Poiinlna paviallrana.
Strokovni list za povzdigo gostilničarskega obrta.
Glasilo »Osrednje zveze gostilničarskih zadrug na Slovenskem".
i,. —r—.j,...-.'....List Izhaja 20. vsakega mesec«, — — = Za člane v „Zvezl“ včlanjenih zadrug stane list celoletno Din 20-—, polletno Din 10, četrtletno Din 5—; posamezne številke 2 Din. — - —i-i— Cena Inseratom: '/« strani D 5'— vključno davek. =====		Uredništvo ln upravnlštvo je v Ljubljani, Gosposvetska cesta štev. 16. === Strankam je uredništvo na razpolago vsak dan od 8,—18. ure. == Rokopisi se ne vračajo. Rokopise ln objave Je pošiljati do 10. vsakega me-===== seca, s tem dnem se uredništvo zaključi. ■ 				
Štev. 12.	V Ljubljani, 20	decembra 1925.	Leto XII.
Pravilnik
za Izvrševanje predpisov iz tar. post. 62. taksne tarife zakona o taksah/
ki se glasi:
(Dalje.)
Člen 1.
1.) Točenje pijač na kakršenkoli način sme opravljati samo oni, ki mu podeli pristojno finančno oblastvo za to posebno pravico.
2.) Podeljevati pravico za točenje pijač 'so pristojne v Srbiji, Črni gori, Banatu, Bački, Baranji in Sremu okrožne finančne uprave ali davčni oddelek beograjski, v ostalih krajinah pa finančne direkcije.
Člen 2.
Za točenje pijač se smatra:
a) točenje pijač na drobno, ne glede na kraj in prilike, kdaj se to točenje vrši:
b) točenje pijač na debelo.
Člen 3.
1.) Za točenje pijač na drobno se smatra prodajanje vseh ali samo nekaterih vrst alkoholnih pijač v vseh količinah tako za goste v odrejenih lokalih Kakor tudi za potrošnike zunaj prostorov obratovalnice.
2.) Za točenje pijač na debelo se smatra prodajanje vina preko 50 litrov, piva najmanj 25 litrov, špirita in žganja^ napravljenega iz špirita, preko 100 litrov, ostalih oslajenih pijač in sadnih žganj, dobljenih z destilacijo, pa najmanj 25 litrov.
* »Službene iNovine kraljevine Srba, Hrvata' i Slovenaca« z dne 30. julija 1925., St 171. (XXXIV.—il925.)
Vprašanje obstanka gostilni- | čarske obrti.
Svet mora priznati, da je gostilničarska obrt največje važnosti, ker brez te obrti ne bi bil mogoč tujski promet, ki je tudi zvezan s trgovino in industrijo.
V	vseh civiliziranih državah delajo oblastva tudi za boljši razvitek gostilničarske stroke, tako da podeljujejo v kopališčih, letoviščih in sezonskih, gostilni-čtrskih podjetjih celo državne subvencije. Tak postopek od strani oblasti hrabri obrtnika, gostilničarja, in mu omogoča soliden razvitek njegovega obrta.
Dokler so oblastva izdajala pravice za gostilničarsko obrt, omejeno le po potrebi prebivalstva, ali iz tujskoprometnih ozirov, je bilo dosti slučajev, da se je iz male gostilnice povzdignil obrat v prvovrstni lokal ali celo v hotel, kjer se je. shajala prvovrstna publika. Ali dandanes pa se dogaja mesto povečanja in zboljšanja prostorov in obrata, da je prisiljen podjetnik razmišljati, kako si bo lokale zmanjšal in porabil prostore za razne druge namene, da si s tem zmanjša režije ali stroške, ter mora gledati na to, da si od kake druge strani pridobi eksistenčne dohodke, ker mu jih redna gostilničarska obrt ne daje. Znano je že več slučajev, kjer se je iz dela gostilniških prostorov ^ preuredila trgovina, kar je popolnoma analogno vsled dejstva, da dajejo oblastva vse vprek točilne pravice trgovinam, kojih se je odvezalo celo dolžnosti pridobivanja krajevnih pravic.
O	sličnih pojavih dobivamo poročila iz vseh krajev osobito prečanskih, koder so bile prejšnje čase v tem pogledu bolje urejene razmere.
Zadruga gostilničarjev in kavarnar-jev v Splitu objavlja v »Jadranski pošti« z dne 20. novembra 1925 enake razmere
sledeče:
Od leta 1923. od kar je stopil v veljavo novi takšni zakon tar. br. 61, 62 in 63, je odklenkalo gostilničarski obrti in jenjal vsak nadaljni solidni razvitek tega obrta. Po predpisih tega zakona je gostilničarska stroka oropana vsake zaščite od strani oblasti, takse, davki in doklade pa se nametavajo na nevzdržljiv način.
Ko je stopil ta zakon v veljavo, se je izrinilo še ono malo pravic, ki so jih uživale gostilničarske zadruge, da dajejo svoje mnenje pri izdajanju gostilničarskih pravic; tako, da so do gostilničarskih oziroma točilnih pravic došli vsi oni, ki so jih zahtevali, da imamo danes namesto izprašanih ali izučenih gostilničarjev »cipelare, penzijoniste, muzikante itd.« N. pr. kapelnik tamburaške kapele v kavarni »Zora« v Splitu ima osebno pravico v žepu, dasi nima nikakega lokala za izvrševanje,’ vendar pa v ta namen, kadar mu ne ide posel kot kapelipeistru, se pretvori v gostilničarja. Popolnoma podobni slučaji so tudi pri nas v Sloveniji, n. pr. organist, ki se je naveličal mehove goniti in pedale pritiskati, si kupi hišico, v koji je bila pred več leti gostilna in hoče postati gostilničar, brez vsake strokovne predizobrazbe, češ morda bo le v gostilni prijetneje, kakor pa vpiti v cekvi Tan-tum ergo sacramentum! Da takšni gostilničarji niso ravno idealni in jim je za strokovni razvitek te stroke malo mar, je faktum. Zato pa vidimo dandanes zaporedoma otvarjanje točilnic po nezdravih kleteh, podzemeljskih prostorih, tesnih prodajalnah in enakih bezničicah, to-
čijo pa liki gostilničar, prodajajo jedila In akoravno zgradba nima hišnega prava za gostilničarsko obrt, imajo v teh luknjah stole, mize in tudi še na karte udarijo. Takih točilnic je nastalo popolnoma nepotrebno in neupravičeno v enem samem srezkem poglavarstvu približno 60. V mestu samem pa 30. Zveza in zadruge gostilničarskih obrti so vsem mogočnim ob-lastvom že s čistimi dokazi o neopravičenem takem vršenju gostilničarske obrti predstavljale svoje pritožbe in to na finančno direkcijo, srezkim poglavarstvom, velikemu županu ter tudi pristojnim ministrom pošiljala široko utemeljena pritoževanja, v kojih se je dokazovalo, da je s tako smernico onemogočena pot razvoja pravilne gostilničarske stroke. Kamor koli se obračamo, najdemo sicer razumevanje o težkoči rednega gostilničarstva, povsodi se dajejo dobra obečanja, da se bo podvzelo vse mogoče, da se ukinijo ali skrčijo nepotrebne točilnice. No, na žalost še od početka zavladanja zakona o taksah pa do današnjega dne je vsaka oseb, ki se je prijavila za vršenje točilne obrti, nemoteno vršila svoj posel in število njih se vedno povečava. Rednemu gostilničarsko - kavarniškemu obrtniku se ne izkazuje nikake opornosti, zapira se mu lokale po najstarejših odredbah propadlega avstrijskega cesarstva, dočim pa so zahteve in zakoni o dajatvah davkov in pristojbin najnovejšega kroja. Za procvit in napredek gostilničarske obrti in stroke se v celi državi ne najde jednega veščaka, ki bi z modernimi, času primernimi, slobod-nimi strokovnimi odredbami samo poizkusil zamisliti kaj, v tem pogledu ga ne najdemo gospodarja ali ministra, ki bi imel pojma, da je treba vsako obrt tudi ščititi z zakonom in dati smernic In pripomočkov za nje povzdigo, veljavnost in razvitek. Nasprotno, gorje mu, ako za-more vsled svoje pridnosti, razumevanja in vsestranske strokovne izobrazbe si nekoliko opomoči in dokazati, da je strokovno na svojem mestu in da njegov obrat napreduje. Finančna oblast plane takoj po njem in mu kruto, brezobzirno, skoro bi rekli z uničevalno manijo nalaga take davščine, da mora v nekaj letih namestu povzdigniti se do vzornega obrtnika, propasti in zlesti liki enemu prej opisanih šušmarjev, s svojim, obratom v kak podzemeljski brlog. Za nomenklaturo davščin, ki se jih nalaga na gostilničarsko obrt, bo gotovo še manjkalo besed v tolikem številu so že naložene. Študiju nasvetov ali receptov za načine, kako tej ali oni obrti pomagati, posebno pa gostilničarski, se ne podvrže nobeden narodno gospodarski yeščak.
Današnje postopanje oblasti v gostilničarsko obrtjo bo rodilo slabe posledice, ker ne bo vgonabljalo samo gostilničarske stroke, temveč tudi druge sloje, ki se med seboj spajajo.
Iz Splita nadalje poročajo, da je posledica nerazumevanja vpoštevati redno gostilničarsko obrt, samo v okolišu ta-mošnjega mesta oziroma srezkega po-
glavarstva dalo rezultat, da so v enem samem letu morala prestati in opustiti obrt štiri prvovrstna gostilničarska podjetja to je hoteli, eno drugovrstno in dvoje tretjevrstnih gostilen. V sezonskih kopališčih so povsodi prvorazredne gostilne nazadovale in se bodo morale opustiti, ker točilci pijač na drobno in tiste male nedostojne beznice, ki se jih sedaj brezštevilno dovoljuje, povzročajo, da postaja točenje pijač po boljših gostilnah malenkostno. Gostilničarji mesta Splita so po svoji organizaciji zahtevali, naj vsaj lokalne oblasti to vprašanje preurede, ako nimajo v Beogradu v to pravega razumevanja, a ker so uvideli, da lokalne oblasti nečejo ali ne morejo tega rešiti, so sklenili dati ta pojav v javnost, da ona o tem presoja. Naš namen je ravno isti, ker vse predstave na merodajnih mestih ne zaležejo in ne vzbudijo nikoder prave ideje, nam tudi ne bo drugega storiti, kot položaj, kakoršen je, obešati na pranger javnosti v presojo. Da bi bilo ostalo po preobratu pri nas tako, kakor so za gostilničarsko obrt določevali prejšnji avstrijski zakoni in da bi se ti porabili za razširjenje po celi kraljevini, bi gotovo ne bilo prišlo do take poplave s podeljevanjem točilnih pravic in, če bi prav finančna uprava si zaželela teh taks, ki jih danes pobira, bi se iste lažje prenašale, ker bi število rednih gostilničarskih obratov ostalo pri starem, torej omejeno in bi bil obrat temu odgovarjaj e obilnejši in bi plačilo taks ne trlo tako občutno obrtnika. Stari srbski obrtni red je imel tozadevno jasno določbo, da spadaj točenje pijač samo gostilničarski obrti. Od kod so torej vzeli idejo, da se je podredila že v začetku gostilničarska obrt finančni upravi, je nejasno, najbrže pa po madžarskem receptu, ker je pred razsulom tudi v Hrvatski imelo podeljevanje gostilničarskih koncesij finančno ministrstvo v rokah. In naše fiskalne oblasti so bile najbrže v slepi veri, da gostilničarska obrt najplemeniteje izhaja in je sposobna nositi najtežja in širša bremena in v tem miljeju plavamo dandanes v borbi z valovi, ki nas hočejo pogoltniti.
Uprava vseh teh novodobnih zami-slekov zahteva neznansko velik upravni aparat, primerjajmo samo nekdaj in danes. Nekdaj sta upravljala pobiranje tro-šarinskih davščin v enem celem sodnem okraju dva dacarja, danes pa je na tistem mestu po sedem finančnih upravnikov, in to moramo vse mi plačati, zato pa pride potem državni davek od državnega davka, doklada na državni davek in še doklada na doklado in taksa na takso. Občinski zastopi so pričeli eden drugega posnemati, ker jim vlada vse dovoljuje in pričenjali vse občinske račune valiti na gostilničarsko obrt, najsi bodo ceste, Šole ali pa farovži, vse pa s pretvezo, češ saj ne bo plačal gostilničar, ampak kon-zument. Ne upošteva pa se, da konzument ni vedno le pijanec, ampak pošten državljan, delavec, obrtnik, ki težka občuti ta-
ko zavite podraženja življenjskih potrebščin. Obrtnik gostilničar pa mora po največkrat še iskati posojila za zalaganje in naprej plačevanje nele trošarine, proti čemur ni nobenega ugovora, ampak take razne doklade, ki po nekod dosegajo kar 700% poviška takih izdatkov. Zagotavljamo, da ta metoda ne bo dolgo držala. Že dandanes je gostilničar prisiljen, ako nima polja, zemlje, katera bi ga preživljala, se pečati z vsakojakimi drugimi obrati in si iskati kruha izven svoje gostilniške obrti, ker mu to uničuje državni ustroj sam. Zato se ni čuditi poročilom iz raznih krajev, da so prisiljeni nekdaj cvetoči gostilničarski obrati likvidirati in pokazati figo državnemu fiskusu in vsem tistim, ki so* računali liki pijavke piti njegovo kri. Lahko bi vzkliknili s pesnikom, ki je napisal: »Povejte ve planine, al’ raste že drevo, ki iz njega tesar zibelko iz-tesal bo«, ki v njo bo položen rojak, ki dvigne nam zastavo in izdela boljše uredbe in odredbe z modrim obrtnim redom z izjednačenjem davščin, odpravo parasi-tov, zaščiten je državi zvestih in za njo neumorno delujočih obrtnikov, med njimi v prvi vrsti rednih gostilničarjev, odpravo zakotnih trgovskih točilnic, teh za-strupljevalnic naroda. Treba bo pri vseh uradih in institucijah revizije, kaj eden in koliko drugi dela in tudi če je isto delo neizogibno potrebno ali ne, pa bodo veliko odstotkov državni stroški manjši. Ministri se vozijo, skupščina se nobenega gospodarskega, dela ne, poprime. celi državni aparat je nekako mrtev, ker ni na odločilnih mestih strokovnjakov. Kar se je dosedaj storilo, so bile samo partizanske zadeve, splošnosti pa v nevoljo. Razni pravilniki in naredbe so novotarije, ki vsebujejo prav malo idealnosti, ki ne ustrezajo mnogokrat niti ustavni podlagi, niti sklenjenim zakonom.
Ker so take naredbe zamišljene mnogokrat brez strokovne znanosti in vsled tega tudi zelo nejasne, se pride v praktičnem izvajanju teh na mrtvo točko, podrejena oblastva si jih po svoje razlagajo in ako vprašajo v Beogradu, kako je to in ono, predlagajo poleg tega še ponaj-večkrat poslabšanje na drzno škodo prizadetih. Ena takih napak je določba, da naj bi gostilničar, ki ima založno klet, plačeval enkrat točilno takso, drugič pa tudi takso od založne kleti, kjer ne toči na drobno, to je brezobzirno mrcvarjenje naše potrpežljivosti, kakor tudi dejstvo, da se je plačevanje točilne takse raztegnilo na vso državo, t. j. ondi, kjer imajo državno trošarino, kakor pri nas in ondi, kjer državne tošarine nimajo in je čudno, da zakonodajalec ni imel toliko vesti, pristaviti pri isti priliki, ko je zapisal: »Ta zakon zadene vso državo enakomerno, Se: zatorej se ima državna trošarin a u k i n i t i.
Ustava naše kraljevine z dne 26. junija 1921 določa v členu 116, da je davčna obveznost splošna in, da morajo biti v$e državne davščine, torej direktne in indirektne, taksne In trošarinske po-
vsem enak e-za vso državo. Ti davki se ustanavljajo samo z zakonom in se plačujejo progresivno po davčni moči.
J Clen 94 ustave zahteva, da ne sme nobena naredba zakonom nasprotovati in narodna skupščina jo sme z resolucijo razveljaviti, če je zakonu ali ustavi nasprotna.
Tem načelom se moramo vsi pokoravati. Tisti državni davki jn trošarine, ki jih prečani plačujejo in Srbi ne, ne ustrezajo ustavi in ne spadajo torej v centralno, ampak v samoupravno blagajno tiste dežele, v kateri se plačujejo.
Dolžnost narodne skupščine je torej, skrbeti za to, da se ustavi ustreže in se davščine po celi državi enotno uredijo. Sedaj plačuje Slovenija več vrst davka in povprečno večjo svoto kakor Srbija.
Ne glede na vse te razlike, ki nas mučijo, imamo tudi pravilnike in naredbe, ki se ne ujemajo z zakonom in ne z ustavo. Taksni zakon z dne 25. oktobra 1923 navaja pod členom 62 določno, da se plačuje polletna taksa za točenje pijač po kavarnah, gostilnah, okrepčevalnicah in sploh po vseh obrtih in trgovinah, kjer se točijo pijače, bodisi v zaprtih ali odprtih posodah za konzum v poslovnih prostorih ali izven njih.
Ako se v dotičnih lokalih n e t o č i j o alkoholne pijače, se tudi taksa ne pobira.
V	tem zakonu je torej jasno povedano, da se plača taksa od točenja, to je od krčmarenja in ne od trgovine.Vinski trgovec se ne sme jz vinotočem ali krčma-renjem pečati, pač pa lahko vse svoje vino v sodih na debelo proda.
Vinotoč je po vseh slovarjih in rečni-kih krčma ali pivnica, zato pa zakon točenja na debelo ali trgovine z vinom ne omenja, ker ni to identično s točenjem na drobno.
Finančno ministrstvo se je pa postavilo na fiskalno stališče in je izdalo dne 30. junija 1925 Ur 1. 83 nasproten pravilnik, da se takse ne plačuje samo od točenja pijač v različnih pivnicah, ampak tudi od vinske trgovine in celo od založne kleti gostilničarjev, torej od enega in istega vina dve ali pa še več točilnih taks od ene in iste osebe.
Že to je hudo, da plačuje Slovenija od vina, predno se ga povžije, državno zemljarino, obrtnino, dohodnino in trošarino, Sedaj naj pa še plačuje obrtno takso, trgovsko takso, založno takso, gostilniško in nočno takso. Vse te obremenitve pa mora ubogi konzument, ki išče za svoj trud v pivnici okrepčila, na sebe prevzeti.
Alkoholna pijača je itak vsa pod večkratno kontrolo in pride pred vporabo do zadnje kaplje, brez da bi se trgovin in založnih kleti dotikali, pod trošarino, takse in doklado tistega kraja, kjer se pijače povžijejo.
Po pravilniku z dne 7. septembra 1920 Ur. 1. 107 se nalaga državna trošarina od vina samo v Sloveniji. Vsled tega bi morala točilna taksa tu odpasti, alj pa se trošarina na celo državo razširiti.
Trošarlnski pravilnik ne prizna ravno tako, kakor taksni zakon, nobenega to-
čenja na debelo in zahteva, da se prejem pijače v točilno klet obdači, v založno klet pa samo naznani, ne glede nato, če je ta klet od poslopja točilnice ločena ali ne.
Na vsak način je tedaj taksa od založnih kleti krivična in protizakonita. Potreba je torej sledeče preuredbe: Da se v smislu ustave vsi državni davki, trošarine in takse po celi državi iz-jednačijo, skrajšajo, poenostavijo in pravično odmerjajo. Točilne takse in trošarine od vinskih trgovin, posebno pa od založnih kleti gostilničarjev, naj se brez odlašanja odpravijo, ker ne ustrezajo zakonu in ne pravici, ker se v založnih kleteh ne krčmari in ne toči.
Narodna skupščina naj se zaveda svoje dolžnosti, določene po členih 74 in 78 ustave, da tam tudi v tem pogledu skupno in složno nastopa, ko gre za pravičnost in pravo celokupnega naroda.
Zadružne zadeve.
Občni zbor gostilničarske zadruge za sodni okraj Lož se je vršil dne 17. decembra 1925 v Ložu v prostorih g. Alojzija Žnidaršiča ob 10. uri. V določeni uri konštatira načelnik sklepčnost, pozdravi navzoče in k prvi točki dnevnega reda prečita zapisnik zadnjega občnega zbora, ki se odobri.
K drugi točki poroča načelnik, da se od zadnjega občnega zbora ni ničesar bistvenega spremenilo ali vršilo, ker ob-lastva, opirajoč se le na novodobne pravilnike, prezirajo obrtni zakon in zadruge kot njih informativne korporacije pomanjkljivo v poštev jemljejo.
Članov šteje zadruga 60, od teh je 57 gostilničarjev, 2 mesarja in klavec drobne živine, pomočnikov je vpisanih 24 in 15 vajencev. V času od zadnjega zborovanja se je vršila le 1 odborova seja, v tekočem letu pa 2 iz.vanredna občna zbora. Ukinilo med tem 6 koncesij, novih pa se je podelilo 7, umrl je med tem časom
1	član.
K točki 3 dnevnega reda poroča blagajnik o zadružnih računih, iz katerih se razvidi, da je bilo v tekočem letu 3373 Din 50 para dohodkov, stroškov pa 2470 Din 70 para, preostanka Din 903.—. V hranilnici je naloženih Din 1569.08, ima torej zadruga koncem leta gotovine Din 2472.08 in zadružni inventar kot čisto imovino.
Kot zaupnike v davčno dohodarstve-no komisijo v smislu dopisa Zbornice za trgovino v Ljubljani z dne 30. oktobra 1925 št 13.283, se izvolijo za občino Bloke Franc Zakrajšek, Runarsko, in Anton Turk iz Ravnika, za občino Stari trg Karel Kovač v Starem trgu, Ludvik Keržič iz Nadleska in Viktor Troha iz Babnega polja, za občino Lož Anton Bravec iz Loža. Nato se je razgovarjalo in pojasnjevalo o neposredno rodečih trtah, kot so šmarnica, izabela in druge.
V	zadevi dopisa Zbornice za obrt in trgovino v Ljubljani od 30. oktobra 1925 št. 33.282 v zadevi odprave in preuredbe točilnih taks, se sklene svoj čas v tej za-
devi podano mnenje zadruge preklicati irr prenarediti tako, da je zahtevati z ozirom na to, da imamo v Sloveniji poleg takse tudi trošarinski davek, odpraviti eno ali drugo, ali pa vsaj z ozirom na takse znižati trošarino od 35 na 20 dinarjev pri hektolitru.
K točki 7 in 8 podaje načelnik pojasnila k dopisu obrtne zbornice v zadevi obdavčenja poslov in razlago k posameznim členom pravilnika za gostilne, kavarne itd.
Na predlog ^gospoda Ivana Žnidaršiča se sklene podati županstvu v Starem trgu vlogo radi pregleda občinskih doklad pri mesu in vinu v istem smislu, kakor se je storilo pri občinah Lož in Bloke. Ker ni bilo nadaljnih nasvetov in predlogov, je zaključil načelnik občni zbor ob 12.30 uri.
Občni zbor zadruge gostilničarjev, kavarnarjev in žganjetočnikov v Zagorju ob Savi se je vršil dne 4. januarja 1926 v prostorih gospoda Albina Grčarja v navzočnosti 40 članov.
Na dnevnem redu je bilo čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora, poročilo o zadružnem poslovanju za leto 1925, pregled in odobritev računov za preteklo leto, sprememba^&ravil, razni predlogi in nasveti, volitev novega odbora, vpisovanje vajeništva in pomočnikov.
Ob 14. uri otvori g. načelnik urcar zborovanje, predstavi srezkega komisarja g. dr. Šraja in zvezinega tajnika in zastopnika g. A. Pintarja.
Zapisnik o zadnjem občnem zboru se po prečitanju in ko je dal načelnik poročilo o vseh storjenih ukrepih, katere je lanski občni zbor naročil, odobri
Nato poda načelnik poročilo o zadružnem poslovanju za 1. 1925, iz katerega povzamemo sledeče:
Med letom sta se vršili dve odborovi seji. V okrožju zadruge se izvršuje 58 gostilničarskih obrti in 1 za brezalkoholne pijače.	>idi
Dva člana sta prejela na novo pravico za izvrševanje gostilničarske obrti, trije pa kot nasledniki po svojcih. Odglasila je obrt ena članica, ker se ji nadaljno obratovanje več ne izplača.
Poslovnih vlog se je vršilo med letom 29. Razen tega sem kot načelnik po odborovem sklepu tudi osebno interveniral pri srezkem poglavarstvu, kakor tudi pri osrednji zvezi radi podeljevanja pravic za izvrševanje gostilničarskih obrti, pri katerem se zadruga premalo vpošteva in se je sploh ne vpraša za mnenje, tako se pripeti, da dobi obrt taka oseba, ki sploh o njej pojma nima. Ravno tako se je tudi interveniralo osebno in z vlogo radi točilcev na trgovski način, katere obrti jemljejo samo ugled gostilničarske-mmstanu, ker se po takih lokalih največ pijančuje brez vsakega nadzorstva na rovaš gostilničarstva, kateremu se potem ob vsaki priliki prepove točenje alkoholnih pijač in ravno ob takih dnevih se vidi največ pijanih ljudi, ki se napijejo v takih šušmarskih točilnicah. Za slučaj, da so ovadeni, pa uidejo zasluženi kazni
Zadruga je imela v letu 1925 z ostankom iz leta 1924 dohodkov skupaj 2525 Din 08 par, stroškov pa 1354, torej ima preostanka iz leta 1925 1169 Din 08 par.
Stranke, ki na novo prejmejo osebno pravico, se pri zadrugi sploh ne zglasijo, da bi pri zadrugi svojim dolžnostim zadostile, za kar se bo obrtna oblast prosila, da v prihodnje ne izda nobenemu poprej potrdila o prejetju točilne pravice, dokler se ne izkaže, da je pri zadrugi poravnal inkorporacijsko pristojbino, članarino in doklado.
Poročilo se z odobravanjem vzame na znanje ter javlja k računskemu zaključku g. Veber, da sta s tovarišem Robavsom račune pregledala in v popolnem redu našla.
K četrti točki denvnega reda, t. j. sprememba pravil, se v § 11 predlaga za vpisovanje vajencev pobirati Din 10 in za oprostitev pa Din 20 takse. V § 14 pa se predlaga sprememba tako, da se za dediče in pravne naslednike pobira Din 200, za druge domačine pa Din 1.000 pristop-ninske takse, enako za lastnike poslopij kot za poslovodje, za vse druge, ne v področju zadruge stalno stanujoče osebe, pa Din 4.000 pristopninske takse.
Na dano glasovanje se prvi predlog soglasno sprejme, ravno tako tudi drugi predlog z veliko večino, ker je bil samo proti prvi postavki § 14 oddan en sam glas, ter se naroča načelstvu izposlovati v to oblastveno potrdilo.
Nato se preide k volitvam. Zborovalci sklenejo ustmeno volitev. O. Korbar omenja, da je dosedanji odbor vršil popolnoma eksaktno svojo nalogo, osobito načelnik g. Albin Grčar, ter predlaga v izvolitev načelnikom g. Grčarja in pod-načelnikom g. Alojzija Asiča. Predlog je bil z glasnim odobravanjem soglasno sprejet. Nadalje so bili predlagani v odbor gg. Robavs Peter, Učakar Valentin, Turk Lovro in Veinberger Mirko. Za namestnike pa gg. Begar Ivan in Veber Josip, tudi ta izvolitev je bila soglasno izvršena. Kot predglednika računov pa sta bila izvoljena gg. Korbar Dragotin iz Zagorja in Hrastelj Janez iz Sela, kot delegati za zvezin občni zbor pa Grčar Albin, Korbar Karel, Veinberger Mirko, namestnika pa Križanec in Rakar.
K raznoterostim se je razvila zelo živahna debata z vsestransko udeležbo navzočih, ter se je osobito glede krivičnosti nalaganja točilne takse podalo zelo mnogo pritožb in konkretnih slučajev, ter zahtevalo, naj organizacije, tako posamezne zadruge kakor zveza, delujejo neumorno na to, da se to dvoj nato obremenjenje gostilniške obrti v Sloveniji izenači enako z drugimi kraji, ljjer ni vpeljana trošarina na vino, da se pride do enakih pravic in dolžnosti v celi kraljevini enako.
Zvezin tajnik pojasnjuje, da je osrednja organizacija stalno v protestih proti vsem krivičnostim, ki se gostilničarski obrti nalagajo, ter podaja pritožbe in resolucije, kadarkoli se pojavi zopet kaka odredba, katera je v škodo in utesnjeva-
nje gostilničarske obrti, ter da je spremembi v pravilnikih in raznih olajšav pripisovati edino le smotrenemu delu Zveze. Obrtno oblastveni zastopnik poda razna pojasnila glede taks in pravilnika k taksnemu zakonu, ter povdarja, da gredo lokalne oblasti vedno po možnosti na roko obrtnikom ali žal na višjih mestih ni vedno razumevanja za položaj, v katerem se obrtništvo vsled različnih novodobnih uredb dandanes nahaja. Povdarjalo se je tudi, naj se zadruge in Zveza zavzamejo za to, da se bo posestnikom, ki so tudi gostilničarji in zaposlujejo večje število uslužbencev in delavcev, odpisovala gotova kvota pijače za domačo vporabo.
Nadalje, da naj organizacije na vsak način izposlujejo, da se ne bo zahtevalo pri dobavi in vkletenju vina takojšnje plačilo trošarine in doklad za vso količino, temveč samo za tisto množino sproti, kolikor se nastavi za nadrobno točenje, kajti pri dandanašnjih slabih časih za denar gostilničar ne more prenesti takih visokih zneskov, ki mu dolge mesece mrtvi leže
v	naprej založenih svotah.
Poroča se, da so občinski zastopi zato, le finančna uprava postopa tu z neu-pravičljivo brezobzirnostjo.
Zahteva se tudi, naj zadruga, kakor tudi zveza izposluje revizijo plačevanja taks, oziroma gostilniških listkov v občini Toplice, ker se trdi, da ima ta gorski kraj 2000 prebivalcev, ter morajo gostilničarji 120 do 160 Din mesečno pavšalne takse plačevati.
K proračunu za tekoče leto se sklene pobiranje zadružne doklade po Din 30 od vsakega člana, od katerih se plača naročnina za strokovni list »Gostilničar«, ostalo pa je za zadružne potrebščine.
Z ozirom na dejstvo, da je taksni zakon prevrnil nekatera določila obrtnega zakona, kakor tudi to, da dobivajo trgovci in branjevci, ki so smeli preje le v zaprtih steklenicah prodajati pijače, sedaj tudi odprto točiti, vendarle samo ob času, ko smejo biti trgovine odprte in le na stoječe pivce in preko ulice, se stori medsebojen dogovor, da gostilničarstvo na te marljivo pazi in vsak prestopek, kjer bi se zaznalo, da pivci po takih lokalih posedajo in tudi v nočnih urah točijo, pritegniti priče in zadrugi naznaniti, katera poda nato ovadbo sreskemu poglavarstvu.
Ker se ni javil nihče več k besedi, se zahvali gospod načelnik zadružnikom za tako obilen poset, ki je dokaz zavednosti in zanimanja za organizacijo, zahvali političnega komisarja in zvezinega tajnika za njihova pojasnjenja in poročila ter zaključi zborovanje ob pol peti uri, ter pozove vse tiste, ki imajo vajeništvo ali pomočnike, da jih pri zadrugi vpišejo, na kateri podlagi se jim bo zamoglo svoj čas izdajati sposobnostna spričevala.
Novi zakon proti draginji.
Po najnovejših poročilih, ki prihajajo iz Beograda, je nov protidraginjski zakon že gotova stvar In bo načrt za ta za-
kon predložen v najkrajšem času ministrskemu svetu. Zdi se, da vlada nikakor noče vpoštevati protestov, ki jih je tozadevno dobila iz vseh gospodarskih krogov cele naše države in da hoče tako odgovornost, ki jo nosi zbog svoje nesmo-trene gospodarske politike sama za vladajočo veliko draginjo, naprtili posameznim. Izkušnje v drugih državah, pa tudi pri nas, kjer je diletantizem pri pobijanju draginje dosegel uprav gorostasnosti, ne pomagajo nič, in vlada hoče na novo zavihteti bič nad trgovskim in obrtniškim stanom, ne da bi se lotila tega problema z druge strani, kjer bi bila faktično v stanu pomagati in doseči uspešne rezultate. Dobra prometna politika, smotreno določanje carinskih postavk po potrebah države, enakomerna porazdelitev davčnih in socijalnih bremen, vse to in edino to bi moglo znižati cene, rešiti problem draginje. Vsak poizkus prisilne ureditve tega vprašanja izpostavlja ljudi neupravičenim šikanam, izpodbija ugled v inozemstvu, a ne more imeti uprav nobenega vpliva na znižanje cen. Zakon vsebuje 46 členov ter določa ostre kazni proti vsem, ki špekulativno in namenoma povzročajo draginjo. Novi zakon pobija neopravičeno poviševanje cen od strani špekulantov, čemur sledi takoj povišanje cen od strani prodajalcev. Mnogokrat se pojavljajo cene na trgu, ki niso v nikakem sorazmerju z režijo in svetovnimi cenami. Novi zakon pobija tudi profesijonalno vzdrževanje visokih cen. Novi draginjskt zakon zlasti določa stroge odredbe proti trgovcem in špekulantom, ki trgujejo z najpotrebnejšimi živili in življenjskimi potrebščinami. Cene živilom in življenjskim potrebščinam bodo po tem1 zakonu določevale in maksimirale lokalne oblasti. Maksimirajo se tudi cene za prenočišča. Zelo občutne so kazni proti kršiteljem določb tega zakona. Zakon določa kazen od 1 do 6 mesecev zapora in denarno globo od 3000 do 50.000 Din. Po novem zakonu se ima urediti tudi aprovizacija občin in zlasti aprovizacija pasivnih krajev. Po tem zakonu se imajo posebno podpirati gospodarske zadruge, ki nabavljajo prebivalstvu živila in potrebščine brez vsakega velikega dobička. Trgovci bodo primorani, da označijo cene vsem živilom in potrebščinam na vidnem mestu.
Vsi prodajalci hrane in kruha morajo te predmete prodajati po pravični tnerl in vagi. Cene moki *n kruhu se bodo uradno določale.
Vsi trgovci z življenjskimi potrebščinami morajo svoje nabavne pogodbe pismeno sklepati ter jih potem predložiti potom političnih oblasti v vpogled ministrstvu za socljalno politiko. Ministrstvo za socijalno politiko bo nudilo tudi posameznim zadrugam brezobrestna posojila v svrho izboljšanja aprovizacije.
. Novi zakon zabranjuje vsako preku-povanje življenjskih potrebščin in živil na istem mestu in isti dan. V slučaju, da gotovi prodajalci ustavijo prodajo in zapro
svoje loEale, je ministrstvo za socijalno politiko pooblaščeno rekvirirati te lokale.
Najstrožje je zabranjeno vsako kar-teliranje v posameznih krajih, pokrajinaii in celi državi.
Osrednji savez v Beogradu obvešča Zvezo v Ljubljani, da se je predsedstvo takoj, ko je zaznalo o istini te zakonske predloge, podalo k ministrstvu socijalne politike in k ministrstvu za obrt in industrijo, ter ondi predstavljalo, da naj namen predpisov cen v gostilnah in po prenočiščih odpade, ker bi bila taka namira absolutno neizvedljiva, ker se cene po gostilnah in hotelih s konkurenco same pobijajo, ter je bilo obljubljeno v tem pogledu odnehati. Vendar pa nam je naročeno gostilničarske organizacije opozarjati, da naj bodo pripravljene za protiak-cijo.
Naša »Čitanka«.
Gostilničarska zadruga ljubljanska se je že takoj ob pričetku svojega obstoja zavedala, da je ena njenih najvažnejših nalog poskrbeti za temeljito strokovno izobrazbo gostilniškega naraščaja. Kot nekaka rdeča niti se ta misel vleče skozi vsa dolga leta tihega dela zadruge. Dosegli bi se bili v tem oziru lahko že res lepi uspehi, ker je vztrajno delo zadruge dozorelo tako daleč, da bi bila »Zadruga« otvorila gostilničarsko šolo že meseca oktobra 1914 leta, ako ne bi bila izbruhnila ravno tedaj strahovita svetovna vojna, ki je takorekoč z enim samim mahom uničila dolgoletno delo.
Toda ta neprilika ni ustrašila plemenitih, za izobrazbo našega naraščaja vnetih mož, marveč jih je še podžgala k teni intenzivnejšemu delu takoj po prevratu. Posledica tega je bila, da so tekom nekaj let pripravljalna dela tako napredovala, da se je šola otvorila že pričetkol 1. 1924 in to brez vsakih prispevkov od strani naših davkoplačevalcev in gostilničarstva. Toda o tem delu ni namen današnjega članka, ker bi segalo predaleč, ako bi hoteli vse to delo natančno opisati.
Kdor ne pozna šolskega ustroja in potreb vsake šole bi mislil, da je z ustanovitvijo šole delo takorekoč dokončano, dočim se isto šele prične. Za vršitev rednega pouka ne zadostuje samo, da ima šola učence in učitelje, marveč je treba še nebroj drugih reči, da je mogoče pouk vršiti uspešno in da ti uspehi tudi odgovarjajo žrtvam, ki sc doprinašajo za vzdrževanje šole; kakor učil, knjig, servirnega orodja itd.
Vsega tega i>a ni bilo ob ustanovit-
vi	šole prav nič na razpolago. Vse, kar smo imeli, je obstojalo v 30 izvodih knjige »Nauk o serviranju«, ki pa je, mimogrede omenjeno, že dokaj zastarela.
Gostilničarska zadruga v Ljubljani si je stavila kot prvo nalogo poskrbeti izdajo potrebnih učnih knjig. Kot najnujnejše je smatrala izdajo »Čitanke«, ki naj bi bila obenem tudi nekaka učna knjiga, katero bi s pridom uporabljali tudi oni
pripadniki gostilničarskega stanu, katerim
je nemogoče pohajati v gostilničarsko šolo iz kateregakoli vzroka. Taka uredba »Čitanke« je bila potrebna tudi iz tega vzroka, da se pokrijejo troški izdaje, kar bi bilo sicer nemogoče, ako bi si knjigo naročali samo vajenci gostilničarske obrti, katerih je v Sloveniji le kakih 80 po številu, izmed teh približno vsako leto novo vstopivših samo kakih 20.
Nova »Čitanka« je bila sicer tako prirejena pred tiskom, da bi lahko služila tudi učencem pripravljalnega razreda drugih obrtnih nadaljevalnih šol. Pokazalo pa se je, da kljub priporočilu ministrstva za trgovino in obrt vodstva dotič-nih šol niso pokazala prav nobenega zanimanja za knjigo, kajti izmed 70 Sol je isto naročilo le četvero zavodov, od teh trije v Ljubljani.
Da bodo naši stanovski tovariši imeli jasno sliko o »Čitanki«, jo hočemo nekoliko opisati in pojasniti nje pomen.
Knjiga je razdeljena na sedem poglavij, in sicer:	leposlovni,	zemljepisni,
prirodopisni, prometni, obrtni del, katerim so priključeni še strokovni spisi gostilničarstva in zdravstva.
Dočim se že v prvih petih odstavkih razni spisi pogosto nanašajo na gostilni-čarstvo, je 6. odstavek z 38 sestavki popolnoma posvečen gostilničarski obrti ter je v njem nanizanih nešteto dragocenih naukov ne samo za gostilničarski naraščaj, marveč udi za odrasle pripadnike te obrti ki niso imeli prilike pridobiti si potrebnega strokovnega znanja.
V	7. odstavku je 15 sipsov zadevajočih zdravstvo, katerih znanje je potrebno prav vsakemu poedincu. Že samo zadnja dva odstavka sta tolike vrednoti za gostilničarstvo, da daleko odtehtata malenkost Din 45', kolikor stane knjiga. Poleg bogate vsebine krasi knjigo tudi mnogo prav lepih slik.
Ni naš namen spuščati se v podrobno oceno knjige, ki so jo prinesli itak mnogi časniki, kjer se je povdarjalo, da je knjiga prav srečno sestavljena in da je gostilničarska zadruga z njeno izdajo izpolnila veliko vrzel v našem strokovnem slovstvu.
Naš namen je, opozoriti naše stanovske tovariše na knjigo »Čitanka«, katero naj bi naročil prav vsak gostilničar, ki bi z malo, neznatno žrtvijo omogočil izda-nje druge strokovne knjige »Servirni nauk«, ki ga zadruga namerava izdati, kakor hitro pokrije troške, ki jih je povzročila izdaja »čitanke«.
Ako se pomisli, da je v celi Sloveniji okoli 4000 gostilničarjev, je jasno, da je ljubljanska gostilničarska zadruga tekom par tednov lahko rešena velike skrbi, obenem pa je zasigurana izdaja nove strokovne knjige o serviranju, po kateri je živahno povpraševanj e.
Lepo in za napredek naše obrti vele-važno delo bi izvršile naše zadruge, če bi vsaka naročila za vsakega svojega člana po en izvod »Čitanke«. Uverjeni smo, da bi prav vsak član bil hvaležen, če bi se
mu Hala priložnost, 8a is! nabavi Knjigo. Kako zanimiva je »Čitanka«, lahko posnamemo iz izjave starega gostilničarja, ki je rekel: Nekako nerad sem kupil knjigo, ki ste mi jo ponudili, toda danes mi ni več žal. Daši še nisem imel prilike prebrati jo do konca, vendar mi ni žal tistih borih dinarjev, ker sem silno mnogo koristnega in novega našel v knjigi, poleg tega pa tudi dokaj kratkočasnega. Nihče naših tovarišev ne bi smel biti brez te knjige, osobito pa ne oni, ki ima sinove in hčere. Ta knjiga ne sme manjkati v no-’ beni gostilničarski hiši, ki hoče napredovati.	!
Upamo, da bodo naši tovariši vpo-števali naš poziv in prav pridno segali po knjigi ter s tem dokazali, da jim je napredek naše obrti pri srcu.
Raznoterosti.
Vinski semeni v Metliki. Tukajšnja vinarska zadruga priredi v četrtek 28. januarja 1926. ob 12. v prostorih Narodne Čitalnice v Metliki veliki vinski semeni in razstavo prvovrstnih starih in novih vin iz vseh vinskih goric metliškega sodnega okraja. Vsa vina bodo prejšnji dan strokovnjaško preizkušena in ocenjena. Izbira bo velika, cene primerne.
80 komadov la
1 s
i
200—380 lit. v brezhibnem i stanju deloma enkrat, deloma dvakrat labljeni
se oddajo po zelo nizki ceni.
Vpraša in ogleda se lahko pri tvrdki
j
»ALKO" veletrgovina žganja;
druSba s o. s.
Ljubljana, Kolizej. i
>»»»» ®
M	Veselja vsi	ktpč.^
w	bolezni pa	beže,
r	ker stopil je na	Dlan)
y f	zdravilni
*■
V
•> f*
V
•s *
M
K
V
•> * v
•s •
v v
* <• v
v
1»
M
v
Edino prava izdelovalnica: cRasflinsfca destilacija ,*Florian‘
E. Jeras in drug
Ljubljana — Selo.
Priporočamo p. n. gg. gostilničarjem, in kavarnarjem tvrdko
JOSIP PETELINC
Sv. Petra nasip 7. LJUBLJANA Sv. Petra nasip 7.
Najboljši šivalni stroji Gritzner v vseh opremah in vsi sistemi, poduk šivanja in vezenja, krpanja (štopanja) perila brezplačno, istotam žlice za kavo, čaj, jedilno orodje, aluminijeve srebrne zajemalke, mlinčki za poper, svečniki, modno blago, toaletne potrebščine.
Nizka cena.	Pošilja po pošti.	Točna postrežba.
Glavna zaloga rudninske vode
In veletrgovina Špecerijskega blaga
= IVAN JELAČIN, LJUBLJANA =
nudi po najugodnejših cenah:
Rogaški Tempel vrelec, S«yria in Donat vrelec, Radenski zdravilni vreleo In razne druge domače In inozemske rudninske zdravilne vode.
Zahtevajte ceniki	Ustanovljeno	1888.	Točna	postrežba	1
• v*
lalooa sittla, uorcelaoa Id mtlljk
Fr.Kollmann
v Ljubljani
dovoli gostilničarjem In kavarnarjem pri večji naročbi Izdatno znižane cene.
Iftatia trgovina in restavracija
Peter Stepic
Spodnja Silita Itn. 256
priporoča p. n. gostilničarjem svojo veliko zalogo zajamčeno naravnih vin iz dolenjskih, gerišklh, istrskih in štajerskih vinskih goric.
Telefon it. 262.
SXXXXXilCXXXXXiTXXXXXITXgTX
Slivovko
tropinovec rum
f	cognac-medicinal
razne fine likerje
:: ter vsakovrstno kolonijalno blago priporoča tvrdka ::
Gregorc & Verlič
Ljubljana, Cesta na Gorenjsko žel. 7.
| ZALOGO|
VINA
izvrstnega, dolenjskega, hrvatskega in banaškega priporoča tovarišem gostilničarjem
FRANC KURALT
gostilničar v Kranju.
nMnics za
gostilničarske zadruge v Unblianl
Gosposvetska cesta štev. 16
posreduje brezplačno za vse slnibo Iščoče
: v gostilničarskem obrtu :
Gospodarji iz Ljubljane plačajo 25 p, ... 1	-	■■	z	dežele 1 Din. . —
Tovariši gostilničarji I Poslužujte se te ugodne prilike I
Z A MflŠ K E
oddaja
Ljubljanska industrija probkovih zamaškov
JELAČIN & KOMP.
LJUBLJANA.
AVGUST AGNOLA
LJUBLJANA
Dunajska cesta 13.
ZALOGA RAZNOVRSTNEGA NAMIZJA ZA GOSTILNE, HOTELE IN KAVARNE
Pivovarna „UNION“ v Ljubljani
(Spodnja Šiška)
— %
priporoča svoje Izborne izdelke, kakor«
marčno, dvojno marčno in izvozno pivo v sodčkih in steklenicah.
#oM se tudi tropine In sladne cime, Id so kot živinska krma selo priporočljive.
—m m«.................  i	■
J Šobra vina, domačo šunko, salame in ^ kranjske klobase priporoča gostilna
( = 3van Bricelj =
v Stepanji vasi fla flanirjn.
Priporoča se najstarejša slovenska pleskarska in ličarska delavnica
3van J.iCclj Dunajska cesta 16
Delo solidno. Cene zmerne. Strokovna izvršitev gost. stolov in miz.
I
■■■■■■■■■■■■
■■■■■•■■■■■■■■■■■■■■a
srab, kraste, lišaje odstranjuje pri človeku in živalih Naftol - mazilo, ki
je brez duha in ne maže perila — 1 lonček za eno osebo po pošti 7 Din pri
TBNKOCZT« lekarna, Ljubljana Slovenija.
(31
i
l, slovensla torna mineralnih vnfla. saaatite M.
Ljubljana, Slomškova ulica št. 27
priporoča :
sodavico, pokalice, naravni malino« In cltronov sok, nadalje izborne sadne pijače v patentnih steklenicah: jagodovec, nektar, kristalno oitronado, jabolčni biser.
Gostilničarji, podpirajte lastno podjetje I
v Domžalah
priporoča p. n. gostilničarjem svojo veliko zalogo zajamčeno naravnih oln Iz dolenjskih, hroatsklhlo Štajerskih otoških goric ter
zagotavlja točno in solidno postrežbo po primernih cenah. Vino se dostavlja na dom ali pošilja po železnici.
V
.Jribuna J. 33. C.
Tovarna dvokoles in otroških vozičkov LJUBLJANA. Karlovška cesta št. 4.
Velika izbira otroških vozičkov, dvokoles in šivalnih strojev
Sprejmo se v polno popravo za emajliranje z ognjem in poniklanje dvokolesa, otroški vozički, šivalni in razni stroji.
Ceniki se pošiljajo franko/
	Kr
	H
	H
	H
	H
	H
	M
	H
	X
	K
	H
	H
	F
	F
	X H
	R H
	1*
	H
	X
	i*
	N
	X
	
	X
	K
	X
	H 8
SSSSSSgSSSSSSSK
Raznovrstno rudninsko vodo
kakor:
Rogaški Tempel vrelec,
„ Styria vrelec.
Donatl vrelec. Radinski zdravilni vrelec. Giesshiibelsko slatino. Karlovovarski Mlinski vrelec, Gleichenberški Emin vrelec, Franc Jožefovo grenko vodo. Gubersko Srebernico
priporoča
A. Šarabon, Ljubljana.
Glavna zaloga rudninske vode in špecerijska veletrgovina.
Ceniki na razpolago!
1886 Ustanovljeno leta 1886
K
Denite i> Juljo in pril^u^e Krepčilo
brone
]
I
it
o«
imate
iz preprosti!} Jedil izur-$tno, zdrauo in redilno ijrone.
pekarija, slaščičarna in |3 kavarna
Stari trg 21
se priporoča si. občinstva posebno z dežele
na zajutrk.
š*
&
&
'0
&
&
m
m
»
8®
&
&
'0
S © O E j
vseh velikosti za vino, žga- K nje, olje, med in mast, a 3
Iosobito izdelujem sode za transportiranje vina, kakor S tudi za hrambo; vse solidna
■ in trpežna izdelava. — Na-3 dalje sprejemam vsa v to
■ stroko spadajoča popravila 3 po najnižjih cenah.
• Zaloga sodov ter sodarskega S lesa. Cene zmerne. Točna
• postrežba. — Solidno delo. 3
Franjo Repii
■ sodarskl mojster v Ljubljani, Trno- * ! vo, Kolezijska ulica štev 18. j
IZ v»emi v špecerijsko In delikatesno stroko spadajočimi potrebščinami, kakor tudi z vseb vrst namiznimi ln buteijskimi vini postreže gostilničarjem najceneje ■
in najsolidneje tvrdka	3
T. MENCINGER, LJubljrna, vogal St. Petra ceste la Resljev« ceste. |
__- Valaaraiarna ta kavo i elektrl Snlm obratom.	.	Zaloaa	mineralnih	vod.	=====	|
Delnišl	ca pivovarna Laško	
marčno pivo , ) ■ ’" ' 7 . ' ,r .■	eksportni ležak >	temno Porter- pivo
A. & E. Skaberne
Mestni trg 10. UUBUANA Mestni trg 10.
Manufakturna veletrgovina.
Posebni oddelek za pletenine, trikotaže in perilo.
Opreme za hotele, gostilne, prenočišča, vile, kopališča, in sicer vse posteljno perilo kakor rjuhe brez šiva, gradi za žimnice in blazine, nanking za pernice, flanelaste in volnene odeje, dalje šivane odeje iz klota, kretona, volne in svile. — Različni beli in barvasti namizni prti, brisače itd. — Velika izbira preprog in zastorov na kose in metre. — Vsakovrstno platneno in volneno tapetniško blago za prevleke divanov, stolov, kočij in omnibusov. — Platno za rolete in verande itd.
Črno In modno sukno v najnovejših vzorcih za salonske, promenadne in športne obleke, površnike, pelerine in zimske suknje. — Različno sukneno, volneno In svileno blago za damske obleke v zelo bogati izbiri, dalje perilno blago za bluze, predpasnike in domače obleke.— Vsakovrstni šifoni, batisti in cefirji za spodnje perilo, in sicer od najcenejše do najfinejše vrste. — Razna podloga za damske in moške obleke itd. itd. — Velika izbira svilenih In volnenih šalov in robcev.
Perilo za dame In gospode, Izgotovljeno iz najfinejega Sifona, batista in cefirji. Otroško perilo za dečke, deklice In dojenčke. Predpasniki iz kretona in klota, bluze Iz svile in etamina. Največja izbira florastih volnenih In svilenih nogavic, dokolenic in gamaš. Patentne nogavice vseh velikosti, vsakovrstne triko in glace rokavice za dame in gospode, ovratniki In kravate. Razne majce, svlterji, športno perilo, kopalne obleke itd.
Solidna in točna postrežba.
ladatf« In zalaga »Osrednja *?«■» goetdJolčaraklh ndruff oa Slovenskem«. — Odjp varni uredjiHk Ivan Hereog. — Za »Narodno tiskarno«: Framc