PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 Tlx 460894 PD I Fax 040/772418 GORICA Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382-535723 Fax 0481/532958 ČEDAD Ul. Ristori 28 Tel. (0432) 731190 Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppb Cena 1.000 lir - Leto XLVI. št. 28 (13.561) Trst, sobota, 3. februarja 1990 Južnoafriški predsednik je govoril belcem, mešancem in Indijcem De Klerk presenetil parlament Južna Afrika je priznala ANC Osvobodili bodo politične preganjance, ni pa znano, kdaj bo smel iz zapora Mandela Množica navdušeno ploskala predsedniku - Umirjene reakcije zastopnikov ANC Gospa Mandela In Desmond Tutu med demonstracijo v Capetownu (Telefoto) CAPETOVVN Tudi Južna Afrika ima svojo perestrojko. Včerajšnji dan bo ostal zapisan v zgodovini te države kot datum, ko je južnoafriški predsednik De Klerk, ki je govoril zbranemu trodomnemu parlamentu, sporočil belcem, mešancem in Indijcem, da bodo tudi črnci postali enakopravni člani južnoafriške družbe. Med ploskanjem in zaprepadenim molkom nekaterih elegantnih gospa je De Klerk dejal, da bosta ponovno legalni organizaciji Afričan National Congress-ANC (v ilegali od 1960) in Pan-Africanist Congress (PAC) ter Južnoafriška komunistična partija (v ilegali od leta 1950). Na svobodo bodo spustili vse tiste pripadnike teh in drugih 53 manjši organizacij, ki so v zaporu, vendar ni še znano, kdaj bodo osvobodili Nelsona Mandelo. Odpravili bodo cenzuro na medije, čeprav bo izredno stanje še ostalo v veljavi, preklicali bodo vse smrtne obsodbe vsaj do dneva, ko bo tudi Južna Afrika dobila nov in bolj demokratičen statut, v katerem bo smrtna obsodba ostala le kot kazen najhujših zločinov. De Klerk je v svojem govoru parlamentu dejal tudi, da je napočil čas sprave in sožitja, svojemu razišljanju pa je dodal še misel o pomembnih preobratih na evropskem Vzhodu. ANC, PAC in komunistični partiji je vrnil pravico do obstoja, vendar ni zamudil priložnosti, da bi šok vest nekoliko prikrojil zahtevam belcev, ki jih temnopolta večina še vedno bode kot pesek v oči. Dejal je namreč, da sta kriza marksizma in propad komunističnih režimov Vzhodne Evrope močno vplivala na strukture, ki so podpirale južnoafriške organizacije v ilegali. V drugih besedah, Južno Afriko ne skrbijo več ANC, PAC, še manj pa domači komunisti, ker naj bi valovi evropske krize močno ošibili moč teh organizacije. Res pa je, da je bil De Klerk primoran ubrati smer sprave prej zaradi gospodarskih razlogov kot pa zaradi »čiste« podpore boja proti apartheidu. O tem, da se je poteza obrestovala pričajo tudi podatki o borznih reakcijah, kjer so kotacije zlata poskočile za 58 točk. De Klerkove izjave so vsekakor vzbudile upravičeno navdušenje množice, ki je demonstracijo proti apartheidu sprevrgla v pravi karneval, in tujih držav. Bolj umirjene so bile reakcije zastopnikov ANC, ki živijo, v tujini. »Smo šele na začetku...« je iz Stockholma sporočil eden od voditeljev ANC. Predsednik Cossiga: italijanski koncept pravice je v krizi RIM — Predvčerajšnjim je s toulouške univerze pozval italijanske politike k večjemu čutu odgovornosti in ožigosal kregarjenja v političnih krogih, ki so izključno sad boja za oblast, včeraj pa je iz južnofrancoskega mesta Aix-En-Provence opozoril na krizo italijanskega sodnega sistema, na pereči problem parlamentarnih zakonodajnih postopkov in na potrebo preureditve krajevnih uprav. Tako je predsednik republike Francesco Cossiga, ki slovi po svoji diskretnosti, molčečnosti in nevmešavanju v politične zadeve, nenadoma in nepričakovano stopil v areno italijanskega političnega dogajanja. V Aix-En-Provence, kjer so mu slovesno podelili osmo univerzitetno diplomo »honoris causa«, je spregovoril o krizi sodstva in o delovanju višjega sodnega dvora, o čemer je tekla te dni razprava (in ob njej polemika) v parlamentu. Cossiga v svojih ugotovitvah izhaja iz nekaterih dejstev, ki smo jim bili priča v parlamentu: po eni strani KPI, ki obsoja reformni zakon višjega sodnega zbora, češ da je izključni izraz večinske volje, Craxi po drugi strani obsoja parlament, da ne funkcionira, vlada pa je medtem odigrala svojo tretjo zaupnico v zvezi z zakonom o krajevnih upravah. Mimo vseh polemik pa se je treba po Cossigovem mnenju jasno zavedati krize samega koncepta pravice ter krize neodvisnosti sodnikov. Ob tem predsednik republike poziva vse, naj se te problematike lotijo pošteno in lojalno. Glede višjega sodnega zbora, ki mu predseduje, je Cossiga dejal, da je deležen hudih obtožb, češ da ga pretresajo hudi spori in da ga sestavljajo neodgovorni ljudje. To je krivična obtožba, v kolikor je za položaj v italijanskem sodstvu odgovoren zakonodajalec, ki dopušča, da se tudi v sodstvu odraža tisto, kar je značilno za politično stvarnost. Če na zakonodajni ravni ne pride do pravih izbir, se ne smemo čuditi, pravi Cossiga, če tudi sodnik dela politiko, namesto da bi opravljal svojo poklicno dolžnost. To mu pač omogočajo zakoni. V železniški nesreči pri Frankfurtu vsaj 17 žrtev FRANKFURT — Dva vlaka frankfurtske podzemeljske železnice sta včeraj popoldne silovito trčila v bližini Russelshei-ma (približno 25 km južno od Frankfurta), kjer proga poteka Po površini. V prenapolnjenih vagonih je umrlo najmanj 17 ljudi, ranjenih pa jih je bilo najmanj trideset. Poškodbe nekate-rih so izredno hude. Po vsej verjetnosti je za nesrečo kriv tako imenovani človeški faktor. Strojevodja vlaka, ki je odpeljal z russelsheimske Postaje, namreč ni upošteval rdečega signala in trčenje z vlakom, ki je ravno takrat prihajal Iz frankfurtske strani, je bilo tako neizbežno. Vlaka sta na srečo vozila le s hitrostjo približno 40 kilometrov na uro, kljub temu pa sta bila v trčenju uničena prva dva vagona obeh vlakov. Z demokratičnimi reformami naj bi rešili sedanje zaplete in napetost Po prihodu vojske začasen mir na Kosovu Predsednik Drnovšek poziva k pomiritvi MARJAN DROBEŽ PRIŠTINA — Predsednik predsedstva Jugoslavije dr. Janez Drnovšek je kmalu po 18. uri zaključil svoj včerajšnji obisk na Kosovu, kjer se je seznanil s sedanjim položajem v pokrajini in sporočil predloge predsedstva države za prenehanje demonstracij ter za zagotovitev pogojev, ki bi omogočili začetek mirnega reševanja krize. Dr. Drnovšek je v Prištino prispel opoldne, prav tedaj, ko je policija s solzil-cem pregnala okoli tristo mladih albanskih demonstrantov, ki so iz naselja Vranjevac poskušali prispeti pred poslopje skupščine, v katerem se je nekaj trenutkov pozneje začela izredna razširjena seja predsedstva Kosova. Obravnavali so ključno in najpomembnejšo temo, to je sedanji dramatični položaj in krizo v mednacionalnih odnosih. Med to sejo pa so na množičnem zborovanju Srbov in Črnogorcev v mladinskem domu Boro i Ramiz - bilo je okoli deset tisoč udeležencev - izžvižgali Janeza Drnovška, politični vodstvi Slovenije in Hrvaške ter napovedali, da bodo še danes na Kosovo prispeli prostovoljci Srbije, najbrž oboroženi, ki naj bi sodelovali pri izvajanju srbske politike na tem občutljivem območju z zapletenimi odnosi med različnimi nacionalnimi skupnostmi. NADALJEVANJE NA 2. STRANI Ob ropotu tankov in rožljanju orožja prva znamenja demokratičnega dialoga BOGO SAMSA LJUBLJANA — Po zadnjih vesteh v Beogradu ni bilo večjih demonstracij, študentje so svoj miting imeli kar na dvorišču univerze. Toda po Srbiji in Črni gori zbirajo prostovoljce in že krožijo ljudje v polvojaških uniformah, z bradami, šajka-čami in orožjem. Osrednji dogodek pa je bilo poročilo zvezne vlade na zasedanju zvezne skupščine. Podpredsednik zvezne vlade Aleksandar Mitrovič je povedal, da so formirali štab, kateremu predseduje Ante Markovičev njem sta še oba podpredsednika (torej tudi Živko Pregel), zvezni ministri za narodno obrambo, za notranje ter za zunanje zadeve in generalni tajnik. Mitrovič je svoj opis dogodkov pričel z ugotovitvijo, da okrog Jugoslavije padajo režimi, prehaja se v parlamentarno demokracijo, Jugoslavi- ja izvaja reforme, prišlo je do prekinitve štirinajstega partijskega kongresa. Vse to naj .bi »sovražnik predvidel« ter poskusil direktno razbiti Jugoslavijo in odcepiti Kosovo. Nato je Mitrovič po že starih in preizkušenih receptih opisal oboroženi upor in divjanje separatistov. Toda tu je tudi pomembna novost. Prišlo je do prekinitve stika med oblastjo in množicami. Do sedaj je za ta stik skrbela ZKJ, ki pa tega zadnje dni ni več sposobna. Opazovalci in dobro poučeni trdijo, da ta stavek pomeni obsodbo Rahmana Modne in njegove partije, ki naj bi jo žrtvovali. »Na Kosovu se brani Jugoslavija,« pravi Mitrovič in nadaljuje: »Varnostne sile so na Kosovu številčno zadostne, od četrtka so v vsaki vasi, v vsakem zaselku, okrog vsake hiše in družine, ščitijo vsakega Srba, Črnogorca in druge Nealbance.« Toda Mitrovič je govoril tudi o stiku z množi- NADALJEVANJE NA 2. STRANI V absolutni premoči strankine levice Deželni kongres KD .^ALEKSANDER SIRK tojRŽIČ - Stodvainštirideset delec 34 štirih pokrajin (67 iz videmsl iz q Pprdenonske, 25 iz tržaške in sottj ls.ke) se je včeraj v Tržiču v p ^tičnjk številnih gostov družbeno-f itldj i, .s^ ne samo iz F-JK, amp Jadr drugih dežel in republik Alp Poltjj/?9 in članov stranke, ki so r 14, ^ . občinsko gledališče, zbralo hlokr-. .?nem kongresu Krščanske d izvojjtcli.e' ki se bo zaključil drevi Long VlJ.° tajnika (potrditev Bru: dei^i m v dvomu) in 40-članskei ho je komiteja stranke. Predvid bivšj' se k° kongresa udeležil tu Preckc,'7e^ržavni tajnik in ministrs v°rni?i?nik Ciriaco De Mita (na g Pravi ft.1 °der naj bi stopil ob 17. ui baši rt - levice KD, ki ima prav aezeli eno redkih trdnjav v razvejanem spektru stalno spreminjajočih razmerij znotraj stranke relativne večine tako v F-JK kot v državi. Od 142 delegatov je levica KD na tem tržiškem kongresu zastopana kar s 93 zastopniki (ali 72 odstotkov glasov), kar ji omogoča, da bo v novi deželni komite lahko izvolila 29 predstavnikov, preostalih 11 pa naj bi pripadlo tako imenovani veliki sredini, v kateri se prepoznavajo pristaši sedanjega ministrskega predsednika in po zlih glasovih dejanskega vodje stranke na vsedržavni ravni Andreottija (imajo 16 delagatov in 11,16 odstotka glasov v deželi), pristaši »ljudske akcije« (s 16 delegati) in »forzanovistov« (s 3 delegati). Forlanijeva struja ima na tržiškem kongresu le enega delegata (izvoljen je bil v pordenonski pokrajini, ki je s 7 delegati in deželnim od NADALJEVANJE NA 2. STRANI Skupni vinograd na meji GORICA — Za novo obliko sodelovanja so se odločili te dni predstavniki družbenopolitičnih in gospodarskih organizacij Gorice in Nove Gorice. Na mejni črti pri Šempetru bodo zasadili okrog štirinajst hektarjev vinograda. Približno piolovica površine bo v Italiji, preostali del pa na jugoslovanskem ozemlju. Vinograd bo skupen. Skupaj ga bodo upravljali in skupaj v njem eksperimentirali različne pridelovalne tehnike, škropiva, gnojenje itd. Na pogovoru) ki je bil te dni na Trgovinski zbornici v Gorici je tekla beseda tudi o skupnem propagiranju pobude in skupnem marketingu. Skupni vinograd na meji je le prva stopnja izzivalnega načrta, po katerem naj bi v svetu predstavili zaokroženo ponudbo briškega in vipavskega vinogradniškega okoliša. NA 8. STRANI Na Trbiški cesti pri Slivnem v prometni nesreči umrl Tržačan Na državni cesti 202 nedaleč od nadvoza pri Slivnem se je včeraj popoldne smrtno ponesrečil 49-letni Tržačan Giovanni Martorana. Zaradi nesreče je na Trbiški cesti nastala tri kilometre dolga kolona vozil. NA 5. STRANI Dosmrtna ječa za štiri tesne Ceausescove sodelavce Se vedno zaskrbljenost nad političnim položajem v strankah vladne večine Izglasovanje zaupnice Andreottijev! vladi za silo zbližalo socialiste in demokristjane BUKAREŠTA — Izredno vojaško sodišče v Bukarešti je včeraj štiri izredno tesne Ceausescove sodelavce Ma-nea Manesca, Emila Bobuja, Iona Din-co in Tudorja Postelnica obsodilo na dosmrtno ječo, na izgubo državljanskih pravic in vojaških činov ter na zaplembo premoženja. V nekdanji romunski hiearhiji so bili prvi trije člani stalnega odbora v politbiroju (sestavljalo ga je sedem članov), Postelnicu pa je bil notranji minister in neposredno nadrejeni generalu Vladu, ki je bil^na čelu Securitate. Četverica je bila obsojena sodelovanja pri genocidu, krivi pa naj bi bili tudi za brutalni poskus zatrtja množičnih manifestacij v Temišvaru in Bukarešti. Vsi štirje so obtoženi še sodelovanja pri uničenju romunskega gospodarstva in jih zato čaka še eno sojenje. Po razsodbi so Bobu, Manescu in Postelnicu napovedali pritožbo, temu pa naj bi se odrekel Ion Dinca. RIM V poslanski zbornici je včeraj padel zastor nad tretjim dejanjem razprave o krajevnih upravah. S 350 glasovi proti 162 je prevladala večina in tako izrekla tretjo zaupnico Andreottijev! vladi, preprečila opoziciji in nekaterim oporečnikom iz večinskih vrst, da bi izkoristili tajno glasovanje in z odobritvijo popravkov spremenili volilne norme krajevnih uprav, ter spet za silo zbližala glavne zaveznike, to je krščanske demokrate in socialiste, med katerimi je prišlo zadnje čase do rahlega poslabšanja odnosov. To zbližanje sta nazorno izrazila predsednik in podpredsednik vlade, ki sta se sestala takoj po glasovanju zaupnice. »Izrazila sva si vzajemno zaupanje,« je novinarjem izjavil Martelli takoj po srečanju z Andreottijem in dal s tem razumeti, da je napetost, ki jo je pred nedavnim sprožil s svojimi izjavami o Andreottijev! neodločnosti, popustila. Socialistični podpredsednik vlade je namreč Andreottija pred dnevi pozval, naj bo pogumnejši in naj uporabi orožje zaupnic in vladnega dekretiranja proti parlamentarni počasnosti. Očitno je ministrski predsednik ugodil socialističnim željam in morda s tem zaenkrat pomiril tudi Craxija, ki se je še predvčeraj- šnjim pritoževal, da je postal politični položaj nekoliko obtežen. Se mar nevarnost vladne krize in predčasnih volitev s tem oddaljuje? To ni lahko vprašanje. Nanj je vsekakor skušal včeraj odgovoriti sam Andreotti, ki je v intervjuju za tednik Panorama poudaril, da nasprotuje predčasnim volitvam, ker niso nikoli prispevale k reševanju problemov, kvečjemu so se omejile na njihovo odlaganje. Kljub tem zagotovilom pa zaskrbljenost v večini ne popušča. Liberalni tajnik Altissimo se pritožuje, da so politične razmere zelo napete. Glavni razlog pa je po njegovem s prepirih, ki pretresajo velike stranke: KE> v večini in KPI v opoziciji. Zaskrbljenost zaradi notranjih sporov v KD izraža tudi republikanski tajnik La Malfa, ki hkrati očita vladi šib-, kost, parlamentu pa počasnost. Parlamentarna razprava o krajevnih upravah se bo po včerajšnji zmagi vladne večine nadaljevala v torek, kot se bo nadaljevala tudi polemika, ki je vse te dni spremljala vladne odločitve, da se posluži zaupnic. Nasprotovanje opozicije je na najbolj nazoren, pa čeprav nekoliko folkloren način, upodobil poslanec zelenih z mavrico Franco Russo, ki se je prvi prijavil za glasovalne izjave. Namesto izjave si je z robcem zavezal usta in molčal pred mikrofonom. Ko mu je predsedujoči Gerardo Bianco zagrozil, da mu bo »odvzel besedo«, če bo vztrajal v takšnem zadržanju, je namesto njega spregovoril radikalec Teodori rekoč, d,a je vlada s svojim zadržanjem, ki je odvzela besedo parlamentu. Tudi včeraj so bili še vedno v središču pozornosti notranji odnosi v KD. Levica stranke je včeraj potrdila pripravljenost, da ostane v opoziciji. Vsi se medtem pripravljajo na zasedanje vsedržavnega sveta stranke, ki naj bi ga predsednik v odstopu De Mita sklical prihodnji petek in soboto. Tajniku For-laniju ni uspela poteza, da bi poslal v Palerm pomirjat duhove v razklani stranki ministra Mannina, ki pripada levi struji. Minister je tajniku sporočil, da mu politični položaj na Siciliji ne dovoljuje, da bi sprejel nalogo. Včeraj se je sestala vlada. Na seji, med katero je minister Carraro napovedal svoj odstop, ker je postal rimski župan, je bila glavna pozornost posvečena referendumom. Vlada odklanja možnost, da bi referendumi sovpadali z upravnimi volitvami, v vsakem primeru pa bi moralo biti glasovanje izvedeno najkasneje do 15. junija. Slovenija in Srbija bosta začeli dialog Jutri se začne konferenca Zveze komunistov Slovenije Sevardnadze: za referendum o »Nemčiji« LJUBLJANA — Predsednik ZIS Ante Markovič je včeraj uradno povabil na skupni sestanek predsednika izvršnih svetov SR Slovenije in SR Srbije. Sestanek posvečen obnovitvi gospodarskih in drugih stikov med Srbijo in Slovenijo je sklican za ponedeljek, 5. februarja. Predsednik slovenskega izvršnega sveta Dušan Šinigoj je že včeraj sporočil, da se bo sestanka udeležil. Predsednik srbskega izvršnega sveta Stanko Radmilovič pa tega še ni sporočil, kljub temu da je včeraj zasedala srbska vlada in da je izdala tudi daljše sporočilo. Podoben poziv je na obe vladi že prej naslovilo zvezno državno predsedstvo, predvsem pa so o takem sestanku govorili na zasedanju predsednikov republiških vlad, ki je bil pred nekaj dnevi v Beogradu. Tudi takrat je Dušan Šinigoj na razgovor takoj pristal, Stanko Radmilovič pa se je izgovarjal, da zadeva ni v njegovi pristojnosti, da srbska vlada ni proglasila bojkota, ki ga je proglasila SZDL Srbije. Toda takoj so mu dokumentarno oporekali, da ga je uradno proglasil v umestitvenem govoru predsednik srbske države Slobodan Miloševič, njegov govor pa je srbska skupščina odobrila z aklamacijo in je torej zakonit akt srbske države. Dušan Šinigoj ni stavil pogojev, opozoril pa je, da se bo 7. februarja sestala slovenska skupščina, ki bo razpravljala o ukrepih, da pomaga slovenskim podjetjem in slovenskemu gospodarstvu, ki je zaradi srbske blokade v resnih težavah. Opozoril je 'tudi na direktne odgovornosti zvezne- in srbske vlade in na resne posledice za celotni jugoslovanski gospodarski sistem. . B LJUBLJANA — ZKS se pripravlja na jutrišnjo konferenco. V teh dneh so imeli številne razgovore s predstavniki partijskih organizacij po Jugoslaviji in zelo dolg in poglobljen razgovor z vodilnimi predstavniki JLA. O tem razgovoru, ni bilo izdano nobeno sporočilo, ocenjen pa je bil kot koristen, konstruktiven in umerjen. Seveda ni manjkalo razlik in različnih ocen zlasti v zvezi z izjavo ZKS o položaju na Kosovu. Včeraj je predsedstvo razpravljalo o predlogu zaključkov, od katerih sta najbrže najpomembnejša prva dva, ki se glasita: »14. izredni kongres ZKJ je za ZK Slovenije končan. ZKJ, kakršna je obstajala do tega kongresa, je s tem prenehala obstajati. Prenehali so obstajati tudi njeni organi, s tem pa tudi individualno članstvo v njej. ZKS deluje kot samostojna politična organizacija z lastnim članstvom, programom in statutom. Vse njene materialne obveznosti prenehajo. ZKS se je pripravljena brez vnaprejšnjih pogojev sestati s predstavniki drugih republiških organizacij zveze komunistov in Organizacije ZK in JLA, bodisi posamič bodisi skupno, z namenom, da nastanejo novi programski in statutarni temelji sodelovanja.« ZKS namerava tudi dati pobudo, da se organizira okroglo mizo z vsemi demokratičnimi organizacijami Jugoslavije. Sodelovali bodo z onimi, ki se zavzemajo za uveljavljanje človeških pravic na najvišji ravni mednarodnih standardov, za sprejem zakona o političnem združevanju, za zakon o volitvah, za civilno družbo, za takojšnji mir na Kosovu z demokratično razpravo, za prekinitev političnih procesov in diferenciacije. Zavzemajo se za gospodarsko in politično demokracijo in izjavljajo, da so avtonomni subjekt evropske levice.« Za ZKS Zveza komunistov Jugoslavije torej od nedelje ne bo obstajala več, saj ni dvoma, da bo ogromna večina delegatov podprla takšen predlog. Toda v Beogradu se je včeraj sestalo okrnjeno zvezno partijsko predsedstvo, na katerem srbska večina sklepa in odloča. Tokrat ni bilo Slovencev, ni bilo več Ivice Račana, predsednika hrvaških komunistov, dvomljiva je prisotnost Bosancev in Makedoncev. Vendar pa se v srbskem tisku nemoteno govori o sejah predsedstva ZKJ in o sklicanju centralnega komiteja, ki naj bi bil še vedno legitimni organ. Srbska partija je s svojimi sateliti že dosedaj imela večino, sedaj je ta večina z odhodom Slovencev in drugih še večja in je seveda verjetno, da bodo sklicali CK, sklicali kongres in tako nadaljevali s staro boljševiško politiko. V praktičnem življenju, tudi pri reševanju kosovske krize, pa ZKJ nima nobene prave vloge niti avtoritete več. To je dejstvo, ki ga z votlim sklicevanjem zasedanj in sprejemanjem sklepov ni mogoče zanikati. 3. S. MOSKVA — Sovjetski zunanji minister Eduard Ševardnadze je v pogovoru z uredniki tiskovne agencije TASS in dnevnikov Pravda ter Izves-tja posredoval do danes najpomembnejše uradno stališče Sovjetske zveze o vprašanju združitve obeh Nemčij. Moskva je pripravljena podpreti načrt, ki ga je izdelal šef vzhodnonemške vlade Hans Modrow, vendar je Ševardnadze omenil možnost, da bi o združitvi obeh Nemčij sklicali panevropski referendum, ki bi ga razširili tudi na ZDA in Kanado. Ševardnadze je skratka dejal, da bi morali ob tako pomembnem političnem in družbenem koraku, preveriti mnenje javnosti. Šef sovjetske diplomacije je sicer priznal, da mu ni povsem jasno, kako bi se lahko izvedlo to preverjanje, vendar meni, da je prav referendum tisti izraz demokracije, ki bi lahko dovolil, da se o vprašanju nastanju neke nove velike Nemčije izrečejo vsi neposredno zainteresirani subjekti, čeprav je obenem dejal, da je rojstvo ene same Nemčije nekaj, o čemer ne kaže dvomiti. nadaljevanja s 1. strani - nadaljevanja s 1. strani - nadaljevanja s 1. strani • Po prihodu vojske Po 13. uri se je na Kosovo povrnil začasen mir, čeprav je seveda napetost ostala. Albanska narodnost je najbrž sprejela predloge dr. Janeza Drnovška oziroma predsedstva Jugoslavije, da naj v pokrajini -prekinejo demonstracije in vse druge oblike mednacionalnih sporov, potem pa bj država v okviru demokratičnih reform, ki predvidevajo tudi večstrankarski sistem in mehanizem ukrepov za zaščito človekovih pravic in svoboščin, reform, ki jih že izvaja Jugoslavija, lahko postopno začela reševati spore in težave na Kosovu. Pri tem bi morali zagotoviti tudi resnično enakopravnost vseh narodov in narodnosti, zlasti najpomembnejših protagonistov kosovske problematike, to pa so albanska narodnost ter srbsko in črnogorsko prebivalstvo. Predsednik predsedstva Jugoslavije je delegaciji Albancev iz občine Mališevo zagotovil, da bo posebna državna komisija preiskala okoliščine, v katerih so miličniki v Mališevu, a tudi v nekaterih drugih krajih, povzročili pokol nekaj nedolžnih pripadnikov albanske narodnosti. V pogovoru z delegacijo srbskega in črnogorskega prebivalstva s Kosovega polja pa je podrobno pojasnil predloge in možnosti za rešitev kosovske krize. Po tem srečanju je dr. Janez Drnovšek v pogovoru s poročevalcema Radia Ljubljana oziroma Primorskega dnevnika ter italijanskega dnevnika II Corriere della Sera izjavil, da bo predsedstvo Jugoslavije sprejelo vse najnujnejše ukrepe za premostitev sedanjega dramatičnega položaja, in zato, da na Kosovu ne bi bilo treba vzpostaviti vojaške uprave. Stanje na Kosovu vsekakor ostaja napeto. Preteklo noč je v vasi Črni vrh pri Peči prvič v sedanjem dramatičnem obdobju krize prišlo do oboroženega spopada med albanskimi prebivalci ter njihovimi srbskimi in črnogorskimi sosedi. K sreči ni bilo žrtev. Prebivalstvo albanske narodnosti pa pogrebe žrtev policijskega nasilja spreminja v množične, vendar nenasilne proteste. Pogrebov žrtev kosovskih dogodkov se udeležuje na desetine tisočev Albancev. V Djakovici pa je okoli tri tisoč Albancev predsinočnjim in včeraj ob zori prižgalo svečke v čast ubitih soroja-kov in kot protest proti nasilju sedanje uradne politike na Kosovu. • Prva znamenja dialoga cami in to je novost. Treba je vzpostaviti stik z ljudmi, s pozitivnimi demokratičnimi silami, od katerih pa je odločno izpustil Demokratično fronto, ki ji predseduje Ibrahim Rugova. Je torej za dialog z demokratičnimi silami, katere pa sam določa in istočasno za »diferenciacijo« med demokratičnimi, jugoslovansko usmerjenimi silami in separatisti. JLA je od včeraj izven kasarn na rednih vojaških vajah, kar bo delala tudi danes. JLA torej neposredno ne sodeluje pri zatiranju albanske iridente, kot so nekateri v skupščini zahtevali, ni pa več v kasarnah. V imenu armade je govoril admiral Stane Brovet (Kadijevič je na bojnem položaju). Brovet je mnenja, da je položaj na Kosovu kristalno jasen, to je poskus odcepitve in priključevanja veliki Albaniji, pri čemer se poslužujejo nasilja in terorizma. JLA je pripravljena, da vsak trenutek izvrši ustavno nalogo in zaščiti suverenost. Pri teh demagoških izjavah se je Brovetu menda zareklo in naj bi kritiziral predsedstvo SFRJ, ker nekaj takega do sedaj še ni ukazalo. Na seji niso sprejeli nobenega sklepa, čeprav je bilo več poskusov v to smer in tudi poskusov obtožb Slovencev in Hrvatov. O sklepih bodo govorili 7. februarja na skupnem zasedanju skup--ščine, kateri bo govoril predsednik Janez Drnovšek. Enajst poslancev albanske narodnosti s Kosova pa je vložilo pismeno vprašanje, v katerem ugotavljajo, da so miličniki v Mališevu, Dobrči-nu, Podujevu in Globovcu streljali na nedolžne ljudi, ki se niso udeležili demonstracij. Uporabljali naj bi tudi solzivec z visoko koncentracijo, ki je strupen in ki je najbolj škodljiv za ženske in otroke. Srbska vlada je izdala sporočilo, v katerem trdi, da so dosedanji ukrepi že rodili uspehe in da ni nobene potrebe, da bi državljani organizirali samozaščito in da bi odhajali iz Srbije na Kosovo. Iz vseh izjav, tokrat vladnih, torej izhaja osnovna politična ocena, da so za vse krivi Albanci, ki naj bi pričeli z državljansko vojno. Pri tem se mirno pozablja, da do sedaj ni bil ubit niti en Srb ali Črnogorec. Ni bil ubit niti en sam miličnik. Mrtvi so izključno Albanci. V tamkajšnjih pogojih naraščanja napetosti in nacionalnega sovraštva to dejstvo govori o izredni zavesti in organiziranosti albanskega prebivalstva, ki budno pazi, da ne bi storili nič žalega nobenemu Srbu ali Črnogorcu. Prav obratno, pa milica neusmiljeno strelja in ubija, streli pa so uperjeni v mlade ljudi, pogosto otroke. Pa vendar je prišlo do dveh pomembnih novosti, ki jih je sporočil srbski podpredsednik zvezne vlade: v praksi so odstranili partijo in z njo do kraja osovraženega Rahmana Morino. Pričeli so razgovor z demokratičnimi Albanci in sedaj govore o demokraciji tudi za Kosovo. Vse to pa seveda ob rožljanju tankov in strelov iz avto- matskega orožja. Končna ocena je izredno težka, dejstvo pa je, da se obe Jugoslaviji vedno ostreje ločujeta: ona, ki glasuje za torturo in represijo in ona, ki je za človekove pravice, resnično demokracijo in za človeka. Jugoslavija je kot država vedno bolj pod vprašajem in z njo seveda tudi vsi uradni organi oblasti. Zadnja vest prihaja iz Prištine in sicer, da je Srbija poslala še dva tisoč petsto miličnikov, ki bodo zastražili srbske vasi. • Deželni kongres KD bomikom Di Benedettom prava trdnjava »andre-ottijevcev« v F-JK), v Tržiču pa so prisotni tudi 3 delegati tržaške avtonomne liste, ki se je predstavila pod geslom »prenovitev«. Kongresu predseduje, ironija usode, podtajnik predsedstva ministrskega sveta in Andreottijeva desna roka v rimski vladi, Nino Cristofori, torej pristaš strankine struje, ki je na vsedržavni ravni zelo oster nasprotnik De Mitovih stališč in torej politike velike večine demokristjanov iz F-JK. Po pozdravih gostov je 14. strankin deželni kongres odprl tajnik Bruno Longo. V več kot enournem poročilu se je dotaknil številnih problemov, ki zadevajo ne samo deželno stvarnost, ampak tudi in predvsem vprašanje vloge in delovanja stranke v naši deželi. Longo je svoje poročilo začel izhajajoč iz analize sedanjih sprememb v Vzhodni Evropi, kjer so ideološki komunistični sistemi vladanja doživeli pravi polom. S tem v zvezi je precejšnjo pozornost posvetil političnemu stanju v Italiji in dejal, da mora KD posvetiti pozornost Occhettovemu predlogu, ki je razgibal politično razpravo in opustiti instrumentalne polemike. • Vsekakor se je zavzel za nadaljevanje sodelovanja, tako na vsedržavni kot na deželni ravni, s socialisti in z ostalimi laičnimi silami, pri tem pa je dodal, da KD ne sme pasivno sprejemati raznih pobud in »ukazov«, ki prihajajo s te strani in jo s tem skušajo izolirati. V zvezi z odnosi s KPI je vsekakor dodal, da morajo komunisti točno povedati, kaj mislijo in kakšne načrte imajo za prihodnost: alternativo, kot predlagajo komunisti, je treba zgraditi na točnih programih in ne samo na željah. Velik del svojega poročila je tajnik Longo (v katerem so številne puščice letele na predsednika vlade Andreottija) posvetil institucionalnim vprašanjem, v okviru katerih je nujno potrebno spremeniti nekatera pravila politične igre. Odločno se je zavzel za dokončno potrditev specifičnosti naše dežele, ki pa, nasprotno, doživlja številne napade, in to s strani vseh političnih sil na državni ravni. Pri tem je odločno poudaril, da je prav naša dežela, še pred rimsko vlado, odprla pot sodelovanju z Evropo, še posebej pa s Slovenijo in Hrvaško. Po njegovih besedah je torej potrebno še v večji meri okrepiti mednarodno vlogo F-JK in izkoristiti vse ugodnosti, ki jih od tega ima. Precejšnjo pozornost je v svojem poročilu namenil tudi spremembam v Sloveniji, ki jim KD sledi z veliko pozornostjo. Začetek večstrankarskega sistema in ustanovitev stranke krščanskih demokratov bo gotovo privedla do politične pobude, je dejal, ki bo gotovo pripomogla k ustvarjanju juridične ureditve na tej in oni strani meje, ki bo spoštovala resnični pluralizem in torej zaščito kultur in jezikov. V zadnjem delu svojega poročila je tajnik Longo obravnaval številna vprašanja, ki zadevajo dejavnost in vlogo stranke v deželni družbi. Na delegate in torej na vse strankine somišljenike se je obrnil z apelom po večji angažiranosti, ki bo potrebna predvsem ob bližnjih upravnih volitvah. Ponovno sd je zavzel za nadaljevanje sodelovanja, ki ni prav najlažje, z dosedanjimi partnerji deželne večine in se stem v zvezi obrnil predvsem na socialiste, od katerih KD zahteva trdnejšo solidarnost. Otvoritve kongresa KD, kot rečeno, so se udeležili številni gosti. Prisotne so bile delegacije PSI, PRI, KPI, PSDI, LpT, SSk in MF, poleg predstavništev sindikalne zveze CGIL-CISL-UIL, industrijcev, obrtnikov in Coldiretti. Kongres so pozdravili tržiški župan De Marchi, predsednik Pokrajine Crisci, načelnik svetovalske skupine KD v tržiškem občinskem svetu, poleg njih pa še predstavnik Ljudske stranke iz ČSSR Ladislav Janik, ki je pozorni publiki, ki ga je večkrat prekinila z aplavzi, orisal zgodovino te stranke in težave, ki so jih ustvarjale komunistične oblasti, da bi jo izbrisale s političnega prizorišča. Če v ČSSR v tem procesu demokratizacije ni prišlo do prelivanja krvi, je dodal, je to zasluga Cerkve in še pristavil, da v državi ni osebe, ki želi slišati besedo socializem. Te besede so delegati pozdravili z bučnim aplavzom. Kongres je pozdravil tudi predstavnik slovenskih krščanskih demokratov Lojze Peterle, ki je po priložnostnih pozdravih in zadovoljstvu, da se je dialog med obema strankama že začel, izrazil željo, da bi v prihodnosti ne govorili več o manjšinah, ampak o slovenski in .italijanski skupnosti. Za nas je italijanska skupnost pravi partner, je dodal, in želeli bi, da bi tudi slovensko skupnost v F-JK upoštevali na enak način. Poudaril je še; da bodo slovenski krščanski demokrati naredil1 vse za-italijansko skupnost v Sloveniji in izrez1 željo, da bi se podobno dogajalo tudi v naši deželi v odnosu do slovenske manjšine. Kongres st pozdravila še predstavnika salzburške in koroške Ljudske stranke Lamberger in Purcher. J. Galbraith in S. Menšikov predavala v Bologni Zahodna družba najbolj pomaga vzhodnoevropski Tehnološke inovacije v Italiji ubrale res čudna pota Obogatenje »high techa« zavira dihotomičen pojav BOLOGNA — »Upam, da težko prehodno obdobje, ki ga doživljata vzhodna Evropa in Sovjetska zveza, ne vodi v kapitalistično ureditev, pač pa le v liberalnejši gospodarski sistem.« To je izjavil svetovno znani ekonomist John Kenneth Galbraith (ZDA), ki je z enako slovečim ekonomistom in prijateljem Stanislavom Menšikovom (SZ) včeraj sodeloval na bolonjskem posvetu o "novih perspektivah svetovnega gospodarstva" v priredbi zadružne zveze Lega delle Cooperative. Galbraith je pozval Zahod (z Japonsko vred) h globljemu posluhu za reformno politiko v Vzhodni Evropi in očital Bushu, da je Poljski in Madžarski ponudil preskromno finančno pomoč. V isti sapi pa je priznal, da birokracija ne kraljuje samo v Sovjetski zvezi, saj se tudi v Ameriki protivi novostim, ker ne mara okrniti prihodkov Pentagona... Nad Gorbačovom je Galbraith naravnost navdušen: »To je ena največjih osebnosti sodobnega časa, ker se je znal - z razliko od drugih vzhodnoevropskih liderjev - prilagoditi spremembam, ki jih zahtevajo ljudje.« Menšikov je obravnaval neskladja v sovjetski zunanji trgovini, ki oddaljujejo uvedbo konvertibilnega rublja. Sovjetska zveza izvozi vsako leto v države SEV za 10 milijard dolarjev petrolejskih derivatov in plina v zameno za blago, ki ga ne potrebuje, zato je treba povečati izvoz na Zahod in šele tedaj bo postal lahko rubelj konvertibilen. To pa ne bo mogoče, dokler bo finančni minister Pavlov, ki pri sestavljanju trgovinske bilance prikriva realne podatke o domačem gospodarstvu in ogroža stabilnost rublja, »kot se to ni dogajalo niti za časa Stalina«. Galbraith je soglašal: »Rubelj bo konvertibilen, ko se bo sovjetska zunanja trgovina uravnovesila, torej ne kmalu«. J-V Enimont zares ne mika skupine Fiat? TURIN Pooblaščeni upravitelj družbe Fiat Cesare Romiti je demantiral vest, češ da se turinska grupa zanima za vstop v joint-venture Enimont. Vest se je razširila v milanskih finančnih krogih menda zaradi že obstoječih stikov med kemijskim polom ENI-Montedison, Fiatom in družbo SNIA. Snia BPD je namreč decembra lani odstopila Enimontu sektor akriličnih in poliestrskih vlaken, od njega pa prevzela vrsto drugih. Po omenjenih govoricah sodeč naj bi se Fiat pridružil zasebnikom, ki posedujejo 20% kapitala Enimont, medtem ko si Montedison in ENI delita, kot vemo, vsak po 40% delnic, a takšno razmerje mora ostati po sporazumu nedotaknjeno do konca decembra 1992. Razen seveda v primeru, da se ne bi medtem kaj spremenilo, kakor bi rad Raul Gardini. To se bo morda zvedelo na skupščini upravnega sveta, katerega člane hoče Gardini pomnožiti z 10 na 12. Alarmni zvonec je zabrnel že pred meseci, ko je Centra Europa Ricerche opozoril, da se italijanski high tech razvija vse prej kot briljantno. Alarm je bil toliko bolj upravičen, ker bi se morale zlomiti čez triindvajset mesecev zadnje administrativno-politične spone, ki še utesnjujejo režim svobodne konkurence, in ker se politika tehnološkega posodabljanja v Italiji tej perspektivi ne prilagaja dovolj. Svarilo pa ni prišlo samo iz vrst CER. Zaskrbljenost je izrazil tudi zavod za zunanjo trgovino ICE, ki je sredi lanskega leta vzel na piko pretirano specializiranost izvoznega blaga v tehnološko že dozorelih panogah oziroma šibkosti takšnih proizvajalnih vej, kot je elektronika, ki so daleč najbolj potrebne neprestanega in sistematičnega tehnološkega prenavljanja. Nedavno pa so anomalijo obravnavali še na seminarju v skupni priredbi državnega sveta za raziskave CNR in državne ustanove za alternativno energijo ENEA. Tedaj je prišlo jasno do izraza, da imamo opraviti z "dihotomijo po italijansko"; kako drugače naj označimo pojav, ko se zajetna državna in siceršnja javna finančna sredstva, narnenjena razvojno-razi-skovalnemu delu, stekajo na področja s skromno tehnološko vsebino? Analiza konkurenčnosti italijanskih proizvodov na svetovnem tržišču glede na stopnjo high techa oziroma glede na množico vloženih patentov nazorno kaže, da Italija prepočasi razvija panoge z visoko tehnološko vsebino, in to kljub postopnemu prilagajanju lastnih izdatkov za raziskave in razvoj ustreznim evropskim standardom in kljub temu, da je Država pomnožila finančne dotacije v sklopu načrta o preustroju proizvodnega sistema v osemdesetih letih. Krivde za tehnološki gap ne gre potemtakem iskati v pomanjkanju denarja iz javnih sredstev, pač pa v samem podjetniškem ustroju oziroma v dejstvu, da je povprečen podjetnik bolj malo dovzeten za razvojno-raziskovalne naložbe. Zgovoren dokaz o tem nam daje analiza patentov, posebno tistih, ki so bili registrirani v tujini in ki so najbolj verodostojni, ko gre za preverbo, katera proizvodna veja se lahko ponaša v inozemstvu s takšno ali drugačno stopnjo specializacije. No, analiza potrjuje, da so največji tehnološki napori osredotočeni v panogah s skromno tehnološko vsebino, kot so npr. tekstilna, oblačilna in prehrambena, ali takšnih, ki so v tehnološkem pogledu domala že zasičene, kakor sta mehanska in kemijsko-farmacevt-ska. Gre za sektorje, glede katerih uživa Italija res relativno prednost nasproti tujini, ki pa je v okviru bližnje gospodarske internacionalizacije in globalizacije ne bodo pripeljali kdo ve kako daleč. Nastala neravnovesja so razvidna tudi iz podatka, da je znašal delež high techa pri italijanskem izvozu leta 1970 samo 9,74% in da je bil leta 1987 le malenkostno višji - 11,76%, medtem ko se je glasil na tujem takole (prva številka se nanaša na 1970. in druga na 1987. leto): države OECD 13,04% - 20,15%, ZDA 22,33%> - 35,32%, Japonska 10,71% - 26,29%, ZRN 12,76% - 17,25%, Francija 11,25% -20,22%, V. Britanija 13,98% - 23,95%, države EFTA 13,53% - 16,95%, Grčija-Španija-Portugalska 3,38% - 8,36%. Kakor vidimo, Italija ne zaostaja samo za industrijsko razvitimi državami, ampak jo je prehitela v pogledu tehnološke bogatitve izvoženih proizvodov celo trojica Španija-Portugal-ska-Grčija. Je tega kriv premajhen posluh zakonodajalcev za tehnološke inovacije? Je krivdo iskati v zaostalosti raziskovalnih ustanov? Ali pa v dejstvu, da sloni proizvodni aparat predvsem na manjših podjetjih? Verjetno tičijo odgovornosti povsod, neizpodbitno pa je dejstvo, da je bil zakon št. 42 iz leta 1982, s katerim so bili ustanovljeni krožni skladi za tehnološke inovacije, zasnovan kot nalašč za velika podjetja in da lahko slednja uporabljajo razdeljene milijončke po lastni uvidevnosti. Torej tudi na neroden način. DRAGO GAŠPERLIN Master in International Business gre podpreti! TRST — V priredbi Konzorcija Master in International Business - MIB se bodo začeli letos jeseni strokovni tečaji za menedžerje, ki jih bodo lahko obiskovali interesenti iz vseh pokrajin v Furlaniji-Julijski krajini. Že v tem mesecu pa se bo odvil v nabrežnem hotelu Europa pod Nabrežino drugi cikel propedevtičnih seminarjev, katerih teme bodo potem predmet poglobljenih obravnav na omenjenih tečajih. Prvo predavanje bo že prihodnji torek, 6. februarja. Predsednik organizma London Business Group, docent za tržne raziskave in mednarodni biznis ter avtor specialističnih ekonomskih publikacij pa tudi konzulent številnih mul-tinacionalnih družb Kenneth Simmonds bo predaval o marketinških strategijah v vidiku tržne globalizacije. V četrtek, 15. februarja, bo prof. Riccardo Varaldo iz Pize, ki sodi med največje italijanske strokovnjake v marketingu, spregovoril o operativnih instrumentih mednarodnega marketinga v okviru novih oblik konkurenčnosti. Na tretjem seminarju, ki bo v torek, 20. februarja, pa bo milanski docent Silvio Brondoni poročal o marketinški politiki na področju industrijskih in potrošnih trajnih dobrin. Konzorcij MIB se je porodil po sporazumu med univerzama v Trstu in Vidmu. Pri njem sodelujejo zaenkrat Tržaška hranilnica (Cassa di Risparmio di Trieste), Tržaška kre- ditna banka, Friulia, Lloyd Adriatico, podjetja Danieli, Pa-corini, Gemona Manifatture in Cogolo, Finporto, Združenje tržaških industrijcev in CREF. Ti so vložili v doslej izpeljane dejavnosti konzorcija okoli 300 milijonov lir. Z raztegnitvijo konzorcijskega članstva še na druga večja podjetja in na deželne (in ne samo deželne) ustanove ter s sklenitvijo ustreznih konvencij z drugimi, tudi ministrskimi organizmi, kakršen je na primer zavod za zunanjo trgovino ICE, pa bo mogoče seveda še utrditi finančno osnovo - kakor je pojasnil znanstveni direktor MIB Vladimir Nanut. Za dokončen pogon tega organizma bo potrebna začetna investicija vsaj 3 milijard lir, vendar bo ta denar zadostoval samo za sedež, didaktično opremo in podobno, kar pomeni, da bo potreboval konzorcij tudi javno pomoč. »Globalni finančni okvir bo treba izoblikovati najpozneje v dveh mesecih,« je poudaril prof. Nanut s pripombo, da brez specifičnih posegov iz vrst deželne uprave, Sklada za Trst in drugih ustanov program MIB ne bo uspel. To pa bi bil seveda zelo hud udarec za mala in srednja podjetja v deželi, kjer primanjkuje primernih podjetniških in režijskih modelov, predvsem pa bi zguba takšne priložnosti pahnila Furlanijo-Julijsko krajino v podrejen položaj nasproti drugim družbeno-gospodarskim stvarnostim. 1:M!I 1 lil s Silili NAJBOLJŠI POSREDNIK ZA VAŠE FINANČNE INVESTICIJE I1 V MILANSKA BORZA: VREDNOTNICE S STALNIM DONOSOM P t___________________________30.1. Vrapne kotacije____________________ Generali.................... 40425 Lloyd ...................... 17050 Ll°yd risp.................. 11400 RAS ........................ 26100 RAS risp.................... 12340 Sai ........................ 18500 Sai risp...................... 7850 Montedison ................... 1969 Montedison risp............... 1225 Rirelli ...................... 2900 Rirelli risp.................. 2920 Rirelli risp. nc ............. 2130 Snia ......................... 2745 Snia risp.................... 2800 ®n'a risp. nc................. 1680 Rinascente.................... 7570 R|nascente priv............... 3890 Rinascente risp............... 4000 Rfemuda ...................... 2805 Premuda risp.................. 1780 S|P .......................... 3270 S|P risp...................... 2940 Rastogi....................... 356 c°niau ....................... 4535 40450 17000 11450 26100 12300 18400 8050 1986 1250 2975 2890 2125 2750 2765 2765 7625 3900 4100 2860 1790 3085 2862 358 4350 _________________________2.2. spr. % ŽIVILSKA INDUSTRIJA - KMETIJSTVO ČNu........................ 11600 —0,68 pr!dania.................... 8420 —1,86 Spdania risp................ 5000 —1,77 9nago .................... 8480 — ^AROVALSTVO - BANČNIŠTVO_________________ ^|!6anza Ass................. 44490 —0,02 i eanza Ass. risp. por. . . . 40900 —0,24 a, 'lalia.................. 13200 — U.s°nia ...................... 1815 — G 'lna Ass. ord.............. 13590 —0,07 Itar 6rali Aas ............ 40480 —0,30 4kaAss. 1000 13380 +0,90 L^He .. ... 113050 —0,48 ta U^diaria spa.......... 57800 —0,74 '-lov^dente .............. 21350 —0,79 Rar (Adriatico . . ....... 17000 RAs a4 ................... 26100 —0,38 Tor0r'sP. pori............ 12290 —0,08 UniDn?'1- ................. 21210 —0,61 UniD„ ....................... 24810 +0,04 Ban Priv..................... 16335 —0,09 Bari a c°mm. Italiana .... 5108 +1,05 Credi? di R°ma ............. 2380 +2,59 'nterb ,aliano ............. 2745 +2.43 ^dinh109 priv................ 59990 —0.02 Panca................. 19090 +1,84 ^'RRA iNOUSTRIJA - CEMENT______________ L'ESD®Ur90 °rd............. 13400 —1,46 Monn ®SSo.................. 23480 +2,90 Pon adon .................. 18300 +3,10 Ca,nem: Editoriale....... 6100 —0,16 Ilr .................. 3389 —0,47 ___ 30.1. Fidis........................ 7350 Gerolimich.................... 117 Gerolimich risp................ 89 SME ......................... 3870 Štet ;....................... 4880 Štet W 10 ...................... _ Štet W 9 ....................... ^ Štet risp................. - 4050 Tripcovich ................. 12450 Tripcovich risp. nc.......... 4420 Att. immobiliari ............ 5300 FIAT ....................... 10440 FIAT priv.................... 7095 FIAT risp.................... 7210 Gilardini.................... 4800 Gilardini risp............... 3750 Dalmine ...................... 400 Marzotto..................... 7970 Marzotto risp................ 7720 Marzotto risp. nc............ 5870 NEURADNO TRŽIŠČE I. C. C. U.................... 800 SO. PRO. ZOO.................. 900 Carnica Ass................. 11300 7370 117 89 3850 4995 4100 12375 4450 5330 10439 7140 7240 4850 3870 408 8150 7950 5870 800 900 11300 2.2. spr. % Italcementi............; 124500 — Unicem.................. 25800 —0 73 KEMIJSKA INDUSTRIJA - OGLJIKOVODIKI Calp 5550 + 0,87 Enimont 1539 —1,72 Fidenza Vetrar 1000 9000 — Italgas 3068 + 1,22 Mira Lanza 62990 + 0,30 Montedison 1000 1975 —0,75 Montefibre 1298 + 0,23 Pirelli 2875 —1,88 Pirelli risp 2125 —0,38 Recordati 13720 —0,38 Saffa 11340 —0,09 Snia BPD 2750 —1,43 Snia Fibre . . . 1900 — Snia Tecnopolimeri 6835 —0,22 TRGOVINA - KOMUNIKACIJE Rinascente 7650 + 0,33 Standa 33300 + 0,30 Standa risp. port 12950 + 0,29 Alitalia cat. A 2330 —0,21 Alitalia priv 1699 + 1,49 Italcable 17210 + 0,06 SIP 3111 —0,29 SIP risp. port 2861 — Sirti 13350 + 0,38 ELEKTROTEHNIKA - FINANCE Ansaldo Trasporti Tecnomasio....... Bastogi.......... 5466 —0,13 3465 +0,17 362 +1,12 2.2. spr. % VEČLETNI BLAGAJNIŠKI ZAPISI BTP junij 1990 10,5%. . . . . 99,30 —0,05 BTP maj 1990 10,5% 99,40 — BTP januar 1990 12,5% . . . — — ZAKLADNIŠKA KREDITNA PISMA CCT ECU 1982/89 13% . . . — — CCT ECU 1983/90 11,5% . . 100,05 — CCT ECU 1984/91 11,25% . 101,75 + 0,74 CCT ECU 1984/92 10,5% . . 102,30 —0,05 CCT ECU 1985/93 9% 96,30 + 0,21 CCT ECU 1985/93 9,6% , . . 98,25 —0,05 CCT ECU 1985/93 8,75% . . 95,55 + 0,21 CCT ECU 1985/93 9,75% . . 98,50 + 0,10 CCT april 1992 10% 95,55 + 0,05 CCT julij 1992 IND 98,55 —0,05 CCT januar 1991 IND 100,25 —0,10 CCT julij 1993 IND 18,85 — ft' VODILNE DELNICE 2.2. spr. % Bonifiche Siele 28800 —0,24 Bonifiche Siele risp 9350 —0,11 CIR - Comp. Ind. Riunite . . 4950 —0,88 CIR risp 4940 —0,40 Cofide 4750 —0,84 Comau Finanziaria 4350 —3,01 Editoriale SpA 3305 + 0,15 Euromobiliare 6150 —0,49 Ferruzzi Agric 2480 — Fidis 7380 + 0,14 Fimpar 3230 + 0,47 Finarte 6375 + 0,08 Fiscambi Holding 5590 + 0,36 Fiscambi risp 2395 — Fornara 3539 —0,95 Gaic 24160 —0,17 Gemina 2115 + 1,29 Gemina risp 1395 — Gerolimich 117 — Gerolimich risp. port 89 —0,56 IFI priv 25350 —1,32 IFIL fraz 7610 + 0,13 IFIL risp. port. fraz 3969 —0,77 Italmobiliare 202400 + 0,40 Pirelli & C 9950 + 0,11 Riva Finanziaria 9040 + 0,44 Saes 3610 —1,10 Schiapparelli 1335 + 1,14 Sisa 3675 —0,54 SME 3853 —0,18 SMI Metalli 1589 + 0,63 SMI Metalli risp 1238 + 0,81 SOGEFI 3615 —0,96 Štet 4989 + 0,38 Štet risp. port. 4097 + 0,17 Tripcovich 12375 —0,80 2.2. spr. % CCT december 1990 IND . . 100,40 —0,15 CCT februar 1991 IND .... 100,15 —0,05 CCT februar 1997 IND .... 93,45 + 0,05 CCT junij 1993 CV IND . . . . ■ 96,35 + 0,05 CCT marec 1991 IND 99,90 —0,05 CCT nov. 1993 CV IND . . . . 96,80 — CCT sept. 1993 CV IND ... 95,75 —0,05 CCT avgust 1992 IND 98,70 —0,10 CCT avgust 1993 IND 98,80 —0,10 CCT avgust 1990 IND 100,20 + 0,05 CCT avgust 1991 IND 100,70 — CCT avgust 1995 IND 94,45 — CCT avgust 1996 IND 93,75 + 0,11 CCT april 1991 IND 100,45 + 0,05 CCT april 1995 IND 93,90 + 0,05 CCT april 1996 IND 94,20 + 0,11 CCT december 1990 IND . . 101,05 —0,10 CCT december 1991 IND . . 100,20 —0,05 CCT december 1995 IND . . 95,80 —0,05 CCT december 1996 IND . . 93,80 —0,11 V 2.2. spr. % Tripcovich risp. nc 4448 —0,16 NEPREMIČNINE - GRADBENIŠTVO Attiv. Immobiliari 5330 —0,28 Calcestruzzi 17950 —0,28 Cogefar 7270 —0,68 Del Favero 6730 + 0,45 Grassetto SpA 16200 + 0,31 IMM Metanopoli 1625 —0,31 Risanamento Napoli 45650 + 0,34 Vianini 5197 + 0,23 MEHANSKA IN AVTOMOBIL. INDUSTRIJA Aeritalia ord 3310. + 0,33 Danieli & C . . . . 10600 —0,47 Data Consyst . . . . 11550 + 0,48 Fiar SpA . . . . 19000 —1,30 Fiat . . . . 10401 —0,80 Fiat priv . . . . 7094 —0,92 Fiat risp . . . . 7230 —0,14 Franco Toši 29800 —0,50 Gilardini . . . . . 4850 —0,10 Magneti Marelli 2044 —0,29 Merloni 3019 + 0,97 Necchi ord 4070 —0,73 Olivetti ord 7260 —0,27 Olivetti priv 4790 — Pininfarina 13710 + 0,29 Rodriguez SpA 10500 + 0,96 Safilo . ... 11750 —0,42 Safilo risp ... . 10700 — Saipem 3199 + 1,62 Saipem risp 2880 —0,69 Teknecomp . . . . 1400 —0,07 2.2. spr. % CCT februar 1991 IND .... 101,50 + 0,10 CCT februar 1992 IND 100,20 —0,05 CCT februar 1992 9,8% . . . 99,75 — CCT februar 1995 IND 98,40 + 0,10 CCT februar 1996 IND 96,15 + 0,05 CCT februar 1997 IND ... 93,45 + 0,05 CCT jan. 1990 BA 12,5% . . — — CCT jan. 1990 BB 12,5% . . — — CCT jan. 90 USL 12,5% . . . — — CCT januar 1991 IND 101,40 — CCT januar 1992 IND 100,70 —0,10 CCT januar 1992 11% 98,45 — CCT januar 1993 IND 97,65 —0,05 CCT januar 1996 CV IND . . 98,50 — CCT januar 1997 IND 93,65 — CCT januar 1995 IND — — CCT januar 1996 IND 96,05 + 0,21 CCT julij 1990 IND 100,15 —0,10 CCT julij 1991 IND 100,55 — CCT julij 1995 IND 95,10 —0,05 CCT julij 1996 IND 94,60 —0,11 CCT maj 1991 IND 100,55 + 0,10 CCT maj 1992 IND — — CCT maj 1995 IND 93,85 — CCT'maj 1996 IND 94,00 CCT maj 1997 IND 92,55 — CCT marec 1991 IND 100,65 + 0,10 CCT marec 1995 IND 94,50 + 0,21 CCT marec 1996 IND 95,15 + 0,16 CCT marec 1997 IND 92,95 —0,05 CCT nov. 1990 IND 100,20 + 0,15 CCT nov. 90 EM 83 IND ... 100,90 — CCT nov. 1991 IND 100,30 — CCT nov. 1992 IND 98,05 —0,05 CCT nov. 1995 IND 95,10 + 0,05 CCT nov. 1996 IND 93,10 + 0,05 CCT oktober 1993 IND ... . 97,85 + 0,05 CCT oktober 1990 IND 100,05 —0,05 CCT oktober 1991 IND ... . 100,30 — CCT oktober 1995 IND ... . 95,05 + 0,16 CCT oktober 1996 IND 93,00 + 0,11 CCT sep. 1990 IND 100,05 — CCT sep. 1991 IND 100,35 CCT sep. 1995 IND 94,45 —0,11 CCT sep. 1996 IND 93,80 — CTS marec 1994 IND 74,80 — CTS april 1994 IND 74,80 — ED SCOL 1975/90 9% 101,00 — ED SCOL 1976/91 9% 99,90 — ED SCOL 1977/92 10% . . 98,20 — REDIMIBILE 1980 12% . . . 101,10 — RENDITA — 35 5% 73,85 —0,14 Nadaljujejo se polemike v zvezi z zborovanjem Rektor obiskal študente v zasedenem Inštitutu Tiskovna konferenca občinskih svetovalcev KPI Občina Trst zanemaija probleme Opčin in Krasa Živahna razprava v KPI Poziva kulturnih delavcev o predlogih tajnika Occhetta Protestna zasedba Inštituta za zgodovino filozofske fakultete je včeraj obrodila prve, pa čeprav majhne sadove. Včeraj zjutraj je rektor tržaške univerze Fusaroli, ki bo sicer že v prihodnjih dneh zapustil svoje mesto, obiskal namreč inštitut in se več kot eno uro pogovarjal s študenti in profesorji, ki dejansko podpirajo protest. Kot smo že zapisali, so študentje zasedli inštitut zaradi njegovega slabega delovanja in zaradi pomanjkanja osebja. Zasedba je zaradi razpletov na sredinem in četrtkovem skupnem zborovanju zadobila sicer tudi politično razsežnost, saj so prav študentje filozofske fakultete (Inštitut za zgodovino je namreč del te fakultete) najbolj kritični do Rubertijevega zakonskega predloga. Študentje pa želijo v prvi vrsti, da bi upravni svet univerze končno uredil še številne nerešene probleme tega inštituta, ki je lani dobil nov in z estetskega vidika primeren, a nefunkcionalen sedež. Rektor Fusaroli se je včeraj v družbi študentov, direktorja inštituta Cam-marosana in nekaterih drugih profesorjev sprehodil po stavbi ter si ogledal vse napake, ki so jih postorili gradbeniki in tehniki, ko so preuredili stavbo: slabo vodovodno napeljavo, ki je že po nekaj mesecih začela puščati, pokvarjena dvigala, ki onemogočajo vselitev knjig in drugega materiala, pokvarjeno ogrevanje itd. Z ogorčenjem pa so mu študentje pokazali naj-večjo napako, ki so jo zagrešili gradbeniki. V zadnjem nadstropju, kjer je bilo včasih podstrešje in kjer bi moral delovati departma za gledališče, film in glasbo (discipline dello spettacolo), so namreč uredili učilnice, tako da so zgradili nove, a samo "polovične" stene, ki ne pridejo niti do strehe, tako da se v vsaki učilnici sliši vse, kar se dogaja v bližnjih učilnicah. Govor je bil tudi o pomanjkanju osebja. Ker v inštitutu ni dovolj slug, je inštitut popoldne zaprt, tako da študentje ne morejo obiskati niti knjižnice. Rektor Fusaroli je zagotovil, da bo posegel pri pristojnih organih. Obljubil je, da bo obvestil tehnični urad, ki naj bi preveril delovanje pokvarjenih naprav in ugotovil, kaj je izvirno predvideval gradbeni načrt, urad za osebje pa bo zaprosil, naj že v ponede- ------tržno obvestilo--- KREM01/6 Naval na nizozemske lekarne Krema, ki je ugnala zob časa AMSTERDAM — Vrste privržencev mladostniškega videza, ki so se lani vile pred ameriškimi lekarnami, so se v drugi polovici januarja pojavile tudi pred nizozemskimi lekarnami, kar je vzbudilo celo zanimanje nizozemske državne televizije, ki je priredila oddajo o retinolski kremi proti gubam Lani je zanimanje za to kremo zelo naraslo še posebno po odkritju, da je retinol učinkovit v boju proti gubam. V Kliniki za sperimentalno dermatologijo je profesor Puschmann iz Hamburga dokazal, kako krema na osnovi retinola pomaga celicam, da se hitreje obnavljajo. S celično prenovo pa koža zadobi mlajši videz. Po zaključku svojega kliničnega preverjanja je profesor Manfred Puschmann dejal, da retinolska krema občutno pripomore k zmanjšanju števila in globine gub. S kozmetično kremo, ki vsebuje retinol, zalaga ameriške in evropske lekarne multinacionalna družba Korff, in sicer pod komercialnim imenom Anti-Age Re-tard. V Italiji jo je mogoče dobiti v več verzijah za različne starosti: od 35, 45 in od 55 let naprej. Ijek dodeli inštitutu novega slugo. Ob ugovorih študentov in profesorjev, da en sam sluga ne more skrbeti za vso stavbo in da je treba vse ostale tehnične probleme rešiti čim prej, sicer je nemogoče nadaljevati z didaktično dejavnostjo, pa je rektor opozoril na vse birokratske zapljetljaje, ki jih bo treba v ta namen rešiti. Univerza namreč ne more zaposliti novega osebja, po drugi strani pa so postopki za finansiranje popravil zelo dolgi in zapleteni. Rektorjev odgovor, ki je po eni strani realističen, pa ni zadovoljil študentov. Le-ti kontestirajo namreč celotno upravljanje univerze, tako da bodo zaenkrat nadaljevali z zasedbo inštituta. O svojih bodočih akcijah pa bodo odločili na ponedeljkovem dopoldanskem zborovanju. Včeraj pa so se nadaljevale polemike v zvezi s četrtkovim zborovanjem, ki se je končalo s popolnim razkolom študentskega gibanja. Zborovanje se je sicer nadaljevalo tudi po odhodu katoličanov in neofašistov, študentov pa je ostalo komaj nekaj več kot 150. Po vseh polemikah, ki so prišle na dan med zborovanjem, so preostali študentje sprejeli resolucijo, s katero so dejansko razpustili skupščino. Resolucija je tudi določala, naj skupščine posameznih fakultet odločijo, ali želijo nadaljevati s protestnimi akcijami in se pridružiti vsedržavnemu gibanju. Medfakultetni odbor pa naj bi skušal ustanoviti tajništvo za povezovanje posameznih skupščin. Kot rečeno, so se polemike nadaljevale tudi včeraj. Katoliški študentje so včeraj izdali novo tiskovno sporočilo, s katerim ugotavljajo, da je 151 študentov (na 16.332) sklenilo proglasiti pripravljenost študentov (kar pa dejansko ne drži). »Zelo smo veseli,« piše v sporočilu, »da se ti študentje zabavajo, tako da se igrajo na revolucijo. Ostalih 16.181 študentov pa se uči in se pripravlja na izpite.« Neofašisti so tudi izdali podobno sporočilo, v katerem pa obtožujejo »levičarske skrajneže«, da želijo izkoristiti študenstki protest v strankarske namene, zato da izrazijo solidarnost »ka-tokomunistu«, in da želijo samo obujati nekdanji razdor, da bi se samoprog-lasili za voditelje protesta! (bg) Tržaška federacija KPI je včeraj sklicala tiskovno konferenco, na kateri so tržaški občinski svetovalci Anamarija Kalc, Ester Pacor in Maurizio Pes-sato opozorili na najbolj žgoča vprašanja tržaškega Krasa in šolskih struktur, ki so v pristojnosti občinske upra- Občinska svetovalka Anamarija Kalc je v svojem posegu predstavila pravo belo knjigo o problemih Opčin in Krasa. Pred časom so komunisti v zvezi s sinhrotronom predstavili deželni upravi in tudi Občini Trst obširno resolucijo, kjer so navedeni vsi najpomembnejši problemi Opčin in kraških vasi. Govor je o cestah, kanalizaciji, metanu, razsvetljavi, ustreznih javnih prevozih, zdravstvenih in socialnih uslugah itd. O vseh teh zahtevah tržaški občinski svet ni nikoli razpravljal, s tem pa je večina, ki upravlja občino, jasno pokazala, koliko so ji pri srcu stvarni problemi okoliških vasi in Opčin, ki so v resnici že krepko presegle vaško strukturo. Komunistična svetovalska skupina je kot odgovor na molk v zadnjem obdobju predstavila županu in odboru kar 15 vprašanj in resolucij v zvezi s konkretnimi in nerešenimi problemi. Občinski svet pa je razpravljal samo o vprašanju, ki ga je o jusarskih odborih predstavila Kalčeva in sprejel priporočilo, naj se nudi odborom vse potrebne usluge in pomoč (priporočila seveda ne gre razumeti, kot da je to že izvršilni sklep). Ostala vprašanja še vedno ležijo v predalih župana in odbornikov, čeprav ne gre za majhne probleme. Nekaj konkretnih primerov nam bo jasno dokazalo, kako je na primer tako pomembno središče, kot so Opčine, zelo daleč od skrbi tržaških upraviteljev. Občina Trst je na primer razpravljala o zelenih površinah, o parkirnih prostorih in o javnih prevozih. Značilnost razprav pa je bila v tem, da so sistematično izpuščale probleme Opčin in Krasa. Kdor je bil vsaj enkrat na Opčinah, je lahko jasno opazil, da je tam vprašanje prometa in parkirišč stvarno, saj se nekatere najvažnejše ulice dobesedno "dušijo". Komunisti so nato zahtevali, da bi prebivalcem vzhodnokraških vasi in tudi tistim na zapadnem delu omogočili avtobusne prevoze do bolnišnice pri Katinari. Kdor nima avtomobila, se mora danes podati na dolgo in večkrat mučno pot. Tudi s tem vprašanjem ni bilo nič. Nadalje je odprt problem večnamenskega centra na Opčinah. Po mnenju komunističnih svetovalcev bi izgradnja takšnega centra lahko učinkovito rešila prostorsko stisko pošte in omogočila odprtje primernih prostorov za za-dravstvene usluge. Interesentov za takšen center je več: KZE, poštna uprava in seveda sama tržaška občinska uprava.Nerešeno je vprašanje urbanizacije naselja Ville Carsie, kjer še vedno manjkajo nekatere osnovne usluge. Komunistični svetovalci so med številnimi posegivprašali župana, zakaj dela na avtocestnem odseku med Prosekom in Fernetiči ne napredujejo, kar ustvarja hude prometne probleme in to predvsem na Opčinah. Omenili smo le nekaj večjih problemov, k temu pa moramo dodati, da tržaška občinska uprava ne molči le ob zahtevah KPI. V težavah je tudi rajonski svet za Vzhodni Kras, kjer so zastopane vse politične sile, a ga občinski možje prav tako ne poslušajo. Na včerajšnji tiskovni konferenci je o vprašanju šolstva na Tržaškem spregovorila občinska svetovalka Ester Pacor, ki je naglasila, da občinska uprava ne zna pravilno izkoristiti obstoječih struktur, obenem pa vnaša zmedo z nedoslednimi in občasnimi sklepi. Poraja se tako paradoksalen problem, da kljub padcu števila učencev in dijakov pomanjkujejo prostori namenjeni pouku. Načelnik svetovalske skupine Maurizio Pessato pa je opozoril, da komuniste skrbi še odnos večine do dveh kočljivih problemov, kot sta načrt za parkirišča in upepelnjevalnik. Včerajšnja tiskovna konferenca se je želela dotakniti predvsem upravnih problemov, padel pa je oster očitek na račun politične večine, ki upravlja občino. Zaradi notranjih razprtij je občinski svet v bistvu paraliziran, izvoljeni predstavniki pa nimajo možnosti, da bi javno razpravljali o problemih, ki zahtevajo pogumna stališča in velike investicije. Komunisti v bistvu opozarjajo, da se ne more odločati o mestu v senci palače. V komunistični partiji postaja čedalje bolj živahna razprava o predlogih tajnika Occhetta za ustanovitev nove politične tvorbe. Včeraj so v Trstu predstavili poziv kulturnih delavcev v korist resolucije Natte in Ingraa, ki zavrača Ochettovo linijo. V njem je rečeno, da sedanja razprava zanima vso italijansko javnost, in ne samo člane partije, saj gre za sam obstoj KPI in njegove perspektive. Poziv poudarja nujnost prenove, ki izhaja tudi iz burnega dogajanja v svetu, vendar opozarja, da na to potrebo ni mogoče odgovoriti z improviziranimi predlogi, kot sta na primer sprememba imena in nova politična formacija, za katero še ni znano, kdo naj bi k njej pristopil. Enotnost levice za uresničitev alternative sedanji vladi je bistveni cilj, ki ga je treba zasledovati s socialnim, političnim in kulturnim bojem in snovanjem programskili smernic. Politična sprememba v Italiji, pravijo še podpisniki poziva, terja vztrajno angažiranje in ni dosegljiva po navideznih kraj-šnjicah. Poziv so podpisali številni univerzitetni profesorji, kot so Cecilia Assanti, Enzo Collotti, Silva Monti, Giuseppe Petronio in Teodoro Sala, med ostalimi naj omenimo slikarko Megi Pepeu, novinarko Marino Silvestri, profesorja Denisa Visiolija in zdravnika Sergia Minutilla. Številni intelektualci in kulturni delavci iz našega mesta pa so podpisali poziv v podporo Occhettovim predlogom, ki so ga na vsedržavni ravni sprožili Flores dArcais, pater Pintacu-da, Migone, Falconi in drugi. Vsedržavni poziv so že podpisali profesorji Margherita Hack, Ivan Verč, Darko Bratina, Franco Panizon, Carlo Tulilo Altan in Elvio Guagnini ter novinar Luciano Ceschia, na krajevni ravni pa so se pozivu pridružili številni univerzitetni profesorji (med njimi Roberto Costa in Fulvio Tessarotto), šolniki (Giovanni Forni, Bruna Turinetti, Lili-ana Mandola, Vincenzo Menon), voditelji raznih organizacij in združenj (Marino Vocci, Fabio Marchetti, Tris-tano Matta, Galliano Fogar, Giorgio Depangher, Fabio Omero), sindikalisti (Giorgio Uboni in Bruno Zvech), kulturni delavci in študenti. Tajnik PSDI Cariglia na obisku v Trstu Socialdemokrati snubijo »razočarane komuniste« Italijanski socialdemokrati so že leta 1948 s Saragatom napovedali razkroj političnih sistemov realnega socializma, istotako so prvi poudarjali pomen mednarodne vloge Trsta kot stičišča med Zahodno in Vzhodno Evropo. Vsedržavni tajnik PSDI Antonio Cariglia, ki se je včeraj dopoldne mudil v Trstu, torej nima dvomov in je trdno prepričan, da je lahko socialdemokratska stranka v tem trenutku edini resni sogovornik novih demokratičnih gibanj in strank, ki se ustanavljajo in razvijajo v Vzhodni Evropi. Cariglia je prišel v Trst na napovedano srečanje socialdemokratov Italije, Madžarske in Slovenije, ki pa je zaradi odsotnosti predstavnikov Socialdemokratske zveze Slovenije dejansko odpadlo, tako da se je omejil le na tiskovno konferenco, na kateri je sodelovala tudi predstavnica madžarskih socialdemokratov Marta Bonfert. Glavni namen včerajšnjega obiska Cariglie v naši deželi (popoldne in zvečer je imel shode v Vidmu, Pordenonu in Trbižu) pa so bile majske upravne volitve v Furlaniji, na katerih se bodo socialdemokrati borili za politično ter volilno preživetje. Na Trbižu se je voditelj PSDI sestal tudi z delegacijo koroških socialdemokratov. Cariglia je na srečanju z novinarji pozdravil korenite spremembe na Vzhodu, pri čemer pa je v glavnem govoril o položaju v Nemški demokra- tični republiki in na Madžarskem, medtem ko je skoraj popolnoma spregledal situacijo v sosednji Jugoslaviji. Omenil je seveda Gorbačova, spomnil pa se je tudi tradicionalne proameriš-ke politike italijanske socialdemokracije in opozoril, »da je treba res pozorno gledati na dogajanja na Vzhodu, ne gre pa pozabiti tudi na vprašanja varnosti in vojaške obrambe Zahodne Evrope«. Pri tem je zapadel v nekatera protislovja, zato je raje svojo pozornost preusmeril v notranjepolitična dogajanja. Omenil je hudo kongresno preizkušnjo KPI in spet pozval »razočarane komuniste«, naj se opredelijo za socialdemokratske ideale, ki jih v Italiji »zagovarja samo PSDI«. Socialistom in Craxiju je naslovil precej kritik in pikrih pripomb, italijanski levici na splošno pa je očital, »da je brez konkretnih in resnih političnih obzorij«. Povedal je, da je petstrankarska večina v tem trenutnu edina možna, »zato jo je treba sprejeti tako, kakršna pač je«, pokazal pa je zanimanje za alternativo, »ki pa ni za vogalom«. Cariglio je na tiskovni konferenci predstavil tržaški tajnik PSDI Franco Di Piazza, srečanja z novinarji pa se je udeležil tudi deželni odbornik Cisilino. Na sliki (foto Magajna) vidimo Cariglio (na sredi), ob njem deželni odbornik Adino Cisilino in predstavnica madžarskih socialdemokratov Marta Bonfert. Deželni odbor namenil 650 milijonov lir Dežela za vzdrževanje pristanišč in portičev Deželni odbor je včeraj sklenil podeliti 650 milijonov lir za redno in izredno vzdrževanje tržaškega in tržiškega pristanišča. Odbor je naročil deželnemu ravnateljstvu za cestne povezave in za prevoze, naj uvede tudi postopek za preureditev nekaterih manjših portičev na obali med Trstom in Tržičem. Preuredili bodo tudi valobrane pred Barkovljami, Grljanom, Križem, pred Nabrežino in njenim Bregom ter Ribiškim naseljem. V Barkovljah bodo med drugim podaljšali južni del valobrana, da bi na ta način bolje zaščitili priveze pred valovi, že obstoječe valobrane, ki jih je morje razjedlo, pa bodo delno prenovili. V Devinu, kjer so obstoječi privezi že na robu razpada, bodo postavili tudi nova javna priveza, pomol pa bodo podkrepili. Nazadnje pa bodo skoraj v vseh portičih očistili morsko dno, na katerem so se nabrali pesek in drugi material, ki otežko-čajo odhod in prihod v portič. V krožku »Miani« okrogla miza o perspektivah tržaške levice Kulturni krožek "Ercole Miani" prireja v torek ob 18. uri v istoimenski dvorani na Trgu S. Giovanni srečanje na temo: "Kam gre tržaška levica?" Na srečanju bodo sodelovali: pokrajinski tajnik KPI Nico Costa, pokrajinski tajnik PSI Alessandro Perelli, član tajništva Proletarske demokracije Walter Lunardelli, občinski svetovalec Radikalne stranke Paolo Ghersina, deželni svetovalec Zelene liste Andrea Wehrenfennig in predsednik pokrajinskega združenja ACLI Franco Codega. V razpravo se bodo vključili še Ugo Poli, Roberto Treu, Luigi Weber in Dario Tersar. Z okroglo mizo želi krožek "Miani" osvetliti nekatera odprta vprašanja italijanske levice, hkrati pa odpreti razpravo o politični krizi, ki je privedla tržaška upravna telesa do paralize. Pokrajinski sindikat CISL ima nove vodstvene organe Glavni odbor tržaške CISL je izvolil novo pokrajinsko vodstvo. Za generalnega tajnika je bil z veliko večino glasov izvoljen 39-letni uslužbenec Tržaške avtonomne pristaniške ustanove Luciano Kakovic, ki je bil doslej deželni tajnik pristaniških delavcev, vpisanih v sindikat CISL. Kakovic je nasledil Liviu Felet-tiju, ki je vodil CISL od aprila 1988 in ki je moral odstopiti — kot predvideva statut CISL — zaradi previsoke starosti. Glavni odbor pa je izvolil tudi nove organe: Maurizio Sodani je bil izvoljen za dodatnega tajnika, za člane tajništva pa so bili potrjeni Sergio Ulcigrai, Augusto Di lorio, Paolo Petrini in Pompeo Tria, nanovo pa je bil izvoljen Ennio Gobbo. Generacijska menjava, kot piše v tiskovnem sporočilu sindikata, ne bo pO' menila prelomnice v njegovem delovanju, kar pomeni, da si bo novoizvoljeno vodstvo še vnaprej prizadevalo za uveljavljanje solidarnosti in za zaščito šibkejših družbenih sektorjev. Kljub temu pa želi novo vodstvo delno spremeniti svoje smernice, da bi sindikat deloval v korist vse družbe. . Med prioritetnimi problemi, ki si jih je zastavilo novo vodstvo, pa so položaj ostarelih in mladih, ekološko preusmerjanje industrije ter varstvo narave in teritorija. ■ Rajonski svet za Sv. Jakob se bo sestal v torek, 6. t. m., ob 20. uri na svojem sedežu v Ul. Caprin. Na dnevnem redu ima med drugim sporočila predsednika in koordinatorjev komisij, odgovore na svetovalska vprašanja in nekatere zadeve tekoče uprave' Še o vprašanju gradnje sinhrotrona Sklep o razlaščanjih samo zaostruje položaj Na tržaškem županstvu je bil v četrtek sestanek o kočljivem vprašanju gradnje sinhrotrona pri Bazovici. Do sestanka je prišlo na pobudo posebne delovne skupine Kraške gorske skupnosti, slovenskih organizacij in predstavništev zainteresiranega prebivalstva, ki je že pred časom navezala politične stike z deželno upravo in drugimi krajevnimi ustanovami z namenom, da od blizu sledi celotnemu postopku in da kar se da učinkovito zaščiti interese kraškega človeka in naše manjšine. Občinsko upravo so zastopali župan Richetti, podžupan Seghene, odbornik za javna dela Cernitz, odbornica za vprašanja decentralizacije Pittonijeva ter nekateri funkcionarji. V delegaciji sogovornikov, ki jo je vodil predsednik KG S Pečenik, pa so bili še predsednik tržaškega pokrajinskega odbora SKGZ Kapič, predsednik Koordinacijskega odbora vzhodnokraških vasi Grgič in zastopnik jusarskega odbora iz Bazovice. Na sestanku je tekla beseda o nekaterih nerešenih vprašanjih v zvezi s pristojnostmi Občine pri gradnji sinhrotrona in trgovskim načrtom na Vzhodnem Krasu, govor pa je bil tudi o bodoči urbanistični ureditvi tega področja. Četrkovo srečanje na županstvu se, kot rečeno, uvršča v širšo politično akcijo Kraške gorske skupnosti, slovenskih organizacij ter deželnih svetovalcev Brezigarja in Budina, ki so pred koncem leta pozvali Deželo, naj konkretno dokaže tolikokrat opevano »dobro voljo« v zvezi š problemom sinhrotrona. V ta namen so tudi oblikovali politični dokument in ga poslali deželnemu odboru, ki je o njem razpravljal na eni izmed zadnjih sej. Predsednik Biasutti je stališča deželnega odbora pred dnevi strnil v pismo in ga poslal Pečeniku, ki v svojstvu predsednika KGS v tem trenutku institucionalno in formalno zastopa sogovornika deželnih oblasti. Biasutti v tem pismu v glavnem ponavlja in poudarja, da je deželna vlada pripravljena na resno soočanje s predstavniki kraškega prebivalstva in da je istočasno priprav- ljena na rešitev vseh večjih odprtih vprašanj, a le tistih, ki sodijo v neposredne deželne pristojnosti. Za marsikaj sta namreč odgovorna Občina Trst (od tod tudi četrtkovo srečanje na županstvu) in posebno padriški Znanstveni center oziroma družba »Sincrotrone Tries-te«, ki je že začela postopek za razlaščanja bazovskih zemljišč. Problem je glede tega še povsem odprt, čeprav je jasno, da deželna vlada vsestransko podpira delo in načrte družbe »Sincrotrone Trieste«. Predsednik Biasutti je Pečeniku tudi napisal, da je deželni odbor pooblastil odbornika za načrtovanje Carboneja in njegovega kolego za finance Rinaldija, naj sledita celotni zadevi in naj v bistvu vodita pogajanja s KGS in s slovenskimi organizacijami. V zvezi s temi dogajanji se je včeraj oglasil deželni svetovalec Slovenske skupnosti Bojan Brezigar z interpelacijo deželnemu odboru. Predstavnik SSk je med drugim z zadovoljstvom vzel na znanje, da je deželni odbor končno vzel v pretres zahteve slovenskih organizacij in bil mnenja, da je to soočanje nujno in obojestransko potrebno. Tega pa ne moremo trditi za sklep družbe »Sincrotrone Trieste« o razlastitvi bazovske zemlje, saj je kot kaže deželni odbor na isti seji tudi pooblastil deželno tehnično službo za razlaščanja, naj po nujnostnem postopku izvede dekret o začasni zasedbi območja, kjer naj bi zgradili svetlobni pospe-ševalnik. To pa je po Brezigarjevem mnenju v odkritem nasprotju z izkazano politično voljo deželne uprave, da nadaljuje s stvarnimi pogajanji, »ki naj bi privedla do pravičnega sporazuma v korist vseh prizadetih komponent«. Brezigar je zato mnenja, da bi morali glede vprašanja sinhrotrona v kratkem času doseči globalni sporazum in v pričakovanju tega zamrzniti začasno zasedbo zemljišč v Bazovici, ki jo mnogi v tem trenutku upravičeno tolmačijo kot nevzdržni sklep proti interesom prizadetega prebivalstva. Zakaj ni Dežela še odredila zaprtja? Svetovalci K Pl o kamnolomu Faccanoni Kljub deželnemu odloku izpred šestih let se dela v kamnolomu Faccanoni še nadaljujejo. Pred šestimi leti je Dežela namreč sklenila, da je kamnolom treba zapreti pred junijem 1984, še do danes pa odloka niso uresničili. Deželni komunistični svetovalci Miloš Budin, Ugo Poli, Perla Luša In Ludovi-co Sonego so torej ponovno vložili v deželni svet interpelacijo njihova interpelacija z dne 1. avgusta 1989 namreč ni prejela odgovora — da bi izvedeli, zakaj Dežela še ni poskrbela za zaprtje kamnoloma in za njegovo bonifikacijo. Omenjeni svetovalci zahtevajo tudi tehnične podatke, ki sta jih nabrala Oddelek za rudnike in Posvetovalna tehnična komisija v zvezi s sanacijo kamnoloma, zlasti pa o povečanju produktivne površine kamnoloma. Nekatera združenja so namreč upravičeno zahtevala te podatke, omenjeni telesi pa jih nista hoteli objaviti in sta na ta način kršili italijansko zakonodajo o objavljanju podatkov o stanju naravnega okolja in o njegovi zaščiti. Deželni svetovalci KPI poudarjajo, da ima Deželno ravnateljstvo za okolje nove pristojnosti in da mora deželni odbor pojasniti to afero, še preden bo deželni svet glasoval o načrtu za kamnolome. Deželni odbor ima po mnenju svetovalcev KPI namreč dolžnost, da pojasni svoje stališče tudi zato, da omogoči deželnemu svetu, da bolje oceni peticijo za zaprtje kamnoloma, ki jo je podpisalo 1657 Svetoi-vančanov. Zato pozivajo predsednika deželnega sveta Solimberga, naj v prihodnjih tednih vpiše omenjeno peticijo v dnevni red razprav deželnega sveta in komisij. ■ Pristaši radikalne stranke in gibanja proti prohibicionizmu z mamili (GORA) bodo danes in jutri zbirali podpise proti vladnemu osnutku o vprašanju mamil. Podpise bodo zbirali danes med 15.30 in 20. uri v Ul. delle Torri in jutri od 10.30 do 13. ure na Borznem trgu. Včeraj so predstavniki gibanja GORA izročili predsedniku Pokrajine Crozzoliju prve peticije s podpisi številnih Tržačanov in Tržačank. Umrl je Franjo Kosovel Prijaznega, v zadnjih letih nekoliko sključenega gospoda z nepogrešljivo bas-kovko in umetniškim metuljčkom, ne bomo ves srečevali na mestnih ulicah. Prof. Franjo Kosovel je prvi dan tega meseca zatisnil oči. Čez slaba dva meseca bi dokačal 84 let vsestransko plodnega, ustvarjalnega življenja na umetnostnem, prosvetnem in šolskem področju. Prof. Kosovel se je rodil 21. marca 1906 v Trstu v Ul. Molino a vento v družini iz vipavskih Črnic priseljenega pristaniškega težaka. Pri Sv. Jakobu je obiskoval Ci-ril-Metodovo osnovno šolo in prav tako Ciril-Metodovo meščansko šolo z leta 1920 opravljenim zrelostnim izpitom v Postojni, kjer se je prvič srečal s profesorjem risanja Avgustom Černigojem, kar je nedvomno vplivalo na njegovo poznejšo usmeritev. Učenje je nadaljeval na gradbenem oddelku višje tehnične šole v Ljubljani in na njej diplomiral leta 1926. Najprej se je zaposlil v Milanu, leta 1931 pa je dobil zaposlitev v Trstu v studiu »Stuard« uglednjega tržaškega arhitekta Gustava Pulitzerja-Finalija. V tista leta sodi pomembno obdobje Franja Kosovela pri opremljanju velikih italijanskih potniških ladij tržaških družb Lloyd in Cosu-lich in genovske družbe Italia, kakor tudi vojnih ladij. Med drugim je izdelal načrt za glavno stopnišče in za razne prostore na prekooceanki »Conte di Savoia«, za v Trstu izdelano norveško potniško ladjo »Vega« in sodeloval pri opremljanju italijanske vojne ladje »Vittorio Venelo«. Po odhodu arh. Pulitzerja v ZDA je skupno z arhitektom Lahom in Ukmarjem prevzel studio »Stuard« in izdelal načrt za opremo luksuzne jahte »Galeb« jugoslovanske kraljevske družine, ki so jo gradili v ladjedelnici Sv. Marka, opremil je častniške prostore na vojni ladji »Roma« in načrtoval rudarsko naselje Raše pri Labinu v Istri. Vse to pa je že bilo v letih druge svetovne vojne, ki tudi Franju Kosovelu ni prizanesla. V njegovem studiu v Ul. Machiavelli se je že leta 1941 osnoval eden prvih mestnih odborov OF. Po večkratnih aretacijah so ga Nemci marca 1944 odpeljali na prisilno delo v Linz, odkoder se je po koncu vojne preko Dunaja vrnil v Trst. Zaposlil se je pri gospodarskem odseku Pokrajinskega narodnoosvobodilnega odbora in med drugim sodeloval pri izdelovanju in postavljanju spomenikov padlim borcem NOB v raznih krajih tržaške okolice, na Padričah, v Križu, Gropadi, izdelal načrt za zidno spominsko ploščo ustreljenim na openskem strelišču, predvsem pa je bil njegovo delo idejni osnutek za prvi povojni spomenik na Tržaškem, spomenik bazoviškim junakom na bazoviški gmajni. V nekaj naslednjih letih je izdeloval načrte za opreme raznih zasebnih uradov tržaških slovenskih profesionistov in ustanov. Za obnovljeno zgradbo Ciril-Metodo-ve šole pri Sv. Jakobu, današnjem sedežu Primorskega dnevnika, je izdal načrt za vhodna železna vrata in vhodno vežo, sodeloval pri izdelavi načrtov za opremo prostorov Narodne in študijske kjižnice Srečanje planinskih organizacij treh dežel Danes bo na tržaškem sedežu planinskega društva CAI "XXX Ottobre" v Ul. Battisti srečanje delovne skupine Julijske Alpe ', ki združuje predstavnike najpomembnejših planinskih organizacij s Koroške, iz Slovenije in Furlanije-Julijske krajine. Na srečanju, ki mu bo prisostvoval tudi deželni odbornik Gianfranco Car-bone, bo govor o prispevku, ki ga lahko dajo planinci za evropsko integracijo. Na sestanku pa bodo zelo konkretno razpravljali o problemih v zvezi z ustanovitvijo naravnih parkov na hiejnih področjih in o možnostih, da bi sosednje države sprejele norme, ki bi dovoljevale prehode meje brez posebnih dokumentov. To je že možno na nekaterih hribovskih poteh, ki vodijo Planince preko italijansko-avstrijske nteje in nekajkrat letno preko italijan-sko-jugoslovanske meje v Glinščici. Srečanja se bosta udeležila tudi vsedr-z^vna predstavnika CAI. Trst naj bi namreč bil v bodoče središče po-ntembnih pobud v zvezi z Alpami in ^Prašanji ohranjevanja gorske narave. ^sekakor bi bilo zelo pomembno, če 1 planinci dosegli, da bi državne ^eje ne bile neprehodna pregrada za ,Se. ki hodijo po grebenih in vrhovih, ,l so jih razdelile državne meje. Prav s?ko je pomembno, da sosedne planinec organizacije skrbijo za naravno ,kolje in v sodelovanju pričnejo širo-zasnovane akcije za osveščanje plaščev in izletnikov. Razstava o pokolu ^ Trgu Tienanmen bskovni dvorani Občine Trst so ob prisotnosti župana Richettija Tj ^stavili fotografsko razstavo "Trg sq kanmelli novj holokavst". Razstavo k^praviU člani gibanja Ljudskih anov v sodelovanju s kulturnim b0 jkoni "Giorgio La Pira", odprta pa 0 U. t. m. Zb0rZstavo so prvič predstavili na jo pranju gibanja v Riminiju, nato so Pa jeenes^ na Tržaško univerzo, sedaj ie sm 119 °hčino. Kot je naglasil župan, ko U1Sel razstave v tem, da se gledali v6s mNi ob dogodkih, ki so pretres- Na državni cesti 202 je z avtom čelno trčil v tovornjak Ob življenje 49-letni Tržačan Giovanni Martorana Na državni cesti 202 blizu nadvoza pri Slivnem se je včeraj popoldne pripetila prometna nesreča, v kateri je na izredno dramatičen način izgubil življenje 49-letni Tržačan Giovanni Martorana iz Ul. dei Porta 9, ki je bil zaposlen pri prevoznem podjetju Autovie Venete. Ura je bila nekaj minut pred 17. uro, ko se je Martorana s svojim fiat tipo vračal proti Trstu, ne da bi slutil, da ga kakih sto metrov pred nadvozom pri Slivnem čaka neusmiljena usoda. Kaj se je pravzaprav zgodilo na kraju nesreče, reševalci še ugotavljajo in to z veliko težavo, saj je bil asfalt moker in spolzek, dež pa je zabrisal marsikatero sled. Po pričevanju 25-Ietnega Mirca Virolija iz Cesene, ki se je s težkim tovornja-kom-hladilnikom peljal v Benetke, vsekakor kaže, da je Martorana med prehitevanjem izgubil nadzorstvo nad svojim vozilom in da je zapeljal na levo, kjer je čelno trčil prav v Virolijev tovornjak. Avto se je dobesedno zakopal pod levi prednji del tovornjaka, od koder ga je nato odbilo kakih dvajset metrov naprej, kjer je še treščil v skalnato pobočje. Tudi tovornjak je po trčenju zaplesal, tako da se je tovor (Viroli, katerega je spremljala žena, je prevažal večjo količino svežega mesa) sunkovito premaknil in spravil vozilo z Razbitine avtomobila, potem ko so gasilci prerezali streho in vrata, da bi lahko izvlekli truplo nesrečnega Martorana (Foto D. Križmančič) ravnotežja. Kot je razvidno z našega posnetka, se je na koncu zvrnil na desni bok. Viroli in žena sta začuda ostala nepoškodovana, za Martorana pa je bilo trčenje usodno. Motor avtomobila mu je popolnoma zmečkal nogi in spodnji del trebuha, hud udarec pa je utrpel tudi v glavo in prsni koš, tako da je bil na mestu mrtev. Prvi so na kraj nesreče prihiteli reševalci Rdečega križa, za njimi agenti prometne policije in gasilci. Zdravnica RK je lahko le podpisala potrdilo o smrti, za gasilce pa se je začelo več ur trajajoče delo. Da so pokojnega lahko rešili iz skrotovičene pločevine, so najprej s hidravličnimi škarjami prerezali streho in leva vrata, nato pa še prednji del šasije in hrbtni del obeh prednjih sedežev. To delo je trajalo dve uri, da pa so gasilci lahko potegnili pokojnikovo truplo iz pločevin, so morali počakati še eno uro. Okrog 20. ure je namreč prispel na kraj nesreče sodni zdravnik Costantinides, kateremu je dežurni sodnik poveril tudi dovoljenje za prenos trupla. Skoraj istočasno s Costantinidesom so prispeli tudi uslužbenci občinske službe, ki so po treh urah od nesreče končno odpeljali nesrečnikovo truplo v mrtvašnico. Uradne verzije o dinamiki nezgode agenti prometne policije sinoči niso nudili, o opisani pa so izjavili, da je ena, vendar ne edina od hipotez. Treba je vsekakor opozoriti, da jo je potrdila tudi žena, ki je spremljala Mirca Virolija. Zaradi nesreče je na državni cesti 202 nastala dolga vrsta avtomobilov, saj se je zgodila prav ob urah, ko je promet izredno gost. Avtomobili so mimo kraja nesreče vozili več ur izmenično v enosmerni vožnji, tako da je ob 20. uri bila dvojna kolona dolga več kot tri kilometre. Potem ko so opravili s pločevinami in vsaj grobo očistili cestišče, so gasilci morali še dvigniti tovornjak in ga ponovno postaviti na kolesa. itd. Prezreti pa ne smemo tudi tega, da je bil prvi povojni predsednik kulturnega društva Cankar pri Sv. Jakobu, da je opremil letnik 1947 takratnega »Gregorčičevega« (današnjega Jadranskega) koledarja, objavil vrsto strokovnih razprav in pripravil več radijskih oddaj s področja arhitekture. Od leta 1954 pa skozi dvajset naslednjih let do upokojitve leta 1974 je pokojni Franjo Kosovel poučeval risanje na slovenskih nižjih srednjih šolah pri Sv. Jakobu, pri Sv. Ivanu, v Nabrežini, na Opčinah, na Proseku, v Dolini in Rojanu in nazadnje spet pri Sv. Jakobu. Vmes je predaval na tržaškem radiu, opremljal knjižne izdaje; povrhu pa še sodeloval pri Narodni in študijski knjižnici, v katero je skoraj do smrti zelo pogosto zahajal, kot odbornik in član nadzornega odbora in sploh zavzeto spremljal naše narodno, predvsem kulturno, življenje. Oktobra 1987 mu je Pokrajina Trst podelila posebno plaketo za dolgoletno delo pri načrtovanju ladijske opreme. Vse kar smo zapisali dokazuje, da je slovenske tržaške vrste zapustil človek, ki se je pomembno vpisal v anale ne le slovenske pač pa celotne tržaške skupnosti, človek, ki sta ga odlikovali skromnost in resnost pa še tista prijetnost, ki je lastna dobrim ljudem. JOŽE KOREN t Zapustil nas je naš dragi Franjo Kosovel Pogreb bo v ponedeljek, 5. t. m., ob 12. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice naravnost na katinarsko pokopališče. Žalostno vest sporočajo žena Darinka, hčerka Vera z možem Vitom, vnuka Martin in Tomaž, brat Rudi z ženo, svakinji Zorka in Mila, nečaki in pranečaki ter ostalo sorodstvo. Trst, 3. februarja 1990 Ob izgubi dragega strica Franjota sočustvujejo z družino Saša, Marija in Andrej Ob smrti dolgoletnega odbornika in sodelavca prof. Franja Kosovela izrekajo ženi in hčerki z družino iskreno sožalje odbor in uslužbenci Narodne in študijske knjižnice. KD Ivan Cankar izraža iskreno sožalje družini ob smrti prof. Franja Kosovela. Odbor za proslavo Bazoviških junakov izreka iskreno sožalje vdovi in družini ob bridki izgubi dolgoletnega odbornika prof. Franja Kosovela. t Zapustila nas je naša draga Maria Krmac Pogreb bo danes, 3. t. m., ob 12.15 iz mrtvašnice glavne bolnišnice v ric-manjsko cerkev. Žalostno vest sporočajo sin Franko, mož Guido, sestre Livia, Radojka in Roža, brat Danilo, svaki, svakinje, bratranci in drugo sorodstvo. Trst, 3. februarja 1990 SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE Tennessee Williams Tetovirana roža Režija MARIO URŠIČ PONOVITVE: danes, 3. februarja, ob 20.30 - Abonma red F jutri, 4. februarja, ob 16. uri - Abonma red G SKD Igo Gruden in ŠD Sokol sklicujeta v petek, 9. februarja, ob 19.30 v prvem sklicanju in ob 20. uri v drugem sklicanju v dvorani Igo Gruden REDNI OBČNI ZBOR s sledečim dnevnim redom: otvoritev, poročila, diskusija, razreš-nica, volitve in razno. Vabljeni! _________gledališča______________ VERDI Simfonična sezona gledališča Verdi 1989-90 - Pri blagajni gledališča je v teku razdeljevanje abonmajev za red A, B, D, L. Danes ob 17. uri bo v gledališču Verdi na sporedu ponovitev Lebarjeve opere VESELA VDOVA (red S). Dirigent Daniel Oren, režiser Gino Landi. V glavni vlogi bo nastopila Luciana Serra, ostali interpreti so: D. Mazzucato, R. Frontali, M. R. Cosotti, G. Riva, E. Pandolfi, G. Vanzelli, D. Zerial, G. Botta, R. Susovski, M. Volo, M. Lubini, P. Zuzich, G. Jenco. V ponedeljek, 5. februarja, ob 17. uri bo v mali dvorani gledališča Verdi na sporedu ciklus URO Z... Tokrat bo srečanje z glavno pevko operete Vesela vdova Luciano Serro. Sledilo bo ob 18. uri predvajanje dokumentarca L. BERNSTEIN v WEST SIDE STORV. ROSSETTI Nocoj ob 20.30 bosta v gledališču Ros-setti Dario Fo in Franca Rame ponovila delo IL PAPA E LA STREGA Daria Foja. Prodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Protti. Popust za abonente. Predstave bodo do 4. februarja. Od 7. do 18. februarja bo Teatro Slabile iz Turina predstavil 0'Neillovo delo STRANO INTERLUDIO. Režija Luca Ronconi. V abonmaju odrezek št. 7. Predprodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Protti. LA CONTRADA - GRISTALLO Danes, 3, t. m., ob 16.30 in 20.30 bo premiera igre za otroke LTNVERNO DEL PETTIROSSO (Taščica sredi zime). Režija Francesco Macedonio. Ponovitve predstav, ki so vključene v ciklus "V gledališče z družbo", bodo prihodnji teden ob 10. uri, namenjene pa bodo šolam. kino ARISTON - 15.45, 22.15 La voce della luna, r. Federico Fellini. EXCELSIOR - 17.00, 22.15 Tesoro, mi si sono ristretti i ragazzi in risanka Una grossa indigestione, prod. Walt Dis-ney. EXCELSIOR AZZURRA - 17.45, 21.45 E stata via, i. Peggy Aschroft, Geraldine James. NAZIONALE I - 16.30, 22.15 Ultima fermata a BrookIyn, □ NAZIONALE II - 16.30, 22.15 Sesso, bu-gie e video tape. NAZIONALE III - 15.30, 22.15 Oualcuno e impazzito. NAZIONALE IV - 15.45, 22.15 Santa Sangre, r. Alejandro Jodorowsky, □ □ GRATTACIELO - 16.30, 22.10 Seduzione pericolosa, r. Harold Becker, i. Al Pa-cino, Ellen Barkin, □ MIGNON - 16.30, 22.15 Orchidea sel-vaggia, i. Mickey Rourke, Jacgueline Bisset, □□ EDEN - 15.30, 22.00 Piacevoli voglie animalesche, porn., □ □ CAPITOL - 16.00, 22.00 Ritorno al futu- ro 2, r. Robert Zemeckis, i. Michael J. Fox. LUMIERE - 16.30, 22.15 Willy signori... e vengo da lontano, i. Francesco Nuti. ALCIONE - 17.45, 21.45 II cuoco, II lad-ro, sua moglie e Famante, r. Peter Greenaway. RADIO - 15.30, 21.30 Mia zla proibita, porn., □□ Prepovedano mladini pod 14. letom □ - 18. letom □ □ šolske vesti Osnovna šola Marica Gregorič - Stepančič pri Sv. Ani obvešča, da poteka vpisovanje v 1. razred za šolsko leto 1990/91. Otroci so lahko v šoli do 16. ure. Preskrbljeni so s kosilom in popoldanskim poukom. Vse informacije dobite v šoli od 8. do 16. ure, tel. 812214. V tajništvu liceja France Prešeren v Trstu lahko dobijo bivši dijaki, ki so maturirali do šolskega leta 1981/82, originalno maturitetno diplomo. Kdor jo želi' mora vrniti nadomestno potrdilo. KD Rovte-Kolonkovec Ul. Monte Sernio 27 vabi ob dnevu slovenske kulture na VEČER danes, 3. t. m., ob 20. uri. Na sporedu: krajinske barve V dia slikah in ljudska glasba. Nastopajo člani fotokrožka Trst 80 in tamburaški ansambel iz Boljunca. Vabljeni! koncerti Societa dei concerti - Tržaško koncertno društvo - V ponedeljek, 5. februarja, ob 20.30 bosta v gledališču Rossetti nastopila Oleg KAGAN in Vasilij LOBA-NOV. GLASBENA MATICA Klavirski oddelek Glasbene matice vabi v ponedeljek, 5. februarja, ob 15.30 v Gallusovo dvorano na javno klavirsko uro prof. Igorja Lazka z naslovom "Pustni ples v klavirskih delih Roberta Schumanna: PAPILLON opus 2 in CARNA-VAL opus 9". Sodelujeta gojenca GM Tatjana Jercog in Aljoša Starc. Vabljeni gojenci in pedagogi. Tor Cucherna Nocoj ob 22.30 bo v Musič Clubu Tor Cucherna na sporedu koncert pevke jazz glasbe RHONDE MOORE ob spremljavi TRIA STAGE (I. Borgazzi - klavir, M. Merzola - kontrabas, E. Carpentieri -bobni). včeraj - danes Danes, SOBOTA, 3. februarja 1990 BLAŽ Sonce vzide ob 7.24 in zatone ob 17.13 - Dolžina dneva 9.49 - Luna vzide ob 10.42 in zatone ob 1.43. Jutri, NEDELJA, 4. februarja 1990 ANDREJ PLIMOVANJE DANES: ob 2.26 najvišja 34 cm, ob 10.40 najnižja -26 cm, ob 18.11 najvišja -1 cm, ob 19.54 najnižja -1 cm. VREME VČERAJ: temperatura zraka 8.2 stopinje, zračni tlak 1020,4 mb ustaljen, brezvetrje, vlaga 87-odstotna, nebo oblačno, v jutranjih urah je padlo 0,2 mm dežja, morje mirno, temperatura morja 9.2 stopinje. ROJSTVA, SMRTI IN OKLICI RODILI SO SE: Daniele Buzzai, Mic-hela Alessandrini, Mattia Goi. UMRLI SO: 53-letna Pasgualina Mido-lo por. Inturi, 83-letni Franjo Kosovel, 68-letna Davorca Cefer por. Corsi, 64-letni Andrea Petessini, 86-letna Assunta Co-cozza vd. Pagliuca, 64-letni Plinio Borri, 78-letna Giovanna Susmel, 91-letni Sal-vatore Marchi, 85-letna Orsola Montana-ri, 54-letna Maria Krmac, 77-letni Francesco Apostoli, 80-letni Guerrino Vatta, 85-letna Rosa Koinz vd. Richetti, 63-letni Vinicio Gregori, 58-letna Anna Maria Rahamin. OKLICI: uradnik Alessandro Parlante in Elena Terdossi, agent JV Marino Ves-naver in uradnica Cristina Sergas, mehanik Fabrizio Antognolli in uradnica Maddalena Pertot, uradnik Michele Mariane in uradnica Eleonora Marangi, delavec Gianluca Rebeschini in bolničarka Micaela Castelli, pleskar Carlo Laneri in gospodinja Anna Dito, uradnik Laurent Mariani in prodajalka Barbara Foscarini, elektrikar Davide Busechian in prodajalka Paola Gaggi, uradnik Lorenzo Rere-cich in zdravnica Manuela Serio, tehnik Fulvio Caputi in gospodinja Maria Fran-ciosa, delavec Roberto Lepre in prodajalka Daniela Depetri, mehanski izvedenec Dario Barone in zdravstvena delavka Lo-redana Giaccari, kuhar Walter Caichiolo in uradnica Lorenza Hovhannessian, elektrikar Fabio Bilucaglia in poklicna bolničarka Paola Tiziani, inženir Francesco Brezzi in uradnica Anny Flore Francoise, uradnik Giorgio Cociani in univerzitetna raziskovalka Patrizia Stuc-chi, inženir Michele Svandrlik in pravnica Rita Civilia, karabinjer Manuel Ma-nuzzato in prodajalka 'Gabriella Semoli, prodajalec Stefane Righi in točajka Tiziana Rendina, strokovnjak za ogrevalne naprave Andrea Sergas in dekoraterka Susanna Meucci, trgovec Giuseppe de Palma in radiološki tehnik Susanna 8o-lazzo. DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN Od ponedeljka, 29. januarja, do sobote, 3. februarja 1990 Dnevna služba - od 8.30 do 19.30 Ul. Dante 7, Istrska ul. 18, Ul. Alpi Gi-ulie 2 (Altura), Trg Gioberti 8 (Sv. Ivan). BOLJUNEC (tel. 228124), SESLJAN (tel. 414068), MILJE - Mazzinijev drevored 1 (tel. 271124) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Dnevna služba - od 19.30 do 20.30 Ul. Dante 7, Istrska ul. 18, Ul. Alpi Gi-ulie 2 (Altura), Trg Gioberti 8 (Sv. Ivan), Ul. Ginnastica 6, Ul. Cavana 11. BOLJUNEC (tel. 228124), SESLJAN (tel. 414068), MILJE - Mazzinijev drevored 1 (tel. 271124) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Nočna služba - od 20.30 do 8.30 Ul. Ginnastica 6, Ul. Cavana 11. BOLJUNEC (tel. 228124), SESLJAN (tel. 414068), MILJE - Mazzinijev drevored 1 (tel. 271124) - samo po telefonu za najnujnejše primere. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. Sekcija KPI E. Berlinguer prireja danes, 3. t. m., ob 14.30 v dvorani Igo Gruden v Nabrežini KONGRES SEKCIJE Vabljeni so vsi člani in prijatelji! razstave V TK Galeriji v Ul. sv. Frančiška 20 razstavlja svoja dela FABIO SMOTLAK -slike in grafike. V pritličnih prostorih Tržaške kreditne banke v Ul. Filzi 10 razstavlja svoje najnovejše grafike ZORA KOREN SKERK. V občinski galeriji v Miljah na Trgu republike 2 razstavlja slikar DANTE PISANI. V konferenčni dvorani v Miljah, na Trgu republike 2, bodo 9. februarja predvajali video o slikarjevem ustvarjanju in delu.. V galeriji Bassanese na Trgu Giotti 8 je na ogled fotografska razstava SERGIA SCABARJA. V galeriji Cartesius v Ul. Marconi 16 razstavlja svoja dela do 15. februarja slikarka RENATA PINAGLIA BERTOG-LIO. razna obvestila Sekcija KPI Josip Verginella vabi jutri, 4. februarja, ob 9.30 v Ljudski dom v Križ na SEKCIJSKI KONGRES. Ob 11.30 bo glasovanje o dokumentih, nakar bo izvolitev delegatov za pokrajinski kongres stranke. KD Fran Venturini obvešča, da je v teku VPISOVANJE V TEČAJE STANDARDNIH IN LATINSKOAMERIŠKIH PLESOV, ki jih vodita učitelja Renzo in Patrizia. Tečaji se bodo začeli 14. februarja v Kulturnem centru A. Ukmar -Miro pri Domju. Za informacije tel. 815207. Slovenski kulturni klub razpisuje ob prazniku slovenske kulture LITERARNI, LIKOVNI IN FOTOGRAFSKI NATEČAJ. Tema in oblika sta poljudni. Izdelke je treba oddati čimprej poverjenikom SKK ali danes od 18.30 dalje na sedežu v Ul. Donizetti 3. Nagrajevanje na Prešernovi proslavi dne 10. februarja 18.30. Sekcija VZPI-ANPI iz Boljunca prireja TRADICIONALNO DRUŽABNO VEČERJO v soboto, 10. februarja, v hotelu Maestoso v Lipici. Zabavali vas bodo Veseli godci iz Boljunca in orkester iz hotela Maestoso. Vpisovanje pri posameznih vaških sekcijah do 8. februarja. razne prireditve KD Kraški dom vabi otroke v Bubničev dom na URO PRAVLJIC danes, 3. februarja, ob 15.30. Predvajali bomo Dis-neyev film: Sneguljčica. KD Ivan Grbec prireja danes, 3. februarja, predavanje z diapozitivi RIMLJANI IN TRST. Predavala bo Katja Kjuder. Začetek ob 20.30. Vabljeni! Danes, 3. februarja, bo gost Slovenskega kulturnega kluba, Ul. Donizetti 3, psihiater dr. Viljem Ščuka. Z njegovo pomočjo bomo razrešili dilemo: ALI VEM, KDO SEM IN KAJ HOČEM. Začetek ob 18.30. KD Jože Rapotec - Prebeneg priredi danes, 3. t. m., ob 20.30 KONCERT MePZ SKALA iz Gropade. Ansambel TAIMS vabi jutri, 4. februarja, na SLAVNOSTNI KONCERT OB 20-LETNICI DELOVANJA. Koncert bo v občinski telovadnici v Zgoniku s pričetkom ob 17. uri. Kot gosta bosta nastopila humorist Vinko Šimek - Jaka Šraufciger in čarodej Vikj s svojim programom. Slomškov dom v Bazovici vabi na uprizoritev komedije v treh dejanjih Jovana Sterija Popoviča JARA MEŠČANKA. Nastopil bo dramski odsek PD Štandrež jutri, 4. februarja, ob 16.30 v kinodvorani v Bazovici. Slovenska prosveta in Društvo slovenskih izobražencev v Trstu vabita v ponedeljek, 5. februarja, na PRAZNIK SLOVENSKE KULTURE OB PREŠERNOVEM DNEVU. Na sporedu je razglasitev nagrad literarnega in fotografskega natečaja Mladike, podelitev priznanj Mladi oder ter nastop dekliškega zbora Slovenski šopek, ki ga vodi Ljuba Smot-lak. Priložnostni govor bo imel Božo Rustja. Pred proslavo bodo odprli razstavo slikarja Milka Bambiča, ki so jo pripravili v sodelovanju s Skladom Mitja Čuk. Sekcija KPI občine Dolina vabi v torek, 6. februarja, ob 20. uri v malo dvorano gledališča France Prešeren v Boljun-cu na javno predavanje z naslovom: "ZKS NA PRAGU PRVIH DEMOKRATIČNIH VOLITEV V SR SLOVENIJI". Predaval bo član CK ZKS Lev Kreft. Društvo slovenskih upokojencev -Trst prireja PREŠERNOVO PROSLAVO v sredo, 7. februarja, ob 16. uri v Gregorčičevi dvorani v Trstu - Ul. sv. Frančiška 20. Program obsega: govor - Jože Babič, lastne pesmi recitira - Aleksij Pregare, solo petje - Aleksandra Pertot in Giulia-no Pelizon, pri klavirju dr. Gojmir Demšar. Vabljeni! "Pro Loco prijatelji rajona Sv. Ivan" organizira v soboto, 17. februarja, z začetkom ob 14.30 od Larga Giardino ^ Ul. Giulia PUST PRI SV. IVANU. Sprevod vozov, pihalnih godb in skupin mask. Nagrade za vse skupine. Za vpisovanje posameznih skupin tel. po 20. uri na št. 51694. Danes, 3. t. m., praznujeta v Prečniku zlato poroko SLAVA in EMIL SARDOČ Ob tej priliki jima iskreno čestitata otroka Ladi in Danila z družinama čestitke Naš ALJOŠA BLAŽON je danes postal polnoleten. Da bi bil srečen, zdrav in vesel mu želijo mama, tata, nona, brat, teta Milka, Edi, Aleš in Ljuba. Dragi nono EMIL in nona SLAVA! Za vajino zlato poroko vama čestitajo in kličejo še na mnoga leta vnuki Alen, Erik, Paulo in Darjo. Čestitkam se pridružujeta še Katja in Damjana. izleti KD F. Prešeren - Boljunec in KD Primorsko - Mačkolje prirejata 18. t. m. izlet v Ljubljano z ogledom opere ČRNE MASKE. Cena 35.000 lir vključuje avtobusni prevoz, operno predstavo, ogled Cankarjevega doma in galerij ter kosilo. Vpišete se lahko v mlekarni v Boljuncu ali pri Danici Smotlak v Mačkoljah - tel. 232114. __________mali oglasi________________ AKACIJEVE KOLE in drva za kurjavo prodajamo. Tel. 421508 po 20. uri. MLAD zakonski par kupi stanovanje ali hišo potrebno popravil v Trstu ali okolici za največ 40 milijonov lir. Tel. po 21. uri na št. (0481) 78089. MLADENIČ išče stanovanje v najem, nudi največ 150.000 lir mesečno. Tel. na št. (0481) 78089 po 21. uri. SPREJMEM predstavništvo industrijsko-tehnične stroke za Jugoslavijo, Madžarsko, Češkoslovaško, Avstrijo, Bolgarijo, Romunijo in Sovjetsko zvezo. Pismene ponudbe poslati na upravo Primorskega dnevnika, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst, pod šifro "Iztok". RADA šivam in opravljam vsa gospodinjska dela, zato si želim dobiti primerno delo. Tel. (003866) 81100. METALURŠKI industrijski kombinat iz pokrajine Vicenza išče štiri splošne delavce in dva mehanika. Mesečna plača 1.300.000 lir. Znanje italijanščine ni obvezno. Tel. ob uradnih urah na št. (0445) 670222 in klicna številka za Itali-jo. ANDREJ FERFOLJA je v Doberdobu v Vrtni ulici odprl osmico. Gostom nudi vino ter suho in svežo jed lastne proizvodnje. OSEBA brez stalnega bivališča išče opremljeno, dvosobno stanovanje z razgledom na morje med Rojanom in Kontovelom. Pismene ponudbe poslati na upravo Primorskega dnevnika, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst, pod šifro "Maribor". GEOLOŠKI inženir, v Italiji za spoznavanje italijanskega jezika, išče katerokoli zaposlitev. Tel. 43007. 23-LETNI ELEKTRONSKI tehnik z opravljenim vojaškim rokom išče kakršnokoli zaposlitev. Tel. 229373 zjutraj. PRODAM homologiran prenosni radioamaterski CB aparat, 40 kanalov, skupaj s transformatorjem od 220 na 12 V in zadevnim priključkom. Cena 100.000 lir. Tel. v večernih urah na št. 733269 -David. PRODAM domač krompir. Tel. ob uri kosila ali večerje na št. 200882. PRODAM fiat 126 bis, letnik '88, bele barve. Tel. 226752. PRODAM lancio delta 1300, letnik '84, po ugodni ceni. Tel. na št. 200605/200371. PRODAM golf menfis, letnik '88. Tel. 226355 po 20. uri. PRODAM majhno stanovanje blizu bolnišnice Burlo: kuhinja, spalnica in kopalnica. Tel. 774434. PRODAM renault super 5, TSE 1.4 elec-tronic , letnik '85, bele barve, s plačano takso za leto '90 in z dodatnimi deli, za 7.000.000 lir. Tel. 299622 v večernih urah od 18.30 do 20. ure. PRODAM stanovanje v Ul. Capodistria. Tel. 911578 ob uri kosila in večerje. PRODAM domač teran. Tel. na št. (003865) 65693 po 20. uri. IŠČEM delo kot gospodinjska pomočnica ali varuška. Tel. (003865) 65693. KOVINAR s 25-letno prakso in obširnim znanjem na vseh področjih strojnih in varilnih del išče ustrezno zaposlitev. Pismene ponudbe poslati na upravo Primorskega dnevnika, Drevored XXIV Maggio 1, 34170 Gorica, pod šifro "Kovinar". NATAKAR išče kakršnokoli zaposlitev, najraje pomoč v gostinstvu dvakrat ali trikrat tedensko. Tel. (003867) 73977. 19-LETNO dekle s končano šolo za ta-petnika in dveletno prakso išče katerikoli resno zaposlitev na Goriškem ali Tržaškem. Tel. (003865) 31846 ali (040) 228582. Darujte v sklad Mitje Čuka ___________prispevki__________________ V spomin na Pepija Kreseviča darujeta Jožica in Pepi Guštin 30.000 lir za ŠK Kras. V spomin na Romano Štok vd. Carli darujeta Tamara in Zvonko Simoneta 20.000 lir za gradnjo doma - spomenika padlim v NOB v Briščikih. V spomin na Josipa Pertota daruje družina Germani 30.000 lir za MPZ Vasilij Mirk. V spomin na drago mamo Josipino Deklevo darujeta hčerki 50.000 lir za Dijaško matico. V spomin na 12. obletnico smrti Milč-ka Škrapa daruje žena Nada Škrap 20.000 lir za Sklad Mitja Čuk. V spomin na Marto Besednjak daruje Zora Uršič 20.000 lir za SKD Barkovlje. V spomin na Viktorijo Pertot daruje Zora Uršič 20.000 lir za SKD Barkovlje. V spomin na Antona Monteverdija daruje družina Husu (Gabrovec 42) 20.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Gabrovcu. Namesto cvetja na grob Josipa Pertota darujeta družini Cibelli in Scomersich 50.000 lir za Godbeno društvo Prosek. V spomin na starše daruje Justi Race 100.000 lir za bolnico Franjo. Avrelija Pečar daruje 500.000 lir za Dijaško matico. V spomin na A. Devetaka daruje Irena Metlikovec 50.000 lir za MPZ Fantje izpod Grmade. V spomin na pok. Vittorio Verginello -Bizin daruje Anna Sossi s Proseka 50.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Križu. V isti namen daruje sestra Žita 20.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Križu. V spomin na pok. Tončka Čoka daruje Mirko Čok 20.000 lir za KK Adria - Lo-njer. Namesto cvetja na grob drage Lidije Sancin darujeta družini Miklavec in Conti 100.000 lir za KD Ivan Grbec - lu-doteka. V spomin na Massimiliana Puntarja daruje Vardka Puntar 10.000 lir za Kulturni dom Prosek-Kontovel in 20.000 lir za Skupnost družina Opčine. V spomin na Josipa Pertota daruje Vardka Puntar 10.000 lir za Kulturni dom Prosek-Kontovel in 20.000 lir za Skupnost družina Opčine. Ob 26. obletnici smrti predragega in nepozabnega očeta Adalberta Stubla darujejo Sonja, Berti in Lori 30.000 lir za Dijaško matico. Aleksander Jerič daruje 300.000 lir za gradnjo Ljudskega doma na Opčinah. Ob 30. obletnici smrti Franca Hrovatina darujeta žena Netka in sin Silvo 200.000 lir za gradnjo Ljudskega doma na Opčinah. Tončka Sosič daruje 20.000 lir za gradnjo Ljudskega doma na Opčinah. V spomin na Karla Grilanca in Pepija Kocmana daruje Renato Doljak z družino 20.000 lir za ŠK Kras. V spomin na Karla Grilanca darujeta družini Piculin 50.000 lir za ŠK Kras. Namesto cvetja na grob Romane Štok vd. Carli darujeta Janko in Rožeta Guštin 20.000 lir za Sklad Mitja Cuk. Namesto cvetja na grob Romane Štok vd. Carli darujeta Janko in Ivanka Simoneta 20.000 lir za Sklad Mitja Čuk. Namesto cvetja na grob Josipa Pertota daruje Marija Sardoč 25.000 lir za cerkveni pevski zbor na Proseku in 25.000 lir za cerkev sv. Martina na Proseku. Ob 3. obletnici smrti Karla Bukavca se ga spominjajo mama ter brata Slavko in Danilo z družinama in darujejo 25.000 lir za cerkveni pevski zbor na Proseku. V spomin na Stanislava Filipčiča darujeta Rosana in Milan 50.000 lir za Sklad Mitja Čuk. Namesto cvetja na grob Maria Spada-ra darujejo družini Calzi 50.000 lir ter družini Sosič - Zupan 50.000 lir za Skupnost družina Opčine. Mario Grahonja daruje 50.000 lir za popravilo bolnice Franja. Ob priliki 50-letnice skupnega življenja darujeta Pavla in Milan Tomažič (z jame - Boljunec) 50.000 lir za Zvezo borcev Boljunec in 50.000 lir za KD France Prešeren. Erika daruje 50.000 lir za SKD Barkovlje. Ob 10. obletnici smrti Pepke Sardoče-ve darujeta hčeri Celesta in Hedvika 30.000 lir za KD Rdeča zvezda. Namesto cvetja na grob Pepija Kreseviča darujejo Drago in Jušta 20.000 lir, Sandro in Zdenka 20.000 lir ter Milan in Marija 20.000 lir za KD Rdeča zvezda. Ob 4. obletnici smrti drage mame Marije Pernič darujejo sin Stanko ter hčeri Marčela in Zmaga 30.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB iz Boršta ' Zabrežca. V spomin na Jožka Modica ob 8. obletnici njegove smrti darujejo žena in hčerki 500.000 lir za Sklad Mitja Čuk. Ob 10. obletnici smrti dragega Mirka Škerjanca iz Hrpelj darujejo žena in otroci z družinami 25.000 lir za ŠD Zarja in 25.000 lir za KD Lipa. Namesto cvetja na grob Josipa Pertota daruje Rada Albi 20.000 lir za MPZ V. Mirk. V spomin na Silvestre Križmančič Stefani daruje Silvester Grgič 25.000 hr za SKD Lipa. Namesto cvetja na grob pok. strica Zora Grgiča darujejo nečaki Franc, Ema, Saška, Vojko, Maks in Rajmond 50.000 W za ŠD Sloga, 50.000 lir za SD Zarja, 50.000 lir za PD Lipa, 50.000 lir za Bazoviški dom, 50.000 lir za bazovsko cerkev ih 50.000 lir za Sklad Mitja Čuk. V spomin na Gigija Matjaka in Franca Žagarja darujeta Silvester in Marija Grgič 25.000 lir za Bazovski dom. Rudolf Marc (Bazovica 30) daruj6 20.000 lir za Pogrebno podporno društvo v Bazovici. Ob plačilu članarine darujejo za Društvo slovenskih upokojencev: Aleksij ih Olga Pertot 10.000 lir, Amalija Žnidaršič 5.000 lir, Milena Verč 20.000 lir ter N- N' 10.000 lir. V torek se že tretje leto zapored vrača na RAI 1 (ob 20.30) kabaretna oddaja Biberon, ki jo pripravljata Castellacci in Pignitore. Spet se bomo smejali Andreottiju Oresta Lionella, Craxiju Pier Luigija Zerbinata, Occhettu Alda De Luče in ostalim osebnostim, ki jih posnemajo razni komiki. Letošnja novost je Gorby Blu, ekskluzivni nočni bar, ki ga upravlja družina Sgorbiolini. V lokalu veje veter z Vzhoda in vanj zahajajo pomembni politiki, finančni mogotci, lepotice in pustolovci, skratka vse osebnosti, ki nam jih bodo predstavili Pippo Franco, Pamela Prati, Mario Samma (na sliki) in drugi stalni gostje varjeteja. film sobota 20.30 Italia 1 Brivido caldo (dram.) nedelja 21.30 TMC Fiume rosso (vestern) ponedeljek 20.30 Italia 1 Arizona Junior (kom.) torek 20.30 RAI 2 G11 inesorabili (vestern) sreda 20.30 RAI 3 American gigolo (dram.) sreda 22.55 RAI 2 L appartamento (kom.) četrtek 20.30 Italia 1 Conan il barbaro (fant.) petek 20.30 Italia 1 Excalibur (fant.) glasba sobota 9.40 RAI 3 Koncert: Poklon baletu sobota 22.00 Telefriuli Sinopoli dirigira Tosco sobota 23.00 TMC Koncert Billyja Oceana nedelja 13.45 Rete 4 Karaj an dirigira Carmen nedelja 23.20 Rete 4 Sawallisch dirigira Brucknerja ponedeljek 0.45 Italia 1 Rock opolnoči: Rod Stevvart šport sobota 11.15 TMC Moški veleslalom sobota 10.55 RAI 3 Zenski smuk sobota 12.55 RAI 3 Tenis - Davisov pokal nedelja 9.20 in 12.20 TV-Lj, TMC Ženski veleslalom nedelja 9.55 in 12.15 RAI 3 Tenis: Italija-Švedska nedelja 11.10 RAI 3 oz. TMC Moški smuk oz. veleslalom torek 11.50 RAI 2, TMC, 16.00 RAI 1 Moški veleslalom sreda 14.30 RAI 3 Nogomet U 21: Italija-Grčija četrtek 23.00 RAI 2 Košarka: Philips-Der Helder ali sreda 20.05 TV Lj-1 Prešernova proslava četrtek 23.10 RAI 1 Mamila - kako naj ravnamo ITALIJANSKE TV MREŽE RAI 1________________________ 7.00 Film: ^lon tradirmi con me (kom., ZDA 1941, r. George Cu-kor, i. Greta Garbo) 8.30 Dokumentarec (v angl.) 9.30 Nan.: Gli ultimi cingue minuti 11.00 Sobotni sejem 11.55 Vreme in dnevnik 12.30 Rubrika: Check-up 13.30 Dnevnik, nato Prizma 14.30 Sobotni šport: smučarski tek, EP v umetnostnem drsanju, jahanje (iz Gortine) 16.30 Sedemdni v parlamentu 17.00 Ob nogometnem prvenstvu: Un mondo nel pallone - Kamerun 18.15 Vesti in žrebanje lota 18.25 Otroška oddaja: II Sabato dello Zecchino 19.25 Nabožna oddaja 19.40 Almanah, vreme in dnevnik 20.30 Variete: Aspettando Sanremo (vodi Lino Banfi) 22.45 Dnevnik in Posebnosti 24.00 Nočni dnevnik in vreme 0.25 Film: Uragano (dram., ZDA 1937, r. John Ford, i. Dorothy Lamour, Jon Hall) RAI 2_________________________ 7.00 Variete: Patratac in risanke 7.55 Aktualno: Mattina 2 10.00 Kratke vesti 10.05 Izobraž. oddaja: Guatemala 10.35 Aktualno: Evropski dnevi 11.05 Variete: Spremenljivo jasno 12.00 Variete: Ricomincio da due 13.00 Dnevnik - ob trinajstih 13.15 Ob nogometnih prvenstvih 13.50 Variete: La rete 16.15 Izobraž. oddaja: Caramella 16.45 Žrebanje lota 16.50 Vaterpolo, odbojka in košarka 18.55 Športna rubrika: Dribbling 19.45 Dnevnik, šport, vreme 20.30 Aktualnosti: La grande illusione, vmes film Alba rossa (dram., ZDA 1984, r. John Milius, i. Patrick Swayze, Thomas Howell) 22.30 Dnevnik nocoj in vreme 22.40 Dosje: II comunismo e morto. II socialismo vive? (vodi Arrigo Levi) 23.40 Film: E... la vita e bella (dram., Jug. 1985, r. Boro Draskovič, i. Rade Šerbedžija, Dragan Nikolič) RAI 3________________________ 9.40 Koncert: Poklon baletu - orkester Akademije sv. Cecilije dirigira Georges Pretre (L. van Beethoven - Simfonija št. 7 v A-duru op. 92, J. Brahms - Madžarski plesi, M. Ravel - Bolero) 10.55 Videosport: SP v smučanju -ženski smuk (iz Brigelsa) 12.00 Vedrai - Napoved tv sporedov 12.15 Drobci 12.55 Videosport: tenis, pokal Davis, Italija-Svedska (iz Cagliarija) 14.00 Deželne vesti 14.30 Videosport: tenis, pokal Davis, Italija-Svedska (iz Cagliarija), SP v amaterskem ciklokrosu 17.00 Aktualno: Magazine 3 18.45 Športna oddaja: Derby 19.00 Vreme in dnevnik 19.30 Deželne vesti 19.45 Aktualno: Volta pagina 20.30 Dokumentarna oddaja: Alla ri-cerca dell arca (vodi Mino Da-mato) 23.20 Filmske novosti 23.30 Nočni dnevnik 23.45 Aktualno: Magazine 3 Komunizem je umrl, kaj pa socializem? Na RAI 2 se nadaljuje pobuda o sobotnem večeru na enotno tematiko. Tokrat bosta oba filma (ameriški Alba rossa ob 20.30 in jugoslovanski Življenje je lepo ob 23.40) posvečena krizi marksističnega ideala, medtem ko bodo med razpravo (ob 22.40) filozofi in zgodovinarji odgovarjali na vprašanje: ali je komunizem umrl in socializem živi? V studiu bodo poleg Arriga Levija še Lucio Colletti, Remo Bodei, Paul Ricoeur, Norberto Bobbio in drugi. ZASEBNE TV POSTAJE CANALE 5_____________ 7.30 Nanizanke: Fantasi-landia, 8.30 Hotel, 9.30 Love Boat 10.30 Kviz: Časa mia 12.00 Aktualno: Čara TV 12.40 Kvizi: II pranzo e servi- to, 13.30 Čari genitori, 14.15 Gioco delle cop-pie 15.00 Aktualni oddaji: Agenzia matrimonia-le, 15.30 Cerco e offro 16.00 Zdravniški pregled 16.30 CanaleSzavas 16.55 Filmske novosti 17.00 Dok.: L'arca di Noe 18.00 Kvizi: O.K. II prezzo e giusto!, 19.00 II gioco dei 9, 19.45 Tra moglie e marito 20.30 Film: Missione eroica -I pompieri II. (kom., It. 1987, r. Giorgio Capi-tani, i. Paolo Villaggio, Lino Banfi) 22.20 Nan.: Hollywood Beat 23.20 Aktualno: Šfoghi 0.10 Nanizanki: Lou Grant, 1.10 Bonanza RETE 4_____________ 8.00 Nan.: II Virginiano 9.30 Nad.: Una vita da vive-re, 10.30 Aspettando il domani, 11.30 Cosi gira il mondo 12.15 Nanizanka: Strega per amore 12.40 Otroška oddaja: Ciao ciao in risanke 13.40 Nadaljevanke: Sentie-ri, 14.30 Topazio, 15.20 La valle dei pini, 15.50 Veronica il volto dell’-amore, 16.45 General Hospital, 17.35 Febbre damore 18.30 Variete: Star 90 19.00 Aktualno: Ceravamo tanto amati 19.30 Nanizanka: Mai dire si 20.30 Film: II leone (pust., VB 1962, r. Jack Cardiff, i. VVilliam Holden, Trevor Howard) 22.25 Nanizanka: I Jefferson 22.55 Vesti iz parlamenta 23.40 Rubrika: Regione 4 23.50 Film: Divorzio stile New York (dram., ZDA 1979, r. Robert M. Yo-ung, i. Trini Alvarado, Jeremy Levy) 1.40 Nanizanki: Dragnet, 2.10 II Santo ITALIA 1____________ 7.00 Otroška oddaja: Caffe-latte in risanke 8.30 Nan.: SuperVicky, 9.00 Mork & Mindy, 9.30 Agente Pepper, 10.30 Simon & Simon, 11.30 New York New York 12.45 Dok.: Jonathan 13.30 Rubrika: Calciomania 14.30 Variete: Musiča e 15.30 Nanizanka: Batman 16.00 Otroška oddaja Bim Bum Bam in risanke 18.00 Aktualno: Anteprima 18.35 Glasbena oddaja: Be Bop a Lula 19.30 Nanizanka: Genitori in blue jeans 20.00 Risanke: Bobobobs 20.30 Film: Brivido caldo (dram., ZDA 1981, r. Lawrence Kasdan, i. VVilliam Hurt, Kath-leen Turner) 22.40 Šport: VVrestling 23.10 Rubrika: Veliki boks 0.15 Filmske novosti 0.20 Šport: Jonathan - Posebnosti, regata okrog sveta (iz Aucklanda) ODEON___________■ 7.00 Risanke in nanizanka 8.30 Zdravniška rubrika 9.00 Nan.: Ouattro in amore, 10.30 Good Times 13.00 Rubriki: Top motori, 13.30 Forza Italia 15.00 Nadaljevanke: Aveni-da Paulista, 16.00 Pasi-ones, 17.00 Mariana, il diritto di nascere 18.00 Film: Red River (vestern, ZDA 1938, r. George Sherman, i. John Wayne, Ray Corrigan) 19.00 Filmske novosti 19.30 Šport: Excalibur (pon.) 20.00 Reportaža (pon.) 20.30 Film: Futureworld -2000 nel futuro (fant., ZDA 1976, r. Richard T. Heffron, i. Peter Fonda, Yul Brinner) 22.15 Variete: Sportacus 22.30 Rubrika: Top Motori 22.45 Film: 002 Operazione Luna (kom., It. 1966, r. Lucio Fulci, i. Franco Franchi, Ciccio In-grassia) TMC_______________ 8.30 Risanke: Snack 9.25 SP v dvosedežnem bobu (iz St. Moritza) 11.15 SP v smučanju: moški veleslalom 12.15 Aktualno: A tutfoggi 12.10 Šport show: EP v umetnostnem drsanju, nogomet - pokal Anglije, IP v smučarskem teku, SP v smučanju -ženski smuk (povzetki) 19.00 Nanizanka: Navy 20.00 Vesti: TMC News 20.30 Film: Monsignore (dram., ZDA 1982, r. Frank Perry, i. Chris-topher Reeve, Genevi-eve Bujold) 23.00 Koncert: Billy Ocean 24.00 Film: Octagon (pust., ZDA 1980, r. Erič Kar-son, i. Chuck Norris, Lee Van Cleef) TELEFRIULI__________ 12.00 Nan.: Boys and Girls 12.30 Želja po glasbi 13.00 Vesti 13.30 Rubrika: Šport Club 14.30 Rubrika o zdravstvu 15.00 Musič box 18.00 Rubrika: Ouark 19.00 Dnevnik 19.30 Rubrika: Dan za dnem 20.00 Ekonomija in politika 20.30 Film: I delfini (dram., It. 1960, r. Francesco Maselli, i. Claudia Cardinale, Antonella Lualdi) 22.00 Opera: Tosca (Giaco-mo Puccini, dir. Giuseppe Sinopoli) 0.40 Nočne vesti in News TELE 4______________ (Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje: 14.00 Kronika in komentar 19.30 Dogodki in odmevi K SLOVENSKE MREŽE ■ TV Ljubljana 1 9.00 Spored za otroke in mlade: Radovedni Taček, 9.10 Lonček kuhaj, 9.20 ZBIS Storžkovo popoldne, 9.30 Ciciban dober dan, 9.45 Miti in legende islamskih ljudstev, 10.00 Pojdi nekam, ne ve se kam, 10.15 nad. Mladi Sherlock (4.del), 10.40 Ex Libris - Jazz ples 11.45 Večerni gost (pon.) 12.30 Videostrani 13.20 Peter Pop's Show 14.15 Film: Lassie - nov začetek (pust., ZDA 1987, r. Don Dhaffey) 15.55 Žarišče 16.30 Dnevnik in poslovne informacije 16.45 Risanka 16.55 DP v košarki 18.30 Iz tropskega deževnega gozda 19.00 Risanka in TV Okno 19.30 Dnevnik, vreme, Naš utrip 20.20 Žrebanje 3x3 in Kolo sreče 22.00 Dnevnik in vreme 22.25 Nad.: Lepi upi (L. Greer, r. Phi-lippe Monnier-Pierre Lary, 3.del) 23.10 Film: Drugi poskus (dram., ZDA 1986, r. Brad Fiedel, i. Vanessa Redgrave, Martin Balsam) TV Koper 10.00 Golden Juke Box (pon.) 11.30 Rubrika: Fish Eye 12.00 Dok.: Speciale Čampo base 13.45 Rubrika: Sottocanestro 14.30 Košarka - prvenstvo NCAA 15.30 Dokumentarec: Čampo base 16.00 Nogomet - angleško prvenstvo 17.45 Oddaja o športu: Juke Box 18.15 Rubrika: Fish Eye (pon.) 18.45 TVD Novice 19.00 Dokumentarec: Čampo base 19.30 TVD Stičišče 20.00 Nogomet - špansko prvenstvo, v odmoru TVD Novice 21.45 Rubrika: Speedy 22.15 Nogomet - angleško prvenstvo 24.00 Oddaja o športu: Juke Box 0.30 Dokumentarec: Čampo base TV Ljubljana 2 13.00 EP v umetnostnem drsanju 16.30 Poskusni satelitski prenosi 19.00 Kako biti skupaj 19.30 Dnevnik in premor 20.15 Film: Rdeči (dram., ZDA 1981, r-i. Warren Beatty) RADIO • RADIO ■ RADIO • RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Kulturni dogodki; 8.40 Evergreeni; 9.05 Ne vse, toda o vsem; 9.10 Valčki in polke; 9.40 Sreča je kakor sonce: kadar je najlepše, zatone; 10.00 Pregled tiska; 10.10 Koncert v Slovenski filharmoniji: Novi ljubljanski godalni kvartet; 11.30 Črnske duhovne pesmi; 12.00 Življenje on- ■ kraj življenja; 12.20 Melodije; 12.40 Sveta gora v slovenski cerkveni pesmi; 12.50 Orkestri; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Oddaja iz Benečije, Rezije in Kanalske doline: Tam za goro; 16.00 Sobotno popoldne, vmes (17.00) Kulturna kronika; 18.00 Roman: Alamut (3. del); 18.35 Orkestri; 19.00 Zaključek sporedov. LJUBLJANA 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 19.00, 21.00, 22.00, 23.00, 24.00 Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci; 7.00 Jutranja kronika; 8.05 Pionirski tednik; 9.05 Izobraževalna oddaja; 9.15 Matineja; 10.05 Kulturna panorama; 11.05 Mariborski feljton; 12.10 Čestitke; 13.00 Danes; 13.30 Čestitke; 14.40 Merkurček; 15.15 Radio danes; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Zlata snežinka; 17.00 Mozaik; 18.05 Znano in priljubljeno; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Zabavni ansambli; 20.00 Na obisku; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Radijska igra; 22.40 Orkestri; 23.05 Lit. nokturno; 23.15 Nočni program. RADIO KOPER (slovenski program) 7.30, 13.30, 14.30, 16.30, 19.30 Poročila; 6.00 Jutranja glasba; 6.10 Vreme in promet; 6.30 Jutranjik in cestne informacije; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Pregled tiska; 7.35 Kulturni servis; 8.00 Prenos Radia Ljubljana; 13.00 Kruh in sol; 14.35 Pesem tedna; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 17.15 Zamejska reportaža; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Dajmo naši; 18.35 Glasbena starinarnica; 19.30 Prenos Radia Ljubljana. RADIO KOPER (italijanski program) 6.15, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Glasba; 6.05 Almanah; 6.30 Utrinki; 6.50 Simfonija zvezd; 7.35 Vodeni govorno-glasbeni program; 8.00 Razglednica; 8.10 Plesna glasba; 8.20 Pesem tedna; 8.35 Mi in vi; 10.00 Na prvi strani; 10.10 Diamoci del tu; 10.35 Družina; 11.00 Narečna oddaja; 11.30 Najlepših sedem; 12.00 Glasba po željah; 13.00 Poslušalci čestitajo; 14.33 Oddaja za mlade; 15.00 Srečanja; 16.10 Kviz; 16.45 Made in YU; 17.00 Srečanje z...; 17.05 Bubbling; 18.00 Dis-coteca sound; 19.00 Grandi firme; 20.00 Nočni program. RADIO OPČINE 7.30, 13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Zmenek s psihologom; 15.00 Glasba po željah; 21.00 Prenos košarkarske tekme Electrolux-Jadran; 23.30 Nočna glasba.’ FILMI NA MALEM EKRANU FILM TEDNA Življenje je lepo E... LA VITA E' BELLA — Život je lep, Jugoslavija 1985 Režija: Boro Draškovič □ Scenarij: Boro in Maja Draškovič □ Fotografija: Božidar Nikolič □ Montaža: Andrija Zafra-novič □ Scenografija: Milenko Jeremič □ Glasba: Vojislav Voki Kostič □ Igrajo: Rade Šerbedžija, Dragan Nikolič, Sonja Savič, Predrag Lakovič, Ljubiša Sa-mardžič, Pavle Vujisič, Bata Živojinovič V soboto, 3. 2., ob 23.40, na RAI 2 Dramatični film. RAI 2 je za svoj sobotni dosje o krizi vzhodnoevropskih socialističnih režimov z naslovom Velika iluzija izbrala dva antitetična filma. Večer začenja (ob 20.40) znani in večkrat prikazani fantapolitični fotoroman Johna Miliusa Alba rossa, v katerem se proti namišljenemu komunističnemu vdoru rusko-ku-banskih čet v ZDA zoperstavi peščica mladostnih »partizanov«. Filmu bo sledila diskusija Komunizem je umrl. Kaj pa socializem?, nato bo na sporedu dramatični film jugoslovanskega režiserja Bora Draš-koviča Život je lep. Delo, v katerem nastopajo izvrstna igralska imena (Šerbedžija, Nikolič, Savič, Samardžič, Vujišič, Živojinovič), prikazuje z liričnim nabojem in z močjo etične parabole vso ostrino jugoslovanskega družbenega in političnega razsula. Vlak, natrpan z vsakovrstnimi človeškimi izkušnjami, pričakovanji in strastmi se usodno ustavi sredi balkanske planjave, med potniki pa se razvije prava psihodrama. RAI 2 je z dvomljivo programsko logiko potisnila v pozni nočni termin dragocen Draškovičev film, ki je požel vsesplošen uspeh na Beneškem festivalu. Prav njegova balkanska »krvava igra« bi bila za nakazano temo primernejša od Miliu-sovega šablonskega patriotskega stripa. BRIVIDO CALDO — Body Heat, ZDA 1981. V soboto, 3. februarja, ob 20.30, na Italia 1. Dramatični film. Berlusconijeva mreža predstavlja privlačen dramatični tri-ling, ki ga zaznamuje zanimiva zasedba. Šarmantno poročeno gospo, ki je zdolgočasena nad zakonsko zvezo, pooseblja vroča lepotica Kathleen Turner. Njenega ljubimca, ki je potisnjen.v spiralo strasti, nerazumljivih mahinacij in celo poskusa umora, pa interpretira hladno vzburljivi William Hurt. Napet Ijubezen-sko-kriminalen zaplet je posnel Amerikanec Lawrence Kasdan, scenarist Spielbergovih in Lucasovih kolosalov / predatori dell arca perduta, L impero colpisce ancora, II ritorno dello Jedi, in tudi sam režiser kvalitetnih hitov II grande freddo in Silverddo. Rutinsko postavljeno zgodbo rešita odlična igra protagonistov in pretanjeno filmsko znanje režiserja Kasdana, ki očitno obvlada vse dramaturške mehanizme klasičnega filma. VIDEO NOTES Oddaja: ——_ ..., Postaja: _____ : : . Ura:_____:________~ . V________________________J ITALIJANSKE TV MREŽE RAI 1_____________________ 7.00 Film: II cavaliere coraggioso (fant., r. Martin Tapak) 8.30 Risanke: Čebelica Maja in Psammed 9.15 Dok. oddaja: Kvarkov svet 10.00 Zelena linija 11.00 Maša in nabožna oddaja 12.15 Zelena linija (2. del) 13.00 Nedeljski tednik 13.30 Dnevnik 13.55 Igra: Toto-TV (vodita Paolo Valenti in Maria Giovanna Elmi) 14.00 Variete: Domenica in... 14.20 Športne vesti 15.20 Športne vesti 16.20 Športne vesti 18.15 90. minuta 19.50 Vreme in dnevnik 20.30 TV film: Un bambino in fuga (dram., It.-Fr. 1988, r. Mario Cai-ano, i. Marco Vivio, Anne Cano-vas, Maria Flore, Christiane ' Jean, zadnji del) 22.05 Športna nedelja 24.00 Nočni dnevnik in vreme 0.10 SP v smučanju: moški smuk in ženski slalom RAI 2__________________________ 7.00 Variete: Patatrac in risanke 7.55 Aktualno: Mattina due 10.05 Variete: Spremenljivo jasno 12.00 Variete: Ricomincio da Due 13.00 Dnevnik - ob trinajstih 13.20 Šport in vreme 13.30 Rubrika: Nonsolonero 13.45 Variete (2. del) 15.00 Nadaljevanka: Guando si ama 16.45 Film: L'amore segreto del Feld-maresciallo (kom., Avs. 1956, r. E. W. Emo, i. Rudolf Vogel, Greti Schbrg) 18.20 Šport: ciklokros, nato atletika -klubsko evropsko prvenstvo 18.50 Italijanski nogomet A lige 19.45 Dnevnik in športne vesti 20.30 Variete: Dudu Dudu 22.00 Film: Riusciranno i nostri eroi a ritrovare 1'amico misteriosamen-te scomparso in Africa (kom., It. 1969, r. Ettore Scola, i. Alberto Sordi, Bernrd Blier), vmes (22.50) dnevnik - nocoj 0.20 Oddaja o protestantizmu 0.50 Oddaja o kulturi: Uaguilone 1.50 Kvartet Tullia De Piscopa RAI 3_________________________ 9.00 Nanizanka: Professione pericolo - 2 novembre, al castello 9.50 Nedeljski dnevnik 9.55 Tenis: Davisov pokal Italija-Švedska (iz Cagliarija) 11.10 SP v smučanju: moški smuk 12.15 Tenis: Italija-Švedska 14.00 Deželni dnevnik 14.10 BlobCartoon in Drobci 14.45 Variete: Prove tecniche di tras-missione (vodi Piero Chiambret-ti, sodeluje Nanni Loy) 17.00 EP v umetnostnem drsanju (povzetki iz Leningrada) 17.30 Dokumentarec: Viaggio infinito - I mondi invisibili 18.35 Športna oddaja: Domenica gol 19.00 Dnevnik 19.30 Deželne vesti 19.45 Deželni šport 20.00 Italijanski nogomet B lige 20.30 Aktualno: Chi l'ha visto (vodita Donatella Raffai in Luigi di Majo) 23.00 Filmske novosti 23.10 Nočni dnevnik 23.25 Deželni nogomet Neskončno popotovanje v svetu znanosti Številnim dokumentarnim in znanstvenim oddajam se danes pridružuje še rubrika Viaggio infinito (RAI 3 ob 17.30), kar nedvomno govori v prid televizijskih gledalcev, ki niso le željni lahkega razvedrila, temveč tudi znanja. Tedenska rubrika o novih spoznanjih na področju znanosti in tehnologije ho monografska; danes bo posvečena različnim možnim uporabam laserja: pri pregledu mumije, v opazovanju vesolja, pri raziskavah o notranjih telesnih organih. • ZASEBNE TV P O S T A J E CANALE 5____________ 8.30 Nabožna oddaja 9.15 Dokumentarec: I re delTavventura (pon.) 10.00 Nanizanka: Mannix 11.00 Rubrika: Block-Notes 12.00 Aktualno: Anteprime 12.30 Variete: Rivediamo.li 13.00 Superclassifica Show 14.00 Popoldanski variete, vmes film: I due ma-rescialli (kom., It. 1961, r. Sergio Corbucci, i. Toto, Vittorio De Sica) 16.10 Nan.: Hollywood Beat 16.55 Nonsolomoda 17.25 Nanizanka: Ovidio 18.00 Kviza: O.K. II prezzo e giusto, 19.45 La mota della fortuna 20.30 TV film: II regno dell -orrore (kom., It. 1989, r. Fosco Gasperi, i. Gigi Sammarchi, Andrea Roncato) 22.30 Nan.: Baby Boom 23.00 Nonsolomoda 23.30 Italija sprašuje 0.30 Nanizanke: Top Sec-ret, 1.30 Lou Grant, 2.30 Bonanza RETE 4_______________ 8.00 Jutrišnji svet 8.30 Rubrika: Veliki golf 9.30 Nad.rTopazio 11.00 Rubrika: Ciak 11.50 Rubrika: Regione 4 12.00 Iz parlamenta 12.45 Nanizanka: Fox 13.45 Opera: Carmen (Geor-ges Bizet, dir. Herbert Von Karajan) 16.45 TV film: Prigioniera d'amore (dram., ZDA 1979, r. Michael O - Herlimy, i. Linda Puri, Timothy Dalton) 18.30 Film: Accadde in Atene (kom., ZDA 1962, r. Andrew Marton, i. Jayne Mansfield) 20.30 Film: 55 giorni a Pe-chino (pust., ZDA 1963, r. Nicholas Ray, i. Ava Gardner, Charlton Heston, David Niven) 22.30 Dok.: Big Bang 23.20 Koncert v Scali z dirigentom VVolfgangom Šawallischem (J.A. Bruckner - Simfonija št. 2 v c-molu) 0.20 Film: L'occhio della spirale (dram., ZDA 1974, r. Jan Couglin, i, Peter Summer) 1.50 Nanizanka: Dragnet ITALIA 1___________ 7.00 Otroška oddaja: Bim bum bam in risanke 10.30 Mednarodni nogomet 12.00 Viva il mondiale 12.30 Ob nog. prvenstvu 13.00 Tednik: Grand Prix 14.00 Variete: Holiday On Ice (pon.) 16.30 Otroška oddaja: Bim bum bam in risanke 18.00 Nan.: Tenente 0'Hara 19.00 Risanke: Teodoro, 19.30 Gli acchiappa-fantasmi, 20.00 Siamo fatti cosi 20.30 Variete: Emilio 22.15 Nanizanka: Starsky and Hutch 23.15 Šport: boks, Camacho-Pazienza 0.20 Nanizanke: Crime Story, 1.20 Gli intocca- bili, 2.20 Ai‘confini della realta ODEON_______________ 7.00 Risanke 8.00 Nanizanki: Le spie, 9.30 Ouattro in amore 13.00 Nanizanka: Galactica 14.00 Film: Tempi pericolosi (dram., ZDA 1972, i. Peter Falk, Diane Baker) 15.00 Nadaljevanka: Aveni-da Paulista 16.00 Obnova nadaljevank: Avenida_ Paulista, Pa-siones, Mariana 18.00 TV film: Strano inter-ludio (dram., r. Herbert 'Wise, i. Glenda Jackson, zadnji del) 19.00 Filmske novosti 19.30 Variete: Sportacus 20.00 Dok.: Človek in zemlja 20.30 Film: II mago di Lubli-no (dram., ZDA 1979, r. Menahem Golan, i. Alan Arkin, Valerie Berrin) 22.30 Variete: Sportacus 22.45 Film: Ouel maledetto treno blindato (dram., It. 1977, r. Enzo Girola-mi, i. Bo Svenson, Fred Williamson) TMC_________________ 9.20 SP v smučanju: ženski veleslalom 10.15. SP v dvosedežnem bobu (iz St. Moritza) 11.10 SP v smučanju: moški veleslalom . 12.00 Papežev blagoslov 12.15 Variete: Domenica Monte Carlo, vmes SP v smučanju: ženski ve- leslalom, EP v ume-notsnem drsanju, dvosedežni bob, odbojka 19.00 Nanizanka: I misteri di Nancy Drew 20.00 Vesti: TMC News 20.30 TV film: Le mani di uno ■ sconosciuto (krim., ZDA 1986, r. Larry Elican, i. Ar-mand Assante, 1. del) 21.30 Film: II fiume rosso (vestern, ZDA 1948, r. Howard Houghes, i. John Wayne) 23.20 Dokumentarec: Segreti e misteri 24.00 Film: L'uomo che gri-dava al lupo (dram., ZDA 1970, r. Walter Grauman, i. Edward G. Robinson) TELEFRIUU___________ 10.20 Rubrika o obrtništvu 11.00 Zelena dežela 12.00 Nan.: Boys and Girls 12.30 Velike razstave 13.00 Rubrika z županom 14.30 Variete: Buinesere Friul (pon.) 16.30 Musič box 18.00 Nanizanka: Family 19.00 Dnevnik - šport 20.30 TV film: Julien Fonta-nes magistralo 22.30 Nanizanka: Kodjak 23.00 Športne vesti 1.40 Vesti: News TELE 4_______' (Se povezuje s sporedi Itatia 1) Lastne oddaje: 19.30 Dnevnik in šport 20.30 Zadnje vesti in šport SLOVENSKE MREŽE • TV Ljubljana 1________________| 8.00 Otroška matineja: Živ žav, 8.50 nan. Pika Nogavička (20. del) 9.20 SP v smučanju: ženski veleslalom (iz Veysonnaza, 1. tek) 10.15 Risanka 10.20 Nad.: Lepi upi (pon. 1. dela) 11.15 35 let ansambla Štirje Kovači 11.50 Kmetijska oddaja 12.20 SP v smučanju: ženski veleslalom (2. tek) 13.15 Dnevnik 13.25 Nanizanka: A16, alo (pon.) 13.55 Nad.: Dediščina Guldenburgo-vih (Michael Bayer, 5. del) 14.40 Križkraž (pon.) 16.30 Dnevnik in poslovne informacije 16.45 Film: Po sledeh Pink. Panterja (krim., VB 1982, r. Blake Ed-wards, i. Peter Sellers) 18.15 Deset medvedjih (J. Bitenc) 18.30 Pastirske igre iz Semiča 18.45 Risanka, TV Mernik in TV Okno 19.30 Dnevnik in vreme 20.05 Žrebanje Podarim - Dobim 20.17 Nad.: Dom za obešanje (Gordan Mihič-Emir Kusturica, 2. del) 21.15 Zdravo, nato dnevnik in vreme TV Koper_____________________ 10.00 Športna oddaja: Juke Boi (pon.) 10.30 Rubrika: Calciomania 11.30 Veliki tenis (pon.) 13.45 Športna oddaja: Noi la domeni-ca, vmes (14.30) jadranje - White-Bread Round The World, (17.45) avtomobilizem - Formula Indy, (18.45) TVD Novice, (19.00) košarka NBA 20.30 Rubrika: A tutto campo 22.00 TVD Novice 22.10 Dok.: Speciale Čampo Base 22.40 Rubrika: A tutto campo (pon.) 0.10 Športna oddaja: Juke Box TV Ljubljana 2 10.00 Oddaja za JLA 13.00 Nedeljsko športno popoldne 19.00 Da ne bi bolelo: Moj otrok mora v bolnišnico 19.30 Dnevnik in premor 20.00 Žarišče 20.30 Dokumentarec: Kartoteka zemlje 21.00 Dokumentarna oddaja: Pisma 21.40 Poskusni satelitski prenosi 22.55 Športni pregled RADIO ■ RADIO • RADIO • RADIO TRST A 8.00, 13.00, 19.00 Radijski dnevnik; 14.00 Poročila; 8.20 Koledar; 8.30 Kmetijski tednik; 9.00 Maša iz župnijske cerkve v Rojanu; 9.45 Dnevni pregled tiska; 10.00 Mladinski oder: Čarovnica Minka in čarovnik Gregor; 10.50 Co-untry glasba; 11.00 Za smeh in dobro voljo; 11.10 Potpuri; 11.30 Filmi na ekranih; 11.45 Vera in naš čas; 12.00 Ko zgodovina zazveni; 12.30 Orkestri; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Yesterday ali Od jutri ne kadim več, kabaret Verča in Kobala; 14.30 V studiu z vami: Sergej Verč; 16.00 Šport in glasba z izidi in komentarji; 17.30 V studiu z vami (2. del); 19.20 Zaključek sporedov. LJUBLJANA 5.00, 6.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 17.00, 19.00 Poročila; 5.00 Dnevni koledar; 7.00 Jutranja kronika in vremenska napoved; 8.05 Igra za otroke: Ostržek; 9.05 Še pomnite tovariši; 9.45 Pesmi boja in dela; 10.05 Nedeljska matineja; 10.35 Nedeljska reportaža; 11.03 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 12.00 Na današnji dan; 13.10 Zabavna glasba; 13.20 Za naše kmetovalce; 15.30 Dogodki in odmevi; 17.05 Pojo amterski zbori; 17.30 Zabavna radijska igra; 18.30 Priljubljene operne melodije; 19.35 Lahko noč, otroci!; 19.45 Glasbene razglednice; 20.00 V nedeljo zvečer; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Za prijeten konec dneva; 23.05 Literarni nokturno; 23.15-4.30 Nočni program - glasba. RADIO KOPER (slovenski program) 14.30, 17.30 Poročila; 10.30, 19.00 Radijski dnevnik; 10.00 Šosednji kraji in ljudje: pozdrav, na današnji dan, reportaže, intervjuji, zanimivosti; 11.3Q Polje kdo bo tebe ljudil; 12.30 Primorski dnevnik; 12.45 Nedeljska zabavna oddaja v narečju: Vanka in Tonca; 14.35 Pesem tedna; 15.00 Nedeljski ritem; 15.30 Radio Koper na obisku; 16.30 Glasbena oddaja: Lestvica popevk Radia Koper - Vročih deset; 18.00 Pesem desetletja; 18.30 Nedeljska humoreska; 19.30 Prenos Radia Ljubljana. RADIO KOPER (italijanski program) 7.15, 12.30, 19.30 Dnevnik; 8.30, 10.30, 13.30, 17.30 Poročila; 6.00 Jutranja glasba; 6.05 Almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 6.50 Simfonija zvezd in horoskop tedna; 7.30 Nedeljska oddaja; 8.00 Vse-radio; 8.25 Pesem tedna; 10.00 Diamoci del tu; 10.35 Družinsko vesolje; 11.00 Dogodki in odmevi; 11.30 Najlepših sedem; 12.00 Glasba po željah; 13.00 Čestitke v živo; 14.33 Pesem tedna; 15.00 Glasba, športni dogodki, rezultati in komentarji; 16.45 Made in Yu; 18.00 Glasba; 18.30 Najnovejše LP plošče;. 19.40 Športna nedelja; 20.00 Nočni program. RADIO OPČINE 10.30, 14.30, 16.30 Poročila; 10.00 Jutranji val; 13.00 Glasba po željah; 15.00 Športna oddaja: Od nedelje do nedelje; 20.00 Nočna glasba. FILMI NA MALEM EKRANU ŠPORTNI PORTRET /' m Gunther Moder Avstrijski smučar Gunther Mader, svetovni mladinski prvak v veleslalomu iz leta 1982, je svoj prvi velik uspeh v svetovnem pokalu dosegel leta 1983 s 5. mestom v veleslalomu v Les Diablerestu. Odtlej je zbral še štiri zmage, od katerih sta dve iz letošnje sezone (zadnjič je na zmagovalne stopničke stopil prav v torek, v superveleslalomu). Sedaj je na začasnem 3. mestu skupne lestvice svetovnega pokala (za Zur-briggmom in Furusethom), k čemur pa so dokaj verjetno prispevale tudi poškodbe, ki pestijo Tombo in Girardellija.. Tako ali drugače si Mader, ki ima v svoji vitrini še srebro v slalomu in bron v kombinaciji s SP leta 1987 in bron v kombinaciji z lanskega SP (manj uspešen je bil na olimpijskih igrah v Calgaryju, ko je osvojil 5. mesto v superveleslalomu in 11. v veleslalomu), to uvrstitev tudi zasluži. Verjetno bi zbral še kakšno zmago več, ko ga ne bi v avstrijski ekipi zaradi nastopov v, kombinaciji-silili k smuku, s čimer so ga seveda nekoliko skvarili kot slalomista. Jugoslovanski trener Filip Gartner, ki je prevzel avstrijsko vrsto, se je temu postavil po robu in Maderjevi rezultati mu dajejo prav. Seveda je treba tudi priznati, da je smuk Maderju koristil pri osvajanju hitrosti. Marsikdo se sedaj sprašuje, če lahko v skupni razvrstitvi do konca sezone-prehiti vsaj Furusetha. Vse je mogoče, a realno gre pričakovati, da bo ostal tam, kjer je. PO SLEDEH PINK PANTERJA — Trail of Pink Panter, VB 1982. V nedeljo, 4. februarja, ob 16.45, na TV Lj 1. Detektivski film. Prigode o slovitem diamantu Pinku Panterju oziroma o njegovem vestnem a nerodnem čuvaju inšpektorju Clouseauju šo, kot kaže, enako popularne tako na slovenskih kot na italijanskih TV ekranih, saj prav v tem času tečeta vzporedno na TV Lj 1 in Rete 4 zaokrožena ciklusa, posvečena duhoviti in inteligentni varianti detektivsko-satiričnega filma. Na ljubljanski TV je na sporedu zadnji film iz serije o Pink Panterju, sicer »posthumno« realiziran film, ki je bil montiran (po smrti nenadomestljivega igralca Petra Sellersa -inšpektorja Clouseauja) iz že posnetih in neuporabljenih scen prejšnjih filmov. Nori pariški policaj je izginil nekje na Daljnem vzhodu; v La vendetta della Pantera Rosa (v četrtek, ob 20.30, na Rete 4) pa odpotuje v Hong Kong, da bi odkril mafijskega konspiratorja. / "\ VIDEO NOTES Oddaja: , : / At v Postaja:_______________ Ura:___________________ v________________________'J iiiiiiainii ITALIJANSKE TV MREŽE ■ RAI 1________________________ 7.00 Aktualno: Uno mattina 9.40 Nanizanka: Creature grandi e piccole - Vita dolce amara 10.30 Jutranji dnevnik 10.40 Variete: Ci vediamo 11.55 Vreme in kratke vesti 12.05 Variete: Piacere RAI 1 13.30 Dnevnik 14.00 Variete: Occhio al biglietto 14.10 Dokumentarec: Kvarkov svet 15.00 Sedem dni v Parlamentu 15.30 Ponedeljkov šport 16.00 Mladinska oddaja: Big! 17.30 Nabožna oddaja: Parola e vita 18.00 Kratke vesti in loto 18.05 Aktualnosti: Italia ore 6 18.40 Kviz: Lascia o raddoppia? 19.40 Almanah, vreme in dnevnik 20.30 Film: Le vie del signore sono fi-nite (kom., It. 1987, r.-i. Massimo Troisi, i. Jo Champa) 22.30 Dnevnik 22.50 Dokumentarec: Cinema! 23.40 Rubrika: Effetto notte 24.00 Dnevnik in vreme 0.15 Rubrika: Mezzanotte e dintorni 0.35 Jahanje (iz Gortine d'Ampezzo) RAI 2__________________________ 7.00 Variete: Patatrac in risanke 8.30 Nadaljevanka: Capitol 9.30 Božanska komedija 10.00 Oddaja o židovski kulturi 10.30 Varieteja: Aspettando mezzo-giorno, 12.00 Mezzogiorno e... 13.00 Dnevnik in Diogenes 14.00 Nadaljevanka: Ouando si ama 14.45 TV igri: L'amore e una cosa me-ravigliosa, 16.15 (Non) Entrate in guesta časa, vmes (15.50) nanizanka Alf 17.00 Kratke vesti in loto 17.05 Aktualno: Odprti prostor 17.25 Rubrika: Tutto sul due 18.20 Šport nocoj 18.35 Nanizanka: Miami Vice 19.30 Aktualno: Rosso di sera 19.45 Dnevnik, šport, vreme 20.30 Nanizanka: LJspettore Derrick 21.40 Aktualno: Mixer, il piacere di . sapern.e di piti 23.00 Dnevnik - nocoj 23.10 Film: Spirale d'odio (dram., ZDA 1972, r. Sidney Lumet, i. James Mason, Robert Preston), vmes (24.00) dnevnik RAI 3________________________ 12.00 Dokumentarec: Meridiana - Ros-sellini, 1'officina della storia 14.00 Deželne vesti 14.30 Izobraževalna oddaja: Zmagoslavje Zahoda 15.30 Videosport: ženska odbojka in smučarski tek 16.20 Dokumentarec: Popotovanje po Italiji - Delta reke Pad 17.15 Nanizanka: I mostri venti anni dopo - L'astronauta 17.45 Dokumentarna oddaja: Geo (ured. Gigi Grillo in Claudio Pa-sanisi) 18.45 Športna oddaja: Derby 19.00 Vreme in dnevnik 19.30 Deželne vesti 19.45 Ponedeljkov deželni šport 20.00 Variete: Blob - Di tutto di piu 20.25 Aktualno: Una cartolina spedita da Andrea Barbato 20.30 Aktualno: Dan na preturi (ured. Nini Perno, Roberta Petrelluzzi) 22.25 Dnevnik - nocoj 22.30 Ponedeljkov šport (ured. Aldo Biscardi) 24.00 Nočni dnevnik Nocoj Mixer in lepa Ornella iz oči v oči Vsi zvesti gledalci oddaje Mixer (ki jih ni malo) so bili prejšnji ponedeljek krepko razoračani, saj je zaradi stavke novinarjev priljubljena oddaja odpadla. Upajmo, da se nocoj (na RAI 2 ob 21.40) ne bo nič zataknilo in da se bomo končno lahko zopet predali kramljanju Giovannija Minolija o vsem, kar se dogaja v Italiji in v svetu. V rubriku »iz oci v oči« se bo predstavila Ornella Muti (na sliki), ki je komaj končala snemanje filma Aspetta primavera, Bandini. ZASEBNE TV POSTAJE • CANALE 5____________ 7.30 Nanizanke: Fantasi-landia, 8.30 Hotel, 9.30 Love Boat 10.30 Kvizi: Časa mia, 12.00 Bis, 12.40 II pranzo e servito, 13.30 Čari ge-nitori, 14.15 Gioco del-le coppie 15.00 Aktualni oddaji: Agenzia matrimonia-le, 15.30 Cerco e offro 16.00 Zdravniški pregled 16.30 CanaleSzavas 17.00 Kvizi: Doppio slalom, 17.30 Babilonia, 18.00 O.K. II prezzo e giusto, 19.00 II giopo dei 9, 19.45 Tra moglie e ma-rito 20.25 Striscia la notizia 20.35 Film: I falchi della notte (krim., ZDA 1981, r. Bruce Malmuth, i. Syl-vester Stallone) 22.30 Dokumentarec: I re dellavventura 23.15 Variete: Maurizio Co-stanzo Show 1.05 Striscia la notizia 1.25 Nanizanki: Lou Grant, 2.20 Bonanza RETE 4_____________ 8.00 Nan.: II Virginiano 9.30 Nad.: Una vita da vive-re, 10.30 Aspettando il domani, 11.30 Cosi gira il mondo 12.15 Nanizanka: Strega per amore 12.40 Otroška oddaja: Ciao ciao in risanke 13.40 Nadaljevanke: Sentie-ri, 14.30 Topazio, 15.20 La valle dei pini, 15.50 Veronica il volto dell'-amore, 16.45 General Hospital, 17.35 Febbre d'amore 18.30 Variete: Star 90 19.00 Aktualno: Ceravamo tantoamati 19.30 Nanizanka: Mai dire si 20.30 Film: Vento caldo (dram., ZDA 1961, r. Delmer Daves, i. Clau-dette Colbert) 22.45 Film: Uomini veri (dram., ZDA 1983, r. P. Kaufman, i. Scott Glenn, Ed Harris) 1.45 Film: La voce della mamma (dram., Šp. 1956, r.-i. Fernando So-ler, Rafael Romero Marhend) ITALIA 1____________ 7.00 Otroška oddaja: Caffe-latte in risanke 8.30 Nan.: SuperVicky, 9.00 Mork & Mindy, 9.30 Agente Pepper, 10.30 Simon & Simon, 11.30 New York New York, 12.35 Chips, 13.30 Magnum P.I. 14.30 Variete: Smile 14.35 DeeJay Television 15.20 Italijanske smešnice 15.30 Nanizanka: Batman 16.00 Otroška oddaja: Bim bum bam in risanke 18.00 Nanizanke: Arnold, 18.35 A-Team, 19.30 Genitori in blue jeans 20.00 Risanke: Denver 20.30 Film: Arizona Junior (kom., ZDA 1987, r. Joel Coen, i. Nicolas Cage, Holly Hunter) 22.20 Nanizanka: I-Taliani 22.00 Dokumentarec: Sorrisi e SOlmini 23.00 Variete: I grandi sce-neggiati 23.45 Be Bop a Lula 0.45 Rock opolnoči: Rod Stewart 1.55 Nan.: Crime Story OPEON_______________ 12.30 Nan.: Good Times 13.00 Otroški variete: Sugar 15.00 Nadaljevanke: Aveni-da Paulista,16.00 Pasi-ones, 17.00 Mariana, il diritto di nascere 18.00 Nan.: Il supermercato piu pazzo del mondo 18.30 Dok.: Človek in zemlja 19.00 Filmske novosti 19.30 Risanke in smešnice 20.20 Film: Aragosta a cola- zione (kom., It. 1979, r. Giorgio Capitani, i. Enrico Montesano) 22.15 Variete: Sportacus 22.30 Film: Un violento week end di terrore (srh., Kan. 1976, r. Wil-liam Fruet, i. Brenda Vaccaro, Don Stroud) 0.30 Nanizanka: I classici delFerotismo TMC__________________ 10.15 Nanizanka: Il giudice 10.45 Nad.: Gabriela 11.30 Aktualno: Ženska TV in Ogledalo življenja 13.30 Dnevnik in šport 14.30 Glas. odd.: Clip Clip 15.00 Risanke in nan. Segni particolari - genio 16.00 Film: Il film pirata (fant., ZDA 1982, r. Ken Annakin, i. Christop-her Atkins) 18.00 Aktualno: Ženska TV in Ogledalo življenja 20.00 Vesti: TMC News 20.30 Film: Allons z’enfants - Figli di eroi (dram., Fr. 1980, r. Yves Boisset, i. Jean Pierre Aumont) 22.20 Variete: Ladies & Gen-tlemen 22.50 Vesti in šport 24.00 Film: I contagiati (dram., ZDA 1974, r. Don McDougall, i. Ed Nelson, Leonard Ni-moy) TELEFRIULI__________ 12.00 Nanizanka: Detectives in pantofole 12.30 Potovanje po Italiji 13.00 Dnevnik 13.30 Nanizanka: James 15.30 Musič box 17.15 Nadaljevanki: Diciot-Fanni, Versilia 1966, 18.00 Cristal 19.00 Dnevnik 19.30 Rubrika: Dan za dnem 20.00 Rubrika o nogometu 21.00 Ponedeljkov šport, vmes košarka A2, San Benedetto-Fantoni 23.00 Rugby: CRUP Porde-none-U.S. Tre Pini Padova 23.30 Nočne vesti 0.10 Vesti: News TELE 4_____________ (Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje: 19.30 Dogodki in odmevi 23.45 Dogodki in odmevi I 1 I I SLOVENSKE MREŽE ■ TV Ljubljana 1 8.50 Video strani 9.00 Mozaik. Spored za otroke in mlade: 1000 idej za naravoslovce, 9.25 Da ne bi bolelo - Moj otrok mora v bolnišnico, 9.45 Folklorni ansambel Mmme Marie Curie Sklodowska, 10.15 Utrip, 10.25 Zrcalo tedna, 10.40 Mernik 10.55 Video strani 15.40 Žrebanje Podarim-dobim (pon.) 15.55 Žarišče 16.30 Dnevnik in poslovne informacije 16.5 Mozaik. Zdravo (pon.) 18.15 Spored za otroke in mlade: Radovedni Taček - Knjiga; 18.30 Miti in legende islamskih ljudstev, 18.45 To je igra 19.00 Risanka in TV Okno 19.30 Dnevnik in vreme 20.05 TV drama: 5000 metrov z ovirami (J. Popovič, r. Radoslav Mos-kolovič, i. Radoš Bajič) 21.10 Osmi dan 21.55 Dnevnik in vreme 22.15 Človek in glasba (9. del) 23.10 Video strani TV Koper_______________________ 13.45 Rubrika: A tutto campo (pon.) 13.45 Veliki tenis (pon.) 17.30 Košarka NCCA 18.15 VVrestling Spotlight (vodi Dan Peterson) 18.45 TVD Novice 19.00 Odprta meja 19.30 TVD Stičišče 20.00 Oddaja o športu: Juke Box 20.30 Golden Juke Box 22.00 TVD Novice 22.10 Nočni boks 22.55 Košarka NBA 0.25 Nogomet - argent. prvenstvo TV Ljubljana 2 16.30 Poskusni satelitski prenosi 19.00 Izobraževalna oddaja: Pustolovščina - Slikarstvo (2. del) 19.30 Dnevnik in TV Okno 20.00 Žarišče 20.30 Dok.: Po sledeh napredka 21.00 Oddaja o športu: Sedma steza 21.15 Zabava vas Jasmin Stavros 22.00 Poskusni satelitski prenosi 24.00 Kronika FEST-a ■ RADIO • RADIO • RADIO • RADIO TRST A 8.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše in Koledar; 7.40 Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Četrtkova srečanja (pon.); 8.40 Čountry-club; 9.05 Ne vse, toda o vsem; 9.10 Glasba; 9.40 Simboli in še kaj; 9.50 Orkestri; 10.00 Pregled tiska; 10.10 S koncertnega in opernega repertoarja; 11.30 Italijanski kantavtorji; 12.00 Naravoslovje malo drugače; 12.20 Melodije; 12.40 Primorska poje; 12.50 Orkestri; 13.20 V žarišču; 13.25 Gospodarstvo; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Igrajmo se skupaj!; 15.00 Medigra; 15.10 Ta dom je naš; 15.25 Jazzovski utrip; 16.00 Mi in glasba; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Roman: Vojna in mir (25. del); 17.25 Mladi val; 19.20 Zaključek sporedov. LJUBLJANA 5.00, 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.30, 17.00, 19.00, 21.00, 22.00, 23.00 Poročila; 6.50 Dobro jutro; otroci; 8.05 Glasbena lepljenka; 8.25 Ringaraja; 8.40 Nova pesmica; 9.05 Matineja; 11.05 Izbrali smo; 12.10 Zabavni ansambli; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Glasba; 13.30 Radio danes; 13.38 Do 14.00; 14.05 Enajsta šola; 14.20 Mladi glasbeniki; 14.40 Merkurček; 15.15 Radio danes; 16.00 Melodije; 17.00 V studiu; 18.05 Godbe; 18.25 Zvočni signali; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Studio 26; 20.00 Sotočja; 21.05 Zaplešite z nami; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Melodije; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Nočni program. RADIO KOPER (slovenski program) 7.30, 13.30, 19.00 Dnevnik; 14.30, 16.30 Poročila; 6.00 Glasba, Na današnji dan, prometni servis; 6.30 Jutranjik in cestne informacije; 7.00 Kronika; 7.30 Pregled tiska in kulturni servis; 15.00 Na valu Radia Koper; 15.15 Od enih do treh; 12.00 Glasba po željah; 14.40 Pesem tedna; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 17.00 Za varnejši jutri; 17.30 Primorski dnevnik in Aktualna tema; 18.00 Iz kulturnega sveta; 19.00 Zaključek. RADIO KOPER (italijanski program) 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 17.30 Poročila; 7.15, 12.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Glasba; 6.05 Almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 6.50 Simfonija zvezd in horoskop; 7.35 Glasba; 8.00 Razglednica; 8.20 Matineja; 8.35 Mi in vi: glasba in telefon v živo; 9.32 Revival; 10.10 Su-perpass; 10.35 Družinsko vesolje; 11.00 Knjižne novosti; 11.30 Italiana; 12.00 Glasba po željah; 13.00 Čestitke v živo; 14.40 Pesem tedna; 14.45 Radijsko popoldne; 16.45 Marie in YU; 17.00 Srečanje z...; 17.05 Bubbling; 18.00 Mi-xage; 18.40 Mi in vi - glasba in telefon v živo; 19.00 Souvenir d'Italy. RADIO OPČINE 7.30, 13.30, 17.30 Poročila; 8.00 Glasba za vsakogar; 10.00 Dobro jutro in horoskop; 12.00 Pogovor z odvetnikom in Ostali Trst (pon.); 20.30 Loža v operi; 22.00 Nočna glasba. FILMI NA MALEM EKRANU PLOŠČA TEDNA madora dejmi danes Deseti brat MADONA DEJ MI DANES Založba Slovenije MKC Koper ne miruje: studio Igorja Kosa, ki je obesil kitaro na klin, je vedno v delu. Tonski mojster Kos je pred nedavnim osrečil obiskovalce diskotek z znanim Avsenikovim medleyjem v disko slogu in obenem spravil na bojno pot oboževalce narodnozabavne glasbe, ki še niso preboleli hudega šoka. Treba je omeniti, da se na Obali (z razliko od Ljubljane, ki vsiljuje občinstvu star in obrabljen repertoar, seveda s častnimi izjemami) vedno pojavlja kaj novega. Tako je pred kratkim izšla nova plošča koprske skupine Deseti brat, katere duhovni in idejni vodja je domiselni Drago Mislej. Plošča je res edinstvena in presega vse meje glasbene in ustvarjalne domišljije, za kar gre prav gotovo dober del zasluge priljubljenemu Mefu. Da ne govorim o tekstih, ki so daleč najboljši v Sloveniji! Visoka kvaliteta aranžmajev daje slutiti, da se nekje v ozadju skriva sam Giorgio Moroder ali kdo drug, saj so naravnost genialni. Pred seboj imamo torej še enkrat majhen diskografski dragulj skupine Deseti brat, ki iz albuma v album preseneča številne oboževalce. Dragu in njegovim sodelavcem obljubljam, da bodo lahko o svoji plošči še marsikaj brali, ker je res vredna vse naše pozornosti. No, šalo na stran, resno pa vam priporočam, da si čim prej preskrbite ploščo Desetega brata Madona dej mi danes, kajti naklada je omejena, samo 700 izvodov, in mogoče v tem trenutku, ko to prebirate, prodajajo zadnji izvod, zato pohitite. Pesmi v albumu so: James Dean, Hokejisti, Aksinija, Potegni vodo, Zadnja večerja, Jože (išče srečo), Madona dej mi danes, Fotograf, Morda je pomlad, Vzem si čas. ARIZONA JUNIOR — Raising Arizona, ZDA 1987. TV premiera, v ponedeljek, 5. februarja, ob 20.30, na Italia 1. Filmska komedija. Herbert I. Mc Dunnough (Hi) je prekaljen, a neroden in nesrečen ropar, ki se često znajde v zaporu. Tu sreča simpatično policistko Ed, v katero se tako zaljubi, da jo poroči. Kljub številnim poskusom nimata otrok in zato se domiselna mladoporočenca odločita za izviren podvig: ugrabita enega od petih dvojčkov bogatega trgovca Nathana Arizona. Slednji obljubi 25 tisoč dolarjev nagrade, komur bo rešil otroka. To seveda sproži pravi vrtinec zasledovanj in verižnih ropov dragocenega Arizona Juniorja. Značilna ameriška pravljica, ki spominja na številne izmišljene in resnične dogodke (prikazane, recimo, v filmski sagi o roparskem paru Bonnie & Clyde ali v Spielbergovem Sugland Ex-press), se k sreči prevesi iz drame v nezadržno komično zmes nemogočih situacij in zabavnih gagov. Odlični so igralci. VIDEO NOTES Oddaja:.„. Posta;a: .C i... V. ITALIJANSKE TV MREŽE • RAI 1_________________________ 7.00 Aktualno: Uno mattina 9.40 Nan.: Creature grandi e piccole 10.30 Jutranji dnevnik 10.40 Variete: Ci vediamo 11.55 Vreme in dnevnik 12.05 Variete: Piacere RAI 1 13.30 Dnevnik 14.00 Variete: Occhio al biglietto 14.10 Dokumentarec: Kvarkov svet 15.00 Italijanska kronika 15.30 Italijanske dežele 16.00 SP v smučanju: moški veleslalom (iz Courmayeura) 16.15 Mladinska oddaja: Big! 17.55 Iz parlamenta in vesti 18.05 Aktualno: Italia ore 6 18.40 Kviz: Lascia o raddoppia? 19.40 Almanah, vreme in dnevnik 20.30 Tednik: TG 1 - Sette 21.30 Variete: Biberon (vodi Pippo Franco) 22.25 Dnevnik 22.45 Glasbena oddaja: Le liriche da camera di Giuseppe Verdi 24.00 Dnevnik in vreme 0.15 Rubrika: Mezzanotte e dintorni 0.35 Otroški laboratorij: Lampedusa RAI 2_________________________ 7.00 Variete: Pata trač in risanke 8.30 Nadaljevanka: Capitol 9.30 Tečaja angleščine in francoščine 10.00 Varieteja: Aspettando mezzo-giorno, 12.00 Mezzogiorno e, vmes (11.50) moški veleslalom 13.00 Dnevnik in Diogenes 14.00 Nadaljevanka: Ouando si ama 14.45 TV igri: L'amore e una cosa me-ravigliosa, 16.15 (Non) Entrate in guesta časa, vmes (15.50) nanizanka Alf 17.00 Kratke vesti 17.10 Rubrika: Tutto sul Due 18.20 Športne vesti 18.35 Nanizanka: Miami Vice 19.30 Aktualno: Rosso di sera 19.45 Dnevnik, šport, vreme 20.30 Film: Gli inesorabili (vestern, ZDA 1960, r. John Huston, i. Burt Lancaster, Audrey Hepburn) 22.40 Dnevnik in dosje 23.40 Dnevnik, vreme, horoskop 24.00 Film: II mago della pioggia (kom., ZDA 1956, r. Joseph An-thony, i. Burt Lancaster, Kathari-ne Hepburn) RAI 3________________________ 10.45 Šport: Ice Mountain Bike, rokomet Cividin-Forst Bressanone, hokej na travi 12.00 Dokumentarec: Meridiana - Fisi-ca e senso comune, Chimica in laboratorio, Veleggiando sotto cošta, Andiamo in montagna 14.00 Deželne vesti 14.30 Videosport: teniški turnir ATP 18.10 Dokumentarna oddaja: Geo (vodita G igi Grillo in Claudio Pasa-nisi) 18.45 Športna oddaja: Derby 19.00 Vreme in dnevnik 19.30 Deželne vesti 19.45 BlobCartoon 20.00 Variete: Blob. Di tutto di piu 20.25 Aktualno: Una cartolina spedita da Andrea Barbato 20.30 Aktualno: Telefone giallo - L'in-credibile caso di Daniel Giner (vodi Corrado Augias} 22.00 Dnevnik - nocoj 22.05 Telefono giallo (2. del) 23.00 Nočni dnevnik 23.15 Teniški turnir ATP (posnetki iz Milana) »Živa luč« reklamnih napisov in umetnin Čudovita nočna podoba velemestnih ulic, ki se kopajo v luči raznobarvnih reklamnih napisov: morda malce banalni, a zgovorni simbol današnjega časa! Ste se morda kdaj vprašali, kaj se vse skriva za tem čudom? Odaovor na to vprašanje boste dobili v dokumentarcu o neonski luči, ki bo na sporedu danes v okviru rubrike Geo (RAI 3 ob 18.10). Že v 60. letih se je v ZDA razvila obrtniška stroka, ki se je ukvarjala z »živo lučjo« in ki je včasih prerasla v pravo umetnost. ZASEBNE TV POSTAJE • CANALE 5_____________ 7.30 Nanizanke: Fantasi-landia, 8.30 Hotel, 9.30 LoveBoat 10.30 Kvizi: Časa mia, 12.00 Bis, 12.40 II pranzo e servito, 13.30 Čari ge-nitori, 14.15 Gioco del-le coppie 15.00 Aktualni oddaji: Agenzia matrimonia-le, 15.30 Cerco e offro 16.00 Zdravniški pregled 16.30 Canale 5 za vas 17.00 Kvizi: Doppio slalom, 17.30 Babilonia, 18.00 0. K. II prezzo e giusto, 19.00 II gioco dei 9, 19.45 Tra moglie e ma-rito 20.25 Variete: Striscia la no-tizia 20.35 Film: Oggi ho vinto anchlo (dram., It. 1989, r. Lodovico Gašperini, 1. Barbara De Rossi, Franco Nero) 22.30 Dosje konec stoletja: Storie di cuore 23.15 Variete: Maurizio Co-stanzo Show 1.05 Variete: Striscia la no-tizia (pon.) 1.25 Nanizanki: Lou Grant, 2.20 Bonanza 8.00 Nan.: II Virginiano 9.30 Nad.: Una vita da vive-re, 10.30 Aspettando il domani, 11.30 Cosi gira il mondo 12.15 Nanizanka: Strega per amore 12.40 Otroška oddaja: Ciao Ciao in risanke 13.40 Nadaljevanke: Sentie-ri, 14.30 Topazio, 15.20 La valle dei pini, 15.50 Veronica il volto dell'-amore, 16.45 General Hospital, 17.35 Febbre d'amore 18.30 Variete: Star 90 19.00 Aktualno: C eravamo tanto amati 19.30 Nanizanka: Mai dire si 20.30 Film: Non disturbate (kom., ZDA 1965, r. Ralph Levy, i. Doris Day, Rod Taylor, Her-nione Baddeley) 22.30 Variete: Holiday On Ice (pon.) 0.30 Dokumentarec: Conti-nenti in fiamme (It. 1955, r. C. Rivelli) 2.30 Nanizanka: Dragnet ITALIA 1_____________ 7.00 Otroška oddaja: Caffe-latte in risanke 8.30 Nan.: SuperVicky, 9.00 Mork & Mindy, 9.30 Agente Pepper, 10.30 Simon & Simon, 11.30 New York New York, 12.35 Chips, 13.30 Magnum P.I. 14.30 Variete: Smile 14.35 Glasbena oddaja: Dee-Jay Television 15.20 Italijanske smešnice 15.30 Nanizanka: Batman 16.00 Otroška oddaja: Bim bum bam in risanke 18.00 Nanizanke: Arnold, 18.35 A-Team, 19.30 Genitori in blue jeans 20.00 Risanke: Bobobobs 20.30 Film: Fantozzi (kom., It. 1975, r. Luciano Sal- ce, i. Paolo Villaggio, Anna Mazzamauro) 22.30 Nanizanka: I-Taliani ■23.00 Dokumentarec: Sorrisi e filmini 23.10 Šport: Settimana gol 0.20 Nanizanki: Crime Sto-ry, 1.20 Gli intoccabili ODEON______________ 12.30 Nanizanka: Ouattro in amore 13.00 Otroški variete: Sugar, vmes risanke 15.00 Nadaljevanke: Aveni-da Paulista, 16.00 Pasi-ones, 17.00 Mariana, il diritto di nascere 18.00 Nan.: II supermercato piu pazzo del mondo 18.30 Dok.: Človek in zemlja 19.00 Filmske novosti 19.30 Risanke in smešnice 20.20 Film: LJnferno di cri- stallo (dram., ZDA 1974, r. John Guiller-min, i. Paul Newman, Steve McOueen, Faye Dunaway) 23.00 Film: La ragazza di Manila (dram., r. Bob-by Suarez, i. Julia Kant, Paul Werner) TMC_________________ 10.15 Nanizanka: il giudice 10.45 Nad.: Gabriela 11.20 Aktualno: Ženska TV 11.55 SP v smučanju: moški veleslalom (iz Cour-mayeurja) 13.30 Dnevnik in šport 14.30 Glasbena oddaja: Clip clip 15.00 Risanka: Snack, nato nanizanka Segni parti-colari - genio 16.00 Film: LTmplacabile (pust, ZDA 1977, r. Lee H. Katzin, i. Will Sam-pson) 18.00 Aktualno: Ženska TV, Ogledalo življenja 20.00 Vesti: TMC News 20.30 Igre in kvizi: La coppia del mondo 21.30 Mednarodni prenosi 22.20 Rubrika o motorjih 22.50 Vesti in šport 24.00 Film: Shaft, per la poli-zia e solo Lincidente mortale n. 27 (krim., ZDA 1972, r. H. Harris, i. Tony Curtis, Richard Roundtree) TELEFRIULI__________ 11.30 Dražba 12.00 Nanizanka: Boys and Girls 12.30 Potovanje po Italiji 13.00 Dnevnik 13.30 Nanizanka: James 15.00 Musič box 17.15 Nadaljevanki: Diciot-fanni, Versilia 1966, 18.00 Cristal 19.00 Dnevnik 19.30 Rubrika: Dan za dnem 20.00 Nanizanka: Il brivido e Lavventura 20.30 Variete: Buinesere Fri-ul (vodi Dario Zampa) 22.30 Šport in šport 23.30 Nočne vesti in News TELE 4___________ (Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje: 14.00 Dogodki in odmevi 19.30 Dogodki in odmevi ( I SLOVENSKE MREŽE • IGRALSKI OBRAZ TV Ljubljana 1_________________| 8.50 Video strani 9.00 Spored za otroke in mlade: Zgodbe iz školjke, 9.30 Ko se korenin zavemo, 10.30 Lonček kuhaj, 10.40 Nagelj s pesnikovega groba 11.15 Mozaik. Sedma steza (pon.) 11.30 Video srani 15.45 Video strani 15.55 Žarišče (pon.) 16.30 Dnevnik 16.40 Poslovne informacije 16.50 Mozaik. Ko se korenin zavemo (ponovitev) 17.55 Ex libris: Gledališče - Jurij Souček 19.10 Risanka 19.20 TV Okno 19.30 Dnevnik in vreme 20.05 Nadaljevanka: Odmevi v temi (J. VVambaugh, r. Glenn Jordan, i. Peter Coyote, Stockard Chan-ning, 1. del) 21.00 Glasbena oddaja: Ženska pod zvezdami 22.20 Dnevnik in vreme 22.40 Video strani TV Koper___________________ 13.45 Nogomet - argent. prvenstvo 15.30 Nočni boks (pon.) 16.15 Oddaja o športu: Juke Box 16.45 Košarka NBA 18.15 Wrestling Spotlight 18.45 TVD Novice 19.00 Odprta meja 19.30 TVD Stičišče 20.00 Oddaja o športu: Juke Box 20.30 Nočni boks - posebna oddaja 21.30 Oddaja o odbojki: Supervolley 22.15 TVD Novice 22.25 Rubrika: Obiettivo Sci 23.25 Rubrika: Eurogolf 0.25 Nogomet - špansko prvenstvo TV Ljubljana 2 16.30 Poskusni satelitski prenosi 18.10 Svet športa 19.00 Naša pesem 88 19.30 Dnevnik in TV okno 20.00 Žarišče 20.30 Žrebanje lota 20.35 Umetniški večer: film Samuel Beckett - sence, portret in premiera (dok., VB, r. T. Powell) RADIO • RADIO ■ RADIO • RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar; 7.40 Pravljica; 8.10 Najdaljša pot; 8.35 Južnoameriška folklora; 9.05 Ne vse, toda o vsem; 9.10 Veliki uspehi Beatlesov; 9.40 Dramatizirana glosa; 10.00 Dnevni pregled tiska; 10.10 S koncertnega in opernega repertoarja; 11.30 Italijanski kantavtor-ji; 12.00 Biti človek;. 12.20 Priljubljene melodije; 12.40 Primorska poje; 12.50 Orkestralna glasba; 13.20 V žarišču; 13.30 Glasba po željah; 14.10 Aktualnosti; 16.00 Mi in glasba; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Roman: Vojna in mir (26. del); 17.25 Mladi val; 19.20 Zaključek sporedov. LJUBLJANA 5.00, 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 15.30, 17.00, 19.00, 21.00, 22.00, 23.00 Poročila; 8.05 Znanja široka cesta; 8.35 Igraj kolce; 9.05 Glasbena matineja; 11.05 Človek in zdravje; 11.30 Danes smo izbrali; 12.10 Pojemo in godemo; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.00 Danes; 13.38 Do štirinajstih; 14.05 Znanje za prihodnost; 14.20 Glasbena poslušalnica; 14.40 Merkurček; 15.15 Radio danes; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Melodije; 17.00 V studiu; 18.05 Lahka glasba; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Zabavni ansambli; 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi; 20.35 Minute za Franza Liszta; 21.05 Radijska igra; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Slovenski pevci šansonov; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Nočna glasba. RADIO KOPER (slovenski program) 7.30, 13.30 14.30, 16.30, 19.00 Poročila; 6.05 Na današnji dan; 6.10 Vreme in promet; 6.30 Jutranjik; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Pregled tiska; 7.35 Kulturni servis; 8.00 Prenos Radia Ljubljana; 13.00 Danes na valu Radia Koper; 13.15 Od enih do treh; 14.35 Pesem tedna; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 17.00 Za varnejši jutri; 17.30 Aktualno: Primorski dnevnik; 18.00 Iz kulturnega sveta; 19.30 Prenos Radia Ljubljana. RADIO KOPER (italijanski program) 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Jutranja glasba; 6.05 Jutranji almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 6.50 Simfonija zvezd; 7.35 Govorno-glasbeni program; 8.00 Razglednica; 8.25 Pesem tedna; 8.35 Mi in vi; 9.15 Edig Galletti; 9.32 Revival parade; 10.00 Pregled tiska; 10.10 Super-pass; 10.35 Družinsko vesolje; 11.00 Pismo iz...; 11.30 Italiana; 12.00 Glasba po željah; 13.00 Čestitke v živo; 15.00 Srečanja; 16.05 Disco scoop; 16.45 Made in YU; 16.10 Kviz; 17.00 Srečanje z...; 17.05 Bubbling; 18.00 Koncert; 18.40 Mi in vi; 19.00 Glasba. RADIO OPČINE 7.30, 13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Glasba po željah; 16.00 Naš Kras; 19.30 Smeh in glasba; 21.00 Nora leta, nato Nočna glasba. FILMI NA MALEM EKRANU Varčni Alberto »15. junija bom dopolnil sedemdeset let; v petdesteih letih dela sem posnel 178 filmov, varietejskih predstav in sodelovanja na radiu pa sploh ne štejem. Lahko rečem, da nikakor ne čutim vseh let, ki sem jih preživel, morda zato, ker sem se vedno trudil v korist družbe. Najboljša telovadba je zame tista, ki jo opravim zjutraj, ko se zbudim: to je misel na vse stvari, ki jih moram opraviti ta dan.« Tako pravi Alberto Sordi, ki je s režiserjem Toninom Cervijem pravkar končal snemanje za film Skopuh po Molierovi istoimenski komediji. Naslov filma spominja sicer na natolcevanje hudobnežev, da je Sordi dokaj skopuški. »Skupuštvo je res grda lastnost,« meni igralec, »kajti skopuh ne čuti človeške solidarnosti, ki je temelj družbenega sožitja. Zase mislim, da sem varčen, kakor vsi ljudje, ki dobro premislijo, kolikšne so njihove zmožnosti, preden potrosijo denar za stvari, ki niso nujno potrebne. Varčna oseba se ne odreče ničemur, obenem pa ne trosi denarja samo zato, da bi se ponašala pred drugimi. Moj zadnji film je primeren za našo družbo, ki dandanes živi iz dneva v dan,« je še dodal odlični igralec. Verjetno bo res, da so govorice o Sordi-jevem skopuštvu pretitrane, saj ni nikoli posnel reklamnega spota, čeprav so mu ponujali milijarde. »Reklamni spoti so donosen posel, a nimajo nič opraviti z umetnostjo. Nočem izkoristiti priljubljenosti pri občinstvu za lasten dobiček. Nočem kopičiti denarja, ampak sem zadovoljen, če živim z zaslužkom od svojega dela,« je pribil najpopularnejši italijanski komik. FANTOZZI, It. 1975. V torek, 6. februarja, ob 20.30, na Italia 1. Filmska komedija. Knjigovodja Ugo Fantozzi, nemirni in frustrirani uradnik orjaške gospodarske organizacije, je eden od najbolj značilnih in reprezentančnih obrazov italijanske obče družbene stihije 70. let, ki se kaže (mimo običajnih negativno-pozitivnih ideoloških oznak) v tragikomični sivini vsakdanjega življenja. Karikaturalne poteze tega brezimnega lika, ki je nemočna žrtev katastrofal-no-banalnih razčlovečenih odnosov v službi, v domačem krogu in sploh povsod, imajo dokajšnjo afiniteto z značilnostmi Gogoljeve galerije grotesknih tipov in tudi z »maskami« italijanske commedia dell arte. K temu pa dodaja avtor-inter-pret tega lika Paolo Villaggio svojsko zmes surrealističnega in robatega humorja, ki samoironično in skoraj masohistično ožigosa hibe novonastalega lumpen-proletariata z belim ovratnikom. / "\ VIDEO NOTES Oddaja:_______________ Posta.a:______________' Ura:____________________ \________________________/ iliišiif m ii iii •PN: I! k>! RAI 1 7.00 9.40 10.30 10.40 11.55 12.05 13.30 14.00 14.10 14.30 16.00 17.55 18.05 18.40 19.40 20.30 21.35 23.10 0.10 0.20 0.35 Aktualno: Uno mattina Nanizanka: Creature grandi e piccole - II soffio della vita Jutranji dnevnik Variete: Ci vediamo Vreme in dnevnik Variete: Piacere RAI 1 Dnevnik Variete: Occhio al biglietto Risanke Teniški turnir ATP Mladinska oddaja: Big! Iz parlamenta in vesti Aktualno: Italia ore 6 Kviz: Lascia o raddoppia? Almanah, vreme in dnevnik TV film: I promessi sposi {kom., It. 1989, r-i. Solenghi-Marchesi-ni-Lopez, zadnji del) Film: Maicol (dram., It. 1989, r. Mario Brenta, i. Sabina Ragazzi, Simone Tessarolo), vmes (22.45) dnevnik Šport v sredo Filmske novosti Nočni dnevnik in vreme Rubrika: Mezzanotte e dintorni RAI 2 7.00 Variete: Patatrac in risanke 8.30 Nadaljevanka: Capitol 9.30 Dok. oddaja: Lepote zemlje 10.00 Varieteja: Aspettando mezzo-giorno, 12.00 Mezzogiorno e 13.00 Dnevnik in Diogenes 14.00 Nadaljevanka: Quando si ama 14.45 TV igri: L amore e una cosa me-ravigliosa, 16.15 (Non) Entrate in guesta časa, vmes (15.50) nanizanka Alf 17.00 Kratke vesti in Iz parlamenta 17.30 Rubrika: Tutto sul Due 18.20 Dnevnik - športne vesti 18.35 Nanizanka: Miami Vice 19.30 Rubrika: Rosso di sera 19.45 Dnevnik, šport in vreme 20.30 Aktualnosti: La notte della Re-pubblica (9. del) 22.45 Dnevnik, vreme, horoskop 22.55 Film: L appartamento (kom., ZDA 1961, r. Billy Wilder, i. Jack Lemmon, Shirley MacLaine), vmes (23.55) dnevnik 0.10 Vreme, dnevnik, horoskop 1.15 Film: II serpente piumato (krim., ZDA 1949, r. William Beaudine) RAI 3 11.30 12.00 14.00 14.30 16.15 18.10 18.45 19.00 19.30 19.45 20.00 20.25 20.30 22.30 24.00 0.15 Šport: hokej na ledu Dokumentarna oddaja: Meridiana - Tavolozza italiana in Človek in okolje Deželne vesti Nogomet Under 21: Italija-Grči-ja (iz Reggio Emilie) Teniški turnir ATP Dokumentarna oddaja: Geo (vodita Gigi Grillo in Claudio Pasa-nisi) Športna rubrika: Derby (vodi Aldo Biscardi) Dnevnik in vreme Deželne vesti BlobCartoon Variete: Blob - Di tutto di piu Aktualno: Una cartolina spedita da Andrea Barbato Film: American gigolo (dram., ZDA 1980, r. Paul Schrader, i. Richard Gere, Lauren Hutton), vmes (21.30) dnevnik - nocoj Oddaja o aktualnostih: Fluff (vodi Andrea Barbato) Nočni dnevnik Teniški turnir ATP Kjub zapletom srečen konec za Zaročenca Med navdušenjem in polemikami se zaključuje zgodba o Zaročencih, kot si jo zamišlja Trio Lopez-Marchesini-Solenghi (na RAI 1 ob 20.30). Nocojšnja oddaja bo zares veličastna, saj bo pripovedovala o kugi v Milanu: napovedal jo bo Piero Badaloni v vlogi novinarja, medtem ko bo Vanna Marchi prodajala čudodelne maže. Vse se bo srečno končalo s poroko, kot je določil avtor Alessandro Manzoni, ki je doslej večkrat oštel Trio zaradi sprememb, ki si jih je privoščil. 111....| ii: i : ' . CNI ' i ;-:'V | : 1 Ml ž LU o: co ZASEBNE TV POSTAJE CANALE 5 7.30 Nanizanke: Fantasi-landia, 8.30 Hotel, 9.30 Love Boat 10.30 Kvizi: Časa mia, 12.00 Bis, 12.40 II pranzo e servito, 13.30 Čari ge-nitori, 14.15 II gioco delle coppie 15.00 Aktualni oddaji: Agenzia matrimonia-le, 15.30 Cerco e offro 16.00 Zdravniški pregled 16.30 CanaleSzavas 17.00 Kvizi: Doppio slalom, 17.30 Babilonia, 18.00 O.K. II prezzo e giusto, 19.00 II gioco dei 9, 19.45 Tra moglie e ma-rito 20.25 Striscia la notizia 20.35 Nanizanki: Dallas, 21.30 Dynasty 22.30 Rubrika: Forum 23.15 Variete: Maurizio Cos- tanzo Show 1.05 Variete: Striscia la notizia (pon.) 1.20 Nanizanki: Lou Grant, 2.20 Bonanza RETE 4 8.00 Nan.: II Viriginiano 9.30 Nad.: Una vita da vive-re, 10.30 Aspettando domani, 11.30 Cosi gira il mondo 12.15 Nanizanka: Strega per amore 12.40 Otroški variete: Ciao Ciao in risanke 13.40 Nadaljevanke: Sentie-ri, 14.30 Topazio, 15.20 La valle dei pini, 15.50 Veronica, il volto dell'-amore, 16.45 General Hospital, 17.35 Febbre cfamore 18.30 Variete: Star 90 19.00 Aktualno: Ceravamo tanto amati 19.30 Nanizanka: Mai dire si 20.30 Film: Il grande sentie-ro (vestern, ZDA 1964, r. John Ford, i. Richard Widmark, Caroll Baker) 23.25 Film: Il colosso d’argil-la (dram., ZDA 1956, r. Mark Robson, i. Hum-phrey Bogart, Rod Ste-iger, Jane Sterling) 0.25 Film: Caravan Petrol (kom., It. 1960, r. Mario Amendola, i. N. Taran-to, L. Masiero) ITALIA 1 7.00 8.30 14.30 14.35 15.30 16.00 18.00 18.30 18.35 20.00 20.30 21.30 Otroška oddaja: Caffe-latte in risanke Nan.: SuperVicky, 9.00 Mork & Mindy, 9.30 Agente Pepper, 10.30 Simon & Simon, 11.30 New York New York, 12.35 Chips, 13.30 Magnum P.I. Variete: Smile DeeJay Television Nanizanka: Batman Otroška oddaja: Bim bum bam in risanke Nanizanka: Arnold Italijanske smešnice Nanizanki: A-Team, 19.30 Genitori in blue jeans Risanka: Denver Nanizanka: I ragazzi della 3. C - Gli esami di maturita Aktualnosti: Pronto polizia 22.30 Nanizanka: I-Taliani 23.00 Dokumentarec: Sorrisi e filmini 23.10 Dok. oddaja: Jonathan 23.55 Italijanske smešnice 0.05 Nanizanke: Crime Story, 1.05 Gli intocca-bili, 2.05 Ai confini della realta ODEON 12.30 Nanizanka: Ouattro in amore 13.00 Otroški variete: Sugar, vmes risanke in nan. 15.00 Nadaljevanke: Aveni-da Paulista, 16.00 Pasi-ones, 17.00 Mariana, il diritto di nascere 18.00 Nan.: Il supermercato piu pazzo del mondo 18.30 Dokumentarec: Človek in zemlja 19.00 Filmske novosti 19.30 Risanke in smešnice 20.20 Film: Piccoli fuochi (dram., It. 1985, r. Peter Del Monte, i. Valeria Golino, Dino Jaksis) 22.30 Variete: Sportacus 22.45 Šport: Excalibur 23.00 Film: Discesa alFinfer-no (dram., Fr. 1983, r. Francis Girod, i. So-phie Marceau, Claude Braseur) TMC 9.30 Nadaljevanka: Adamo contro Eva 10.15 Nanizanka: Il giudice 10.45 Nad.: Gabriela 11.30 Aktualno: Ženska TV, Ogledalo življenja 13.30 Vesti in šport 14.30 Glasba: Clip clip 15.00 Risanke in nan. Segni particolari - genio 16.00 Film: Gente allegra (dram., ZDA' 1942, r. Victor Fleming, i. Spencer Tracy) 18.00 Aktualno: Ženska TV, Ogledalo življenja 20.00 Vesti: TMC News 20.30 Film: Il gusto del pec-cato (krim., ZDA 1971, r. John Llewellyn Mo-xey, i. Barbara Stan-wick, Barbara Perkins) 21.55 Dok. oddaja: Galileo 22.55 Vesti in šport 24.00 Film: Un uomo alla de-riva (dram., ZDA 1972, r. Peter Hyames, i. Dennis VVeaver) TELEFRIULI 11.30 13.00 13.30 15.30 17.15 19.00 19.30 20.00 20.30 22.00 23.30 Nanizanke: Detective in pantofole, 12.30 Boys and Girls Dnevnik Nanizanka: James Musič box Nadaljevanki: Diciot-t anrii, Versilia 1966, 18.00 Čristal Dnevnik Rubrika: Dan za dnem Rubrika: Appunta-mento '90 Rubrika z županom Nanizanki: Kodjak, 22.30 MattHelm Dnevnik in News TELE 4 (Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje: 19.30 Dogodki in odmevi SLOVENSKE MREŽE • TV Ljubljana 1________________| 8.50 Video strani 9.00 Mozaik. Spored ‘za otroke in mlade: Preproste besede - Vse je okroglo od sreče. 9.15 TV drama 5000 metrov z ovirami (pon.), 10.15 nadaljevanka Odmevi v temi (1. del) 11.05 Video strani 15.45 Video strani 15.55 Žarišče (pon.) 16.30 Dnevnik in poslovne informacije 16.50 Mozaik. Dokumentarca: Pomembno je sodelovati, Po sledeh napredka 18.05 Spored za otroke in mlade. Ex Libirs: Beseda - Arnold Tovornik 19.05 Risanka in TV Okno 19.30 Dnevnik in vreme 20.05 Prešernova proslava (prenos iz Cankarjevega doma) 20.55 Film- tedna: Notranji dolg (dram., Arg.-VB 1987, r. Miguel Pereira, i. Juan Jose Camero, Gonzalo Morales) 22.35 Dnevnik in vreme 22.55 Ropot 23.40 Video strani TV Koper_____________________ 13.45 Rubrika: Settimana Gol 14.45 Nočni boks - posebna oddaja 15.45 Košarka NBA 17.15 Rubrika: Obietivo Sci (pon.) 18.15 Wrestling Spotlight 18.45 TVD Novice 19.00 Odprta meja 19.30 TVD Stičišče 20.00 Oddaja o športu: Juke Box 20.30 Košarka NBA 22.00 TVD Novice 22.10 Nočni boks 22.55 Golden Juke Box 0.25 Oddaja o odbojki: SupervolIey TV Ljubljana 2_______________ 17.00 Košarka: CSK-Bosna (iz Moskve) 18.30 Mostovi 19.00 Dokumentarec: Divji svet živali - Ptiči sončnega boga (2. del) 19.30 Dnevnik in TV okno 20.00 Žarišče 20.30 Košarka: Smelt Olimpija-Cholet 21.00 Košarka: Barcelona-Jugoplastika 22.10 Svet poroča 23.10 Poskusni satelitski prenosi ■ RADIO • RADIO ■ RADIO • RADIO TRST A 8.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar; 7.40 Pravljica; 8.10 Ko zgodovina zazveni; 9.10 Orkestralna glasba; 9.40 Beležka; 9.50 Orkestralna glasba; 10.00 Pregled tiska; 10.10 S koncertnega in opernega repertoarja; 11.30 Francoski šansoni; 12.00 Zdravniška posvetovalnica; 12.20 Priljubljene melodije; 12.40 Primorska poje; 12.50 Orkestri; 13.20 V žarišču; 13.30 Glasba po željah; 14.10 Otroški kotiček: Črno na belem; 14.30 Na go-riškem valu; 16.00 Mi in glasba; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Roman: Vojna in mir (27. del); 17.25 Mladi val; 19.20 Zaključek sporedov. LJUBLJANA 5.00, 6.00, 6.30, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 19.00, 21.00, 23.00 Poročila; 8.05 Za knjižne molje; 8.30 Inštrumenti; 9.05 Glasba; 11.05 Oddaja o SLO; 11.30 Danes smo izbrali; 12.10 Pojemo in godemo; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Domača glasba; 13.30 Radio danes; 13.38 Do 14.00; 14.05 Mehurčki; 14.20 Glasbena mladina; 14.40 Merkurček; 15.15 Radio danes; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Melodije; 17.00 Studio ob 17.00; 18.05 Jazz; 18.30 Na ljudsko temo; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Studio 26; 20.00 Koncert za besedo; 20.25 Flavtist Fedja Rupel; 21.05 Knjižni trg; 21.30 Iz slovenske operne literature; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Melodije; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Nočni spored. RADIO KOPER (slovenski program) 7.30, 13.30, 14.30, 16.30, 16.30, 19.00 Poročila; 6.10 Vreme in promet; 6.30 Jutranjik; 6.45 Cestne informacije; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Pregled tiska in kulturni servis; 8.00 Prenos Radia Lj; 13.15 Od enih do treh; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Glasbe- ' ne aktualnosti; 18.35 Popevke po telefonu; 19.30 Prenos Radia Ljubljana. RADIO KOPER (italijanski program) 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12:30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Glasba; 6.05 Almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 6.50 Simfonija zvezd; 7.35 Vodeni govorno-glasbeni program; 8.00 Razglednica; 8.25 Pesem tedna; 8.35 Mi in vi; 9.32 Revival; 10.00 Dnevni pregled tiska; 10.10 Superpass; 10.35 Družinsko vesolje; 11.00 Srečanja; 11.30_ Italiana; 12.00 Glasba po željah; 13.00 Čestitke poslušalcev v živo in glasba; 14.00 Kompasovi turistični napotki; 14.45 Edig Gal-letti; 15.00 Srečanja; 16.10 Kviz; 16.45 Made in Yu; 17.00 Srečanje z...; 17.05 Bubbling; 18.00 Puzzle, 18.40 Mi in vi; 19.00 Glasba; 20.00 Nočni program. RADIO OPČINE 7.30, 13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Dobro jutro; 17.00 Klepet ob glasbi; 19.00 Glasba po željah; 20.30 Pogovor z odvetnikom in Ostali Trst, nato Nočna glasba. FILMI NA MALEM EKRANU I I DOGODEK TEDNA Veter z vzhoda mu prinaša srečo Konec vzhodnoevropskih realsocialističnih režimov (zgovorna je slika iz Temišva-ra) postavlja vsemu svetu kopico praktičnih in teoretskih vprašanj in dilem, predvsem pa povzroča pri vseh veliko- zaskrbljenost, saj ob burnih sprembah v Evropi prihodnost ni več zelo jasna. Nekaterim pa se je ob zgodovinskih prelomnih dogodkih sreča nasmehnila, čeravno za to dogajanje niso imeli nobene zasluge. Med tistimi, ki jih je sreča poljubila na čelo, je nedvomno Francis Fukuyama, še do predvčerajšnjim drugorazredni funkcionar ameriškega State departmenta, danes pa esejist, ki mu založniške hiše ponujajo spodbudne pogodbe za knjigo, ki naj bi izšla v angleščini in bi jo nato takoj prevedli še v italijanščino, francoščino, nemščino in japonščino. Fukuyama, ki je izvedenec v »sovietolo-giji«, je zaslovel pred nekaj tedni s kratkim esejem, ki ga je objavila malo razširjena revija The National Interesi (okoli 5.000 izvodov naklade). V tem eseju je Fukuya-ma napovedoval konec zgodovine kot bitke nasprotujočih si idej, ker gre s koncem komunizma svet naproti liberal-demokra-tičnim strukturam. Esej je bil objavljen ob primernem času in je izzval veliko razprav, ki so Fukuyami prinesle znaten sloves kljub temu, da so ugledni politologi ocenili njegovo tezo kot izredno tvegano. Ameriške založniške hiše so kljub vsemu zaslutile možnost biznisa in so Fukuyami ponudile tako ugodno pogodbo, da je funkcionar zapustil State Department in se lotil pisanja knjige, v kateri bo poglobil in razčlenil svojo tezo. MAICOL, It. 1988. TV premiera, v sredo, 7. februarja, ob 21.35, na RAI 1. Dramatični film. Dvajsetletna Anita (Sabrina Regazzi), delavka v veliki tovarni, živi s petletnim sinčkom Maicolom (Simone Tessarolo) v turobnem stanovanjskem bloku v milanskem zaledju. Tiho, resignirano opravlja svoje delo ves teden in zdolgočaseno preživlja vsakodnevna opravila ob čakanju na petkov večer, ko jo obišče ljubimec Giulio (Giovanni Crespi). Toda tokrat Giulia ni od nikoder, Anita pa ne sprejme te odsotnosti ravnodušno in odide z otrokom v velemesto. Med vožnjo v podzemski železnici se mali Maicol izgubi v objemu množične osamljenosti in odtujenosti metropole... Nežna in obenem kruta realis-tična zgodba, ki jo je posnel samonikli italijanski avtor Mario Brenta, je že znana naši publiki, bila je namreč že predstavljena na tržaškem pregledu Alpe Jadran Kinema in tudi v okviru Kinoateljejeve sezone Gorica Kinema. C VIDEO NOTES Oddaja:____ Postaja: .. _______ | RAI 2_____________________________ 7.00 Variete: Patatrac in risanke 8.30 Nadaljevanka: Capitol 9.30 Dokumentarec: Anatomia di un restauro (1. del) 10.00 Variete: Aspettando mezzo-giorno, 12.00 Mezzogiorno e 13.00 Dnevnik in Diogenes 14.00 Nadaljevanka: Quando si ama 14.45 TV igri: L amore e una cosa me-ravigliosa, 16.15 (Non) Entrate in guesta časa, vmes (15.50) nanizanka Alf 17.00 Kratke vesti in Iz parlamenta 17.10 Lepa Italija 17.35 Rubrika: Tutto sul Due 18.20 Športne vesti 18.35 Nanizanka: Miami Vice 19.30 Rubrika: Rosso di sera 19.45 Dnevnik, šport, vreme 20.30 Nanizanka: Hunter 21.35 Dnevnik in Politična tribuna 22.15 Aktualno: Mode 1990 23.00 Košarka: Philips-Der Helder 23.50 Dnevnik, vreme, horoskop 0.20 Film: Lettere a uno sconosciuto (krim., VB-Fr. 1985, r. Peter Duf-fell, i. Cherie Lunghi) Niz oddaj o tragičnem vprašanju mamil Na prvi italijanski državni tv mreži se nocoj ob 23.10 začenja nov niz oddaj o enem najbolj tragičnih vprašanj današnjega časa, o mamilih: samo v Rimu so mamila v prvih dvajsetih dneh letošnjega leta terjala 37 žrtev, to pomeni eno človeško življenje in pol vsak dan. V studiu bodo o tem vprašanju razpravljali politiki, predstavniki skupnosti za rehabilitacijo zasvojenih, sociologi in drugi strokovnjaki. Oddajo vodi Claudio Sorrentino (na sliki). I RAI1 | 7.00 Aktualno: Uno mattina 9.40 Nanizanka: Creature grandi e piccole - Cani e gatti 10.30 Jutranji dnevnik 10.40 Variete: Ci vediamo 11.55 Vreme in dnevnik 12.05 Variete: Piacere RAI 1 13.30 Dnevnik 14.00 Variete: Occhio al biglietto 14.10 Dokumentarna oddaja: Kvarkov svet 15.00 Aktualno: Primissima 15.30 Italijanske kronike 16.00 Mladinska oddaja: Big! 17.35 Odprti prostor 17.55 Iz parlamenta in vesti 18.05 Aktualno: Italia ore 6 18.40 Kviz: Lascia o raddoppia? 19.40 Almanah, vreme in dnevnik 20.30 Variete: Gran Premio (vodi Pip-po Baudo) 23.00 Dnevnik 23.10 Aktualna vprašanja: Droga - che fare (ured. Claudio Sorrentino in Carlo Tagliabue) 24.00 Nočni dnevnik in vreme 0.15 Rubrika: Mezzanotte e dintorni RAI 3_______________________ 12.00 Dokumentarna oddaja: Meridiana - La rivoluzione dei robot, La vita degli animali, Italian Style -Una perla color zaffiro, Regioni allo specchio - La Puglia 14.00 Deželne vesti 14.30 Videosport: športni prenosi in zanimivosti, vmes teniški turnir ATP (iz Milana) 18.10 Dokumentarna oddaja: Geo (vodita Gigi Grillo in Claudio Pasa-nisi, v studiu Gianclaudio Lo-Pez) 18.45 Športna oddaja: Derby (vodi Aldo Biscardi} 19.00 Dnevnik in vreme 19.30 Deželne vesti 19.45 BlobCartoon 20.00 Variete: Blob - Di tutto di piu 20.25 Aktualno: Una cartolina spedita da Andrea Barbato 20.30 Dokumentarna oddaja: Samar-canda (vodita Giovanni Manto-vani in Michele Santoro) 23.00 Dnevnik - nocoj 23.15 Teniški turnir ATP 1.15 Filmske novosti ■ ZASEBNE TV POSTAJE CANALE 5____________ 7.30 Nanizanke: Fantasi-landia, 8.30 Hotel, 9.30 ' Love Boat 10.30 Kvizi: Časa mia, 12.00 Bis, 12.40 II pranzo e servito, 13.30 Čari ge-nitori, 14.15 II gioco delle coppie 15.00 Aktualni oddaji: Agenzia matrimonia-le, 15.30 Cerco e offro 16.00 Zdravniški pregled 16.30 Cahale5zavas 17.00 Kvizi: Doppio slalom, 17.30 Babilonia, 18.00 O.K. II prezzo e giusto, 19.00 II gioco dei 9, 19.45 Tra moglie e ma-rito 20.25 Striscia la notizia 20.35 Kviz: Telemike 23.05 Variete: Maurizio Co-stanzo Show 0.55 Variete: Striscia la notizia (pon.) 1.10 Nanizanki: Lou Grant, 2.10 Bonanza RETE 4_____________ 8.00 Nan.: II Virginiano 9.30 Nad.: Una vita da vive-re, 10.30 Aspettando domani, 11.30 Cosi gira il mondo 12.15 Nanizanka: Strega per amore 12.40 Otroška oddaja: Ciao ciao in risanke 13.40 Nadaljevanke: Sentie-ri, 14.30 Topazio, 15.20 La valle dei pini, 15.50 Veronica, il volto dell'-amore, 16.45 General Hospital, 17.35 Febbre damore 18.30 Variete: Star 90 19.00 Aktualno: Ceravamo tanto amati 19.30 Nanizanka: Mai dire si 20.30 Film: La vendetta del-la Pantera Rosa (kom., VB 1978, r. Blake Ed-wards, i. Peter Sellers, Herbert Lom) 22.25 Film: Staying Alive (glas., ZDA 1983, r. S. Stallone, i. John Tra-volta, Finola Hughes) 0.15 Film: Il boia aspettera (dram., Fr. 1962, r. Robert Vernay, i. Paul Guers, Claire Maurier) 1.55 Nanizanki: Dragnet, 2.25 Adam 12 ITALIA 1____________ 7.00 Otroška oddaja: Caffe-latte in risanke 8.30 Nan.: Supe'rVicky, 9.00 Mork & Mindy, 9.30 Agente Pepper,- 10.30 Simon & Simon, 11.30 New York New York, 12.35 Chips, 13.30 Magnum P.I. 14.30 Variete: Smile 14.35 DeeJay Television 15.20 Italijanske smešnice 15.30 Nanizanka: Batman 16.00 Otroška oddaja: Bim bum bam in risanke 18.00 Nanizanka: Arnold 18.30 Italijanske smešnice 18.35 Nanizanki: A-Team, 19.30 Genitori in blue jeans 20.00 Risanke: Bobobobs 20.30 Film: Conan il barbaro (fant., ZDA 1982, r. John Milius, i. Arnold Schwarzenegger, Sandhal Bergman) 22.50 Nanizanka: I-Taliani 23.20 Dokumentarec: Sorrisi e filmini 23.30 Nogomet: Viva il mon-diale 24.00 Šport: Grand Prix 1.20 Nan.: Crime Story ODEON_______________ 12.30 Nan.:Quattro in amore 13.00 Otroški variete: Sugar, vmes risanke 15.00 Nadaljevanke: Aveni-da Paulista, 16.00 Pasi-ones, 17.00 Mariana, il diritto di nascere 18.00 Nan.: Il supermercato piu pazzo del mondo 18.30 Dokumentarec: Človek in zemlja 19.00 Filmske novosti 19.30 Risanke in smešnice 20.20 Film: Prova d'innocen- za (krim., ZDA 1984, r. Desmond Davis, i. Do-nald Sutherland, Sarah Miles) 22.15 Variete: Sportacus 22.30 Reportaža: Libanon 23.00 Film: Profondo nero (dram., Niz. 1986, r. Fons Rademakers, i. Derek De Lint, Marc Van De Ven) TMC_________________ 10.15 Nanizanka: Il giudice 10.45 Nad.: Gabriela 11.30 Aktualno: Ženska TV, Ogledalo življenja 13.30 Vesti in šport 14.30 Glasba: Clipclip 15.00 Risanke: Snack, nato nanizanka Segni parti-colari - genio 16.00 Film: Il collegio piu pazzo del mondo (kom., ZDA 1983, r. Frank Launder, i. Juha McKenzie)_ 18.00 Aktualno: Ženska TV, Ogledalo življenja 20.00 Vesti: TMC News 20.30 Film: Amare oltre la vita (dram., Kan. 1986, r. David Greene, i. Jill Clayburgh, Mimi Ku-zik) 22.15 Šport: Snežni planet 22.50 Vesti in šport 24.00 Film: Lo straniero ha sempre una pištola (vestern, ZDA 1953, r. Andre De Toth, i. Ran-dolph Scott) TELEFRIULI__________ 12.30 Medicinska rubrika 13.00 Dnevnik 13.30 Nanizanka: James 15.00 Glasbena oddaja: Musič Box 17.15 Nadaljevanki: Diciot-Fanni, Versilia 1966, 18.00 Cristal 19.00 Dnevnik 19.30 Rubrika: Dan za*dnem 20.00 Rubrika o zdravstvu 20.30 TV film: Rally (r. Ser-gio Martino, i. Giulia-no Gemma, 1. del) 22.30 Nanizanki: Detective in pantofole, 23.00 II brivido e Tavventura 23.30 Dnevnik in News TELE 4_____________ (Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje: 19.30 Dogodki in odmevi SLOVENSKE MREŽE • TV Ljubljana 1________________ 9.00 Mozaik. Spored za otroke in mlade: Indijanske legende 9.25 Šolska TV: Za učence, učitelje, roditelje in vzgojitelje - Rodi naj se zdrav in zaželen otrok, 9.45 Arhitektura (l.del), 10.15 Kulturna dediščina, 10.25 Mostovi 10.55 Video strani 15.10 Mozaik. Mostovi (pon.) 15.40 Prešernov dan (iz Celja) 15.55 Žarišče (pon.) 16.30 Dnevnik in poslovne informacije 16.50 Mozaik. Šolska TV (pon.) 17.40 Prešernov dan (iz Celja) 18.00 Spored za otroke in mlade: Ciciban, dober dan, 18.15 Ex Libris -Opera, Ladko Korošec 18.55 Risanka in TV Okno 19.00 Prešernov dan (iz Celja) 19.30 Dnevnik in vreme 20.05 Nad.: Paracelsus (D. Baker, r. Douglas Baker, 4. del) 21.00 Tednik 22.05 Dnevnik in vreme 22.25 Komedija na slovenskem odru: Dogodek v mestu Gogi (S. Grum, SNG Ljubljana) TV Koper_____________________ 13.45 Nogomet - angleško prvenstvo 15.30 Oddaja o odbojki: Supervolley 16.15 Nogomet - špansko prvenstvo 18.15 Wrestling Spotlight 18.45 TVD Novice 19.00 Odprta meja 19.30 TVD Stičišče 20.00 Oddaja o športu: Juke Box 20.30 Dok.: Speciale Čampo Base 22.00 TVD Novice 22.10 Rubrika o nogometu: Mon-gol-fiera (vodi Bruno Longhi) 23.25 Košarka NBA 0.55 Oddaja o športu: Juke Box (pon.) TV Ljubljana 2_________________ 16.30 Poskusni satelitski prenosi 18.00 Studio Ljubljana 19.00 Nanizanka: Alo, alo 19.30 Dnevnik in TV Okno 200.00 Žarišče 20.30 Dok.: V hribih se dela dan 21.00 Mali koncert: Pusti pevcu peti 21.15 Dok.: Hodil po zemlji sem naši 22.15 Svet na zaslonu 22.45 Poskusni satelitski prenosi RADIO ■ RADIO • RADIO ■ RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Slovenski Ikar; 8.40 Revival; 9.05 Ne vse, toda o vsem; 9.10 Južnoameriška folklora; 9.40 Slovenska ljudska in umetna poezija; 10.00 Pregled tiska; 10.10 Z opernega repertoarja; 11.30 Zvočne kulise; 12.00 Dogodki našega stoletja; 12.20 Melodije; 12.40 Primorska poje; 12.50 Orkestri; 13.20 V žarišču; 13.30 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Dvignjena zavesa; 15.00 Medigra; 15.10 Četrtkova srečanja: Jugoslavija 1918-1941; 15.40 Lahka glasba; 16.00 Mi in glasba; 17.00,Kulturna kronika; 17.10 Roman: Vojna in mir; 17.25 Mladi val; 19.20 Zaključek. LJUBLJANA 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 19.00, 21.00, 22.00, 23.00 Poročila; 8.05 Znanja široka cesta; 8.35 Mladina poje; 9.05 Glasba; 11.05 Naš gost; 11.30 Izbrali smo; 12.10 Pojemo in godemo; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Domača glasba; 13.38 Do 14.00; 14.05 Govorimo angleško; 14.25 Iz glas. tradicije; 14.40 Merkurček; 15.15 Radio danes; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Melodije; 17.00 Studio ob 17.00; 18.05 Big Band RTV Ljubljana; 18.30 Glasba slovenskih skladateljev; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Ansambli; 20.00 Domače pesmi; 21.05 Literarni večer; 21.45 Melodije; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Podoknica; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Nočni program. RADIO KOPER (slovenski program) 7.30, 13.30, 14.30, 16.30 19.00 Poročila; 6.00 Glasba za dobro jutro; 6.05 Na današnji dan; 6.10 Vremenska napoved in prometni servis; 6.30 Jutranjik in jutranja kronika; 7.30 Dnevni pregled tiska; 8.00 Prenos Vala 202; 13.00 Oddaja v živo: Od'enih do treh; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 17.00 Črno na belem; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Mladim poslušalcem; 19.00 Prenos Radia Lj. RADIO KOPER (italijanski program) 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, , 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Jutranja glasba; 6.05 Almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 6.50 Simfonija zvezd in horoskop; 7.35 Glasbeni spored; 8.00 Razglednica; 8.20 Glasba in Pesem tedna; 8.35 Mi in vi: glasba in telefon v živo; 9.32 Revival parade; 10.00 Dnevni pregled tiska; 10.10 Superpass; 10.35 Družinsko vesolje; 11.00 Pismo iz; 11.30 Italiana; 12.00 Glasba po željah; 13.00 Glasba in čestitke v živo; 14.45 Edig Galleti; 15.00 Srečanja, Za vse dopust v Jugoslaviji; 18.00 Proza; 18.40 Mi in vi; 19.00 Glasba; 20.00 Nočni spored. RADIO OPČINE 7.30, 13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Dobro jutro; 15.00 Oddaja o modi: Cest la vie; 18.00 Vedeževalka; 19.00 V svetu knjige; 20.00 Klasična glasba; 21.00 Radijski bazar, nato Nočna glasba. FILMI NA MALEM EKRANU OSEBNOST TEDNA Mačka Kathleen Kathleen Turner se vrača v gledališče in to celo v vlogi, ki si jo je že nekaj časa nadvse želela - kot protagonistka Mačke na vroči pločevinasti strehi Tennesseeja Williamsa. Nova postavitev bo gostovala v največjih ameriških mestih, julija pa bo pristala na odru v Broodwayu. Za Kathleen Turner je ta povratek v gledališče zelo »vroč« predvsem zaradi slavnih interpretk tega istega dela, ki so ga prvič predstavili prav v Broodwayu v sezoni 1955-56. Tedaj je v glavni vlogi nastopala Barbara Bel Gaddes, ob njej Ben Gazza-ra v vlogi moža Bricka in Buri Ives kot Big Daddy. Filmska »mačka« je bila Elizabeth Taylor, najslavnejša gledališka interpretacija pa je verjetno tista, ki jo je podala Elizabeth Ashley v 70. letih. Vendar se protagonistka filma Brivido caldo, ki je posodila svoj glas tudi najbolj seksi junakinji sodobnih risank ali Jessici Rabbit, ne boji slavnih kolegic. Khj še! Želela je nastopati kot Maggie in je že pred dvema letoma naročila svojemu managerju, naj ji preskrbi vlogo. Pravi, da je v resnici želela ustvariti nepozaben lik drugačne Maggie. »Vsak igralec si želi pustiti sled za seboj jn tako sem si jaz želela poosebljati Maggie. Pri vseh ostalih postavitvah nisem nikoli imela občutka, da bi bil ta ženski lik vesele narave, jaz pa želim predstaviti veselo in zabavno Maggie, saj je celo tretje dejanje v resnici prava farsa,« z navdušenjem poudarja »mačka« Kathleen, ki niti najmanj ne dvomi, da bo delo doživelo izreden uspeh. Postavitev, v kateri bo nastopala plavolasa igralka, bo slonela na originalnem tekstu Tennesseeja Williamsa in ne na scenariju Elia Kazana, kar bo prav gotovo še enkrat ovrednotilo avtorjevo delo. CONAN IN BARBARO — Conan the Barbarian — Barbar Konan, ZDA 1982. V četrtek, 8. februarja, ob 20.30, na Italia 1. Pustolovski film. V fantastični in časovno nedoločeni prazgodovinski dobi se bojujejo med sabo številna plemena. Tolpa konjenikov surovo napade naselje, v katerem živi tudi mali Conan. Iz srditega pokola se reši le skupina otrok, ki pa počasi umre ob neznosnem suženjskem delu. Edini, ki preživi, je seveda orjaški Conan, ki tako postane neusmiljeni maščevalec svojega plemena. Režiser John Milius ljubi trd, akcijski, skratka »moški« film velikih junaških in spektakularnih razsežnosti. To je pokazal, denimo, v šokantnem gangsterskem portretu Dillinger ali v mladostniškem epu o neustrašnih surferjih Velika sreda. Tu pa je s »kultu-rističnim« telesom Arnolda Schwarzeneggerja prenesel na film znanega super junaka iz fantastičnih zgodb pisatelja Roberta E. Howarda. K K VIDEO NOTES Oddaja: . -j Postaja: i ' ■ RAI 1 RAI 2 ■lliliiiillllli lil 7.00 Aktualno: Uno mattina 9.40 Nanizanka: Creature grandi e piccole - L agnellino testardo 10.30 Jutranji dnevnik 10.40 Variete: Ci vediamo 11.55 Vreme in dnevnik 12.05 Variete: Piacere RAI 1 13.30 Dnevnik 14.00 Variete: Occhio al biglietto 14.10 Glas. oddaja: Tam Tam Village 15.00 Oddaja o kulturi: L'Aquilone 16.00 Mladinska oddaja: Big! 17.55 Iz parlamenta in vesti 18.05 Aktualno: Italia ore 6 18.40 Kviz: Lascia o raddoppia? 19.40 Almanah, vreme in dnevnik 20.30 Film: Baby - il segreto della leg-genda perduta (pust., ZDA 1985, r. B. W. L. Norton, 'i. William Cattt, Sean Joung) 22.05 Dnevnik 22.15 Aktualno: Insieme per la scuola (vodi Angela Buttiglione) 24.00 Dnevnik in vreme 0.15 Rubrika: Mezzanotte e dintorni 0.35 Otroški laboratorij: Lampedusa 1.00 Turnir v biljardu (iz Milana) 7.00 Otroški variete: Patatrac, nanizanka in risanke 8.30 Nadaljevanka: Capitol 9.30 Tečaj angleščine in francoščine 10.00 Varieteja: Aspettando mezzo-giorno, 11.55 Mezzogiorno e 13.00 Dnevnik - ob trinajstih 13.15 Diogenes in Gospodarstvo 14.00 Nadaljevanka: Ouando si ama 14.45 TV igri: Uamore e una cosa me-ravigliosa, 16.15 (Non) Entrate in guesta časa, vmes (15.50) nanizanka Alf 17.00 Kratke vesti in Iz parlamenta 17.10 Rubrika: Tutto sul Due 18.20 Športne vesti 18.35 Nanizanka: Miami Vice 19.30 Rubrika: Rosso di sera 19.45 Dnevnik, šport, vreme 20.30 Variete: ...e saranno famosi 22.40 Večerni dnevnik 22.50 Oddaja o aktualnostih: Diogenes 23.40 Dnevnik, vreme, horoskop 0.10 Film: La confessione della signo-ra Doyle (dram., ZDA 1952, r. Fritz Lang, i. Barbara Stanwyck, Paul Douglas) Dragoceno prijateljstvo med detektivoma Oboževalcem lepega detektiva Crocketta iz nanizanke Miami Vice (RAI 2 ob 18.35) bo nocoj zastal dih. V epizodi Krogla za Crocketta je v spopadu težko ranjen, da ga morajo kar dvakrat operirati. Hujše so težave, ki jih ima njegov kolega Philip Michael Thomas -Tubbs V resničnem življenju. Po zaključku snemanje nanizanke, le s težavo plačuje alimente za svojih devet otrok. Don Johnson mu je skušal pomagati tako, da mu je preskrbel nova snemanja. • ZASEBNE TV PO RAI 3_________________________ 12.00 Vabilo v gledališče: L avventura di un povero cristiano (Ignazio Sllone, r. Ottavio Spadaro, i. Ric-cardo Cucciolla, Ferruccio De Ceresa) 14.30 Videosport: kronika in zanimivosti, vmes teniški turnir ATP v Milanu in plavalni miting v Via-reggiu 18.10 Dokumentarna oddaja: Geo (urednika Gigi Grillo in Claudio - Pasanisi, v studiu Gianclaudio Lopez) 18.45 Športna rubrika: Derby (vodi Aldo Biscardi) 19.00 Vreme in dnevnik 19.30 Deželne vesti 19.45 BlobCartoon 20.00 Variete: Blob - Di tutto di piu 20.25 Aktualno: Una cartolina spedita da Andrea Barbato 20.30 Aktualnosti: Chi Pha visto? (vodi Donatella Raffai) 22.00 Večerni dnevnik 22.05 Oddaja o ženskah: Harem .(vodi Catherine Spaak) 23.15 Teniški turnir ATP STAJE ■ ČARALE 5_____________ 7.30 Nanizanke: Fantasi-landia, 8.30 Hotel, 9.30 Love Boat 10.30 Kvizi: Časa mia, 12.00 Bis, 12.40 II pranzo e servito, 13.30 Čari ge-nitori, 14.15 II gioco delle coppie 15.00 Aktualna oddaji: Agenzia matrimonia-le, 15.30 Cerco e offro 16.00 Zdravniški pregled 16.30 CanaleSzavas 17.00 Kvizi: Doppio slalom, 17.30 Babilonia, 18.00 O.K. II prezzo e giusto, 19.00 II gioco dei 9, 19.45 Tra moglie e ma-rito 20.25 Striscia la notizia 20.35 Film: Yuppies - I gio- vani di successo (kom., lt. 1986, r. Carlo Vanzi- na, i. Massimo Boldi, Gerry Cala, Cristian De Sica) 22.25 Rubrika: Rivediamoli 22.55 Variete: Maurizio Co- s.tanzo Show 0.45 Variete: Striscia la no-. tizia (pon.) 1.00 Nanizanki: Lou Grant, 2.00 Bonanza RETE 4_____________ 8.00 Nan.: II Virginiano 9.30 Nad.: Una vita da vive-re, 10.30 Aspettando domani, 11.30 Cosi * gira il mondo 12.15 Nanizanka: Strega per amore 12.40 Otroška oddaja: Ciao ciao, vmes risanke 13.40 Nadaljevanke: Sentie-ri, 14.30 Topazio, 15.20 La valle dei pini, 15.50 Veronica, il volto dell'-amore, 16.45 General Hospital, 17.35 Febbre damore 18.30 Variete: Star 90 19.00 Aktualno: Ceravamo tanto amati 19.30 Nanizanka: Mai dire si 20.30. Film: Storia cinese (dram., ZDA 1962, r. Leo McCarey, i. Clif-ton Webb, William Holden) 22.50 Filmski tednik: Ciak 23.40 Rubrika: Veliki golf 0.40 Film: Primo premio Maria Rosa (kom., It. 1952, r. Sergio Grieco, i. Isa Barzizza) 2.25 Nanizanka: Dragnet ITALIA 1_____________ 7.00 Otroška oddaja: Caffe-latte in risanke 8.30 Nan.: SuperVicky, 9.00 Mork & Mindy, 9.30 Agente Pepper, 10.30 ■ Simon & Simon, 11.30 New York New York, 12.35 Chips, 13.30 Magnum P.I. 14.30 Variete: Smile 14.35 DeeJay Television 15.20 Italijanske smešnice 15.30 Nanizanka: Batman 16.00 Otroška oddaja: Bim bum bam in risanke 18.00 Nanizanka: Arnold 18.30 Italijanske smešnice 18.35 Nanizanki: A-Team, 19.30 G eni tori in blue jeans 20.00 Risanka: Denver 20.30 Film: Excalibur (fant., ZDA-Ir. 1981, r. John Boorman, i. Nigel Ter-ry, Hellen Mirren) . 23.15 Calciomania 0.15 Variete: Playboy Show 1.25 Košarka NBA: Seattle-Golden State ODEON_______________ 12.30 Nan.:Quattro in amore 13.00 Otroški variete: Sugar, vmes risanke 15.00 TV film: E con la pic-cola fanno cingue 16.00 Nadaljevanki: Pasio-nes, 17.00 Mariana, il diritto di nascere 18.00 Nan.: Il supermercato piu pazzo del mondo 18.30 Dok.: Človek in zemlja 19.00 Filmske novosti 19.30 Risanke in smešnice 20.20 TV film: Anzacs, Il sen- tiero della gloria - La grande offensiva (r. J. Dixon-G. Miller, i. An-drew Clarke, Megan Williams, 2. del) 22.15 Variete: Sportacus 22.30 Rubrika: Forza Italia 24.00 Rubrika: Box '90 TMC__________________ 9.30 Nadaljevanka: Adamo contro Eva 10.15 Nanizanka: Il giudice 10.45 Nad.: Gabriela 11.30 Aktualno: Ženska TV, Ogledalo življenja 13.30 Vesti in šport 14.30 Glasba: Clip clip 15.00 Risanke in nan. Segni particolari - genio 16.00 Film: Le divorziate (kom., ZDA 1984, r. Jackie Cooper, i. Patri-cia Ellist, Robert We-ber) 18.00 Aktualno: Ženska TV, Ogledalo življenja 20.00 Vesti: TMC News 20.30 Nanizanka: Matlock 21.30 Rubrika o nogometu 23.00 Vesti 24.00 Film: La moglie ameri-cana (kom., It. 1964, r. Gian Luigi Polidoro, i. Ugo Tognazzi, Rhonda Fleming) TELEFRIULI___________ 12.00 Nan.: Boys and Girls 12.30 Nanizanka: Detective in pantofole 13.00 Dnevnik 13.30 Nanizanka: James 15.30 Musič box 17.15 Nadaljevanki: Diciot-Fanni, Versilia 1966, 18.00 Cristal 19.00 Vesti 19.30 Rubrika: Dan za dnem 20.00 Zelena dežela 20.30 TV film: Rally (r. Sergio Martino, i. Giulia-no Gemma, 2. del) 22.00 Nanizanka: Il brivido e lavventura 22.30 Tednik: Tigi 7 23.00 Nanizanka: La grande barriera 23.30 Dnevnik 0.10 Rubrika: Il salotto di Franca 1.20 Vesti: News TELE 4_____________ (Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje: 19.30 Dogodki in odmevi SLOVENSKE MREŽE ■ TV Ljubljana 1________________| 9.00 Mozaik. Spored za otroke in mlade: 9.30 dokumentarca V hribih se dela dan in Pisma, 10.45 nad. Paracelsus (1. del) 12.00 Video strani 15.12 Svet na zaslonu 15.55 Žarišče (pon.) 16.30 Dnevnik in poslovne informacije 16.50 Mozaik. Tednik (pon.) 17.50 15 minut za športno ritmično gimnastiko 18.05 Spored za otroke in mlade: Pojdi nekam, ne ve se kam - Bradač in golobradec, 18.20 nad. Pika Nogavička (zadnji del) 18.50 Risanka 19.00 DP v hokeju: Olimpija-Jesenice 19.20 TV okno 19.30 Dnevnik, vreme, Zrcalo tedna 20.20 DP v hokeju: Olimpija-Jesenice 20.25 Dokumentarec: Nafta (6. del) 21.20 Nadaljevanka: Plačanec (O. Barski, r. Nicholas Ribowski, 2. del) 22.20 Dnevnik in vreme 22.40 Pogledi 23.35 Film: Fellinijev Rim (kom., It.-Fr., r. Federico Fellini) | TV Koper__________________________ 13.45 Rubrika: Mon-gol—fiera (pon.) 15.00 Nočni boks (pon.) 15.45 Rubrika: Speedy 16.15 Oddaja o športu: Juke Box 16.45 Košarka NBA 18.15 Wrestling Spotlight 18.45 TVD Novice 19.00 Odprta meja 19.30 TVD Stičišče 20.00 Golden Juke Box (pon.) 21.30 TVD Novice 21.40 Oddaja o košarki: Sottocanestro 22.25 Veliki tenis (vodi Rino Tomma-si) 0.25 Rubrika: Eurogolf TV ljubljana 2________________ 16.30 Poskusni satelitski prenosi 17.55 Studio Maribor 19.00 35 let ansambla Štirje Kovači 19.30 Dnevnik in TV Okno 20.00 Žarišče 20.30 DP v hokeju: Olimpija-Jesenice (posnetek iz Ljubljane) 21.40 Skupščinska kronika 22.10 Videonoč RADIO ■ RADIO • RADIO ■ RADIO TRST A 8.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in pravljica; 8.10 Aladinova svetilka; 8.40 Soft mušic; 9.05 Ne vse, toda o vsem; 9.10 Revival; 9.40 Beležka; 9.50 Orkestri; 10.00 Pregled tiska; 10.10 Z opernega repertoarja; 11.30 Blues; 12.00 Iz filmskega sveta; 12.20 Priljubljene melodije; 12.40 Primorska poje; 12.50 Orkestralna glasba; 13.20 V žarišču; 13.30 Glasba po željah; 14.10 Otroški kotiček: Narišimo pravljico!; 14.30 Od Milj do Devina; 15.00 Glasbena medigra; 15.10 Kulturni dogodki; 15.40 Jazzovski utrip; 16.00 Mi in glasba; 17.00 Kulturna Jtro-nika; 17.10 Roman: Vojna in mir (29. del); 17.25 Mladi val; 19.20 Zaključek. LJUBLJANA 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 19.00, 21.00, 22.00, 23.00 Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci; 8.05 Znanja široka cesta; 8.35 Pesmica; 9.05 Glasbena matineja; 11.05 Petkovo srečanje; 12.10 Pojemo in godemo; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Glasba; 13.00 Danes; 13.30 Radio danes, radio jutri; 13.38 Do štirinajstih; 14.05 Gremo v kino; 14.40 Radijski Merkurček; 15.15 Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Melodije; 17.00 V studiu ob 17.00; 18.05 Vodomet melodij; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Z instrumentalnimi ansambli; 20.00 Oddaja za pomorščake; 20.30 Slovencem po svetu; 22.00 Zrcalo dneva; 23.05 Literarni nokturno. RADIO KOPER (slovenski program) 7.30, 13.30, 14.30, 16.30, 19.00 Poročila; 6.00 Za dobro jutro; 6.05 Na današnji dan; 6.10 Vremenska napoved in prometni servis; 6.30 Jutranjik; 6.45 Cestne informacije; 7.00 Kronika; 7.30 Dnevni pregled tiska; 8.00 Prenos Radia Lj; 13.00 Mladi val; 14.35 Pesem tedna; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 17.00 Dinar na dinar; 17.30 Primorski dnevnik, nato Aktualna tema; 18.00 O glasbi... ob glasbi; 18.30 Glasbene želje; 19.00 Prenos Radia Ljubljana. RADIO KOPER (italijanski program) 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Glasba; 6.05 Almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 6.30 Simfonija zvezd; 7.35 Glasbeni program; 8.00 Razglednica; 8.20 Glasba in Pesem tedna; 8.35 Mi in vi; 9.32 Revival; 10.00 Pregled tiska; 10.10 Super-pass; 10.35 Družinsko vesolje; 11.00 Pogovori o italijanščini; 11.30 Italiana; 12.00 Glasba po željah; 13.00 Čestitke v živo; 14.05 Glasba; 15.00 Srečanja; 16.10 Kviz; 16.45 Made in YU; 17.00 Srečanje z; 17.05 Bubbling; 18.00 Puz-zle; 18.40 Mi in vi; 19.00 Operete. RADIO OPČINE 7.30, 13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Dobro jutro; 19.00 V svetu fantazije; 20.00 Glasbena oddaja: Mix Time; 21.00 Nočna glasba. FILMI NA MALEM EKRANU PROTAGONISTI Salvijev A »Prej kot pesem je to komentar drugih pesmi, ki jih bodo predstavili na sanrem-skem festivalu.« Tako je - sicer nekoliko neobičajno -svojo umetnino predstavil avtor in obenem izvajalec melodije, ki naj bi bila (prav tako navajamo iz uradnega sporočila) »najboljša med letošnjimi«. Vsi dvomi se v trenutku razblinijo, ko odkrijemo, da se za vsem tem skriva Francesco Salvi, sicer tudi pevec, predvsem pa svojevrsten tv komik, nekoliko »anonimno« pa še filmski igralec. Veliko pove tudi naslov možnega hita: »A«. Salvi to opravičuje, češ da se je pred naslovi ostalih prijavljenih pesmi naravnost prestrašil, saj so vsi zelo osladni, običajni. Kar se tega tiče, je Salvi prav gotovo daleč pred vsemi: v zlati knjigi lahke glasbe pač osnovnošolskega črkovanja ne zasledimo tako zlepa! »Samoumeuno se mi zdi, da bo »B« naslov hrbtne strani male plošče,« razlaga avtor in hudomušno pristavlja, kako bo to dejstvo bistveno olajšalo delo vsem, ki izvirnim kasetam radi delajo dvojnike. Ob tem komentira tudi neuspeh svojega prvega (in doslej še edinega) filmskega dela. Po naslovu Si Salvi chi puo najavlja nov film Avete saputo?, s katerim namerava gledalce spraševati, mar so zvedeli, da je prvi film sploh že nekdaj izšel. »Druga stvaritev naj bi bil musical, doslej pa vem le to, da bo nosilno vlogo odigral Nevidni mož.« FELLINIJEV RIM — Roma, It.-Fr. 1972. V petek, 9. februarja, ob 23.35, na TV Lj 1. Filmska komedija. Od usodnega prihoda v Rim kot dvajsetletni podeželski gimnazijec, slavni Federico Fellini, po rodu iz Riminija, ni nikoli več zapustil varnega in toplega objema večnega mesta. Svojo dvojno ljubezen do Riminija (mesto otroštva) in Rima (mesto odraslosti) je Fellini izpričal pogosto v svojih najbolj avtobiografskih delih, od I vitelloni do La dolce vita. Medtem ko nave-dena filma opisujeta zgolj življenje v Riminiju in leta polne uveljavitve v Rimu, pričujoči naslov Roma obravnava najtežavnejše prehodno obdobje - Fellinijev prvi stik z metropolo: previdni in upanja polni prihod podeželana na glavni kolodvor Termini, brezskrbno bivanje po penzionih, pojedine v cenenih gostilnah, obiski tretjerazrednih varietejskih predstav in spoznavanje nočnega Rima... VIDEO NOTES Oddaja:..l Postaja: ______________ Bob Dylan, avtor nepozabnih pesmi, kot sta Blowin' In The Wind ali Knocking On Heaven’s Door, glasnik angažiranega rocka 60. let, na matičnem uradu v Duluthu v državi Minnesota bolje znan kot Robert Allen Zimmerman, je v teh dneh uspel izzvati navdušenje pariškega občinstva. Prvi koncert njegovega štiridnevnega postanka v francoski prestolnici je bil namreč pravo zmagoslavje za 48-letnega pevca, ki je pred dvema letoma v Parizu doživel le skromen odziv. Zdi se, da je tokrat k uspehu pripomoglo tudi okolje: baje ima pariško gledališče Grand Rex veliko »humanejše« razsežnosti od Palais des sports v Bercy-ju, kar je na Dylana ugodno vplivalo. Nekateri so v tem zaznali celo nekakšno prenovljeno avtorjevo veselje do glasbenega izvajanja. Po dveh letih se je pariškim oboževalcem predstavil v svojem značilnem imageu -usnjen brezrokavnik, jeansi in škornji. Tudi skupina, ki ga je spremljala, je bila v »zmerni« postavi: le kitara, bas in bobni, prav tako kot na koncertih, ki jih je v zadnjih 18 mesecih imel po ZDA. Pel je najprej pesmi iz 60. let, ko je še mlad pesnil o novi Ameriki, nato je predstavil novosti s svojega zadnjega LP Oh Mercy in k temu dodal še uspešnice, kot so Lay Lady Lay, Highway 61 Revisited, Forever Young. Poleg odobravanja zvestih 40-letni-kov in mladih oboževalcev bo Dylan iz Pariza odnesel tudi odlikovanje za umetnost in književnost, ki mu ga je podelil minister za kulturo Jack Lang. Ureja: Nadja Kriščak Filmi: Kinoatelje Šport: Danilo Bizjak Glasba: Boris Devetak v sodelovanju z Radiom Trst A Sodeluje: Damiana Ota Foto: Križmančič, AGI in AP Uredništvo ne odgovarja za morebitne spremembe tv sporedov. Sicer pravočasna obvestila upoštevamo pri sprotni objavi sporedov. KONVERTIBILNI DOLGČAS „ »Dragica, pridi na kavo. General je odletel službeno za teden dni v Moskvo, jaz pa se straaaahotno dolgočasim,« je zagostolela tajnica Mica v telefon. »Priteči takoj, je že kuhana!« Odsrknili sta smetano, prižgali tenke damske cigarete iz duty free shopa in Dragica je rekla: »Se ti ne zdi, kako prekleto dolgčas je zadnje času v naši firmi? Nobenega pravega vznemirjenja, tako kot je bilo lani!« »Se popolnoma in v celoti strinjam,« je zavzdihnila Mica.« »Posli z zahodnjaki so padli v vodo, zdaj bomo menda trgovali, pomisli, z Rusi! No, saj se tudi lani nismo ravno pretegnili pri delu, ker nas je v firmi kot Rusov, najmanj polovica preveč, ampak živahno je pa le bilo. Če se samo spomniš Jovota, našega kraljevodvor-nega dobavitelja deviz na črno! Še zdaj čutim njegov seksi parfumček. Kako prijetno me je ščegetal po nosnicah! Prišel je, najprej postregel generalu, potem sem jaz kot tajnica alarmirala kompletno firmo in v hipu je v tejle pisarni bilo kot v panju...« »Res, čeden dečko, ta Jovo, mislim, da sva si bila kar všeč.« »Veš kaj, nikar si preveč ne domišljaj, draga moja. Name je vrgel oči, da boš vedela! Ob vsakem obisku mi je prinesel Mozartove kroglice in kakšno kilo kofetka in bog-ve, kako bi se končalo, če ne bi bila srečno poročena, ojoj!« »Kar odkrita bom, draga Mica: to ti je nosil zaradi tega, ker si mu krasno organizirala prodajo deviz...« »Ne vem, če je res bilo samo to,« je odsekano rekla Mica in našobila ustnice, »Res pa je, da je bil vsak njegov obisk prava osvežitev monotonega pisarniškega dela. Počutila sem se kot v kakšni kriminalki. Prišel je elegantno kot Humphrey Bogart s simpatično skrivnim nasmehom Garyja Cooperja, prefinjeno je položil poslovno torbo na mizo, jaz pa sem začela diskretno šepetati v telefon: prišel je gospod z violinami, je kdo zainteresiran za nemške krompirčke, naprodaj imamo zelenjake...« »Ja, prav neverjetno, kakšno fantazijo smo razvili za poimenovanje deviz: violine so bile italijanske lire, jodlarji avstrijski šilingi, nemški krompirček markej zelenjaki dolarji, švicarski franki so bili Švicarji ali Franceljni... Sicer pa tudi generalnemu direktorju rečemo kar general...« »Ja, in zdaj s konvertibilnostjo dinarja je vseh teh vznemirljivosti konec! Ta Markovič je res vse zasral! Zdaj greš mirno v banko, nič ti ni treba skrivati, in kupiš katerokoli tujo valuto tako kot bi kupoval kruh, solato ali krompir! Pih, kako banalno! Pa samo en odstotek ti vzamejo in ne kot je to elegantno počel Jovo: deset, dvajset, tudi trideset procentov nad uradno vrednostjo valute!« »Pa to še ni najhujše,« je od srca zavzdihnila Dragica. »Bojim se, da je to v dno duše potrlo tako plemenitega gospoda kot je ta Jovo! Zadnjič sem ga srečala na ulici, bil je neobrit, malomarno oblečen in, ne boš verjela, še pozdravil me ni! Neverjetno, kaj lahko kruti režim napravi iz tako elegantnega gospoda! Večina ljudi je kot pobesnela dirjala okoli in iskala devize, plemeniti Jovo pa nam jih je širokogrudno dostavil tako rekoč na mizo...« »In kako gnusne vice si zadnje čase zmiš-Ijujejo ljudje! Tegale sem slišala včeraj: kakšna je razlika med Nemci in nami? No, seveda ne veš, pa ti bom povedala: Nemci so pravi reveži v primerjavi z nami, saj morajo za marke delati, mi pa gremo lepo v banko in jih preprosto kupimo!« Yt Tedenski pregovor: Ni grde ljubezni, kot ni čiste vreče za premog. . ( nizozemski) Spominski datumi: □ Pred 45 leti: 4. 2. 1945 je bila v Jalti na Krimu konferenca predsednikov Velike Britanije, ZDA in SZ. □ Pred 70 leti: 7. 2. 1920 so fašisti napadli tiskarno Edinosti. Osebnosti: □ 9. 2. 1940 se je v Reziji rodil Luigi Paletti, kulturni delavec in dolgoletni predsednik in vodja Rezijanske folklorne skupine. gledališča LJUBLJANA Cankarjev dom V MALI DVORANI danes, 3. 2., ob 11. uri: otroška matineja - O zajčku, ki je izgubil ključek. V SREDNJI DVORANI v nedeljo, 4. 2., ob 20. uri: gledališka varianta Čapovega filma Vesna kot diplomska predstava študentov AGRFT v sodelovanju z Gledališčem Glej in Cankarjevim domom, rež. Polona Sosič. V OKROGLI DVORANI v torek, 6. 2., ob 20. uri: Pusti pevcu peti - recital Prešernove poezije z Jerico Mrzel, kitaristom Jerkom Novakom in flavtistom Alešem Kacjanom (uglasbil Jani Golob). Opera SNG V VELIKI DVORANI CANKARJEVEGA DOMA v petek, 9. 2., ob 16.30: opera Črne maske (Marij Kogoj), dir. Anton Nanut, zborovodja Andrej Misson, rež. Ljubiša Ristič (ponovitve 10., 13., 17. 2. ob 19. uri, 18. 2. ob 16. uri). Drama SNG Nocoj, 3. 2., ob 19.30: Mein Kampf (George Tabori), rež. Žarko Petan. V ponedeljek, 5. 2., ob 19. uri: Medeja (Dane Zajc), rež. in scena Meta Hočevar, kostumi Marija Vidau, glasba Aldo Kumar. V sredo, 9. 2., ob 19.30: Dama iz Maksima (Georges Feydeau), rež. Vinko Moderndorfer. Mala drama V torek, 6. 2., ob 11. uri: Preobrazba (Kafka-Rozman), rež. Lojze Rozman (ponovitev 8. 2. ob 20. uri). MGL Nocoj, 3. 2., ob 19.30: premiera predstave Romeo in Julija (Willi-am Shakespeare), rež. Barbara Hieng, prevedel Milan Jesih. Lutkovno gledališče V LUTKOTEKI nocoj, 3. 2., ob 19.30: premierska predstava Mojca in živali (Vida Taufer-Lili Novy), rež. Peter Dougan). V VELIKI DVORANI v ponedeljek, 5. 2., ob 15. uri: Zgodba južnega gozda ali kdo je ubil sonce (Ivo Svetina), rež. Janez Pipan, (ponovitev 6. 2. ob 14. uri). nova gorica RDG Nova Gorica V SOLKANU v torek, 6. 2., ob 10.15: Samomorilec (Nikolaj Ro- bertovič Erdman), rež. Vida Ognjenovič (ponovitvi 7. in 8. 2.). Kulturni dom r V MALI DVORANI v petek, 9. 2., ob 17. uri: v okviru abonmaja velikega polžka - Za vrati zajec (Frane Puntar), rež. Srboljub Stankovič, gostuje Lutkovno gledališče Ljubljana. Postojna Kulturni dom V petek, 9. 2., ob 19. uri: Mandragola (Niccolo Machiavelli), rež. Georgii Paro. Tržič Občinsko gledališče V ponedeljek, 5., in torek, 6. 2., ob 20.30: Lo zoo di vetro (Tennes-see VVilliams), rež. Furio Bordon, s Piero degli Espositi, nastopa Stalno gledlišče F-JK. Čedad Gledališče Ristori - V četrtek, 8. 2., ob 21. uri: Svenimenti, tri enodejanke Antona t-ehova - II tabacco fa male, L'orso, La domanda di matrimonio, tež. Antonio Calenda, nastopata Giorgio Albertazzi in Mariangela D'Abbraccio. VIDEM Palamostre Nocoj, 3. 2., ob 20.45: Piccola citta (Thornton Wilder), rež. Erman-no Olmi, nastopa Teatro delle Arti (ponovitev 4. 2.). V sredo, 7. 2., ob 20.45: Lo zoo di vetro (Tennessee. Williams), rež. Furio Bordon, s Piero degli Espositi, nastopa Stalno gledlišče F-JK (ponovitve 8., 9. in 10. 2.). Auditorium Zanon Nocoj, 3. 2., ob 21. uri: Teatro Contatto - Le balene restino sedute (Alessandro Bergonzoni), rež. Claudio Calabro, nastopa Alessandro Bergonzoni (ponovitev 4. 2.). TABLJA Gledališče Zardini Nocoj, 3. 2., ob 21. uri: lo non sono Rappaport (Harb Gardner), rež. Ennio Coltori, nastopata Mario Scaccia in Fiorenzo Fiorentini. koncerti____________________________________________ LJUBLJANA Cankarjev dom V VELIKI DVORANI v ponedeljek, 5. 2., ob 19.30: orgelski recital Hane Bartošofe (Zach, Černohorsky, Seger, Pololanik, Reger. Trošt, Balbestre, Franck, Dupre) V OKROGLI DVORANI v torek, 6. 2., ob 10. in 12. uri: Prešeren v samospevih in recitacijah, izvajajo sopranistka Ileana Bratuž-Kacjan, basist Jože Stabej, pianistka Tatjana Šporar-Bratuž, recitacija Alenka Svetel (Mašek, Michl, Šček, Gerbič). V MALI DVORANI v petek, 9. 2., ob 19.30: Zaključni koncert udeležencev mednarodne pevske šole. Hala Tivoli V ponedeljek, 12. 2., ob 19.30: Lambada in torej hit, ples in ritem s skupino Kaoma. Festival Ljubljana V SLOVENSKI FILHARMONIJI nocoj, 3. 2., ob 19.30: Vrhunski domači in tuji umetniki - koncert ameriškega čembalista Marka Krolla (Louis in Francoise Couperin, Rameau, Bach, Handel). V VITEŠKI DVORANI v petek, 9. 2., ob 20. uri: čet amour -večer šansonov s Katjo Levstik in Igorjem Samoborom, pri klavirju Borut Lesjak, rež. Boris Kobal (ponovitvi 17. 2. ob 21. uri in 18. 2. ob 18. uri). V NARODNI GALERIJI v sredo, 28. 2., ob 19.30: Narodne pesmi slovenskih pokrajin - koncert Slovenskih madrigalistov, dir. Janez Bole (Tomc, Marolt, Pahor, Simoniti, Venturini, Prelovec, Gregorc). Koncert je 2. 2. odpadel zaradi bolezni diregenta. TOLMIN Kulturni dom V sredo, 7. 2., ob 20. uri: Cet amour - šansoni s Katjo Levstik in Igorjem Samoborom, pri klavirju Borut Lesjak, rež. Boris Kobal. IZOLA Kulturni dom V soboto, 10. 2., ob 20. uri: Cet amour - šansoni s Katjo Levstik in Igorjem Samoborom, pri klavirju Borut Lesjak, rež. Boris Kobal. TRŽIČ Občinsko gledališče V četrtek, 8. 2., ob 20.30: nastopata violinist Oleg Kagan in pianist Vassili Lebanov (Beethoven, Schubert, Schumann, Grieg). ČENTA Gledališče Margherita V petek, 9. 2., ob 21. uri: Srečanje Afrike z Vzhodom - koncert nemške skupine Embryo. VIDEM Palamostre V ponedeljek, 5. 2., ob 21. uri: v okviru ciklusa Prijatelji glasbe -koncert kitarskega kvarteta Linhares (Praetorius, Ravel, Vivaldi, Boccherini, Dowland, Granados, Piazzolla, De Falla). druge prireditve______________________________________ LJUBLJANA Cankarjev dom V VELIKI DVORANI nocoj, 3. 2., ob 19.30: Večer slovenskih in hrvaških plesov in pesmi - predstavljata se AFS France Marolt iz Ljubljane, umetniši vodja Mirko Ramovš, in folklorni ansambel SKUD Ivan Goran Kovačič iz Zagreba, umetniški vodja Milorad Todič (na sporedu plesi zgornje Soške doline, ljubljanskega predmestja, gorenjski, dolenjski in prekmurski svatbeni plesi; pesmi in plesi Brodskega Posavja, dalmatinsko kolo, lindo, žetev v Kupljenovem, kolo iz Vrlike, prigorski plesi). V OKROGLI DVORANI v ponedeljek, 5. 2., ob 18. uri: okrogla miza Sem dolgo upal in se bal v sodelovanju z Društvom slovenskih pisateljev. V SREDNJI DVORANI v torek, 6. 2., ob 19. uri: literarni večer Društva slovenskih pisateljev. V VELIKI DVORANI v sredo, 7. 2., ob 20. uri: svečana podelitev Prešernovih nagrad. V SREDNJI DVORANI v četrtek, 8. 2., ob 13. in 20. uri: Rdeči alarm - nova predstava Vzhodnega plesnega projekta, kor. in rež. Matjaž Farič. V SREDNJI DVORANI v petek, 9. 2., ob 20. uri: premiera novega slovenskega filma Veter v mreži, rež. Filip Robar Dorin. februarja v gorici________________________________________ GORICA Kulturni dom Nocoj, 3. 2., ob 18.30: otvoritev razstave goriškega slikarja Vladi-mira Klanjščka; prirejata ZSKD in KD. V sredo, 7. 2., ob 18. uri: srečanje s pesnikom Gustavom Janušem; prireja KD. V četrtek, 8. 2., ob 20.30: v okviru Gorica Kinema '90 - film-Ponovno srečanje, rež. Jerry Schatzberg; prireja Kinoatelje. V torek, 13. 2., ob 20.30: preteklost in bodočnost Italijanov v Istri - srečanje s Silvanom Sauom in Pasgualom de Simonejem; prireja SMReKK. V sredo, 14. 2., ob 18. uri: otvoritev razstave slikarja Staneta Žerka iz Škofje Loke; prirejata ZSKD in KD. V četrtek, 15. 2., ob 18. uri: srečanje s pisateljem Carlom Sgorlo-nom; prireja KD. V četrtek, 15. 2., ob 20.30: v okviru Gorica Kinema '90 - film Sweetie, rež. Jane Campion; prireja kinoatelje. V soboto, 17. 2., ob 20.30: 20 let rekreacije SPDG - družabni večer. V četrtek, 22. 2., ob 20.30, v okviru Gorica Kinema '90 - film Nostos (Povratek), rež. Franco Piavoli; prireja Kinoatelje. V soboto, 24. 2., ob 21. uri: SMReKK prireja pustni ples. V torek, 27. 2., ob 15. uri: otroško pustno rajanje Naš vrtiljak 4; prirejajo ZSKD, DD in KD. • Upravni odbor KD Gorica si pridržuje pravico, da po potrebi spremeni najavljeni spored. Za sodelovanje ali podrobnejše informacije: Kulturni dom, Ulica Brass 20, 34170 Gorica, tel. 0481/33288. Horoskop od sobote, 3. februarja, do petka, 9. februarja 1990 Pripravlja SREČKO MOŽINA OVEN (21.3.-19.4.) — VI IN DELO: ’ J * Večina zvezd vam še vedno ni prav " prijazna, zato se lahko zgodi, da vam bo šlo hted tednom kaj po zlu. Pre-cejšnja je možnost kakšnih zastojev, sitnosti ali nepričako-vanih stroškov. Bodite preudarni v dejanjih, ker se vam Naglica lahko maščuje. Torek 111 sreda vafn ne bosta preveč haklonjena.. VI IN DRUGI: yložnost nesporazumov na čustvenem področju. Ugodna dneva bosta četrtek in petek. . BIK (20.4.-20.5.) VI IN DELO: Te-f A den vam bo precej V J naklonjen in de-j lovno uspešen. Čas je kar precej primeren za nove niciative. Obstaja precejšnja drjetnost, da pride do ugod-j1" sprememb in novosti na denarnem ali poslovnem pod-.°cju. Poskusite karseda dobro Zkoristiti vam naklonjeno , epo za vse, kar vam je naj-E0l[ pri srcu. VI IN DRUGI: ekdo vas kar pogosto ima v Jhslih. Ugodna dneva bosta s°bota in nedelja. DVOJČKA (21.5.-1" 20.6.) VI IN DELO: Obeta se vam uspešen te-den. Izkoristite naklonjenost Lune za najpomembnejše načrte. Dobra sreča vam bo ob strani. Ponudile se vam bodo nove ustvarjalne možnosti. V torek in sredo pa bodite previdnejši v dejanjih, ker vam nekatere zvezde ne bodo naklonjene. VI IN DRUGI: Ljubljena oseba vam bo pripravila prijetno presenečenje. Ugodna dneva bosta nedelja in ponedeljek. RAK (21.6.-21.7.) VI IN DELO: Na-poved za vas ni e. v J prav ugodna. Kakšnih večjih težav sicer ne bo, vendar obstaja verjetnost kakšnih neugodnih okoliščin, slabšega razpoloženja in počutja. Izkoristite predvsem prvo polovico tedna, ko vam bodo zvezde prijaznejše. Pozor! Rojenim od 25. do 29. 6. pretijo lahko neprijetnosti. VI IN DRUGI: Nikar se ne zapletajte v nepotrebne prepire. Ugodna , dneva bosta sobota in nedelja. LEV (22.7.-22.8.) VI IN DELO: Pred JL # vami je precej us- fj l tvarjalen in sproš-čen delovni teden. Obstaja možnost pozitivnih sprememb na delovnem področju. Spremljala vas bo dobra delovna forma. Z malo truda lahko dosežete zaželene rezultate. Poskusite čim bolje izkoristiti svoje velike delovne sposobnosti. Muhasta bo sobota. VI IN DRUGI: V veseli družbi se boste prav prijetno sprostili. Ugodna dneva bosta četrtek in petek. . DEVICA (23.8.- 14^7 22.9.) VI IN I If DELO: Zvezde so I Ijf vam še prijazne. Poskusite karseda dobro izkoristiti dobre priložnosti, ki se vam bodo ponudile. Možnost pomembnih dosežkov na poslovnem ali ekonomskem področju. Nasmehne se vam lahko sreča pri zelo pomembnih stvareh. V ponedeljek vam preti slabše počutje. VI IN DRUGI: S prijazno besedo boste dosegli, kar si želite. Ugodna dneva bosta sobota in četrtek. TEHTNICA (23.9,-22.10.) VI IN DELO: Po vsej verjetnosti teden tokrat ne bo izpolnil vseh vaših pričakovanj. Večina zvezd vam je precej nasprotna, zato se boste morali potruditi, da boste izpeljali svoje načrte. Obstaja možnost kakšnih neprijetnih okoliščin ali drugih težav različne narave. Torek in sreda ne bosta preveč ugodna. VI IN DRUGI: Posvetite več pozornosti družinskemu življenju. Ugodna bosta četrtek in petek. . ^ ŠKORPIJON |44 (23.10.-21.11.) VI IN DELO: Prijeten I ^4 in uspešen delov-* 1 nik je ugoden čas za uresničitev zastavljenih ciljev. Marsikaj se bo premaknilo v zaželeno smer. Spremljala vas bo dobra fizična forma. Ustvarjalni in zadovoljni boste. Posebno ugodno stojijo zvezde rojenim v oktobru. Četrtek in petek pa lahko kaj pokvarita. VI IN DRUGI: Pomagal vam bo nekdo, ki ste mu nekoč pomagali. Ugodna bosta ponedeljek in torek. STRELEC (22.11.-00 21.12.) VI IN DELO: Obeta se vam ustvarjalen te-den. Zvezde bodo spodbudile srečen potek dogodkov in uresničitev nekaterih pričakovanj. Ne zamudite enkratne priložnosti ob koncu tedna. Lahko pričakujete vesela presenečenja na finančnem področju. Nedelja in ponedeljek vam bosta manj po godu. VI IN DRUGI: Nekdo, ki vas na tiho občuduje, si želi vaše naklonjenosti. Ugodna dneva bosta četrtek in petek. _ KOZOROG (22.12,- 'l ^ 19.1.) VI IN DELO: Teden bo I' dokaj razgiban in tudi spremenljiv. Po vsej verjetnosti vam v začetku tedna ne bo šlo vse prav tako, kot bi vi želeli. Prav lahko pride do nepričakovanih zapletov. Izkoristite pozitiven vpliv zvezd ob koncu tedna. Razveselile vas bodo dobre vesti. Neka želja se vam bo izpolnila. VI IN DRUGI: Potrudite se za boljše odnose z bližnjimi. Ugodna dneva bosta četrtek in petek. A A * VODNAR (20.1.-18.2.) VI IN Jam DELO: Teden bo sicer pretežno ugoden, vendar v četrtek in petek za marsikoga tudi utrudljiv in naporen. Glede na položaj zvezd se boste morali po vsej verjetnosti srečati z neprijetnimi dolžnostmi. Poskusite biti bolj zbrani pri delu. Prva polovica tedna vam bo v marsičem bolj naklonjena. VI IN DRUGI: Ne pritožujte se preveč, raje odločno ukrepajte, Ugodna dneva bosta nedelja in ponedeljek. RIBI (19.2.-20.3.) ^ VI IN DELO: Priča- JVJI, kujete si lahko pri-jeten in pester te-^ ^ den, ki vas bo obo- gatil z marsikatero novo izkušnjo. Zvezde so vam precej naklonjene ih to morate izkoristiti. Pozitivni vplivi Merkurja in Marsa bodo spodbudili vaše delovne sposobnosti. Uspeli boste v zadevi, ki vam je precej pri srcu. VI IN DRUGI: Bil bi že čas, da nekomu odločno poveste, kar bi bili že morali povedati. Ugodna dneva bosta torek in sreda. V Gorici dogovor o skupni mednarodni pobudi Na meji pri Šempetru bodo uredili italijansko-slovenski vinograd Četrtič so lani obrodile trte v svetovnem vinogradu pri zadružni kleti v Krminu. Četrtič so iz grozdja štirisotih vrst trsov stisnili nad sedemdeset hektolitrov vina in ga ustekleničili z imenom vino miru. Tej pobudi se bo v prihodnjih letih pridružila nova. Na meji, pri Šempetru, bodo zasadili kakih petnajst hektarjev vinograda, deloma na italijanskem, deloma na jugoslovanskem ozemlju. Približno sedem hektarjev bo na italijanski strani, v neposredni bližini nekdanje psihiatrične bolnišnice, in prav toliko tudi na jugoslovanski strani. Pobuda ima že tudi svoje ime: Vinocjrad na sverovzhodu. V četrtek je bil na Trgovinski zbornici že tudi prvi operativni sestanek, med predstavniki goriške Trgovinske zbornice, in novogoriške medobčinske gospodarske zbornice, GZ Slovenije, županom Nove Gorice in Predsednikom Pokrajine, predstavniki zadružnih kleti Dobrovo, Vipava in Krmin, pokrajinskim odbornikom Bressanom ter strokovnjaki za vinogradništvo. Gre za skupen načrt, ki poleg sim- boličnega pomena, da smo na Goriškem znali in uspeli odstraniti zidove in mejne zapreke, ima tudi drugačen, nadalnji pomen, da je mogoče prav z mejo in na meji uresničevati skupen načrt. Vinograd bo namreč eksperimentalnega značaja. Tu bodo preizkušali različne tehnike obdelovanja, uporabe raznih škropiv, gnojenja itd. Prav na področju vinogradništva je namreč še marsikaj nedorečenega, predvsem pa ima vsak vinogradniški okoliš svojo tradicijo. Pridelek iz skupnega, pravzaprav bi bilo bolj primerno uporabljati izraz "mešanega" vinograda bodo dali v promet pod imenom: vino iz severovzhodnega vinograda. Promocijo bodo izpeljali tako na jugoslovanski, kakor na italijanski strani. Ker bodo vinograd zasadili na ravninskem, naplavinskem svetu, strokovnih skupnih izsledkov ne bo mogoče uporabiti za gričevnato območje. Prav zato se že zdaj nakazuje možnost in tudi potreba po ureditvi podobnega skupnega vinograda na območju Brd. Na četrtkovem srečanju v Gorici je bil govor tudi o komercialnih aspektih pobude. Morda niti ni več utopistično razmišljati o skupnem nastopanju in skupnem predstavljanju na svetovnih tržiščih briškega ali vipavskega vinorodnega okoliša. Brda so v geografskem smislu celota, čeprav je vmes sicer zmeraj bolj prepustna meja. Na sliki: (foto Bumbaca) udeleženci četrtkovega srečanja na Trgovinski zbornici. Slike V. Klanjščka ob prazniku kulture Razstavo bodo odprli drevi v Kulturnem domu Za uvod v letošnje praznovanje slovenskega kulturnega praznika, ki bo potekal (8. februarja v Gorici ter 10. 2. v Trstu) ob skupnem prizadevanju treh kulturnih organizacij bo Zveza slovenskih kulturnih društev odprla drevi ob 18.30 v Galeriji goriškega Kulturnega doma razstavo briškega umetnika Vladimi-ra Klanjščka. V minulih letih je Klanjšček izražal svoj umetniški svet povečini na platnih manjšega formata ali na lesenih podlagah; vrezoval jih je z drobnimi potezami in kazal osredotočenost na kompozicije, ki so dovoljevale morda nekoliko nezahtevno oblikovanje, tako da so včasih zdrknile v dekorativnost. In kot ugotavlja umetnostni kritik Joško Vetrih, ki bo Klanjščka drevi predstavil, polja prejšnjih stvaritev označujejo mehke barve, usklajene in nekoliko ugasle, ujete v drobne risbe, tako da včasih spominjajo na tehniko all-over iz štiridesetih - petdesetih let. In kakor se nam zdi povsem spremenjen umetnikov odnos do materialne podlage, tako začutimo predrugačeno tudi njegovo duševno naravnanost do najljubših tem. Velik protagonist prikupnih Klanjščkovih kompozicij ostajajo še vedno Brda s svojo pokrajino, s svojim malim svetom hiš, vinogradov, cestic, polj, figur, kmečkega orodja, s svojimi prvotnimi strukturami, ki za globljo preobrazbo zahtevajo obdobja daljša od človekovega življenja. Za to priložnost sta ZSKD in Galerija Kulturnega doma izdali tudi predstavitveni list, ki sta ga uredila Lučana Budal in Joško Vetrih, za grafično opremo pa je poskrbel Silvan Bevčar. Razstavo, ki bo odprta do 13. februarja, si bo moč ogledati ob delavnikih od 10.00 do 12.30 ter od 17.00 do 19.30. Srečanje z Janušem Goriški Kulturni dom nam tokrat ponuja novo zanimivo srečanje z avtorjem. V sredo, 7. februarja, ob 18. uri se bo v mali dvorani KD predstavil goriškemu zvestemu občinstvu znani slovenski koroški kulturni ustvarjalec Gustav Januš. Januš, ki se je rodil leta 1939 v Selah na Koroškem, spada med vsestranske kulturne ustvarjalce, saj se uspešno ukvarja tako s pesništvom, kot tudi z likovnim ustvarjanjem. Koroški ustvarjalec je še posebej znan kot pesnik. Redno sodeluje z literarno revijo Mladje, več njegovih del pa so prevedli tudi v nemščino. V sredo nas torej uprava Kulturnega doma vabi na zanimivo srečanje s plodnim koroškim pesnikom in slikarjem. Gosta večera bo predstavil novogoriški literarni kritik Jan Zoltan. Pri Mošu se je prevrnil avtobus dve osebi sta bili huje ranjeni Počila vodovodna cev iz Mrzleka Včeraj zjutraj je prišlo do okvare na glavni cevi, ki dovaja vodo iz Mrzleka v rezervoar na gradu. Počila je 45-centimetrska cev skozi katero se na grad pretaka približno ena tretjina vode za potrebe goriškega omrežja. V kratkem času je kalna voda, ki je vrela iz zemlje preplavila del Ulice Rafut in Giustignani, vendar hujših posledic ni bilo. Tudi zaradi hitrega ukrepanja. Okvare niso uspeli v celoti odpraviti včeraj. Delo je otežil nenavadno težaven in blaten teren. Pri mestnem podjetju zagotavljajo, da bo oskrba z vodo povsem normalna, kajti manjši dotok iz Mrzleka so nadomestili z dovajanjem večje količine vode iz zajetja v Mocchetti. Po vsej verjetnosti je cev počila zaradi dotrajanosti materiala. Zaradi zemeljskih del na kraju okvare in poplavljenega cestišča je bilo nekaj težav v prometu. Po zagotovilih inž. Veroneseja bodo okvaro povsem odpravili v teku današnjega dne. Včerajšnjo okvaro gre jemati kot nekakšen alarmni zvonec, opozorilo, da je vodovodno omrežje znatno dotrajano in da ga je treba rekonstruirati. Sicer je načrt rekonstrukcije pripravljen že lep čas, vendar je glavna ovira pomanjkanja finančnih sredstev. Dve osebi sta bili ranjeni sinoči, na državni cesti med Ločnikom in Mošem, v trčenju med linijskim avtobusom podjetja APT in katrco videmske registracije 603666. Žal do trenutka ko to poročamo, še nismo uspeli zvedeti imena ponesrečenega voznika. Golemu naključju je treba pripisati, da ni prišlo do prave tra- gedije. Avtobus je namreč po trčenju zaneslo v levo stran cestišča, v približno dva metra globok jarek po katerem je drsel še kakih trideset metrov, dokler ni zadel ob železobe-tonski most dohoda k zasebni hiši. Pred tem je težko vozilo porušilo nekaj metrov ograjnega zida. Srečno naključje, da v tistem trenutku ni iz nasprotne (goriške) smeri pripeljal noben avto in še bolj, da je bil linijski avtobus prazen. Nesreča se je pripetila okrog 19.30 na razmočenem cestišču, na državni cesti proti Vidmu, med Ločnikom in Mošem, v kraju San Roc, kjer je precej oster ovinek in kjer se je doslej pripetilo že več hudih nesreč. Preučevanje dinamike bo najbrž še lep čas zaposlovalo obhodnici karabinjerjev, čeprav so glavne poteze znane: avtobus, ki ga je upravljal Michele Devinar iz Krmina je vozil proti Gorici, osebni avto pa verjetno v nasprotni smeri. V ovinku sta vozili trčili, pri čemer je katrco zasukalo okrog svoje osi in treščilo v železno ograjo ob cesti. Avtobus je po nekaj deset metrih s cestišča zavozil v jarek na levi strani ceste ter po njem drsel še kakih štirideset metrov, kjer ga je ustavila železobeton-ska bankina. Prve informacije, ki smo jih dobili so bile zelo alarmantne. Na kraju nesreče pa smo zatem preverili, da je materialna škoda zares ogromna, da pa sta v nesreči bili huje ranjeni le dve osebi. (Foto Bumbaca) Z avtom v jarek pri Jamljah Včeraj okrog 15. ure se je na cesti, ki pelje iz Sabličev do Jamelj pripetila prometna nesreča, v kateri se je težje poškodovala 25_-letna Emanuela Croselli iz Jamelj, Župančičeva ulica 9. Dekle je z avtom suzuki zavozilo s ceste v jarek. Ponesrečenko so prepeljali v tržiško splošno bolnišnico, kjer so ji dežurni zdravniki ugotovili poškodbe vretenc na tilniku. Dekle so pospremili na ortopedski oddelek tamkajšnje bolnišnice, kjer se bo morala zdraviti dva meseca. Gmotna škoda na avtomobilu je precejšnja, zapisnik o nesreči sestavljajo karabinjerji iz Jamelj. Omogočen dostop vsem na Prefekturo Goriška Prefektura obvešča, da so te dni izpolnili obveznosti, ki jih predvideva dekret predsednika republike št. 384 iz leta 1978 glede odpravljanja arhitektonskih pregrad. V poslopju so namestili dvigalo in zgradili dohod za prizadete osebe. Dela so opravili pod nadzorstvom pokrajinskega urada državnega tehničnega zavoda (Genio civile). _________prispevki_____________ Na novoletnem slavju v društveni dvorani v Doberdobu je klapa zbrala 119 tisoč lir in jih dala v blagajno KD Jezero. Zbrana družba lanskih 40-letnikov daruje 80 tisoč lir za Društvo krvodajalcev iz Sovodenj. V počastitev spomina Janka Tomšiča so za Društvo krvodajalcev v So-vodnjah darovali Danijela in Maks Gergolet 50 tisoč lir, družina Ferfolja Evgen, v isti namen, 100 tisoč lir, družini Ferfolja in Gerin, v isti namen, 100 tisoč lir, Zavadlav Ivanka in Wal-ter , v isti namen, 20 tisoč lir. SLOVENSKI DEŽELNI ZAVOD ZA POKLICNO IZOBRAŽEVANJE obvešča, da je še nekaj prostih mest na tečajih za — BANČNO TEHNIKO (30 ur) — ANIMATORJE NA DRUŽABNO-VZGOJNEM PODROČJU (40 ur) Interesenti naj se obrnejo na sedež zavoda v Gorici, Križna ulica — Ul. Croce 3 (tel. 81826), vsak dan razen sobote od 10. do 14. ure. Rok za prijavo je do 5. februarja. razne prireditve KD DANICA priredi v petek, 9. februarja, ob 19.30 Prešernovo proslavo. Prireditev bo v ŠK Centru. Sodelujejo Sovo-denjska dekleta in člani mladega odra KD Danica. kino Gorica CORSO 16.00-22.00 »Tesoro, mi si sono ristretti i ragazzi« in risanka »Una grossa indigestione«, prod. Walt Diš-ney. VERDI 17.30-22.00 »Seduzione pericolo-sa«. Prepovedan mladini pod 14. letom. VITTORIA 17.30-22.00 »II duo di Road Horse«. Prepovedan mladini pod 14. letom. Tržič COMUNALE Danes zaprto, zaradi deželnega kongresa KD. Jutri 16.00-22.00 »Un'arida stagione bianca«. EXCELSIOR 18.00-22.00 »Ritorno al futu-ro II«. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Al Giardino (Baldini) - Verdijev korzo 57 - Tel. 531879. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Al Redentore - Ul. Fratelli Rosselli 23 -Tel. 410340. __________pogrebi_____________ Danes ob 11. uri Antonio Cravos iz mrliške veže glavnega pokopališča na tamkajšnje pokopališče, ob 12.30 Michele Tinta iz splošne bolnišnice v cerkev in na pokopališče v Štmavru. AVTOMOBILSKA DELAVNICA “PellizzarV POOBLAŠČENA AVTOMOBILSKA DELAVNICA ‘PellizzarV Ul. IV. november 31/33 34074 TRŽIČ Tel. 0481/481565 048t-387333 NEPOSREDNA ZVEZA presti mm S klicem na to številko boš dobil katerokoli pojasnilo v zvezi s posojili PRESTIAUTO UP Banca Agricda 1 Kmečka banka Gorica NOVOSTI MESECA FEBRUARJA mesec PLETENIN PLETENIN PLETENIN LA MAGLIA TRŽIČ - Ul. Roma 58 Telefon: 0481/790074 Predlog, da bi prehod Neblo odprli za mednarodni promet Odšel je tigrovec J. Godnič iz Komna Odprtje mednarodnega mejnega prehoda na območju Brd bi pomenilo več možnosti za hitrejši razvoj turizma in trgovine v teh krajih. Pred leti je bil izdelan predlog, da bi v višjo kategorijo prekvalificirali maloobmejni prehod Plešivo-Medana. Predvidoma bo o predlogu razpravljala mešana komisija za Videmski maloobmejni sporazum že na prvem zasedanju. Vendar pa bo treba, kot se zdi, predlog preoblikovati. Že nekaj let Plešivo ni med najbolj prometnimi maloobmejnimi prehodi v Brdih. Zdrknil je na drugo, oziroma tretje mesto. Prebivalci s krajev ob meji se najraje poslužujejo mejnega prehoda Neblo-Jenkovo, ki je le nekaj kilometrov stran, zahodneje od Plešivega. Tu so lani (1989) našteli 361.000 prehodov. Na drugem mestu na območju Brd je prehod Golobrdo (257.000 prehodov), šele na tretjem pa Plešivo (207.000 prehodov). Sledijo Vipolže (116.000), Hum-Števerjan (50.000) itd. Po ugotovitvah in navedbah uprave carinarnice v Novi Gorici, kjer so nam omenjene podatke posredovali, osebni promet na območju Brd zelo hitro narašča. V dveh letih se je število prehodov skoraj podvojilo. Leta 1987 so na celotnem briškem območju našteli le približno 500 tisoč prehodov, lani pa že skoraj milijon. Ti podatki še dodatno potrjujejo potrebo po odprtju mednarodnega mejnega prehoda na tem območju, ki je sicer, kar zadeva prehajanje meje, v večernih urah povsem odrezano. Taka ureditev, na katero bo treba seveda počakati še nekaj časa, četudi bo že na prihodnjem zasedanju mešane komisije o izvajanju Videmskega sporazuma doseženo soglasje, saj je znano, da se mednarodni sporazumi sklepajo in ratificirajo z zelo upočasnjenim postopkom, bi tudi ugodno vplivala na razbremenitev drugih dveh mednarodnih mejnih prehodov na Goriškem, na prehod Rožna dolina - Rdeča hiša in Štandrež - Vrtojba. Sicer pa bi se dalo občasno gnečo in kolone na omenjenih dveh prehodih razredčiti že s prilagoditvijo, podaljša-njemm urnika dveh najbližjih maloobmejnih prehodov, tistega v Solkanu in tistega v Šempetru. Predlog v tem smislu bodo predstavili člani jugoslovanske delegacije v mešani komisiji in to že na prvem zasedanju. "Dovolj bi bilo že, če bi za eno uro podaljšali odprtje omenjenih dveh prehodov," meni upravnik carinarnice v Novi Gorici, Svito Vižintin. To pa je mogoče narediti razmeroma hitro, v soglasju med delegacijama. Od vseh postavk, ki sodijo v mednarodni blagovni promet, se je v lanskem letu na območju carinarnice Nova Gorica najbolj povečal tako imenovani tranzitni promet. Blago v tranzitu, to je namenjeno tretjim državam, je naraslo kar za 52 odstotkov. Močan porast pričakujejo tudi v tekočem letu. Zanimiv je tudi podatek, da je šlo preko mednarodnega mejnega prehoda v Vrtojbi v lanskem letu 1,7 milijona ton blaga. Leta 1981, zadnje leto poslovanja Rožne doline, kot medna- Je pa še eno vprašanje, ki bi ga bilo treba začeti reševati v pristojnih organih. Nanaša se na naravnost neverjetno neskladje v ugodnostih, ki jih v okviru maloobmejnega prometa imajo italijanski, oziroma jugoslovanski državljani. Medtem ko italijanski državljani še zmeraj lahko prinašajo ob povratku iz Jugoslavije razno blago (predvsem prehrambene artikle) v vrednosti do 70 tisoč lir (mesečno), je vrednost vnosa blaga za jugoslovanske državljane zamrznjena na 10 konvertibilnih dinarjev, kar pomeni približno eno kavo, ali, če že smo za primerjavo, 120-krat manj kakor znašajo ugodnosti v mednarodnem prometu. Stanje, ki nikakor ni v skladu z duhom in cilji Videmskega sporazuma. Lahko bi rekli stanje, ki je smisel sporazuma izvotlilo. rodnega prehoda za blagovni promet, je obseg tovorov znašal približno 700 tisoč ton. Torej v osmih letih več kakor podvojitev. V železniškem mednarodnem blagovnem prometu pa so v lanskem letu zabeležili približno šestodstotni porast v primerjavi z letom poprej. Odpremi-li in sprejeli so 81.908 vagonov. Preko mednarodnega prehoda Vrtojba pa je šlo v lanskem letu v obeh smereh 229.993 tovornih vozil, ali osem odstotkov več kakor leta 1988. Po mučni bolezni je 6. januarja letos preminil v Kranju zadnji vodja ilegalne organizacije TIGR Just Godnič. Pred njim so padli ali umrli štirje voditelji: Danilo Zelen, Tone Černač, Albert Rejec in Ferdo Kravanja, ki so iz Jugoslavije vodili ilegalni boj proti italijanskemu fašizmu na Primorskem v letih 1929-41. Just je bil rojen v Komnu 25. 10. 1908. Pri stricu v Trstu se je izučil za čevljarja in si kmalu uredil lastno delavnico. Na povabilo čevljarja Giovan-nija Trinchera iz Milana, ki je bil vratar pri tržaški kvesturi, je delal kot Trinchero na svoj račun z dvema pomočnikoma v prostorni veži kvesture. Just se je tu čutil varnega. Sodeloval je z bazoviškimi junaki. Pri Ferdu Bidovcu v trgovini na Rusem mostu je dobival tajno literaturo, ki jo je ob sobotah s kolesom odpeljal v Komen. Tu je vodil številno tajno celico, ilegalno Porast blaga v tranzitu Nastop nekdanjih zvezdnikov rock in beat glasbe na Goriškem Predlog za preureditev delitve bonov Dosedanji način razdeljevanja bencinskih bonov bi bilo mogoče znatno izboljšati in s tem omejiti nevšečnosti, ki se odražajo predvsem preko dolgih vrst, izgube dragocenega časa itd. Razdeljevanje bonov naj bi zaupali ustanovi ali zasebnemu podjetju, ki bi bilo s svojimi izpostavami prisotno na celotnem območju pokrajine. Razdeljevanje naj bi nadalje potekalo v enem samem obroku, tako kakor v Trstu in Vidmu. Tako predlagajo socialisti v posebnem poročilu za tisk in dodajajo, da bi bilo primerno tudi, če bi bile vse nakaznice enake, da bi se mogli avtomobilisti oskrbovati na celotnem območju pokrajine. Po mnenju pokrajinskega tajnika PSI bi že s temi ukrepi zagotovili ažurnejše poslovanje, zmanjšali težave in tudi znižali stroške za tovrstne ope-' racije. Kontingent sladkorja proste cone Trgovinska zbornica obvešča, da se je pričelo razdeljevanje kontingenta sladkorja proste cone za mesec februar. Upravičenci imajo na razpolago po 2 kilograma sladkorja po znižani ceni. Ker gre za lanski kontingent, je cena še zmeraj 900 lir za kilogram (cena na Prostem tržišču pa je 1410 lir za kilo-SRam). Blago je treba prevzeti do 28. februarja letos. Upravičenci morajo oddati odrezek št. 13 iz bloka nakaznic. Po vsej verjetnosti se bo v gledališki dvorani goriškega Verdija 20. februarja zbralo kar precej pripadnikov generacije štiridesetletnikov, da bi prisostvovali koncertu beat in rock ansamblov, ki so se v šestdesetih in v začetku sedemdesetih let proslavili na Goriškem in nekateri izmed njih za nekaj časa okusili celo sloves vsedržavnega prizorišča. Gre za skupine, ki so zaslovele med goriškimi najstnicami in mladimi sploh, za zvezdnike krajevnega formata, čigar avtogrami na fotografijah so predstavljali pravo poslastico za privržence »razbijajoče glasbe«. Na odrskih deskah se bodo namreč predstavile skupine, ki so zaslovele z imeni »Le Tigri«, »I Dogs«, »I Sex-tons«, »I Cadetti«, »L’Otis Group«, »Le Pantere«, »I Provos«, »I Menestrelli«, »I Fantasmi« in »Gli Nspn«. Po vsej verjetnosti bodo člani teh ansamblov nekoliko drugačni, spremenjeni, v primerjavi s časom, ko so nastopali in želi odobravanje. Marsikateri izmed njih bo imel že kako sivo las na glavi in verjetno tudi kakšen kilogram odveč. Sicer so to malenkosti, ki ne bodo zatemnile bistva večera, ki sta ga v humane namene organizirala zadruga Multithema in radijska postaja Radio Gorizia 1. Izkupiček večera bodo namreč namenili v sklad za nakup posebnega dvigala Eleni Černe, ki je priklenjena na vozičku. Štiridesetletnikom se bodo gotovo pridružili tudi predstavniki mlajših generacij in ni izključeno, da bosta na koncert prišla tako oče kakor sin. »Heppening«, ki se bo začel ob 21. uri, bo ponudil celovit pogled takratnega glasbenega gibanja, ki je nastalo na Goriškem. Verjetno najbolj reprezentativna skupina so gotovo »Le Tigri«, katerih predstavnik, bobnar Gigi Lo Re, se je proslavil še v kasnejših letih, ko je dosegel poseben časovni rekord ob igranju na ta inštrument. Ta skupina je v šestdesetih letih zaslovela tudi v širšem italijanskem prostoru, izdala nekaj plošč (»Lefs go«, »Gli An-tenati«, »Non ti vedo piti«, »Amore dif-ficile« in »Boccaccio 2000«) in sodelovala s priznanimi italijanskimi popevkarji (Ekipe 84, Mina, Fausto Leali, Little Tony, I Rockes itd). Ob tem je goriški ansambel pripravil glasbeno spremljavo filma Luchina Viscontija »Vaghe stelle delLOrsa«. Arhivski posnetek skupine »Le Tigri«. Od leve so: Gigi Lo Re, Mario Grusovin, Rudi Blanzan, Tiziano Bainat, Angelo Konjedič in Giuliano Gregori. Planinski večer v Novi Gorici z alpinistom Tomom Česnom Pretekli teden je bil gost novogoriš-ke9a planinskega društva priznanem UsPešni alpinist in plezalec Tomo Če-Ser> iz Kranja. V nabito polni dvorani Novogoriškega kulturnega doma je ob Vltieo filmu in diapozitivih predstavil ®v°j podvig v lanskem letu, ko je po-Seni sam opravil, kot prvi, s severno eno 7710 m visokega Jannuja, gore v v delu Nepala. Doslej namreč po tej P°fi ni še nikomur uspelo priti do rNa, največji problem pa vsekakor podstavlja kar 2800 visoka in nevarna P^Na. Tomo Česen je za vzpon potre-Val skoraj 23 ur, sestopil pa je po t N9i in sicer japonski smeri, ki je zahtevna. Celotna akcija je trajajo tako 40 ur. In to popolnoma sam, v Ser krutem' neizprosnem boju z mo-vPj110 naravo. Toda kot je Česen po-vev ’ se on najbolj zanese sam nase, ijj koliko lahko njegovo telo prenese Vzdrži. To pa je odkril pred leti v nesreči, kjer je kar nekaj dni ostal sam v steni brez vsega. Skratka, lahko rečemo, da sodi Tomo Česen, v tem trenutku v svetovni alpinistični vrh, saj je za podvig v lanskem letu prejel tudi posebno priznanje mednarodne komisije za odprave pri UIAA. Njegov vzpon na Jannu po tej severni steni je namreč močno odjeknil tudi v svetovnih alpinističnih krogih, saj je doslej ta severna stena veljala za enega največjih problemov in je bila velik izziv človeku. Tomo Česen pa že načrtuje tudi nove podvige, nove vzpone in smeri. Ko človek takole govori z njim se mu zazdi, da je vse skupaj sila enostavna stvar, vsaj tako Česen reagira, govori o tem. Vse se mu zdi kar nekam normalno. V resnici pa je seveda to nekaj povsem drugega, skoraj abstraktnega bi lahko rekli. Bržkone pa se vsi niti ne zavedamo, kakšen vrhunski dosežek je Tomo Česen dosegel z vzponom na Jannu. (E. Čurlič) Danes organizirano pobiranje starega papirja v Števerjanu Na območju števerjanske občine bodo danes pričeli akcijo organiziranega pobiranja in odvažanja odpadnega papirja, lepenke ter kovinskih predmetov. Občinska uprava je namreč poverila nalogo podjetju Mazzolini iz Gorice, ki te usluge opravlja že v nekaterih drugih občinah. Zaenkrat, kot pravijo na Občini, bo selektivno pobiranje in odvažanje odpadkov, ki so še uporabljivi, kakor je prav primer lepenke in papirja, potekalo poskusno. Če se bo načrt obnesel — pri tem je poglavitnega pomena sodelovanje občanov — bo ta služba potekala redno. Danes bo podjetje Mazzolini pobiralo in odvažalo le papir in lepenko, v soboto, 10. februarja, pa bodo pobirali staro železo in druge kovinske odpadke. Občinska uprava je te dni o pobudi obvestila občane s posebnim pismom. Ne bo odveč, če tudi v našemn dnevniku ponovimo nekaj priporočil. Papir, povezan v svežnje, ali spravljen v kartonske škatle, naj občani odložijo ob robu ceste, v bližini pomembnejših križišč. To velja posebej za tiste občane, ki stanujejo precej odmaknjeni od glavnih poti. Glede pobiranja kovinskih odpadkov, ki bo prihodnjo soboto, 10. februarja, občinska uprava obvešča, da podjetje ne bo odnašalo avtomobilskih gum, starih televizorjev ali plinskih jeklenk in hladilnikov. Korak za katerega so se odločili v Števerjanu bo nedvomno pripomogel k bolj čistemu in urejenemu okolju, predvsem pa se bo znižal strošek za uničevanje odpadkov, ki ni majhen. Uničevanje odpadkov s sežiganjem (tega načina se namreč trenutno poslužujejo tudi v števerjanski občini) oziroma odlaganje stane danes že skoraj šestdeset lir za kilogram. dejavnost po vaseh Krasa in tajne ponočne sestanke bojevite mladine na gmajnah in tudi nedeljska srečanja tigrovcev v gostilnah. Sodeloval je s člani celice na Proseku Vekoslavom Špangerjem, Vladom Štoko, Dragom Ruplom, ki so nosili nevarno literaturo v Komen. S Proseka so jo prinašali v Komen tudi Just in njegovi sodelavci. Just se je srečaval v okolici Komna z oboroženo trojko (Danilo Zelen iz Senožeč, Tone Černač iz Prestranka, Josip Kukec iz Postojne), ki so prinašali ilegalni tisk iz Jugoslavije. Policija je Justa nepričakovano aretirala decembra 1930 v veži kvesture, ker je aretirani Friderik Godnik omenil njegovo in ime Franca Godnika. Tega je na zahtevo policije zasliševal major vojske v Firencah. Just ni klonil mučenju v zaporu. Aprila 1931 je bil izključen, izgman iz Trsta in bil pod strogim policijskim nadzorstvom v Komnu. Ilegalne dejavnosti ni opustil. Ponovni aretaciji se je izognil z begom v Jugoslavijo. Ves se je posvetil boju za osvoboditev zatiranih primorskih Slovencev. Z veseljem ga je v Ljubljani sprejel njegov bivši učitelj Štrukelj: »Ponosen sem, da so moji učenci zavedni Slovenci!« Just se je vpregel v tajni tehniki v kleti Zelenovih na Tyr-ševi. Njemu, Zelenu, Černaču so na ciklostilu pomagali razmnoževati ilegalni tisk Zvonimir Lasič z Goč, Lenar Slavica iz Tolmina, Tone Laharnar s Šentviške gore, Ljubo Ravnikar iz Ljubljane in drugi. Pred dnem so se razšli, nekateri so se podali z nahrbtnikom literature čez državno mejo na Primorsko. Just je največkrat ilegalno prestopil mejo s člani vodstva. Pogos-toma so se z njim izpostavljali smrtni nevarnosti Franc Fortunat iz Volč, Stanko Kamenšček iz Ročinja, Štefan Rijavec s Šentviške gore, Tone Žakelj in Ludvik Ogrizek iz Hruševja, Jože Dolenc iz Prestranka, Franc Kruh iz Šembij in drugi. Mnogi so mu večkrat pomagali. Vsak je nosil nahrbtnik čtiva, hrano za nekaj dni, dve pištoli, šotorsko krilo. Oblečeni so bili v fašistične uniforme, podnevi so počivali v hosti ali globačah, ponoči pa hodili ali pa imeli sestanke mladine po vaseh. Just je opravil nešteto pohodov in prehodov meje po skritih stezah na dolgi mejni črti med Jalovcem v Trenti in Snežnikom. Na vsakem koraku mu je pretila smrtna nevarnost. V Jugoslaviji je živel v strogi ilegali, saj ga je iskala tudi jugoslovanska policija po nalogu italijanske. Če bi ga aretirali, bi ga predali Italiji. Večkrat se je skrival pri prijateljih. Dvakrat se je umaknil na Kopaonik k tigrovcu Tonetu Černaču, kjer je prebil zimo. Leta 1936 je z Zelenom in Rejcem podpisal akcijski pakt med KPI v emigraciji in organizacijo TIGR, kar je pospešilo delo tigrovcev na Primorskem. Just je bil z Zelenom glavni organizator atentata na Mussolinija leta 1938 v Kobaridu. Načrt je bil izdelan do podrobnosti. Izvršitelj atentata je v zadnjem trenutku odpovedal. Ob napadu fešističnih vojsk na Jugoslavijo je bil v štabu Soške divizije (3 tisoč primorskih prostovoljcev v izgnanstvu). Pohitel je z dvema tovarišema po Bertija Rejca v Beograd. Blizu Sarajeva so jih prijeli. Nemci, jim zaplenili avto, oni pa so jim ušli. S Črnogorcem Vukotičem je pobegnil v Črno goro. Ta mu je priskrbel osebno izkaznico na ime Ivan Hafner. Vzel je pot pod noge in se peš vrnil k sestri v Novo mesto. Medtem ko je pri njej počival, je v sobo vdrlo 6 fašistov, ki so ga iskali. Just se ni zganil, pod zglavjem je imel pištolo. Imeli so njegovo sliko, a ga niso prepoznali. Vzeli so mu osebno izkaznico in odšli. Ko so se vrnili, ga ni bilo več v sobi. Just je odšel in ostal pri partizanih do konca vojne. Nato je živel do svoje smrti v Kranju. Ta zapis je le bleda slika junaških podvigov Justa Godniča. Bil je izjemno pogumen, drzen in odločen. Upravičeno zasluži, kakor tudi njegovi tovariši, da se njihovo delo za ohranitev primorskih Slovencev med fašistično diktaturo ovrednoti s pravo ceno ter se njihova imena ovekovečijo v primorskih mestih. Tako bo primorski Slovenec za vedno poznal tudi ta delček svoje zgodovine in bodo njegove korenine še čvrstejše. Tone Rutar Bismarcia Goriška atletska skupina "Gruppo marciatori Gorizia" prireja jutri, 4. t. m., netekmovalni pohod po goriških cestah "Bismarcia". Udeleženci se bodo podali na 11 kilometrov dolgo pot od 9.30 do 10.30 izpred telovadnice v Dolini Korna. Svojo udeležbo je najavilo poleg številnih članov italijanske federacije ljubiteljev ljudskih športov tudi večje število udeležencev z druge strani meje. Maraton se bo zaključil v Dolini Korna, kjer bodo nagradili vse skupine, ki bodo prijavile .najmanj 15 udeležencev. Žrebanje kvalifikacijskih skupin za nogometno EP Novo prvenstvo F1 vse bližje STOCKHOLM — V italijanskem taboru po včerajšnjem žrebu za sestavo kvalifikacijskih skupin za evropsko nogometno prvenstvo, ki bo čez dve SKUPINA 1: Španija, ČSSR, Francija, Islandija, Albanija. SKUPINA 2: Romunija, Škotska, Bolgarija, Švica, San Marino. SKUPINA 3: Italija, SZ, Madžarska, Norveška, Ciper. SKUPINA 4: Jugoslavija, Danska, Avstrija, Severna Irska, Faroer. SKUPINA 5: ZRN, NDR, Belgija, Wales, Luksemburg. SKUPIAN 6: Nizozemska, Portugalska, Grčija, Finska, Malta. SKUPINA 7: Anglija, Irska, Poljska, Turčija. leti na Švedskem, niso bili nič kaj zadovoljni. Sovjetska zveza, sedanji podprvak, je bila namreč ena tistih reprezentanc, ki se jim je Vicini želel izogniti. Verjetno pa mu je sreča, ki je Italijo spremljala pri žrebu za svetovno prvenstvo, tokrat nekoliko obrnila hrbet. Poleg Sovjetske zveze, ki je prav na azdnji izvedbi v Stuttgartu z 2:0 odpravila »azzurre«, bodo v tej skupini še Madžarska, Norveška in Ciper, ki pa ne bi smele predstavljati hujše ovire. »Mislim, brez podcenjevanja kateregakoli nasprotnika, da se bo vprašanje potnika na evropsko prvenstvo reševalo na srečanjih med Jugoslavijo in Dansko«, je bil prvi komentar trenerja »modrih« Ivice Osima, ki je še poudaril, da je tudi Avstrija v vzponu in lah- ko postane neugoden nasprotnik. O Severnih Ircih pa je menil, da lahko marsikomu prekrižajo račune, saj jim je vseeno, kje igrajo, doma ali na tujem. Faroerski otoki ne bi smeli predstavljati kake zapreke, saj so prvič na mednarodni sceni. Povejmo še, da se bodo na zaključni del, ki bo od 10. do 26. junija 1992 na Švedskem, uvrstili zmagovalci sedmih kvalifikacijskih skupin, katerim se bo kot organizator pridružila še Švedska. Istčasno z žrebanjem za člansko evropsko prvenstvo je včeraj potekal tudi žreb za mladinske vrste »under 21«. Tekme slednjih bodo veljale tudi kot kvalifikacija za OI leta 1992. Italija bo igrala v 3. skupini s SZ, Madžarsko in Norvešo, Jugoslavija pa v 4. skupini skupaj z Dansko, Avstrijo ter San Marinom. F srečanjih osmine finala Davisovega pokala Italijani odlično začeli, Jugoslavija še upa CAGLIARI, CHRISTCHURCH — Italija je dobro začela svojo pot v Davisovem pokalu, saj po prvem dnevu vodi z 1:0 proti Švedski, a tudi v srečanju med Camporesejem in Wilandrom, ki so ga prekinili zaradi teme, ni še vse izgubljeno. Veliko presenečenje je pripravil Paolo Cane v prvem dvoboju proti Svenssonu. Po prvih dveh setih je namreč kaj slabo kazal: Šved je igral odlično, Cane pa je bil kot ohromljen. Očitno je bilo, da ga je velik psihološki pritisk zaustavil V tretjem nizu pri rezultatu 3:3 pa se je Italijanu le odprlo, zaigral je kot prerojen in Italiji priboril dragoceno točko. Sledilo je srečanje med Camporesejem in Wilandrom, ki pa so ga po treh urah zaradi teme prekinili in ga bodo nadaljevali danes ob 10. uri. Rezultata: Cane - Svensson 3:6, 2:6, 6:3, 6:3, 6:1; Camporese - Wilander 4:6, 4:6, 7:5 (plek.). Z včerajšnjo zmago v igri dvojic pa se je Jugoslaviji povrnilo upanje, da se bo le rešila poloma proti Novi Zelandiji in se uvrstila v četrtfinale Davisovega pokala, v katerem je v zadnjih dveh ciklusih igrala v polfinalu. V prvih dveh srečanjih posameznikov sta namreč Živojinovič in Prpič nepričakovano izgubila, včeraj pa sta Živojinovič in Ivaniševič le zmanjšala zaostanek. V igri dvojic sta namreč, čep-trav s težavo, s 7:5, 6:3, 6:7, 7:5 le odpravila Everdnena in Guya. Odločitev bo padla danes, ko se bo najboljši novozelandski igralec Everdnen pomeril s Prpičem, a Živojinovič se bo srečal s Stevenom. Ostali izidi: ZRN - Nizozemska 1:0, Avstralija - Francija 1:1, Češkoslovaška - Švica 1:0, Španija - Avstrija 0:2. Sebastian Coe odhaja AUCKLAND (Nova Zelandija) -Angleški atlet Sebastian Coe, svetovni prvak na 800 m in dvakratni olimpijski zmagovalec, zapušča agonistično dejavnost. Kaže, da se bo posvetil politiki. Za Coea je bilo najuspešnejše leto 1981, ko je v samih 41 dneh postavil tri svetovne rekorde: na 800 m (slednji s časom r41"73 še vedno velja), na 1.500 m in na 1 miljo. Dirka tris PIŠA — Zmagovita kombinacija dirke tris je 6-12-3. Dobitnikov je bilo 445, prejeli pa bodo po 3.008.600 lir. Predstavili nov ferrari MODENA — Medtem ko se pri Ferrariju intenzivno pripravljajo na bližnjo sezono v formuli ena (včeraj so predstavili novo vozilo, ki nosi številko 641), so se pri McLarnu odločili, da plačajo 100 tisoč dolarjev globe, ki jo je FISA naprtila Senni. Kljub temu pa Brazilca še niso vpisali za bližnje prvenstvo. Od njega namreč zahtevajo, da se opraviči za izjave, češ da je bilo zadnje prvenstvo neregularno. Kaže sicer, da se Šenna ne namerava opravičiti, vendar skoraj ni dvoma, da bodo rešitev našli. Včeraj so tudi objavili seznam avtomobilov, ki so vpisani za prihodnje prvenstvo v formuli ena. Seznam je naslednji: Motor Racing Devel. (brabham) 2 vozili; Espo Larousse 2; Moneytron Onyx LTD. 2; Subaru Coloni Racing 1; Tyr-rell Racing 2; Eurobrun Racing 2; Osella 1; AGS 2; Minardi 2; Ferrari 2; Scuderia Italia 2; VVilliams 2; Footwork Arrows Ford 2; Leyton House Racing (march) 2; Life Racing Engines 1; Camel Team Lotus 2; Benetton 2; Honda Marlboro McLaren 2; Ligier Gitanes 2. Na sliki (telefoto AP): Prost in Mansell na včerajšnji predstavitvi novega ferrarija, na katerem so povečali jakost motorja (to je terjalo večji rezervoar za gorivo), skušali so odpraviti nevšečnosti, ki so jih imeli s polavtomatičnim menjalnikom in izboljšati aerodinamičnost. Večjih podrobnosti pa niso povedali, da ne bi tega izkoristila konkurenca. Včeraj v Švici odpadel ženski smuk za SP Danes moški smuk v Cortmi d’Ampezzo kratke vesti Disciplinski ukrepi MILAN — Disciplinska komisija italijanske nogometne zveze je zavrnila nekatere prizive in potrdila, da bodo Galle-go (Udinese), Chierico in Giovannelli (oba Ascoli) izključeni za dve koli, Pra-della (Padova) pa za eno kolo. Sklicani »azzurri« RIM — Za prijateljsko nogometno srečanje med italijansko nogometno reprezentanco under 21 in Grčijo (sreda, 7. t. m.), so bili klicani naslednji »azzurri«: Flori (Lazio), Antonioli (Milan), Garzya, Conte in Moriero (Lecce), Lanna in Luca Pellegrini (Sampdoria), Rossini (Inter), Baroni (Napoli), Carbone (Bari), Corini in Zanoncelli (Brescia), Sordo e Ventuin (Torino), Orlando (Reggina), Bresciani (Atalanta), Casiraghi (Juventus) in Rizzi-telli (Roma). SZ skromna LUCCA — V prijateljskem nogometnem srečanju je ŠZ z 2:1 (1:1) premagala švicarski Neuchatel Xamax. TORVISCOSA - JUVENTINA RADENSKA Od dosedanjih srečanj bo verjetno jutrišnje najpomembnejše za Juventi-no Radenska. Štandrežci ne bodo smeli na gostovanju v Torviscosi potegniti krajšega konca in dovoliti, da se jim neposredni tekmec za obstoj oddalji za dve točki. To bi lahko bilo že odločilno, saj bi na dnu lestvice obtičala trojica (nazadujejo 3 ekipe) in med njo tudi Juventina. Na drugi strani pa je računati, da bodo domači zbrali vse sile, da zmagajo, tudi v želji, da se oddolžijo za poraz iz prvega dela (1:3), ko so v Gorici povsem enakovredno igrali. Trije zaporedni neodločeni izidi dajejo upati, da so Štandrežci ubrali pravilno pot, po kateri pa je treba tudi nadaljevati. 2. AMATERSKA LIGA STARANZANO - ZARJA Bazovci gostujejo pri ekipi, ki se bori za napredovanje. Staranzano, ki je doslej doživel le tri poraze (v Rudi ter doma s Pierisom in Muggesano) je trenutno na tretjem mestu lestvice. Pozabiti ne smemo tudi, da je v prvem delu prvenstva v Bazovici premagal Zarjo z visokim 4:0. To je bil obenem naj hujši poraz Bazovcev v letošnjem prvenstvu. Zato je razumljivo, da se bodo zarjani skušali oddolžiti za ta spodrsljaj, kar pa ne bo lahko. V zadnjih tekmah s prikazano igro niso blesteli (predvsem v napadu), saj so v sedmih nastopih dali le tri gole. Jutri zaradi izključitve ne bo igral E. Fon- VEYSONNAZ, GORTINA D'AM-PEZZO — Začetek v Veysonnazu v Švici so najprej odložili za eno uro, a snežilo je kar naprej in tudi megla se se ni hotela dvigniti. Tako je žirija odločila, da včerajšnji ženski smuk za svetovni pokal odloži na danes, če se vremenske razmere ne bodo popravile, ga bodo dokončno odpisali. Kljub temu bodo dekleta ostala v tem švicarskem kraju, kjer je jutri na sporedu še en smuk, v ponedeljek pa veleslalom. Več sreče so imeli fantje v Gortini dAmpezzo, saj so včeraj le izpeljali zadnji trening in jih danes in jutri čakata dva smuka. Tudi zanje pa se obetajo težave. Že med treningom, na katerem je bil najhitrejši Švicar Mahrer (1'46"15) pred Avstrijcem Wirnsberger-jem (po 23 stotinkah) in Italijanom da, ki je s 4 goli bil doslej najuspešnejši v vrstah Zarje, ki bi se v Staran-zanu govoto zadovoljila tudi s točko. PAVIE SE - PRIMORJE •Proseška enajsterica bo igrala pri ekipi, ki je teoretično že obsojena na izpad. Paviese je namreč v 18 tekmah zbral le 16 točk, kar pomeni, da bi moral v preostalih 12 srečanjih osvojiti vsaj 18-19 točk: napovedujejo namreč, da bo za obstanek v ligi potrebnih 24-25 točk. Paviese pa je bil doslej prava pepelka prevenstva. Edino zmago je osvojil v drugem kolu v Gonarsu, dal je najmanj (11), a dobil največ (33) golov. Glede na omenjene podatke se Primorje s tega gostovanja ne bi smelo vrniti praznih rok. Rdeče-rumeni pa nikakor ne smejo misliti, da imajo točke že v žepu: podcenjevanje nasprotnika se običajno hudo maščuje. VESNA - RUDA Jutrišnji nasprotnik Vesne je prejšnjo nedeljo klonil doma z visokim 4:0 proti Pierisu, vendar treba upoštevati, da je to bil šele tretji poraz Rude, ki je doslej izgubila le proti Zarji in Primorju. Zgleda torej, da se Ruda, ki je z 22 točkami na 6. mestu lestvice, z našimi ekipami ne znajde. V to seveda upajo tudi Križani, katerih položaj na lestvici se je precej poslabšal. Zato jutri Vesna ne sme odpovedati, čeprav ne gre prezreti, da ima probleme z napadalci (v zadnjih osmih tekmah je dala le tri gole, Ruda pa je pred nedeljskim porazom v 17 tekmah dobila le 6 golov). Obeta se torej zelo napet dvoboj in borba za točke bo precej ostra. Omeniti moramo, da bo mrežo Runggaldierom (po 31 stotinkah), je rahlo snežilo. Zatem se je vreme še bolj skazilo, snežilo je vse gosteje in organizatorje čaka precej dela, da progo spet uredijo. Kerštajn, Grašičeva in Šorli jugoslovanski prvaki BOHINJSKA BISTRICA — Robert Kerštajn med člani, Jure Šorli med mlajšimi člani ter Andreja Grašič med mladinkami so novi jugoslovanski prvaki v smučarskem teku v klasični tehniki.^Kerštajn je zmagal na razdalji 30 km, Šorli in Grašičeva pa na razdalji 10 km. Tevaže v Sheffieldu LONDON — Organizatorji univer-ziade leta 1991 v Sheffieldu so v veliki Vesne tokrat branil Negrini, ker je bil Francioli po izključitvi v derbiju s Primorjem diskvalificiran za 5 nedelj. 3. AMATERSKA LIGA KRAS - BREG V Repnu bo jutri prvenstveni derbi, ki nima velike tradicije, saj se bosta ekipi tokrat srečali le osmič. Doslej je trikrat zmagal Kras, trije derbiji so se konačali neodločeno, enkrat pa je zmaga šla Brežanom, in sicer s prepričljivim 4:0 (bil je to drugi derbi, ki so ga 19. 3. 76 odigrali na Proseku). Omeniti moramo, da je največ golov (šest) padlo v 5. derbiju v Repnu (29. 11. 81), ko je Kras zanesljivo zmagal s 5:1. Zanimivo je tudi, da se je en sam derbi (tretji, 2. 11. 80) v Dolini končal brez gola. Skupno je v 7 derbijih padlo 19 golov, 11 jih je dal Kras, 8 pa Breg, ki bo tokrat moral na igrišče brez izključenega trenerja Colavec-chie (prav Colavecchia je bil izključen na zadnjem derbiju v Dolini). Predvidevanja so kot za vsak derbi tvegana. Kras, ki je na tretjem mestu lestvice, ima še možnost za napredovanje. Breženi so s štirimi točkami manj na šestem mestu lestvice. Predstavniki dolinske občine sicer v povratnem delu prvenstva igrajo res zanesljivo, Kras pa ima za seboj serijo 13 pozitivnih nastopov. Edini poraz so namreč krasovci doživeli v prvem kolu v Repnu proti Junior Aurisini. Pozabiti pa ne gre, da na domačih tleh Kras letos ni še prišel do zmage. S. ANDREA - PRIMOREC Trebenci gostujejo pri enajsterici, ki ima le točko manj na lestvici. Tržačani zagati. Obetali so si, da bo to po olimpijskih igrah leta 1948 največja športna manifestacija v Veliki Britaniji, vendar kaže, da so se pošteno ušteli: stroški so namreč dokaj večji, kot so računali. Do začetka iger in torej prihoda 6 tisoč tekmovalcev iz 120 držav manjka osemnajst mesecev, a podpisali niso ene same pogodbe za televizijske prenose, večina pogodb s ponsorji pa je še v dvomu. V Sheffieldu so v igre polagali veliko upanja. Z njimi naj bi se namreč začel preporod tega kraja po industrijskem nazadovanju, ki se je začelo v-70. letih: odtlej je kriza pobrala kar 50 tisoč delovnih mest. Kljub vsemu jih optimizem ni zapustil in računajo, da bodo tako ali drugače vse težave v kratkem le probrodili. so pravi specialisti za neodločene izide (izbojevali so jih kar osem). Zato Primorec ne sme pustiti domačinom, da diktirajo svoj tempo igre. Kljub temu, da ima težave z napadalci (v zadnjih šestih tekmah so dali le dva gola), vseeno pričakujemo zmago Primorca. FINCANTIERI - GAJA Gajo čaka naugoden nasprotnik. Fincantieri, ki je lani izpadel iz 2. AL, je letos izredno slabo startal. Po štirih zaporednih porazih pa si je precej opomogel in je v zadnjih 10 tekmah zbral 12 točk, saj je klonil le proti Opicini in prejšnjo nedeljo proti Bregu. Čeprav bodo Tržičani trd oreh, je zmaga za gajevce obvezna, drugače bi se lahko Opicina, ki gosti šibko Romano, preveč oddaljila. (B. Rupel) SOVODNJE - VERMEGLIANO Po prepričljivi zmagi sredi Krmina imajo Sovodenjci priložnost, da tudi pred domačim občinstvom vknjižijo nov par prvenstvenih točk. Sovodnje bo v nedeljo obiskal Vermegliano, ki je na spodnjem delu razpredelnice in zato bi moral biti »lahek plen« za Šuligoj eve izbrance. MLADOST - BRAZZANESE Verjetno bo doberdobska Mladost zadala Brazzaneseju šestnajsti zaporedni poraz in še poslabšala položaj ekipe, ki je na dnu lestvice brez točk in z 90 prejetimi goli. Zaradi navedenih številk imajo Kraševci »obvezo«, da premagajo nasprotnika, vprašanje pa je, s kolikimi goli razlike. V hokeju na ledu Olimpija v finalu jugoslovanskega pokala LJUBLJANA — Ljubljanska Olimpija se je uvrstila v finale jugoslovanskega pokala v hokeju na ledu. V včerajšnjem polfinalu so Ljubljančani po kazenskih strelih z 8:7 premagali ekipo Jesenic. V regularnem delu se je srečanje končalo pri neodločenem izidu 5:5 (2:0, 1:4, 2:1). Strelci v regularnem delu so bili Beribak in Rajan (po 2) ter Lepša za Olimpijo in Mlinarec, Smole, Razinger, Hafner in Raspet za Jesenice. Pri kazenskih strelih pa so bili uspešni D. Lepša, Kontrec in Gorenc za Olimpijo ter Kopitar in Ščap za Jesenice. V finalu se bo Olimpija pomerila z zagrebškim Medveščakom, ki je v drugem polfinalu s 6:4 (0:1, 3:1, 3:2) odpravil Partizana. Finalna tekma bo 23. t.m. V Trstu državno prvenstvo v biljardu TRST — V prostorih tržaškega razstavišča so se včeraj pričela izločilna srečanja 17. italijanskega prvenstva v biljardu. Skupno nastopa 20 tekmovalcev, ki so razdeljeni v 4 skupine. V jutrišnji finalni del se bosta uvrstila po dva najboljša iz vsake skupine. Spet Steffi Graf TOKYO — Zahodnonemška teniška igralka Steffi Graf je dosegla svojo 50. zaporedno zmago. V polfinalu turnirja »Pan pacific« je s 6:0, 6:3 odpravila Sovje-tinjo Lariso Savčenko. Poljska boljša od Irana TEHERAN — V prijateljskem nogometnem srečanju je Poljska z 2:0 (1:0) premagala Iran. Oba zadetka je dosegel Jouver. Odpadlo srečanje med borovci in Kontovelci Košarkarsko srečanje državnih kadetov med Borom Indules ter Kontovelom Techno, ki bi ga morali odigrati danes ob 17.00 na 1. maju v Trstu, je odpadlo. Za odložitev so zaprosili Kontovelci. obvestili ŠD BREG SMUČARSKI ODSEK obvešča, da bo odhod avtobusa za jutrišnji izlet v Sappado ob 5.45 iz Doline, ob 6. uri iz Boljunca in ob 6.10 iz Boršta. - SK BRDINA priredi v nedeljo, 11. t.m., smučarski izlet, primeren za vse starosti, tudi z učiteljsko pomočjo. Odhod je z Opčin v Šesto (Monte Elmo). Vse ostale informacije in vpisovanje v ponedeljek, 5. in sredo, 7. t.m. na sedežu društva, Proseška 131 med 19. in 21. uro. POPRAVEK V včerajšnji številki je prišlo do pomote glede sporeda nogometnega turnirja v Kopru. Turnir se prične danes, spored pa je naslednji: ob 13.30 Olimpija - Zagreb, ob 15.30 Dinamo - Koper; jutri ob 13.30 tekma za 3. mesto, ob 15.30 finale. V jutrišnjih srečanjih v amaterskih nogometnih prvenstvih (ob 15. uri) Morda odločilno za Juventino, derbi Kras - Breg 1. AMATERSKA LIGA Zmaga proti vodilnemu Montichiariju Vatovčevih fantov ne sme zavesti V Pordenonu čaka Jadran TKB težka naloga Pravi pregovor, da v tretje gre rado... Glede letošnjega Jadranovega moštva pa je bolje, da se ne sklicujemo na pregovore, vsaj tako zatrjuje Jadranov trener Valter Vatovec pred jutrišnjim gostovanjem v Pordenonu. »Da smo premagali Ceseno in potem še vodilno ekipo Montichiarija, še nič ne pomeni, sedaj nas čaka težko gostovanje v Pordenonu. Igrati moramo kot proti Montichiariju, to je odločno, požrtvovalno,' maksimalno angažirano,« pravi Vatovec. Jadranovi igralci in navijači se še dobro spominjajo tekme s prvega dela prvenstva, ko se je v tržaški športni palači za našo ekipo odvijala prava drama. Pordenonski Electrolux je namreč zmagal šele po dveh podaljških, glavni junak tistega srečanja pa je bil Turel, ki je dal kar 47 točk. In Turel je bil najboljši posameznik pordenonske ekipe tudi na zadnjem srečanju v Oderzu, ki so ga pa Pordenončani visoko izgubili 73:90. Moštvo Electroluxa, ki ga trenira slovenski strokovnjak Janez Drvarič, Ivkovičev pomočnik' celo na klopi jugoslovanske državne reprezentance, gotovo ni izpolnilo pričakovanj vodstva in pordenonskih navijačev. In to gotovo ne po krivdi trenerja, temveč nekaterih muhastih igralcev, ki se vedejo kot prvoligaške zvezde in ne kot igralci B lige. Kaže, da večina pordenonskih košarkarjev igra le, da izpolni prvenstveno formalnost in da ji ni mar za skupinsko igro ekipe. Nekateri posamezniki Electroluxa, tu bi predvsem omenili Turela in izkušenega centra Delle Vedoveja, pa so v tej ligi nezadržni in lahko sami odločajo o tekmi. To pa seveda, če igrajo »zares« in vsaj delno požrtvovalno. »Smešno bi bilo, da bi se ozirali na eventuelne težave nasprotnikov. Mi moramo računati izključno na našo igro, na našo moč, na naše igralce. Od prve do zadnje minute moramo dati vse od sebe. Seveda osvojitev točk v Pordenonu bi bilo za nas sijajno. Naloga pa bo težka, izredno težka,« je pristavil Vatovčev pomočnik Jure Krečič. V tem tednu zaradi gripe ni treniral le David Pregare, ki pa bi moral jutri v Pordenonu sedeti na klopi. Ostali so vadili po ustaljenem režimu. Tekma Eelctrolux - Jadran TKB bo jutri v Pordenonu s pričetkom ob 18. uri. (jan) 1. moška divizija Od jutri se začne tudi košarkarsko prvenstvo 1. moške divizije na Tržaškem, v katerem nastopa kar 24 moštev, ki jih je zveza razdelila v 3 skupine po 8 ekip. Dokajšnje je tudi slovensko predstavništvo v tej ligi, saj bomo nastopali s 5 ekipami, in sicer Breg in Bor (A skupina) ter Kontovel, Polet in Sokol (C skupina). Meblo Imsa, Olympia, Breg Agrar in Kontovel Electronic Shop že dalj časa ne zmagujejo Domače igrišče za prekinitev črnih serij V deželnih odbojkarskih prvenstvih bo danes zadnje kolo prvega dela. Spet se obeta vrsta zanimivih tekem in to v vseh treh ligah, v katerih so zaposlene slovenske šesterke. Doma bodo igrale štiri naše šesterke in sicer oba moška goriška tretjeligaša in pa dekleta v D ligi. Prav te štiri ekipe pa kar se tiče rezultatov preživljajo obdobje suše, drevi pa imajo dobre mož-nDsti, da se dokopljejo do novih točk. V moški C-2 ligi bo pred najbolj pomembno preizkušnjo vsekakor znova ekipa Bor Cunja Avtoprevoz, ki bo Sjostovala v Vidmu pri mladi šesterki Volley Bali Udine, s katero plavi delijo začasno drugo mesto le z dvema točkama zaostanka za vodilno dvojico Pordenon/Sacile. Videmčani so v zadnjih treh kolih premagali tri od boljših ekip (Sacile, Remanzacco in Meblo Imsa), prej pa so izgubili v Tržiču. Na domačih tleh so klonili le pred Porde-honom in pa 01ympii. Borovce čaka hedvomno težka naloga, a vzdušje v ekipi je po zmagi proti Sacileju na višku, tako da upravičeno upajo v Podvig. Obe slovenski goriški šesterki imata drevi možnost, da prekineta zdaj že zaskrbljujoče dolgo serijo porazov, zaradi katerih sta se nekoliko oddaljili °d vrha začasnega vrstnega reda. °lynipia bo gostila zadnjeuvrščeni |Urjaški Libertas, ki pa je prav v minu-Jem kolu osvojil svoji prvi prvenstveni točki na račun tržaškega Rozzola. ■črnaga je Libertasu nedvomno vlila nekoliko več zaupanja v lastne moči, ''ondar to le ne bi smelo pretirano skr-. eti Goričanov, čeprav bodo še vedno J9rali brez svojega veterana Špacapa- Združena ekipa Meblo Imsa bo Prav tako nastopala pred svojimi gledalci. V telovadnico Kulturnega doma Prihaja PAV iz Remanzacca, ki je sila eugoden, a zelo »muhast« nasprotnik, 6 vemo, da je doma nadigral vodilne-9a Volley Pordenone in je zmagal tudi ^ Tržiču, a mu je hkrati »uspelo« izgu- Rozzo-na pre- v Gradišču m pa v Trstu z 0nb Goričani seveda računajo Odbojkarji 01ympie In Mebla Imsa (posnetek je z derbija) Imajo drevi možnost, da se po dolgem času dokopljeta do novih prvenstvenih točk kinitev serije štirih zaporednih porazov, čeprav bodo igrali brez standar-tnega podajača Vogriča (ki pa ga je že v sgboto uspešno nadomestil 19-letni Marko Tomšič) ih verjetno tudi brez Lavrenčiča. Treba je reči, da Meblo Imsa zdaj vendarle ne igra tako slabo, kot bi lahko bilo moč sklepati po zadnjih neugodnih izidih, zato drevi upanja v zmago sploh niso neutemeljena. V ženski C-2 ligi bo tokrat v ospredju pozornosti Agorest, ki se bo na gostovanju v Tržiču pomeril z enim članom »velike trojice«, ki zaenkrat brez znakov popuščanja diktira tempo prvenstvu. Fincantieri je nedvomno zelo dobra šesterka, ki se lahko ponaša predvsem s sodobnim konceptom hitre igre, velja pa omeniti, da je (od treh boljših) edina ekipa, ki je prepustila točki enemu od zasledovalcev, to je četrtouvrščenemu videmskemu CUS-u. V Agorestovem taboru glede napredovanja še niso povsem vrgli puške v koruzo, saj jih v povratnem delu čaka ugodnejši spored tekem (doma bodo igrali s Fincantierijem, Slogo Koimpex, Sokolom Indules in Prato), zato odpotujejo v Tržič s skrito željo, da pripravijo podvig. Nemara pa je to zanje zadnja možnost. V gosteh bosta igrali tudi oba naša tretjeligaša s Tržaške pokrajine, vendar pa lahko pričakujemo, da se bosta domov vrnila kot zmagovalca. Sloga Koimpex bo igrala v kraju San Gio-vanni al Natisone proti predzadnjeu-vrščeni ekipa PAV Natisoma, ki je premagal le Pierisa in je eden od dveh glavnih kandidiatov za neposreden izpad iz lige. Sicer so Furlanke v tekmi prejšnjega kola z videmskim CUS-om pokazale določen napredek. Trener slogašic Peterlin bo tokrat spet lahko računal na Mijotovo in Grgičevo, Ukmarjeva pa še ne more igrati, čeprav je po poškodbi gležnja že pričela trenirati. Sokol Indules bo igral v Maniagu proti nekdaj močnemu državnemu tretjeligašu Celinii, ki je na lestvici le za mesto više od Natisonie. Celinia je poleg Pierisa in Natisonie premagala le še Torriano in za Nabrežinke ne bi smele predstavljati resnejše ovire, čeprav bodo te_ še vedno nastopile okrnjene. Poleg Škerkove, ki bo morala počivati še dalj časa, je zdaj zbolela še njena menjava Brumatova, tako da bo na položaju centra trener De Wal-derstein najverjetneje uvrstil Laro Masten, ki bo tako igrala v diagonali s sestro Tanjo. Bolj kot nasprotnik v.na-brežinskem taboru vzbuja nekaj skrbi velikost dvorane v Maniagu. Ena za nas najvažnejši tekem bo v Dolini, kjer se bo Breg Agrar, zadnjeuvrščeni v D ligi, v srditem boju za obstanek pomeril z goriškim novincem San Luigijem, ki ima na lestvici štiri točke več. Brežanke žal še naprej pestijo težave s poškodbami, tako da ni forma nekaterih ključnih igralk (predvsem Franke Žerjal in Nadje Debenjak) najboljša, njihov drevišnji nastop pa je celo vprašljiv. Odločilen bo torej vsekakor doprinos mladink. Pred važno preizkušnjo je tudi Kontovel Electronic Shop, ki bo gostil ekipo Lavoratore Fiera iz Martignac-ca. Ta je na sredini lestvice z 12 točkami, vendar pa je prvenstvo letos tako strukturirano, da lahko tudi Furlanke še gojijo nekaj upanj za uvrstitev v play off. Zato ni pričakovati, da bodo dopotovale na Prosek radodarno razpoložene. Varovanke trenerja Dra-siča, med katerimi je mnogo mladih, že nekaj kol igrajo precej uspešno, a njihova prizadevanja zaenkrat še niso bilo kronana tudi z zmagami. Več v Kontovelovem taboru pričakujejo od povratnega dela, v katerem bi se morali bolje poznati sadovi dela na treningih. Kar se tiče D lige naj še omenimo, da se precej vztrajno govori o tem, da bo ekipa tržaškega Virtusa odstopila še pred koncem sezone, kar bi zmanjšalo število nazadovanj za eno enoto. V zvezi s to ekipo je hkrati deželna zveza uvedla preiskavo zaradi domnevnih neregularnosti pri registraciji ene igralke, (akj V uradni spored XI. cone FTV potrdili regate Čupe in Sirene sJ?red dnevi jč bila na pokrajinskem ..dežu CONI v Benetkah redna skup-^ ltla XI. cone FIV, v katero sta včla-tudi TPK Sirena in JK Čupa. s^ajvažnejša točka programa je bila gr ava letošnjega tekmovalnega pro-tv^9; Obem našim jadralnim druš-9 * ie uspelo potrditi v uradni pro-rn vse svoje običajne regate in si-' v organizaciji: SIRENA ■ junija: Trst - Brioni, razred open ir, 1 julija: Pokal Sirena za klase laser 22eUr°Pa ■ Julija: Regata Optimist CUPA r,*., aprila: Mladinske igre 0Pt»nist razred 3. junija: Regata razreda laser 7. in 8. julija: optimist Prvo jadro 9. septembra: Regata za windsurfe Podani so bili tudi podatki o članstvu. V XI. cono FIV je vključenih 38 društev s skupnimi 8.841 člani. V tej razpredelnici sta oba naša kluba dobro uvrščena. TPK Sirena je na 9. mestu z 296 člani, JK Čupa pa na 13., z 223 člani. Zgoraj omenjeni podatki so zelo važni, ker FIV deli prispevke prav na podlagi članstva in delovanja. Ob zaključku skupščine je predsednik JK Čupa Marino Košuta pozval vse prisotne, da je postala pod silo razmer naloga jadralnih društev tudi skrb za čistočo morja. Poseg je žel odkrito odobravanje vseh. V zenski namiznoteniški B ligi Kras Corium favorit, Bor Farco ne Čez dober mesec dni bodo v prvenstvu ženske B lige znani zmagovalci šestih skupin (štirideset ekip). Do konca prvenstva manjkajo namreč še štiri kola. Danes ob 18. uri bo Kras Corium v okviru 11. kola gostil v Zgoniku go-riško Azzurro. V prvem delu so prepričljivo zmagale krasovke z izidom 1:5. Edino točko je Krasu Corium odvzela drugokategornica Musinova. Krasovke so trdno odločene, da nadaljujejo zmagovalno pot za pridobitev statusa prvoligaša. Težka tekma čaka igralke Bora Farco, ki se bodo srečale na domačem igrišču z ekipo Recoara iz Bočna. Lanski prvoligaš Recoaro si prizadeva za povratek v A ligo in trenutno deli vrh lestvice s Krasom Coreum in Borom Farco. V prvem delu prvenstva se je izkazalo, da naše igralke niso imele nobenih možnosti za zmago proti starejši in bolj izkušeni ekipi. MOŠKA C LIGA Ekipa Krasa bo drevi igrala v gosteh pri Azzurri. Fantje bodo poskusili vse, da zmagajo, kajti srečanje v prvem delu je bilo zelo izenačeno. Zmagali so Goričani s tesnim izidom 5:4, v srečanju, ki je terjalo skoraj polovico tekem s tremi seti. ŽENSKA PROMOCIJSKA LIGA V ženski promocijski ligi, kjer so samo tri ekipe, se začenja povratni del. Mlade krasovke, ki so favoritinje letošnjega prvenstva, se bodo srečale jutri v Zgoniku z ekipo CMM iz Trsta. (J. J.) DANES SOBOTA, 3. FEBRUARJA 1990 ODBOJKA MOŠKA C-2 LIGA 20.00 v goriškem Kulturnem domu: Meblo Imsa - PAV Remanzacco; 20.30 v goriškem slovenskem športnem centru: 01ympia - Libertas Turriaco; 20.30 v Vidmu, Ul. Scrosoppi: Volley Bali Videm -Bor Cunja Avtoprevoz ŽENSKA C-2 LIGA 17.30 v San Giovanniju al Natisone, Ul. Antiča: PAV Natisonia - Sloga Koim-pex; 18.00 v Sovodnjah: Fincantieri -Agorest; 20.30 v Maniagu, Ul. Marco Polo: Celinia - Sokol Indules ŽENSKA D LIGA 17.30 v Dolini: Breg Agrar - San Luigi; 18.30 na Proseku: Kontovel Electronic Shop - Lavoratore Fiera Martignacco 1. MOŠKA DIVIZIJA 18.00 v Trstu, Ul. Zandonai: Volley Club - Bor 1. ŽENSKA DIVIZIJA 15.30 na Opčinah: Sloga Sagor - CUS Trst UNDER 16 ŽENSKE 15.30 v Trstu, Ul. Zandonai: OMA - Bor Friulexport; 18.00 v Trstu, Monte Cengio: CUS Trst - Breg UNDER14 ŽENSKE 16.30 v Trstu, licej Petrarca: L'Arcoba-leno - Kontovel Electronic Shop NAMIZNI TENIS ŽENSKA B LIGA 18.00 v Zgoniku: Kras Corium - Azzur-ra; 18.00 v Bocnu: Recoaro - Bor Farco MOŠKA C LIGA 16.00 v Gorici, Ul. Matteotti: Azzurra -Kras KOŠARKA MOŠKA D LIGA 20.30 v Miljah, Ul. D'Annunzio: Inter-muggia - Bor Radenska 1. MOŠKA DIVIZIJA 17.00 v Trstu, šola Addobbati: Edile '90 - Polet; 20.00 v Trstu, šola Da Vinci: Bar-colana - Kontovel DEŽELNI KADETI 16.00 v Tržiču: POM - Dom; 20.00 v Dolini: Breg - Intermuggia NARAŠČAJNIKI 18.00 v Trstu, Ul. Frescobaldi: Stefanel - Bor Indules PROPAGANDA 15.00 na Proskeu: Kontovel - Latte Carso MINIBASKET 15.00 v Repnu: Polet - Foschiatti; 15.30 v Trstu, na 1. maju: Bor - Ricreatori B JUTRI NEDELJA, 4. FEBRUARJA 1990 KOŠARKA MOŠKA B-2 LIGA 18.00 v pordenonski športni palači: Electrolux Pordenone - Jadran TKB 1. MOŠKA DIVIZIJA 11.00 v Nabrežini: Sokol - Amatori Basket DEŽELNI KADETI 11.00 v Trstu, Ul. Forti: Latte Carso A -Kontovel Techna A NARAŠČAJNIKI 10.00 v Trstu, šola Da Vinci: Ferrovia-rio - Polet NOGOMET 1. AMATERSKA LIGA 15.00 v Torviscosi: Torviscosa - Juven-tina 2. AMATERSKA LIGA 15.00 v Trebčah: Vesna - Ruda; 15.00 v Štarancanu: Staranzano - Zarja; 15.00 v Pavii di Udine: Paviese - Primorje 3. AMATERSKA LIGA 15.00 na Opčinah, Villaggio del Fanci-ullo: SanfAndrea - Primorec; 15.00 v Repnu: Kras - Breg; 15.00 v Tržiču, igrišče Cosulich: Fincantieri - Gaja; 15.00 v Sovodnjah: Sovodnje - Vermegliano; 15.00 v Doberdobu: Mladost - Brazzanese NARAŠČAJNIKI 8.30 na Proseku: Primorje - Domio; 9.45 v Dolini: Breg - CGS; 10.30 v Gorici, Ul. Baiamonti: Juventina - Aris San Polo NAJMLJAŠI 9.30 v Domju: Domio - Primorje; 10.30 v Bazovici: Zarja Adriaimpex - Fortitudo ZAČETNIKI 9.30 na Opčinah, Villaggio del Fanci-ullo: Chiarbola - Primorje; 11.30 v Dolini: Breg - San Giovanni; 11.45 v Bazovici: Zarja Adriaimpex - Portuale ODBOJKA 1. ŽENSKA DIVIZIJA 11.00 v Dolini: Breg - Killjoy 2. ŽENSKA DIVIZIJA 11.00 v Trstu, na 1. maju: Bor Friulex-port - CUS Trst UNDER 16 MOŠKI 10.30 v Maniagu, Ul. Marco Polo: Vol-ley Bali Maniago - Val Tekno Progres; 11.00 v Pradamanu, Ul. Renati: II Pozzo -Sloga UNDER 16 ŽENSKE 9.30 v Trstu, licej Petrarca: L Arcobale-no - Kontovel Electronic Shop UNDER 14 ŽENSKE 9.30 v Nabrežini: Sokol - Bor Friulex-port B; 10.00 v goriškem slovenskem športnem centru: 01ympia - Villesse Naročnina: mesečna 20.000 lir - celoletna 192.000 lir; v SFRJ številka 4,- din (40.000.- din), naročnina za zasebnike mesečno 70,- din (700.000.- din), polletno 390,- din (3.900.000.- din),'letno 780,- din (7.800.000,- din). Celoletna naročnina plačana vnaprej se med letom ne poviša. Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348 Za SFRJ - žiro račun 51420-603-31593 ADIT 61000 Ljubljana Glonarjeva 8 - telefon 329761 Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 80.000 lir. Finančni in legalni oglasi 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 120.000 lir. Mali oglasi 850 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 19%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 7796-688, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI. primorski A dnevnik sobota, 3. februarja 1990 TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 - Tlx 460894 - Fax 040/772418 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382 - 535723 - Fax 0481/532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 Tel. (0432) 731190 Odgovorni urednik Marko Waltritsch Izdaja ZTT Član italijanske in tiska ^ Trst {filin zveze časopisnih r 1 založnikov FIEG General Michel Aun vidi v Dzeadieovi falangi nevarnega tekmeca Vojna za politično prevlado med kristjani terjala v Bejrutu že skoraj sto življenj Kljub tankom Aunova vojska ni uspela streti falange (Telefoto AP) BEJRUT — V vzhodnem Bejrutu se nadaljuje vojna za prevlado v krščanskem taboru. Do sedaj je v spopadih med enotami krščanske libanonske vojske generala Auna (15 tisoč mož) in pripadniki desničarskih libanonskih sil voditelja falange Džeadžee (6 tisoč mož) padlo že skoraj sto ljudi, ranjencev pa je več kot 400. Posredovanje apostolskega nuncija msgr. Pabla Puenteja je bilo torej neuspešno. Izjalovil se je tudi predsinoč-nji telefonski pogovor med Aunom in Džeadžeo, ko sta se dogovorila za premirje. Orožje je utihnilo le za slabi dve uri, takoj nato se je nadaljeval peklenski orkester, ki je prebivalstvo prisilil, da se je ponovno zateklo v zaklonišča. Aunovd vojska skuša zavzeti Ašrafi-jeh, falangistično trdnjavo, ki pa jo branijo falangistični topovi v Karatini in ob obalni cesti severno od Bejruta. Prav tu so najsrditejši spopadi. Falan-gisti so do sedaj uspešno zavrnili vse napade krščanske vojske in prešli v raznih krajih celo v protinapad, kar je nedvomno botrovalo neuspehu nuncijevega posredovanja. Džeadžea je namreč pristal na premirje, ko pa je postalo jasno, da Aunovi vojaki kljub •očitni premoči ne bodo uspeli prebiti falangističnih položajev, so se spopadi obnovili. Aun je namreč Džeadžei predlagal, naj se njegove sile umaknejo na varno iz Bejruta. Korenine sedanjega spopada tičijo v sporazumu iz savdskega Taifa, ki je omogočil izvolitev prosirskega predsednika Eliasa Hiravija. Aun je ta sporazum zavrnil, ker so novega predsednika izvolili v senci sirskih tankov libanonski poslanci, ki jim je že zdavnaj potekel mandat, saj zaradi državljanske vojne ni bilo političnih volitev. Falanga je sporazum podprla, a se je ogradila od muslimanskih poskusov, da bi Auna s silo strli. Še več, njeni oboroženi oddelki so pred časom celo sodelovali skupaj z Aunovo krščansko vojsko. Ko pa je pred dnevi zapustil vlado premiera Hosa še zadnji predstavnik falange, je Aun hotel sodu izbiti dno. Zbal se je, da bi mu postal Džeadžea nevaren tekmec, ki bi lahko ob sebi kataliziral libanonske kristjane, ki jim Aunovo nasprotovanje kakršnemukoli kompromisu s Sirci že pričenja presedati. Vsakomur je namreč jasno, da z lastnimi močmi Sirije ne bodo izgnali iz Libanona, lahko pa bi s kompromisnimi rešitvami dosegli, da bi bila prisotnost Sircev odvečna. Trčenje dveh avtomobilov »krivo« za brezumen umor NEAPELJ — Dva brata, Ferdinande in Vincenzo Fiore (stara 22 oz. 19 let), in njun mladoletni bratranec, katerega imena niso sporočili, se bodo morali zagovarjati zaradi umora 25-letnega Salvatora Natelli-ja, ki je bil. »kriv« le tega, da se je s svojim avtom znašel pred avtomobilom trojice prenapetežev. Do tragičnega in istočasno nerazumljivega dogodka je prišla v četrtek nekaj pred polnočjo, ko je Natelli, skupaj s starši, s svojim fiatom uno stal pred semaforjem na Trgu Capodic-hino v Neaplju. Nenadoma je od zadaj v uno trčil fiat 126, v katerem so bili trije mladeniči. Kot sta kasneje povedala Salvatorejeva starša, naj bi se njun sin skušal s trojico iz fiata 126 dogovoriti glede prijave nesreče zavarovalnici. Toda prišlo naj bi do prepira, med katerim naj bi brata Fiore in njun bratranec nenadoma napadla Natellija in eden od trojice ga je z nožem zabodel v prsi. Trojica napadalcev je nato peš pobegnila v noč. Ranjenega Natellija je neki avtomobilist odpeljal v bolnišnico, kjer pa mu niso mogli več pomagati. KP Bolgarije v novi preobleki: Lilov predsednik vrhovnega sveta SOFIJA - Izredni 14. kongres bolgarske komunistične partije se je zaključil z izvolitvijo 131 članov partijskega vrhovnega sveta, ki bo po novem statutu nadomestil centralni komite. Vrhovni svet se je nato sestal in izvolil svojega predsednika, to je osebnost, ki bo v partiji nadomestila politično figuro generalnega tajnika. Na vrhu bolgarske komunistične partije bo torej 56-letni filolog in filozof Aleksander Lilov. Predsinočnjim je bolgarski premier Atanasov odstopil in je bil zato črtan iz seznama kandidatov za mesto predsednika vrhovnega sveta. Poleg tega pa so Atanasovu odvzeli vse javne funkcije in ga dejansko popolnoma oddaljili od bolgarskega političnega življenja. Tiskovna agencija BTA je poročala o razlogih, ki naj bi privedli Atanasova do odločitve, da se odreče vodstvu vlade. Po pisanju agencije naj bi želel tako odpreti pot sestavi nove vlade »narodne sprave«, v kateri naj bi bili zastopani, poleg komunistične partije in njene zaveznice kmečke stranke, še predstavniki Zveze demokratičnih sil, skratka člani bolgarske opozicije. Vendar že pred dnevi je njihov predsednik Želev dejal, da izključuje možnost sodelovanja pri taki vladni koaliciji. Na čelu nove vlade pa bo po vsem sodeč bolgarska komunistična partija ohranila vodilni položaj, čeprav v luči večje razpoložljivosti do ostalih političnih skupin. O tem je spregovoril tudi novi predsednik Lilov, ki je dejal, da se bodo tudi pri vodenju države odražale novosti, do katerih je za sedaj prišlo znotraj KPB same. Lilov je predstavnik mlajše generacije kadrov KPB, vendar je svojo politično kariero pričel že 1947. leta. V šestdesetih letih je vodil najprej deželne, nato pa vsedržavne organizacije komunistične mladine, nato pa je bil izbran za poddirektorja oddelka za kulturo in propagando. V prvi polovici sedemdesetih let je bil izvoljen za tajnika centralnega komiteja KPB, dve leti kasneje pa je_postal član politbiroja. Kot znan ideolog je postal tarča Živkovih napadov in je zato celih deset let ostal v zakulisju, saj je ohranil le funkcijo poslanca. Šele po lanskem novembru, ko je ugasnila politična zvezda Todora Živkova, so ga ponovno povabili, naj sodeluje pri vodstvu partije. Urin v prahu DEA v Žaklju AUSTIN — V boju proti mamilom so ameriške oblasti in DEA uvedle tudi nenajavljene analize urina in to na delovnih mestih. Tako si je teksaški kemik Jeff Nightbyrd, ki trdi, da je to očitno kršenje 4. člena ustave ZDA, izmislil urin v prahu. Monodozo »zdravega« urina si lahko občasni uživalci mamil nabavijo za manj kot 30.000 lir. Ko se prikaže kak agent z epruveto, pa prahu primešajo nekaj mlačne vode in, hokuspokus, deciliter urina je že pripravljen za analizo. V ZDA ni zakona, ki bi to prepovedal, zato je Nightbyrd presrečen in menda že zelo bogat. Srečen je tudi zaradi tega, ker je »ideo« menda ukradel madžarskim dvigovalcem uteži. Skrivnostna kraja petih pištol iz avtomobila prefekta Parisija RIM — Skrivnostna kraja petih pištol iz dveh blindiranih avtomobilov (z enim od njiju se je vozil šef policije) Viminala ostaja še naprej nepojasnjena. Na policiji so včeraj potrdili pisanje nekega časopisa, ki je poročal o dogodku, do katerega je prišlo 3. januarja zvečer. Takrat naj bi se prefekt Parisi z enim od obeh avtomobilov odpeljal na sestanek v neko restavracijo. Tja naj bi prispel približno ob 22. uri, v drugem avtomobilu pa sta ga spremljala še šofer in tajnik, ki sta tudi odšla v restavracijo. Kot je to običaj, je šofer vsakih pet minut preverjal, če je z avtomobiloma vse v redu. Čez nekaj časa naj bi ugotovil, da je nekdo z izredno natančnimi instrumenti vlomil v avtomobila in odnesel pet pištol. Po vlomu naj bi vlomilci oba avtomobila spet skrbno zaklenili. Zaradi vsega tega so preiskovalci prepričani, da je kraja delo specialistov, glede na kratek čas, ki so ga imeli vlomilci na razpolago (največ štiri minute), pa sklepajo, da je bilo na delu več ekip. Kraja pištol naj bi bila le pretveza,saj naj bi tatovi dejansko iskali »zanimive« dokumente. Predstavniki policije so včeraj tudi povedali, da so neznani tatovi avtomobiloma po vsej verjetnosti sledili že od Viminala, kot zanimivost pa so še dodali, da prefekt Parisi, do 3. januarja ni zase nikdar zahteval zaščitnega spremstva. Desničarski skrajneži na zatožni klopi v NDR Nove jedrske elektrarne DUNAJ — Po podatkih mednarodne agencije za jedrsko energijo (IAEA), ki ima sedež na Dunaju, je lani začelo obratovati deset jedrskih elektrarn, ustavili pa so obratovanje treh nukleark. Nove jedrske elektrarne so v letu 1989 začele obratovati v Bolgariji (1) , Indiji (1), ZR Nemčiji (1), Republiki Koreji (1), Mehiki (1), Veliki Britaniji (1), ZDA (2) ter na Japonskem (2) . Zaprli so reaktor Berkeley v Veliki Britaniji, sovjetska reaktorja Amernia 1 in Armenia 2 pa sta bila zaprta po potresu v Armeniji. S tem se je skupno število obratujočih nukleark v svetu ob koncu 1989 povzpelo na 435, v gradnji pa naj bi jih sedaj bilo 97. Skupna kapaciteta obstoječih nukleark se je po podatkih IAEA lani povečala za 7000 megawattov, s tem pa dosegla skoraj 318.000 megawattov. Nuklearke delujejo v 27 državah, v skoraj polovici od teh držav pa nuklearke proizvajajo več kot tretjino električne energije (na Švedskem, Madžarskem ter v republiki Koreji več kot 45 odstotkov, v Belgiji ter Franciji pa celo več kot 65 odstotkov). Jedrske elektrarne proizvajajo več kot 17 odstotkov elektrike v svetu. Posledice potresa odpravljene Veliki Bay Bridge v San Franciscu so po potresu hitro obnovili in spet odprli za promet. Na sliki je nekaj skulptur italijanskega umetnika Gualtiera Michelangela, čigar razstava je ravno v teh dneh v San Franciscu doživela precejšen uspeh (AP) ROSTOCK — V Wolgastu, mestecu na severu NDR v bližini Rostocka, se je v teh dneh pričel proces proti sedmim moškim in eni ženski, ki naj bi pripadali tako imenovani »Tajni organizaciji SS«, obtoženi pa so terorizma. Včerajšnji vzhodnoberlinski časopisi navajajo, da je osmerica vsaka dva tedna redno prirejala srečanja, na katerih so bili vsi oblečeni v nacistične uniforme z zloglasnimi simboli SS, na rokavih pa so imeli rdeče trakove s kljukastim križem. Na vzhodnonemškem javnem tožilstvu so s tem v zvezi povedali, da gre za jasno neonacistično aktivnost, ki jo ustava prepoveduje. Pojasnili so tudi, da je osmeric3 obtožena terorizma, ker je tudi organi' zacija SS v zakonu definirana kot teroristična organizacija. Na slikah AP: osmerica, ki ji sod*' jo, sodi med dokaj številne skraj**6 desničarske skupine, ki so jih v za' dnjem času odkrili v NDR. Kot d**' kazno gradivo so na sodišču raz*^ vili številne nacistične simbole, P_ tudi orožje, s katerim so bili nekat® ri med obtoženci oboroženi.