List 90.
Prostora za  sadne  drevesa je
dovelj!
„Noviceu so prinesle v 88. listu poziv: naj bi se nabirale sadne pe«ške in košice in se širila in množila po njih toliko koristna sadjoreja po deželi, ter so rekle , da prostora za sadno drevje je še povsod dovelj.
Prijatli! čista resnisa je, da je še obilo obilo prostora za sadne drevesa, ako se ozremo po ravninah in dolinah, po južnih gričih in bregovih, ki so po svoji legi silnih vetrov obvarovani in kterih zemlja je kakor nalaš vstvarjena za sadno drevje.
Jez sim si prizadjal obširnost tega prostora iz katasterskih zapisov za Krajnsko deželo zve-diti; naj bi drugi za druge dežele, kjer je ravno tako še prostora dovelj, to zvedili, zakaj številke so žive priče, kterim se ne da s praznimi besedami zopergovoriti.
Krajnska dežela ima zgol travnikov (brez germovja in gojzdnih dreves) #23.751 oralov, travnikov in pašnikov s sadnim drevjem pa 10.972 oralov, skupej 234.723 oralov.
Iz tega se vidi, da od 234.723 oralov še ni o odstotkov, to je, od 100 oralov še ne 5 oralov za sadjorejo odločenih.
Ako to prerajtamo na gorensko stran (po-prejšno Ljubljansko kresijo), na notrajnsko stran (poprejšno Postojnsko kresijo) in na dolen-sko stran fpoprejšno Novomeško kresijo), se najde tale prerajt:
Gorensko ima zgol travnikov 68.696 oralov, travnikov in pašnikov s sadjem          5.832 oralov,
skupej 74.528 oralov; na tem postoru je tedaj za sadjorejo določenih od 100 oralov nekaj čez 7 oralov (7, 8 %).
Notrajnsko ima zgol travnikov 81.822 oralov, travnikov in pašnikov s sadjem               91 oralov,
skupej 81.913 oralov; na sadjorejo tukaj od 100 oraiov še ne pride en oral (0,11 %); se ve da se borja in Kras morata tu v rajtingo vzeti.
Dolensko ima zgol travnikov   73.233 oralov, travnikov in pašnikov s sadjem          5.049 oralov,
skupej 78.282 oralov; na sadjorejo pride tukaj od 100 oralov nekaj čez 6 oralov (6, 44 %).
Iz tega pregleda sadjoreje po imenovanih 3 straneh se vidi, da, čeravno ne smemo reči, da bi povsod mogle drevesa stati, je vendar sila sila veliko prostora še za sadjorejo; iz tega pregleda pa na dalje, žalibog! vidimo, da gorkeji Dolensko se manj s sadjorejo peči, kakor bolj merzlo
Gorensko, in daje Dolensko za 1 odstotek za-dej za Gorenskim, kar bi imelo po različnosti podnebja, gorkote in zemlje ravno narobe biti.
Ako bi na Krajnskim zgol travnikam še tiste prišteli, ki so z germovjem ali gojzdnim lesam obrašeni in 50.861 oraiov prostora znesd, vidimo, da je še manj zemljiša sadjoreji določeniga, ker na mnogih travnikih in celo na tacih, ki so blizo hiš, gojzdno drevje stoji, kjer bi sadne drevesa se ravno tako dobro sponašale, in zraven sadja tudi listje in les donašale, kakor gojzdno drevje.
Ravno tako slaba razmera sadniga drevja se nam kaže, ako s sadjem zasajene travnike in pašnike zrajtamo po številu hiš, ker se vendar sme misliti, da vsak gruntni gospodar na deželi nekoliko sadniga drevja ima.
Na Gorenskim (to je, v Ljubljanski kre-sii) brez Ljubljanskiga mesta, kteriga nočemo v ta prerajt vzeti, je 24.000 hiš; — če sadonosniprostor z 5832 orali na to število hiš razdelimo, pride počez na eno hišo le 389 Dsežnjev za sadjorejo; — na Notrajnsko kresijo z 12.888 hišami le 11 Dsežnjev, na Dolensko z 31.249 hišami le 258 Dsežnjev, — po celi deželi z 68.137 hišami skupej le 257 Dsežnjev na eno hišo.
Po vertih zraven hiš se najde scer semtertje nekoliko sadnih dreves, vendar so ti verti večidel le za zelenjad in kuhinske potrebe, in ker po celi deželi ne merijo več kakor le 2084 oralov, tudi sadniv pridelk ne more velik biti.
Če po tem tacim vidimo, koliko prostora je še po deželi za sadje pripravniga, naj bi glasi, ki k pomnoženju domače sadjoreje opominjajo, ne ostali glasi vpijočiga v pušavi! — naj bi umni kme-tovavci šli drugim z lepim izgledam naprej, in zasadili kjer koli sta kraj in zemlja pripravna, obilo sadniga drevja, — vsi domorodci pa, kterim je blagor domovine pri sercu, naj bi, vsak po svoji moči, neprenehoma spodbudo vali k sadjoreji, ki pri vsaki hiši, sirovo ali posušeno, veliko zda, pa tudi prodano marsikak goldinar gospodarju privabi, kakor se je to posebno očitno vidilo leta 1846, ko seje le samih suhih češpelj, zlasti iz Dolenskiga, za več tisuč goldinarjev v ptuje kraje poprodalo.
Drugo pot čem obris sadjoreje po posames-nih krajih Gorenskiga in Dolenskiga brav-cam „NovicK podati *Jf.                           Rautner.
*) Vredništvo je častitimu goap. pisatelju iz serca hvaležno za ta popis, iz kteriga naši kmetovavci v številkah razločno vidijo, da je še veliko veliko prostora, ki pričakuje sadnih dreves. Gosp. pisatelj ne terdi, da bi bil ta prerajt do pičice gotov, ker v tacih veličin prerajtbah gre resnica lahko za 10 ali 20 in se več navskriž;  ven-
—   358   —
dar je po ve čim resničen in pa zanesljiva podlaga, na ktero se opira razsodba, kako je s sadjorejo našo. Taka, kakor pri nas na Krajnskim, je pa tudi drugod po Slovenskim, razun raalokterih krajev tu in tam.          Vred.