Za gospodarje
Maribor dne 26. julija 1933.
Pravilno pripravljanje škropiva.
Spričo nevarnosti peronospore in oidi-ja, ki jih je vreme prejšnjih tednov pospeševalo, smo opetovano opozarjali na potrebo škropljenja po vinogradih. Kot jako priporočljivo škropivo služi staro, preizkušeno sredstvo in to je bakreno-apnena (bordoška) brozga. To je najboljše zatiralno sredstvo peronospore in paleža na vinski trti, uporabljajo ga pa tudi sadjarji za škropljenje drevja, vrti narji za uničenje paleža na krompirju, paradižnikih in kumarcah. Dostikrat kajpada izostane zaželjeni uspeh. Velikokrat je razlog v tem, ker bordoška brozga ni pravilno pripravljena. Mesto da bi raztopino modre galice pomešali z apnenim beležem, ravnajo narobe in napačno: pri mešanju vlivajo apneni belež v raztopino modre galice. Tako pripravljeno škropivo se slabo drži listja in če pade dež, se kmalu izpere.
O pravilnem pripravljanju škropiva piše strokovnjak Josip Priol, ravnatelj vinarske in sadjarske šole ,v Mariboru, v »Kmt« naslednje:
»Za pripravo 100 litrov 1% škropiva potrebujemo dve posodi (kadi ali sode prež dna), od katerih drži ena kakih 50 litrov, druga pa najmanj 100 litrov. V manjši posodi raztopimo v 50 litrih vode 1 kg modre galice, ki jo obesimo notri v kaki vrečici ali košarici — najbolje preko noči — da se hitreje raztopi. V, drugi večji kadi ugasimo z malo vode 350—400 g (blizu 'A kg) svežega živega (žganega) apna, ali vzamemo 1 kg gašenega apna. Apno razredčimo z vodo tako, da dobimo 50 litrov beleža. Nato (Vlivamo ob neprestanem mešanju raztopino modre galice v ne premočnem curku v apneni belež.
Na podlagi tega navodila nam je mogoče napraviti škropivo -v poljubni količini, ako sestavne dele;_(vodo, galico in.
apno)' sorazmerno povečamo in ee poslužujemo večjih posod. .V večjih obratih postavijo posode za galico in apno tako, da lahko teče raztopina galice po pipi ali cevi naravnost v posodo z apnenim beležem. Tudi posode iz cementa so v ta nameri jako pripravne in poceni, ker imajo veliko trpežnost.
Ali je škropivo pravilno sestavljeno in ne vsebuje nevezane galice, ki bi listje opalila, doženemo najenostavneje z belim fenolftaleinovim papirjem, ki ga doi bimo v drogeriji. Ako namočimo košček tega papirja v dobro premešano bakre-i no-apneno brozgo, se mora karminasto-rdeče pobarvati. Če ostane papir neiz-. premenjen (bel), moramo dodati še toli-t ko apna, da fenolftaJeinov papir pordeči. Namesto tega papirja rabimo lahko tudi rdeči lakmusov papir, ki lahno pomodri, ako ga namočimo v pravilno sestavljeno brozgo; ob pomanjkanju apna pa ostane neizpremenjen (rdeč).
Na pravilno odmero apna je treba zelo paziti, kajti, če je apna premalo, povzroči škropivo zaradi nevezane kisline (galice) opekline na listju in plodovih in nastane občutna škoda. Prevelika množina apna pa odvzame brozgi skoraj vso učinkovitost proti peronospori, fusikla-diju in drugim glivičnim boleznim ter opali vrhutega listje slično, kakor če je apna premalo. To se je doslej vse premalo upoštevalo in so bili zategadelj uspehi škropljenja često popolnoma nezadovoljni.
Bakreno-apneno zmes si pripravljamo vedno sproti v množinah, ki jih moremo isti dan porabiti. Že drugi dan je brozga manjvredna, dočim postane tretji ali četrti dan zrnčasta, se razkroji in tvori mnogo vsedline. Za škropljenje taka seveda ne pride več v poštev, ker je brez učinka. Z dodatkom 100 g sladkorja ali 1 litra mleka na 100 litrov brozge jo pa lahko ohranimo uporabno do 10 dni. To pa le tedaj, ako smo vlivali pri pripravi, kakor jo. bilo obrazloženo, galico v
apneni belež, pri čemer ostane brozga stalno alkalična in trpežnejša.«
♦
Stara ali nova mera?
Kmetijska podružnica v Slovenjgradcu je imela dne 25. junija svoj občni zbor. Iz poročik je bilo posneti, da je podružnica dobavila 11 vagone koruze po znižani ceni za svoje člane in druge revnejše prebivalstvo. Posredovala je tudi za nakup 1 vagona pitanih volov za izvoz. Število članov se je zvišalo od 36 na 52. Blagajnik je imel nad 3700 Din prejemkov in 2500 Din izdatkov. Pri volitvah je bil iz-,voljen stari odbor, za delegata za občni zbor Kmetijske družbe pa gg.: Ivan Vrhnjak iz Št. lederte, Anton Legnar iz Podgorja in Fr. Cajnko iz Slovenjgradca. Na predlog g. Ivana Vrhnjaka sta se sprejela dva koristna predloga: prvi je ta, da j)i naša podružnica priredila na jesen večjo javno tombolo, potom katere bi prišla podružnica zopet do več denarja, s katerim bi ji bilo omogočeno dobaviti članom predvsem revnejšim, brezplačno ali Vsaj po znižani ceni potrebne gospodarske in življenske potrebščine. Drugi sklep se pa nanaša na lesno trgovino. Tukajšnji trgovci z lesom na debelo so si zadnja leta osvojili neko posebno novo me-po, po kateri izkoriščajo naše kmečko ljudstvo. Sami po tej meri mnogo zaslužijo, kmet pa trpi veliko izgubo, ker ne dobi za les kakor bi moral. Iz 8 m’ izra-čunijo trgovci po novi meri le kakih dobrih 6 m’. Ugotovilo se je, da ta nova mera ni niti dovoljena ter se je poslužujejo samo trgovci z lesom, ki nepoučene Kmete, kateri mislijo, da je ta mera potrjena, le izkoriščajo. Zato se je sklenilo, ida napravi Kmetijska podružnica radi te mere pritožbo na trgovinsko ministrstvo, da to mero prepove uporabljati in da take lesne trgovce kaznuje. Zborovalci so tudi sklenili, da se mora kmete primerno poučiti ter razglasiti javno pred cerkvijo, naj nikar ne prodajajo lesa po no-,vi, temveč le po stari meri, ker je še vedno v veljavi stara mera, nova pa še niti oblastveno odobrena ni. Kmetje, ki prodajo les, naj nikar ne podpišejo pogodbe, dokler ne vedo, po kakšni meri je trgovec les zaračunal. Trgovec se ne more kapricirati na novo mero, ako kmet-pro-
dajalec na to mero noče pristati. _________To
poročilo objavljamo v našem listu samo radi tega, da naši kmetje vedo, katere mere se naj poslužujejo in katere ne, da ne bodo sami trpeli na svoji lastni koži. Kmetje, ne dajte se izkoriščati, ampak vedite, da je stara mera še vedno merodajna za vas in te se držite! Nova mera je pa mera .samo trgovcev, po kateri oni mastno zaslužijo, vas pa izkoriščajo! Kadar bodete prodajali les, ne podpišite kupne pogodbe prej, dokler se ne bote prepričali, da je trgovec les zaračunal po stari, edino pravični meri.
Vprašanja in odgovori,
H. L, v K. Nekomu sem posodil. Seda] pa baje ni več državni uradnik. Kje izvem, če še dobiva plačo, oz. pokojnino?
Pišite na finančno ravnateljstvo (s ko-lekom) v Ljubljano.
S. K. v L. Ali In kako lahko gluho ose« ba koga pooblasti? — Gluha oseba, ki zna pisati, naj napiše, sicer pa naj pred pričami pove. Za stvari, kjer je potreben legaliziran podpis, se postopa tako kot z negluhim človekom. Gluhota človeka ni onesposobila pravnoveljavnih dejanj.
M. H. v Št. J. Som provžitkar in moram dobiti od sina po 1000 Din na leto. Nujno jih potrebujem, sin jih ne da, češ, saj jo zaščita kmeta. Ali res no morem zahtevati? — Prevžitek na spada pod zaščito. On vam mora plačati, sicer ga tožite!
J. G. v O. Ali ima odvetnik pravico za» htovatl, da založim naprej za stroške, ki jih bo itak nasprotnik moral plačati. — Ima pravico. On ni dolžen, da bi svoj denar za vašo pravdo zalagal. Dobri in bogatejši odvetniki sicer to storijo.
J. J. v Sp. D. Ali se ros dobi aparat za zboljšanje posluha? — Res se dobi. Pa pojdite prej k zdravniku, ne kupujte kar na slepo!
M. D. v G. In vsem: Glede registrovanih pomožnih blagajn ne bomo dajali nika-kih pojasnil. Svoje mnenje smo že večkrat povedali. Banska uprava je sedaj tudi zahtevala izprememho poslovanja istih.
J. B. v M. L. Som prezadolžen, ali j« čas za to, da nekaj sveta odprodam, ali naj čakam zaradi valute? — Vam bodo obresti več škode naredile in če se zakon p za#5iti kmeta izpremeni, kaj potem?,
< 119
Svetujemo, 'da. si olajšate 'dolg, ker za obresti vas tudi sedaj lahko tožijo in rubijo.
M, K. v P. Ali smo posestnik starodavno pešpot naenkrat zagraditi? —• Ne sme, ako se je ista že nad 30 let nemoteno u-porabljala ter ni bil prehod dovoljen izrecno le do preklica. V vašem slučaju mora pot ostati prosta.
M. St. v P. Za sorodnika sem plačal, da mu ni bilo prodano. Sedaj pa hoče sam prodati. Kako se noj zaščitim? — Ker' imate itak pri notarju zastavljeno posestvo, on ne more več sam razpola-. gati z njim. Sicer bo treba tožiti.
S. Z. v S. Imam prevžitek vknjižen. Posestvo je prodano na dražbi. Novi gospodar ni krmil dovolj krave in jo oslabela. Ali jo mora plačati? — Nov gospodar še ni prišel v posest tega, kar je izdražbal. Zato ni po njegovi krivdi krava stradala.. Ker ste jo itak zaklali in ni poginila, ne morete dokazati škode. Pobotajte so in v bodoče krmljenje nadzirajte!
K. J. v T. Moj brat jo dolžen v denarni zavod, kjer imam jaz vlogo. Ali lahko plača z mojo knjižico? — Denarni zavod je dal vašemu bratu denar in tega sedaj vlagatelji (tudi vi!) zopet nazaj zahtevajo. Če bo posojilnica sprejemala knjižice, kaj naj daje vlagateljem? Postoparije denarnega zavoda boste razumeli. S pametnim predlogom pa boste gotovo tudi vsaj delno uspeli.
V. S. v K. Odvetnik sa jo vknjižil na moje posestvo. Plačal sem mn vse, sedaj pa mi ne da izbrisne pobotnice. Kaj naj storim? — Odvetnik vam mora dati izbrisno pobotnico. Stroške iste vam bode gotovo še zaračunal. Zemljeknjižni predlog pa lahko sami pozneje napravite, kadar hočete. Pobotnico, ki jo mora odvetnik podpisati na sodišču ali pred notarjem, pa morate na vsak način zahtevati, če ne da, pa odvetnika tožite!
M. J. v L. Rada bi šla v gospodinjsko šolo. Kje je in koki so pogoji? So dobi kaj podpore, ker sem revnih starišov — Gospodinjska šola je v Mariboru pri čč. šolskih sestrah. Tam boste izvedeli za pogoje. Glede podpore za te vrste šol pa nam ni znano.
I. V. v T. Pred leti sem se dal zavarovati, sedaj bi pa rad odstopil. Ali smem?
^ Odstopiti smete, toda kaj lahko nazaj
terjate, je pa odvisno od dogovora in od starosti police.
G. J. v V. Vprašal sem svoj čas, če so moje italijansko srečko izžrebano. Prosim za odgovori — Najpreje vam sporočamo, da takih poizvedovanj no moremo vršiti. Če bi hoteli vsem ustreči, moramo za to posebnega '.'.radnika nastaviti. Izjemoma smo vprašali na banki glede srečk in je ena amortizirana. Srečke, ki ste jih nam poslali, so vam pri nas na razpolago. Pridite o priliki, da jih daste sami v banko.
Razna obvestila.
Hmeljarjem! S tem se hmeljarji obveščajo, da je odobrila Privilegovana Agrarna Banka a. d. v Beogradu Savinjski posojilnici v Žalcu kredit po 500.000 Din za obiranje in sušenje letošnjega hmelj-skoga pridelka. Vsi oni hmeljarji, ki se hočejo poslužiti tega kredita, se pozivajo, da se zglasijo v svrho podpisa potrebnih listin osebno v pisarni Savinjske posojilnice v Žalcu do 1. avgusta t. L, ker se na poznejše reflektante ne bo moglo več o-zirati.
X. poročilo Hmeljarskega društva za Slovenijo o stanju hmeljskih nasadov. —
Žalec v Savinjski dolini, dne 20. 7. 1933. Vsled izpremenjenega, ugodnega vremena se obče stanje naših hmeljskih nasadov sicer ni izenačilo, vendar se je izdatno izboljšalo. Sedaj se nahaja vseh škodljivcev prosta rastlina v najlepšem cvetju, ki opravičuje nado, da bo letina sicer le srednje velika, vendar pa dobra. Stanovitno lepega vremena s pohlevnimi padavinami si želijo hmeljarji za bodoče tedne. Nekaj predprodajnih pogodb se je postavnim potoni razveljavilo. — Društveni odbor.
Zaključek trimosačaega gospodinjskega točaja v Šmartnem pri Slovonjgradcu.
V nedeljo dne 25. junija, ob treh popoldne, je bil pri naš zaključek trimesečnega gospodinjskega tečaja. Tečaj kakor tudi zaključek se je vršil v zgornjih prostorih restavracije gospe Kac. Zaključka so se udeležili zastopniki raznih oblasti, gospodarskih in zadružnih korporacij In stariši tečajnic. Tečaj je priredila Kmetijska podružnica, sredstva in učne moči pa je dala na razpolago banska uprava. Pri zaključku tečaja so se vršili tudi iz-
120
piti, katerega so udeleženke 'dobro prestale. Po končanih izpitih pa je bila udeležencem zaključne prireditve prirejena zakuska. Med zakusko so sledile dobro naštudirane deklamacije tečajnic ter pozdravni in bodrilni govori zastopnikov oblasti in gospodarskih organizacij. Tečaj je prav r!obro uspel, za kar ima največ zaslug tukajšnji kmetijski referent g. Fr. Wernig, ki je bil vodstvu tečaja vedno na razpolago. Tečaj je vzbudil med tukajšnjimi dekleti mnogo zanimanja za gospodinjsko izobrazbo; v jeseni se bode vršil še eden tečaj, ako se bode prijavilo dovolj zanimank. Končanega tečaja se je redno udeleževalo 21 kmečkih deklet, za drugega v jeseni se je pa že sedaj prijavilo 15 deklet tako da se bo tečaj lahko vršil.
Gospodinjska šola v Šmihelu pri Novem mestu razpisuje sprejem gojenk v devetmesečni gospodinjski tečaj, ki se prične 15. septembra 1933 in traja do 15. junija 1934. Sprejemni pogoji so: starost najmanj 16 let, telesno in duševno zdravje, nravstvena neoporečenost in dovršena ljudska šola z dobrim uspehom. Ostale pogoje sporoči na željo vodstvo zavoda. Prošnje za sprejem je poslati Gospodinjski šoli v Šmihelu pri Novem mestu najpozneje do dne 19. septembra 1933.
Mednarodna lesna konvencija (sporazum). Posvetovanja strokovnjakov za les, ki se vrše v okviru londonske gospodarske konference, so dovedla že do resnih zaključkov. Odbor za lesno gospodarstvo, v katerem je zastopanih 26 držav, je poveril sestavo mednarodne lesne konvencije poseben pododbor pred stavnikov 10 držav (Rusija, Švedska, Francija, ČSR, Rumunija, Poljska, Italija, Kanada), ki je prišel že do veljavne pogodbe. Pri tem ne gre samo za sporazum držav, ki izvažajo les, temveč tudi za sporazum z državami uvoznicami. Nadalje je važno, da je ustvarjena tudi podlaga za sodelovanje severnih držav v mednarodnem odboru za lesno gospodarstvo (to je s srednjeevropskimi iz voznimi državami). Dosežen je sporazum glede konvencije o izvozu mehkega lesa, ki naj uredi odstotno udeležbo posameznih držav pri izvozu na podlagi povprečnega izvoza v letih 1927.—1932.
Cene in sefmska poročila.
Mariborski trg. Na mariborski trg v soboto dne 22. julija so pripeljali Špeharji 11 komadov zaklanih svinj. Svinjsko meso je bilo po 7—8 Din, slanina po 12—13. Kmetje so pripeljali 12 voz krme po 30—35, 1 detelje 30, 1 lucerne 30, 2 ječmenove slame 35—40, 7 voz krompirja po 1—1.25, 7 voz čebule po 3—4 (česen 6—8), zelje glava 1—3, kumarce 0.50—3, hren 6—8, dalmatinski paradižniki 10, fižol v stročju kup 1 Din, grah v stročju 1, jagode 6—7 Din. Hruške 4—5, suhe slive 6—8, črešnje 2—3, črnice 1—1.25, marelice 8—14, breskve 12— 18, maline 5, grozdičje 2, luščeni orehi 24—28. Na trgu je bilo 6 vreč pšenice po 2, 2 rži 1.50, 8 ječmena 1—1.50, 5 koruze 1.25, 7 ovsa 1, 3 prosa 1.75—2, 6 ajde 1.50—1.75, 5 fižola 2.50. Smetana 10— 12, mleko 2—2.50, surovo maslo 20—24. Kokoši je bilo 103 komade po 20—25, 1317 piščancev po 15—50, 25 gosi po 30 —35, 52 rac po 15—20, 44 domačih zajcev po 5—20 Din.
Mariborski svinjski sejem 21. 7. 1933.
Na ta svinjski sejem je bilo pripeljanih 166 svinj, cene so bile sledeče: Mladi prašiči 5—6 tednov stari komad 160 do 180 Din, 7—9 tednov stari 200 do 250 Din, 3—
4	mesece stari 280 do 350 Din, 5—7 mesecev stari 460 do 550 Din, 8—10 mesecev stari 650 do 680 Din, 1 leto stari 690 do 750 Din, 1 kg žive teže 7—8 Din, 1 kg mrtve teže 9.50 do 10 Din. Prodanih je bilo 126 svinj.
Ptujski sejmi. Konjski in goveji sejem pretekli teden je bil dobro založen. Prignanih je bilo skupaj 530 glav, prodanih pa 237. Cene: krave 2—4, telice 2.50—4.50 Din, voli 3—4.50, biki 2.50—4 Din za 1 kg žive teže. Konji 300—3500 Din. kom. — Svinjski sejem v sredo je bil razmeroma slabo založen. Opaža se občutno pomanjkanje svinj, zlasti prascev, kar jim zelo dviga ceno. Prignanih je bilo 118 rilcev, prodanih pa 63. Cene: 7—9 Din za 1 kg žive teže, prasci po 150—250 Din.
Mesne cene v Mariboru. Volovsko meso I. vrste 1 kg 10 do 12 Din, II. vrste 8 do 10 Din, meso od bikov, krav in telic
5	do 7 Din, telečje meso I. vrste 10 do 12 Din, II. vrste 6 do 8 Din, svinjsko me.i so sveže 10 do 16.Din,