Urbani izziv, posebna izdaja, 2011 126 Razmišljanja Andrej CIUHA Bratovševa ploščad – urbani izziv za Ljubljano V enem najlepših mest na svetu – Lju‑ bljani  – je Bratovševa ploščad (BP). V Ljubljani je še nekaj podobnih objek‑ tov, ki so dvoetažni in večnamenski, take vrste objekti pa prinašajo precej težav za doseganje nemotenega obstoja in gotovo pomenijo urbani izziv. Če se omejimo na  BP, lahko ugotovimo, da ploščad propada, ne znamo pa zbrati potrebnih sredstev za njeno nemoteno funkcioniranje. Ocenil sem, da razpis za članke v po‑ sebni številki publikacije Urbani izziv zajema tudi tematiko delovanja objek‑ tov, kot je  BP. Osebno nisem urbanist niti gradbenik, sem energetik, imam pa nekaj izkušenj, ki zadevajo BP. Na BP ži‑ vim več kot 35 let. Približno toliko časa sem na Gradbeni fakulteti Univerze v Ljubljani predaval o energetsko‑komu‑ nalnih napravah. Zadnjih nekaj let sem prek četrtne skupnosti Posavje, v katero spada BP, sodeloval z MU MOL pri re‑ ševanju zapletov, ki spremljajo delovanje objekta BP. BP meri nekaj več kot  16.000  m2 in je dvoetažni objekt, ki je bil izgrajen v prvi polovici sedemdesetih let prejšnjega sto‑ letja. Investitor objekta je bilo podjetje IMOS, ki je stroške izgradnje ploščadi vračunalo v cene stanovanj in poslovnih objektov, ki so ob ploščadi, in v ceno ga‑ ražnih boksov v spodnji etaži ploščadi. Prodalo je stanovanja, poslovne prosto‑ re in garaže, ploščadi pa ni bilo mogoče prodati in ostala je last podjetja IMOS, ki čeprav je bilo lastnik ploščadi, ni ču‑ tilo dolžnosti, da bi skrbelo za BP, prav tako pa te skrbi niso dojeli niti uporab‑ niki ploščadi, ki so se ob dograditvi BP vselili v objekte. Uporabnost BP lahko razdelimo na štiri področja. Predstavlja javne pešpoti in v omejenem obsegu prevozne poti, dalje je namenjena za dvorišča objektov, ki so okoli ploščadi, služi kot streha gara‑ žnim boksom, ki se nahajajo spodaj (teh je 446), in je kolektor vseh komunalnih napeljav. Zamišljena pa je bila širše in projekti so to tudi zajemali. Dokonč‑ na izvedba ploščadi naj bi okoličanom prinesla nekaj novega. Omogočila naj bi dejavnosti za poživljanje velikih urbanih okolij. Med nastajanjem BP se je namreč na področju arhitekture urbanih naselij začelo take rešitve iskati tudi v svetu. Eden od snovalcev sicer nedokončane izvedbe BP je bil tudi prof. Braco Mušič. V zvezi z nakazano arhitekturno zasno‑ vo je bil projekt zaradi izvirnih zami‑ sli deležen priznanj. Tako prof. Mušič meni, da bi za izvedbo predvidenega dokončanja morda lahko pridobili tudi evropska sredstva. Poglejmo zdaj, zakaj ta večnamenski objekt  BP ne deluje, kot bi moral. Ne‑ vzdrževanje, neustrezno čiščenje in ne‑ dovoljen promet so glavne težave. Prva faza objekta  BP je bila zgrajena pred skoraj  40  leti, vendar je objekt praktično nevzdrževan. Posledice tega so najbolj vidne v spodnji etaži. Na več mestih odpada beton ter izstopa in rjavi kovinska armatura, predvsem na nosil‑ nih stebrih in stropu. Vse bolj propa‑ da tudi izolacijska plast v stropu in v velikem delu zamaka spodnje prostore, to je garažne bokse. Propadajo jaški in odtoki za odvod atmosferske vode s plo‑ ščadi. Zgornja etaža, ki je strop garažnih boksov, je dejansko asfaltirana ravna streha, ki zahteva kontrolo in popravila vsaj na nekaj let. BP tega ni deležna in zato vse bolj prepušča vodo. Zelo pro‑ blematični so stiki ploščadi s stavbami, ki obdajajo ploščad. Objekt  BP je tudi kolektor komunalnih napeljav, kar po‑ meni, da stene, stebri in stropi pomenijo gradbeni del vseh teh napeljav. Komunalne naprave imajo poleg svo‑ jih običajno kovinskih napeljav tudi gradbeni del. Če pri cestnih napeljavah komunalni delavci bolj ali manj skrbno vzdržujejo oba dela svojih naprav, pri gradbenem delu komunalnih naprav v BP ni tako. Nekatera komunalna pod‑ jetja se celo pritožujejo na račun slabega vzdrževanja  BP, kar naj bi povzročalo škodo njihovim kovinskim napeljavam. Še spornejši so primeri, v katerih pri montaži nosilnih konzol za komunalne cevovode pride do poškodb izolacijskih plasti BP, zaradi česar dodatno zamaka. Poleg pomanjkanja vzdrževanja so do‑ daten problem tudi zatečene in pre‑ pozno ugotovljene pomanjkljivosti oz. napake pri gradnji objekta  BP. Sča‑ soma se je začel del površine ploščadi posedati. Ugotovljeno je bilo, da se v nosilni plošči oz. stropu spodnje etaže nahaja z betonom nezapolnjen prazen prostor, v katerem se ob deževju nabere voda. Do napake je prišlo pri betoni‑ ranju zgornje plasti plošče. Ker je bila vmesna kovinska mrežasta armatura za izbrano granulacijo betona pregosta in beton ni prodrl skozi, se je sčasoma na tem mestu zgornja plast posedla za pri‑ bližno 10  centimetrov. Za uveljavljanje reklamacije pa je bilo prepozno. Vse to se dogaja, ker se nekdanji lastnik (IMOS), sedanji lastnik (MOL) – tudi Urbani izziv, posebna izdaja, 2012 127Razmišljanja uporabnik – in ostali uporabniki plošča‑ di niso mogli in se ne morejo dogovoriti o posameznih deležih, potrebnih za po‑ krivanje stroškov vzdrževanja. Neustrezno čiščenje ploščadi je lažji, čeprav tudi pereč problem. Čeprav gre za bistveno manjša potrebna sredstva, pa se uporabniki zgornje etaže ploščadi ne morejo dogovoriti o potrebnem so‑ delovanju. Medtem ko celotno spodnjo etažo, v kateri so garažni boksi, upra‑ vljata upravnik in hišnik, ki zadovolji‑ vo opravlja svojo zadolžitev. Zgornjo etažo objekta BP, javne poti in dvorišča pa upravlja šest različnih upravnikov in toliko hišnikov. V čiščenje je vključeno tudi javno podjetje, žal pa koordinacija zelo šepa. Naslednja težava je prepovedan promet po ploščadi. Vedeti je treba, da imajo vsi objekti, ki obkrožajo BP, poleg dostopa s ploščadi, dostop tudi z zunanje strani. Na celotno ploščad je urejen le en do‑ stop za nujne primere. Tam je postavlje‑ na rampa in prometna tabla za prepoved vožnje, razen za posebne primere. Mesto dovoza je locirano tako, da bi omogo‑ čalo primeren dostop tudi v primeru iz‑ vedbe ploščadi v skladu z nerealizirano zamislijo projektanta. Žal je danes polo‑ žaj tak, da nediscipliniranim voznikom kadarkoli omogoča dostop in vožnjo po ploščadi, tudi ne glede na nosilnost. Evropska usmeritev »naredimo iz cest parke« se v primeru BP obrne, saj iz za‑ mišljenega parka delamo ceste. Čeprav je, razen v izjemnih primerih, promet po ploščadi prepovedan, pa dokaj pogosto tam dirkajo razni dostavljavci. Kje je razlog, da pri precejšnji starosti in poškodbah objekta te osnovne za‑ deve, potrebne za nemoteno delovanje takega objekta, niso dorečene? Del od‑ govora na to vprašanje se lahko najde v zanimivih predavanjih, ki jih mesečno organizira Urbanistični inštitut RS. V zadnjih nekaj mesecih smo tako poslu‑ šali tri predavanja, ki zadevajo tudi BP. Prof. Mušič je na predavanju 6. decem‑ bra  2011 govoril o urbanih naseljih, predvsem o svojem sodelovanju pri na‑ stajanju enega najuspešnejših urbanih naselij v nekdanji Jugoslaviji, imeno‑ vanem Split  3. Projekt je bil nekakšen predhodnik pri nastajanju zasnove za BP. »Območja z visoko gostoto poseli‑ tve« je bil naslov predavanja dr.  Luka Mladenoviča 7.  januarja  2012. Zajeta tematika po moji oceni globoko zadeva problematiko  BP. Predstavljena sta bila nastajanje in sprejemanje predpisov s področja gosto naseljenih območij, ki so bili ob nastajanju  BP zelo pomanj‑ kljivi. Zaradi tega so se pojavile težave na področju vzdrževanja, prometa in tudi energetike. Urbani izziv, posebna izdaja, 2012 128 Razmišljanja Področje energetike v predavanju dr. Mladenoviča ni bilo direktno obravna‑ vano. Gosto poseljena območja pa tudi na področju energetike potrebujejo pri‑ merna navodila oz. predpise. V Sloveni‑ ji je leta  2011 pričel veljati pravilnik o obveznem merjenju in obračunu toplo‑ te po stanovanjih. Ker pa ni dodelan, hkrati prinaša veliko nezadovoljstvo med prebivalstvom, zlasti na gosto na‑ seljenih območjih. Na teh območjih se, v nasprotju z atrijskimi objekti, velike količine toplote prelivajo med stano‑ vanji. Meritve in obračun zahtevajo v tem primeru potrebne korekcije, ki v pravilniku niso primerno dorečene oz. so celo prepuščene v odločanje laičnim posameznikom v hišah. »Javni in za javnost odprti prostori« je bil naslov predavanja dr. Lilijane Jankovič Grobelšek. Pri usklajevanju vlog posameznih uporabnikov in seve‑ da lastnika BP se večkrat srečamo s tem vprašanjem. Ali je  BP javni ali zasebni prostor oziroma ali je morda za javnost odprt zasebni prostor ali pa celotni jav‑ nosti dostopen prostor? V te štiri kate‑ gorije je dr. Lilijana Jankovič Grobelšek razdelila prostor. Pri BP smo se z dilemo o vlogi prosto‑ ra soočili v zadnjem času, ko snovalci novega občinskega prostorskega načrta (OPN) BP niso kategorizirali kot javno površino. BP je bila od nastanka ves čas javna površina ter po vseh kvalifikacijah in dokumentih spada med javne površi‑ ne, vendar snovalci zadnjega OPN tudi po posredovanju ČS  Posavje tega niso upoštevali. Do danes niso razrešeni glavni proble‑ mi, ki onemogočajo normalno delova‑ nje BP. Ker objekt propada, se govori o potrebni sanaciji, ki bi po grobih ocenah stala precej več kot en milijon evrov. Premalo pa se je govorilo in storilo za vzdrževanje. Če ne bo vzdrževanja, tudi sanacija ne bo potrebna. Objekt BP je bil večino svojega obstoja v lasti podjetja IMOS, ki ni bilo upo‑ rabnik ploščadi in ni skrbelo za objekt. Objekt je bil do novega OPN v prej‑ šnjem prostorskem načrtu opredeljen kot javna površina. Posledično se je BP obravnavala kot občinski objekt. O vsaki zahtevi za pokrivanje stroškov pa so pri MOL odgovarjali, da ne morejo vlagati svojih sredstev v tuja osnovna sredstva. Zaradi pritiska uporabnikov ploščadi je podjetje IMOS  35  let po izgradnji objekt BP v zatečenem stanju preneslo v last MOL. BP se je ob nastanku imenovala Ploščad Franca Bratovža po narodnem heroju. Zakaj se je preimenovala in po kom se zdaj imenuje, ni znano. Domnevam, da gre za površnost nekoga. Za Bratovševo ploščad ni ugodno, da spada v dve katastrski občini  – v KO Stožice in KO Ježica. Medtem ko je v KO Stožice izvršena celotna parcelaci‑ ja območja, to za KO Ježica ni narejeno. Naj za konec uporabim v današnjem času moderno frazo trajnostni razvoj. V našem primeru lahko ta pojem razlo‑ žimo, da bomo za  BP  trajnostni razvoj dosegli, če jo bomo v uporabnem stanju ohranili prihodnjim rodovom. V ta na‑ men pa bo treba objekt vzdrževati ter uskladiti potrebe in obveznosti njegovih posameznih uporabnikov. Andrej Ciuha, u. d. inž. elektr. Bratovševa ploščad 20, Ljubljana E‑pošta: andi.ciuha@telemach.net