dva**.,	v ft,
XuLi X, 7/,iAÌj Zij. -X/.
■Hwocnimi iistu: Celo ieto 35 din., pol leta *4 din., četrt leta 9 din. Izven Jugoslavije : trna teto 65 din. iRserati ali oznanila se tttmčunajo po dogovoru ; pri večkratnem iwMsriranju primeren popusL Upravoišivo spN^cma naročnino, inseraie in reklamacije.
Telefon inierurban štev. 113
STRAŽA
«J8JISE« POLI Ti (EM UST « SLOVENSKO LJfflSP®
isft»
Jk43, éttmv.
Mftipibop, «trn» 3. oktobra 1029,
Poštnina plačana v Diulimhl
„Straža“ «baja v pondeljek, srešo ta p«l4 Ifredaištvo in apravništve je v Madbat Koroška cesta štev. 5. Z uredništvom flf more govoriti vsak dan samo od Ü. 41 12. ure dopoldne. Rokopisi se ae untato Nezaprte reklamacije so poštnine panato Telefon inte rar ban štev. 113.
Letnik XIV.
Demokrati obsoiaio sami sebe.
Lucida intervalla (svetle trenutke) imajo od časa do časa tudi abnormalni ljudje. Tudi našim demokratom se včasih malo zasvita v glavi. Njihova nesreča pa je v tem, da ta lucidum intervallum traja premalo časa ter ošvigne demokratske možgane s preslabo svetlobo, da bi mogli jasno videti in prav soditi.
Ob razmerah, ki so zavladale po Sloveniji v šolstvu, se je tudi demokratom malo zabliskalo v glavi in v takem razpoloženju je zapisalo demokratsko glasilo «mariborske oblasti« «Tabor« te-le besede:
«Vse one, ki so zakrivili te nečuvene dogodke, od pokrajinskega namestnika pa doli do vseh, ki imajo soodločevati v šolskih vprašanjih Slovenije, radi polo-neodpustljive malomarnosti in brezglavosti, radi poloma naše šolske politike staviti pred sodbo naroda! —-Brez ozira in brez pardona!«
Demokrati sami torej priznavajo, da je šolska politika doživela popolni polom. Šolstvo ob narodnih in državnih mejah je zanemarjeno, kakor nikdar poprej ne. Šole nimajo učiteljev, trirazrednice so ponekod zasedene samo z eno močjo. Mladih učiteljskih moči pa je dovolj na razpolago, ki komaj čakajo, da dobijo kakšno službo. V Prekmurju vladajo nezadovoljive šolske razmere. Ljudstvo je z učiteljstvom, la se je poslalo v te obmejne kraje, nezadovoljno, ker te učiteljske osebe nimajo smisla ne za verske in za krajevne narodne težnje tamošnjega ljudstva, marveč se samo smatrajo kot poklicane razširjevalke demokratske in sokolske i-deje. V Vodoncih je poslanec dr. Kukovec pritrdil zahtevi ljudstva, da naj otroke evangeljske vere vzgojujejo evangeljski učitelji. Napram katoličanom pa se postopa z drugim merilom, ker se zapirajo katoliške šole ter se nameščajo učiteljske moči, ki imajo za katoliške ideale ljudstva samo posmeh in psovko o klerikalizmu in o separatizmu.
Prosvetna uprava v Beogradu, ki je tako radodarna za svobodomiselne in demokratske prosvetne cilje, je začela zapirati državno blagajno proti upravičenim zahtevam slovenskega šolstva. Za učna sredstva ni denarja. Za takozvne proste predmete (petje, stenografijo, tuje jezike) ni denarja. Za ženska ročna dela ni denarja. Za plače nadur profesorjem na srednjih šolah ni denarja. Za nove razrede, če tudi so potrebni, ni denar ja. Denarja pa je dovolj za sokolstvo, saj je že sam vsesokolski zlet v Ljubljani pogoltnil na milijone kron državnega denarja. Denarja je dovolj za podporo demokratskih in drugih vladnih listov. Dovolj je denarja za propagando pravoslavja med katoliškimi Čehi, za katéro je med drugimi srbski škof Dositej že prejel sto-tisoče državnega novca. Naša Slovenija plačuje relativno največ davka, v zahvalo za to pa se ji celo vzkra-čujejo sredstva za narodno šolstvo.
Daleč smo prišli v naši državi, tako daleč, da se celo ustavoverni demokrat mora prijeti za glavo. Toda ta glava ne more ali ne sme logično misliti. Demokratski očitki zbog poloma šolske politike so uperjeni ne proti ustavi in sedanjemu režimu, marveč samo proti višjemu šolskemu svetu v Ljubljani. Niti od daleč nam ne prihaja na misel, da bi branili višji šolski svet, ki je zgolj Pribičevičeva kreatura in orodje v njegovih rokah. Nekdaj je ta šolsl-i svet, dokler so v njem prevladovali ljudje avtonomističnega mišljenja,kazal več hrbtenice proti Beogradu ter branil prosvetne cilje Slovenije. To pa Pribičeviču, temu zlemu duhu naše države, in njegovemu poslušnemu oprodi dr. Žerjavu ni bi'i po volji. Proti dogovorom, ki so se sklenili ob začetku naše države, se je spremenil ustroj višjega šolskega sva ta. Najmanjša manjšina v našem narodu, demokratje, so v njem dobili veliko večino in odločilno moč. V njem sedijo najzagrizenejši demokratje, kakor živinozdrav-nik Dolfe Ribnikar in štajerski demokratski zvezdi — ljudskošolski učitelj Gnus in profesor — pardon — rav natelj Voglar. Če torej demokratje sedaj z ogorčenostjo obsojajo višji šolski svet v Ljubljani, se v svoji slepoti niti ne zavedajo, da izrekajo ogorčeno obsodbo nad seboj in svojimi vodilnimi osebami.
Da, kriva je naša šolska uprava od pokrajinskega namestnika doli do vseh, ki imajo soodločevati v šolskih vprašanjih Slovenije, še bolj krivi pa so tisti, ki i~ majo odločevati, ker je pokrajinska uprava Slovenije samo marioneta v njihovih rokah. In to je centralna librava v Beogradu. Glavni krivec je centralizem, ki je Slovenijo oropal vse avtonomije tudi na šolskem polju. Krivi so tisti Slovenci, ki so pomagali slovensko svojo domovino oropali pravic avtonomije in samouprave. Krive so tiste osebe, ki jim kot cilj njihovega delovanja pred očmi miglja lastna korist.
«Tabor« je v isti številki, v kateri je izrekel smrtno obsodbo nad šolsko politiko v Sloveniji, prinesel vest. da je dosedanji ravnatelj ženskega učiteljišča Franjo Voglar bil imenovan za definitivnega ravnatelja. Prof. Voglar je član višjega šolskega sveta, ki nas po sodbi «Tabora« s svojo brežglavostjo in nesposob lostjo upro-pašča in sramoti pred svetom. On je torej soodgovoren za vse dogodke, ki se zadnji čas kakor v filmu vrstijo drug za drugim, drug sramotnejši od drugega. In vendar objavlja «Tabor« imenovanje takega človeka s če-
stitko. žensko učiteljišče v Mariboru ni zrasLlo iz narri he in prosvetne potrebe, saj je v Mariboru izvrstno delujoče žensko učiteljišče pri šolskih sestrah, marveč iz osebnih in političnih demokratskih potreb. Absolven-tinj dosedanjih ženskih učiteljišč v Sloveniji je toliko, da že zdaj ne dobijo mest. Novo žensko učiteljišče v Mariboru bo to število pomnožilo. Za to nepotrebno u-čiteljišče ni šolske zgradbe, kamor bi se stalno naselili, samo ravnatelj je postal stalen in definitiven. Voglar je bil nedavno v Beogradu. Od tam ni prinesel zdravila zoper rane slovenskega šolstva in sredstev za njegove najnujnejše potrebe, marveč dekret za definitivnega m vnatelja. «Tabor« ima prav, ko piše, da je take ljudi, treba stavili pred sodbo naroda brez ozira in brez pardona!
Sodba naroda Inez ozira in brez pardona pride na lake ljudi, ki se s sedanjimi razmerami osebno okoriščajo. Sodba brez pardona pride nad liberalno učiteljstvo ki je s svojimi resolucijami na Bledu šolo proglasilo za samodržavno ustanovo ter slovensko šolstvo izročilo na milost in nemilost Beogradu. Sodba brez pardona pride nad demokrate pri prihodnjih volivah. Ista sodba bo pa tudi zadela njihove zaveznike, samostojne kmetijcc, ki so bili aktivno soudeleženi pri ropu slovenske šolske avtonomije in v kojih imenu je poslanec Drofenik v zakonodajnem odboru dne 14. marca lhz2 izjavil: «Vse stroške za osnovne in druge šole je prevzela država. — Kdor mora nositi bremena, mora nositi tudi vso odgovornost. Če nismo sprejeli bremen za šolstvo na svoja pleča, mislim, da tudi ne moremo zahtevati, da nad njimi komandiramo.« Demokrati in samostojni so s svojim izdajalskim delom nakopali na svojo vest toliko krivde in toliko zločinov nad narodom, da bo ta ljudska sodba v istini izpadla brez ozira in brez pardona.
Politični položaj.
Nikola Pasic se je vrnil v petek zvečer v Beograd. Doslej še ni'podal nobenih izjav, češ, da je utrujen. — Radikalski klub, v zadnjih dneh po večini prazen, je skoraj polnoštevilno čakal na njegov prihod. Radikalci so bili predolgo časa prepuščeni sami sebi, v zadregah so, zato pa nestrpno čakajo, da jih Pašič izpelje iz zamotane situacije. Radikalski klub bo od demokratov zanteval izjavo, če so pripravljeni nosili vso soodgovor nost za današnji režim in če niso ter mislijo še naprej valiti vso krivdo na radikalce, naj takoj izstopijo iz vlade. Splošna je zahteva po razčiščen ju odnošajev v koaliciji, pa kako naj se to zgodi, ko je tak razdor med demokrati in, ko tudi med radikalci ni vse v redu! — Pašič je truden in izgubil je bržčas tudi vse dobre misli za rešitev režima.
Za otvoritev parlamenta. V Beograd se je vrnil predsednik narodne skupščine dr. Ribar. Njegov prihod ni samo važen za razvoj razmer v demokratski stranki temveč tudi za sklicanje parlamenta, ker se to vedno bolj zahteva radi napetega zunanjepolitičnega položaja. Novo zasedanje skupščine je bilo prvotno določeno za
15.	oktober, sedaj je pa toliko stvari, ki zahtevajo, da se čimprej začne s parlamentarnim delo.m
Vladnopolitična zmeda vodi do gotove krize in velikih sprememb. Beograjske -^«Novosti « napovedujejo špremebo v najkrajšem času, češ, da je tudi med radikalci velik razdor in da bi se Pašič-Pribičevičeva vlada ne mogla držati na, površju. Trdi se, da Pašičev kabinet tudi pri kralju ne uživa posebnega zaupanja. Kralj baje zahteva, naj se takoj skliče narodna skupščina in razpišejo volitve. Novo vlado bi sestavljala Trifkovič in Davidovič z Nihčipčm kot zunanjim ministrom. — Po nujnem sklicanju parlamenta vse zahteva, ker je zmeda in negotovost zlasti vsled zunanje-političnih zaplet-Ijajev neznosna.
Sedanja vlada in uradniško vprašanje. Namesto parlamenta zborujejo v Beogradu razni odbori. Med drugimi Uidi finančni odbor. Opozicijonalni člani finančnega odbora so zahtevali enoglasno, da se čim prej reši uradniško vprašanje. G. finančni minister demokrat Kumanudi pa je odbil in zavrnil ta predlog opozicije in enostavno izjavil, da nema novaca za zboljšanje uradniških plač. Pri tej priliki je g. minister izjavil v imenu vlade in demokratov, da ni gmotni položaj državnih nameščencev nikakor tako slab ter opasen, da bi se moralo uradnikom takoj odpomoči. Sploh 'pa on, dr. Kumanudi, v obče ne more najti kredita za dodatke uradnikom. Za oficirje ima kredit. Za zboljšanje gmotnega stanja poštnih uslužbencev je zvišal poštne pristoj bine — pa bodo menda dobili poštni uslužbenci iz poviška poštnih pristojbin ravno tako veliko, kot n. pr. invalidi od dohodkov invalidnega davka. Za državne u radnike bi imela vlada edino dohodke iz Kristanovega Belja. Pa seno in oves iz Belja hoče vlada dati vojski — kar bo tako še preostalo, je rekel dr. Kumanudi, bodo dobili kot priboljšek državni nameščenci. V finančnem odboru se je izrekla vladna večina za Kumanudijevo pojmovanje uradniškega bednega stanja. Uradniki bodo torej tudi v prihodnje ostali brez poviška doklad — ker njihovo gmotno stanje ni tako revno ,kakor se govori in piše — pravi g. dr. Kumanudi v imenu vlade in
demokratov. Mislimo, da bo Kumanudi jeva razlaga u-radniškega vprašanja odprla oči marsikateremu JDS-arju, ki je državni uslužbenec in še plava v demokratskih kalužah.
Ta je pa pozna! Minister ver je pritisnil na vojnega ministra, da je ta izdal ukaz, da morajo vojaške koman de v slučaju smrti ali težke obolelosti obvestiti občine, kjer žive svojci umrlih ali težko obolelih vojakov, brzojavnim potom. Občina mora potem obvestiti vojakove roditelje ali sorodnike, da se udeleže pogreba, oziroma da posetijo na smrt obolelega vojaka. Kar že imajo davno urejeno vse kulturne države, to je razglasila še le sedaj naša vojaška oblast in sicer na pritisk ministra ver. Do korakov človekoljubja, katerega dolguje vojna oblast vsakemu vojaku, morajo pri nas pritiskati drugi ministri, naši vojni ministri so pristopni le za pritiske, sami ne ukrenejo nič človekoljubnega.
Italijansko odlikovanje demokratskega ministra g. dr. Krstelja. Ta je, kakor znano, zastopal Pašičevo vlado na nekem pogajanju naše države z Italijo. Bila j 2 stara igra javnih in prikritih izigravanj naših državnih in narodnih interesov, Italijani so dosegli, kar so hoteli, sedaj se pa izkazujejo hvaležne. V Beogradu je te dni izročil italijanski opravnik poslov Summonte ministru dr. Krstelju red italijanske krone, ki mu ga je podelil italijanski kralj Viktor Emanuel.
Skrb vlade za pasivne kraje. Minister za socijalno politiko je zahteval za prehrano pasivnih krajev 70 milijonov dinarjev, upravni odbor Narodne banke pa je dovolil 55 milijonov dinarjev. Te kredite naj prebivalstvo zahteva pri svojih domačih bankah, ki imajo tekoče račune pri Narodni banki. Glede prehrane pasivno ljudstvo naj po tem sklepu samo zahteva od domačih bank denarno pomoč. Kako za božjo voljo! Prebivalstvo samo ne ve, katere banke imajo tekoče račune pri Narodni banki in če bi se res gladne ljudske mase drznile staviti to zahtevo na domače banke, ali pa jih bodo te tudi poslušale? Gotovo ne! V prehranjevalni akciji pasivnih krajev so si minister Žerjav in cela vlada umili po Pilatovem receptu svoje roke in bodo rekli: Mi smo nedolžni nad krvjo teh nesrečnih!
Vojvodinski radikalci so sklicali za včeraj svoj kongres, ter pozvali nanj tudi Stojana Protiča. Zatrjujejo, da bodo predložili resolucijo, ki zahteva, da se vladna zveza z demokrati razdere.
Po svetu.
Finančna kontrola nad Avstrijo. Društvo narodov je sklenilo ustanoviti posebno finančno kontrolo v.Avstriji, ki bo imela svoj sedež v Ženevi, na Dunaju pa svojo stalno delegacijo.
Vojaška vlada na Grškem. Vojaška komisija pod vodstvom polkovnika Plastriasa in Gonatasa je začasno prevzela izvrševanje javne oblasti in stopila v stik z venizelisti. O sestavi novega kabineta še še niso'zedi nili. — Kralj Konstantin ni zaprt. Revolucionarni odbor se še ni izjavil glede odpotovanja Konstantina. — Aretirani so: bivši ministri Gunaris, Stratos, Protopa-padakis, Kudas in Theodokis. Javnost jih obtožuje, da so zakrivili poraz v Mali Aziji in zahteva, da se postavijo pred sodišče. — Za Venizelosa so se vršile po Atenah velike demonstracije. Poseben odbor ga je brzojavno naprosil, naj se pri zaveznikih zavzame za Grško ter naj jo tudi zastopa na orientski konferenci Deputacija je tudi obiskala francoskega poslanika s prošnjo za intervencijo in zaščito njegove vlade.
Amerika in Dardanele. Proti Carigradu je odplulo 12 ameriških rušilcev kot ojačenje ameriškemu bro-dovju. Torpedna Rotila vozi seboj živež in blago za one ameriške državljane, ki so kot begunci odšli iz Smirne. V ofieijelnem poročilu omenja ameriška vlada razloge, zakaj je bilo urodovje odposlano. Ameriška vlada naglasa, da je to popolnoma nepolitičen čin. V informiranih krogih pa zatrjujejo, da je Amerika na ta način hotela manifestirati za svobodo morskih ožin, na katerih je tucli interesirana in da ameriška vlada hoče s svojo navzočnostjo v Carigradu blagodejno vplivati na nadaljni razvoj dogodkov v bližnjem Orientu.
O pogajanju Francije s Kemal pašo pišejo angleški listi, da namerava Francija Kemal paši odstopiti veliki del Sirije, ter zadržati samo Libanonsko državo. Kemal paša bi pa dal za to Francozom petrolejske vrelce v Mosalu v izkoriščanje ter železnice v severni Siriji poti kontrolo. To pišejo angleški listi najbrž nalašč, da bi svojo javnost ogreli za vojno politiko vlade, češ, Francozi nas bodo drugače prekosili ter vse pobrali, kar bi mi hoteli in potrebovali.
Ruskim beguncem postaja v Carigradu zelo vroče. Pripravljajo se na beg. Posebno so jih vznemirili turški proglasi, ki so se zadnje dni tiskali in širili po Carigradu. Proglasi pravijo, da je boljševik «Kardaš« ■ brat, Wranglovec pa imperijalist nasilnik ter podkup-Ijenec antante. V javnost je prišla tudi naredba rusko-sovjetskega komiteta za propagando na bližnjem Vzhodu,, kjer se vsi ruski agenti in agitatorji pozivajo na registracijo vseh političnih organizacij, skupin in posameznih oseb, ki delujejo proti sovjetski in angor-;ki republiki ter njunim skupnim interesom.
Obmejni spor med Češko in Poljsko. Pri določi -taliju meje med Čeh oslova ško in Poljsko se glede meje severnó od Javorina niso mogli zediniti, razmejitvena komisija je pa izjavila, da ho kljub češkemu protestu svoje delo dovršila.
Beležke.
JAVNO VPRAŠANJE
na g. dr. Lojzeta Kukovec, odvetnika, dvoposest-nika stanovanj in hiš, upravnega svetnika Narodne banke, bivšega ministra za socijalno smrt, omejenega poslanca za mariborsko oblast, nedosežnega razdeljevalca Slovenije in koncentratorja . da nani pove:
ali je že pojedel truda svojega telesa plod in vse-jal peške istega, iz katerega naj izraste drevo, ki bo služilo — razžagano na Mermoljevih žagah — -za deščice volilnim škrinjicam, kamor bodo srečni volilci vlagali svoje glasovalne krogljice (v pomanjkanju istih tudi kozje bobke) za «mariborsko oblasno samoupravno skupščino«.
Ker «volitve članov oblasne skupščine, ki se morajo vršiti na isti dan v vsej državi, in sicer prvo nedeljo v mescu oktobru . . . .«, včeraj niso prišle do veljave, smatramo, da je gaženje obstoječih zakonov in farbanje prebivalstva že davno monopolizirano in je s tem na večne čase potisnjeno pitanje mariborske oblasti med slučajnosti še nenapisanega dnevnega reda izza večnosti bodoče oblasne skupščine v smislu in po želji velikega župana dr. Kukovca.
Odgovora ne pričakujemo.
Volilci za mariborsko oblast v razkosani in zasužnjeni Sloveniji.
Volitve v mariborsko oblast.
V zastopstvu velikega župana dr. Kukovca, ki je na koncentracijskem potovanju zaradi izgubljene politične orijentacije, smo prejeli (žal prepozno!) od njegovega malega župana dr. Pirkmajerja razglas, da se vršijo v smislu čl. 8. zakona o oblasni in srezki samoupravi in prehodnih odredb z dne 26. aprila 1922 že enkrat preložene volitve v oblasno skupščino na dan 1. oktobra 1922. —'Z druge strani pa se nam poroča, da se je včeraj pred Kokošinekovimi hišami kar trlo volilcev za mariborsko oblast- kjer so iskali izhoda iz sedanje stanovanjske bede in vsi volili dr. Kukovca in njegovega naslednika Žerjava za socijalno smrt, dočim je uradniška raja, ki slučajno ne pripada demokratski kasti Pribičevičeve telesne straže za mariborsko samoupravno oblast po centralistični ustavi, potrpežljivo čakala na kupu na ulico zmetanih cunj s krulečim želodcem, kdaj se odpro vrata obljubljenih blagodarov za — činov-ničko pitanje.
Da, pitanje!
Zakaj se niso vršile za včeraj po zakonu določene votive v oblsane skupščine? — Tako se vprašujejo volilni. Odgovor dobe edino pri naših dveh ministrih ,oci katerih eden deli Slovenijo in Uma mariborsko oblast, drugi pa gradi kočevsko železnico . . . Ali bodo frčali žerjavi in odnesli seboj tudi mesarske ministre in mi nistrske mesarje ... ko pride — čas!?
Poraz vlade pred Narodno banko. Na sejo odbora Narodne banke so došli g. vojni minister general Vašič, finančni minister Kumanudi, minister saobračaja Stanič in g. dr. Žerjav. Vojni minister in minister saobračaja sta zahtevala od Narodne banke, da jima da ta za vojsko in železnice kredit 100 milijonov dinarjev. G. minister Žerjav pa je prosil za prehranitev pasivnih krajev 70 milijonov. Ko so ministri povedali odboru svoje želje, so morali zapustiti dvorano in odbor Nar. banke je zboroval naprej brez ministrov. Po dolgem posvetovanju je dovolil odbor kredit 55 milijonov za nakup in nabavo prehrane, a odbil prošnjo glede IGO milijonskega kredita za vojsko. Z ravnokar omenjenim zaključkom Narodne banke je doživela vlada poraz, o kakoršnjem se sliši le redkokedaj. Banka, kateri je dala vlada vse privilegi je, nima toliko zaupanja v gospodarsko finančno politiko sedanjega režima, da bi mu zaupala primeroma malo svoto. Ko je odbor Nar. banke zaznal, da hoče sedanja vlada na zimo započeti svoje avanture z vojaštvom, kot n. pr. lansko zimo, jej je u -kinil kredit in tudi mobilizacijske nakane g. Vašiča so s tem pametnim korakom Narodne banke pokopane za. enkrat.
Izz kulis gospodarstva g. Pribičeviča. Inšpektor Pri-bičevičevega prosvetnega ministrstva bi si bil rad ogledal Čehoslovaško. Za ta izlet na Češko je bilo potrebno, da se najde vzrok za to potovanje in rekel je, da gre v Čehoslovakijo po šolah inšpicirat srbske dijake. Modri minister g. Pribičevič. piše «Radikal«, je takoj
odobril inšpektorjev izlet. G. Toša Radivojevič je odšel na inšpekcijo, a inšpiciral ni prav nikogar. Zakaj ne? Radi tega ne, ker se je podal na inšpekcijo ob času, ko so tudi na Češkem radi velikih počitnic zaprte vse šo~
: le. G. Toša ni dobil na Češkem niti srbskih dijakov, niti profesorjev, a on je tudi znal, da jih ne bo videl, pa rabil je za češko rajžo dijete. Potrebno je bilo, da se zdravi v Karlovih varih gospa Radivojevič. G. inšpektor Toša in prosvetni minister sta jednostavno zopet o-šamarila državno blagajno za nekaj tisoč dinarjev, da se je zamogla gospa Radivojevička zdraviti v Karlovih varih'na državne stroške. No, g. Toša je pozabil si vzeti patent na svoj potovalni izum, pa je to pogreško opazil drugi inšpektor zunanjega ministrstva, izkoristil priliko in se odpravil na inšpekcijo srbskih-dijakov na — francosko.
Protič o Davidoviču. V svojem listu se bori Sfojan Protič z izjavo, ki jo je dal Davidovič dopisniku «Narodne Politike«. Protič pravi, da je vsak mislil, da zagrebška resolucija samo za to nima izrečene besede revizija ustave, da se olajša stališče Davidoviča napram Pribičeviču. Sedaj pa pride Davidovič z izjavo, da zagrebška resolucija sploh ne pomeni revizije ustave in da je to zasluga Srbijancev. Človek se mora čuditi, kako more dati šef stranke tako izjavo, ko je vendar vsakemu, ki je resolucijo čital, jasno, da ona ni samo revizionistična, temveč, da daje tudi olfseg in pravec revizije. .,ospod Davidovič je napravil slabo uslugo Hrvatom in zagrebškemu kongresu. Protič zaključuje svoj članek, da mora narod in članstvo strank vedno natančno poznati stališče političnih ljudi do političnih vprašanj, ki so na dnevnem redu. Dvoreznost in prikrivanje škoduje državi in narodu, ker meša in temni politično situacijo, mesto da bi jo razčistilo.
Svoboda govora na učiteljski skupščini. Po poročilu sarajevskih listov se je na učiteljskem zborovanju v Sarajevu takole manifestirala svoboda govora in zbora. Učitelj Dačič je govoril o prosvetnem cilju učiteljskega udruženja ter o potrebi razredne organizacije učiteljstva, ki bi imela preprečiti preganjanja tolikih stanovskih tovarišev. Kakor hitro se je dotpknil gon je porti učiteljstvu, mu je predsednik odvzel besedo. — Učitelj Viktorovič je naglašal, da niti učiteljstvo ni v udruženju, učitelj Sičič je govoril o strankarstvu pri namestitvah — in predsednik mu je tudi vzel besedo, isto se je zgodilo tudi učitelju Radosavljeviču, ki je poskušal, da spravi učiteljska preganjanja na dnevni red. — Najboljša pot, da bodo tudi taki pošteni cenzurirani govorniki spoznali, da se v udruženju ne trpi svo boda in resnica.
ABITURI JENTOM!
Opozarjamo vse tovariše abiturijente na to, da se otvori naša menza v Marijanišču 10. oktobra (ne, kakor je stalo v petkovi «Straži« 16. okt.) Zato naj noben naš abiturijent, ki namerava nadaljevati svoje študije na ljubljanski univerzi, ne ostane doma! Za vsakega izmed vas je preskrbljeno! Radi tega urno in navdušeno na delo pri naši nabiralni akciji! Vse informacije dobite tozadevno v našem akademskem domu (Ljubljana, Miklošičeva ulica 5), ob vpisovanju, kakor tudi informacije glede vlaganja prošenj za podpore.
Tovariši akademiki in abiturijenti na Štajerskem, ki so prejeli po pošti iz našega tajništva nabiralne pole, naj jih vračajo na naš naslov, ker bomo 10. oktobra 1922 sklenili tozadevne račune. Opozarjamo vas na to, da ob vsaki priliki (tudi pri naših političnih shodih!) nabirate za našo menzo!
Celokupno našo javnost na Štajerskem pa opozarjamo na naš oklic v «Straži« od 27. in 29. oktobra, kakor tudi v «Slovencu« od 27. oktobra. Ljudstvo! Pokaži, da si zavedno!
Od našega katoliškega dijaštva v Mariboru (tudi nižjegimnazijskega) je naše tajništvo prejelo nadaljnih 55 dinarjev. Skupaj torej 105 dinarjev. Živeli posnemovalci naših najmlajših in najplemenitejših!	•______________________
Dnevne novice.
Prvi predsednik višjega pokrajinskega sodišča Slo
venije, g. Ivan Kavčnik, je umrl v Ljubljani dne 30. m. m. Rojen je bil dne 29. avgusta 1858 v Dragomeru pri Vrhniki. Njegov pravniški sloves je šel preko mej Slovenije. Ž njim smo izgubili ne samo najvišjega sodnika, marveč tudi značilno pravniško osebnost. Zaslug za naše pravosodje mu niti številni nasprotniki ne morejo odrekati. N. v m. p.!
Naši shodi. V nedeljo, dne 1. oktobra, dopoldne se je vršil zelo dobro obiskan shod SLS pri Sv. Juriju ob Pesnici. Predsedoval mu je domači zdravnik dr. Čeh. Govorila sta poslanca R»škar in Žebot. Nekateri Mer-moljevci so uvodoma z neslanimi medklici hoteli shod motiti, pa morali so utihniti. Shod je trajal skoro tri ure in je bilo ljudstvo, tudi bivši samostojni, ž njim zadovoljni. Celo nadučitelj g. Robnik je pohvalil izvajanja poslancev. — Isti dan popoldne so se zbrali naši pristaši in tudi precej socialnih demokratov v Lajters-bergu v hiši g. župana Požauko. Govorila sta profesor Ivan Vesenjak in poslanec Žebot. Spretno je shodu pred sedoval g. Šerp iz Počehove. Na obeh shodih se je soglasno izrekla zaupnica našim poslancem.

Dekleta za «Dijaško večerjo.« Zavedna dekleta. Bral) nega društva in Marijine družbe v Št. liju v Slov. gor. so priredile dne 1. oktobra prireditev z igro na korist mariborski «Dijaški večerji.« Poklonile so lep dar 10#© kron za Dijaško kuhinjo. Hvala požrtvovalnim slovenskim mladenkam! Posnemajte jih po vseh dingih župnijah!
«Slovenski Narod« — antidržaven? Vojaška oblast v Valjevu je prepovedala vojakom čitanje «Slov. Naroda«, ker je baje prenehal izhajati kot glasilo vladnih strank. Stvar bi bila nad vse smešna, da ni obenem tudi žalostna. Svoboda javne besede je prišla pri nas popolnoma na kant. To se še sedaj naj pripeti « Jutru«, potem.........
Edinost med slovenskimi demokrati. Slovenski de-mokratje se dan na dan lasajo med seboj v «Slov. Narodu«, «Jutru«, «Taboru« in v «Novi Dobi«. In zakaj? Radi delitve Slovenije in po njihovi krivdi skrahira-nega šolstva v Sloveniji. Ako je že tako globok razkol med slovenskimi demokrati, kakšne vrzeli in prepadi so še le med ujedinjenimi demokrati v Beogradu!
«Slobodna Tribuna«, zagrebško glasilo Jugoslovanov in framasonov, po svojem programu stremi za sp« razum med tremi plemeni jugoslovanskega naroda,zlasti med Hrvati in Srbi. Kot bistveno točko jugoslovanske sloge smatra pojugoslovanjenje katoliške cerkve, ki bi naj postala nekaka nacionalna cerkev v službi državne ideje. Ker se pa katoliška cerkev noče in ne more pokoriti komandi tribunaških Jugoslovanov in framasonov, zato jo strupeno napadajo in brezstidno sramotijo. Ako mislijo gospodje Srbi okoli «Slobodne Tribune«, da bodo z blatenjem katoliške cerkve in njenih velikih ciljev koristili jugoslovanski ideji, se jako motijo. Katoličanom je katoliška vera in cerkev svetinja, katero bodo branili proti vsakomur. Naj si tribunaši zapomnijo, da katolicizem ni in tudi nikdar ne bo cena, s katero bi Hrvati in Slovenci plačali jugoslovanstvo.
S svojimi napadi na katoliško cerkev pa «Slobodna Tri buna« najbolje kaže, kaj tiči za njenim jugoslovanstvom in delom za sporazum.
O Etbin Kristanovi amerikanski misiji. Malo čudn* je bilo, ko je odposlala vlada enega največjih jugoslovanskih socijalnih demokratov Etbin Kristana v Ameriko, da bi on tamkaj uredil odnošaje med našiini izseljenci. Beograjsko časopisje pa razglaša, da potuj« zajedno s Kristanom v Ameriko tudi delegacija naših» nacijonalističnih organizacij in tej delegaciji je vlada dovolila za na pot 3000 dolarjev. G. socijaldemokrat E. Kristan torej ne potuje v Ameriko zbog ureditve in rešitve izseljeniškega vprašanja, ampak je njegova misija čisto političnega značaja. G. Etbin je čuden socijalist, a še bolj čudna je briga naše vlade za amecikan-ske izseljence.
Sklepu konkordata naše države z Vatikanom sc
najbolj upira naša pravoslavna duhovščina. Dne 5. ja
6.	m. m. je zborovalo v Sarajevu pravoslavno svečeni— štvo, ki je sklenilo posebno resolucijo proti vsakemu SHS konkordatu z rimsko Sv. stolico. Naša pravoslavna cerkev se na vse pretege protivi vsaki zakoniti ureditvi odnošajev katoliške cerkve v naši državi. In to dela samo radi tega, da čim dalje lahko izrablja sedanji režim zase. Pravoslavni se boje, da ne bi nehalo z določitvijo odnošajev države do katoliške cejrkve ono pristransko vladino postopanje z drugimi veroizpovedi naše države, ki niso pravoslavne, j. o neobjektivno postopanje pravoslavnega svečeništva pač omramo odločno obsoditi in zavrniti. Pravoslavna cerkev zahteva od naše države prav posebne izjemne pravice in to * motivacijo, ker je njen centrum v Beogradu, pri tem, ko so središča drugih konfesij izven mej naše države. Pravoslavni bi radi dosegli, da bi bila katoliška veroizpoved v naši državi nekako drugega razreda, dočim bi bili oni v — prvem. Ako želijo katoliki ravnopravnost s pravoslavjem, bi se morali odreči svoji dosedanji verski organizaciji, katere središče je Rim. Noben» druga kulturna država ne dela zaprek ter ovir slobodi vesti in veroizpovedi. Pri nas, kjer je versko vprašanje tako kočljivega značaja, bi se ne smelo niti misliti na poizkus nadvlade ene konfesije nad drugo. Ako že »e poseda pravoslavna duhovščina pravih pojmov o kul- ji tumosti ene države, pa bi si moralo predočiti in upa- ■ števati število katolikov, ki bivajo na teritoriju naše države. Vsekakor bi morali pravoslavni pri vsem svojem orientalskem fanatizmu uvideti, da se mi katoliki v Jugoslaviji ne bomo pustili potisniti na stopnjo drugega reda z ozirom na enakopravnost. Kaj takega se ne bo zgodilo pri odločnosti jugoslovanskih katolikov. '*! nikdar in niti ne radi prelepih brad pravoslavnih du- J hovnikov, kakor piše zagrebški «Hrvat.«
Fala—Trbovlje.	Napeljava električnega toka i*
Fale do Trbovelj se je počela in je upati, da bo to J ogromno delo končano v enem letu. V napetosti 80.000 J; voltov bo šel tok iz falske centrale preko Maribora, •$ Slov. Bistrice, Konjic, Celja in Laškega v Trbovlje. Kol prenosni materijal je izbrana bakrena žica, ki je raz- 1 peta med 20 m visokimi železnimi stolpi. Medsebojna oddaljenost teh stolpov znaša 200 metrov. Električni | vod bo tako urejen, da ga bo mogoče tudi znatno po- g višati, ako se bo izkazala tekom časa potreba povišan- J ja. Razdalja med Falo in Trbovljami znaša 100 km. Kakor hitro dobe Trbovlje električno moč iz Fale, se | bodo takoj opustile vse parne centrale trboveljskega I premogokopa in se bo tem potom prihranilo 20 vagonov premoga dnevno. Ako računamo, da ima tudi Celje in okolica sedaj še veliko parnega pogona, in ka- § terega ne bo več treba, se bo v trboveljsko celjski okolici j prihranilo na dan najmanj 30 vagonov premoga. Fai- 1 ska elektrarna bo zgradila v Slov. Bistrici, Konjicah, j, Celju, Laškem, v Zidanem mostu in Trbovljah velikan If
ske transformatorje, ki bodo zniževali električno napetost na 10.000 voltov.
Resen opomin vinogradnikom. Po zadnjem velikem deževju so nekatere vrste grozdja začele pokati in gniti. Nekateri vinogradniki hočejo radi tega že te dni začeti s popblno trgatvijo. Ne storite tega! Grozdje še niti približno ni zrelo. Vremenski preroki (stoletni koledar) prerokujejo za mesec oktober lepo vreme. Svetujemo vinogradnikom, da podberete gnilo in rano grozdje, a z ostalo trgatvijo počakajte vsaj do Terezinega. Sedaj, ko je tako malo vinskih kupcev v naših krajih, ne igra ulogo velika količina vina, ampak kakovost. Ne prenag lite se s trgatvijo. Bila bi to ogromna škoda. Pojdite s tem nasvetom tudi k svojim sosedom!
Koča na Urški gori ostane odprta do 23. oktobra. Silen vihar je divjal od sobote na nedeljo. Vojaški trikot visi samo še na enem steblu. Razgled je bil jako veličasten. Peca, Obir in drugi so zaviti do daleč v dolino z novim snegom. Obiskalo je to kočo dosedaj nad 1200soseb.
Otvoritev novega mosta v Cerkljah pri Krškem.
Blagoslovitev in otvoritev novega mostu čez Krko se bo izvršila v nedeljo, dne 8. oktobra t. 1. Spored: Ob 11. uri blagoslovitev, deklamacija in slavnostni govor. Popoldne ob pol dveh velika veselica z zelo bogatim sporedom na mostu in na travniku poleg mostu. Sodelujejo: dve godbe in pevski zbori; čisti dobiček se porabi v pokritje dolga za most. Odbor za gradbo mostu.
Štrajk pravoslavnih bogoslovcev. Na pravoslavnem bogoslovju v Prizrenu v južni Srbiji so začeli štrajkali bogoslovci radi slabe oskrbe in prehrane. Ministrstvo ver je za kazen odredilo, da se najstarejši štrajkujoči letnik izključi ter ne sme več sprejeti v nobeno državno bogoslovje. Bogoslovci so prišli v Beograd, da sami govorijo z ministrom, čakali so nanj mesec dni ter ves ta čas stanovali v nekdanji kapeli na starem pokopališču. Ko so ga po svoji veliki vslrajnosti vendarle dočakali, so imeli tudi ta uspeh, da je minister obljubil preklicati naredbo ter odpraviti vse, kar je bilo povod štrajka. Rudarska direkcija v Skopi ju. Ministrstvo šume in rude hoče ustanoviti rudarsko direkcijo v Skoplju, ki naj bi organizirala ter vodila eksploatacijo rud v krajih ju žne Srbije.
Kako postopa vlada z invalidi. Ko je bil nedavno invalidski kongres je vlada obljubljala invalidom vse, kar so hoteli. Kongres je pa minul in vlada se umika. Invalidskim vdovam, je bila odrejena mesečna podpira od 200 k in ker je s tem eksistenca nemogoča, še 1800 K, onim, ki so za vsako delo nesposobni, pa 3600 K. Te podpore naj bi veljale od januarja naprej. Po kongresu je pa vlada preklicala dvojno podporo in invalidi naj bi jo vrnili z odtegljaji od ostalih 1800 kron. Odteguje se, in tako imajo invalidi mesečno samo okrog 1000 kron podpore. Seveda samo oni, ki so v evidenci, koliko je pa drugih, ki jih vlada ne pozna ter tudi ne kaže volje, da bi jih spoznala, vpisala in podprla. Po nesposobnosti in neredu v ministrstvu se siromakom danes nekaj nakaže, jutri pa zopet odvzame, — vse v proslavo naše socijalne politike.
Veleizdajniški proces v Subotici, že od početka pretečenega meseca se je vršila v Subotici sodna razprava proti celi vrsti Madžarov, ki so že dolgo zaprti po obtožbi, oziroma sumu veleizdaje. Obtožba trdi, da so delali po tajnih nalogih in zvezah z madžarskimi krogi na škodo naše države. Proces je zopet razkril mnoge nepravilnosti in nezakonitosti naših preiskovalnih oblasti, policija je zopet izsiljevala priznanja itcl, obsodba je pa kijub vsemu temu in pa tudi dejstvu, da obtoženci itak niso mogli dosti škodovati, zelo stroga. Obsojeni so: odvetnik dr. Varga in tipkarica Klara aarai-Szabo vsak na 15 let, železniški uradnik 'Ignacz na 12 let, odvetnik dr. Hajdu na 10 let, Emerih Nemeth na 8 let, dr. Völgyi na 6 let, Demeter m Veres-baranyi vsak na 5 let ječe. Precej obtožencev je oproščenih. Politični procesi, posebno pa s takimi izidi, niso ne v čast in tudi ne v prospeh režima.
Radi konfidentske liste. Na seji mestnega zastopa v Osjeku je interpeliral vodja osijeških radikalcev dr. Kockar župana dr. Hengia, kako more trpeti, da vrši službo mestnega kapitana Hržič, ki je na konfidentski listi ter je tudi njega, dr. Kockarja za časa vojne de mmciral. Tožitelj je zahteval, naj se kapitan Hržič takoj odpusti iz službe, večina je pa to zavrnila, ter se izjavila za preiskavo, češ, da je Hržič tudi pod Avstrijo izvrševal samo svoj policijski poklie in da se tako ne more jemati za pravega konhdenta. Dr. Kockar je vsled tega z nekaterimi drugimi odborniki odložil mandat ter zapustil dvorano.
Sodnije v južni Srbiji počivajo. Polslužbeni organ demokratskih ministrov «Pravda« poroča iz Štipa v južni Srbiji: Od sodnijskih počitnic pa vse do danes sodnijski kolegijum noče delati. Vsi sodniki so se razpršili iz urada. Eni v zdravilišča, drugi na dopuste, tretji hočejo polagati izpite in tako je narod sam ostal, da si deli pravdo. Med prebivalstvom vlada veliko ogorčenje in pripravlja se protestni poziv na ministra pravde. Veliko sodnijskih zadev — še iz leta 1919 — leži in čaka, pa ni nikogar, da jih reši. To velja tudi za Kavadar, Strumico in druga mesta. Dobro bi bilo, da se minister pravde po svojih sodnijah malo razgleda, ter sodnike pozove na dolžnost in delo.
Revizija sodnikov. Beograjski listi pišejo, da je ministrstvo pravde dobilo od posebne komisije dovršen spis in pregled revizije sodnijskega osobja po ustavi. Na podlagi tega pregleda .se pripravlja velik ukaz o potrditvi in stalnem nameščenju kvalificiranih in o upokojitvi nekvalificiranih sodnikov. Takih je največ po črnigori, pa tudi po južni Srbiji in mnogi imajo samo učiteljsko ali bogoslovno šolo. Kako taki «sodniki« de-
lijo pravdo in tolmačijo zakone, si prav lahko misli-I mo!
Agrarni nemiri po Dalmaciji. Beograjska «Epoha« prinaša: Po Dalmaciji so nemiri med zemljoradniki in i žandarmerijo ter spopadi med najemniki in posestniki, I vsled česar so žandarji mnogo ljudi pozaprli. Našteje j celo vrsto krajev, kjer so bili spopadi in aretacije. Na ! samem Visu je bilo zaprtih nad 20 oseb, med njimi j tudi nekaj žena. Na Hvaru je bil težko ranjen neki i žandar. Na Visu je upostošenih več vinogradov. V Ko-! miži so se prepovedali vsi govori, vsako shajanje in se-! stajanje. Kavarne in gostilne se prej zapira jo, več kot j dva človeka se ne smeta pogovarjati na ulici, po 11.
! uri zvečer pa ne sme nikdo na ulico. Žandarmerija v ! raznih krajih je dobila znatno ojačenje. Poleg poman jkanja in lakote še to stanje.. Proti zemljoradnikom nastopajo ob strani posestnikov in žandar jev tudi fašisti. Splitske ječe so polne, nad sto Seljakov je zaprtih. — Škoda po vinogradih znaša že sedaj nad pol milijona, kaj še le bo, ko se ogorčenje ne da zajeziti. — To so uspehi agrarne reforme od one oblasti, ki je znala s svojimi metodami razburiti in izzvati najširše sloje da izpadov in izgredov.
Lokomotve za Dalmacijo. Te dni je dospelo v pristanišče Split 6 lokomotiv in 16 vagonov, odrejenih za dalmatinsko progo. Ta železniški materijal je dolgo časa čakal v Trstu na prevoz. Ko se porazdeli in uvrsti, bo vozil vlak Split— Drnis—Knin—Šibenik dvakrat na dan.
Nekaj o gibanju žitnih cen. Cene od 100 kg. V Virovitički županiji je stala pšenica julija 362 dinar jev, koruza 250 dinarjev, avgusta meseca pšenica 437 dinarjev, koruza 400 dinarjev, septembra pšenica 375 dinarjev, koruza 300 dinarjev. V sremski županiji je bila pšenica meseca julija po 287 dinarjev, koruza 325 dinar jev, avgusta pšenica po 375 dinarjev, koruza 325 din., septembra pšenica 500 dinarjev, koruza 350 dinarjev. Danes pšenica po 450 dinarjev, koruza 350 dinarjev.
Avstrijski izvoz v Jugoslavijo. V prvih šestih mesecih tega leta je bilo iz Avstrije izvoženih 9.3 milijonov meterskih centov razne robe. Od te svote odpade na izvoz v Jugoslavijo 7 in pol odstotkov.
Iz Maribora.
NOVA ZGODBA O SLAVNI MARIBORSKI CARINI.
Mariborska carinarnica je postala svetovno znana.
20.000	poštnih paketov leži že več mesecev nezacarinje-nib, naročniki trpijo večmilijonsko škodo glede valutnih sprememb, blago se skvari, in država trpi ogromno škodo, ker se blago ne zacarini pravočasno. Na tisoče slučajev zanikrnega in celo protizakonitega postopanja od strani carinarnice so že beležili listi vseh strank. — Dejstvo je, da vladajo pri mariborski carinarnici tako gnile in koruptne razmere, da je treba o tem govoriti na pristojnih mestih energično besedo. Vzeti pa je treba ostro metlo ter neznosne balkanske razmere na en ali drug način odstraniti.
Te dni se je dogodil v Mariboru ta-le kričeč slučaj: Zagrebška tvrdka «Doner« je dne 21. septembra poslala jx) železnici 119 zaklanih prašičev na naslov: «Grossschlächterei Graz«. Blago bi se bilo moralo zacariniti v Mariboru. Tvrdka je deklarirala blago kot «zaklane svinje«, kar je bilo tudi pravilno. Večje število svinj je bilo v celih komadih, a ostale je tvrdka dala razpolo-vičiti, ker bi celi komadi ne vzdržali svežosti. Slavni carinski upravnik Petrovič in njegov še bolj slavni balkanski drug Jankovič nista marala svinj cariniti po tarifi za zaklane svinje (cele komade) ampak sta naložila tvrdki globo 130.000 dinarjev radi napačne deklaracije. Trdila sta, da se blago ne smatra kot celi komadi, ampak kot «svinjsko meso«. Carinska tarifa določa namreč za razsekano meso za približno 100 odst ob višjo carino. Mi sicer nimamo namena, da bi se zavzemali za kakega eksporterja, ampak tukaj hočemo dokazati koruptni način postopanja- gotovih balkancev pi i mariborski carinarnici. Strokovnjaki trdijo, da se smatrajo tudi na polovico razsekane svinje kot celi komadi. in le teda j, ako je meso razsekano na manjše Kose, se mora deklarirati po določilih za razsekano meso. Carinski predpisi določajo za one uradnike, ki so dognali napačno deklaracijo, 50 odslot. nagrade od celotne globe. In tukaj ravno, ta točka je vredna, da si jo na tančneje ogledamo. Carinski uradniki «zaradijo« tukaj ogromne svote in radi tega iščejo pri vsakih pošiljat-vah vzroke, da proglasijo deklaracije kot napačne.
Glede teh 119 svinj ne gre tudi toliko za globa, ki bi jo naj plačal eksporter in tudi ne za zaslužek carinikov, ampak tu gre za važnejšo stvar. Mariborska carinarnica je zakrivila, da se je teh 119 svinj vlačilo > celih 8 dni po mariborskem tovornem kolodvoru, tako, da jih je v petek, dne 29. t. m. oblast zaplenila, ker meso od večine teh svinj ni več užitno. Cela pošiljatev svinj je tehtala 5440 kg brez drobovine. Okoli 2500 kg mesa in Špeha se bo moralo dati v milarno, ker je že postalo črvivo in gnilo. Ostalo polovico svinjskega mesa je dalo vodstvo mestne klavnice za silo osnažiti. Te dni se to meso prodaja v stojnici mestne občine na Rotovškem trgu po zelo znižani ceni. Ce bi bila carinarnica poslovala po zakonitih predpisih, morala bi že takoj prvi dan, ko je naložila trvdki globo radi domm-vane napačne deklaracije, in ko trvdka ni hotela plačati globe, svinje zapleniti in jih oddati ali mestni občini v razprodajo ali pa jih prodati na javni dražbi. Tako je pa carinarnica vlačila zaklane svinje celi teden okoli, da so morale postati črvive in gnile.
Drobovina od vseh 119 svinj, ki je tehtala več slo kilogramov, je istotako segnila in so jo morali zagrebsti. Skupna škoda znaša okoli pol milijona.
Kakor shsimo, toži sedaj tvrdka državo za odškodnino in ni izključeno, da bo po zaslugi mariborske carinarnice država zgubila nad pol milijona za seguii» : blago, a zgubila bo tudi težke tisočake za izgubljeno carino ter za pravdne stroške.
Pozivamo naše poslance, da se za delovanje mariborske carinarnice malo bolj zanimajo in da vse ko~ { ruptne in kričeče slučaje spravijo v razgovor v par-i lamentìi. Prizadete kroge, posebno trgovce in obrtnike ! pa prosimo, da pošljejo uredništvu «Straže« informaci-[ je z natančnimi podatki.
J	—o—
URADNIŠKIM IN DELAVSKIM ORGANIZACIJAM.
Bliža se zima, morda huda, dolga zima. Občutili j» bodo tembolj oni — tisočeri izmed vas, ki so še danes brez prave strehe, brez pravega doma, zgnečeni 6—8 oseb t eni zadohli sobi, mnogi niti ne v sobah, ampak še po vagonih, kleteh, barakah, celo po vežah. Občutili bodo to zimo tudi oni, ki bi v skupnem domu vsaj za silo izhajali, ne Morejo pa s svojimi dohodki izhajati ločeni, raztrgani od rodbine, oče tu v službi, družina bogzna kje izven Maribora. Občutili jo bodò oni mladoporočeni, ki ne morejo dobiti stanovanja, niti ene sobe sobe s kuhinjo in se morajo potikati po dragih mesečnih sobah (če jih sploh dobe), a lastno pohištvo, ki jih je veljalo težke žrtve, se povaljuje in vni-čuje po skladiščih. Najdražje, kar ima človek poleg zdravja, je ljubi dom, magari še tako skromen, samo da človeku, posebno rodbini nudi najpotrebnejšo komodnost, udobnost, ko se vrača po trudapolnem dnevnem delu domov. Koliko tisočev je v Mariboru, ki so že četrto leto oropani te aaj-dražje sreče, tega niti ne vemo. Radi bi to zvedeli in če hočete, da vam pomagamo, moramo to zvedeti z vašo pomočjo.
Gradbena akcija je iz vsega početka želela z lepa pridobiti vsaj en del onih, ki so dolžni sami zidati, sami skrbeti vsaj za svoje lastno stanovanje, da s preselitvijo v svoj dom prepuste stanovanje drugim, ki lastnih zgradb ne za-morejo. Z ustanovitvijo posebnega oddelka Mar-Stan je Gradbena akcija tudi manj imovitim dala priliko, da pridejo že to zimo potom prezidav že obstoječih hiš do svojih stanovanj. Kakor glede novozgradb, smo naleteli tudi v tem, za sedanje razmere najcenejšem načrtu skoro povsod na odklanjajoče izgovore. Kdor ima toliko kapitala, se raje drži v svojem sedanjem stanovanju, kdor nima denarja, ta seveda ne more misliti na tako odrešitev iz sedanje stanovanjske bede. Kaj sedaj? Ali naj držimo križem roke in mirno gledamo, da pred našimi očmi še nadalje poginjaj» stotine na posledicah stanovanjske bede? Naj čakamo aa boljšo valutp, na boljše čase? Ne! Mi gremo naprej r boj proti stanovanjski mizeriji. Mi gremo naprej, ampak ne več s samimi prošnjami, z vabili na sestanke, kjer se vse obljublja, a ne stori ničesar pozitivnega. Mi gremo naprej z drugim orožjem, ki mora zadeti svoj cilj. Potrebujemo od vas vseh, ki ste s stanovanjsko bedo obremenjeni, samo si-gurnh podatkov:
1.	O domačih bogataših, ki še danes žive v razkošnih, odveč stanovanjih v tujih hišah.
2.	O domačih bogataših, ki dosedaj niso dali niti vinarja za človeško spodobno nastanjenje svojih ljudi, od katerih žuljev dobro žive.
3.	O tujih bogataših, ki prihajajo v Maribor, samo, da se tu bogate, in da s preplačevanjem stanovanj podr si ujejo najemnio in domačine mečejo na cesto.
4.	O tistih dvomljivih eksistencah, ki jih vidima brez dela pohajati po ulicah in dobro živeti po hotelih in kavarnah, to so očividno verižniki, ki se brez vsakega dovoljenja naseljujejo v Maribor in dobe za drag denar stanovanja, kjer se jim zljubi.
5.	O stanovanjih, ki bi se lahko dala potrebnim na razpolago.
6.	O stanovanjih, ki so izrabljena za pisarne, skladišča in obratne lokale takih podjetij, ki bi si morale same zidati svoje lokale. Sploh dobrodošli vsi podatki, ki se nanašajo na olajšanje stanovanjske bede. Privatni uradniki, na slavljenci velikih podjetij, delavci, sploh vi vsi, ki trpite vsled stanovanjske bede, pridite s svojimi težnjami, Mar-Stan je kritost, da bo vsak podatek točen, vsaka izpoved zanesljiva. Za nasta vijence vilikih podjetij ima Mar-Stan pripravljene posebne ‘vprašalne pole, katerih točen odgovor more. služiti ,za temelj uradniškim in delavskim lastnim domovom. Mar-Stan se nahaja na Rotovškem trgu št. 1, pritličje.
—_o—
G. Voglarju častita «Tabor« k definitivnemu imenovanju ravnateljem nepotrebnega ženskega učiteljišča v Mariboru. Za «Taborovimi« čestitkami moramo priti tudi mi kot Voglarjevi dobri znanci in mu res čestitati, da se je povspel s pomočjo demokratske klike {z vrst članov in odbornikov Schulvereina ter Südmarke do definitivnega državnega ravnatelja jugoslovanske kraljevine SHS. Le skoz in skoz vsestransko pokvarjena'klika, kot so slovenski demokratje, je zamdgla enega Voglarja nastaviti kot ravnatelja. K definitivnosti bo gotovo g. Voglarju čestital g. ravnatelj Tominšek, katerega je g. ravnatelj Voglar svoj čas tako na ogaben način oklevetal v «Mariborskem delavcu.« že nastavljenim novim učiteljem in učiteljicam trga višji šolski svet iz rok dekrete, ker ni denarja, a za zloglasnega in kot peto kolo nepotrebnega Voglarja pa je na razpolago dekret definitivnosti in tudi kredit. K definitivnosti g. Voglarja kličejo vsi trezno misleči: Sram jih' bodi — namreč Pribičeviča in Voglarjeve prijatelje pri višjem šolskem svetu!
Obsojen demokratski ponočnjaški veljak. V petek,
dne 29. septembra dopoldne je bil pred senatom mariborskega okrožnega sodišča obsojen knjigovez in demokratski občinski svetnik Miha Vahtar na 200 dinarjev globe in 24 ur zapora. Vahtar je 29. junija po 10. uri ponoči ob priliki neke sokolske veselice ni maral plačati ponočnjaškega davka magistratnemu nastavljene« Štancerju. Vahtar je znan kot eden najbolj zagrizenih demokratskih petelinov žerjavove sorte. Kot knjigoveza ga njegova JDS zagrizenost prav posebno priporoča. Seda j ima tore j trgovec Šoštarič, ki se vedno brani kol «milijonar« plačati dinar ponočnjaškega davka, svojega druga. Šoštarič je bil kaznovan od magistrata.
S takim postopanjem se JDS klub občinskih odbornikov prav posebno proslavlja. Vsak delavec in uradnik
plača ponočnjaško takso, le poglavarji JDS nimajo enega dinarja.
Redni pouk v obrtno-nadaljčvalni šoli v Mariboru prične dne 5. t. m. ob 14. uri. Vajenci ih vajenke, ki so vpisani doslej, dobe potom svojih mojstrov pravočasno pismeno obvestilo, kam jim je priti v četrtek, dne ">• t.. m. Vodstvo prosi delodajalce, naj skrbijo, da se bodo zanesljivo oglasili vsi vajenci in vajenke ob navedeni uri v šolskem poslopju, ki bo napisano na listku, katerega bo vodstvo doposlalo delodajalcem.
Važna seja mariborske krajevne skupine Zveze in-dustrijeev. Mariborska krajevna skupina Zveze indus-trijcev za slvoensko ozemlje sklicuje svoje člane za v sredo, dne 4. oktobra t. 1., ob 3. uri popoldne v mali Go-tzovi dvorani k važnemu sestanku,
Orlovski vestnik.
Razpored dela mariborskega orlovskega odseka. — Odborovna seja: vsak četrtek od 7. do pol 9. ure zvečer v Cirilovi tiskarni; seja odsekovnega dramatskega kro-žeka: vsak torek od pol 7. do 8. ure zvečer v Cirilovi tiskarni; godba in tamburaši: vaje vsak torek in četrtek po 8. uri zvečer v dvorani; vaje odsekovnega dramatskega krožka: vsak ponedeljek, sredo in soboto ob 7. uri zvečer v dvorani; fantovski orlovski sestanek in predavanje SKSZ se vrsti vsak petek, enkrat sestanek, dru-gokrat predavanje in sicer v dvorani ob pol 8. uri zvečer; telovadba: vsak torek in četrtek v telovadnici vsi bratje od 8. do pol 9. ure zvečer redovne vaje in potem vaje na orodju in proste vaje za telovadce, vsako soboto pa vaje vaditeljskega zbora od 8. ure zvečer dalje. — Bratje, držite se točno tega razporeda in določenih ur! Brat predsednik je bratom na razpolago vsak dan od 3. do 4. ure popoldne v Cirilovi tiskarni. Bog živi!
Bratje! Kroji so v delu. Kdor si namerava še naba viti kroj in ni še vplačal prvi vlog, naj to takoj stori pri bratu predsedniku, kjer dobi vsa potrebna pojasnila. Ne zamudite ugodne prilike!
Sčgajte po orlovskem koledarčku! Dobi se v Cirilovi knjigarni in pri bratih odbornikih. Bog živi!
GLADIATORJI.
(T53. nadaljevanje.)
»Imel boš posla dovolj, da boš potegnil svoj lastni vrat iz zanke!« mu je osorno dejal predsednik. »Tovariši«, se je obrnil naokrog, »čuli ste tožitelja, — ali hočete poslušati tudi obtoženca?«
In Fineas je odgovoril za vse druge:
»Poslušali ga bomo, predsednik, brez naklonjenosti, in sodili brez usmiljenja!«
Kalha si je odgrnil svoje bele lase raz čelo in pogumno začel:
»Res je, da sem bil zunaj obzidja! Res je, da sem bil v rimskem taboru, da, celo pred Titom samim! — AH naj' pripovedujem visokemu zboru o moči Rima, o disciplini njegovih vojsk, o ojačenjih, ki so jih prejeli zadnje dni? Ali naj pripovedujem, da so celo njihove pomožne čete jedle beli kruh in ovčetino in jagnjetino? — Moji rojaki pa stradajo za obzidjem! — Ali naj povem, da nas daleč prekašajo po številu, mi pa se sami slabimo s prepiri in izgubljamo svoje moči dan na dan? Ali naj pravim, da sem bral na obličju Titovem zaupanje v lastno moč in v moč njegove vojske in prepričanje, da bo zmagal, — pa tudi iskreno željo, biti usmiljen in milostljiv premaganim? Vse to je že znano visokemu zboru in ni mi treba o tem govoriti —. Pa še več! Prinesel sem novico iz rimskega tabora«, je nadaljeval in uprl oči v brata, kateremu ni mogel na drug način sporočiti odgovora, ki mu ga je rimski vrhovni poveljnik po Liciniju izročil ustmeno — »prinesel sem novico, ki je tako važna, da bi me opravičila, in če bi bil moj prestopek še večji in hujši ko ta, da sem ušel iz obleganega mesta in govoril s sovražnikom. — Tit«, je govoril z velikim, jasnim glasom, da je vsak zlog razločno donel po dvorani, »Tit mi je sporočil, naj bom prepričan, da je njegov sklep neuklonljiv in da ne dovoljuje nobenega odloga, ampak da bo, najsi se predamo ali ne, vkorakal v Jeruzalem dan po soboti in če naleti na odpor, da bo razdjal Sveto mesto z ognjem in mečem —.«
Eleazar je planil po koncu, pa se hipoma pomiril in spet sedel. Njegova kretnja se je mogla umeti kot nemir vojaka, ki ga bojna trobenta kliče na obzidje.
— To je torej bilo, kar je dosegel — ! Eden dan odloga- — in ta eden dan ga stane dragoceno življenje lastnega brata —!
Pa strastni bojevnik je s krutim zadovoljstvom pre- ! mišljeval, kako vestno je porabil čas in kako bo ponosni ; Rimljan, če res poskusi zagroženi napad, doživel sprejem, j ki je vreden bojne slave judovskega naroda.
Člani sanhedrina so bili kakor okameneli —. Drug je ; drugemu gledal v obraz in bral na njem onemogli, bledi obup —. Dolgo je grozil, ta konec — in sedaj je bil tu! ; Odpor je bil brezuspešen, beg nemogoč, ujetništvo ne-znosno —.
Po vsem zboru pa je prevladovalo čuvstvo jeze in nevolje nad nositeljem nesrečne novice.
Predsednik je prvi našel besedo, čeravno je bil tudi on vznemirjen.
»Po čegavi pravici«, mu je rekel in njegovo oko je bilo obrnjeno na Eleazarja, «po čegavi pravici si se drznil, stopiti v sovražni tabor in se pogajati s poganom, ki je obdal mesto z lokom in sulico?«
Dobro je vedel vodja zelotov, da vse gleda nanj, da se bodo mnogi veselili njegovega padca, da se bodo celo njegovi lastni pristaši obrnili od njega, če njegova stranka ne bo več v premoči v mestu, vedel je tudi, da na bratovem odgovoru visi njegovo življenje, ki ga je tvegal tolikokrat, da bi dosegel svoje visoke cilje, da bi rešil Jeruzalem in Judejo —. Vedel je vse to.
In šiloma si je ohranil mimo in svečano lice. Obrnil je oči v stran od obtoženca, pa resno, Strogo gledal predsednika — edini človek v vsem od strahu .prepalem zboru, ki je obvladal položaj in si ohranil zaupanje na samega sebe.
k Tisk tiskarne sv. Cirila v Mariboru.
Kalha je za trenutek počakal z odgovorom, da se je polegel nemir in da se je splošna pozornost spet obrnila od njegovega brata na njegove besede.
In nagovoril je predsednika s pogumnim, krepkim glasom, njegova postava je rastla, njegovo lice se je jasnilo:
»Po pravici Onega, ki je prišel, da prinese mir na svet! Po pravici, ki je višja, nego pravica sanhedrina, ali kateregakoli duhovna ali zmagovalca, — kakor je nebo višje nego prašni in zamazani košček zemlje, na katerem naj — prav po tej pravici in oblasti — preživimo in prebijemo ure našega življenja, kakor mušica v zraku, ki pogine ob koncu dneva. — Mož miru sem. Ali morém prenašati mimo, ko vidim, kako oborožena roka pustoši mojo domovino in konjsko kopito tepta mojo rodno zemljo? Jaz ljubim svojega bližnjega kakor samega sebe. Ali sem mogel prenašati, ko sem videl, kako dah za dnem grabi brat svojega lastnega brata za grlo? Učil sem se od svojega Gospoda, da smo si vsi bratje, zmagovalec in premagani, Rimljan in barbar, Žid in pogan, suženj in svobodni. Ako se prepirajo, ali jih ne bom miril? Ako njihovi meči morijo drug drugega, ali ne bom stopil med nje in jih razdružil? — Po čegavi pravici, me vprašaš, Matija, sin Boetov. Po pravici Onega, ki je prišel k vam, in vi Ga niste poznali. Ki vas je učil in vi Ga niste poslušali. Ki bi vas bil rešil o pravem času velikega razdjanja in vi ste Ga zavrgli in obsodili in pribili na križ, tamle na onem griču —d«
Celo predsednik visokega sanhedrina je otrpnil nad toliko predrznostjo —.
Kakor mnogi drugi vplivni možje njegovega naroda : je tudi on vedel, da se širi po deželi nova, dobro znana ! vera, ki je že zamenjala svoje prvotno ime nazarejcev z ! imenom kristjani.
Toda že samo omeniti te ljudi v njegovi navzočnosti, je bilo skrunstvo v njegovih ušesih, in zadnja hiša, ki bi bil v njej pričakoval,privržence križa, je bila hiša Mana-hemova, Eleazarjeva, vodje zelotov, čigar ves vpliv je temeljil na njegovi brezobzirni narodnosti, brezpogojni pripadnosti k najstrožji sekti Judovstva.
S praznimi očmi je nekaj časa geldal Kalho, kot da bi mu ne verjel.
(Dalje prihodnjič.)
Prepričajte se!
Najceneje kupite razno špecerijsko blago kot
riž,	sladkor,	mast,
moko,	kavo,	slanino
ter razno drugo blago pri tvrdki
K. DOBUEKAR, Maribor
Tattenbachovn ulica Itav. 3
preje občinska prodajalna.
it
Inserirajte vedno v „Straži
Alojzij Gniiišek
Maribor, Glavni trg
prodaja konjske plahte izgotovljene, impregnirane V kumetšpico, vsake velikosti 1 par okoli K 2700'—, istotake impregnirane plahte vsake velikosti za vozove kvadratmeter po K 340-—. konjske odeje vseh vrst najceneje, žičnatežimnice (Dratateinsatz) po K 600—. afrik žimnice 3 delne po K 2800-—, vrvi za zvonove, studence in seno, vsake dolgosti in debelosti kg po K 120*—, K 140*—, strange za konje par K 80'—, 90*—, ter vsakovrstno drugo .manufakturno blago.
Staro lito železo
« vseh množinah kuoulcic Gozdno posestvo stamzlafto Strojne tovarne in livarne d. d.
■BsnaamBRBHBB	's? Jujsxlbljs&xii.	2-3 44®
se išče v nakup. Naslov v upravi lista pod »Nakup«. 2—5 445
Tovatni'ki zaloga fes-kegaiis angleškega manufakturnoga blaga ss
dobi po najniž. cenah pri
J, TRPIM
mmmmmmimtsBmma
Maribor, Glavni trg 17
in srebrni denar
ki ne kroži več v prometu,
staro srebro in zlato
kupuje po naj višjih dnevnih cenah
Hvgust Wapper,
urar in zlatar
Maribor, Stolna ulica št. 1.
„CROATIA“
zavarovalna zadruga v Zagrebu, glavno zastopstvo v Mariboru
naznanja, da je prvmestila svojo pisarno iz Cafove 44I ulice 2 v Slovensko ulico 2/1. teìèf. 171.	3—3.
5 mm
se bo prodalo na javni dražbi dne 15. oktobra 1.1. ob 9. uri
Sredpoldne na majhnem vežba-| šču v bližini Meljske vojašnice, | k čemur se refiektanti tem po- / tom pozivajo.	3—3 439 j
Kdor hoče
za svoj težko prisluženi
denar
SENO
slamo, drva ter premog, žito, krompir, sadje m druge deželne pridelke — kupuje in prodaja —
OSET ANDREJ, MARIBOR
Aleksandrova cesta štev. 57, telet 88.	26-323
dobiti dobro blago, kakor: sukno, hlačevino, bar-hente, platno, odeje, predpasnike, srajce itd. in po nizki ceni, naj kupuje v obče znani manufakturni
trgovini
Srečko Pihlar
MARIBOR
GOSPOSKA ULICA 5
Zadružna gospodarska banka d. d. I
Podružnica v Mariboru.
581
Začasno : Koroška cesta 1/1 — Telefoi 311 — Brzojavi : Bospobanka.
Centrala : Ljubljana. Podružnice : Ojahovo, Sarajeva, Bombar, Split,
Sfrenili. Ekspozitura: Bled.
interesna skupnost s Sveopčo Zanatlijsko banko d. d. v Zagrebu in njeno podružnico v Karlovcu
in Gospodarsko banko d. d. v Novem Sadu.
Bapital in rezerve skupno z afilijacijami čez H 5B.0DB.DB8'—.
Daje trgovske kredite, eskomptira menice, lombardira vrednostne papirje, kupuje in prodaja tuje valute in devize, sprejema vloge v tekočem računu in na vložne knjižice ter «preskrbuje vse bančne in borzne transakcije pod najugodnejšimi pogoji.
Pooblaščeni prodajalec srečk državne razredne loterije
Odgovorni urednik: Vlado Pušenjak.
izdajatelj in založnik: Konz. eStnsžfr«.