Burne spremembe
Dvajsetega novembra smo v Družbenem domu lahko poslušali predavanji dr. Franca Grada s Pravne fakultete in dr. Rajka Pirnata, ministra za pravosodje in občo upravo. Zaradi nadvse ak-tualnih tem: Nova slovenska ustava in Vračanje po vojni odvzetega premoženja je poslušalstvo dodobra napolnilo dvorano.
Dr. Franc Grad, ki je tudi član republiške volil-ne komisije, je v svojem govoru najprej nekoliko posegel v tisti čas, ko so se začeli porajati zametki nove slovenske ustave. Bistveni odmik od ostaJe Jugoslavije je Slovenija napravila že s sprejetjem ustavnih amandmajev. Pri tem je deloma sodelo-vala tudi že takratna opozicija. Sam volilni zakon je bil kompromis, saj npr. trije zbori v skupščinah povzročajo precejšnje težave. Včasih prihaja do blokade med zbori. Tega seveda v novi ustavi ne sme biti.
V nadaljevanju je Franc Grad izpostavil pose-bej tiste probleme, ki so republiški ustavni komi-siji predstavljali najtrši oreh pri pripravljanju os-nutka nove ustave, ki je sedaj v javni razpravi. Pripravljavci so natančneje proučili kakšnih 15 predvsem evropskih ustav. Dilema je, ali imeti dvodomni ali enodomni parlament. Manjše drža-ve imajo večinoma enodomnega. Po mišljenju Franca Grada je dvodomni parlament problema-tičen zato, ker nimamo skupin. ki bi volile v en dom. Današnje občine, kot države v malem, se seveda ne bodo obdržale. Ko npr. liberalci govore o regijah, se pojavlja vprašanje, kaj to sploh je. Regije imamo v zdravstvu, v politiki...
Pri pripravi osnutka so se pojavljale tudi zahte-ve. da naj bi kar prepisali kakšno ustavo. G. Grad pravi, da smo sicer blizu npr. Avstrijcem, enaki pa nismo.
Dileme so se pojavljale tudi glede tega, kako voliti predsednika republike (posredno ali nepo-sredno). Če je izvoljen neposredno, je po moči nekako enak parlamentu. Avstrija voli predsed-nika neposredno, vendar ima le-ta predvsem mo-ralno avtoriteto, medtem ko Nemci volijo pred-sednika posredno.
Vprašanje je tudi, ali so odločiti za večinski a}i proporcionalni sistem. Proporcionalni sistem je npr. v Italiji. Tu se sklepajo koalicije strank. Vla-da ni trdna, zato tudi ni kontinuitete oblasti.
Oblast imajo dejansko v roki visoki državni urad-niki. Franc Grad je tu napravil primerjavo z da-našnjo slovensko oblastjo, kjer trenutno nasprot-je še omogoče trdnost. Če se to omili, se bodo lahko sklepale tudi drugačne koalicije. Tu je bla omenjena varianta prof. Jambreka, ki je predla-gal 2/3 večino za potrditev vlade.
Kdo bi po novem kontroliral državo? To bi bilo močno, neodvisno vrhovno sodišče. V ZDA npr. ima tako sodišče izredno moč.
Poseben problem so že omenjene občine. Zdajšnje občine, ki jih tržno gospodarstvo ne bo več preneslo, so se popolnoma oddaljile od ob-čanov. Po svetu ni tako. Tam Ijudje svoje po-slance poznajo in z njimi sodelujejo (ker so obči-ne bistveno manjše). Tudi podjetništvo se dan-danes ne bo vezalo na neko občino, zato ni raz-umljiva intencija po vztrajanju na zdajšnji veli-kosti občin. Pri občinah, se pravi pri lokalni samoupravi (ne: samoupravljanju!) se pojavlja vprašanje stopenjskosti. Italija ima tristopenj-sko samoupravo: občina, pokrajina, dežela; Av-strija pa enostopcnjsko. Pri nas se predvideva okraje, ki pa ne bi bili stopnja lokalne samou-prave med občino in državo, pač pa le izpostava države.                               ANTON GROŠELJ
Skromne možnosti za vrnitev premoženja
V drugem delu večera smo poslušali informaci-jo dr. Rajka Pirnata o vprašanjih in načinih vrača-nja krivično odvzetega premoženja. Dr. Pirnat, vodja zakonodajne komisije. je nalival poslušal-cem čistega vina, ki pa je bilo precej kislo ali celo grenko. zato je bil deležen ostrih ugovorov in tudi neupravičenih očitkov. Revolucionarno, sociali-stično-komunistično odvzemanje premoženja je bilo v nasprotju z občečloveškimi normami, po-gosto tudi v nasprotju s takrat veljavnimi predpi-si (revolucionarji si pišejo zakone sproti in po trenutni potrebi), zlasti premoženjske zaplembe pa so bile izvrševane z brutalno fizično prisilo in brez zakonskih aktov, zato je pravno urejeno in zakonito popravljanje krivic počasnejše in zaple-tenejše. Zato bi morali nazorski in politični nosil-ci »revolucionarnih razbojništev«, ki so Slovcnijo spravila v gospodarski polom, kateremu še ni videti dna. po mnenju v razpravi nositi politične posledice, namreč večletno odstranitev z vseh vo-dilnih državnoupravnih in gospodarskih polo-žajev!
Po besedah dr. Pirnata že obstajajo možnosti za vrnitev premoženja, vendar so zelo skromne. Po-
goj je, da je odvzeto last družbenopolitičnih skup-nosti (te so zlasti občinski IS) in da dajo soglasje sedanji uporabniki ali najemniki odvzetih nepre-mičnin. Tudi najemno oddajanje odvzetih zem-ljišč nekdanjim lastnikom samim je lahko pred-met vračanja po že obstoječi zakonodaji.
Republiška zakonodajna komisija po besedah dr. Pirnata omahuje glede ocenitve arondacij kot oblike krivic, vendar so prizadeti poslušalci v raz-pravi navajali tehtne argumente, da je tako gleda-nje napačno, saj je Perovškov klan arondiral zem-ljo zelo brezobzirno in večinoma brez kakršnih-koli nadomestil v obliki drugih zemljišč.
Odškodnin v denarju po izjavi dr. Pirnata ne bo. ker ga država nima, zato se more računati na delnice v družbenih podjetjih ali iz sklada za raz-voj ali pa na obveznice republike. Vprašanje je, ali se bo vračalo tudi veleposestnikom. Nedvomno bodo vrnjeni Cerkvi sakralni objekti in njihovi funkcionalni objekti, zemljiše pa toliko, kot je potrebno za vzdrževanje cerkvenih ustanov. Vra-čanje premoženja tujim državljanom je omejeno že s splošno zakonodajo, nekdanji državljani Itali-je, Avstrije in Nemčije po mednarodnih sporazu-mih do vračila nimajo pravic, odprto pa je vpraša-nje naših nekdan.iih državljanov, ki so emigrirali.
Pri denacionalizaciji se po izjavi dr. Pirnata računa na 250.000 postopkov, ki bodo sprožili tudi zapuščinske razprave, pravde, mejne spore ipd., kar bo dalo skupaj milijon in več zadev. Kdaj se bo vse to uredilo in kdo bo vse to plačal? Oel gotovo država, ki bo pa denar na tak ali drugačen način dobila od državljanov, del stro-škov pa bodo nosiii tudi razlaščenci sami, ker bodo potrebovali pravno pomoč.
Iz pojasnil dr. Pirnata je bilo razvidno, da bomo morali imeti še kar lepo mero potrpežljivosti, si-cer se bomo znašli v pravni anarhiji ali pa začeli živeti po volčjih zakonih, menim pa, da bo morala nekaj več prožnosti in pragmatičnosti pokazati tudi občinska oblast, ki ji ni treba samo togo čakati na novi zakon. Tudi prodajanje odvzete zemlje v zazidavo nima solidne pravne podlage, pač pa se za njo skriva skrb, da se ne ustavi zidava. Vendar bi se to dalo reševati sporazumno z nekdanjimi lastniki.
Kdor od poslušalcev je pričakoval takojšnjih in jasnih rešitev, je bil po koncu burne razprave sicer razočaran ali celo ogorčen, vendar so bile nakazane vsaj nekatere »tolažilne« možnosti tudi za prizadete razlaščence. Hitrost in kakovost vra-čanja odvzetega premoženja pa se bo odrazila na prvih prihodnjih volitvah, ki so pomembno poli-tično orožje v nadaljnjem boju vseh prizadetih. JAKOB MULLER