drugo rastje na določenem zemljišču, ki obstaja samo zato, da daje človeku materialne· koristi, ampak je edinstvena naravna vrednota, ki ima večstranski pomen in odločilno vpliva na oblikovanje okolja. Poglablja se spozna- nje o rahločutni povezanosti vseh sestavin gozda, ki ne prenese enostranskega, ne- uravnoteženega jemanja materialnih kori- sti. Vse sestavine gozda je treba v gospo- darjenju enakovredno obravnavati. Ta ugo- tovitev mora postati sestavni del javnega interesa, če resnično hočemo zagotoviti trajno delovanje gozda. Različna obrav- nava posameznih sestavin gozda je mar- sikje pripeljala do stanja, ki optima/nega delovanja gozda ne omogoča več. Šele celovit pristop pri postavljanju usmeritev za gospodarjenje z gozdom, ki bo možen v interdisciplinarni strokovni ustanovi, bo omogočil uresničevanje javnega interesa. V državi Sloveniji bo gozd še vedno pomemben gospodarski dejavnik. Zato mora biti javni interes tudi: - ZAGOTAVLJANJE KREPITVE GO- ZDOV S POVEČEVANJEM PRIRASTKA IN DONOSOV, - ZAGOTAVLJANJE GOSPODAR- NEGA IN NAJUSTREZNEJŠEGA IZKO- RIŠČANJA GOZDNIH RASTIŠČ. Navezanost lastnikov gozdov na gospo- darske koristi bo tudi v prihodnje še vedno velika. Les bo tudi v prihodnje strateška surovina. Čeprav je na prvi pogled videti, da je povečevanje donosov in ustrezno koriščenje gozdnih rastišč izrazit interes lastnika gozda, pa bi moralo biti to zaradi strateškega pomena te skoraj edine suro- vinske baze v Sloveniji tudi javni interes. MOŽNOST PROSTEGA DOSTOPA IN _ GIBANJA V GOZDU in MOŽNOST PRO- STEGA NABIRANJA PLODOV, RASTLIN, GOB IN ČEBELARJENJA, je kulturno-civi- lizacijska pridobitev. Prav pa je, da postane tudi javni interes. Praviloma bi morali biti javni interesi dol- goročno naravnani in neodvisni od političnih razmer. Gozd ne prenese posledic hitrega menjavanja razpoloženja, ki lahko povzroči hitro menjavanje ciljev gospodarjenja. LASTNINSKI INTERESI - GOZD Čeprav je gozd naravna dobrina, je lahko zasebna lastnina. Temu ni tako pri drugih naravnih dobrinah: npr. pri vodi, zraku. Praviloma so lastninski interesi usmerjeni pretežno v zagotavljanje materialnih koristi iz gozda. So kratkoročni in močno spre- menljivi. Čeprav ni nujno, da so praviloma v navzkrižju z javnimi interesi. Zaradi po- membnosti gozda tudi za nelastnike bi morali biti v primerih, ko ni možno interesov uskladiti, lastninski interesi podrejeni javnim interesom. Razume pa se, da lahko največje učinke pri gospodarjenju z gozdom dosežemo, če uspemo uskladiti interese pred posegi v gozd. Lastnik sam ne more zaznati pomena njegove parcele za doseganje trajnega op- timalnega delovanja gozda, ki se .lahkO: uresničuje na vsebinsko zaokroženi celoti ne glede na lastništvo. Pred posegi v kon- kretni gozdni parceli morata biti zato pri- sotna lastnik in zastopnik javnega interesa. ki pozna usmeritve za gospodarjenje dovolj široko, da bosta lahko skupaj našla opti- malne rešitve za en in drug interes. G. V. 1/92 3 URESNIČEVANJE JAVNIH IN LASTNINSKIH INTERESOV V GOZDU Če se v celoti zavedamo zapletenosti delovanja gozda, če sprejemamo potrebo, da tudi v usklajevanje interesov enako- vredno vključujemo vse njegove sestavine, potem ni dvoma, da do usmeritev za gospo- darjanje, ki bo zagotavljalo trajno delovanje gozda, pridemo lahko samo z načrtova­ njem. Samo načrtovano delo lahko privede do izvedbe usmeritev. Kakršnekoli improvi- zacije so dolgoročno lahko usodne za ures- ničevanje tako lastninskih kot tudi javnih interesov. Izpolnjeni organizacijski, kadrov- ski in tudi finančni pogoji omogočajo njihovo uresničevanje. Uresničljivost interesov pa je v neposredni odvisnosti od njihove med- sebojne usklajenosti. Če usklajenosti ni, začnejo interesi delovati drug proti dru- gemu. Program razvoja gozdov Slovenije naj bi po sprejemu pomenil usklajenost interesov na najvišjem strateškem nivoju, na držav- nem nivoju. Sprejel naj bi ga parlament. Čeprav je v osnove gozdnogospodar- skega načrtovanja vgrajena obveza uskla- jevanja javnih in lastninskih interesov, naj bi to doživelo potrditev ali dopolnitev na javni razgrnitvi gozdnogospodarskih na- črtov. Ne glede na to, da so usmeritve oziroma ukrepi, predpisani v gozdnogospodarskih načrtih, nastali na osnovi usklajenih intere- sov, pride do njihove neposredne konfron- tacije ponovno v konkretnem gozdu, v kon- kretni parceli. Soočanje javnih in lastninskih interesov in njihova dokončna uskladitev pred ukrepanji v gozdu ima najneposred- nejši vpliv na trajno optimalno delovanje gozda kot ekosistema, za kar lahko reče­ mo, da je hkrati javni in lastninski interes. Da ne bi ob vsakem posegu v gozd priha- jalo do ponovnih soočanj sicer že usklajenih interesov, je treba ukrepe, s katerimi se bodo le-ti uresničevali v konkretni parceli, zapisati. Zapis-izpis iz gozdnogojitvenega načrta osnovne ureditvene enote - naj bi postal neke vrste pogodba, po kateri naj bi se uresničevali javni in lastninski interesi. Usklajevanje in uresničevanje interesov po opisani poti naj bi bilo določeno tudi v Zakonu o gozdovih. 4 G. V. 1/92 REVIRNI GOZDAR KOT USKLAJEVALEC INTERESOV IN USMERJEVALEC NJIHOVEGA URESNIČEVANJA Vsa teža konkretnega usklajevanja in uresničevanja interesov naj bi bila naložena revirnemu gozdarju. Ta bo imel v organiza- cijski shemi zagotovljeno strokovno pomoč in maksimalno možno podporo v gozdnogo- spodarskih načrtih, vendar bo nenehno po- stavljen pred dejstvo, da bo moral kot zastopnik javnega interesa v vsakem posa- meznem primeru, v konkretni parceli, vede- ti, kje je meja, pod katero ne sme popustiti lastninskim interesom. Brez dvoma delo revirnega gozdarja ne bo lahko oziroma enostavno. Poleg dobrega poznavanja gozdnogospodarskega načrta gospodarske enote in tudi območja, bo moral biti sposo- ben strokovnjak, ki bo z močjo strokovnih dokazov in ne z dokazi moči zagotovil najustreznejše in pravočasno ukrepanje v gozdovih. Izvajanje nalog bo zahtevalo kompleksnega, zgrajenega strokovnjaka, ki bo oborožen z dodatnimi znanji o gozdu in znanji o komuniciranju z ljudmi. NALOGE REVIRNEGA GOZDARJA - izdelava gozdnogojitvenih načrtov; - splošni strokovni nadzor izvajanja ukrepov v vseh gozdovih; - .evidentiranje opravljenih del v zaseb- nih gozdovih in prevzem del, ki bodo sofi- nancirana iz proračuna Republike Slove- nije; - sodelovanje pri pripravi podlag za od- dajo del v državnih gozdovih; - sodelovanje pri izdelavi gozdnogospo- darskih načrtov gospodarskih enot in lov- skogospodarskih načrtov; - sodelovanje pri izvajanju diagnostične prognostične službe za področje varstva gozdov; - sodelovanje pri ugotavljanju usklaje- nosti odnosov med živalskim in rastlinskim delom gozda; - izvajanje splošnega strokovnega nad- zora in svetovanje v zasebnih gozdovih; - sodelovanje pri izobraževanju lastni- kov gozdov; - posredovanje podatkov v informacijski sistem. To je sklop najpomembnejših nalog, ki naj bi jih opravljal revirni gozdar. SKLEPI Živimo v času, ko želimo v naši mladi državi s poudarjanjem lastnine in pravic, ki izhajajo iz nje, priti do motivov, ki naj sprožijo ustvarjalnost in interes za gospo- darjenje. Ustvarjalnost in že tradicionalna delavnost Slovencev naj bi nas pripeljali ob bok Evrope. Čeprav lastnina nad gozdom, naravno dobrino, katere nematerialne koristi življenj- sko potrebujejo tudi nelastniki, še zdaleč ni podobna drugim lastninam, se poskuša lastninski interes z veliko agresivnostjo kar najmočneje uveljaviti tudi pri gozdovih. Za gozd bo vedno bolj pomembno, da neusklajenost javnih in lastninskih interesov ne bo postala ovira, ki bo onemogočala gospodarjenje, ki zagotavlja trajno opti- malno delovanje gozda kot ekosistema. Revir bo tudi v spremenjenem sistemu ·gospodarjenja z gozdovi najosnovnejša in najpomembnejša strokovna organizacijska enota, ki bo omogočala uresničevanje ciljev gospodarjenja z gozdovi. Revirni gozdar bo strokovni nosilec ures- ničevanja načrtovanega in odgovorna oseba za uresničevanje javnega interesa v gozdovih in gozdnem prostoru . Pomembno bo, da zaradi nalog, ki jih bo opravljal, ne bo prepuščen samemu sebi. Prizadevanja javne gozdarske službe bodo morala biti usmerjena tako, da ga bo kar najbolj strokovno oborožila za izvajanje na- log. Zlasti v začetku delovanja javne go- zdarske službe bo pomembno dodatno izo- · braževanje, potem pa stalno izobraževanje. Izobraževalni proces v gozdarstvu bo treba prilagoditi zahtevnosti nalog, ki bodo nalo- žene revirnemu gozdarju. Njegova prizade- vanja za uresničevanje usklajenih interesov bodo morala biti podprta s finančnimi spod- budami lastnikov gozdov. Vsebinska osnova za take spodbude bo Program raz- voja gozdov Slovenije, finančna osnova pa proračun. Nadvse pomembno za doseganje želenih učinkov v gozdovih bo primerno nagrajeva- nje revirnega gozdarja. Ne bi si smeli pri- voščiti, da bi zaradi neprimernih plač dobili na ta delovna mesta neustrezne strokovnja- ke, ki bi javnemu interesu in lastninskemu interesu naredili medvedjo uslugo. THE FUTURE ROLE OF A DIVISION FORESTER AS A COORDINATOR OF DIFFERENT INTERESTS Summary It is characteristic of the present period of the young state Slovenia that the motives which should cause creativity and managing interesi are tried to be achieved by emphasizing the property and the rights resulting therefrom. Creativity and traditionaf diligence of the Slovenia should secure the new state its place in Europe. The emphasizing of the ownership and the rights resu!ting therefrom also emerges in con- nection with forests . lrrespectively of the fact that the ownership of a forest, a natural good, whose unmaterial benefits are also of vital importance for nonowners, does by far not resemble other properties, the ownership interesi in forests tries to break through with great aggressiveness. It will be more and more important !hat the lack of coordination in the field of public and ownership interests will not jeopardize such managing which would secure permanent, optima/ functioning of the forest as the ecosystem. A division is going to represent the basic and most important professional organizational unit in the modified forest managing system, which will enable the carrying out of the forest managing aims. A division forester is going to be a professional performer of the planned tasks and a responsible person as regards the exercising of the public interesi in forests and the forest space. It will be of great importance that he will not be lett to himself in the carrying out of the tasks. The endeavours of the public forestry service will have to be such as to provide him with as much professional material as possible. Especial!y in the early stage of the public forestry service, additional education will be of extreme importance and permanent education in later stages. The educational process in forestry will have to be adapted to the difficulty of the tasks which will have to be performed by a division forester. His endeavours for the carrying out of coordinated interests will also have to be financially stimulated by forest owners. The basic guidelines for these stimuli will be defined in the Program of the Development of Slovene Forests and financial basis will be represented by the budget. Appropriate lee of a division forester will be of · great importance in the achieving of the desired forest yields. A mistake that due to insufficient fees these working positions would be taken up by inappropriate professionals, who would do more harm than good to public and ownership interesi, should not be made. G. V. 1/92 5