Nasveti pri pridelavi in skladiščenju, opis in izbor hibridov za leto 2019 ter rezultati preizkušanja hibridov v letu 2018 1 Koruza Nasveti pri pridelavi in skladiščenju, opis in izbor hibridov za leto 2019 ter rezultati preizkušanja hibridov v letu 2018 Zbral in uredil Aleš Kolmanič Ljubljana, marec 2019 2 Izdal KMETIJSKI INŠTITUT SLOVENIJE Ljubljana, Hacquetova ulica 17 Direktor: izr. prof. dr. Andrej SIMONČIČ Številka: 1 Zbral in uredil dr. Aleš KOLMANIČ, univ. dipl. inž. kmet. Lektorirala Barbara Škrbina, univ. dipl. slov. Fotografije so prispevali Aleš KOLMANIČ Jože VERBIČ Špela MODIC Dostopno na spletni strani Kmetijskega inštituta Slovenije (www.kis.si) Publikacija je nastala v okviru Javne službe v poljedelstvu, ki jo financira Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano RS. Kataložni zapis o publikaciji (CIP) pripravili v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani COBISS.SI-ID=299080704 ISBN 978-961-6998-29-1 (pdf) 3 Spremna beseda Koruza je v Sloveniji med najpomembnejšimi obračali na nas. Nekaj pozornosti namenjamo poljščinami, zato ji tudi namenjamo večjo tudi ukrepom za zmanjšanje škode, povzročene pozornost. Uspešnost njene pridelave vpliva na zaradi koruznega hrošča, ter ukrepom za mnoge druge panoge, predvsem živinorejo. zmanjšanje presežnih vsebnosti mikotoksinov. Leto 2018 je bilo razmeroma naklonjeno pridelavi Nasvetom pri pridelavi dodajamo še rezultate koruze. Pogoji za rast so bili večino rastne dobe našega preučevanja setve v dvojne vrste. zelo dobri. Suša se je pojavila samo na nekaterih lokacijah, razmeroma pozno v razvoju koruze, Upamo, da vam bodo informacije, prikazane v zato tudi zmanjšanje pridelkov zaradi nje ni bilo publikaciji, v pomoč pri pridelavi. tako občutno. Zaradi suhega in toplega vremena Aleš Kolmanič v avgustu ter septembru smo lahko poželi koruzo zelo hitro in z majhno vsebnostjo vlage, prav tako je bilo tudi zdravstveno stanje zrnja in koruznice precej dobro. Slovenija je zelo raznolika država. Posledično tudi pridelava koruze poteka na zelo različnih tleh in v različnih okoljskih pogojih. Zaradi velike raznolikosti pridelovalnih pogojev se lahko pomanjkanje padavin v poletnih mesecih na enem koncu države odrazi kot katastrofalna suša, na drugem pa omogoča optimalne razmere za pridelavo in spravilo. Koruza je zelo prilagodljiva rastlina. Tudi škodljivih organizmov, ki lahko povzročijo večjo gospodarsko škodo pri pridelavi, je še razmeroma malo. Kljub temu pa postaja pridelava koruze zahtevnejša. Kmetijski inštitut Slovenije že vrsto let izvaja poskuse, s katerimi ugotavlja primernost in potencial hibridov za pridelavo v Sloveniji. Poskuse financira Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano RS v okviru javne službe v poljedelstvu. Rezultate letnega preizkušanja smo do zdaj prikazovali v posebnih publikacijah, objavljenih na spletnih straneh inštituta. Ukrep je bil dobro sprejet, kar dokazujejo velika obiskanost spletne strani in ogled publikacij ter odziv s terena. V letu 2019 smo se odločili nadgraditi publikacijo. Tako je v njej prikazana tudi strokovna tematika v povezavi s pridelavo koruze. Poudarek je namenjen predvsem tistim vsebinam, ki so bile v prejšnjem letu najbolj aktualne. V tem delu pozornost namenjamo setvi koruze ter ukrepom preprečevanja kvarjenja silaže. Z vprašanjem, zakaj se kvari silaža in kako to preprečiti, so se kmetovalci v letu 2018 pogosto 4 KORUZA Leto 2019 KAZALO NASVETI PRI PRIDELAVI IN SKLADIŠČENJU KORUZE Setev koruze ......................................................................................................................................... 7 Izbor in opis hibridov za leto 2019 ...................................................................................................... 17 Praktične možnosti obvladovanja koruznega hrošča ......................................................................... 22 Kvarjenje koruzne silaže na zraku (gretje in plesnenje) ..................................................................... 26 Pridelava koruze in mikotoksini .......................................................................................................... 32 Naše izkušnje pri preučevanju setve koruze za zrnje in silažo v dvojne vrste .................................... 38 REZULTATI PREIZKUŠANJA HIBRIDOV V LETU 2018 ................................................................................ 43 KORUZA ZA ZRNJE ........................................................................................................................................... 43 1.1. Pojasnila k preglednicam ............................................................................................................. 43 1.2. Lokacija in zasnova poskusa ........................................................................................................ 43 1.3. Razvojne značilnosti hibridov ...................................................................................................... 43 1.4. Pridelek ........................................................................................................................................ 44 1.5. Tolerantnost oz. odpornost hibridov na najpomembnejše gospodarske bolezni in škodljivce .. 44 1.6. Rodnostne skupine ...................................................................................................................... 45 Zelo zgodnji hibridi/ very early hybrids (FAO 100–200) ........................................................................... 46 Zgodnji hibridi/ early hybrids (FAO 200–300) ......................................................................................... 48 Srednje zgodnji hibridi/ middle early hybrids (FAO 300–400) .................................................................. 52 Srednje pozni hibridi/ middle late hybrids (FAO 400–500) ...................................................................... 60 Pozni hibridi/ late hybrids (FAO 500–600) .............................................................................................. 64 KORUZA ZA SILAŽO ......................................................................................................................................... 66 1.1. Pojasnila k preglednicam ............................................................................................................. 66 1.2. Lokacija preizkušanja in zasnova poskusa ................................................................................... 66 1.3. Razvojne značilnosti hibridov ...................................................................................................... 66 1.4. Pridelek ........................................................................................................................................ 66 1.5. Presnovne vrednosti in energetska vsebnost hibridov ............................................................... 67 1.1. Rodnostne skupine ...................................................................................................................... 67 Rezultati silažnih poskusov v Jabljah ..................................................................................................... 69 Rezultati silažnih poskusov v Rakičanu .................................................................................................. 72 5 KORUZA Leto 2019 6 KORUZA Leto 2019 Setev koruze Aleš KOLMANIČ Koruza je po obsegu pridelave najpomembnejša za preprečevanje razvoja vešče in bi moralo poljščina v Sloveniji. Namenimo ji skoraj 40 postati stalnica v pridelavi. odstotkov, razmerje med pridelavo za zrnje in silažo pa znaša okrog 60 : 40. Razlogov za razširjenost te poljščine je več. Med glavnimi se Tla pogosto omenja živinorejo in njeno odvisnost od pridelave koruze. Glede na naše razmere je Izbiri zemljišča posvečamo več pozornosti šele v koruza poljščina, s katero lahko razmeroma zadnjem času, predvsem v povezavi s klimatskimi ugodno pridelamo največjo količino energije na spremembami in s pojavom suše. V teoriji ima enoto površine. Pri pridelavi imamo na voljo hibrid največje možnosti za doseganje svojega najnovejše hibride. Strojna tehnika, potrebna za genetskega potenciala, če raste na primernem setev, oskrbo in spravilo, je razširjena in zemljišču, v zanj optimalnih klimatskih razmerah, dostopna, na voljo so razmeroma učinkoviti in je podprt z ustrezno tehnologijo pridelave. herbicidi, prav tako je vzpostavljena dobra Podnebje ima ključno vlogo pri pridelavi poljščin odkupna mreža. Vsi ti dejavniki vplivajo na njeno na prostem, ker določa temperaturno- razširjenost. Ob tem se večinoma premalo padavinsko-svetlobne značilnosti nekega območja zavedamo, da koruza ne sodi na vsako polje. Zelo in s tem osnovne pogoje za rast ter razvoj rastlin. tvegana je pridelava na tleh s slabo zadrževalno Na podnebje nekega pridelovalnega območja sposobnostjo vode ter na območjih z vsakoletnim težko vplivamo, zato je verjetno najučinkoviteje pojavom suše. Zanimivo je tudi dejstvo, da se izbiro poljščin temu prilagoditi. A deloma lahko zaradi velike raznolikosti pridelovalnih pogojev njihov vpliv zmanjšamo z ustrezno izbiro zemljišča koruze v Sloveniji lahko pomanjkanje padavin v ter nekaterimi agrotehničnimi ukrepi (npr. poletnih mesecih na enem koncu Slovenije odrazi pomanjkanje in neustrezno razporeditev padavin kot katastrofalna suša, na drugem pa omogoča lahko ponekod zmanjšujemo z namakanjem, optimalne razmere za pridelavo in spravilo. prekomerno zastajanje vode smo v preteklosti Koruza je zelo prilagodljiva rastlina in lahko urejali z melioracijami itd.). Koruza potrebuje za uspeva v zelo raznolikih pogojih; tudi škodljivih rast veliko toplote, svetlobe ter vode. Primernost organizmov, ki lahko povzročijo večjo tal za pridelavo je zato v tesni povezavi s temi gospodarsko škodo pri pridelavi, je še razmeroma dejavniki. Pomanjkanje vode v določenih fazah malo. A tudi tam, kjer suša še ni vsakoletni pojav, razvoja je v naših pridelovalnih razmerah med postaja pridelava zaradi naraščanja škode, ki jo najpogostejšimi omejitvenimi dejavniki za povzročajo nekateri škodljivi organizmi in pojavi pridelavo koruze. Zato dajemo zadrževalni vremenskih ekstremov, zahtevnejša. Poškodbe sposobnosti tal za vodo večjo pozornost pri izbiri rastlin zaradi koruzne vešče tudi v naših poskusih zemljišča. naraščajo in v naslednjih letih bo treba poiskati učinkovite ukrepe za obvladovanje vešče. Drobljenje (mulčenje) žetvenih ostankov po spravilu koruze sodi med najučinkovitejše ukrepe 7 KORUZA Leto 2019 Preglednica 1. Osnovni kazalci primernosti tal za pridelavo koruze Primerna Manj Neprimerna primerna Tip tal Globoka, Težka tla, Plitva, peščena srednje zbita, tla, prodnata težka, glinasta ali tla, močno dobro ilovnata, oglejena tla z zračna tla slabo zastajanjem Slika 1. Okvirne potrebe koruze po vodi med odcedna vode rastjo Vsebnost 15–25 % > 30 % < 5 % gline > 40 % Osnovni kazalci primernosti tal za pridelavo Vsebnost 3–4 % 1–3 % < 1 % koruze so prikazani v preglednici 1. Primerna za humusa pridelovanje so s hranili in humusom dobro pH 5,5–6,5 4,5–5 < 4,5 preskrbljena tla (od 2 do 4 % humusa, C-stopnja vrednost > 7 > 8 založenosti s P2O5 in K2O), globoka, srednje težka ter obenem dobro zračna. Najprimernejše Koruza je rastlina z majhnim transpiracijskim so združbe rjavih tal, ustrezna pa so tudi ilovnata koeficientom (od 300 do 350 l/kg sušine), kar tla na apnencih in dolomitih, laporjih in pomeni, da za kilogram sušine porabi razmeroma peščenjakih. A v Slovenije pri tem prevladuje malo vode. Ker pa imajo hibridi zelo velik velika raznolikost in le malo obdelovalnih zemljišč potencial pridelkov sušine na enoto površine, so ustreza tem pogojem. Zaradi velike heterogenosti tudi potrebe po vodi zelo velike. Okvirne se pedo-klimatskih pogojev, pomanjkanja gibljejo od 500 do 900 l/m2 (odvisno od razpoložljivih zemljišč ter potreb po krmi za klimatskih pogojev in lastnosti hibrida), brez živino, koruzo pogosto pridelujemo na manj upoštevanja evaporacije in odcedne vode. Ob primernih zemljiščih. Negativne učinke izbire skupnih potrebah po vodi je pomembna tudi manj ustreznih zemljišč za pridelavo koruze je razporeditev padavin preko vegetacije koruze treba zmanjševati z drugimi ukrepi (npr. (slika 1). Potrebe po vodi naraščajo in dosežejo spremembo sistemov obdelave tal, prilagoditvijo vrhunec v času cvetenja ter oplodnje koruze. Na časa za setev, drugačnim naborom dosevkov, žalost pa največje potrebe po vodi v naših uvedbo namakanja itd.). A na plitvih tleh ter tleh razmerah sovpadajo z vrhuncem poletja. Ker je s slabo zadrževalno kapaciteto za vodo je takrat pojav suše in toplotnega stresa največji, je pridelava koruze lahko zelo tvegana, zato imamo to najbolj kritično obdobje v naših rastnih na voljo druge, primernejše poljščine. pogojih. Pomanjkanje vode in/ali velik Med rastjo koruze se pogosto pojavljajo stresni temperaturni stres v tem obdobju lahko zelo dogodki, kot so suša, toplotna obremenitev, zmanjšata pridelke. zmrzal, škodljivci, pleveli in bolezni, ki vplivajo na Pomemben pokazatelj primernosti tal za količino in kakovost pridelka. Suša je pridelavo je vsebnost organske snovi ali humusa. najpogostejši dejavnik, ki se ga omenja ob Organska snov v tleh namreč vpliva na hitrost pridelovanju koruze na tleh z majhno zadrževalno infiltracije in zadrževalno sposobnost tal za vodo kapaciteto vode. ter na številne biokemične procese v tleh. Obenem je tudi pomemben vir hranil, ki se sproščajo z njeno razgradnjo. Zaradi velikih 8 KORUZA Leto 2019 pridelkov sušine koruza nima samo velikih potreb sušijo malce počasneje zaradi žetvenih ostankov po vodi, ampak tudi po hranilih. Zato je koruza na površini tal. Nasprotno pa se preorana tla prej lahko velik porabnik organske snovi v tleh. ogrejejo in osušijo. Gospodarjenje s to snovjo v tleh pa je pomembno za preprečevanje negativnih vplivov na tla, še Na pH-tal je koruza manj občutljiva; dobro uspeva posebno če so ta plitva, lahka ali hidromorfna. tudi na kislih ali bazičnih tleh. Ker pa se jo Pomembno je, da so vnosi organske snovi v tla večinoma prideluje v kolobarju z drugimi dolgoročno izravnani z njeno razgradnjo ter rastlinami, ki so občutljivejše na pH, priporočamo razgradnjo humusa. Pri načrtovanju pH od 5,7 do 6,2. Drugi razlog za uravnavanje gospodarjenja z organsko snovjo v tleh je reakcije tal je kalcij, vezivo, ki povezuje talne pomembno, da v kolobar vključujemo dosevke, delce v strukturne agregate; struktura na da žetvene ostanke puščamo na njivi; če je nevtralnih tleh je večinoma primernejša za možnost, uporabljamo živinska gnojila ter da v pridelavo koruze. kolobar kot glavne posevke vključujemo rastline, ki so manjši porabniki organske snovi. Na razgradnjo organske snovi in humusa v tleh Izbira hibrida vplivamo tudi z obdelovanjem tal in gnojenjem. Ohranitveni načini obdelave imajo manjše vplive Izbira ustreznega hibrida za specifične pedo- na mineralizacijo v primerjavi z oranjem. Prav klimatske razmere je med najpomembnejšimi tako ustrezno gnojenje z dušikom (glede na ukrepi pri pridelovanju koruze. V teoriji ima hibrid potrebe poljščine) lahko precej zmanjša največje možnosti za doseganje svojega mineralizacijo. Svetujemo, naj bo organske snovi genetskega potenciala, če raste na primernem na njivah vsaj 10 % deleža gline v tleh. Na lažjih zemljišču, v zanj optimalnih klimatskih razmerah, tleh, kjer prevladuje pesek, poskušamo organsko in je podprt z ustrezno tehnologijo pridelave. Ali – snov zvečati do največje vsebnosti, ki jo lahko povedano drugače – sposobnost sorte, da doseže dosežemo. Večinoma je to kar izziv zaradi lažjega svoj maksimalni potencial, ki ga ima zapisanega v dostopa zraka in posledično intenzivnejše genomu, je funkcija okolja, v katerem raste, in mineralizacije organske snovi. njegovih dejavnikov. V pogojih intenzivnega pridelovanja koruze je pomen izbora primernega Pomemben dejavnik pri izbiri tal je tudi hibrida velik, saj ob nespremenjenih pridelovalnih temperatura tal oziroma hitrost spomladanskega stroških omogoča povečanje količine in kakovosti ogrevanja in ohlajanja tal. Peščena tla imajo tu pridelka. Na splošno priporočamo izbiro novejših prednost, ker se hitro segrevajo in prej dosežejo hibridov, ki so bili ustrezno preizkušeni. primerno temperaturo za setev. A ne smemo Žlahtniteljski napredek pri koruzi je v zadnjih letih pozabiti, da se tudi hitro ohlajajo in večja sicer nekoliko manjši, a kljub temu so novejše temperaturna nihanja lahko povzročijo generacije hibridov načeloma boljše v primerjavi s neenakomeren vznik, počasen zgodnji razvoj, starejšimi. Rezultat napredka se kaže v tem, da poškodbe rastlin, v skrajnih pogojih tudi propad imajo novejši hibridi večinoma večje pridelke, rastlin. Tla z večjim deležem gline in težja tla z tako v ugodnih kot manj ugodnih rastnih majhnim deležem humusa se počasneje ogrevajo, razmerah, njihove največje prednosti pa se a potem tudi počasneje ohlajajo. Na temperaturo pokažejo v manj ugodnih razmerah. Največji tal lahko deloma vplivamo tudi z agrotehničnimi žlahtniteljski razvoj je opazen pri prilagajanju ukrepi (obdelava tal, pokritost tal) ter urejenim hibridov gostejši setvi. Opazimo lahko, da se vodno-zračnim režimom. Omeniti velja tudi, da se število rastlin na enoto površine konstantno tla, obdelana z ohranitvenimi načini, ogrevajo in povečuje. Npr.: če so pred desetletji kot 9 KORUZA Leto 2019 optimalno navajali 3 rastline na m2, se danes pri porabili več energije za sušenje. Za pridelavo enakem zrelostnem razredu priporoča 9 ali več zrnja pri setvi v priporočenih časovnih terminih rastlin na m2. Z večjim številom rastlin na priporočamo hibride v FAO 330–380. omejenem rastnem prostoru se povečuje stres in novejši hibridi so tolerantnejši na stresne razmere, ki jih povzroča večje število rastlin na enoto površine. Glavni namen povečevanja gostote je povečati pridelek na enoto površine. Ker je v odsotnosti biotskega ali abiotskega stresa pridelek koruze povezan s količino prestreženega sončnega sevanja, lahko posevki z večjo gostoto in hitrim mladostnim razvojem vsaj teoretično maksimirajo indeks listne površine. Povečanje pridelkov koruze v zadnjih desetletjih je tako Slika 2. Slika 2. Primerjava povprečnih pridelkov večinoma rezultat prilagajanja hibridov zrnja (14-% vlaga) v letih 2010–2018 po FAO- prenašanja večjega števila rastlin. skupinah 100–400 Pri izbiri hibrida moramo poznati rastne razmere pridelovalnega območja, vedeti, kako bomo uporabili pridelek (silaža, zrnje, silaža iz zrnja itd.), Silaža predstavlja osnovno krmo na večini kakšne so potrebe KMG in poznati agronomske govedorejskih kmetij, zato je tudi želja po izbiri lastnosti hibridov. Pomembna odločitev pri izbiri optimalnega hibrida za njihove rastne razmere hibrida je izbor primerne dolžine rastne dobe ali velika. Na splošno lahko priporočamo izbiro FAO-razreda. Tega določimo glede na okoljske novejših hibridov, ki so že bili ustrezno razmere pridelovalnega območja in način rabe preizkušeni. Postopek registracije hibridov temelji pridelka. Z dolžino zrelostnega razreda narašča na doseganju boljših rezultatov kandidata v potencial pridelkov, a izbira prepoznih hibridov primerjavi s standardi, zato z vsako novo povečuje izgubo zaradi abiotskih in biotskih generacijo hibridov pričakujemo določeno dejavnikov ter veča stroške zaradi sušenja zrnja. izboljšanje pridelovalnih rezultatov. Kljub temu Po drugi strani pa s preranimi hibridi pogosto ne pa to še ne pomeni, da je vsak nov hibrid dosegamo maksimalnega potenciala pridelkov v primeren za vse rastne razmere. Dobro je nekem okolju. Kot zgled na sliki 1 prikazujemo upoštevati rezultate nevtralnega preizkušanja oz. primerjavo povprečnih pridelkov zrnja iz t. i. introdukcijske poskuse. poskusov Kmetijskega inštituta v letih 2010–2018. V povprečju smo dosegli največje pridelke zrnja s FAO-skupino izberemo glede na okoljske razmere hibridi v zrelostnih razredih FAO 300 in FAO 400. pridelovalnega območja in način rabe pridelka. Z Razlika v pridelku je med obema zrelostnima dolžino zrelostnega razreda narašča potencial razredoma zanemarljiva, vendar je z daljšo rastno pridelkov, a izbira prepoznih hibridov povečuje dobo občutno naraščala vlažnost zrnja ob spravilu izgubo zaradi abiotskih in biotskih dejavnikov ter (slika 2). V povprečju je znašala vlaga zrnja ob veča stroške zaradi sušenja zrnja. Po drugi strani s žetvi 3,7 % večja je bila pri hibridih v razredu FAO preranimi hibridi pogosto ne dosegamo 400 kot v razredu FAO 300. Tako smo v povprečju maksimalnega potenciala pridelkov v nekem devetih let poskusov s setvijo poznejših hibridov okolju. Posamezni hibridi koruze so dodeljeni v imeli ob podobnih pridelkih zrnja samo večje zrelostne skupine glede na čas od setve do stroške zaradi sušenja ter smo po nepotrebnem fiziološke zrelosti. Za vsak zrelostni razred je določena vsota aktivnih dnevnih temperatur, a se 10 KORUZA Leto 2019 med posameznimi državami pojavljajo razlike. V razredih FAO 320–380. Pri poznejši setvi vsaki skupini so hibridi naprej razdeljeni s priporočamo zgodnejše hibride. pomočjo številke 10 oziroma ponekod tudi s številko 5. Npr.: v Nemčiji je razlika 10 znotraj enakega FAO-razreda kazala približno 1–3 dni razlike v zrelosti oz. 1–2 % vsebnosti suhe snovi ob siliranju. Pri pridelovanju silaže iz cele rastline kmetovalci ponavadi izbirajo nekoliko poznejše hibride. To je povezano z večanjem pridelkov zelinja oz. sveže mase pri siliranju z naraščanjem FAO-skupine. A je to pogosto napačno razmišljanje, kajti navidezno izredno veliki pridelki zelinja s pridelavo poznih hibridov so Slika 3. Primerjava pridelkov zelinja (sveže mase), večinoma povezani z večjo vsebnostjo vode v sušine in NEL s pridelkom sušine glede na rastlinah ob spravilu. Silaža iz poznih hibridov ima zrelostne razrede hibridov v obdobju 2015–2018 večinoma manjše vsebnosti sušine in tudi slabšo energijsko vrednost kot silaža iz zgodnejših hibridov. Z izbiro malce zgodnejših hibridov bi lahko dosegli bistveno večji pridelek suhe snovi Večina hibridov, ki jih pridelujemo za silažo, ima na hektar in precej boljšo energijsko vrednost močno izraženo lastnost dolgozelenosti (ang. stay silaže, kar pa se na koncu odrazi tudi na boljši green). Gre za lastnost počasnega odmiranja ekonomiki prireje. V poskusih Kmetijskega listne mase. S tem se omogoča daljše inštituta Slovenije (slika 3) je pridelek zelinja prestrezanje svetlobe in boljšo fotosintezo, naraščal s FAO-skupino, nasprotno pa sta se posledično je lahko večji tudi potencial pridelka. zmanjševala pridelana sušina in količina pridelane Če imamo hibrid z močno izraženo NEL. S poznimi hibridi smo uspeli pridelati precej dolgozelenostjo ter je koruza zdrava, lahko manj energije na enoto površine. Da bi s poznimi siliramo tudi pri nekoliko večji zrelosti, vendar ne hibridi dosegali podobne pridelke sušine in NEL, pri sušini, večji od 400 g/kg. Torej nam ti hibridi bi jih morali silirati bistveno pozneje. Pozno omogočajo tudi nekaj več manevrskega prostora, siliranje pa lahko povečuje tveganje za slabše če so v času siliranja vremenske razmere vremenske razmere v jeseni in s tem poslabšanje neugodne. Pomembno je tudi, da lahko pri kakovosti silaže ter tudi strukture tal zaradi dela dolgozelenih hibridih pričakujemo manjše na mokrih tleh. Pri izbiri silažnih hibridov je vsebnosti mikotoksinov. obenem pomembno, da hibrid za silažo doseže Pri dolgozelenih hibridih poteka vzporedno s ustrezno vsebnost sušine pred pojavom slane. premeščanjem sladkorjev iz stebel v storže tudi Omenjeno je bilo, da je koruza občutljiva na nizke intenzivna fotosinteza. Zato vsebujejo rastline pri temperature. Slana prekine vegetacijo, kar priporočeni zrelosti za siliranje še precej pomeni, da rastlina ne more povečati pridelkov sladkorjev v listih in steblih. Silaža iz hibridov sušine. Za siliranje pri setvi v priporočenih stay-green je zato predvidoma kakovostnejša časovnih terminih priporočamo hibride v (boljša energijska vrednost, boljša kislinska zrelostnih razredih FAO 350–430. Na lažjih tleh, v sestava), vendar žal občutljivejša za kvarjenje na Rakičanu, kjer je pogosto vsaj občasno zraku. Razlog za povečane vsebnosti sladkorjev v pomanjkanje vlage ter vročinski stres, so se kot omenjenih hibridih je v spremenjenem poteku najprimernejši pokazali hibridi v zrelostnih fotosinteze in v kopičenju sladkorjev v koruznici. Pri siliranju teh hibridov moramo biti še posebej 11 KORUZA Leto 2019 pozorni na morebitne napake pri pripravi in pričakujemo nekoliko boljše rezultate reje kot pri krmljenju silaže. Vseeno pa priporočamo setev krmljenju silaže iz čistih zobank. A pri zobankah dolgozelenih hibridov, saj imajo številne lahko pričakujemo večje pridelke suhe snovi in prednosti, kot je že omenjena boljša hranilna zrnja ter energijsko boljšo silažo. vrednost in zmanjšana nevarnost za onesnaženje z mikotoksini v času rasti. Zavedati se moramo, Med hibridi obstajajo značilne razlike tudi glede da je iz dolgozelenih hibridov težje pripraviti odpornosti/tolerantnosti na določene bolezni in obstojno silažo kot iz navadnih hibridov. Za škodljivce, ki izvirajo bodisi iz dinamike rasti in hibride brez izražene dolgozelenosti je značilno, razvoja hibridov, morfoloških značilnosti, da v fazi vegetativnega razvoja v steblih kopičijo mehanizmov tolerantnosti na poškodbe ali drugih velike količine sladkorjev, jih nato med lastnosti. Pravilo, ki ga je smiselno upoštevati pri dozorevanjem premeščajo v storže in jih tam izboru: ožji kot je kolobar in manj intenzivne skladiščijo v obliki škroba v zrnju. Zato se načine obdelave se uporablja, večjo težo pri izbiri vsebnost sladkorjev v rastlini razmeroma hitro dajemo tolerantnosti/odpornosti hibridov na zmanjša in je pri priporočeni zrelosti za siliranje bolezni in škodljivce. majhna. Zaradi vseh prednosti priporočamo, da Dodatne lastnosti, ki jih upoštevamo pri izbiri pri pridelavi koruze za silažo izbiramo hibrida, so poudarjene specifične morfološke dolgozelene hibride. lastnosti (hitrejši mladostni razvoj, pokončni listi, Glede na namen uporabe se nato odločimo za tip če se odločamo za setev na večje sklope rastlin, zrnja. Po zrnju ločimo osnovni zvrsti koruze: ali širši in povešeni listi z večjo pokrovnostjo za zobanko in trdinko. Med njima je več mešanih oviranje razvoja plevelov pri manjših sklopih, tipov. V Sloveniji so vsi preizkušeni hibridi obračanje storžev navzdol ob dozorevanju, razvrščeni v šest razredov, odvisno od razmerja vsebnost lignina itd.). Kot že omenjeno, če imamo klenega in moknatega endosperma v zrnju. možnost, se odločamo za dolgozelene hibride. T – trdinka Izbira hibridov na podlagi sposobnosti Tz – trdinka z majhnim izrazom zobatosti prilagajanja dolžine storža okoljskim razmeram v TZ – mešani tip s poudarjeno klenostjo Sloveniji ni razširjena. Pri tem poznamo hibride, ki ZT – mešani tip s poudarjeno zobatostjo števila zrn in dolžine storža ne prilagajajo Zt – zobanka z zelo majhnim izrazom klenosti okoljskim razmeram, ter hibride, ki jih lahko prilagajajo. Za hibride, ki ne prilagajajo storžev, Z – zobanka velja, da bodo poskušali ohraniti velikost storža in Zobanke so v Sloveniji najbolj razširjena zvrst število zrn ne glede na okoljske pogoje. Zato jih koruze. Praviloma so rodnejše od trdink in imajo priporočamo pri setvi na večje gostote in na daljšo rastno dobo. Ker so rastline poznejše, jih najboljša zemljišča. Nasprotno pa so hibridi s lahko odlikuje velik pridelek zrnja, suhe snovi ter spremenljivim številom primernejši za setev na energijsko bogata silaža. Trdinke imajo povečano manjše gostote ter v manj ugodne okoljske vsebnost klenega endosperma ter karotenoidov pogoje. V primeru manj ugodnih rastnih pogojev in drugih barvil, zato so primernejše za prehrano so pridelki z njihovo setvijo lahko večji v določenih vrst živali (npr. perutnine). Pridelki primerjavi s setvijo hibridov s fiksnim storžem. zrnja so večinoma manjši, a kakovostnejši, prav tako je ob spravilu praviloma več vlage kot pri zobankah. Trdinke so zgodnejše, z močnejšim in hitrejšim mladostnim razvojem. Na splošno lahko pri krmljenju silaže iz trdink ali mešanih tipov 12 KORUZA Leto 2019 Čas setve vitalnejše. A s pozno setvijo se lahko povečuje tveganje za zmanjšanje pridelkov, ker razvoj Priporočeno je sejati koruzo, ko so tla dovolj topla koruze oz. njene najobčutljivejše razvojne faze in/ali je napoved toplega vremena stabilna. bolj sovpada s pojavom poletne suše in visokih Najnižja priporočena temperatura tal v setvenem temperatur. Pozna setev tudi povečuje tveganje sloju je 8 °C, a če je možnost, svetujemo, da se tla za večjo škodo zaradi nekaterih škodljivcev. ogrejejo na vsaj 10 °C. Ta temperaturni prag se Tveganje se poveča hkrati pri spravilu koruze, kjer priporoča pri setvi kakovostnih semen hibridov z je lahko ob mokri jeseni dozorevanje počasnejše visoko energijo kaljenja (večina novejših hibridov ter spravilo oteženo. To je lahko povezano tudi z ustreza tem pogojem), pri setvi starejših hibridov razvojem plesni na steblu in storžih ter s pojavom ali avtohtonih sort pa je priporočena temperatura presežnih vsebnosti nekaterih mikotoksinov. vsaj 12 °C. Višja kot je temperatura, hitreje bo koruza vzklila in vzniknila (slika 2). Priporočeni čas setve je okvirno med 15. aprilom in 15. majem, odvisno od vremenskih razmer. Pri rokih setve koruze se pojavlja več praks, prva je setev v priporočenih rokih ob primernih okoljskih pogojih, druga je zelo zgodnja setev, takoj ko temperature in (vsaj deloma) okoljski pogoji to omogočajo, tretja pa je pozna setev, ko so tla bolj ogreta. Vsak način ima svoje prednosti Slika 4. Čas vznika koruze v odvisnosti od in slabosti. Pri odločitvi o setvi je treba upoštevati temperature tal dejanske okoljske razmere zato ni nujno ali tudi smiselno setev izpeljati vsako leto znotraj teh V zadnjem času se povečuje delež koruze, priporočenih roko. Setev ob priporočenih rokih posejan pred priporočenimi časovnimi termini. temelji na časovnem okvirju, v katerem obstaja Prednost zgodnje setve je lahko hitrejši fenološki ob pravilnem izvajanju agrotehničnih ukrepov razvoj rastlin po vzniku. S tem lahko povečamo največja verjetnost za doseganje vsaj povprečnih možnosti, da koruza doseže najbolj kritične faze pridelkov, ob za tisto območje značilnih okoljskih razvoja pred obdobjem največjega tveganja razmerah. S setvijo na ta način je tudi tveganje za pomanjkanja talne vlage in visokih temperatur ter propad rastlin zaradi zmrzali manjše kot pri zmanjšamo morebitno izgubo pridelkov. A zgodnejši setvi. S setvijo preko priporočenih pomembno je, da se pri tem zavedamo tudi rokov je možno pridelovati koruzo, a se povečuje večjega tveganja za propad ali motnje v razvoju možnost izgub zaradi raznih abiotskih in biotskih posevka ob morebitnih ohladitvah. Zaradi večjega vplivov. Pri pozni setvi je lahko potencial pridelka nihanja med temperaturo zemlje in zraka pri manjši tudi zaradi krajše rastne dobe. Pri poznejši zgodnji setvi rastline počasneje kalijo in vznikajo, setvi pride namreč do slabše sinhronosti med obenem pa porabijo več energije za razvoj. Zato časom, ko koruza doseže maksimalno listno so lahko manj vitalne ali zaostanejo v rasti, površino (in s tem sposobnost asimilacije) in posledično pa so občutljivejše na drugi biotski in časom, ko je na voljo maksimalna sončna abiotski stres. Največja slabost zgodnje setve je radiacija. S poznejšo setvijo sejemo v toplejša tla, namreč večje tveganje zaradi morebitnih to pa omogoča hiter in enakomeren vznik ter neugodnih vremenskih pogojev v času vznika in hiter mladostni razvoj posevka. Pri tem rastline mladostnega razvoja, predvsem zmrzali. Nizke porabijo manj energije za kaljenje in so lahko temperature v tem obdobju lahko povzročijo poškodbe ali propad rastlin. Koruza je zelo 13 KORUZA Leto 2019 občutljiva na nizke temperature. Izpostavljenost temperaturam pod 0°C že za krajši čas povzroči propad nadzemnega dela rastline. Če pride do zmrzali v zgodnejših fazah razvoja, ko je rastni vršiček še skrit v zemlji, ima zaradi rezerv hrane v semenu koruza dobro regenerativno sposobnost. Rastni vršiček se začne dvigovati iz zemlje, ko ima koruza 3–5 pravih listov. Zato je pomembno, da z zgodnostjo setve ne pretiravamo in da ob največjem tveganju za pojav zmrzali rastline niso prevelike oz. rastni vršiček ni nad zemljo. Zmrzal v času, ko je rastni vršiček nad zemljo, skoraj zagotovo pomeni propad rastline. Slika 5. Prikaz poškodbe rastnega vršička zaradi zmrzali (desna slika) in nepoškodovanih vršičkov Poškodbe zaradi zmrzali (vir slike: Wyffels hybrids) Poškodbe zaradi zmrzali Globina setve Če pride do zmrzali, je pred odločitvijo o ponovni setvi treba pregledati rastline. Priporočamo, da se Priporočena globina setve je na težjih tleh 4–5 za ponovno setev odločite samo na mestih, kjer cm, na lažjih tleh pa 5–8 cm. Kadar so ob setvi tla na večini rastlin opažate poškodovan rastni zelo suha, je priporočeno njivo po setvi povaljati, vršiček. sicer valjanje pri koruzi ni potrebno. Globina setve je marsikje preplitva. Plitvih setev se kmetovalci poslužujejo, da bi izkoristili bolj ogreta tla, bližje površju, in s tem dosegli hitrejši vznik. Prekomerna plitva setev (1–2 cm) lahko povzroči počasno, neenakomerno vznikanje zaradi razlik v vlažnosti tal ali izsušenosti zgornjega dela tal. Pri zelo plitvo sejani koruzi so pogosto slabše razvite nodijske korenine oz. zaznamo pojav t. i. rastlin brez korenin (vroče in suho vreme v rastni sezoni zavira razvoj nodijskih korenin). Zaradi plitve setve so lahko pogostejše poškodbe zaradi nekaterih talnih herbicidov. Raziskave kažejo, da ima globlja setev prednost pred plitvejšo. Pri prvi pride seme v stik z več vlage, kar je pomembno tam, kjer se zgornja plast zemlje izsuši. Tako dobimo enakomernejši vznik. Hibridi imajo dovolj veliko kalilno energijo, da v normalnih pogojih Slika 4. Regeneracija rastlin koruze po zmrzali (vir brez težav vzniknejo pri setvi do 8 ali več slike: Wyffels hybrids) centimetrov. Ker je vznik počasnejši pri večji globini, je pri tem pomembno, da se zgornja plast v tem času ne zaskorji. 14 KORUZA Leto 2019 Gostota setve gostoto od poznejših. Razlog je v nižji rasti zgodnjih hibridov, imajo pa tudi manj listov z Optimalna gostota posevka koruze je med manjšo površino in zato tudi manjši indeks listne najpomembnejšimi tehnološkimi ukrepi pri površine. Da bi dosegli indeks listne površine, ki pridelavi. Gostota v veliki meri določa višino omogoča največje prestrezanje sončnega sevanja, pridelka, vpliva na videz in zgradbo rastlin, na potrebujemo večje število rastlin. Ker se z večjim posamezne faze rasti in razvoja koruze ter na številom rastlin povečuje poraba vode, je lahko tvorbo in porazdelitev suhe snovi po rastlini. Za povečana gostota posevkov pri omejeni preskrbi z vsak način pridelave in dejavnike okolja obstaja vodo vzrok za večji izpad pridelka. Na zemljiščih, populacija oziroma število rastlin, ki bodo dane kjer se pogosto pojavlja sušni stres, svetujemo od razmere najbolje izkoristile. Podobno kot drugje 10 do 15 odstotkov manjši sklop od priporočene po svetu, se je tudi v Sloveniji v zadnjih 50 letih gostote setve oz. za spodnjo vrednost v okviru pridelek koruze občutno povečal, predvsem priporočene gostote setve. Rastline poznejših zaradi dostopnosti do rodnejših hibridov, rabe zrelostnih razredov so višje ter imajo večjo listno sintetičnih gnojil in sredstev za varstvo rastlin. površino in s tem večji indeks listne površine. Žlahtniteljski napredek pri koruzi je v zadnjih letih Zato je tudi priporočena gostota rastlin pri sicer nekoliko manjši, a kljub temu so novejše poznejših zrelostnih razredih manjša. Okvirno generacije hibridov načeloma boljše v primerjavi s število rastlin na hektar pri posameznih FAO- starejšimi. Novejši hibridi imajo večinoma večji skupinah prikazujemo v preglednici 2. pridelek, tako v ugodnih kot manj ugodnih rastnih razmerah, a največje prednosti se pokažejo v Pregosta setev ima več negativnih učinkov kot manj ugodnih razmerah. Opazno povečanje pozitivnih. Zaradi večje konkurenčnosti med pridelka koruze v zadnjih desetletjih je v večini rastlinami za omejene vire se povečajo lomi in rezultat prilagajanja hibridov na stres, ki nastane polegi, rastline so občutljivejše na bolezni in s pogostejšo setvijo. Z večanjem števila rastlin se škodljivce, pojavljajo pa se tudi napake pri povečuje tekmovanje med njimi za omejene vire, oplodnji in razvoju storžev, s čimer se manjša kar lahko vodi v izgubo zaradi poleganja in lomov potencial pridelka. Prevelika gostota ima ter napak pri oplodnji. Novejši hibridi so negativne vplive tudi pri pridelovanju silaže iz tolerantnejši na stresne razmere, ki jih povzroča cele rastline. Zaradi prevelikega števila rastlin so večje število rastlin na enoto površine. pogosto zmanjšani deleži suhe snovi storža v skupni suhi snovi, povečani deleži stebel, nižje V odsotnosti biotskega ali abiotskega stresa je vsebnosti suhe snovi v celi rastlini ter nižja pridelek koruze povezan s količino prestreženega energetska vrednost in prebavljivost silaže. Če sončnega sevanja, zato lahko posevki z večjo ostanejo zaradi pregoste setve storži slabo razviti, gostoto in hitrim mladostnim razvojem vsaj koruza v voščeni zrelosti ne bo dosegla primerne teoretično maksimirajo indeks listne površine in s vsebnosti sušine, kar zahteva poznejše siliranje. tem prestrežejo največ sončnega sevanja, ki je na Hranilna vrednost take silaže je slabša od hranilne razpolago. Optimiranje pridelka zahteva med vrednosti silaže z normalno razvitimi storži, ki ima ostalimi dejavniki tudi hibridu prilagojeno gostoto primerno sušino, ko je koruznica fiziološko ter ustrezno razporeditev rastlin. Hibrid namreč mlajša. dosega največji pridelek pri gostoti, ki mu najbolj ustreza. Na splošno velja, da zgodnejši hibridi za doseganje največjega pridelka zahtevajo večjo 15 KORUZA Leto 2019 Preglednica 2. Priporočeno število rastlin na hektar glede na zrelostni razred hibrida Zrelostni razred Suhe rastne razmere Ugodna oskrba z vodo zrnje silaža zrnje 220–270 85.000–90.000 85.000–95.000 220–270 85.000–90.000 270–330 75.000–85.000 80.000–90.000 270–330 75.000–85.000 330–370 70.000–80.000 75.000–85.000 330–370 70.000–80.000 370–410 65.000–70.000 70.000–80.000 370–410 65.000–70.000 410–450 60.000–70.000 70.000–75.000 410–450 60.000–70.000 450–490 60.000–65.000 65.000–70.000 450–490 60.000–65.000 500–590 60.000–65.000 60.000–70.000 500–590 60.000–65.000 600–700 55.000–60.000 55.000–65.000 600–700 55.000–60.000 16 KORUZA Leto 2019 Izbor in opis hibridov za leto 2019 Aleš KOLMANIČ, Andrej ZEMLJIČ Izbira hibrida sodi med najpomembnejše hibridov, razlik v talnih in podnebnih značilnostih odločitve kmetovalca, ki se odloči, da bo sejal slovenskih pridelovalnih območij ter v načinu koruzo. A zaradi zelo velikega števila hibridov, ki pridelovanja, po drugi strani pa posledica so na razpolago, je to tudi ena izmed njegovih precejšnje izenačenosti hibridov v pomembnih najtežjih odločitev. Za pomoč pri izbiri imamo v gospodarskih lastnostih. Hibridi, ki so uvrščeni na Sloveniji že vrsto let vpeljan sistem preskušanja seznam v letu 2019, so imeli v poskusih pridelke različnih vrst in sort kmetijskih rastlin. vsaj na nivoju povprečja poskusov. Glavno sodilo Preizkušanje omogoča neodvisno preverjanje za vključitev na seznam je potencial pridelka njihovih gospodarsko pomembnih lastnosti in nekega hibrida, dodatno pa njegova ocena dostop rezultatov javnosti. Stalno preverjanje odpornosti na pomembnejše bolezni. Za lastnosti hibridov temelji na rezultatih natančnih vključitev na seznam mora biti hibrid testiran vsaj poskusov po načelih raziskovalnih pristopov in dve leti, celotni cikel preizkušanja pa traja tri leta. metod raziskav v kmetijstvu. Poskuse opravljamo na šestih poskusnih mestih, z različnimi talnimi in Na žalost vseh hibridov, ki se jih prodaja v podnebnimi značilnostmi, vsak poskus poteka Sloveniji, zaradi omejenih finančnih sredstev ne vsaj v štirih ponovitvah. Na podlagi večletnih moremo vključiti v program preizkušanja. rezultatov lahko ocenimo gospodarske lastnosti Semenarske hiše, ki imajo hibride vključene v hibridov koruze, med katerimi so program preizkušanja, so navedene v legendi najpomembnejše količina, kakovost in stabilnost preglednic. Izbor hibridov za zrnje (preglednica 1) in za silažo (preglednica 2) je splošno veljaven za pridelka, dolžina rastne dobe, odpornost proti lomu in poleganju rastlin, odpornost proti vsa pridelovalna območja v Sloveniji. Velja najpogostejšim boleznim in škodljivcem ter poudariti, da so opisne ocene glede pridelkov različnim vrstam stresa med rastjo in razvojem zrnja in silaže narejene znotraj ožjih zrelostnih koruze. Pri izvedbi poskusov se poslužujemo razredov in da ocene med hibridi različne dolžine intenzivne tehnologije pridelave. rastne dobe niso neposredno primerljive. Opis hibridov koruze je sorazmerno obsežen, kar je po eni strani posledica velikega števila 17 KORUZA Leto 2019 Preglednica 1. Izbor in opis hibridov koruze za zrnje v letu 2019 Hibrid Zrelostni Tip Zastopnik Pridelek Vlaga Višina Odpornost/tolerantnost razred zrnja lom bolezni bulava koruzna koruzna FAO poleg storža snet progavost vešča Zelo zgodnji hibridi (FAO 100–200) P7054 180 Pioneer Zt ++ ++ + +++ ++ +++ +++ + Zgodnji hibridi (FAO 200–300) KWS STABIL 220 Novalis Tz + ++ + + + +++ + + ES 260 Saatbau Zt ++ + + + +++ ++ +++ + CONCORD Sem. RGT GEOXX 270 TZ ++ + + ++ ++ ++ ++ + Ljubljana SY FANATIC 280 Syngenta Tz ++ ++ + + + ++ - + KWS 300 Novalis Zt ++ + ++ + + + - + SIMPATICO P8567 300 Pioneer Z ++ + + +++ + + + + PR39R20 290 Pioneer Tz ++ + + +++ + +++ ++ + RGT Sem. 290 Z ++ - + ++ ++ ++ ++ + MAXXALIA Ljubljana KZ BC 293 290 ZT ++ - ++ +++ - + ++ + Sevnica SY ARIOSO 290 Syngenta Zt ++ + + + + ++ - + Srednje zgodnji hibridi (FAO 300–400) DKC 3623 300 Agrosaat Z + ++ + + + ++ + ++ P9074 300 Pioneer Tz + + + +++ ++ +++ ++ ++ ARNO (DKC 300 Saatbau Zt ++ + + ++ +++ +++ +++ ++ 4439) KWS 2370 310 Novalis Z + ++ + + ++ ++ - + LG 30.325 320 Agrosaat Zt + ++ + ++ ++ ++ ++ + KWS 320 Novalis Tz + + + ++ ++ ++ ++ ++ FIGARO P9175 320 Pioneer Z ++ - + +++ + + +++ ++ PR38Y34 320 Pioneer Tz + + + +++ ++ + + + ALEGRO 320 Saatbau Zt ++ ++ + +++ +++ +++ ++ ++ (DKC 4025) KWS 330 Novalis Zt + + ++ ++ ++ ++ + ++ WALTERINO SY 330 Syngenta Z ++ ++ + + +++ +++ + + CHORINTOS DKC 4351 340 Agrosaat Z ++ + + + ++ ++ ++ + P9400 340 Pioneer Zt + ++ + ++ - + + + ALSO (DKC 340 Saatbau Z ++ + + +++ ++ +++ ++ ++ 4439) Sem. RGT FISSIXX 340 Z ++ - + ++ + + +++ ++ Ljubljana SY PHOTON 340 Syngenta Z +++ ++ + + ++ ++ + + DKC 4569 350 Agrosaat Zt ++ ++ + + ++ ++ ++ + DKC 4522 350 Agrosaat Z ++ + ++ + +++ +++ +++ ++ DKC 4590 350 Agrosaat Zt ++ + + + ++ ++ +++ + 18 KORUZA Leto 2019 KZ BC 344 350 Z + + + +++ +++ ++ ++ + Sevnica KWS 350 Novalis Z ++ ++ - + + ++ + ++ SOLFERINO P9241 350 Pioneer Z +++ - ++ +++ ++ +++ +++ ++ ARNAUTO 350 Saatbau Z ++ ++ + + +++ +++ +++ ++ (DKC 4541) KZ THRILLER 360 Z + - + ++ ++ +++ ++ + Sevnica P9486 360 Pioneer Z ++ + ++ ++ +++ +++ +++ + OS 378 360 Semestar Zt + - + + ++ ++ - ++ SY 360 Syngenta Zt ++ + + + + +++ +++ + ORPHEUS DKC 4717 370 Agrosaat Z +++ + + ++ +++ +++ +++ ++ SY 370 Syngenta Z ++ + + ++ - +++ ++ + DARTONA P9537 380 Pioneer Z +++ + + + + ++ + + SY ZEPHIR 380 Syngenta Z ++ + + ++ ++ + + + P9721 390 Pioneer Zt ++ - ++ +++ + +++ +++ ++ PR37N01 390 Pioneer Zt ++ + + +++ ++ +++ ++ + RGT Sem. 390 Z ++ + ++ + + ++ +++ + FERARIXX Ljubljana OS 398 390 Semestar Z + - + ++ ++ ++ ++ ++ SY KREON 390 Syngenta Zt ++ + ++ ++ ++ ++ ++ ++ Srednje pozni hibridi (FAO 400–500) KENOBIS 400 Novalis Z + ++ + ++ ++ ++ + ++ P9903 400 Pioneer Z +++ + - +++ +++ +++ +++ ++ AURELIO 400 Saatbau Z +++ - + +++ + +++ +++ + (DKC 4943) Sem. FUXXTER 400 Z ++ ++ - + ++ ++ ++ + Ljubljana BALASCO 410 Novalis Z ++ ++ + ++ +++ + + ++ P9915 410 Pioneer Z ++ + + +++ +++ ++ +++ ++ P9911 410 Pioneer Z ++ + + ++ + ++ +++ + KZ BC 424 420 Z ++ + - +++ ++ ++ - ++ Sevnica PR37F73 420 Pioneer Z + + + + +++ +++ +++ + Sem. MEMOXX 420 Z ++ - + + + +++ +++ + Ljubljana SY SENKO 420 Syngenta Z +++ + ++ ++ ++ + ++ ++ LG 34.90 430 Agrosaat Z ++ + ++ +++ + + ++ ++ BC 418B KZ 430 Z + + +++ + + + +++ ++ (JENNIFER) Sevnica P0216 430 Pioneer Z +++ - ++ +++ + +++ +++ ++ Sem. FARAONIXX 440 Z + + ++ ++ - +++ ++ ++ Ljubljana KZ PAJDAŠ 450 Zt + + + ++ ++ ++ - + Sevnica Pozni hibridi (FAO 500-700) KZ BC 5982 510 Z + + + ++ ++ + + - Sevnica 19 KORUZA Leto 2019 DKC KING 540 Saatbau Z + + ++ +++ ++ +++ +++ + KONTIGOS 550 Novalis Z ++ + ++ + ++ ++ + + P1114 550 Pioneer Z ++ + + ++ ++ +++ ++ + P31Y43 690 Pioneer Z + - ++ + + +++ + + Preglednica 2. Izbor in opis hibridov koruze za silažo v letu 2019 Hibrid Zrelostni Zastopnik Tip Vsebnost Pridelek Odpornost/tolerantnos razred zrnja t proti: FAO zelenost višina škrob NEL zelin suši NEL lo poleg koruzna (ang. stay rastlin je na na m progavo green) ha st Srednje zgodnji in srednje pozni hibridi KWS 2323 310 Novalis Z - + + + + + + ++ ++ + LG 30.311 320 Agrosaat ZT - + - + - + + + ++ + PR38Y34 320 Pioneer Tz + + + + - + + ++ ++ ++ NS 3022 350 KZ Lenart Z - + + + + + ++ ++ ++ + P9400 350 Pioneer Zt + + + + - + + ++ +++ ++ NS 4051 360 KZ Lenart Z ++ + + + + + + ++ ++ ++ LG 33.87 380 Agrosaat Zt + + + - + + + ++ ++ ++ P9537 380 Pioneer Z + + ++ + + + + + + ++ ALBERTO 380 Saatbau Z ++ + + + ++ ++ ++ ++ ++ ++ (DKC 4621) P9721 390 Pioneer ZT +++ + ++ + + ++ ++ ++ ++ +++ PR37N01 390 Pioneer Zt ++ + + + + + + ++ ++ ++ SY KREON 390 Syngenta Z ++ + + + + + + ++ + ++ SHANNON 400 Agrosaat Z - + + + + ++ ++ ++ ++ + P9903 400 Pioneer Z + + ++ + - + + ++ ++ ++ BALASCO 410 Novalis Zt ++ + + + ++ + + ++ ++ ++ P9911 410 Pioneer Z +++ + + + ++ ++ ++ ++ +++ +++ Sem. MEMOXX 420 Z ++ + + + ++ + + ++ ++ ++ Ljubljana DRAVA 404 420 Semestar Zt - + + + + - + - ++ ++ ++ SY SENKO 420 Syngenta Z + ++ + + ++ ++ ++ +++ ++ + LG 34.90 430 Agrosaat Z + ++ + + ++ + + ++ ++ ++ P0216 430 Pioneer Z +++ ++ ++ + ++ ++ +++ ++ ++ ++ Sem. FARAONIXX 440 Zt ++ + - + ++ + + ++ ++ ++ Ljubljana AAPOTHEOZ 450 Agrosaat Zt - + ++ + + ++ ++ +++ BC 418B 450 KZ Sevnica Z ++ ++ - + ++ + + - ++ ++ (JENIFFER) SY ZOAN 450 Syngenta Z + + - + ++ + + ++ ++ ++ DKC KING 540 Saatbau Z +++ ++ - + +++ + ++ ++ ++ +++ 20 KORUZA Leto 2019 Legenda - slabši pridelek / visoka vlaga / slaba < 95% triletnega povprečja hibridov iste zrelostne skupine odpornost + povprečen pridelek / srednja 95%-105% triletnega povprečja hibridov iste zrelostne skupine odpornost ++ velik pridelek / dobra odpornost 105-120% triletnega povprečja hibridov iste zrelostne skupine +++ zelo velik pridelek / majhna vlaga / > 120% triletnega povprečja hibridov iste zrelostne skupine zelo dobra odpornost Zastopniki Agrosaat – RWA Slovenija, d. o. o., Dolenjska cesta 250 a, Lavrica, 1291 Škofljica Tip zrnja KZ Lenart – Kmetijska zadruga Lenart, Industrijska ulica 24, 2230 Lenart v Slovenskih goricah T – trdinka KZ Sevnica – KZ Sevnica, z. o. o., Savska cesta 20 C, 8290 Sevnica Tz – trdinka z zelo majhnim izrazom zobatosti Novalis – Novalis, d. o. o., Slovenija, Usnjarska 7, 2000 Maribor TZ – mešani tip s poudarjeno klenostjo Pioneer – Pioneer semena holding GmBH Parndorf, Markišavska ulica 10, 9000 Murska Sobota ZT – mešani tip s poudarjeno zobatostjo Saatbau – Saatbau Linz, Hajdoše 1 b, 2288 Hajdina Zt – zobanka z zelo majhnim izrazom klenosti Sem. Ljubljana – Semenarna Ljubljana, d. o. o., Dolenjska cesta 242, 1000 Ljubljana Z – zobanka Semestar – Semestar trgovina in storitve, d. o. o., Mariborska cesta 53 C, 2327 Rače Syngenta – Syngenta Agro, d. o. o., Kržičeva ulica 3, 1000 Ljubljana Legenda velja za preglednici 1 in 2. 21 KORUZA Leto 2019 Praktične možnosti obvladovanja koruznega hrošča Špela MODIC, Primož ŽIGON, Jaka RAZINGER, Aleš KOLMANIČ Koruzni hrošč ( Diabrotica v. virgifera LeConte, s tem povzročijo, da storži niso dobro oplojeni, [Coleoptera, Chrysomelidae]) je pomemben pozneje pa objedajo tudi koruzno zrnje in liste. škodljivec koruze. Škodo povzročajo ličinke in odrasli hrošči. Ličinke objedajo korenine in s tem vplivajo na slabo rast ter poleganje koruze. Odrasli hrošči pa lahko dodatno izgubo pridelka povzročijo z objedanjem koruznih listov, zrnja ter svile. V Sloveniji smo prvič odkrili škodljivca leta 2003. V nekaj letih se je razširil po vsej državi, osem let po prvi najdbi se je začela pojavljati škoda. Obvezno izvajanje zadrževalnih ukrepov je upočasnilo širjenje in naraščanje Slika 1. Pojav t. i. gosjega vratu pri koruzi populacije. V primeru nedoslednega izvajanja kolobarja in drugih ukrepov varstva lahko v Možnosti obvladovanja koruznega prihodnje pričakujemo porast populacije hroščev in tudi večjo škodo. hrošča Preventivni tehnološki ukrepi Najpomembnejši in najučinkovitejši agrotehnični Škoda ukrep za preprečevanje škode zaradi koruznega hrošča je kolobar. Ličinke koruznega hrošča Največ škode povzročajo ličinke, ki živijo v tleh in namreč za svoj razvoj potrebujejo korenine se hranijo s koreninami koruze. Na začetku koruze in v primeru njihove odsotnosti poginejo. objedajo nežnejše tkivo na zunanjem delu S prekinitvijo zaporedne pridelave koruze na korenin (koreninske laske), pozneje se zavrtajo v istem zemljišču in setvijo drugih negostiteljskih večje korenine in jih lahko obžrejo vse do rastlin tako učinkovito prekinemo razvojni krog koreninske osnove. Posledično je koruza slabše škodljivca. Glavno priporočilo za zmanjševanje preskrbljena s hranili in vodo, zaradi populacije koruznega hrošča se zato nanaša na poškodovanih korenin pa lahko tudi polega. sestavo kolobarja na način, da z izogibanjem Odvisno od vremenskih razmer, napada ličink in setve gostiteljskih rastlin preprečujemo nadaljnji razvojne faze koruze v času polega, se lahko razvoj škodljivca. Pri tem je priporočljiv vsaj dvo-, koruza ponovno vzdigne, a pri tem nastaja t. i. še bolje pa triletni kolobar, kar pomeni, da se gosji vrat. Spravilo polegle ali deloma polegle koruzo na istem zemljišču prideluje le vsako koruze je oteženo, poleg tega so take rastline bolj drugo ali tretje leto. Pozornost je treba nameniti dovzetne na okužbe z glivami, kot so npr. glive iz izbiri ostalih kolobarnih členov, saj lahko tudi rodu Fusarium. nekatere druge vrste poljščin služijo kot hranilne Dodatno škodo lahko povzročijo tudi odrasli rastline. V povezavi s tem se omenja oljne buče hrošči, ki se hranijo s cvetnim prahom in svilo ter ter rastline iz družine trav. 22 KORUZA Leto 2019 Ličinke lahko do določene razvojne stopnje drugim živalskim vrstam plenilcev (npr. pticam). preživijo na koreninah številnih gojenih in Rezultati raziskav o neposrednem vplivu obdelave samoniklih rastlin iz družine trav (Poaceae): bilnic tal na preživetje ličink koruznega hrošča so sicer (Festuca L.), latovk (Poa L.), ljuljk (Lolium L.), kot precej različni, zato tudi vpliv obdelovalnih praks tudi na naslednjih vrstah: krvavordeča srakonja na dinamiko in poškodbe zaradi koruznega hrošča ( Digitaria sanguinalis L.), fabrov muhvič ( Setaria ni povsem jasen. faberi Herrm.), proso ( Panicum capillare L.), Eriochloa gracilis (Fourn.) Hitchc., zeleni muhvič Poznejša setev koruze, kot tehnološki ukrep, ( Setaria viridis L.), Pascopyrum smithii Rydb., lahko do neke mere prispeva k manjšim srednja pirnica ( Elytrigia intermedia [Host] poškodbam korenin, saj ličinke, ki se izležejo prej, Nevski), Bouteloua curtipendula (Michx.) Torr., v nekaj dneh poginejo, če nimajo na razpolago Cuphea spp. Vendar na teh rastlinah ne sklenejo gostitelja. Nekatere študije navajajo, da so bile razvojnega kroga (se ne razvijejo do odraslih korenine pri koruzi, sejani v začetku junija, hroščev). bistveno manj poškodovane. Vendar ukrep ni vedno zanesljiv. Ličinke koruznega hrošča se lahko izlegajo od sredine maja do konca junija ali tudi dlje, zato tak ukrep na lokacijah, kjer je populacija škodljivca velika, navadno ne zadošča. Po drugi strani koruza, ki cveti pozneje, privablja odrasle hrošče in lahko služi kot »vabljivi« posevek. Dejstvo je, da se s pozno setvijo potencial pridelkov koruze bistveno zmanjšuje. V primeru, da populacija ličink koruznega hrošča v tleh ni velika, je zmanjšanje potenciala pridelka zaradi pozne setve lahko večje kot škoda, povzročena zaradi ličink. S tega stališča pozna setev, izven priporočenih časovnih terminov, ni priporočljiva. Raziskave potekajo tudi v smeri iskanja tolerantnih genotipov koruze z izraženo večjo sposobnostjo obraščanja korenin po poškodbah. Slika 2. Samec koruznega hrošča A razlike med hibridi so večinoma majhne oz. hibridov, ki bi imeli ob tem tudi ostale Med ostale preventive ukrepe sodita obdelava tal agronomske lastnosti (pridelke), dovolj zanimive in setev. Z izbiro načina obdelave tal lahko za pridelavo, še niso uspeli identificirati. Pri vplivamo tudi na številčnost drugih škodljivih in doseganju žlahtniteljskih ciljev razvoja koristnih žuželk. Intenzivnejši so postopki odpornejših sort je učinkovitejši razvoj gensko obračanja in drobljenja zemlje, večja je možnost spremenjenih hibridov koruze, katerih odpornost mehanskega uničenja škodljivca ali prenosa na na koruznega hrošča temelji na vnesenem genu iz površino tal, kjer so izpostavljeni negativnim bakterije Bacillus thuringiensis (Bt). A pridelava vremenskim vplivom (npr. mraz in vlaga). gensko spremenjenih hibridov koruze v Sloveniji Predvsem vlaga ima pomembno vlogo pri talnih ni dovoljena. žuželkah, ki za svoj razvoj in preživetje potrebujejo višjo vlažnost kot tiste, ki žive nad tlemi. Na površini tal lahko postanejo hrana tudi 23 KORUZA Leto 2019 Kemično zatiranje problematična, zato je veliko raziskav usmerjenih v iskanje sprejemljivejših načinov zatiranja Kemično zatiranje koruznega hrošča pride v koruznega hrošča, tudi možnosti biotičnega poštev v primerih, ko obstaja večje tveganje za varstva. škodo na rastlinah (kadar se prideluje koruzo v monokulturi ali v zelo ozkem kolobarju). Med biotičnimi pripravki imajo trenutno v Evropi Koruznega hrošča je možno zatirati v stadiju ličink največji potencial entomopatogene ogorčice ali odraslih hroščev. Za zatiranje ličink koruznega (EPN), zlasti vrsta Heterorhabditis bacteriophora, hrošča se uporablja talni insekticid, ki se ga ki je v poljskih poskusih zmanjšala populacijo aplicira ob setvi koruze na globino od 5 do 8 cm, koruznega hrošča do 65 %, ter poleganje rastlin podobno kot za zatiranje strun. V Sloveniji je za ta do 60 %, kar je primerljivo s talnimi insekticidi. V namen registriran pripravek na osnovi aktivne prodaji so tudi že komercialni pripravki, eden snovi teflutrin (Force 1,5 G), v odmerku 90 g na takšnih je Dianem. Sredstvo se nanaša spomladi, 100 dolžinskih metrov ali 13 kg/ha. V raziskavah ob setvi koruze, neposredno v tla, na globino od 8 smo ugotovili, da ima kemično zatiranje ličink do 10 cm, ob zadostni količini vode (od 200 do koruznega hrošča približno enako učinkovitost 400 l/ha). kot uporaba biotičnega načina. Na Kmetijskem inštitutu Slovenije smo v triletni raziskavi, ki je potekala v letih 2016, 2017 in 2018, Možnosti kemičnega zatiranja odraslih osebkov primerjali učinkovitost različnih metod zatiranja koruznega hrošča so pri nas omejene. Za zatiranje ličink koruznega hrošča. Ugotovili smo, da je za teh osebkov koruznega hrošča so registrirani zatiranje ličink koruznega hrošča v koruzi uporaba pripravki na osnovi aktivne snovi deltametrin biotičnega pripravka na osnovi entompatogenih (Decis inDecis 2,5 EC). Aplikacija insekticidov v ogorčic vrste H. bacteriophora primerljiva z času zatiranja odraslih koruznih hroščev (konec uporabo kemičnega pripravka Force 1,5 G. julija oz. začetek avgusta) je zaradi same velikosti Vendar je za učinkovito delovanje biotičnega rastlin otežena. Ker je koruza v času leta odraslih pripravka na osnovi entomopatogenih ogorčic hroščev že visoka, ne moremo uporabiti navadnih pomembno, da so tla dovolj vlažna. Poleg tega je poljedelskih škropilnic. V tem času je aplikacija za aplikacijo sredstva potrebna tehnična mogoča le s posebnimi izvedbami strojev za prilagoditev sejalne opreme, ki hkrati z varstvo rastlin. Uporaba pršilnih topov in odlaganjem semena omogoča vnos vodne posebnih izvedb klasičnih škropilnic, ki suspenzije entomopatogenih ogorčic. Obstaja potrebujejo vozne poti v koruzi, ni praktična. tudi metoda zbeganja samcev s feromoni, t. i. Uporaba pršilnih topov je lahko tudi okoljsko uporaba sredstva CornProtect, ki pa jo je treba sporna, ker prihaja do večjega zanašanja izvajati na večjem območju. Praktične izkušnje s insekticida. Če je kemično zatiranje odraslih to metodo zatiranja koruznega hrošča pri nas hroščev potrebno, je najbolj praktična uporaba t. preučujejo na IHPS. Za učinkovito obvladovanje i. škropilnic – jahačev, posebnih izvedb škropilnic, koruznega hrošča bo potreben celovit pristop. ki se nahajajo nad višino koruze in imajo ozka Treba bo sočasno izvajati tehnološke ukrepe: kolesa, s katerimi se vozijo med dvema vrstama. kolobar, obdelavo tal, gnojenje, čas setve koruze, Vendar je takih škropilnic v Sloveniji le malo. izbiro hibridov, v kombinaciji z ukrepi biotičnega varstva rastlin (uporaba entomopatogenih ogorčic, metode zbeganja idr.). Biotično varstvo Raba insekticidov je iz okoljskih vidikov (vpliv na neciljne organizme) kot tudi s stališča izvedbe 24 KORUZA Leto 2019 zbeganja – uporaba pripravka CornProtect za zmanjšanje populacije koruznega hrošča na koruzi (sočasna uporaba na večjem območju). Slika 3. Prilagoditev sejalnice za dodajanje suspenza entomopatogenih ogorčic pri izvedbi poskusov Sklepi  Najučinkovitejši agrotehnični ukrep za obvladovanje koruznega hrošča je vsaj dvo- ali večletni kolobar, v katerem prekinemo zaporedno pridelovanje koruze.  Največ težav zaradi koruznega hrošča gre pričakovati na površinah, kjer zaradi različnih razlogov vsaj dvoletnega kolobarja ni možno zasnovati (npr. živinorejske kmetije z omejenimi površinami za pridelavo koruze in ozkim kolobarjem).  Za zatiranje ličink koruznega hrošča je možna uporaba granuliranih FFS, ki jih je treba vnesti v tla ob setvi koruze, z uporabo sejalnic z vgrajenimi dozatorji za mikrogranulate. Uporaba FFS za zatiranje odraslega hrošča zaradi višine koruze zahteva specialno škropilno tehniko.  Biotično varstvo je alternativa kemičnemu zatiranju, vendar zahteva več tehnološkega znanja in prilagoditev sejalne opreme.  Za učinkovito obvladovanje koruznega hrošča bo potreben celovit pristop. Treba bo sočasno izvajati več ukrepov: kolobar, obdelavo tal, čas setve koruze, izbiro hibridov koruze z močnejšim koreninskim sistemom, in preučiti možnosti biotičnega varstva (uporaba entomopatogenih ogorčic vrste Heterorhabditis bacteriophora za zatiranje ličink koruznega hrošča) ter druge metode z nizkim tveganjem, kot je npr. metoda 25 KORUZA Leto 2019 Kvarjenje koruzne silaže na zraku (gretje in plesnenje) Aleš KOLMANIČ, Jože VERBIČ Med težavami, s katerimi se pri krmljenju osnovi jo lahko delimo na dve skupini, in sicer na koruzne silaže srečujejo kmetovalci, je kvarjenje želene ter neželene mikroorganizme. Želene so na mestu odvzema iz silosa, v mešalni prikolici in mlečno-kislinske bakterije. Neželeni so na krmilni mizi. Povezano je s prisotnostjo zraka, mikroorganizmi, ki lahko povzročijo anaerobno točneje kisika. Zato ga imenujemo kvarjenje na kvarjenje (npr. klostridiji) ali aerobno kvarjenje zraku ali pa tudi aerobno kvarjenje. Pri tem gre silaže (npr. kvasovke, bacili in plesni). Mnogi od najpogosteje za gretje in plesnenje, ki jo teh škodljivih organizmov povzročajo izgube povzročajo plesni, kvasovke in tudi nekatere energije in razkroj beljakovin, zmanjšujejo krmno bakterije. Ob kvarjenju silaže lahko plesni tvorijo vrednost silaže in imajo lahko tudi škodljiv učinek tudi nekatere mikotoksine. Gospodarska škoda na zdravje živali, kakovost mleka ali oboje. zaradi plesnive silaže ni zanemarljiva in obsega tako škodo, povzročeno zaradi zmanjšanja Osnovni pogoji za razvoj plesni v silaži so: energijske vrednosti ali celo propada silaže, kot - prisotnost plesni (na rastlinah za siliranje ali tudi škodo, povzročeno zaradi slabših rezultatov na stenah silosa), reje živali in morebitnih zdravstvenih težav ob - prisotnosti kisika, uživanju take krme. Ob vsem tem se le redki - dostopnost do vode, zavedajo dejanskih količin silaže, ki jih zavržemo - dostopnost do hrane, zaradi kvarjenja. Izgube se pogosto gibljejo med - primerna temperatura. 10 in 20 odstotki silažne mase, narastejo pa lahko tudi preko tretjine. Ob tem se moramo Dodatni pogoj je pH-vrednost silaže: višja kot je, zavedati, da ne gre le za izgubo zaradi zavržene lažje se razvija večina plesni. silaže, energija se izgublja tudi s toploto, ki Na dostopnost hrane za mikroorganizme v silaži nastaja med kvarjenjem. Gospodarsko škodo, ki lahko deloma vplivamo z izbiro hibrida, nastaja pri tem, bi lahko bistveno zmanjšali s vsebnostjo sušine v krmi za siliranje in z primernimi ukrepi. usmerjanjem fermentacije. Pomembneje pa lahko na aerobno obstojnost silaže vplivamo s pravilnim tlačenjem in zapiranjem silaže. Z Zakaj prihaja do plesnive silaž? ustreznim tlačenjem namreč zmanjšamo prepustnost silaže za zrak. Če je silaža slabo Kvarjenje silaže na zraku je najpogosteje potlačena, se po odprtju silosa težko izognemo posledica napak pri tlačenju in pokrivanju silaže prodiranju zraka v globlje plasti silaže, s tem pa se ter premajhnih dnevnih odvzemov silaže iz silosa. poveča zmožnost razvoja kvasovk in plesni. Do kvarjenja lahko pride, če silos po siliranju prehitro odpremo. Za kvarjenje so najbolj Najpogostejše plesni, ki povzročajo plesnenje dovzetne najkakovostnejše silaže, ki ne vsebujejo silaže, so Penicillium roqueforti, Aspergillus maslene kisline, vsebujejo malo ocetne kisline in fumigatus in Monascus ruber. Občasno se lahko veliko mlečne kisline ter nepovretih sladkorjev. pojavijo tudi plesni iz rodov Fusarium, Mucor, Byssochlamys, Absidia, Arthrinium, Geotrichum, Silažna mikroflora ima ključno vlogo pri Scopulariopsis in Trichoderma. Razlikujemo jih fermentaciji in obstojnosti silaže na zraku. V 26 KORUZA Leto 2019 lahko po barvi micelija, a za točno določanje vrste PR-toksin zavirajo delovanje vampovih plesni so potrebne laboratorijske analize. mikroorganizmov. Ob tem se lahko poveča občutljivost živali za druge mikotoksine, npr. za Barva silaže, v kateri se je razvil P. roqueforti, je mikotoksine, ki se razvijejo na koruzi že med večinoma zeleno-modra. Če se razvije A. rastjo in so za prežvekovalce na splošno manj fumigatus, so plesniva mesta večinoma rumeno- škodljivi. Znamenja zaužitja prevelikih količin zelena, če se je razvil M. ruber, pa temno rdeča, plesnive krme so zmanjšano zauživanje krme in obdana z belim robom. Spore navedenih plesni so vnetja vampove sluznice ter posledice tega prisotne v okolju in se pogosto zanesejo na (zmanjšana prireja mleka, zmanjšani prirasti, rastline že med rastjo. S siliranjem jih ne uničimo, povečana pojavnost ketoz, negativna energijska ampak se v silaži ohranijo in čakajo na ustrezne bilanca in njene posledice, slabša imunska razmere za razvoj. Med omenjenimi plesnimi se v sposobnost živali). silažah najpogosteje pojavljata P. roqueforti in M. ruber. Penicillium roqueforti V koruzni silaži je plesen razpoznavna po svojem zeleno-modro obarvanem miceliju. Za to plesen je značilno, da je zelo dobro prilagojena različnim razmeram. V primerjavi z ostalimi plesnimi se lahko razvija tudi pri majhnih koncentracijah kisika in v silaži z nizkimi pH- vrednostmi. Razvija se lahko tudi pri nižjih temperaturah, ob prisotnosti večjih količin hlapnih maščobnih kislin in pri različnih vsebnostih sušine. Zato je Slika 1. Znamenja plesni Penicillium roqueforti v najpogostejša plesen silaž. Plesen tvori kolonije, koruzni silaži ki jih opazimo kot zbite kepe, na sredini obarvane zeleno-modro. Kolonije najpogosteje opazimo v območju od 20 do 80 cm pod vrhom silažnega Kako zmanjšati plesnenje silaže? kupa. Pojavnost teh plesni se razlikuje med pridelovalnimi leti in je pogostejša takrat, ko vsebuje silaža več nepovretih sladkorjev. Izbira hibrida in spravilo Plesni P. roqueforti lahko tvorijo mikotoksine rokefortin C, citrinin, mikofenolno kislino, patulin, Za kvarjenje je najbolj dovzetna silaža, v kateri penicilinsko kislino in PR-toksin. Patulin in ostane po siliranju veliko nepovretih sladkorjev. rokefortin C sta nevrotoksina, pri katerih lahko To so sladkorji, ki se med vrenjem niso porabili, in govedo ob zauživanju večjih količin kaže klinične jih kvasovke ter plesni uporabijo za rast. Večina znake mišične oslabelosti in pomanjkanja hibridov, ki jih pridelujemo za silažo, ima močno koordinacije. Kljub temu pa je koncentracija izraženo lastnost dolgozelenosti (ang. stay green). omenjenih mikotoksinov navadno precej majhna Pri silaži iz teh hibridov lahko pričakujemo in so neposredni nevrotoksični učinki malo nekoliko pogostejše težave s kvarjenjem na zraku. verjetni. Pogostejše posledice njihovega Razlog za povečane vsebnosti sladkorjev v teh zauživanja so njihovi učinki na floro in favno v hibridih je v spremenjenem poteku fotosinteze in vampu. Mikofenolna kislina, penicilinska kislina in v kopičenju sladkorjev v koruznici. Za hibride brez 27 KORUZA Leto 2019 izražene dolgozelenosti je značilno, da v fazi vegetativnega razvoja v steblih kopičijo velike količine sladkorjev, jih nato med dozorevanjem premeščajo v storže in jih tam skladiščijo v obliki škroba v zrnju. Zato se vsebnost sladkorjev v rastlini razmeroma hitro zmanjša in je, pri priporočeni zrelosti za siliranje, majhna. Pri MLEČNA dolgozelenih hibridih poteka vzporedno s ČRTA premeščanjem sladkorjev iz stebel v storže tudi intenzivna fotosinteza. Zato vsebujejo rastline pri priporočeni zrelosti za siliranje še precej sladkorjev v listih in steblih. Silaža iz hibridov stay-green je zato predvidoma kakovostnejša Slika 2. Koruzo siliramo, ko je mlečna črta na (boljša energijska vrednost, boljša kislinska položaju od ¼ do ½, izjemoma do ¾ (¾ zrna sestava), a žal bolj občutljiva za kvarjenje na temno rumene barve). zraku. Pri siliranju teh hibridov moramo biti še posebej pozorni na morebitne napake pri pripravi Silaža iz premalo zrele koruze ima neprijeten vonj in krmljenju silaže. Vseeno pa priporočamo setev in slabo energijsko vrednost, živali pa jo nerade dolgozelenih hibridov, saj imajo številne uživajo. Na kmetijah najdemo razmeroma malo prednosti, kot že omenjeno boljšo hranilno tovrstne silaže in na splošno lahko trdimo, da s vrednost in zmanjšano nevarnost za onesnaženje tem v Sloveniji nimamo težav. Bistveno pogosteje z mikotoksini v času rasti. Zavedati se moramo, siliramo prezrelo koruzo. Raziskave kažejo, da je da je iz dolgozelenih hibridov težje pripraviti lahko tudi koruza s sušino nad 400 g na kg obstojno silažo kot iz navadnih hibridov. obstojna na zraku, če jo le uspemo primerno potlačiti. Za tlačenje zrelejše koruze pa Zrelost koruze za siliranje sodi med potrebujemo težjo mehanizacijo. najpomembnejše dejavnike, ki vplivajo na kakovost koruzne silaže. Vpliva tako na hranilno 600 vrednost koruze za siliranje kot na lastnosti i 500 zu rezanice za tlačenje in potek vrenja. Koruza je rok ) gk 400 v / primerna za siliranje v voščeni zrelosti, ko vsebuje e g n ( i š ejn 300 u 300–350 g sušine na kg. Hibride z močno izraženo s a t ri s li o s dolgozelenostjo lahko siliramo tudi nekoliko 200 nb a e z sV kasneje (do vsebnosti sušine 400 g na kg), če je 100 koruza zdrava. 0 0 20 40 60 80 100 120 Položaj mlečne črte (%) Slika 3. Povezava med položajem mlečne črte in vsebnostjo sušine v koruzi za siliranje. Podatki kažejo, da je koruza primerna za siliranje, ko je položaj mlečne črte od 1/4 do 1/2 zrna 28 KORUZA Leto 2019 Pravočasna žetev je še posebej pomembna, če koruzo poškoduje toča ali če je zaradi neugodnih vremenskih razmer razvoj fuzarijskih plesni obsežnejši kot sicer. V tem primeru z žetvijo poškodovane koruze čakamo do zgodnje voščene zrelosti, ko vsebuje koruza vsaj 300 g sušine na kg. Čakanje do pozne voščene zrelosti v tem primeru ni priporočljivo. Monascus ruber Plesnenje koruzne silaže pogosto povzroča M. Slika 4. Znamenja plesni Monascus ruber v ruber. V koruzni silaži je ta plesen zlahka koruzni silaži razpoznavna zaradi svoje izrazite rdeče barve, ki je na robovih prekinjena z belim micelijem. Omeniti velja, da je v travni silaži ta plesen bele Tlačenje in zapiranje silaže barve. Občasno prihaja do zamenjav s fuzarijskimi plesnimi silaže, ki pa so v naših razmerah manj Za zmanjšanje vstopa in širjenja zraka v silažo sta pogoste kot M. ruber. Ker ima nekoliko večje pomembna dobro tlačenje in pravilno zapiranje potrebe po kisiku kot Penicillium roqueforti, (pokrivanje) silaže. Predpogoj za uspešno tlačenje prisotnost te plesni nakazuje na morebitne sta ustrezna vsebnost sušine v koruznih rastlinah napake pri siliranju (preslabo tlačenje, slabo in dovolj kratka rezanica. Ko je silaža zaprta, se zapiranje), previsoko pH-vrednost silaže ali kisik v zelo kratkem času porabi in razmnoževati premajhen dnevni odvzem silaže iz silosa. Tudi te se začnejo anaerobne bakterije, med katerimi so plesni tvorijo kolonije, ki se jih opazi kot zbite najpomembnejše mlečno-kislinske bakterije. Te grude silaže s temno rdečim micelijem na sredini. tvorijo iz sladkorjev mlečno kislino, ta pa krmo Plesni se pogosteje pojavljajo na mestih, ki so skisa, s čimer je preprečeno delovanje škodljivih izpostavljena kisiku, to je na mestu odvzema in od anaerobnih mikroorganizmov. Tlačenje je 20 do 80 cm pod vrhom silažnega kupa. najpomembnejši postopek pri siliranju koruze. Tlačenju koruzne rezanice pogosto namenimo Tudi M. ruber lahko tvori mikotoksine. Med njimi premalo pozornosti in časa. Med pogostimi so pomembnejši monakolin K (raziskave o napakami je tudi uporaba prelahkih strojev za toksičnosti za govedo so nedosledne), citrinin in tlačenje. Ker s tlačenjem zmanjšamo prostornino mikofenolna kislina, ki vpliva negativno na praznih prostorov med delci silaže, s tem tudi imunski sistem. zmanjšamo propustnost silažnega kupa za zrak in prodiranje zraka v silažo, ko jo odpremo in krmimo. Gostota silaže bi morala biti vsaj 225 kg sušine na m3, pri bolj zreli silaži še več. To pa lahko dosežemo samo z dovolj težkimi stroji. Traktorji pod 5 t skupne mase so prelahki za doseganje primerne potlačenosti. Tudi dolžina rezi in vsebnost sušine v koruzi za siliranje sta tesno povezana s potlačenostjo silaže. Predolga rezanica in rezanica s preveliko vsebnostjo sušine se slabše tlačita. Po opravilu je treba krmo pokriti 29 KORUZA Leto 2019 z ustrezno folijo. Pri tem ni odveč opozorilo, da krma ponovno v stik z zrakom, za obstojnost na bosta folija slabe kakovosti ali celo poškodovana zraku pa je pomembna tudi vsebnost ocetne folija omogočili prodor zraka v silažo in s tem rast kisline. Ta kislina je šibka, zelo močno zavira plesni. razvoj plesni in kvasovk. Kljub temu da jo enterobakterije lahko tvorijo že v zgodnjih fazah Za tlačenje silaže velja naslednje: vrenja, pa se ocetna kislina v večji količini tvori - potlačiti je treba vsako plast krme posebej, kasneje kot mlečna kislina. Zato je čas vrenja zelo plasti ne smejo biti debelejše od 20 do 30 cm; pomemben za obstojnost silaže na zraku. Silaža, - traktor za tlačenje mora biti čim težji, po ki jih prehitro odpremo, je bolj dovzetna za možnosti nad 5 ton; kvarjenje. Pomembno je, da imajo - pnevmatike na traktorjih za tlačenje morajo heterofermentativne mlečnokislinske bakterije biti čim ožje; dovolj časa, da fermentirajo sladkorje, pa tudi del - priporočeni tlak v pnevmatikah za tlačenje mlečne kisline v ocetno kislino. Minimalna silaže naj znaša vsaj 2,5 bara; priporočena doba od siliranja do začetka - med polnjenjem silosa naj bo zaradi lažjega krmljenja je zato od 4 do 6 tednov. Prej kot po 4 tlačenja krma ob stranskih stenah nasuta tednih lahko odpremo silose le v primeru zelo nekoliko višje kot v sredini – šele pred velikih dnevnih odvzemov silaže. zaključkom polnjenja oblikujemo kup z Odvzem silaže iz silosa najvišjo točko na sredini. Največ težav s plesnenjem silaže se pojavlja po Tlačenje silaže mora potekati neprekinjeno, od odprtju silaže. Ker je zgornji del silaže navadno začetka do konca polnjenja silosa. Pomembno je, slabše potlačen, se plesni najpogosteje pojavljajo da kup na vrhu še posebej dobro potlačimo, v območju od 20 do 80 cm pod vrhom silažnega pretiravati pa ne kaže, saj z dodatnim tlačenjem kupa. Če bi silažo odkopali, bi videli, da je zgornjih plasti ne dosežemo spodnjih plasti v plesniva do globine približno enega metra pred silosu. To dejstvo je še posebej pomembno za odvzemno ploskvijo. Vzrok za razvoj plesni je siliranje z velikimi samohodnimi kombajni, kjer zrak, ki se širi v notranjost silaže po praznem pogosto zmanjkuje časa za sprotno tlačenje. Če prostoru, med delci krme. Pri slabše potlačeni silaže ne potlačimo sproti, tudi tlačenje po silaži se zrak širi hitreje in globlje kot pri dobro zaključku siliranja ne bo bistveno izboljšalo potlačeni silaži. Pri silaži, ki vsebuje manj ocetne potlačenosti in s tem obstojnosti silaže v silosu. kisline, se kvarjenje začne prej in intenzivneje. Kvarjenje silaže pri odvzemu iz silosa je Obdobje vrenja (fermentacije) silaže predvsem posledica premajhnega dnevnega Ko je silaža neprepustno zaprta, se prične vrenje. odvzema silaže iz silosa. Pri dovolj velikem Najprej se porabi preostali kisik, ki je zajet v odvzemu lahko prehitimo kvarne procese. Za prostoru med delci krme, nato pa se pričnejo zmanjšanje težav s plesnenijo bi moral dnevni množiti bakterije, ki za svoje delovanje ne odvzem pri koruzni silaži pozimi znašati vsaj 20 potrebujejo kisika. Med temi so najpomembnejše cm, poleti pa 35 cm. Iz raziskave odvzema na mlečnokislinske bakterije, ki za rast porabljajo manjših slovenskih kmetijah vemo, da je v sladkor, pri tem pa tvorijo mlečno kislino. Ko se številnih silosih dnevni odvzem pod 10 cm. Pri zaradi mlečne kisline pH-vrednost silaže dovolj tako majhnem dnevnem odvzemu je kvarjenje zniža, se preneha tudi delovanje mlečnokislinskih zelo težko obvladovati. V tem primeru je bakterij in silaža je konzervirana vse dokler so pravilno tlačenje in pokrivanje silosa še zagotovljene anaerobne razmere (pomeni, da v pomembnejše kot sicer. Zelo pomembno je tudi, silažo ne prodira zrak). Ko silos odpremo, pride 30 KORUZA Leto 2019 da z odpiranjem silosa počakamo, da vrenje dobro izkazali dodatki, ki vsebujejo poteče do konca. mlečnokislinske bakterije vrste Lactobacillus buchneri. Te bakterije pretvarjajo mlečno kislino Kvarjenje silaže na zraku delimo v več faz. V prvi v ocetno kislino in 1,2-propandiol. Ocetna kislina fazi kvasovke in nekatere bakterije porabljajo zavira rast mikroorganizmov, ki povzročajo nepovrete sladkorje in organske kisline. Pri tem kvarjenje (kvasovke in plesni). Ker te bakterije se zvišata pH-vrednost in temperatura silaže. porabljajo tudi sladkorje, se obenem zmanjša Višja temperatura in pH-vrednost omogočita vsebnost nepovretih sladkorjev, s tem pa tudi drugo fazo kvarjenja, kjer se razvijajo številni konkurenčnost škodljivih mikroorganizmov, mikroorganizmi (npr. bakterije iz rodu Bacillus). Ti predvsem kvasovk. še intenzivneje razgrajujejo organsko snov in zato nastaja toplota oz. se silaža še občutneje greje. To Obstajajo tudi sredstva, ki se jih lahko uporablja še pospešuje kvarjenje. Fazo hitro prepoznamo, za preprečevanje aerobnega kvarjenja silaže na ker je silaža zelo topla na dotik. V zadnji fazi se mestu odvzema iz silosa. Na veliko kmetijah se začnejo razvijati predvsem plesni, ki za svojo rast aerobno kvarjenje pojavlja občasno, predvsem izkoriščajo tudi energijo kompleksnejših jeseni, ko je vreme še toplo. Za preprečevanje organskih snovi, kot je celuloza. V tej fazi se v gretja se pogosto svetuje tretiranje s propionsko silaži pojavijo vidne kolonije plesni. kislino ali natrijevim propionatom, učinkovite pa so tudi nekatere druge soli organskih in Uporaba dodatkov za preprečevanje anorganskih kislin. V Sloveniji ne izvajamo kvarjenja silaže na zraku uradnega preskušanja silirnih dodatkov. Informacije o delovanju nekaterih komercialnih Premalo pozornosti v praksi namenjamo uporabi pripravkov so na voljo predvsem v tuji strokovni silirnih dodatkov. Na kmetijah, kjer imajo zaradi literaturi, najobsežnejšo zbirko podatkov o majhnega odvzema silaže iz silosa pogosto težave učinkovitosti silirnih dodatkov pa vodi Nemška s kvarjenjem silaže, bi bilo smiselno koruzo silirati kmetijska družba (DLG) (povezava: z učinkovitimi silirnimi dodatki. Za preprečevanje http://www.guetezeichen.de/cgi- kvarjenja silaže na zraku so se v raziskavah bin/gz_silier.cgi?sort=Firma). 31 KORUZA Leto 2019 Pridelava koruze in mikotoksini Aleš KOLMANIČ, Jože VERBIČ Koruza je med rastjo izpostavljena različnim poznamo. Slabo so poznane tudi meje škodljivosti abiotskim in biotskim dejavnikom. Med v primeru, ko je v krmi več mikotoksinov hkrati. pomembnejšimi boleznimi koruze so v naših Za približno 30 mikotoksinov vemo, da lahko razmerah glivične okužbe storžev in stebel z povzročajo pomembnejše zastrupitve oz. glivami iz rodu Fusarium, med siliranjem se lahko mikotoksikoze. Od tega se intenzivneje razmnožijo predvsem plesni iz rodu Penicilium, ukvarjamo samo s približno ducatom. V naših med skladiščenjem koruznega zrnja pa plesni iz razmerah se pri koruzi pogosteje pojavljajo rodu Aspergillus. Ob tem lahko glive tvorijo tudi deoksinivalenol, zeralenon in fumonizin, ki jih mikotoksine, ki lahko negativno vplivajo na tvorijo fuzarijske glive. Občasno se ob napakah zdravje ljudi in živali. V hrano pridejo pri sušenju in skladiščenju zrnja tvorijo tudi neposredno, pa tudi posredno, prek z mikotoksini aflatoksini in ohratoksini. onesnažene krme. Ukrepi za preprečevanje preseženih vsebnosti mikotoksinov v živilih in Mikotoksini lahko ob zauživanju povzročijo razne krmi iz koruze temeljijo na preventivnih ukrepih v zdravstvene težave. Odvisno od vrste, količine in času priprave zemljišč za setev, v času rasti, trajanja vnosa, lahko povzročajo zmanjšanje spravila in skladiščenja. ješčnosti, slabše počutje, vnetja, reprodukcijske motnje, upočasnitev rasti, zmanjšanje prireje Kaj so mikotoksini? mleka, slabšanje odpornosti živali, slabšanje kakovosti mleka (npr. povečana vsebnost So razmeroma majhne molekule naravnih somatskih celic), odpovedi notranjih organov, toksičnih snovi, ki nastanejo kot sekundarni krvavenje, pojav raka in v skrajnem primeru tudi metaboliti pri presnovi gliv. Beseda je izpeljanka smrt. iz grške besede μύκης ( mykes, mukos), ki pomeni 'glive' in latinske besede toxicum, ki pomeni Zakaj nastanejo? 'strup'. Mikotoksini so posledica nekaterih glivičnih okužb V hrani in krmi so mikotoksini nezaželeni, ker: rastlin ali pridelkov na polju, med skladiščenjem - lahko povzročijo zdravstvene težave pri ali med predelavo. Za njihov nastanek morata biti ljudeh in živalih, izpolnjena dva pogoja: okoljske razmere za - so večinoma kemično stabilni, odporni na okužbe z glivami in njihov razvoj ter dražljaj glivi, termično obdelavo, na razgradne encime, da tvori toksine. Večinoma je ta dražljaj kisline, baze itd. ter jih težko deaktiviramo. oksidativni stres, ki ga doživi gliva med razvojem. Oksidativni stres lahko povzročajo: Mikotoksini so tudi kazalnik rasti gliv, s čimer - konkurenca z drugimi mikroorganizmi v kažejo na morebitno škodo zaradi zmanjšanja tekmovanju za življenjske vire, količine in kakovosti pridelka. - obramba rastline proti glivam, - posledica drugih vrst stresa, s katerimi se Raziskovalci so uspeli določiti 300–400 soočajo glive med rastjo (subletalni odmerki mikotoksinov. Posledic večine od njih še ne fungicidov, nepravilno sušenje itd.), 32 KORUZA Leto 2019 - različni tipi stresa za rastlino (suša, toča, lom, povečujejo tveganje za primarne okužbe. Prav pomanjkljiva prehrana rastlin, prevelika tako mokra in topla jesen povečuje naknadne gostota, zapleveljenost …). okužbe, ko se konidiji in tudi askospore razvijejo na rastlini. Gliva lahko vstopa v storž preko dveh Okoljske razmere so v prvi vrsti tiste, ki določajo, poti. Prva pot je infekcija v času cvetenja preko katera gliva bo prevladovala v nekem okolju, svile. Konidiji ali askospore pristanejo in kalijo na kakšno bo njeno preživetje in kakšen njen svili in preko nje vstopajo v storž z micelijem, ki potencial za tvorbo mikotoksinov. Glive, ki tvorijo raste po svili. Druga pot je skozi rane v ličju, ki fuzarijske mikotoksine, so razširjene skoraj po lahko nastanejo zaradi insektov, ptic ali toče ali vsem svetu. Za večino velja, da najbolje uspevajo pa zaradi morfoloških značilnosti koruze, ko se v krajih s toplo in vlažno klimo. Obstajajo pa tudi ličje prehitro razpre. izjeme, ko uspevajo v izredno vročih ali mrzlih območjih ter v območjih, kjer skoraj ni vlage. Kateri mikotoksini se najpogosteje Tako npr. Fusarium graminearum najbolje uspeva na območjih zmerno toplega podnebja (25 °C, 88- pojavljajo v koruzi za siliranje in v % vlažnost zraka), F. culmorum pa v rahlo koruznem zrnju? hladnejših, severnejših delih sveta (21 °C, 87-% vlažnost zraka). Fuzarijske glive lahko tvorijo vrsto mikotoksinov, ki jih delimo v več skupin. Med Fuzarijske glive so v naših razmerah najpomembnejšimi so trihoteceni. Poznamo najpogostejše tvorke mikotoksinov pri koruzi na približno 180 trihotecenskih toksinov. Od teh sta polju. Koruzo lahko okužuje več vrst fuzarijskih v naših razmerah najpogostejša deoksinivalenol gliv, ki so sposobne tvoriti različne mikotoksine. (DON) in nivalenol (NIV). DON in NIV sodita med Med najpomembnejše okuževalke spadata F. manj strupene mikotoksine, a se pogosto graminearum in F. culmorum, ki tvorita pojavljata v večjih vsebnostih ter na mnogih trihotecenske mikotoksine in zearalenon pa tudi rastlinskih vrstah oz. v njihovih pridelkih. Zato je F. verticillioides in F. proliferatum, ki sta sposobni tudi tveganje za kronično izpostavljenost DON in tvoriti fumonizine. NIV večje kot pri drugih mikotoksinih. Najpomembnejši tvorki DON in NIV sta glivi F. Fuzarijske glive lahko okužujejo skoraj vse dele graminearum ter F. culmorum. Imata razmeroma koruze, prisotne so lahko na koreninah, steblih in široko temperaturno območje, najbolj pa jima storžih. Okužbe korenin se pokažejo ob kalitvi in ugaja toplo in vlažno vreme. Okužita lahko vzniku in zaradi tega lahko rastlinica propade. Za praktično vse dele rastline, od korenin do storžev. zmanjšanje škode je priporočena uporaba certificiranega, zdravega in tudi razkuženega semena. Najpogosteje pa se okužbe pokažejo na storžih in na steblih, zaradi česar se zmanjša pridelek in poslabša kakovost. Do okužb storžev lahko prihaja med metličenjem in svilanjem ter med dozorevanjem koruze. Okužbe se lahko vršijo tako s konidiji kot z askosporami, ki se tvorijo na žetvenih ostankih predhodnih posevkov ali na samosevcih. Padavine in veter v času metličenja bistveno 33 KORUZA Leto 2019 Mikotoksin zearalenon lahko tvori večje število vrst fuzarijskih gliv. Najpomembnejša tvorca sta glivi F. graminearum ter F. culmorum. Zearalenon je po zgradbi podoben 17 β-estradiolu, glavnemu hormonu ženskih jajčnikov. Zearalenon ima estrogeno delovanje, ki se pri kravah kaže v tihih pojatvah, slabši plodnosti, vaginalnih izcedkih in zvrgavanjih. Pri telicah se simptomi kažejo tudi v predčasnem povečanju vimena. Posledice zearalenona v krmi se kažejo tudi v zmanjšanju mlečnosti in driski. Vampovi mikroorganizmi Slika 1. Fuzarijske glive na koruznem storžu imajo pri pogojevanju škodljivosti zearalenona dvojno vlogo. V velikem obsegu ga pretvorijo v α- Fuzarijske glive, kot sta npr. glivi F. verticillioides in β-zearalenol. Zearalenol se v vezani obliki hitro in F. proliferatum, lahko tvorijo tudi fumonizine. izloči iz telesa, najdemo ga v blatu in urinu. To je Glive imajo široko optimalno temperaturno ugodno. Na drugi strani pa ima α-zearalenol območje za tvorbo fumonizinov (15–30 °C). precej močnejši estrogeni učinek od zearalenona, Okužbe z glivami se pomembneje povečajo zaradi kar je neugodno. poškodb rastlin (npr. zaradi škodljivcev ali toče), ki omogočijo glivam lažji vstop. Za razvoj teh gliv Aflatoksini so kancerogeni in zato sodijo med je optimalno toplo in suho vreme, ki ga občasno najnevarnejše mikotoksine pri pridelavi koruze. prekinja deževje. Fumonizini sodijo med bolj Tvorijo jih glive Aspergillus flavus, A. parasiticus, problematične mikotoksine in lahko povzročajo A. nomius itd. Glive za okužbe na poljih širok spekter zdravstvenih težav. So zelo obstojni, potrebujejo zelo vroče in suho vreme s vampovi mikroorganizmi jih ne razgrajujejo. Kljub temperaturami nad 30 °C med cvetenjem koruze temu velja, da so prežvekovalci manj občutljivi na in dozorevanjem zrnja. Tudi poškodbe rastlin fumonizine kot neprežvekovalci. Fumonizini se zaradi škodljivcev ali toče oz. poškodbe zrnja ob razmeroma hitro izločijo iz telesa. Najdemo jih žetvi ali sušenju povečajo okužbe, ker omogočijo predvsem v izločenem blatu. glivam lažji vstop. A navadno se plesni iz rodu Aspergillus v naših razmerah na polju še ne razmnožijo toliko, da bi tvorile presežne vsebnosti aflatoksinov. Največje tveganje predstavlja razvoj gliv po žetvi zrnja. Pri tem je pomembna vlaga zrnja in čas, ko tako zrnje čaka na sušenje. Vlaga zrnja, ki znaša nad 15 %, povečuje tveganje za pojav aflatoksinov. Akutna zastrupitev z aflatoksini povzroča močne poškodbe jeter, ki lahko privedejo do krvavitev. Zastrupitev se lahko konča s poginom. Kronične zastrupitve se kažejo v zavračanju krme, počasnejši rasti, manjši mlečnosti in apatičnosti. Slika 2. Fuzarijske glive na steblu koruze (micelij Dlaka postane groba in izgubi lesk. Posledice bele in roza barve) zastrupitev se kažejo tudi v nenormalnem pojatvenem ciklusu in zvrgavanjih. Poleg tega aflatoksini zmanjšujejo imunsko odpornost živali. 34 KORUZA Leto 2019 Aflatoksini v krmi lahko posredno, prek mleka, prejemajo majhne ali zmerne količine močne škodujejo tudi ljudem. V krmi navadno najdemo krme. aflatoksin B1. Ta se hitro resorbira in se v jetrih pretvori v aflatoksin M1, ki se izloča z urinom in Kako zmanjšati vsebnosti mlekom. Aflatoksini so med najmočnejšimi naravnimi rakotvornimi snovmi. mikotoksinov v krmi in živilih? Zmanjševanje onesnaženja koruze z mikotoksini zahteva ukrepanje v času celotnega pridelovalnega ciklusa koruze. Z enim samim ukrepom tveganja navadno ne moremo preprečiti. Preprečevanje glivičnih okužb na njivi je cenovno najučinkovitejša metoda. Sestoji iz različnih ukrepov, kot so uporaba razkuženega semena, kolobarjenje, ustrezna obdelava tal, ustrezna oskrba rastlin s hranili, optimalni čas setve, kemično ter biotično varstvo rastlin, izbor odpornih hibridov ter pravilno spravilo/žetev. Neposredno varstvo koruze z uporabo fungicidov med rastno dobo zaradi višine rastlin skoraj ni Slika 3. Olivno zeleni micelij glive Aspergillus mogoče. Tveganje za nastanek mikotoksinov pa flavus na koruznem storžu lahko zelo učinkovito zmanjšujemo tudi s postopki po žetvi in med skladiščenjem zrnja. Ohratoksini so skupina mikotoksinov, ki jih večinoma tvorita glivi Aspergillus ochraceus in Zmanjševanje onesnaženj s fuzarijskimi Penicillium verrucosum. Te glive prištevamo k skladiščnim plesnim, a so v ugodnih razmerah mikotoksini sposobne tvoriti toksine tudi na polju. Do okužb z glivami pogosteje pride proti koncu rastne dobe, Izbor hibrida najpogosteje pa med spravilom in skladiščenjem Med najpomembnejšimi ukrepi za obvladovanje zrnja. Za preprečevanje onesnaženosti zrnja z fuzarioz je pravilni izbor hibridov. Ta vpliva tako ohratoksini je pomembno sušenje zrnja. Vlaga pri na ekonomičnost pridelovanja kot tudi na dolgotrajnem skladiščenju mora znašati manj kot tveganje glede vsebnosti mikotoksinov. Hibridi se 12 %. Optimalne razmere za razvoj A. Ochraceus po dovzetnosti za okužbe s fuzarijskimi glivami se gibljejo med 30 in 35 °C, za razvoj P. med seboj zelo razlikujejo. Na dovzetnost hibrida Verrucosum pa od 15 do 25 °C. Te plesni najbolje na okužbe vplivajo tako morfološke kot fenološke uspevajo pri vlažnosti zrnja nad 17 %. značilnosti, v manjšem obsegu pa tudi Prežvekovalci so za ohratoksine precej manj neposredna genetska odpornost. V primerjavi z občutljivi kot neprežvekovalci. Za to so zaslužni zgodnejšimi hibridi (FAO 300–350), lahko izbira vampovi mikroorganizmi, ki razgrajujejo hibridov poznih zrelostnih razredov (> FAO 400) ohratoksin A v manj aktivno obliko, ohratoksin α. bistveno poveča tveganje za onesnaženost Pri obrokih z velikim deležem močne krme se koruznega zrnja z mikotoksini. razgradnja ohratoksinov v vampu upočasni, hitrost resorpcije pa se poveča. To pomeni, da so Manjše vsebnosti fuzarijskih mikotoksinov živali, ki dobijo v obrokih zelo veliko močne krme, opažamo pri hibridih, ki: bolj izpostavljene ohratoksinom kot živali, ki 35 KORUZA Leto 2019 - so zgodnejši (cvetijo izven časa izpusta spor, Kolobarjenje vegetacijo zaključijo prej in omogočijo Gre za preprost ukrep, ki deluje na principu zgodnejšo spravilo), izmenjave poljščin, na katerih se ne razvijajo - imajo dobro izraženo lastnost dolgozelenosti enake bolezni. V Sloveniji v kolobarju (ang. stay green), prevladujejo žita. Pšenici pogosto sledi koruza in - storže nastavljajo višje, obratno. S stališča okužb s fuzarijskimi glivami je - imajo sinhrono metličenje in svilanje, ta kolobar zelo neugoden, ker gre za sorodne - imajo v času metličenja in polnjenja zrnja ličje vrste, ki jih okužujejo podobne vrste fuzarijskih močno zaprto, gliv. - pri dozorevanju obračajo storže navzdol, - imajo pri dozorevanju razprto ličje, Škodljivi organizmi - imajo večji delež lignina v steblu. Pomemben dejavnik pri okužbah s fuzarijskimi - Manj okužb z fuzarijskimi glivami je opaziti pri glivami je tudi napad koruzne vešče ( Ostrinia hibridih, ki so odpornejši na ostale glivične nubilalis), pomembnega škodljivca stoječe bolezni. koruze. Ličinke koruzne vešče z izvrtavanjem storžev in stebel poškodujejo tkiva, s tem pa je Obdelava tal in zadelovanje rastlinskih ostankov olajšan vstop glivam. Mnoge raziskave so potrdile Fuzarijske plesni na polju preživijo in prezimijo na povezavo med poškodbami koruze zaradi koruzne rastlinskih ostankih ter na zrnju, ki je bilo vešče in vsebnostjo različnih mikotoksinov v izgubljeno med spravilom. Rastlinski ostanki so koruzni rastlini. Izvajanje ukrepov drobljenja med najpomembnejšimi viri okužb v naslednjem koruznice in s tem preprečevanja razvoja koruzne letu. Z ostranitvijo teh virov lahko zmanjšamo vešče lahko znatno zmanjša vsebnosti fuzarijskih potencial za okužbe. Enostaven ukrep za mikotoksinov v koruzi. zmanjšanje okužb je zaoravanje žetvenih ostankov. Učinek je sorazmeren z globino oranja. Spravilo in sušenje S tem ko glive zaorjemo globoko v tla, v Zgodnejši hibridi vsebujejo večinoma manj naslednjem letu onemogočimo sporam, da bi mikotoksinov kot pozni hibridi. Vsebnosti okužile rastline. Učinkovitost zaoravanja žetvenih mikotoksinov se med zorenjem praviloma ostankov je bila potrjena s številnimi poskusi. povečujejo: dalj časa kot je koruza na polju, večje Zaoravanje žetvenih ostankov pa ima tudi so pričakovane vsebnosti fuzarijskih slabosti. Gre za časovno zamudno in energijsko mikotoksinov. Zaradi zgodnejše žetve so potratno opravilo, s katerim povečujemo vsebnosti fuzarijskih mikotoksinov v zrnju pri tveganje za erozijo in pospešujemo mineralizacijo siliranju precej manjše kot pri spravilu suhega organske snovi v tleh. Zato se danes uporablja vse zrnja. To pa ne pomeni nujno, da je siliranje več načinov obdelave tal, ki ne vključujejo oranja, ugodnejše, saj vsebuje koruzna silaža tudi oziroma izvajamo samo minimalno obdelavo tal – koruznico, ki je praviloma precej bolj onesnažena do globine 10 centimetrov. Pri tem se rastlinski z mikotoksini kot koruzno zrnje. Večina ostanki deloma mešajo z zemljo, deloma pa mikotoksinov se nahaja na spodnjem delu stebla. ostanejo na površini. V primeru ozkega kolobarja, V problematičnih letih lahko vsebnosti pri katerem si sledita koruza in pšenica, je mikotoksinov v silažah zmanjšamo tako, da višino minimalna obdelava zaradi povečanja tveganj za siliranja nastavimo na 40–50 cm. Tako pri spravilu onesnaženje pridelkov z mikotoksini manj koruze za silažo kot pri spravilu zrnja je primerna. najpomembnejša pravočasna žetev. 36 KORUZA Leto 2019 Zmanjševanje onesnaženj z aflatoksini in temperaturah, pogosto tudi razpoka. Zaradi ohratoksini razpokic, ki nastanejo med sušenjem, je lahko pri tej koruzi, ob enaki vlažnosti zrnja, relativna Preprečevanje okužb z glivami, ki tvorijo vlažnost med zrnjem večja kot pri koruzi, sušeni aflatoksine in ohratoksine, temelji predvsem na pri nizkih temperaturah. V tem primeru ustreznem postopanju med žetvijo, med priporočamo sušenje pod 12 % vlažnosti. Po sušenjem zrnja in njegovim skladiščenjem. sušenju je pomembno, da koruzo pravilno Okužbe s temi plesnimi na poljih so v naših ohladimo, da ne prihaja do kondenzacije vode. razmerah redke in manj pomembne. Če koruzo sušimo na naraven način, v t. i. Spravilo koruznjakih, je pomembno, da ti niso preširoki in Žetev mora biti opravljena pravočasno, saj da so nameščeni na dobro prevetrenih mestih. Na tveganje za onesnaženje z aflatoksini in vlažnejših območjih koruznjaki ne smejo biti širši ohratoksini s poznejšo žetvijo narašča. To od 60 cm. Pred skladiščenjem koruze je tveganje je povezano tudi z zrelostnimi razredi priporočljivo prostor dobro očistiti in preveriti hibridov. Pomembno je, da kombajn med žetvijo tesnost strehe. Med skladiščenjem moramo ne drobi ali poškoduje zrnja. Poškodovana zrna in paziti, da se zrnje ponovno ne navlaži. Navlaži se škrobni prah vežejo vlago, ta pa omogoča razvoj lahko preko puščanja strehe ali pa preko gliv. Po žetvi se nekateri življenjski procesi v zrnju kondenzacijske vlage, ki nastane zaradi nadaljujejo. Če je vlažno zrnje po temperaturnih razlik. Plesen, nastala zaradi »kombajniranju« na debelo nasuto na prikolice ali kondenzacijske vode, je pogostejša pri bolj vlažni v začasna skladišča, se zaradi dihanja koruzi, opazimo pa jo predvsem na vrhnjih temperatura zrnja povečuje, okolje s plasteh nasutega zrnja. Kondenzacijo najlažje temperaturo od 25 °C do 35 °C pa je idealno za preprečujemo s prezračevanjem zrnja, a ima le tvorbo aflatoksinov. V enem od poskusov so malo domačih skladišč to možnost. Pomembno je ugotovili, da se med pregrevanjem vlažnega zrnja tudi, da preprečujemo razvoj skladiščnih na prikolici vsebnost aflatoksinov vsako uro škodljivcev, ker lahko povečujejo vlažnost zrnja. poveča za 6 %. Zato moramo takoj po žetvi, Plesniva zrna ali zrnje, pri katerem sumimo na najkasneje pa v 6 urah, vlažno zrnje sušiti ali večje vsebnosti toksinov, moramo sproti ohlajevati. Da bi preprečili rast in razvoj gliv, odstranjevati, kar pomeni, da je priporočljivo moramo zrnje posušiti na pod 14 % vlažnosti, za redno spremljanje skladiščene koruze. Plesen daljše skladiščenje pa pod 12 %. Zrnje, ki je imelo koruze v skladiščih je najpogostejši vzrok za ob žetvi več vlage in je bilo sušeno pri visokih tvorbo aflatoksinov in njihov prenos v mleko. 37 KORUZA Leto 2019 Naše izkušnje pri preučevanju setve koruze za zrnje in silažo v dvojne vrste Aleš KOLMANIČ Prevladujoč način pridelave koruze v Evropi je namen povečevanja gostote je v povečanju setev s sejalnico za presledno setev, v enojne pridelka na enoto površine. Ker je v odsotnosti vrste, z medvrstno razdaljo 70–75 cm in gostoto biotskega ali abiotskega stresa pridelek koruze do nekje 100.000 semen na hektar, odvisno od povezan s količino prestreženega sončnega zrelostnega razreda hibrida in okoljskih razmer. sevanja, lahko posevki z večjo gostoto in hitrim Ob ustreznih agrotehničnih ukrepih in okoljskih mladostnim razvojem vsaj teoretično maksimirajo razmerah je na tak način mogoče zagotoviti indeks listne površine. Kljub napredku pa smo pri razmeroma velike pridelke silaže in zrnja. Kljub povečevanju števila rastlin pri setvi v enojne vrste temu pa predvsem intenzivni živinorejci in z medvrstno razdaljo 70 cm hitro omejeni. Z industrija (bioplinarne) iščejo načine, kako še večanjem števila rastlin se zmanjšuje rastni povečati pridelavo sušine in zrnja na enoto prostor, ki ga ima rastlina na voljo, posledično pa površine, obenem pa zmanjšati stroške pridelave. se med njimi povečuje tekmovanje za vodo, Z dostopnostjo sejalnic, ki omogočajo tako setev, hranila in svetlobo. S prevelikim številom rastlin se tudi v Sloveniji v praksi pogosteje srečujemo s pride do napak pri oplodnji in razvoju storžev, več setvijo v dvojne vrste. Na Kmetijskem inštitutu je rastlin brez razvitih storžev, poveča se število Slovenije od leta 2015 proučujemo, kako setev v polomljenih rastlin itd. dvojne vrste vpliva na pridelek zrnja in silaže hibridov različnih zrelostnih skupin. Nekatere Nadaljnje povečanje števila rastlin je možno s izkušnje in spoznanja so predstavljena v tem spremembo medvrstne razdalje in/ali drugačno prostorsko razporeditvijo rastlin. Ena od teh prispevku. tehnologij je setev v dvojne vrste (ang. twin row). V tem sistemu sejemo koruzo v dve vzporedni vrsti, z medvrstno razdaljo približno 19–21 cm, ki Optimiranje pridelka zahteva med ostalimi sta od sosednjega sklopa dveh vrst oddaljeni 50– dejavniki hibridu prilagojeno gostoto ter ustrezno 57 cm (slika 1 in slika 2). Setev v dvojne vrste razporeditev rastlin. Hibrid namreč dosega lahko pri zmerni gostoti obravnavamo kot pristop največji pridelek pri gostoti, ko lahko tvori k zmanjšanju konkurenčnosti med rastlinami z maksimalno listno površino z najmanjšim vplivom zagotavljanjem večjega prostora med rastlinami. na povečanje izgube zaradi manjšega rastnega Enakomeren razmik med rastlinami koruze prostora. V literaturi pogosto zasledimo navedbo, zmanjša medsebojno konkurenčnost in lahko da je povečanje pridelkov v zadnjih desetletjih izboljša uporabo svetlobe, vode ter hranilnih večinoma rezultat prilagajanja hibridov večji snovi. Zmanjšana konkurenčnost med rastlinami gostoti setve. Ob tem opazimo, da se število zaradi drugačne prostorske razporeditve bi rastlin na enoto površine konstantno povečuje, teoretično lahko omogočila tudi povečanje števila kar omogoča predvsem genetski napredek na rastlin na površino in s tem večje pridelke. področju morfoloških značilnosti rastlin. Glavni 38 KORUZA Leto 2019 Slika 1. Primerjava prostorske razporeditve rastlin pri tehnologiji setve v enojne vrste, setve v dvojne vrste in setve v vrste z zmanjšano medvrstno razdaljo (teoretični primeri) V letih 2015 in 2016 smo preučevali odziv različnih sort pri enaki gostoti setve, a drugačni razporeditvi rastlin. Končno število rastlin je znašalo približno 9,5 na m2. Rezultati preizkušanj kažejo, da v pedoklimatskih pogojih poskusnih polj v Jabljah s setvijo v dvojne vrste nismo dosegli ali presegli pridelkov iz klasične tehnologije pridelave v enojnih vrstah (slika 3). V prvem letu smo sklepali, da je do razlik prišlo zaradi drugačne oskrbe rastlin z dušikom. Pri setvi v enojne vrste smo dušik dodali s strojem za okopavanje, pri setvi v dvojne vrste pa smo ga dodali ročno in ga nato ročno zadelali v tla. V drugem letu smo zato prilagodili mehanizacijo: da smo lahko izvajali strojno okopavanje tudi pri setvi v dvojne vrste. Kljub tej domnevi vsebnosti surovih beljakovin v silaži (podatka ne prikazujemo) ne kažejo na večje razlike med obema načinoma, zato sklepamo, da je bila oskrbljenost rastlin z dušikom v obeh načinih primerljiva v vseh letih. Smo pa pri setvi v dvojne vrste opazili nekaj več znamenj translokacije Slika 2. Preučevanje vpliva spremenjenih oblik dušika iz spodnjih listov, predvsem pri koruzi za rastnega prostora na pridelek hibridov za zrnje v zrnje v poznih fenofazah. Jabljah 39 KORUZA Leto 2019 Slika 3. Primerjava pridelkov sušine (SS) štirih Slika 5. Primerjava povprečnih pridelkov sušine hibridov koruze za silažo, sejanih v letih 2015 in (silaža) hibridov LG 34.90 in Kreon v letih 2017 in 2016 v enojne ali dvojne vrste (v Jabljah) 2018 v enojne ali dvojne vrste z različno gostoto rastlin Razlike med obema načinoma setve smo opazili tudi v morfoloških značilnostih rastlin. Najbolj je Največje pridelke smo opazili pri setvi v enojne bilo to opazno na višinah rastlin, saj so bile tiste, vrste in številu 9 rastlin/m2. Z večanjem števila sejane v enojne vrste, precej višje. A pri setvi v rastlin pri setvi v enojne vrste sta se pridelka enojne vrste sta bila večja tudi lom in poleg, česar sušine (slika 5) in zrnja (slika 6) zmanjševala. pri setvi v dvojne vrste praktično nismo opazili. Sklepamo, da je setev v dvojne vrste v našem poskusu dokazljivo zmanjšala stres med rastlinami. A zanimivo je bilo, da so bili storži pri setvi v dvojne vrste v povprečju krajši in tudi lažji. Slika 6. Primerjava povprečnih pridelkov zrnja hibridov LG 34.90 in Kreon v letih 2017 in 2018 v enojne ali dvojne vrste z gostoto 9–11 rastlin/m2 Pri setvi v dvojne vrste smo opazili ravno nasprotno, z večanjem števila rastlin so se pridelki povečevali. A tudi pri največjem številu Slika 4. Primerjava pridelkov zrnja (14 % vlaga) rastlin pri setvi v dvojne vrste nismo dosegli štirih hibridov koruze za zrnje, sejanih v letih 2015 pridelkov kot pri 9 rastlinah m2, sejanih v enojne in 2016 v enojne ali dvojne vrste v Jabljah. vrste. V letih 2017 in 2018 smo spremenili poskuse in skušali preveriti, kako različno število rastlin vpliva na pridelke zrnja ter silaže pri obeh načinih Sklepi setve. Pri tem smo uporabili hibrida LG 34.90 in Kreon in ju redčili na gostoto 9, 10 ter 11 rastlin Po štirih letih preučevanja setve koruze v dvojne na m2. vrste (v Jabljah) ne moremo trditi o občutnih prednostih pridelave koruze na ta način. V 40 KORUZA Leto 2019 poskusih smo ugotovili ravno nasprotno, pridelki podobni. Tudi v drugih raziskavah je precejšnja so bili večji pri setvi v enojne vrste. Koristi setve v neenotnost glede izboljšanja pridelkov s to dvojne vrste smo opazili pri zmanjšanem lomu in tehnologijo pridelave. Na podlagi že zbranih polegu rastlin. Kljub drugačnim vremenskim rezultatov svetujemo nekaj previdnosti pri razmeram so si bili rezultati v vseh letih precej uvajanju te tehnologije v prakso. 41 KORUZA Leto 2019 42 KORUZA Leto 2019 Rezultati preizkušanja hibridov v letu 2018 Aleš KOLMANIČ, Andrej ZEMLJIČ V Sloveniji imamo že vrsto let vpeljan sistem  lokacija ter zasnova poskusa na preskušanja sort kmetijskih rastlin, med njimi tudi posameznem mestu, koruznih hibridov. Naš namen je, da kmetovalci  ime ali šifra hibrida, pridobijo neodvisne rezultate gospodarskih  razvojne značilnosti hibridov, lastnostih posameznih hibridov. Poskuse  pridelek (vlaga ob spravilu, pridelek, opravljamo na šestih mestih z različnimi talnimi in preračunan na 14-% vlago in izražen v podnebnimi značilnostmi. Na podlagi večletnih t/ha), rezultatov lahko ocenimo vse gospodarske  odpornost hibridov na najpomembnejše lastnosti hibridov koruze, med katerimi so gospodarske bolezni in škodljivce najpomembnejše višina, kakovost in stabilnost (bulavost, listna progavost, koruzna vešča pridelka, dolžina rastne dobe, odpornost proti ter bolezni storža). lomu in poleganju rastlin, odpornost proti najpogostejšim boleznim in škodljivcem ter Če ocene kakega parametra ponekod niso različnim vrstam stresa med rastjo in razvojem navedene, pomeni, da tega nismo ocenjevali. koruze. Pri vrednotenju poskusov in obdelavi podatkov 1.2. Lokacija in zasnova poskusa sodelujejo: Poskusi potekajo na šestih lokacijah po Sloveniji.  Stane TESTEN (Kmetijski inštitut Preizkušanje FAO-razredov 100–500 v Rakičanu, Slovenije), Mariboru, Jabljah ter Novem mestu. Preizkušanje  Boštjan PER (Kmetijski inštitut Slovenije), FAO-razredov 500–700 poteka v Ajdovščini in  Aleš PLUT (Kmetijski inštitut Slovenije), Biljah, preizkušanje silažnih hibridov pa v Jabljah  Franc JAKIČ (Srednja biotehniška šola in Rakičanu. Rakičan) ,  Manfred JAKOP (Fakulteta za kmetijstvo Metodologija zasnove in ocenjevanja poskusov je in biosistemske vede, Univerza v dosegljiva na povezavi: Mariboru), http://www.uvhvvr.gov.si/fileadmin/uvhvvr.gov.s  Anka POŽENEL (Kmetijsko gozdarski i/pageuploads/ZAKONODAJA_IN_DOKUMENTI/V zavod Nova Gorica), eljavni_predpisi/Rastlinski_semenski_material/Os  Peter KUHAR (Kmetijska šola Grm in tali_dokumenti/furs_vpu_2_koruza_za_zrnje.pdf. biotehniška gimnazija). Za namene PPS metodo ustrezno prilagodimo. KORUZA ZA ZRNJE 1.3. Razvojne značilnosti hibridov 1.1. Pojasnila k preglednicam Dolžina rastne dobe V preglednicah so prikazani navedeni podatki: Zelo pomembna lastnost vsakega hibrida koruze je dolžina rastne dobe in s tem povezana 43 KORUZA Leto 2019 pripadnost določenemu zrelostnemu razredu po iz zrnja. Vlaga ob spravilu je dober pokazatelj mednarodni FAO-klasifikaciji. Posredni pokazatelj dolžine rastne dobe v primeru, ko je bilo spravilo za dolžino rastne dobe je tudi čas metličenja in opravljeno pri vlagi zrnja od 25 do 30 %. Po tej svilanja. vsebnosti lahko primerjamo med sabo le hibride z enakim tipom zrnja (iz klenih zrn se voda sprošča Višina rastlin pomembno počasneje kot iz moknatih). Višini rastlin koruze do vrha metlice in do baze Pridelek zrnja storža ne sodita med pomembnejše gospodarske lastnosti hibridov koruze. Praviloma višina rastlin Potencial za količino pridelka je genetsko narašča z daljšo rastno dobo. Višje rastline imajo zasnovan in je skupni rezultat vseh agronomskih navadno več listne mase, kar posredno kaže na lastnosti hibridov koruze ter zunanjih dejavnikov večji potencial za pridelek zrnja in zelinja. Na rasti in razvoja koruze. Med zadnjimi imajo splošno so višje rastline manj odporne na lom in največji vpliv za doseganje genetskega potenciala poleganje. Visok nastavek baze storža na steblu podnebne in talne razmere ter izvedeni poveča občutljivost hibridov koruze za lom agrotehnični ukrepi. Potencial za višino pridelka rastlin. Ta se povečuje tudi z večjo gostoto se povečuje z dolžino rastne dobe oziroma posevka koruze. zrelostnim razredom hibridov, nanj pa vplivata tudi način hibridizacije in tip zrnja. Odpornost proti lomu in poleganju rastlin Odpornost proti lomu in poleganju rastlin je pomembna lastnost, ki jo moramo upoštevati 1.5. Tolerantnost oz. odpornost predvsem pri pridelavi zrnja. Večji delež storžev hibridov na najpomembnejše poleglih in pod storžem zlomljenih rastlin zgnije gospodarske bolezni in škodljivce pred spravilom ali pa jih kombajn ne pobere. Vzroka za poleganje in lom koruznih rastlin so Odpornost proti bulavi sneti lahko veter in/ali glivične bolezni stebla, v prvi Bulava snet je glivična bolezen, ki napada vse dele vrsti fuzarioze. Na lom in poleganje odpornejši koruzne rastline. V tleh je stalno prisotna. hibridi imajo močnejše steblo in pogosto tudi Najugodnejše razmere za njen razvoj so vlažno in večji delež vlaknin v njem. Hibridi, pri katerih je ta toplo vreme (ob pridelavi koruze v monokulturi lastnost močneje izražena, so manj primerni za ali ozkem kolobarju). Posledica močnejšega pridelavo silaže, ker je njena prebavljivost slabša. napada rastlin z bulavo snetjo je zmanjšana Občutljivost za lom rastlin se povečuje z višino, še količina in kakovost pridelka. posebno pri tistih hibridih, ki imajo visok nastavek storža. Odpornost proti boleznim listov Najpogostejša bolezen listov v naših rastnih razmerah je koruzna progavost. Navadno se 1.4. Pridelek pojavi, ko je koruza v fazi od mlečne do voščene Vlaga zrnja ob spravilu zrelosti. Močan in zgoden napad lahko povzroči gospodarsko škodo tako na posevkih, namenjenih Je pomemben pokazatelj, ki neposredno vpliva na pridelavi zrnja, kot silaži. Intenzivnost napada se ekonomiko pridelovanja koruze za zrnje. Novejši stopnjuje v toplih in vlažnih rastnih razmerah, na hibridi imajo praviloma daljši vegetativni razvoj, tleh, zasičenih z vodo, in v slabo prevetrenih vlaga zrnja ob spravilu pa je na ravni starejših legah. Med hibridi so zelo velike razlike v hibridov. To je rezultat hitrejšega sproščanja vode odpornosti na koruzno progavost. 44 KORUZA Leto 2019 Odpornost proti koruzni vešči in molju okužbe (tudi z glivami Aspergillus flavus) in tvorbo mikotoksinov. Med hibridi obstajajo razlike v Koruzna vešča pri intenzivnem napadu lahko z odpornosti na bolezni storžev. izjedanjem stebla in storžev povzroči povečani lom rastlin in okuženost storžev s plesnimi. Koruzni molj je nevaren škodljivec predvsem v toplih pridelovalnih območjih (Primorska) in 1.6. Rodnostne skupine povzroča škodo tako pred spravilom kot v času skladiščenja zrnja. Med hibridi se pojavljajo Za lažje razumevanje rodnostnih skupin navajamo razlike v odpornosti na oba. legendo oznak: za rodnost (glede na povprečni pridelek vseh sort v posameznih poskusih): I – najmanj za LSD večji pridelek, II/1 – najmanj za polovico LSD večji pridelek, Odpornost proti boleznim storža II/2 – do polovice LSD večji ali manjši pridelek, V naših rastnih razmerah najpogosteje povzročajo II/3 – najmanj za polovico LSD manjši bolezni storža glive iz rodu Fusarium. Okužbe z pridelek, njimi so odvisne od pridelovalnih razmer, III – najmanj za LSD manjši pridelek. predvsem od temperature in vlažnosti, ter od kolobarja in gnojenja. Na okužbe vpliva tudi Hibridi z najvišjo oznako na posameznem poskusu genotip koruze in zrelost pri spravilu. Napad in so imeli statistično značilno največje pridelke. poškodbe rastlin zaradi koruzne vešče lahko pomembneje povečajo delež okuženih storžev, še LSD (0,05) – najmanjša pomembna razlika med posebno v toplejših pridelovalnih območjih, kjer sortami in povprečjem poskusa pri 95-% ima ta škodljivec dve generaciji na leto. Prav tako verjetnosti: izračun po Behrensu. lahko neprimerno skladiščenje ne dovolj suhih okuženih storžev ali zrnja močno pospeši razvoj 45 KORUZA Leto 2019 Zelo zgodnji hibridi/ very early hybrids (FAO 100–200) t t u u o oh ht s i l a l i b u n a i n i r t s O 9 ti 9 i w - w 5 / -1 / 3 obs ewy c d l i M 1 ez 2, ezr r =b a storž ni z e ol B =b1 E 1 SA ISE 2 t D tu O .10.2018 u 2 o o h N/ hti K : 10 6 m s i l a l i b u n a i n i r t s O 9 ti ZE m u c i t r u t u i r o p s o h t n mi el H 9 - w a - w / 3 1 / 3 E 1 2 L ez /h est ez r v e 19. r OB =b kg r z =b 1 a i 1 O 2 11.10.2018 6 m t so Ka 120 l E est: , S e 19. 5 A /h vr z ) b co n /i u ž (na stor i O s, p t a 0 2 n ISE uo t s s i d y ma o g a l i t s U % 0, P o D ht ol a .05.2018 h ti m u c i t r u t u i r o p s o h t n mi el H 9 i 90 kg h N/ - w/ 3 , / 18 eti 5 ZE 1 ezr O s, pn ce: ep E r L =b o O 1 P 2 a ti 60 kg eng 4 B h ry o eg t ca d el i Y / 03.05.2018 h eti s), in a na pi ku s na t s odno R n n h ce: epr o g ti emer esi ) b co n /i u ž (na stor 45 kg en 4 a 0 g g r d s i d y ma o g a l i t s U % s), in n 2 a a ck 0, n n el 0.3 l/ g ki n h .2018, o o v emer LD p i /h l ( ti n esi IE m ts b ar a d Y/ u N n a a ed B a K re u st i 14% mo h t wi n i ra G p l z 3 + ck E /h 0.44 l/ i o p : 09.05 ) ni a /h ol LE 11 g g m ago l v 14% s je Zrn n ry o eg t ca d el i Y 0 ( /ha i o 0 ts b t N n IDR 14, d ) a ed P ) seedl en na pi ku s na t s odno R i d w n 1 0 a lp zi 0 o 160 kg A 95.918 os ar 0 n /h 3.5 l/h : 26.04.2018, m 0 x g ea a ni o 1 ) FAO b d 0 ( O 1 y m w n 0 : LD u o a p e : : IE re u st i mo n i ra G j so 196 kg L 95.918 s r 7 FAO ty Y re u st i 14% mo h t wi n i ra G n (FA ( o n i t: / r nja r aga z l V % O 1 o s u K 31 z e :p : 17, e cr n E ago l v 14% s je Zrn /ha : : j s ti e oy L t 5, a iz o n tyi t n u za ng:i a E a o : s u r (FA o il y t d l ID z crs ti g n o z i l a e y e ar n a RP z m u za ni a a evi ert a i u in o ili y t d ll g n i g d Lo z Pr F Sp Pl Tr r a evi ar n a 5 a re u st i mo n i ra G o ert a i g e ol P % z maiz 3 K Gr Pr F Sp Pl Tr 4, u nja r aga z l V % r in 19, o a K Gr k rea B g n i g d Lo 1 om L % 1, g e ol P % 0 2 O 2 O T 2 2 a K 6 m NA a K 6 m /h L : 11.10.2018 a 19, P r e ea h t o t p u t h g ei H /h .10.2018 k rea B / 8 ol kg v e ž r sto e z do ba na i š i V : 10 om L % 0, INA cm 75 o a 19, 90 kg l , arcel 5 ravi TLS 120 O , arcel 2 a p A 5 ravi R O T vn 2 a p N a P o t h g ei H A r e ea h t o t p u t h g ei H h/ 018, sp ns a P vn L a na i š i V cm h o P h 223 / 018, sp n / v e ž r o st e z do ba na i š i V s cm 121 / o 3 l , INA 45 kg, vah, o TL ) 03.05.2 h 0,l 60 kg k: vit , ah S i ) 18.05.2 v A ki ve n o g n i ssel a t f e o t a D h n vit R ro o ki k:i b an vz nja če i l t e m um at D n o t h g ei H 1. 7. ro n B a b vz o na i š i V h o cm a + / v 3 o a 301 a ( k v 4 p /h ni o /h h tl l 5 l b v 2 / k v 4 p a N i r ( ni o /h 3, ras n o 44 l tl lb e č b e a N v: 26.04.2018, ju i č 0, i g n i ssel a t f e o t a D jl r u /h o ras n b ja max te a b g č nja če i l t e m um at D . 7. o u e akl e n v: 09.05.2018, ju 2 aJ s 196 kg L 95.918 s n ID M e te 1 : R : jnl d e akl n BY n o 160 kg A 95.918 s n 8 e m d na i br y H 8 tio 1 : /H tio 1 0 k sa: ID da i br hi e Im 0 k: sa: ca 2 ev :e u R P7054 ca 2 e : u ID o : : sk IB o v e R l se tv l : se : sk B e o H e tv o Y e m d na i br y H ear o : p e ear o : /H y ji jenj a p y p e ji jenj l ta se v ta se a pv ID da i br hi e Im acija/ / jenj p acija/ / l R P7054 k o jšn o k o jšn jenj po IB o et e kr o e H L L Pr Gno Š Gosto Zasno L etL Pr Gno krŠ Gosto Zasno 46 KORUZA Leto 2019 t t u u o o ht ht 9 iw 0 9 i - - w / / 2 s b ewy co d l i M 1 ez 0, s b ewy co d l i M 1 ez r r a storž ni z e ol B =b1 a storž ni z e ol B =b1 .2018 2 t 2 t O .10.2018 uo O u 2 h 2 oh K : 04 6 m s i l a l i b u n a i n i r t s O 9 ti w K : 27.09 6 m is l a l i b u n a i n i r t s O 9 ti a - / 2 a - w 1 1 / 3 /h est ezr /h est ez v e 19. v e 19. r kg r z =b a i 1 kg r z =b a i 1 t s 0 t s o o 120 l ES 13 l E , , S 5 A 5 A O s, p tu O .2018 h s, p t 2 n ISE 2 n ISE u o o P .05.2018 h o D hti P o D ht a ti m u c i t r u t u i r o p s o h t n mi el H 9 - w a ti m u c i t r u t u i r o p s o h t n mi el H 9 i h 05 N/ 1 / 2 h N/ - w/ 3 / eti ZE ez / 26.04 eti r ZE 1 ezr ce: ep EL =b kg E r 1 ce: epr L =b O O 1 0 kg 8 en 4 g B 90 eng 4 B s), in s), in n n n n o g o g ti emer ) b co n /i u ž (na stor ti emer ) b co n /i u ž (na stor a esi a esi r d 0 r s i d y ma o g a l i t s U % 0 d s i d y ma o g a l i t s U % 3 a a ck 0, 3 a a ck 0, n h .2018, o n i /h l i h o ( ( /h .2018, l ts b ts b N n N n .04 a al ed a a ed 0.44 l/ p zi l z /h o : 25.04 /h 0.44 l/ p : 19 i g g m ry o eg t ca d el i Y ca o to n o i g m kg i kg g ry o eg t ca d el i Y ni o ta en w d n na pi ku s na t s odno R d ) o d o a ) en na pi ku s na t s odno R šen d w n 0 p 167 A 95.918 s r 0 p 200 A 95.918 os ar 0 0 1 ) 1 ) 0 0 0 : : LD 0 : LD p : IE p Y : : IE FAO o n tyi t: / re u st i 14% mo h t wi n i ra G FAO ty Y re u st i 14% mo h t wi n i ra G ( O 1 o s u K ago l v 14% s je Zrn 92 ( o n i t: / cr : n E /ha O 1 o s u K 63 e s ti g e oy L t 8, e cr : n E ago l v 14% s je Zrn /ha j u n E j s ti g e oy L t 10, n (FA o zail iy t d a l ID n u za ni a E r i l R r (FA o il y t d l ID z e ar n a P z i l evi a i e ar n a RP a iz ert a iz evi ert a i z a Pr F Sp Pl Tr re u st i mo n i ra G z a Pr F Sp Pl Tr a m 6 a re u st i mo n i ra G z z m 3 u in nja r aga z l V % u nja r aga z l V % r a 18, r in 12, o o a K Gr K Gr ng i g d Lo g n i g d Lo 0 6 g e ol P % g e ol P % 7, 19, O 2 O 2 2 2 .2018 a K 6 m a K 6 m /h .10.2018 k rea B /h k rea B 3 6 kg om L % kg : 04 a 19, 7, : 27.09 om L % 2, o 0 o a 19, l l 120 13 , arcel , arcel 5 ravi 5 ravi O T O T 2 a p N 2 a p N A r e ea h t o t p u t h g ei H A r e ea h t o t p u t h g ei H a P vn L P a P vn L h 018, sp o / v e ž r sto e z do ba na i š i V h o P / ns cm 128 / 018, sp n / v e ž r sto e z do ba na i š i V s cm 103 INA kg INA TL TL 80 kg S 90 , vah, o A , S ) 05.05.2 ) 26.04.2 vah, o A h R h k: vit vit R ki i o ki k:i n t h g ei H n o t h g ei H ro n ro n b vz o na i š i V cm b o na i š i V 323 vz, cm a a a 264 a to v 3 o /h h/ v 3 o /h h/ se ( ni k v 4 p l o ( ni k v 4 p 44 l t lb n 44 l tl ol m a N i a a N .04.2018 b o r 0, ras n g n i ssel a t f e o t a D č i i /h o č 6. i 0, g n i ssel a t f e o t a D a /h ras n v g nja če i l t e m um at D c o 19 č 6. i g g nja če i l t e m um at D o mp n v: 25.04.2018, ju n k n v: ju N o e 26. d te Rak e akl e e te 15. : kr 167 kg A 95.918 s n : š d e akl n n p 200 A 95.918 s n 8 8 tio 1 : tio 1 0 k sa: 0 k: sa: ca 2 e ID v :e u R ca 2 e : u ID o : : sk B o v e R l se tv Y l : se : sk B e o e m d na i br y H e tv o Y e m d na i br y H ear o : p e /H ear o : /H y ji jenj ta se a p ID da i br hi e Im y p e ji jenj l v P7054 ta se a pv ID da i br hi e Im acija/ / R o jenj p acija/ / l R P7054 k jšn o IB k o jšn jenj po IB o et e kr H o e H L L Pr Gno Š Gosto Zasno L etL Pr Gno krŠ Gosto Zasno 47 KORUZA Leto 2019 Zgodnji hibridi/ early hybrids (FAO 200–300) t uo ht 9 i - w / 0 0 s b ewy co d l i M 1 ez 3,8 1,3 r a storž ni z e ol B =b1 2 tu O oh 2 11.10.2018 6 m is l a l i b u n a i n i r t s O 9 ti K - w / 3 3 4 4 a est: 1 ezr /h vr e 19.z =b a i 1 t so 90 kg l E , S 5 A O s, p t 2 n ISE uo P o D ht a ti m u c i t r u t u i r o p s o h t n mi el H 9 i h N/ - w/ 5 3 4 5 / 03.05.2018 h eti 1 a ZE ezr h ce: ep E r L =b O 1 45 kg en 4 B g s), in n n o el 0.3 l/ g ti v emer ) b co n /i u ž (na stor a n esi r a d s i d y ma o g a l i t s U % 0 0 0 0 3 B a ck n + i a /h ol ( h ts b N n a .5 l/ al edz n /h i 3 : 26.04.2018, m ea x g a n ry o eg t ca d el i Y i o b d ) y m w n na pi ku s na t s odno R II/1 II/2 II/2 III so 196 kg uL 89.796 p so ar 00 2 ) 00 : LD p : : IE FAO 2 ty Y re u st i 14% mo h t wi n i ra G ( o n i t: / o s u K 01 61 19 20 00 40 e cr : n E ago l v 14% s je Zrn /ha j AO s ti g e oy L t 13, 12, 12, 10, 12, 1, n u za ni a E r (F o il y t d l ID z i l e ar n a RP a iz evi ert a i z a Pr F Sp Pl Tr a re u st i mo n i ra G z m 0 u nja r aga z l V % r in 21,2 21,8 18, 19,3 o a K Gr g n i g d Lo g e ol P % 0,0 0,0 0,0 0,0 O 2 2 a K 6 m k rea B /h : 11.10.2018 om L % 5,8 4,3 1,8 4,6 o a 19, l 90 kg, arcel 5 ravi O T 2 a p NA r e ea h t o t p u t h g ei H a P vn L h o P / 018, sp n / v e ž r sto e z do ba na i š i V cm 98 89 83 90 a s h/ INATL 45 kg, 3 l S ) 03.05.2 vah, o A h 0,l vit R ki k:i ve n o t h g ei H ro n b an vz o na i š i V cm B 275 258 275 280 a v 3 o a + h/ ( k v 4 p /h ni ol tl b e a N 5 l i j g n i ssel a t f e o t a D l /h 3, nč b nja če i l t e m um at D a v: 26.04.2018, ju J 3. 7. 3. 7. 2. 7. 3. 7. ja max te : o u e akl n s 196 kg L 89.796 ras s n 8 tio 1 0 k: sa: an ca 2 e : u ID e o v e R l : ON LO TIC m se : sk B I L IL / e tv o Y e m d na i br y H B A ear o : /H CE N je y p e č 05) ji jenj ta se a pv ID da i br hi e Im R TA e acija/ / l R A S r k o jšn jenj po IB TRAXX M Y FA o e H A S L etL Pr Gno krŠ Gosto Zasno Povp LSD (0, 48 KORUZA Leto 2019 t uo ith -9 / w s b ewy co d l i M 1 1,3 6,3 5,0 7,5 rez a storž ni z e ol B 1=b 2 t O .10.2018 u 2 o K : 10 6 m s i l a l i b u n a i n i r t s O ith a -9 1 / w 1 1 2 1 /h rez rvest kg a ize 19. 1=b t slo , 120 SE 5 A O s, p t 2 n ISE uo P o D a .05.2018 h ti m u c i t r u t u i r o p s o h t n mi el H ith N/ -9 / w 3 2 4 2 /h 18 eti 1 rez ce: rep LEZEO 1=b 60 kg eng 4 B s), in n n o g ti emer esi ) b co n /i u ž (na stor g ra d s i d y ma o g a l i t s U % n 2 a a ck 1,2 0,3 0,6 0,3 ki h .2018, p in /h lo ( m ts b u N n a p la /h 0.44 l/ ized o : 09.05 g g m ry o eg t ca d el i Y in od ) en na pi ku s na t s odno R il seed d w n II/1 II/2 II/2 II/3 o 160 kg A 89.796 p so ra 00 2 ) 00 : LD p : o : re u st i 14% mo h t wi n i ra G O 2 n / YIE o t: : sity u ago l v 14% s je Zrn 62 19 79 41 ,00 81 je (FAO s cr ti g en yo t/ha 6, 6, 5, 5, 6 0, (FA u ELEK o e iliza yin t d l la ID ra n RP a zrn iz evi a ia a Pr Fert Sp Pl Tr re u st i mo n i ra G za z m nja r aga z l V % ru in 22,1 20,7 21,2 24,2 o a K Gr g n i g d Lo g e ol P % 0,3 0,0 0,3 0,0 O 2 2 a K 6 m /h .10.2018 k rea B kg : 10 om L a 19, % 4,7 1,7 0,9 2,0 lo , 120 arcel 5 ravi O T 2 a p N r e ea h t o t p u t h g ei H a P vn o LA /h 018, sp / P v e ž r sto e z do ba na i š i V sn cm 135 121 137 128 INA STL ), 60 kg 18.05.2 vah, o A h vit R ki ik:n o t h g ei H ro n b vz o na i š i V cm a 316 313 332 280 a v 2 o /h /h k v 4 p r ( in o 44 l tl lo če a N i b u g n i ssel a t f e o t a D /h 0, arib go čn nja če i l t e m um at D e b n v: 09.05.2018, ju e 16. 7. 16. 7. 16. 7. 16. 7. : M ljn d akl n o 160 kg A 89.796 ras sete n 8 tio 01 k: sa: ca ID ean ve : e u R lo : 2 TIC se : tv sk YB ION A IL LLO /m o : e o e m d na i br y H B e /H N CE da i br hi e Im R čje 05) /year ji p ljenj ta se va p IDR STA A re kacija/ o jšn jenj p IB TRAXX e o H A SY FA M Lo Let Pr Gno Škr Gosto Zasno Povp LSD (0, 49 KORUZA Leto 2019 t uo ith -9 / w s b ewy co d l i M 1 0,0 0,0 0,0 0,0 rez a storž ni z e ol B 1=b 2 t O .10.2018 u 2 o K : 04 6 m is l a l i b u n a i n i r t s O ith a -9 1 / w 2 2 1 2 /h rez rvest kg a ize 19. 1=b t slo , 120 SE 5 A O s, p t 2 n ISE uo P o D a .05.2018 h ti m u c i t r u t u i r o p s o h t n mi el H ith N/ -9 / w 2 2 2 2 /h 05 eti 1 rez ce: rep LEZEO 1=b 80 kg eng 4 B s), in n n o g ti emer esi ) b co n /i u ž (na stor ra d s i d y ma o g a l i t s U % 3 a a ck 0,0 0,3 0,9 0,0 in h /h .2018, lo ( ts b N n a la /h 0.44 l/ ized o : 25.04 m to g g ry o eg t ca d el i Y in od ) ta en na pi ku s na t s odno R o d w n II/1 II/2 II/2 II/2 p 167 kg A 89.796 p so ra 00 2 ) 00 : LD p : o : re u st i 14% mo h t wi n i ra G O 2 n / YIE o t: : sity u 08 23 88 77 24 ago l v 14% s je Zrn 04 je (FAO s cr ti g en yo t/ha 1, (FA u ELEK 12, 11, 10, 10, 11, o e iliza yin t d l la ID ra n RP a zrn iz evi a ia a Pr Fert Sp Pl Tr re u st i mo n i ra G za z m nja r aga z l V % ru in 21,9 20,0 19,9 18,9 o a K Gr g n i g d Lo g e ol P % 2,1 4,0 3,7 1,8 O 2 2 a K 6 m /h .10.2018 k rea B kg : 04 om L a 19, % 3,7 4,0 4,6 5,8 lo , 120 arcel 5 ravi O T 2 a p N r e ea h t o t p u t h g ei H a P vn o LA /h 018, sp / P v e ž r sto e z do ba na i š i V sn cm 143 140 135 128 INA STL ), 80 kg 05.05.2 vah, o A h vit R ki ik:n o t h g ei H ro n o b vz na i š i V cm 33 a 325 315 3 315 a v 3 o /h /h esto ( in k v 4 p 44 l tl lo m a N 0, i b g n i ssel a t f e o t a D vo ir /h čn o go nja če i l t e m um at D mp n v: 25.04.2018, ju o e 27. 6. 27. 6. 26. 6. 26. 6. : N d akl n kr 167 kg A 89.796 ras sete n 8 tio 01 k: sa: ca ID ean ve : e u R lo : 2 TIC se : tv sk YB LLO ION A IL /m o : e o e m d na i br y H B e /H CE N da i br hi e Im R čje 05) /year ji p ljenj ta se va p IDR A STA re kacija/ o jšn jenj p IB TRAXX e o H M A SY FA Lo Let Pr Gno Škr Gosto Zasno Povp LSD (0, 50 KORUZA Leto 2019 % s b ewy co d l i M 7,5 6,3 3,8 3,8 a storž ni z e ol B .2018 2 t O u 2 oh K : 27.09 6 m is l a l i b u n a i n i r t s O 9 ti a - w 1 / 2 2 2 2 /h est ez v e 19. r kg r z =b a i 1 t so 130 l E , S 5 A O .2018 h s, p t 2 n ISE uo P o D ht a ti m u c i t r u t u i r o p s o h t n mi el H 9 i h N/ - w/ 4 3 3 4 / 26.04 eti ZE 1 ezr ce: ep E r L =b O 1 90 kg eng 4 B s), in n n o g ti emer ) b co n /i u ž (na stor a esi r d s i d y ma o g a l i t s U % 3 a a ck 0,0 0,3 0,3 0,0 ni h /h .2018, ol ( ts b N n a a ed l z /h 0.44 l/ : 19.04 i ca o i g g m n ry o eg t ca d el i Y i o d I ) en na pi ku s na t s odno R šen d w n II/2 II/2 III p 200 kg A 89.796 p os ar 00 2 )0 0 : LD p : : IE FAO ty Y re u st i 14% mo h t wi n i ra G ( o n i t: / O 2 o s u K 62 14 08 43 82 79 e cr : n E ago l v 14% s je Zrn /ha j s ti g e oy L t 13, 13, 13, 11, 12, 0, n u za ni a E r (FA o il y t d l ID z i l e ar n a RP a iz evi ert a i z a Pr F Sp Pl Tr a re u st i mo n i ra G z m u nja r aga z l V % r in 13,1 13,3 14,7 14,6 o a K Gr g n i g d Lo g e ol P % 5,1 22,2 6,0 15,6 O 2 2 .2018 a K 6 m /h k rea B kg : 27.09 om L % 2,0 3,4 1,4 1,4 o a 19, l 130, arcel 5 ravi O T 2 a p NA r e ea h t o t p u t h g ei H a P vn L h o P / 018, sp n / v e ž r sto e z do ba na i š i V s cm 133 124 109 115 INATL 90 kg, S ) 26.04.2 vah, o A h vit R ki k:in o t h g ei H ro n b o na i š i V vz cm a 310 291 284 298 a v 3 o /h h/ ( ni k v 4 p n 44 l tl ol a a N b č i i 0, g n i ssel a t f e o t a D a /h n c o č i g nja če i l t e m um at D n n v: 19.04.2018, ju Rak e e te 14. 6. 15. 6. 14. 6. 16. 6. : š d e akl n p 200 kg A 89.796 ras s n 8 tio 1 0 k: sa: an ca 2 e : u ID e o v e R l : ON LO TIC m se : sk B I IL L / e tv o Y e m d na i br y H B A ear o : /H CE N je y p e č 05) ji jenj ta se a pv ID da i br hi e Im TA R e acija/ / l R S A r k o jšn jenj po IB TRAXX M Y FA o e H A S L etL Pr Gno krŠ Gosto Zasno Povp LSD (0, 51 KORUZA Leto 2019 Srednje zgodnji hibridi/ middle early hybrids (FAO 300–400) t uo ht 9 i - w / s b ewy co d l i M 1 ez 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 3,3 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 r a storž ni z e ol B =b1 2 tu O oh 2 11.10.2018 6 m is l a l i b u n a i n i r t s O 9 ti K - w / 3 3 2 3 3 3 3 3 4 4 5 3 a est: 1 ezr /h vr e 19.z =b a i 1 t so 90 kg l E , S 5 A O s, p t 2 n ISE uo P o D ht a ti m u c i t r u t u i r o p s o h t n mi el H 9 i h N/ - w/ 2 2 2 3 3 3 1 3 2 2 3 2 / 03.05.2018 h eti ZE 1 ezr ha ce: ep E r L =b O 1 45 kg en 4 B g s), in n n o el 0.3 l/ g ti v emer ) b co n /i u ž (na stor a n esi r a 0 d s i d y ma o g a l i t s U % 3 B a ck 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0, 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 n + i a /h ol ( ts b N n a al edz n /h i 3.5 l/h p : 26.04.2018, x g m ry o eg t ca d el i Y ) ea a ni o A b d y m w n na pi ku s na t s odno R III II/1 II/1 II/1 II/2 II/2 II/2 II/2 II/2 II/2 II/2 II/3 so 196 kg uL 85.714 so ar 00 )A 3 00 : LD p : : IE FAO ty Y re u st i 14% mo h t wi n i ra G ( o n i t: / O 3 o s u K 64 49 48 71 53 52 34 10 10 22 07 02 18 98 e cr : n E ago l v 14% s je Zrn /ha j s ti g e oy L t 13, 13, 13, 12, 12, 12, 12, 12, 12, 11, 11, 9, 12, 1, n u za ni a E r (FA o il y t d l ID z i l e ar n a RP a iz evi ert a i z a Pr F Sp Pl Tr a re u st i mo n i ra G z m u nja r aga z l V % r in 27,2 27,2 28,3 21,0 23,7 27,3 25,3 20,1 22,7 28,0 20,0 36,2 o a K Gr g n i g d Lo g e ol P % 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 O 2 2 a K 6 m k rea B /h 6 : 11.10.2018 om L % 0,9 0,6 0, 0,9 0,9 0,0 1,5 1,2 0,6 0,3 0,6 0,3 o a 19, l 90 kg, arcel 5 ravi O T 2 a p NA r e ea h t o t p u t h g ei H a P vn L h o P / 018, sp n / v e ž r sto e z do ba na i š i V cm 73 91 74 81 79 78 79 76 80 70 69 80 a s h/ INATL 45 kg, 3 l S ) 03.05.2 vah, o A h 0,l vit R ki k:i ve n o t h g ei H ro n b an vz o na i š i V cm B 234 261 244 251 250 245 246 251 253 216 231 253 a v 3 o a + h/ ( k v 4 p /h ni ol tl b e a N 5 l i j g n i ssel a t f e o t a D l /h 3, ras n . č b nja če i l t e m um at D a v: 26.04.2018, ju J 7. 7. 7. 7. 7. 7. 5. 7 5. 7. ja max te 13. 7. 14. 7. 12. 7. 13. 7. 14. 7. 13. 7. 10. 7. : o u e akl n s 196 kg L 85.714 s n 8 tio 1 0 k: sa: an ca 2 e : u ID e o v e R l : X m se : sk B / e tv o Y e m d na i br y H INIO ear o : /H US O IA je y p e ON 01 č 05) ji jenj ta se a pv ID da i br hi e Im E LI OXX 623 D ONIX e acija/ / l R R 3 O r k o jšn jenj p A o IB M C R o e H URE E K L etL ORVIN Y K ONALD Pr Gno krŠ Gosto Zasno K S A P9400 P9537 PR37N M D VOL P9486 R FA Povp LSD (0, 52 KORUZA Leto 2019 t uo ht 9 i - w / s b ewy co d l i M 1 ez 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 r a storž ni z e ol B =b1 2 t O .10.2018 u 2 oh K : 10 6 m is l a l i b u n a i n i r t s O 9 ti a - w 1 / 2 3 1 1 3 1 4 2 1 1 1 3 /h est ez v e 19. r kg r z =b a i 1 t so 120 l E , S 5 A O s, p t 2 n ISE uo P o D ht a .05.2018 h ti m u c i t r u t u i r o p s o h t n mi el H 9 i h N/ - w/ 4 3 4 2 3 3 4 5 2 3 3 3 / 18 eti ZE 1 ezr ce: ep E r L =b O 1 60 kg eng 4 B s), in n n o g ti emer esi ) b co n /i u ž (na stor a g r d s i d y ma o g a l i t s U % n 2 a a ck 3,6 2,8 1,2 0,9 1,3 1,5 1,8 0,9 1,5 2,4 0,3 2,0 ki n h .2018, o p i /h l ( m ts b u N n a a ed p 0.44 l/ l zi d /h o p : 09.05 g m ry o eg t ca d el i Y ) g ee ni o A d I sl en w n na pi ku s na t s odno R i d II/1 II/1 II/1 II/2 II/2 II/2 II/2 II/2 II/3 II/3 II/3 o 160 kg A 85.714 os ar 00 )A 3 00 : LD p : y: IE FAO t Y re u st i 14% mo h t wi n i ra G ( o n i t: / O 3 o s u K 39 41 29 12 34 12 63 08 88 69 35 88 93 22 e cr : n E ago l v 14% s je Zrn /ha j s ti g e oy L t 12, 11, 11, 11, 10, 10, 9, 9, 8, 8, 8, 7, 9, 2, n u za ni a E r (FA o il y t d l ID z i l e ar n a RP a iz evi ert a i z a Pr F Sp Pl Tr a re u st i mo n i ra G z m u nja r aga z l V % r in 23,9 28,4 26,3 29,0 25,2 27,7 27,9 21,1 24,3 28,8 25,0 29,4 o a K Gr g n i g d Lo g e ol P % 0,3 0,0 0,9 0,9 0,3 0,6 0,0 0,0 0,0 1,2 0,0 0,6 O 2 2 a K 6 m /h .10.2018 k rea B kg : 10 om L % 0,6 0,9 1,5 1,8 1,6 0,6 2,1 2,4 0,9 2,1 1,9 1,7 o a 19, l 120, arcel 5 ravi O T 2 a p NA r e ea h t o t p u t h g ei H a P vn L h o P / 018, sp n / v e ž r sto e z do ba na i š i V s cm 118 143 121 136 129 135 129 134 137 142 123 118 INATL 60 kg, S ) 18.05.2 vah, o A h vit R ki k:in o t h g ei H ro n b o na i š i V vz cm a 284 326 295 235 330 335 316 202 308 340 292 284 a /h h v 2 o / k v 4 p r ( ni o o 44 l tl lb b e a N i č 0, i g n i ssel a t f e o t a D . r u /h o ras n a b g č nja če i l t e m um at D e n v: 09.05.2018, ju M e te 20. 7. 17. 7. 17. 7. 19. 7. 19. 7. 20. 7. 20. 7. 24. 7. 19. 7. 19. 7. 13. 7. 10. 7 : jnl d e akl n o 160 kg A 85.714 s n 8 tio 1 0 k: sa: an ca 2 e : u ID e o v e R l : X m se : sk B / e tv o Y e m d na i br y H INIO ear o : /H US O IA je y p e 01 ON č 05) ji jenj ta se a pv ID da i br hi e Im LI ONIX E 623 OXX D e acija/ / l R R 3 O r k o jšn jenj p A o IB R C M o e H URE K E L etL ORVIN Y K ONALD Pr Gno krŠ Gosto Zasno K P9537 A FA PR37N P9486 S D P9400 M R VOL Povp LSD (0, 53 KORUZA Leto 2019 t uo ht 9 i - w / s b ewy co d l i M 1 ez 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 3,3 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 r a storž ni z e ol B =b1 2 t O .10.2018 u 2 oh K : 04 6 m is l a l i b u n a i n i r t s O 9 ti a - w 1 / 2 2 1 1 3 2 1 6 1 1 2 1 /h est ez v e 19. r kg r z =b a i 1 t so 120 l E , S 5 A O s, p t 2 n ISE uo P o D ht a .05.2018 h ti m u c i t r u t u i r o p s o h t n mi el H 9 i h N/ - w/ 3 3 3 3 3 2 2 2 3 2 2 2 / 05 eti ZE 1 ezr ce: ep E r L =b O 1 80 kg eng 4 B s), in n n o g ti emer ) b co n /i u ž (na stor a esi r d s i d y ma o g a l i t s U % 3 a a ck 0,3 0,9 0,3 0,3 0,3 0,3 0,3 0,3 0,3 0,3 0,3 0,3 ni h /h .2018, ol ( ts b N n a al edz /h 0.44 l/ i o p : 25.04 g m ry o eg t ca d el i Y ) to g ni o A d ta en w n na pi ku s na t s odno R III o d II/1 II/1 II/1 II/1 II/2 II/2 II/2 II/2 II/2 II/2 II/3 p 167 kg A 85.714 os ar 00 )A 3 00 : LD p : : IE FAO ty Y re u st i 14% mo h t wi n i ra G ( o n i t: / O 3 o s u K 64 40 23 17 48 23 82 40 34 25 60 78 86 61 e cr : n E ago l v 14% s je Zrn /ha j s ti g e oy L t 15, 15, 15, 15, 14, 14, 13, 13, 13, 13, 11, 10, 13, 2, n u za ni a E r (FA o il y t d l ID z i l e ar n a RP a iz evi ert a i z a Pr F Sp Pl Tr a re u st i mo n i ra G z m u nja r aga z l V % r in 21,4 20,3 20,7 24,9 21,2 21,0 20,0 18,7 21,3 19,5 19,2 19,5 o a K Gr g n i g d Lo g e ol P % 0,3 0,3 3,4 0,6 5,8 2,7 1,8 4,6 14,6 1,2 1,5 1,8 O 2 2 a K 6 m /h .10.2018 k rea B kg ,4 : 04 om L % 1,5 0,9 2 2,1 1,2 2,1 1,2 4,0 3,7 1,5 4,0 1,2 o a 19, l 120, arcel 5 ravi O T 2 a p NA r e ea h t o t p u t h g ei H a P vn L h o P / 018, sp n / v e ž r sto e z do ba na i š i V s cm 138 130 130 148 135 118 133 118 125 140 130 128 INATL 80 kg, S ) 05.05.2 vah, o A h vit R ki k:in o t h g ei H ro n o b na i š i V vz cm a 330 315 305 340 325 325 315 290 328 318 288 320 a tos v 3 o /h h/ e ( ni k v 4 p 44 l tl ol m a N b o i r 0, ras n g n i ssel a t f e o t a D . v i /h o č o p gn v: 25.04.2018, ju nja če i l t e m um at D 1.7. N m 4. 7. 5. 7. 2. 7. 5. 7. 5. 7. 2. 7. 3. 7. 4. 7. o e te 11. 7. 24. 6. 29. 6 : d e akl n kr 167 kg A 85.714 s n 8 tio 1 0 k: sa: an ca 2 e : u ID e o v e R l : X m se : sk B / e tv o Y e m d na i br y H INIO ear o : /H US O IA je y p e ON 01 č 05) ji jenj ta se a pv ID da i br hi e Im E LI ONIX 623 OXX D e acija/ / l R R 3 r k o jšn jenj p A o IB R C M o e H URE K E OLO L etL Y K ORVIN ONALD Pr Gno krŠ Gosto Zasno S K A FA PR37N P9537 P9486 D M P9400 R V Povp LSD (0, 54 KORUZA Leto 2019 t uo ht 9 i - w / s b ewy co d l i M 1 ez 0,0 0,0 3,3 13,3 1,7 0,0 0,0 0,0 0,0 1,7 0,0 0,0 r a storž ni z e ol B =b1 .2018 2 t O u 2 oh K : 27.09 6 m is l a l i b u n a i n i r t s O 9 ti a - w 1 / 2 2 3 2 2 2 2 2 2 3 2 3 /h est ez v e 19. r kg r z =b a i 1 t so 130 l E , S 5 A O .2018 h s, p t 2 n ISE uo P o D ht a ti m u c i t r u t u i r o p s o h t n mi el H 9 i h N/ - w/ 3 3 3 3 3 3 3 3 3 2 4 4 / 26.04 eti ZE 1 ezr ce: ep E r L =b O 1 90 kg eng 4 B s), in n n o g ti emer ) b co n /i u ž (na stor a esi r d s i d y ma o g a l i t s U % 3 a a ck 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,3 0,0 0,0 1,2 0,6 0,0 ni h /h .2018, ol ( ts b N n a a ed l z /h 0.44 l/ i o p : 19.04 ca g m ry o eg t ca d el i Y ) i g ni o A 714 d en w n na pi ku s na t s odno R III šen d 5. II/1 II/1 II/2 II/2 II/2 II/2 II/2 II/2 II/2 II/2 II/2 p 200 kg A 8 os ar 00 )A 3 00 : LD p : : IE FAO ty Y re u st i 14% mo h t wi n i ra G ( o n i t: / O 3 o s u K 02 80 41 05 57 54 35 09 92 23 78 49 14 05 e cr : n E ago l v 14% s je Zrn /ha j s ti g e oy L t 14, 13, 13, 13, 12, 12, 12, 12, 11, 11, 10, 8, 12, 3, n u za ni a E r (FA o il y t d l ID z i l e ar n a RP a iz evi ert a i z a Pr F Sp Pl Tr a re u st i mo n i ra G z m u nja r aga z l V % r in 12,2 12,8 12,6 11,8 11,0 12,2 13,3 12,1 12,3 13,0 12,6 12,9 o a K Gr g n i g d Lo g e ol P % 1,7 6,5 18,2 4 3,9 2,1 18,2 15,2 22,0 2,7 0,3 19,5 9,4 O 2 2 .2018 a K 6 m /h k rea B kg : 27.09 om L % 1,2 1,2 5,4 0,6 0,6 0,6 3,0 0,6 0,9 4,5 1,2 o a 19, 11,9 l 130, arcel 5 ravi O T 2 a p NA r e ea h t o t p u t h g ei H a P vn L h o P / 018, sp n / v e ž r sto e z do ba na i š i V s cm 139 129 123 120 123 121 123 131 135 129 121 145 INATL 90 kg, S ) 26.04.2 vah, o A h vit R ki k:in o t h g ei H ro n b o na i š i V vz cm a 308 294 295 300 293 296 293 308 310 311 304 333 a v 3 o /h h/ ( ni k v 4 p n 44 l tl ol a a N b č i i 0, g n i ssel a t f e o t a D a /h ras n c o č i g nja če i l t e m um at D n n v: 19.04.2018, ju Rak 7. 7. e e te 25. 6. 25. 6. 26. 6. 22. 6. 24. 6. 25. 6. 25. 6. 25. 6. 26. 6. 27. 6. 16. 6. : š d e akl n p 200 kg A 85.714 s n 8 tio 1 0 k: sa: an ca 2 e : u ID e o v e R l : X m se : sk B / e tv o Y e m d na i br y H INIO ear o : /H IA O US je y p e 01 ON č 05) ji jenj ta se a pv ID da i br hi e Im OXX D 623 LI E ONIX e acija/ / l R O 3 R r k o jšn jenj p A o IB M C R o e H E K URE L etL ORVIN Y K ONALD Pr Gno krŠ Gosto Zasno P9537 P9486 M VOL D A K P9400 PR37N S R FA Povp LSD (0, 55 KORUZA Leto 2019 t uo ht 9 i - w 1 / 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 ez s b ewy co d l i M r =b1 a storž ni z e ol B t uo 2 ht is l a l i b u n a i n i r t s O 9 i w O -1 / 3 3 3 4 4 3 3 2 3 3 3 3 3 4 3 3 3 3 3 4 5 5 5 2 11.10.2018 6 m ezr Ka =b est: 1 /h vr e 19.z a it s o ES 90 kg l , A 5 t O s, p ISE uo 2 n D ht i P o m u c i t r u t u i r o p s o h t n mi el H 9 w a ti N/ -1 / 2 2 2 2 1 1 2 1 2 2 2 2 2 2 2 2 2 3 2 2 2 1 3 h ZE ez / 03.05.2018 h eti E r a L =b h ce: epr O 1 B 45 kg en 4 g s), 0.3 l/ in n n o el g ti v emer ) b co n /i u ž (na stor a n esi r a d s i d y ma o g a l i t s U % 3 B a ck 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 n + i a /h ol ( ts b N n a al edz n /h i 3.5 l/h p : 26.04.2018, m ea x g o b a ni d ry o eg t ca d el i Y y m w n ) u a na pi ku s na t s odno R I III III B so 196 kg L 85.714 so r II/1 II/1 II/1 II/1 II/1 II/2 II/2 II/2 II/2 II/2 II/2 II/2 II/2 II/2 II/2 II/2 II/3 II/3 II/3 II/3 00 )B 3 00 : p : LD o : ty IE FAO n i t: Y re u st i 14% mo h t wi n i ra G ( o s u / O 3 cr ti : n o K ago l v 14% s je Zrn 35 28 14 03 01 64 39 39 22 92 70 68 50 50 49 37 19 75 71 31 28 27 99 66 63 e s g e E /ha j u za n y i a L t E 14, 14, 14, 14, 14, 13, 13, 13, 13, 12, 12, 12, 12, 12, 12, 12, 12, 11, 11, 11, 11, 10, 9, 12, 1, n o il y t d l r (FA i a l ID z n a e evi r R ert a i P a iz Pr F Sp Pl Tr z a az m re u st i mo n i ra G u r in nja r aga z l V % o a 21,8 21,1 18,9 22,4 19,9 23,6 20,0 28,1 22,9 24,4 25,0 21,8 21,4 20,6 20,3 20,7 20,1 23,1 20,8 23,2 25,2 26,6 20,0 K Gr g n i g d Lo g e ol P % 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 O 2 2 a K 6 m k rea B /h om L % : 11.10.2018 10,9 5,4 1,0 3,2 21,8 10,9 9,0 3,5 3,5 1,9 1,3 7,4 2,6 2,6 6,4 4,2 5,8 10,6 9,6 11,5 6,4 6,7 9,6 o a 19, l 90 kg T , arcel N 5 ravi A O L 2 a p P/ a P vn r e ea h t o t p u t h g ei H h o / 018, sp n INA v e ž r sto e z do ba na i š i V a s TL cm 110 101 105 105 101 105 100 109 106 114 93 90 110 100 99 100 105 100 98 114 105 111 93 h S / AR 45 kg, 3 l ) 03.05.2 vah, o h 0,l vit ki k:i ve n o t h g ei H ro n b an vz o na i š i V cm 99 B 290 301 281 275 279 293 287 313 286 303 276 265 270 288 278 275 286 315 271 2 279 295 264 a v 3 o a + h/ ( k v 4 p /h nitl ol g n i ssel a t f e o t a D a N 5 l b ras i nja če i l t e m um at D n 7. 7. 7. 7. 7. 7. 7. 7. 6. 7. 8. 7. 5. 7. /h 3, č 11. 7. 11. 7. 13. 7. 11. 7. 11. 7. 11. 7. 11. 7. 17. 7. 14. 7. 15. 7. 11. 7. 11. 7. 11. 7. 10. 7. 14. 7. 13. 7. ej v: 26.04.2018, ju l ja max te b o u e akl a s 196 kg L 85.714 s n J :n 8 ID tio 1 R 0 k: sa: BY O O ca 2 e : u e m d na i br y H IN an o v e /H IN e l : R se : sk da i br hi e Im R e tv o ID IO m R N E TE / ear o : F N R L IN je y p e IB L TUS Y ji jenj ta se a pv H O D č IN 01 UTO X O Y L e 05) acija/ / l S PHI 2370 X X R WA E A r k o jšn jenj p R A o PHEUS 4351 4569 30.325 X O VE N p o e R O N R 3022 3114S 3023 v D (0, L etL KC KC H R D S S O Pr Gno krŠ Gosto Zasno Y PHOTOS O P9400 KWS D D C P1241 PR37N Y KREOS Y ZES A LG KWS IPEL FE IGAF KWS A N O N R Po LS 56 KORUZA Leto 2019 t uo h t 9 i - w / s b ewy co d l i M 1 3,3 1,7 0,0 1,7 6,7 1,7 1,7 5,0 3,3 3,3 3,3 1,7 0,0 0,0 0,0 0,0 6,7 1,7 1,7 1,7 0,0 3,3 ezr 13,3 a storž ni z e ol B =b1 t uo 2 hti O .10.2018 is l a l i b u n a i n i r t s O 9- w 2 2 2 1 1 1 2 1 1 1 1 1 1 2 3 1 1 2 1 3 2 1 2 2 1 / K : 10 6 m ezr a =b /h est 1 v e 19. kg r z a i t s E o SA 120 l , t 5 ISE u O s, p D oh 2 n m u c i t r u t u i r o p s o h t n mi el H 9 ti P o N/ - w/ 3 4 6 5 5 4 4 4 3 2 3 4 5 4 4 5 4 4 5 5 6 5 3 a .05.2018 h ti 1 h ZE ezr / 18 eti EL =b1 ce: ep O r B 60 kg en 4 g s), in n n o g ) b co n /i u ž (na stor ti emer esi a s i d y ma o g a l i t s U % g r d 0,9 0,3 0,6 1,9 0,9 0,9 0,0 0,6 0,0 0,3 0,3 0,3 8,7 1,8 5,6 0,9 0,6 0,9 0,9 0,3 3,2 1,2 7,6 n 2 a a ck ki n h .2018, o p i /h l ( m ts b u N n a a ed p l z /h 0.44 l/ i o p : 09.05g m ry o eg t ca d el i Y g o ) ni d na pi ku s na t s odno R III B seed en II/1 II/1 II/1 II/1 II/2 II/2 II/2 II/2 II/2 II/2 II/2 II/2 II/2 II/2 II/2 II/2 II/2 II/2 II/3 II/3 II/3 II/3 li d w n o 160 kg A 85.714 os ar 00 )B 3 LD 00 : p IE : : Y re u st i 14% mo h t wi n i ra G FAO o ty / 6 ( n i t: 82 71 28 18 12 01 91 85 75 69 33 33 20 95 69 40 89 88 55 23 18 56 46 9 O 3 o K : s u E ago l v 14% s je Zrn /ha 45 e cr n o L t j s ti g e y E 16, 16, 16, 16, 16, 16, 15, 15, 15, 15, 15, 15, 15, 14, 14, 14, 13, 13, 13, 13, 13, 12, 12, 14, 2, n u za ni a r (FA o il y t d l ID z i l R e evi ar n a P a iz ert a i z a Pr F Sp Pl Tr a re u st i mo n i ra G z m u nja r aga z l V % r in 27,9 24,6 25,6 27,7 26,5 26,9 29,8 25,1 26,5 33,5 27,6 27,4 27,0 24,6 28,1 23,1 25,6 23,5 25,2 22,9 26,2 24,5 27,3 o a K Gr g n i g d Lo g e ol P % 0,0 0,3 0,6 0,0 0,3 0,6 2,0 1,3 0,0 2,2 0,0 0,0 0,3 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,3 0,3 1,3 0,0 0,6 O k rea B 2 2 om L a K % 0,9 1,2 0,3 0,6 0,9 0,6 2,6 1,3 1,5 1,2 0,9 0,3 0,3 0,0 0,3 0,0 0,0 0,6 0,3 1,7 0,6 0,6 2,4 h 10.2018 6 m / . kg : 10 T o a 19, l NA 120 L , arcel P r e ea h t o t p u t h g ei H 5 ravi / O 2 2 a p INA v e ž r sto e z do ba na i š i V cm 125 116 14 146 147 133 147 137 157 159 119 160 128 132 145 128 143 141 142 143 141 120 141 a P vn TL h o S / 018, sp ns AR 60 kg t h g ei H , ) 18.05.2 vah, o 6 h vit na i š i V cm 311 296 321 320 312 312 316 324 342 328 305 328 297 316 301 304 315 317 320 31 328 299 345 ki k:in o ro n b o vz a a g n i ssel a t f e o t a D v 2 o /h h/ ( ni k v 4 p nja če i l t e m um at D tl ol 13. 7. 19. 7. 17. 7. 20. 7. 20. 7. 16. 7. 13. 7. 17. 7. 16. 7. 11. 7. 20. 7. 16. 7. 18. 7. 16. 7. 17. 7. 19. 7. 19. 7. 19. 7. 19. 7. 18. 7. 17. 7. 19. 7. 16. 7. e 44 l b č a N i u /h 0,o ras n b g č e n v: 09.05.2018, ju r jn e te o l d e akl b o 160 kg A 85.714 s n ira M ID : R n BY 8 e m d na i br y H tio 1 /H 0 k: sa: ID da i br hi e Im O O ca 2 e : u R IN an o v e IN e l : IB R se : sk R e tv o H IO m N E TE / ear o : R N F IN L je y p e TUS Y L ji jenj ta se a pv č UTO D IN Y X 01 O O L e 05) acija/ / l E 2370 PHI X X S R A WA r k o jšn jenj p A R o 4569 VE PHEUS 4351 30.325 O XE N p o e N O 3114S 3023 R R 3022 v D (0, L etL KC R H D S KC S O Pr Gno krŠ Gosto Zasno D A C O A Y PHOTOS N KWS O P1241 D Y ZES G L EF Y KREOS IPL PR37N P9400 KWS IGAF N R KWS Po SL 57 KORUZA Leto 2019 t uo ht 9 i - w / s b ewy co d l i M 1 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 ezr a storž ni z e ol B =b1 tu o h 2 s i l a l i b u n a i n i r t s O ti O .10.2018 9- w/ 2 2 5 1 2 2 1 1 2 3 2 2 1 2 3 2 2 2 2 1 1 3 3 2 1 K : 04 6 m ezr a =b1 /h estv e 19. kg r z a i t s E o SA 120 l , tu 5 ISE o O s, p D ht 2 n m u c i t r u t u i r o p s o h t n mi el H 9 i P o N/ - w/ 3 3 3 2 3 3 3 5 3 3 3 4 2 3 3 2 3 3 3 2 2 3 3 a .05.2018 h ti ZE 1 ez h E r / 05 eti L =b O 1 ce: epr B 80 kg en 4 g s), in n n o g ) b co n /i u ž (na stor ti emer a esi r s i d y ma o g a l i t s U % d 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 3 a a ck ni h /h .2018, ol ( ts b N n a al edz /h 0.44 l/ i o p : 25.04 ry o eg t ca d el i Y g g m ) to ni o d na pi ku s na t s odno R I III B en II/1 II/1 II/1 II/1 II/1 II/2 II/2 II/2 II/2 II/2 II/2 II/2 II/2 II/2 II/2 II/2 II/3 II/3 II/3 II/3 II/3 ta w n o d p 167 kg A 85.714 os ar 00 )B 3 LD 00 : IE p : Y re u st i 14% mo h t wi n i ra G FAO : / ( o n tyi t: 36 78 50 03 86 86 77 64 23 90 60 59 54 52 21 90 82 67 55 36 26 08 04 79 O 3 o s u KE ago l v 14% s je Zrn /ha 04 e cr : n L t j s ti g e o 2, y E 17, 15, 15, 15, 14, 14, 14, 14, 14, 13, 13, 13, 13, 13, 13, 12, 12, 12, 12, 12, 12, 12, 11, 13, n u za ni a r (FA o il y t d l ID z i l R e ar n a P a iz evi ert a i z a Pr F Sp Pl Tr a re u st i mo n i ra G z m u nja r aga z l V % r in 20,0 19,7 20,3 21,1 20,7 21,5 26,7 19,3 20,9 20,9 21,1 24,3 20,6 19,5 19,1 22,8 20,5 19,3 20,0 20,8 20,4 20,1 21,1 o a K Gr g n i g d Lo g e ol P % 1,2 0,9 1,5 0,3 1,2 1,5 0,9 0,9 1,2 2,4 0,9 2,4 3,0 1,8 9,5 6,7 4,3 1,5 0,3 5,8 0,0 0,6 3,0 O k rea B 2 2 om L % a K 6 m 0,3 2,7 2,4 0,3 0,3 0,9 0,9 1,5 1,2 0,6 1,2 2,1 2,1 0,9 0,9 5,8 2,1 2,7 2,1 10,4 0,9 0,9 10,1 /h .10.2018 g 4 k : 0 T o a 19, l NA 120 L , arcel P r e ea h t o t p u t h g ei H 5 ravi / O 2 a p v e ž r sto e z do ba na i š i V INA cm 120 123 125 148 135 145 140 120 128 133 128 140 135 140 130 128 123 130 128 135 123 135 138 a P vn TL h o S / 018, sp ns AR 80 kg t h g ei H , ) 05.05.2 vah, o h na i š i V k: vit cm 318 318 303 358 338 330 355 315 333 330 285 315 308 325 298 313 325 333 303 310 293 320 350 ki in o ro n b vz o a a g n i ssel a t f e o t a D v 3 o /h h/ ( ni k v 4 p nja če i l t e m um at D 1. 7. 2. 7. 4. 7. 5. 7. 2. 7. 4. 7. 3. 7. 4. 7. 1. 7. 4. 7. 3. 7. 3. 7. 1. 7. 6. 7. 2. 7. 1. 7. 44 l tl ol 30. 6. 30. 6. 30. 6. 25. 6. 29. 6. 27. 7. 29. 6. b a N i r 0, ras n to i /h o č s g v: 25.04.2018, ju e mp n o ed tee akl m kr 167 kg A 85.714 S n ovo N ID : R n BY 8 e m d na i br y H tio 1 /H 0 k: sa: ID da i br hi e Im O O ca 2 e : u R IN an o v e IN e l : IB R se : sk R e tv o H IO m N E TE / ear o : N R F IN L je y p e L TUS Y ji jenj ta se a pv č UTO 01 O Y DL IN X O e 05) acija/ / l PHI S E A 2370 X X R WA r k o jšn jenj p A R o 4569 4351 PHEUS VE N 30.325 X O p o e N R 3023 3114S O 3022 R v D (0, L etL KC KC R D S O H S Pr Gno krŠ Gosto Zasno D D A O Y KREOS PR37N P1241 Y PHOTOS Y ZES KWS A N R P9400 LG O C KWS IPEL N EF IGAF KWS Po SL 58 KORUZA Leto 2019 t uo h t 9 i - w 7 / s b ewy co d l i M 1 1,7 1,7 5,0 3,3 3,3 3,3 1, 1,7 8,3 1,7 8,3 3,3 5,0 1,7 2,5 3,3 0,0 3,3 0,0 ezr 11,7 10,0 15,0 13,3 a storž ni z e ol B =b1 .2018 t uo 2 hti O s i l a l i b u n a i n i r t s O 9- w 2 1 / 2 2 2 2 2 2 3 2 2 2 2 2 2 4 2 2 4 2 2 2 2 2 2 K : 27.09 6 m ezr a =b /h est 1 v e 19. kg r z a i t s E o S 130 l A , t 5 ISE u O .2018 h s, p D oh 2 n m u c i t r u t u i r o p s o h t n mi el H ti P o N/ 9- w/ 4 3 3 3 3 4 4 3 4 3 3 3 5 3 3 3 3 3 3 4 4 4 4 a ti 1 h ZE ezr / 26.04 eti EL =b1 ce: ep O r B 90 kg en 4 g s), in n n o g ) b co n /i u ž (na stor ti emer a esi r s i d y ma o g a l i t s U % d 0,0 0,0 0,6 0,0 1,5 2,4 0,0 0,3 0,0 0,0 0,3 0,6 0,0 0,0 0,0 3,3 0,6 0,0 0,0 0,9 0,0 2,7 2,1 3 a a ck ni h /h .2018, ol ( ts b N n a a ed l z /h 0.44 l/ i o p : 19.04g m ry o eg t ca d el i Y cai g o ) ni d 2 na pi ku s na t s odno R I I III III B en II/1 II/1 II/ II/2 II/2 II/2 II/2 II/2 II/2 II/2 II/2 II/2 II/2 II/2 II/3 II/3 II/3 II/3 II/3 šen d w n p 200 kg A 85.714 os ar 00 )B 3 LD 00 : p IE : : Y e r u st i 14% mo h t wi n i ra G FAO o ty / ( n i t: 22 85 81 39 76 70 56 39 19 18 05 05 99 83 80 34 09 99 92 77 60 10 O 3 o K : s u E ago l v 14% s je Zrn /ha 49 26 91 e cr n o L t 9, 9, j s ti g e y E 16, 15, 13, 13, 12, 12, 12, 12, 12, 12, 12, 12, 11, 11, 11, 11, 11, 10, 10, 10, 10, 12, 1, n u za ni a r (FA o il y t d l ID z i l R e evi ar n a P a iz ert a i z a Pr F Sp Pl Tr a re u st i mo n i ra G z m u nja r aga z l V % r in 14,4 13,3 14,0 13,1 11,6 12,2 12,7 12,7 13,8 13,5 13,2 11,6 13,4 12,2 12,8 11,6 11,4 13,0 13,0 13,3 11,3 13,5 13,2 o a K Gr g n i g d Lo g e ol P % ,7 2,4 0,0 14,1 10,8 0,9 6,3 0,6 0,3 3,6 0,3 2,1 1,5 9,2 0,3 16,7 0,0 15,5 2,4 5,4 1,2 10,8 8 7,5 O k rea B 2 2 .2018 om L a K % 6 m 0,9 0,6 0,0 1,2 1,5 0,3 3,0 0,9 0,6 0,9 0,3 8,5 1,2 5,1 1,5 2,1 22,8 0,0 1,2 0,9 0,6 0,0 0,3 /hkg : 27.09 T o a 19, l NA 130 L , arcel P r e ea h t o t p u t h g ei H 5 ravi / O 2 a p INA v e ž r sto e z do ba na i š i V cm 141 111 119 120 134 131 121 120 134 109 145 123 101 141 140 125 135 120 121 120 115 125 115 a P vn TL h o S / 018, sp ns AR 04.2 90 kg t h g ei H , ) 26. vah, o h k: na i š i V vit cm 320 300 308 296 313 300 296 293 316 274 311 284 279 311 311 300 306 290 295 300 291 301 291 ki in o ro n b vz o a a g n i ssel a t f e o t a D v 3 o /h h/ ( n . 6. i k v 4 p nja če i l t e m um at D 44 l tl ol 28. 6. 23. 6. 24. 6. 22. 6. 18. 6. 18. 6. 22. 6. 22. 6. 27. 6. 20. 6. 25. 6. 26. 6. 20. 6. 23 25. 6. 27. 6. 21. 6. 16. 6. 19. 6. 20. 6. 21. 6. 27. 6. 26. 6. a N b 0, i a /h ras n c o č i g v: 19.04.2018, ju n ne n eš d tee akl a p 200 kg A 85.714 S n či Rak ID : R n BY 8 e m d na i br y H tio 1 /H 0 k: sa: ID da i br hi e Im O O ca 2 e : u R IN an o v e IN e l : IB R se : sk R e tv o H IO m TE N E / ear o : L R N IN F je y p e TUS Y L ji jenj ta se a pv č UTO Y D IN X 01 L O O e 05) acija/ / l WA E X X PHI 2370 A R S r k o jšn jenj p A R o 4351 4569 VE PHEUS O 30.325 X N 3022 p o e N O R R 3114S 3023 S v D (0, L etL KC KC R D H O S Pr Gno krŠ Gosto Zasno P1241 D D A KWS A Y PHOTOS C O EF PR37N G L IPEL Y ZES P9400 Y KREOS KWS R O IGAF KWS N N Po SL 59 KORUZA Leto 2019 Srednje pozni hibridi/ middle late hybrids (FAO 400–500) t uo ht 9 i - w 1 /ez 0,0 0,0 5,0 0,0 0,0 0,0 1,7 0,0 0,0 0,0 3,3 1,7 r s b ewy co d l i M =b1 a storž ni z e ol B t uo 2 ht s i l a l i b u n a i n i r t s O 9 i w O -1 / 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 11.10.2018 6 m ezr Ka =b est: 1 /h vr e 19.z a it s o ES 90 kg l , A 5 t O s, p ISE uo 2 n D ht P o m u c i t r u t u i r o p s o h t n mi el H 9 i w a ti N/ -1 / 3 3 4 4 4 3 4 4 3 3 3 5 h ez / 03.05.2018 h eti ZEE r a L =b h ce: epr O 1 B 45 kg en 4 g s), in n n o el 0.3 l/ g ti v emer a n esi ) b co n /i u ž (na stor r a d s i d y ma o g a l i t s U % 3 B a ck 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 n + i a /h ol ( ts b N n a al edz n /h i 3.5 l/h p : 26.04.2018, m ea x g o b a ni ry o eg t ca d el i Y y m d u w n a na pi ku s na t s odno R I I III III so 196 kg L 75.592 so r II/1 II/2 II/2 II/2 II/2 II/2 II/2 II/2 ) 00 4 ) 00 : p : LD o : ty IE FAO n i t: Y re u st i 14% mo h t wi n i ra G ( o s u / O 4 cr ti : n o K 01 65 88 63 59 26 12 76 88 71 14 01 14 ago l v 14% s je Zrn 40 e s g e E /ha j u za n y i a L t E 16, 15, 14, 14, 14, 14, 14, 13, 13, 13, 12, 12, 14, 1, n o il y t d l r (FA i a n l ID z a e evi r R ert a i P a iz Pr F Sp Pl Tr z a az m re u st i mo n i ra G u 6 r in nja r aga z l V % o a 26,1 25,4 26,1 26,2 27,7 25,9 27,1 26,5 26,4 23,8 23,7 25, K Gr g n i g d Lo g e ol P % 0,0 2,9 0,0 2,6 0,0 0,0 1,0 1,3 0,0 7,7 0,6 2,9 O 2 2 a K .10.2018 6 m k rea B /h om L % : 12 25,6 12,5 7,2 4,2 13,8 16,7 23,1 8,0 14,1 5,4 4,5 21,5 o a 19, l 90 kg T , arcel N 5 ravi O AL 2 a p P/ a P vn r e ea h t o t p u t h g ei H h o / 018, sp n INA v e ž r sto e z do ba na i š i V a s TL cm 109 124 133 100 119 131 124 114 124 140 109 111 h S / AR 45 kg, 3 l ) 03.05.2 vah, o h 0,l k: vit ki i ve n o t h g ei H ro n 8 b an vz o na i š i V cm B 285 330 308 273 314 321 316 30 309 281 299 269 a v 3 o a + h/ ( k v 4 p /h ni tl ol g n i ssel a t f e o t a D . a N 5 l b ras i n nja če i l t e m um at D /h 3, č 13. 7. 16. 7. 13. 7. 18. 7. 12. 7. 18. 7. 18. 7. 18. 7. 11. 7 14. 7. 18. 7. 7. 7. e v: 26.04.2018, j ju l ja max te b o u e akl a s 196 kg L 75.592 S n J :n 8 ID tio 1 R 0 k: sa: BY an ca 2 e : u e m d na i br y H e o v e /H l : m se : sk da i br hi e Im / e tv o IDR ear o : R OV O je y p e IB 4 5 č 05) ji jenj S C ta se a pv H TE K S e acija/ / l X A r k o jšn jenj p A o X 34.90 4051 401 401 4024 LA 462 o e S L etL UL A Pr Gno krŠ Gosto Zasno FU LG TOM P9911 NS OS K OS N B PR37F73 BC Povp LSD (0, 60 KORUZA Leto 2019 t uo ht 9 i - w 1 /ez 6,7 1,7 3,3 6,7 0,0 8,3 5,0 1,7 0,0 3,3 3,3 r 10,0 s b ewy co d l i M =b1 a storž ni z e ol B t uo 2 ht i O .10.2018 s i l a l i b u n a i n i r t s O 9 - w 2 1 / 1 2 1 1 1 2 1 1 1 1 2 1 K : 10 .6 m ezr a =b /h est 1 v e 19 kg r z a it s o ES 120 l , A 5 t O s, p ISE uo 2 n D ht P o m u c i t r u t u i r o p s o h t n mi el H 9 i w a .05.2018 h ti N/ -1 / 3 4 4 3 5 2 3 2 3 4 4 7 h ez / 18 eti ZEE r L =b ce: epr O 1 B 60 kg en 4 g s), in n n o g ti emer esi ) b co n /i u ž (na stor a g r d s i d y ma o g a l i t s U % n 2 a a ck 0,3 1,3 0,0 0,3 0,9 0,4 2,0 0,0 2,7 3,0 3,6 0,7 ki n h .2018, o p i /h l ( m ts b u N n a a ed p l z /h 0.44 l/ i o p : 09.05 g g m ni o ry o eg t ca d el i Y seed d l en i d wo n a na pi ku s na t s odno R I III o 160 kg A 79.592 s r II/1 II/1 II/1 II/2 II/2 II/2 II/2 II/2 II/2 II/2 ) 00 4 ) 00 : p : LD o : ty IE FAO n i t: Y re u st i 14% mo h t wi n i ra G 56 16 ( o s u / O 4 cr ti : n o K 08 ago l v 14% s je Zrn 45 30 28 52 42 36 32 23 21 02 49 8, 1, e s g e E /ha j u za n y i a L t E 10, 9, 9, 9, 8, 8, 8, 8, 8, 8, 8, 6, n o il y t d l r (FA i a n l ID z a e evi r R ert a i P a iz Pr F Sp Pl Tr z a az m re u st i mo n i ra G u r in nja r aga z l V % o a 29,2 29,1 28,9 31,2 28,4 33,3 32,4 29,1 32,0 31,3 30,6 25,9 K Gr g n i g d Lo g e ol P % 0,3 0,0 0,6 0,3 0,3 0,0 0,4 0,0 0,0 0,0 0,6 5,8 O 2 2 a K 6 m k rea B /h .10.2018 om L % kg : 10 2,3 0,9 1,2 0,9 3,8 2,6 1,6 0,3 1,5 1,7 0,6 9,7 o a 19, l 120 T , arcel N 5 ravi O AL 2 a p P/ a P vn r e ea h t o t p u t h g ei H h o / 018, sp n INA s v e ž r sto e z do ba na i š i V TL cm 144 127 143 160 160 145 141 137 161 149 148 129 SAR 60 kg,) 18.05.2 vah, o h vit ki k:in o t h g ei H ro n b o na i š i V vz cm 330 337 327 346 347 326 327 313 341 335 334 305 a a v 2 o /h h/ ( ni k v 4 p 44 l tl ol g n i ssel a t f e o t a D . . e a N b r č 0, ras i nja če i l t e m um at D o u /h o 09.05.2018, nč 20. 7 20. 7. 20. 7 23. 7. 25. 7. 19. 7. 24. 7. 23. 7. 24. 7. 20. 7. 20. 7. 19. 7. b b g g i e n v: ju r e te a jnl d akl o 160 k A 79.592 es n M :n 8 ID tio 1 R 0 k: sa: BY an ca 2 e : u e m d na i br y H e o v e /H l : m se : sk da i br hi e Im / e tv o IDR ear o : R O OV je y p e IB č 05) ji jenj 4 5 C S ta se a pv H TE S K e acija/ / l X A r k o jšn jenj p A o X 4024 34.90 401 4051 401 LA 462 o e S S L etL A UL Pr Gno krŠ Gosto Zasno P9911 FU N LG OS N OS PR37F73 B K TOM BC Povp LSD (0, 61 KORUZA Leto 2019 t uo ht 9 i - w 1 /ez 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 r s b ewy co d l i M =b1 a storž ni z e ol B t uo 2 ht i O .10.2018 s i l a l i b u n a i n i r t s O 9 - w 2 1 / 3 4 2 1 1 2 2 1 2 1 1 1 K : 04 6 m ezr a =b /h est 1 v e 19. kg r z a it s o ES 120 l , A 5 t O s, p ISE uo 2 n D ht P o m u c i t r u t u i r o p s o h t n mi el H 9 i w a .05.2018 h ti N/ -1 / 3 3 3 2 2 3 2 2 3 3 3 2 h ez / 05 eti ZEE r L =b ce: epr O 1 B 80 kg en 4 g s), in n n o g ti emer a esi ) b co n /i u ž (na stor r d s i d y ma o g a l i t s U % 3 a a ck 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 ni h /h .2018, ol ( ts b N n a al edz /h 0.44 l/ i o : 25.04 m to g gni o ta en d ry o eg t ca d el i Y o d wo n a na pi ku s na t s odno R I I III III p 167 kg A 89.796 p s r II/1 II/1 II/1 II/1 II/2 II/3 II/3 II/3 ) 00 4 ) 00 : p : LD o : ty IE FAO n i t: Y re u st i 14% mo h t wi n i ra G ( o s u / O 4 cr ti : n o K 33 63 49 48 40 94 59 09 51 51 42 16 05 ago l v 14% s je Zrn 57 e s g e E /ha j u za n y i a L t E 16, 15, 15, 15, 15, 14, 14, 13, 12, 12, 12, 10, 14, 1, n o il y t d l r (FA i a n l ID z a e evi r R ert a i P a iz Pr F Sp Pl Tr z a az m re u st i mo n i ra G u r in nja r aga z l V % o a 22,0 23,8 23,1 22,9 22,7 24,0 24,8 24,6 25,7 24,4 21,5 23,3 K Gr g n i g d Lo g e ol P % 1,2 1,2 0,9 0,9 0,9 0,3 1,2 0,9 1,8 0,3 0,9 5,2 O 2 2 a K 6 m k rea B /h .10.2018 0 om L % kg : 04 3,0 2,1 2,1 0,6 3,4 1,2 2,1 1,2 4,0 3, 1,2 2,7 o a 19, l 120 T , arcel N 5 ravi O AL 2 a p P/ a P vn r e ea h t o t p u t h g ei H h o / 018, sp n INA s v e ž r sto e z do ba na i š i V TL cm 140 113 145 118 138 140 145 130 128 118 130 130 kg .2 SAR 80,) 05.05 vah, o h vit ki k:in o t h g ei H ro n b o na i š i V vz cm 340 358 333 308 348 343 350 338 333 310 320 265 a a v 3 o /h h/ ( n k v 4 p to i o s 44 l tl l g n i ssel a t f e o t a D b . e a N i r nja če i l t e m um at D i /h 0,o n 6. 7. 6. 7. 6. 7. 6. 7. 6. 7. 7. 7. 6. 7. 8. 7. 4. 7. 4. 7 6. 7. m g č 28. 6. o mp n v: 25.04.2018, ju v o e te o d akl kr 167 kg A 89.796 ras es n N :n 8 ID tio 1 R 0 k: sa: BY an ca 2 e : u e m d na i br y H e o v e /H l : m se : sk da i br hi e Im / e tv o IDR ear o : O R OV je y p e IB 4 5 č 05) ji jenj C S ta se a pv H S TE K e acija/ / l X A r k o jšn jenj p A o LA 34.90 X L 401 401 4051 4024 462 o e S L etL A Pr Gno krŠ Gosto Zasno B GL P9911 FU TOM KU OS OS NS N PR37F73 BC Povp LSD (0, 62 KORUZA Leto 2019 t uo ht 9 i - w 1 /ez 0,0 0,0 5,0 3,3 1,7 1,7 1,7 1,7 3,3 1,7 1,7 r 15,0 s b ewy co d l i M =b1 a storž ni z e ol B .2018 t uo 2 ht i O s i l a l i b u n a i n i r t s O 9 - w 2 1 / 3 3 3 2 2 3 3 3 3 3 3 3 K : 27.09 6 m ezr a =b /h est 1 v e 19. kg r z a it s o ES 130 l , A 5 t O .2018 h s, p ISE uo 2 n D ht P o m u c i t r u t u i r o p s o h t n mi el H 9 iw a ti N/ -1 / 63 62 69 70 74 63 67 66 63 78 65 61 h ez / 26.04 eti ZEE r L =b ce: epr O 1 B 90 kg en 4 g s), in n n o g ti emer a esi ) b co n /i u ž (na stor r d s i d y ma o g a l i t s U % 3 a a ck 0,6 0,6 0,0 1,3 2,6 0,0 2,5 1,9 5,6 n 22,7 20,0 21,2 i h /h .2018, ol ( ts b N n a a ed l z /h 0.44 l/ p : 19.04 i ca o i g g m ni o en d ry o eg t ca d el i Y šen d wo n a na pi ku s na t s odno R I I III III p 200 kg A 79.592 s r II/1 II/2 II/2 II/2 II/2 II/2 II/3 II/3 ) 00 4 ) 00 : p : LD o : ty IE FAO n i t: Y re u st i 14% mo h t wi n i ra G ( o s u / O 4 cr ti : n o K 58 73 25 94 66 46 39 05 93 62 49 50 ago l v 14% s je Zrn 90 91 e s g e E /ha j u za n y i a L t E 13, 12, 12, 11, 11, 11, 11, 11, 10, 10, 10, 9, 11, 0, n o il y t d l r (FA i a n l ID z a e evi r R ert a i P a iz Pr F Sp Pl Tr z a az m re u st i mo n i ra G u r in nja r aga z l V % o a 13,9 12,3 13,4 12,1 12,0 12,9 14,5 14,5 13,1 12,4 12,9 14,8 K Gr g n i g d Lo g e ol P % 0,6 5,0 1,3 3,1 1,3 5,1 8,1 1,9 20,0 1,9 0,0 10,9 O 2 2 .2018 a K 6 m k rea B /h om L % kg 8,8 : 27.09 97,5 98,1 9 95,6 98,1 98,8 56,4 o a 19, 100,0 102,5 103,9 101,9 100,6 l 130 T , arcel N 5 ravi O AL 2 a p P/ a P vn r e ea h t o t p u t h g ei H h o / 018, sp n INA s v e ž r sto e z do ba na i š i V TL cm 210 211 221 231 231 218 233 220 216 245 223 204 SAR 90 kg,) 26.04.2 vah, o h vit ki k:in o t h g ei H ro n b o na i š i V vz cm 295 305 303 328 315 310 335 315 310 335 315 283 a a v 3 o /h h/ ( ni k v 4 p 44 l tl ol g n i l sse a t f e o t a D b . a N 0, i nja če i l t e m um at D n a /h o ras n 2. 7. 1. 7. 3. 7. 3. 7. 3. 7 a c g č 29. 6. 29. 6. 30. 6. 30. 6. 28. 6. 29. 6. 21. 6. č i v: 19.04.2018, ju i n n e e š d te akl p 200 kg A 79.592 es n Rak :n 8 ID tio 1 R 0 k: sa: BY an ca 2 e : u e m d na i br y H e o v e /H l : m se : sk da i br hi e Im / e tv o IDR ear o : p R OV O je y p e IB 5 4 č 05) ji jenj S C ta se a v H TE K S e acija/ / l X A r k o jšn jenj p A o X 401 34.90 4051 LA 401 4024 462 o e S L etL UL A Pr Gno krŠ Gosto Zasno FU P9911 PR37F73 K TOM OS LG NS B OS N BC Povp LSD (0, 63 KORUZA Leto 2019 Pozni hibridi/ late hybrids (FAO 500–600) % 16,7 6,7 5,0 3,3 1,7 0,0 8,3 26,7 8,3 5,0 0,0 s b ewy co d l i M a storž ni z e ol B .2018 t uo 2 ht i O s i l a l i b u n a i n i r t s O 9- w 2 1 / 5 5 4 5 3 4 4 5 5 4 3 K : 01.10 6 m ezr a =b /h est 1 v e 19. kg r z a i 0 t s o ES 12 l , p A 5 t O .2018 h s, ISE uo 2 n D ht P o m u c i t r u t u i r o p s o h t n mi el H 9 i w a ti N/ -1 / 3 3 2 4 2 1 3 2 2 3 3 h ez / 04.05 eti ZEE r L =b kg 1 ce: epr OB 96 en 4 g s), in n n o g ti emer a esi ) b co n /i u ž (na stor r d s i d y ma o g a l i t s U % 3 a ck 0,3 0,3 0,7 0,3 1,3 0,3 0,3 0,7 0,3 1,5 1,0 ni h ha/ .2018, ol ( ts b N n .04 a al ed a zi f /h 0.44 l/o p : 24 l g g m ) a- ni o ry o eg t ca d el i Y 0 en w dn 0 fal d o a na pi ku s na t s odno R I I III 7 a 160 kg A 73.496 s r II/2 II/2 II/2 II/2 II/2 II/3 II/3 II/3 - )0 00 07 5 - 00 : p : LD o : ty IE FAO n i t: Y re u st i 14% mo h t wi n i ra G ( o s u / O 5 cr ti : n o K ago l v 14% s je Zrn 03 91 70 38 14 08 76 47 44 41 81 19 09 e s g e E /ha j u za n y i a L t 10, 9, 8, 8, 8, 8, 7, 7, 7, 7, 6, 8, 1, n o il y t d l E r (FA i a n l ID z a e evi r ert a i RP a iz Pr F Sp Pl Tr z a az m re u st i mo n i ra G u r in nja r aga z l V % o a 13,2 16,3 14,2 13,6 16,7 14,5 14,7 15,0 13,8 14,1 15,9 K Gr g n i g d Lo g e ol P % 3,1 4,6 16,8 3,3 1,6 14,5 5,1 13,9 2,3 10,0 11,7 O 2 2 .2018 a K 6 m k rea B /h kg om L % : 01.10 31,4 53,0 34,6 30,1 30,2 34,5 44,9 51,0 40,3 34,4 39,5 0 o a 19, l 12, arcel T 5 ravi N O p AL 2 s, a p P/ a P vn r e ea h t o t p u t h g ei H h o / 018 ns INA v e ž r sto e z do ba na i š i V cm kg TL 103 126 109 104 116 123 103 118 121 108 128 SA 96 R ,) 04.05.2 vah, o h vit ki k:in o t h g ei H ro n b vz o , na i š i V cm a a 283 310 295 265 275 310 275 298 278 288 300 v 3 o /h h/ ( ni k v 4 p a 44 l tl ol g n i ssel a t f e o t a D n b i a N i č 0, ras n nja če i l t e m um at D š a /h o č v rn gn v: 24.04.2018 ju 13. 7. 15. 7. 13. 7. 9. 7. 15. 7. 12. 7. 10. 7. 16. 7. 13. 7. 8. 7. 14. 7. o e e te d c d j u akl l 160 kg A 73.469 es n A :n 8 ID tio 1 R 0 k: sa: B ca 2 e : u Y e m d na i br y H an o v e e l : /H se : sk e tv o ID da i br hi e Im m S / ear o : R je y p e ji jenj IB ta se a pv H IR če 05) acija/ / l TIGO M r k o jšn jenj po N E p o e L 525 635S 572 A 5051 5982 617S v D (0, L etL E S Pr Gno krŠ Gosto Zasno KO PR31Y43 V Bc P 1208 O Bc ILL N Bc O Po SL 64 KORUZA Leto 2019 % 16,7 46,7 11,7 6,7 1,7 8,3 10,0 15,0 1,7 18,3 25,0 s b ewy co d l i M a storž ni z e ol B .2018 t uo 2 ht i O s i l a l i b u n a i n i r t s O 9- w 2 1 / 4 6 5 5 3 4 5 6 3 6 5 K : 01.10 6 m ezr a =b /h est 1 v e 19. kg r z a i 0 t s o ES 12 l , p A 5 t O .2018 h s, ISE uo 2 n D ht P o m u c i t r u t u i r o p s o h t n mi el H 9 i w a ti N/ -1 / 3 2 2 2 1 3 3 3 3 2 3 h ez / 04.05 eti ZEE r L =b kg 1 ce: epr OB 96 en 4 g s), in n n o g ti emer a esi ) b co n /i u ž (na stor r d s i d y ma o g a l i t s U % 3 a ck 2,7 4,8 1,4 1,0 3,4 0,7 2,7 1,1 0,3 4,8 5,8 ni h ha/ .2018, ol ( ts b N n .04 a al ed a zi f /h 0.44 l/o p : 24 l g g m ) a- ni o ry o eg t ca d el i Y 0 en w dn 0 fal d o a na pi ku s na t s odno R I III 7 a 160 kg A 73.496 s r II/1 II/2 II/2 II/2 II/2 II/2 II/2 II/2 II/3 - )0 00 07 5 - 00 : p : LD o : ty IE FAO n i t: Y re u st i 14% mo h t wi n i ra G ( o s u / O 5 cr ti : n o K ago l v 14% s je Zrn 21 11 52 19 76 60 38 34 10 32 71 19 09 e s g e E /ha j u za n y i a L t 17, 15, 14, 14, 13, 13, 13, 13, 13, 12, 10, 8, 1, n o il y t d l E r (FA i a n l ID z a e evi r ert a i R a iz Pr F Sp Pl Tr P z a az m re u st i mo n i ra G u r in nja r aga z l V % o a 18,5 26,2 18,3 21,4 20,9 21,7 22,1 21,1 20,6 20,1 19,3 K Gr g n i g d Lo g e ol P % 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,7 0,0 6,1 0,0 O 2 2 .2018 a K 6 m /h k rea B kg om L : 01.10 % 1,4 3,1 2,7 3,9 4,7 1,4 4,3 8,2 5,1 4,8 5,8 0 o a 19, l 12 , arcel T 5 ravi N O p A 2 s, a p LP/ a P vn r e ea h t o t p u t h g ei H h o / 018 ns INA v e ž r sto e z do ba na i š i V cm kg 138 173 175 161 144 129 163 156 145 169 138 TLSA 96, R ) 04.05.2 vah, o h vit ki k:in o ro n t h g ei H b vz o , na i š i V cm a a 333 338 328 338 318 298 323 328 313 343 308 v 3 o /h h/ ( ni k v 4 p 44 l tl ol g n i ssel a t f e o t a D a N b 0, i a /h o ras n nja če i l t e m um at D g č 10. 7. 11. 7. 10. 7. 9. 7. 11. 7. 6. 7. 7. 7. 9. 7. 8. 7. 12. 7. 5. 7. rn n v: 24.04.2018 ju e e e j te l c d akl i ul 160 kg A 73.469 es n B :n kan 8 ID tio 1 R 0 k: sa: B ama ca 2 e : u Y e m d na i br y H an n l o v e e i l : /H se : sk e tv o ID da i br hi e Im m b S / e ear o : R je j y p e s ji jenj IB ta se a pv č H IR e 05) acija/ / l TIGO M r ku k o jšn jenj po s N E p o o e 635S L 525 617S 5051 572 A 5982 v D (0, L etL E S Pr Gno krŠ Gosto Zasno KO PR31Y43 O V P 1208 Bc O N Bc ILL Bc Po SL p* 65 KORUZA Leto 2019 KORUZA ZA SILAŽO 1.3. Razvojne značilnosti hibridov 1.1. Pojasnila k preglednicam V preglednicah so prikazani navedeni podatki: Dolžina rastne dobe  lokacija ter zasnova poskusa na Zelo pomembna lastnost vsakega hibrida koruze posamezni lokaciji, je dolžina rastne dobe in s tem povezana  ime ali šifra hibrida, pripadnost določenemu zrelostnemu razredu po  razvojne značilnosti hibridov, mednarodni FAO-klasifikaciji. Dober pokazatelj je  pridelek suhe snovi (t/ha), delež SS, posredni pokazatelj je tudi čas  vsebnosti NEL (neto energije laktacije), metličenja in svilanja.  vsebnosti beljakovin, škroba in surove Višina rastlin vlaknine. Višina rastlin narašča z daljšo rastno dobo. Višje Če ocene niso navedene, pomeni, da tega rastline imajo navadno več listne mase, kar parametra na tisti lokaciji/pri poskusu nismo posredno kaže na večji potencial za pridelek zrnja ocenjevali. in zelinja. Na splošno so manj odporne na lom in poleganje. Visok nastavek baze storža na steblu poveča občutljivost hibridov koruze za lom 1.2. Lokacija preizkušanja in zasnova rastlin. Ta se povečuje tudi z večjo gostoto poskusa posevka koruze. Zelenost listov ob spravilu Preizkušanje sort je potekalo na dveh lokacijah v Sloveniji (Jablje in Rakičan). Razlikujeta se glede Nekateri hibridi imajo izraženo lastnost, da ob klimatskih pogojev in po prevladujočih tipih tal dozorevanju ohranijo zelenost listne površine. (izprana rjava tla ter globoka hidromorfna tla). V Teoretično bi morale rastline s podaljšano poskusu smo pridelovali posevke v skladu z zelenostjo imeti višjo fotosintetsko aktivnost ter smernicami integrirane pridelave. večje pridelke SS v primerjavi s hibridi brez te lastnosti. Podrobna metodologija zasnove poskusa in metod ocenjevanja je dosegljiva na povezavi: http://www.uvhvvr.gov.si/fileadmin/uvhvvr.gov.s 1.4. Pridelek i/pageuploads/ZAKONODAJA_IN_DOKUMENTI/V eljavni_predpisi/Rastlinski_semenski_material/Os Pridelek zelinja tali_dokumenti/furs_vpu_7__koruza_za_silazo.p df Je manj pomemben pokazatelj, ki pa mu kmetovalci namenjajo največ pozornosti. Potencial za višino pridelka se povečuje z dolžino rastne dobe oziroma zrelostnim razredom hibridov, nanj pa vplivajo tudi način hibridizacije in tip zrnja ter agrotehnični ukrepi. A pogosto se zgodi, da je velik pridelek zelinja ob spravilu pri 66 KORUZA Leto 2019 poznejših hibridih povezan z večjo vsebnostjo Nasprotno pa je lahko v primeru izbora vlage v masi, kar pomeni slabšo energetsko prezgodnjega hibrida pridelek bistveno manjši. vrednost take silaže. Pogosto bi s setvijo ranejših hibridov lahko na ha pridelali več SS ter NEL. Pridelek zelinja je povezan z vsebnostjo SS ter Delež škroba v suhi snovi pada s povečevanjem deleža SS rastline. V preteklosti je bilo poznano vrednotenje energetskega potenciala hibridov po škrobnih enotah. Danes tega več ne izvajamo, ostalo pa je Pridelek suhe snovi določanje vsebnosti škroba v SS rastline. Je najpomembnejši pokazatelj pridelovalnega Priporočene vsebnosti škroba v zrnju se gibljejo potenciala hibrida. Potencial za višino pridelka se od 250 do 400 g/kg SS oziroma od 25 do 40 %/kg povečuje z dolžino rastne dobe oziroma SS. S staranjem rastline se vsebnost škroba zrelostnim razredom hibridov, nanj pa vplivata povečuje. V letih, ko je razvoj zrnja prizadet, tudi način hibridizacije in tip zrnja. imamo silažo z manjšo vsebnostjo škroba. Rastlina lahko v teh primerih nadomesti del škroba s prisotnostjo enostavnih sladkorjev v koruznici. Pridelek neto energije laktacije (NEL) s pridelkom SS Pridelek NEL/ha je pokazatelj energetskega NEL potenciala silaže v prehrani prežvekovalcev. Dobimo ga s pridelkom SS (t/ha) ter vsebnostjo Izkoristek energije v krmi za prirejo mleka NEL (MJ/kg SS). Večji pridelek NEL pomeni več podajamo z ocene neto energije laktacije (NEL), ki pridelane energije na enoto površine ter boljšo se izraža v kJ oz. MJ. NEL je zelo odvisen od ekonomiko pri prireji mleka in mesa. pogojev v pridelovalni sezoni, obenem pa nanj vplivajo genetske lastnosti hibridov. NEL odlične silaže je nad 6.5. 1.5. Presnovne vrednosti in energetska vsebnost hibridov 1.1. Rodnostne skupine Delež suhe snovi Za lažje razumevanje rodnostnih skupin navajamo legendo oznak: za rodnost (glede na povprečni Je najpomembnejši kazalnik primernosti hibrida pridelek vseh sort v posameznih poskusih): za siliranje, saj so od vsebnosti sušine odvisna I – najmanj za LSD večji pridelek, skoraj vsi procesi med vrenjem krme. II/1 – najmanj za polovico LSD večji pridelek, Priporočene vrednosti suhe snovi ob siliranju se II/2 – do polovice LSD večji ali manjši pridelek, gibljejo od 300 do 400 g/kg in temu moramo II/3 – najmanj za polovico LSD manjši prilagoditi tudi izbor hibridov. Pri poznih hibridih pridelek, tvegamo predolgo čakanje na priporočeno III – najmanj za LSD manjši pridelek. vsebnost suhe snovi ali predčasno siliranje rastlin. Zato lahko pričakujemo silažo slabše energijske Hibridi z najvišjo oznako na posameznem poskusu vrednosti in večje izgube med siliranjem. Živali so imeli statistično značilno največje pridelke. silažo iz premalo zrele koruze tudi nerade uživajo. 67 KORUZA Leto 2019 LSD (0,05) – najmanjša pomembna razlika med verjetnosti: izračun po Behrensu. sortami in povprečjem poskusa pri 95-% Slika 1. Primerjava hibrida, ki nima močno izražene lastnosti dolgozelenosti (ang. stay green), in hibrida, ki ima izraženo to lastnost (desno) 68 KORUZA Leto 2019 Rezultati silažnih poskusov v Jabljah d el er yi t t ry ma d h t wi n o i t a ct a r l o y f erg en et N 1 4 2 1 0 i v sno e uh s m ko l de i pr /ha J s je aci t ak l ja i g r e n e Neto G 177, 167, 157, 144, 142, M n o i t a ct a r l o y f erg en et N SSg Dg 39 34 04 86 02 je aci t ak l ja i g r e n e Neto /kJ /kJ 7, 7, 7, 6, 7, M M .20188 2 O 2 K : 28.0 6 m a S M er t t ry ma d n i rch a t s f o rt a P S 3 4 8 6 0 D /h est g v e 19. g i ov sn uhi s v oba r šk ž e l e D /k kg r z /k 492, 483, 405, 401, 408, a i g g 0 t so LD 12 l IE , Y 5 / O .2018 h s, p KE 2 n L P o E a ti ID h 26.04 R / eti P er t t ry ma D ) 2 6 5 3 6 0 ce: epr nov uha s S % 0 49, 44, 37, 40, 39, 3 en 4 - ) 45 kg g 0 0 s), inn 0 0 no g 2 3- ti emer a esi 00 r d a ry o eg t ca d el i Y FAO 3 a ck 2 2 3 3 n h o na pi ku s na t s odno R I ( i /h .2018, l II/ II/ II/ II/ o O 2 ( ts b ž N n a a ed l a l i (FA z /h 0.44 l/ p : 19.04 i s e ca og g m a iz i ni od z a en w n d el er yi t t ry ma D a šen d o a 96 80 33 01 23 06 z m p 196 kg A 89.796 s r i v no s uhe s k e l de i r P /ha 85 u t 1, r in 23, 22, 22, 21, 20, 22, o a : K Gr p : o : n tyi t: cr o : s u s ti g n o u n e y o zai d el er yi t t ma reen G l i a i y t d ll nja i l e z k e l de i r P 76 29 46 16 01 evi ar na ai /hat 48, 51, 59, 52, 51, Pr ertF Sp Pl Tr t h g ei H na i š i V cm O 265 269 265 279 281 2 2 .2018 a K 6 m /hkg : 28.08o a 19, l 120 T , arcel N n 5 ravi A O L reen y g a t S ee r 2 a p P g / / u l i av r b sp o ov t s i l t nos e l Ze 9- o 6 6 4 6 7 a P vn 1 en h o INA el / 018, sp ns TL =z S 1 AR 45 kg,) 26.04.2 vah, o h k: vit ki in o ro n b vz o a g n i ssel a t f e o t a D a v 3 o /h h/ nja če i l t e m um at D ( n 1.7. 1.7. i k v 4 p 3. 7. 5. 7. 2. 7. 44 l tl olb a N i e 0, ras j /h n l ac og č b in n v: 19.04.2018, ju a e J e te š d e akl : p 196 kg A 89.796 S n n 8 ID tio 1 R 0 k: sa: B ca 2 e : u Y e m d na i br y H an o v e l : /H se : sk e tv o ID da i br hi e Im N O /me ear o : R BIL IO L TIC je y p e ji jenj L ta se a p IB v TA X E A če 05) acija/ / l H S X C UBIO N r k o jšn jenj po A R N A p o e A v D (0, L etL TR A Pr Gno krŠ Gosto Zasno KWS A M D Y FS Po SL 69 KORUZA Leto 2019 d el er yi t t ry ma d h t wi n o i t a ct a r l o y f erg en et N i v sno e uh s m ko l de i pr /ha J s je aci t ak l ja i g r e n e Neto G 181,5 174,9 169,9 168,9 175,3 170,3 169,2 166,6 163,5 163,0 162,1 161,3 159,7 M n o i t a ct a r l o y f erg en et N SSg Dg je aci t ak l ja i g r e n e Neto /kJ /kJ 7,08 7,10 6,96 6,95 7,23 7,07 7,12 7,03 7,07 7,09 7,09 7,07 7,17 M M .2018 2 O 2 K : 28.08 6 m a S M er t t ry ma d n i rch a t s f o rt a P S D /h est g v e 19. g i ov sn uhi s v oba r šk ž e l e D /k kg r z /k 420,3 427,3 394,8 382,4 448,3 412,9 432,4 419,2 411,4 419,2 414,2 409,5 442,9 a i g g t so LD 120 l IE , Y 5 / O .2018 h s, p KE 2 n L P o E a ti ID h 26.04 R / eti P er t t ry ma D ) 0 ce: epr nov uha s S % 5 44,0 41,6 41,4 41,3 44,7 38,9 38,3 35,7 45,0 37,5 38,3 37,1 41,2 4 en 4 - ) 96 kg g 0 s), inn 00 5 no g 3 4- ti emer a esi 00 r d a ry o eg t ca d el i Y FAO 3 a ck n h o na pi ku s na t s odno R ( i /h .2018, l II/1 II/2 II/2 II/2 II/2 II/2 II/2 II/2 II/2 II/2 II/2 II/2 II/3 o O 3 ( ts b ž N n a a ed l a l i (FA z /h 0.44 l/ p : 19.04 i s e ca og g m a iz i ni od z a en w n d el er yi t t ry ma D a šen d o a 64 64 41 30 24 09 77 70 13 99 86 82 28 76 z m p 200 kg A 85.714 s r i v no s uhe s k e l de i r P /ha 26 u t 2, r in 25, 24, 24, 24, 24, 24, 23, 23, 23, 22, 22, 22, 22, 23, o a : K Gr p : o : n tyi t: cr o : s u s ti g n o u n e y o zai d el er yi t t ma reen G l i a i y t d ll nja i l e z k e l de i r P evi ar na ai /hat 58,40 59,08 58,98 59,23 54,13 62,71 62,48 66,63 51,65 61,91 60,01 62,63 54,15 Pr ertF Sp Pl Tr t h g ei H na i š i V cm O 289 290 295 311 286 278 266 282 290 275 260 283 278 2 2 .2018 a K 6 m /hkg : 28.08o a 19, l 120 T , arcel N n 5 ravi A O L reen y g a t S ee r 2 a p P g / / u l i av r b sp o ov t s i l t nos e l Ze 9- o 3 3 2 2 2 3 2 3 3 2 8 2 3 a P vn 1 en h o INA el / 018, sp ns TL =z1 kg SAR 45,) 26.04.2 vah, o h k: vit ki in o ro n b vz a g n i ssel a t f e o t a D a v 3 o /h h/ v 4 po nja če i l t e m um at D ( ni k 13. 7. 9. 7. 2. 7. 8. 7. 8. 7. 11. 7. 9. 7. 12. 7. 9. 7. 9. 7. 9. 7. 10. 7. 5. 7. 44 l tl olb a N i e 0, ras j /h n l ac og č b in n v: 19.04.2018, ju a e J e te š d e akl : p 196 kg A 85.714 S n n 8 ID tio 1 R 0 k: sa: B ca 2 e : u Y e m d na i br y H an o v e l : /H se : sk e tv o ID da i br hi e Im X /me ear o : R N X N IX je y p e R ji jenj O ta se a p IB v X 01 E N če 05) acija/ / l H N O BIS L O r k o jšn jenj po N M 34.90 O IL 30.311 A p o e A E N R 5051 R 4052 v D (0, L etL S S Pr Gno krŠ Gosto Zasno HS M Y KREOS G L KE P9537 PR37N P9911 TH N G L AF N Po SL 70 KORUZA Leto 2019 d el er yi t t ry ma d h t wi n o i t a ct a r l o y f erg en et N 0 1 6 8 6 0 4 1 2 9 5 8 8 2 i v sno e uh s m ko l de i pr /ha J s je aci t ak l ja i g r e n e Neto G 174, 175, 175, 175, 178, 170, 170, 170, 169, 170, 160, 157, 152, 153, M n o i t a ct a r l o y f erg en et N SSg Dg je aci t ak l ja i g r e n e Neto /kJ /kJ 6,74 6,87 6,91 6,95 7,05 6,85 6,86 6,93 6,92 7,02 6,72 6,76 6,72 7,03 M M .2018 2 O 2 K : 28.08 6 m a S M er t t ry ma d n i rch a t s f o rt a P S D /h est g v e 19. g i ov sn uhi s v oba r šk ž e l e D /k kg r z /k 364,8 402,6 412,1 413,9 432,5 400,4 392,4 411,2 408,5 434,0 367,4 371,5 368,2 428,4 a i g g t so LD 120 l IE , Y 5 / O .2018 h s, p KE 2 n L P o E a ti ID h 26.04 R / eti P r e t t ry ma D ) 0 ce: epr nov uha s S % 5 39,9 39,0 40,9 33,9 39,8 38,0 37,6 34,5 36,5 44,1 40,8 42,0 39,4 35,7 4 en 4 - ) 96 kg g 0 s), inn 00 5 no g 3 4- ti emer a esi 00 r d a ry o eg t ca d el i Y FAO 3 a ck n h o na pi ku s na t s odno R ( i /h .2018, l II/1 II/1 II/1 II/2 II/2 II/2 II/2 II/2 II/2 II/2 II/2 II/3 II/3 III o O 3 ( ts b ž N n a a ed l a l i (FA z /h 0.44 l/ p : 19.04 i s e ca og g m a iz i ni od z a en w n d el er yi t t ry ma D a šen d o a 81 50 40 31 32 84 84 54 44 35 88 34 74 79 44 z m p 200 kg A 85.714 s r i v no s uhe s k e l de i r P /ha 86 u t 1, r in 25, 25, 25, 25, 25, 24, 24, 24, 24, 24, 23, 23, 22, 21, 24, o a : K Gr p : o : n tyi t: cr o : s u s ti g n o u n e y o zai d el er yi t t ma reen G l i a i y t d ll nja i l e z k e l de i r P evi ar na ai /hat 65,26 65,48 62,53 74,67 64,03 66,56 66,28 71,33 67,09 55,33 59,26 55,89 57,76 61,02 Pr ertF Sp Pl Tr t h g ei H na i š i V cm O 321 281 284 289 314 279 315 303 315 310 295 300 276 298 2 2 .2018 a K 6 m /hkg : 28.08o a 19, 120 T , avil arcel N n 5 r A O L reen y g a t S ee r 2 a p P g / / u l i av r b sp o ov t s i l t nos e l Ze 9- o 2 2 3 2 2 2 4 2 3 3 5 4 6 2 a P vn 1 en h o INA el / 018, sp ns TL =z S 1 AR 45 kg,) 26.04.2 vah, o h k: vit ki in o ro n b vz o an a g n i ssel a t f e o t a D a v 3 o /h h/ nja če i l t e m um at D /me 05) ( ni k v 4 p 8. 7. 9. 7. 8. 7. 2. 7. 13. 7. 9. 7. 10. 7. 12. 7. 9. 7. 11. 7. 9. 7. 9. 7. 9. 7. 5. 7. ječ 44 l tl olb er D (0, a N i p S e 0, ras L j /h n v l ac og č b in n v: 19.04.2018, ju Po a e J e te š d e akl : p 196 kg A 85.714 S n n 8 ID tio 1 R 0 k: sa: B ca 2 e : u Y e m d na i br y H o v e l : /H se : sk Z e tv o ID da i br hi e Im E O O ear o : R IN N E E IV y p e US D ji jenj N ta se a p IB v 01 M A KO TH US acija/ / l H IN A S S IA N L k o jšn jenj po 34.90 V A R A R E PO 30.308 C 30.311 o e J 4051 X 3023 L etL O A S S Pr Gno krŠ Gosto Zasno G L PR37N KO Y ZOS SE C Y TRS Y SS A N G L XE G L N 71 KORUZA Leto 2019 Rezultati silažnih poskusov v Rakičanu d el er yi t t ry ma d h t wi n o i t a ct a r l o y f erg en et N 0 4 5 0 3 i v sno e uh s m ko l de i pr /ha J 92, s je aci t ak l ja i g r e n e Neto G 123, 121, 120, 115, M n o i t a ct a r l o y f erg en et N SSg Dg je aci t ak l ja i g r e n e Neto /kJ /kJ 6,79 6,77 6,78 6,57 6,85 M M .2018 2 O 2 K : 28.08 6 m a M er t t ry ma d n i rch a t s f o rt a P SS D /h est g v e 19. g i ov sn uhi s v oba r šk ž e l e D /k kg r z /k 428,7 436,2 408,1 380,9 405,1 a i g g t so LD 120 l IE , Y 5 / O .2018 h s, p KE 2 n L P o E a ti ID h 26.04 R / eti P er t t ry ma D ) 0 ce: epr nov uha s S % 0 63,7 60,4 61,1 59,7 41,9 3 en 4 - ) 96 kg g 0 0 s), inn 0 0 no g 2 3- ti emer a esi 00 r d a ry o eg t ca d el i Y FAO 3 a ck ( h o ni /h .2018, l na pi ku s na t s odno R II/2 II/2 II/2 II/2 III o O 2 t ( ts b ž ea N n a a ed l h a l i (FA z /h 0.44 l/ p : 19.04 i s e w og g m a iz ter ni od z a ni en w n d el er yi t t ry ma D a d o a 11 93 78 51 47 96 z m w 200 kg A 89.796 s r i v no s uhe s k e l de i r P /ha 07 u t 3, r in 18, 17, 17, 17, 13, 16, o a : K Gr p : o : n tyi t: cr o : s u s ti g n o u n e y o zai d el er yi t t ma reen G l i a i y t d ll nja i l e z k e l de i r P evi ar na ai /hat 28,55 29,81 29,43 29,27 32,55 Pr ertF Sp Pl Tr t h g ei H na i š i V cm O 291 290 283 285 285 2 2 .2018 a K 6 m /hkg : 28.08o a 19, l 120 T , arcel N n 5 ravi A O L reen y g a t S ee r 2 a p P g / / u l i av r b sp o ov t s i l t nos e l Ze 9- o 8 8 7 7 6 a P vn 1 en h o INA el / 018, sp n .2 s TL =z1 kg SAR 96,) 26.04 vah, o h k: vit ki in o ro n b vz o a g n i ssel a t f e o t a D a v 3 o /h h/ nja če i l t e m um at D ( n k v 4 p 16. 6. 18. 6. 16. 6. 17. 6. 16. 6. i ol n 44 l tl b a a N i č 0, ras n i a /h c o č i g n n v: 19.04.2018, ju e Rak e te š d e akl : p 200 kg A 89.796 S n n 8 ID tio 1 R 0 k: sa: B ca 2 e : u Y e m d na i br y H an o v e l : /H se : sk e tv o ID da i br hi e Im N O /me ear o : R BIL IO L TIC je y p e ji jenj L ta se a p IB v TA X E A če 05) acija/ / l H S UBIO X C N r k o jšn jenj po N A R A p o e A v D (0, L etL A TR Pr Gno krŠ Gosto Zasno KWS D A M Y FS Po SL 72 KORUZA Leto 2019 d el er yi t t ry ma d h t wi n o i t a ct a r l o y f erg en et N 2 0 1 4 6 4 5 1 7 1 2 3 8 8 i v sno e uh s m ko l de i pr /ha J s je aci t ak l ja i g r e n e Neto G 143, 138, 136, 132, 125, 127, 132, 128, 127, 119, 120, 116, 120, 111, M n o i t a ct a r l o y f erg en et N SSg Dg je aci t ak l ja i g r e n e Neto /kJ /kJ 6,35 6,80 6,80 6,64 6,33 6,52 6,79 6,70 6,70 6,35 6,47 6,30 6,68 6,44 M M .2018 2 O 2 K : 28.08 6 m a S M er t t ry ma d n i rch a t s f o rt a P S D /h est g v e 19. g i ov sn uhi s v oba r šk ž e l e D /k kg r z /k 400,1 467,4 462,2 439,7 368,7 416,7 446,9 408,5 444,4 386,3 380,4 372,2 431,9 362,5 a i g g t so LD 120 l IE , Y 5 / O .2018 h s, p KE 2 n L P o E a ti h ID 26.04 R / eti P er t t ry ma D ) 0 kg ce: epr nov uha s S % 5 71,4 69,0 70,5 66,2 56,7 58,4 54,5 58,7 62,1 61,5 59,5 54,3 63,0 52,3 4 en 4 - ) 96 g 0 s), inn 00 5 no g 3 4- ti emer a esi 00 r d a ry o eg t ca d el i Y FAO 3 a ck n h o na pi ku s na t s odno R I ( i /h .2018, l II/2 II/2 II/2 II/2 II/2 II/2 II/2 II/2 II/2 II/2 II/2 II/3 II/3 o O 3 t ( ts b ž ea N n a a ed l h a l i (FA z /h 0.44 l/ p : 19.04 i s e w og g m a iz ter ni od z a ni en w n d el er yi t t ry ma D a d o a 55 29 00 92 86 55 51 12 07 77 58 45 09 37 37 z m w 200 kg A 85.714 s r i v no s uhe s k e l de i r P /ha 52 u t 2, r in 22, 20, 20, 19, 19, 19, 19, 19, 19, 18, 18, 18, 18, 17, 19, o a : K Gr p : o : n tyi t: cr o : s u s ti g n o u n e y o zai d el er yi t t ma reen G l i a i y t d ll nja i l e z k e l de i r P evi ar na ai /hat 31,48 29,92 28,58 30,28 34,78 33,74 36,14 32,73 30,99 30,59 31,67 33,85 28,71 33,44 Pr ertF Sp Pl Tr t h g ei H na i š i V cm O 301 284 285 274 311 305 291 270 294 291 289 293 273 293 2 2 .2018 a K 6 m /hkg : 28.08o a 19, l 120 T , arcel N n 5 ravi A O L reen y g a t S ee r 2 a p P g / / u l i av r b sp o ov t s i l t nos e l Ze 9- o 8 8 8 8 7 7 7 8 8 8 7 7 7 7 a P vn 1 en h o INA el / 018, sp ns TL =z S 1 AR 96 kg,) 26.04.2 vah, o h k: vit ki in o ro n b vz o a g n i ssel a t f e o t Da a v 3 o /h h/ nja če i l t e m um at D ( n k v 4 p 1. 7. 28. 6. 24. 6. 25. 6. 30. 6. 26. 6. 27. 6. 20. 6. 27. 6. 1. 7. 23. 6. 30. 6. 28. 6. 28. 6. i ol n 44 l tl b a a N i č 0, ras n i a /h c o č i g n n v: 19.04.2018, ju e Rak e te š d e akl : p 200 kg A 85.714 S n n io 8 ID t 1 R 0 k: sa: B ca 2 e : u Y e m d na i br y H an o v e l : /H se : sk Z e tv o ID da i br hi e Im O E O /me ear o : R E N IN E IV je y p e US D ji jenj N ta se a p IB v KO 01 A M č TH US e 05) acija/ / l H N IN IA S S A L r k o jšn jenj po E V A R 34.90 R 30.311 A 30.308 PO C p o e 4051 J X 3023 v D (0, L etL S O A S Pr Gno krŠ Gosto Zasno Y SS N KO PR37N G L Y TRS C G L SE Y ZOS G L A XE N Po SL 73 KORUZA Leto 2019 d el er yi t t ry ma d h t wi n o i t a ct a r l o y f erg en t Ne 3 1 8 1 9 8 3 7 1 7 4 4 1 i v sno e uh s m ko l de i pr /ha J s je aci t ak l ja i g r e n e Neto G 148, 140, 136, 139, 134, 129, 137, 126, 116, 133, 125, 115, 116, M n o i t a ct a r l o y f erg en et N SSg Dg je aci t ak l ja i g r e n e Neto /kJ /kJ 6,75 6,41 6,42 6,62 6,45 6,22 6,64 6,17 5,74 6,76 6,53 6,17 6,27 M M .2018 2 O 2 K : 28.08 6 m a S M er t t ry ma d n i rch a t s f o rt a P S D /h est g v e 19. g i ov sn uhi s v oba r šk ž e l e D /k kg r z /k 472,1 404,3 396,6 426,8 409,9 370,7 419,6 365,0 300,2 441,8 409,2 348,4 366,9 a i g g t so LD 120 l IE , Y 5 / O .2018 h s, p KE 2 n L P o E a ti ID h 26.04 R / eti P er t t ry ma D ) 0 ce: epr nov uha s S % 5 74,9 71,7 69,6 59,7 65,0 66,4 60,2 63,3 62,0 60,3 70,4 62,0 54,2 4 en 4 - ) 96 kg g 0 s), inn 00 5 no g 3 4- ti emer a esi 00 r d a ry o eg t ca d el i Y FAO 3 a ck n h o na pi ku s na t s odno R ( i /h .2018, l II/1 II/1 II/2 II/2 II/2 II/2 II/2 II/2 II/2 II/2 I/3I II/3 II/3 o O 3 t ( ts b ž ea N n a a ed l h a l i (FA z /h 0.44 l/ p : 19.04 i s e w og g m a iz ter ni od z a ni en w n d el er yi t t ry ma D a d o a 97 86 31 01 92 87 68 54 23 78 20 70 52 43 z m w 200 kg A 85.714 s r i v no s uhe s k e l de i r P /ha 02 u t 2, r in 21, 21, 21, 21, 20, 20, 20, 20, 20, 19, 19, 18, 18, 20, o a : K Gr p : o : n tyi t: cr o : s u s ti g n o u n e y o zai d el er yi t t ma reen G l i a i y t d ll nja i l e z k e l de i r P 62 evi ar na ai /hat 29,26 30,41 30,68 35,33 32,42 31,57 34, 32,47 32,55 32,88 27,26 30,17 34,03 Pr ertF Sp Pl Tr t h g ei H na i š i V cm O 311 308 293 309 290 315 303 301 323 313 291 270 329 2 2 .2018 a K 6 m /hkg : 28.08o a 19, l 120 T , arcel N n 5 ravi A O L reen y g a t S ee r 2 a p P g / / u l i av r b sp o ov t s i l t nos e l Ze 9- o 8 8 7 6 7 8 7 7 8 6 8 8 7 a P vn 1 en h o INA el / 018, sp ns TL =z S 1 AR 96 kg,) 26.04.2 vah, o h k: vit ki in o ro n b vz o a g n i ssel a t f e o t a D a . 6. v 3 o /h h/ nja če i l t e m um at D ( n k v 4 p 24. 6. 25. 6. 25 25. 6. 22. 6. 27. 6. 26. 6. 30. 6. 3. 7. 27. 6. 19. 6. 19. 6. 27. 6. i ol n 44 l tl b a a N i č 0, ras n i a /h c o č i g n n v: 19.04.2018, ju e Rak e te š d e akl : p 200 kg A 85.714 S n n 8 ID tio 1 R 0 k: sa: B ca 2 e : u Y e m d na i br y H an o v e l : /H se : sk e tv da i br hi e Im e o ID X /me ear o : R X N IX N je y p e R ji jenj O ta s a p IB v X 01 N E če 05) acija/ / n l H BIS O O N L r k o jš jenj po O M A N IL 30.311 34.90 p o e N 4052 E 5051 R A R v D (0, L etL S S Pr Gno krŠ Gosto Zasno P9537 KE N M PR37N P9911 Y KREOS N AF HS TH G L G L Po SL 74 KORUZA Leto 2019 75