Vidov dan.
Tja na polje Kosovo zeleno           Zajokala majka Jugovičev,          ' •
Lazar car je čete svoje sklical,       zajokale so neveste mlade.
da s Turčinom bi se bojevali         Ni oko jim solz prebridkih dalo
za krst častni in svobodo zlato.      za junaki Kosovega polja,
za svobodo domovine svoge
Za očino Srbijo svobodno              jokale so majke, deve tožne. tisoče hitelo je junakov,                                       *
njim na čelu Jug in devet sinov,
samih mladih, čvrstih sokoličev.     Kai vži^° °^' se kremi>
Ni jim majka plakala ponosna,       kaJ lica veselJa žare>
ni nevestam se oko solzilo,             kaj gIasne se dvigajo pesni
ko v slovo so jih poljubovale...     '" radost nam v srcih bude?
Tam na polju Kosovem zelenem     Pozabljeni niso še dnevi,
bijejo se mladi sokoliči,                 k° Padal k junaku junak,
bije jezer Ijutih se junakov             ko srce se trgalo devi,
za krst častni in svobodo zlato       ko majkam bil strašen dan vsak. v boju vročem do nočice hladne.
Glej, kri teh junakov tam spečih
Že potega mrak na trudno polje,     ozarja nam naše nebo;
na junake lega smrtna senca;         v teh žarkih na nebu gorečih
v robstva sponah zaječi očina...     mi svobodo zremo svojo. —
'        .                    Le vžigajte ognji se kresni,
..,•¦,.                    naj lica veselja žare,
naj glasne se dvigajo pesni, :i                    naj radost nam v srcih bude!
• .                 i                                               .                                              Al.  Peterlin.-Batog
L
255